NaroSnlna mcseCno ^ ' ^^ ^ Abbonamentl: Meta 12 Lir. ca inozem- ^^^^^ mBl V JHKHV"" ^ ~ttOl M ^^ I2lirei Eitero, me- .tvo 20 Lir _ n- ^^^ ^ ^HT W Dt KgU T |§Sf fflBl B M ^M ^ .. 20 Lire, Edisone jk £*£.r. ^^ m m m K J Ur"* J^Htr M * m srE^s Inozemstvo 50 Lir ^ 1» IV 1 ^ Bgg § ^BKBg [BBg IflH C. C. Pj Lubiana rač. Ljubljana W M A ^H Jv HL/ H _ K XBf JMf _ ^^ 10.650 per tfli abbo. 10.650 m naročnino oSHhIHP flflHl^ ^HmV namenit: pet in 10349 za taserata. i® Inierzioni. Podružnica! Izhaja vsak dan ilntraj razen ponedeljka la dneva po praznika. F i 11 a 1 a t Novo mesto. Novo mesto B Urednlltvo In npravai Kopttar|ava 6, Ljubliana. g Izključna pooblaščenka za oglaSevnnJe Italijanskega ln tujega | Redazlona, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. 5 Conceisionarfa eseluslva per la pubbllclfa dl proventenza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano. | Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana »tvo 20 Lir — n«~ 20 Lire, Edudono Vojno poročilo št. 586 Še ena angleška bojna ladja poškodovana Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Pri napadu, ki so ga izvedla naskakoval-na sredstva Kraljeve Mornarico v pristanišče Aleksandrije — kakor je bilo to javljono v včerajSnjem vojnem poročilu — je bilo iz poznejših točnih ugotovitev dognano, da je bila poleg bojne ladje vrste »Valiant« poškodovana še druga bojna ladja vrste »Rarham«. Ponoven združen ogenj topništva v Cire-najki proti našim postojankam na odseku pri S o 11 u m u. Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala in obsipala z ognjem iz strojnic oddelke na pohodu v pokrajini pri A g e -d a b i j i. Sled mnogimi spopadi z nemškimi lovci je bilo sestreljenih šest sovražnih letal. Eno naše izvidniško letalo, ki jč bilo nad Bengazijem napadeno od skupine petih letal vrste >IIurricane«, je sestrelilo dve letali in se je vrnilo prerešetano s kroglami ter je pripeljalo izvidniškega častnika mrtvega in tri člane posadke ranjene. Naše protiletalsko topništvo je zadelo en sovražni bombnik, ki je treščil na tla blizu S o 11 u m a. Drugo letalo, vrste »Vickers Wel-lington« je bilo zadeto od strela našega tor-pednega letala, se razletelo in padlo v kosih v morje pri T r i p o 1 i s u. Vkljub slabemu vremenu nad Sredozemskim morjem jc letalstvo ponovilo napade na otok Malto. Rim. 9. jan. AS: Kakor je bilo sporočeno v včerajšnjem vojnem poročilu, so edinire Kraljevske mornarice izvedle 18. deeembra v aleksan-drijskem pristanišču svoj drusi junaški podvig, ki sledi onemu, ki so ca izvedle malo prej na Malto. Bojne ladje razreda »Valiant«, od katerih jjc bila ena težko poškodovana, so bile sicer zgrajene med svetovno vojno 1914-18, toda bile so v zadnjih letih popolnoma modernizirane. Imnio 30.600 ton in Ro zelo oborožene. Med drugim imajo osem 381 mm topov in odletišfe za štiri letala, posadka pa je štela 1100 do 1200 mož. — Križarka »Phoebe«, o kateri govori isto vojno poročilo, da je potopljena, je razreda »Dido« in je imela 5-150 ton. Oborožena je bila z desetimi 133 mm topovi. Imela jo hitrost 32 vozlov na uro. Berlin, 9. jan. AS: Berlinsko časopisje, piše na veliko o naskoku italijanskih kraljevskih pomorskih sil. ki so poškodovale angleško pristanišče v Aleksandriji. — »Viilkischer Beobaehter« omenja podobna dejanja, ki jih je izvedla v Sredozemlju italijanska mornarica. »Deutsche Allee-meine Zeitung« piše. da za moderne italijanske ladje razdalja ni nikaka ovira in da italijanska mornarica lahko poškoduje trikot Ciper—Haifa— Aleksanilrija. Splošen angleški umik na Malajskem polotoku Angleško vojno brodovje zapustilo Singapur — Velika japonska letalska premoč Sanghaj, 9. januarja. AS. Japonske čete prodirajo neovirano naprej na Malajskem polotoku, pri tem pa jih podpira letalstvo. Japonsko letalstvo popolnoma gospodari nad polotokom. Angleške čete so v splošnem vidiku in so dosegle mejo države Johore, pri tem pa jih japonske čete tako hitro zasledil jejo, da Angleži nimajo časa ustvariti nove obrambne črte. Na angleškem delu Bornea nadaljujejo japonske čete s svojim prodiranjem in pri tem sploh ne nalete na noben odpor. Sanghaj, 9. jan. AS: Japonske letalske sile nadaljujejo z učinkovitim bombardiranjem Birme in zlasti mesta Rangun. Doslej japonsko letalstvo še ni utrpelo pri teh podvigih nikakih izgub. Bangkok, 9. jan. AS: Iz Saigona se je izvedelo, da so ostanki angleškega vojneca brodovja zapustili Singapur in odšli na nek neznan kraj, kjer se bodo postavili pod poveljstvo ameriškega andirala Harta. Iz te okolnosti bi se dalo sklepati, da so ameriške bojne ladje na poti v Surabajo na otoku Javi. Sanghaj. 9. jan. AS: Predsednik mednarodne šanghajske koncesije, ki je bil Anclež. je bil odstavljen, na njegovo mesto pa je bil imenovan Japonec Okazaki. Sangliaj, 9. jan. AS: Japonske čete na Malajskem polotoku, ki jih podpirajo močni mehanizirani oddelki ter letalske sile, nadaliuiejo svoje prodiranje, ne da bi se jim Angleži postavljali v bran ter so potisnile angleške čete že onstran mesta Kuala Lumpur. Angleške sile, ki so se že umaknile onstran meje države Johore, še niso imele časa, da bi se zbrale na novih postojankah. Sanehaj. 9. jan. AS: Glasovi, da so odposlane v Vzhodno Azijo prevozne ladie, ki naj bi pripeljalp angleško-ameriške okrepitve, niso potrjeni. Krogi v mednarodni koncesiji zelo dvo- mijo o učinkovitosti mer, ki jih je podvzel general VVavell za preuredietv obrambe Singapurja. Vsekakor se bo morala obramba omejiti na zelo zožen, močno utrjen prostor, toda mnogo teh postojank je že padlo v japonske roke. Tokio. 9. jan. AS: Posebni dopisnik agencije Domei na bojišču na Malajskem polotoku poroča, da se angleške čete umikajo še naprej. Čete, ki so branile Selangor. se umikajo proti Negli Sembilanu. Angleži rušijo mostove za seboj. Med angleškimi čclaini vlada velika zmeda. Carigrad, 9. jan. AS: Vojaški sotrudnik lista »Tasviri Ilkar«. general Ihsan Sabis piše, da imenovanje generala Wavella za vrhovneca poveljnika suhozemskih anglo-ameriških sil v Vzh. Aziji kaže. da je Anglija silno zaposlena z obrambo Indije. Doslej Anclija ni mislila na obrambo Indije z vzhodne strani. Amerika lahko pripomore k tej obrambi le z letalstvom, ker je VVavellu dodani poveljnik poveljnik zračnih sil Združenih držav. Sabis tudi piše, da bodo združene pomorske sile obeh držav lahko le malo storile za obrambo Singapurja. ki so verjetno no bo mogel braniti. Šanghnj, 9. januarja. AS. V Tokiu je bila velika letalska parada, ki se je je udeležilo 1000 letal in ki jc dokaz velike moči japonskih letalskih sil. Ta parada je bila v času, ko narašča delavnost japonskega letalstva na vseh bojščih: na Filipinih, na Malajskem polotoku, v Birmi, na Borneu, proti vsem važnim vojaškim postojankam ter proti prevoznim engle-ško-amerikanskim sredstvom na Kitajskem. Japonci so tudi začeli z veliko ofenzivo na Kitajskem, kjer igra najvažnejšo vlogo letalstvo. Nekateri časnikarji, ki so te dni iz Tokia poleteli v šanghaj. so bili začudeni nad številom letal, ki jih uporabljajo na kitajskem bojišču. Japonci so pripravljeni na vdor v Ameriko Po padcu Filipinov in Singapurja bo sledil nov silovit sunek Tokio. 9. jan. AS: List »Japan Times and Advertiser« objavlja uvodnik pod naslovom: »Ali je mogoče vdreti v Združene države?« List pravi, da bi bilo napačno misliti, da ni mogoče vdreti v Združene države. V Evropi so med drugim mislili, da ni mogoče zasesti Maginotove črte in vendar je bila Maginotova črta zasedena. V Aziji se je računalo, da ni mogoče napadati ali pa zavzeti Singapurja in Pearl Ilar-bourja, in vendar je bilo ameriško brodovje uničeno v Pearl Harbourju; Singapur pa je v vedno večji nevarnosti. Sicer pa so Angleži vdrli v Ameriko v letu 1812, to pa je bilo mogoče zaradi tega. ker ameriško brodovje tedaj ni bilo dovolj močno. Ame- riške izgube na morju so bile do sedaj tolikšne, da bi 6e japonske sile lahko izkrcale na ameriškem kontinentu in to ni samo verjetnost, ampak tudi stvarnost. List piše dalje: Ko bodo padli Filipini in ko bo Singapur v japonskih rokah — in to ni več daleč — tedni bodo morali Japonci sklepati o tem, kje in kako moraio sovražnika udariti najbolj učinkovito. List podčrtava, da ni oprema glavno in tudi ne sredstva, pač pa junaštvo ir» domovinska zavest. Danes nikdo več ne dvomi, da ima Japonska najmočnejše brodovje na svetu, največjo trgovsko mornarico in da je japonska vojska obenem z nemško in italijansko vojsk«* sposobna uničiti vse načrte sovražnih vojska. Boji na severu in na sredini vzhodnega bojišča Hitlerjev glavni stan, 9. januarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča trajajo naprej bridki obrambni boji. Pri tem so bile sovražne priprave z združenim topniškim ognjem razbite, mnogo sovražnih napadov pa je bilo zavrnjenih. Bojna strmoglavska letala ter skupine lovskih letal so podpirala obrambne bojne armade. V Severni Afriki je trajal naprej sovražni topniški ogenj na nemške in italijanske postojanke pri Sollumu. Na prostoru pri Agedabiji na obeh straneh izvidniška delavnost. Nemška bojna in strmoglavska letala so bombardirala angleške kolone motornih vozil. Pri letalskih bojih so nemški lovci brez lastnih izgub sestrelili šest sovražnih letal. Ponoči in podnevi so bila bombardirana angleška letališča na otoku Malti. (( Beriilai Rherson Zastoj angleške ofenzive v Severni Afriki Monakovo, 9. jan. AS: Angleško optimistično mnenje o položaju v Libiji se ohlaja, kakor 6e vidi iz odmeva nekaterih listov, ki poudarjajo, da 6e v Londonu vedno bolj čuti ugodna zveza med afriškim in vzhodnoazijskim bojiščem in da je Anglija zato vedno bolj v kritičnem položaju. Že nekaj dni — tako piše »Abendzeitung« — 60 londonske novice z afriškega bojišča vedno poročale o nespremenjenem položaju glede angleške ofenzive v Afriki. Da bi opravičili zastoj angleške otenzive pri Agedabiji ne govore 6amo o neugodnih vremenskih prilikah, marveč začenjajo pripominjati, da je morala 06nih čet odlična in da bi bilo zmotno upati, da bodo Angleži lahko zavrnili pošiljanje okrepitev italijansko nemškim četam, ki 6e bojujejo v Agedabiji. Tudi dejstvo, da je bengazijsko pristanišče popolnoma neuporabno in da ne more služiti za izkrcavanje pomoči angleškim četam ka- kor tudi dejstvo, da so 6uhozemske poti za angleške okrepitve vedno daljše, predstavlja vedno naraščajočo težkočo. Resnica je — zaključuje list — da je za6toj angleške ofenzive posledica velikih izgub v možeh in tankih, ki ne bodo mogli več nadaljevati 6vojih pohodov. Največja težava pa je nastala zaradi vojne v Vzhodni Aziii, ker mora biti 6edaj večina angleških in ameriških ladij zajx)6le-na v Tihem oceanu, kar bo imelo vsekakor nevarne fiosledice na Sredozemlju. Rim, 9. januarja AS: Vojaški kritik revije »Azione coloniale« piše, da traja sedaj angleška ofenziva v Libiji že dva meseca, vendar Angleži še niso dosegli odločilnega uspeha. Sile Osi imajo v Severni Afriki še mnogo kart v svojih rokah, Angleži pa morajo zaradi bojev v Libiji žrtvovati svoje postoianke v Vzhodni Aziji, Avstraliji in v Indiji. Angleži se boje za Malto Slockholm, 9. jan. AS: Dopisnik lista »Svenska Dagbladet« poroča iz Londona, da se angleški vojaški in politični krogi zelo vznemirjajo zaradi velikega delovanja letalstva Osi na Sredozemskem morju, zlasti pa zaradi stalnih napadov na Malto. Več angleških listov se vprašuje, če Malte ne bo doletela Ista usoda kakor Kreto. Kongres indijskih nacionalistov Lizbona, 9. jan. AS. Dopisnik londonskega lista »Times« se peča s sklepi, ki jih je sprejel kongres v Bardoli in ugotavlja med drugim, da so vse indijske politične organizacije mnenja, da je vojna tudi pred njihovimi vrati, pa vendar n« marajo staviti Angliji novih predlogov, ki naj ii uredili notranja indijska nasprotstva. Gandi je rt" odstopil kot predsednik kongresa, to pa še nt noben znak, da bo spremenil negativno politiks do Anglije. V glavnem ostane njegova strank® zvesta svoji stari politiki in še naprej zahteva popolno neodvisnost Indije. Dopisnik končuje poročilo, da bodo sklepi, sprejeti na strankinem kongresu v Bardoli, objavljeni v indijskem nacionalnem časopisju; v tem smislu da prepuščajo iniciativo angleškim oblastem. Zboljšane poštne zveze med Italijo in Nemčijo Berlin, 9. januarja. A.S. Med pogovori z nemškim poštnim ministrom je italijanski pro-mestni minister Ilost Venturi poudaril veliko važnost sodelovanja ined Italijo in Nemčijo in povedal, da so bili uvedeni novj podzemski kabli med Nemčijo in Itali jo, ter dn sta obe osni državi razen tega uredili tudi zveze z japonskimi zavezniki. Razprave proti vohunom na Švedskem Slockholm, 9. jan As: Na Švedskem se nadaljujejo razprave proti vohunom. Sodišče v Gote borgu jo obsodilo 17 letnega Šveda, ker je vohunil v korist neki tuji državi. Nemški zunanji minister v Budimpešti Pomembne zdravice na slavnostnem kosilu Ameriška vojna industrija nima več dovolj surovin Berlin, 9. januarja. AS. Kakor je znano, se je Boosevelt v svoji poslanici na kongres dotaknil tudi vprašanja surovin, potrebnih za vojno industrijo. Mnogo teh surovin amerikanski industriji že zdaj primanjkuje zaradi izgube produkcijskih središč na Tihem oceanu in vse Kaže, da bo zaradi zmagovitega japonskega napredovanja na tem področju položaj vedno bolj kritičen. To velja v prvi vrsti za kavčuk. 90% svetovne produkcije kavčuka je v deželah na Tihem oceanu. Združene države same so uporabljale polovico tega kavčuka. Leta 1940 so uvozili v Združene države 900.000 ton kavčuka 7, Malajskega polotoka. Cevlona ter Nizozemske Indije, torej iz krajev, ki so že skoraj vsi v japonski lasti. Tudi 70% pločevine so Ameri-kanci dobivali z Malajskega polotoka, nekaj Pa iz Ilongkonga. Nizozemske Indije in Av- stralije. Ravno tako morajo Amerikancj uvažati nekatere druge, za vojno industrijo neobhodno potrebne surovine, kakor mangan, anti-mon in krom. Velikanski Rooseveltov oborožitveni načrt bo torej trčil ob nepremagljive ovire Neresnična poročila o nemirih v Franciji Vichij, 9. jan. AS: Angleška in ameriška propaganda sta sprožili silovito gonjo proti Franciji in sta začeli trditi, da so v nezasedenem delu Francije izbruhnili upori in da namerava vlada iz Vi-chyja zbežati v Toulon. Te novice so popolnoma izmišljene ini »e francoski vladni krogi zanje sploh ne zmemijo Budimpešta, 9. jan. AS. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bardossy jc priredil včeraj kosilo v čast nemškemu zunanjemu ministru von Kibbentropu. Udeležili so se ga tudi visoki uradniki iz spremstva nemškega zunanjega ministra z ministrom dr. Schinidtsom na čelu, italijanski, nemški in japonski poslanik, člani madžarske vlade, predsednika obeli zbornic in nekateri generali. Govori pri tem kosilu so povzdigovali prijateljstvo in popolno solidarnost med obema državama. Predsednik skupščine je rekel, da se nahaja Madžarska po svojem zemljepisnem položaju sredi med barbarskim vzhodom in krščanskim Rimom in da je tekom stoletij vedno izpolnjevala svoje poslanstvo, braneč zahodno civilizacijo. Zvesta temu poslanstvu je Madžarska z orožjem v roki nastopila proti razdiralnemu boljševizmu za uvedbo pravičnega reda v Evropi. Madžarska se bori ob strani Nemčije za novo pravično Evropo. Von Rihhentrop jc odgovoril, da je bilo obnovljeno bratstvo v orožju med Madžarsko in Nemčijo v vojni proti boljševizmu. Anglija in Združene države so zavezniki najstrašnejšega sovražnika človečanstva, boljševizma. 9 katerim obljubljajo dati svobodo Evropi. Sile trojne zveze bodo razbile to bedne načrte. Sovjetska Rusija je žo dobila odločilne udarce: v letu. ki ga lačeniamo, bo prišel popolni poraz boljševizma Budimpešta, 9. jan. AS. »Pester Lloyd« piše o izročitvi poverilnic novega italijanskega poslanika v Budimpešti in pravi, da je imenovanje Fi-lippa Amfusa, ki je bil nekaj let neposredni sodelavec grofa Ciana, za predstavnika Fašistična Italije v Madžarski dokaz važnosti, ki jo fiolaga Fašistična Vlada na sodelovanje Madžarske z Osjo. Prepričani smo, zaključuje člankar, da bo delovanje novega italijanskega ministra pripomoglo do še globljega prijateljstva med obema državama, ki se bosta z ramo ob rami borili za boljšo in pravičnejšo bodočnost. Požar v japonskem zunanjem ministrstvu Tokio, 9. jan. AS: Ob treh zjutraj je izbruhnil silovit požar, ki je uničil del poslopja zunanjega ministrstva. Policija je uvedla preiskavo. Uradniki zunanjega ministrstva izjavljajo, da je požar nastal zaradi kratkega stika in poudarjajo, da so vse važne listine rešili. Namestnik zunanjega ministra je izjavil, da bodo nekaj uradov zunanjega ministrstva premestili v palačo finančnega ministrstva in jc, dodal, da požar nikakor ne more motiti rednega dela ministrstva. Anglija in Amerika pripravljata kršitev irske nevtralnosti Stockholm, 9. januarja. AS. Londonski dopisnik lista »Dagons Nvheter« poroča, da je vzbudil prihod ameriških čet v Anglijo — kdaj bodo prišle in kakšne bodo njihove naloge, se še ne ve — nešteto odmevov in mnenj tako v londonskem časopisju, kako rtudi v angleškem javnem mnenju Dočim na eni strani vzvišeno primerjajo ta položaj s podobno amerikansko ekspedicijo v letu 1917 in hvalijo simbolični pomen tega sodfelovanja, na drugi strani ne manjkajo ljudje, ki dvomijo v fantastične načrte glede invazije na celino. Drugi zatrjujejo, da bodo te čete namenjene le za obrambo Irske, če bi jo napadle osiščne sile. Ilesnica je, da poskušajo z vsemi možnimi sredstvi zlomiti nevtralnost Irske in jo prisiliti, da bo dala zaveznikom na razpolugo svoja pomorska pristanišča. Z vsega sveta Švedska Pomožna akcija za finsko otroke se po Švedskem zelo širi. Pomoč nabirajo zlasti za tiste finske otroke, ki so iz pokrajin, katere so v tej vojni največ trpele. Vlada je določila razna zavetišča in šole za otroke, pa tudi zasebniki so pokazali mnogo razumevanja. V nekaj dneh so je priglasilo nad 7000 švedskih družin, ki so izjavile, da hočejo sprejeti po enega finskega otroka. Najmanjša križarka na svetu je bila švedska križarka »Klass Fleming«. Sedaj so to križarko preuredili in oborožili tako, da bo lahko služila kot pomožna vojna ladja. Veliki požari so že dalj časa nastajali v švedski pokrajini Cre-bro. Policija se je zelo trudila, da bi odkrila zločince, uspeha pa ni bilo. Tudi prebivalstvo jo podpiralo policijo. Šele sedaj so po novih požarih odkrili, da je ogenj netila skupina otrok, katero je vodil deček, ki je bil star 7 let. Otroci fio se šli »Indijance«. Kitajska Vso tujo banko bodo zaprli v Šanghaju, kakor so odredile ja-[»oriske vojaške oblasti. Banke bodo zaprte do 11. januarja, nato pa bodo odprle svojo urade pod japonskim vodstvom. Japonska Velika vojaška parada jo bila v Tokiu. Mimo cesarja je korakalo 20.000 mož. in 150 motoriziranih skupin, v zraku pa jo krožilo 5000 letal. Amerika Električni tok bodo štedili v Ameriki, kakor poroča dopisnik švedskega lista »Aftonbladet« iz Washingtona. Zakonodajni odbor v parlamentu ie namreč sprejel zakonski predlog, da naj se uvede šlednja z električnim tokom v vsej Ameriki. Egipt jo odklonil pošiljanje ameriškega orožja, kakor je to hotela storiti ameriška vlada v smislu zakona o pomoči in posojanju. Izvedelo se je, da je predsednik egiptske vlade ameriškemu zastopniku v Kairu izjavil, da potrebuje Egipt predvsem živil, ne pa orožja. Turčija Iz obrambnih razlogov je vlada prepovedala mesarjem klati govedo, ki še ni staro deset let. Predsednik turške republiko je dobil krasna darila iz Nemčije. Nemški veleposlanik v Ankari von Papen je predsedniku turške republike izročil posebno izdajo Gotheje-vih del v 137 knjigah kot darilo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Von Papen je izročil predsedniku republike še kip Pruske akademije in rimski kip, ki je bil pred 40 leti izkopan blizu Afyona Karašisara, prav tako pa knjigo o zvezah med Nemčijo in Turčijo. Predsednik turške republike se je prisrčno zahvalil za darila in je naročil turškemu veleposlaniku v Berlinu, da naj sporoči zahvalo darovalcem. Španija Ves železniški promet v severni Španiji je silno oviran zaradi snežnih žametov. Osebni vlaki na progi Madrid—Saragosa imajo po 17 ur zamude. Mnogim vlakom so morali poslati na pomoč pomožne vlake, da so lahko rešili potnike. Nič boljše niso razmere na progi Valencia—Saragosa. Pri Haloni je sneg dobesedno pokopal osebni vlak. Pomožni vlak je moral potnikom pripeljati tudi živila. V Sara-gosi je vihar pretrgal vse brzojavne in telefonske zveze, podrl drogove električne napeljave in izruval mnogo dreves. V vsej Španiji vlada zelo oster mraz. Madžarska Novi italijanski poslanik Filippo Anfuso je v slovesni avdijenri izročil svoja poverilna pisma regentu admiralu Horthy-ju. Horthy je tudi sprejel osebje poslaništva. Nemčija Pogajanja za izmenjavo ameriških in nemških diplomatov in časnikarjev še vedno potekajo, kakor poročajo iz Berlina. Čicško-moravski pretektorat Koncentracijo strokovnih zvez je ukazal češki notranji minister. Najprej je bilo razpuščenih vseh 26 dosedanjih strokovnih zvez in nato je bila z ukazom ustanovljena »Narodna strokovna zveza nameščencev«, ki bo sama izva jala vse tiste naloge, ki so jih prej izvajale posamezne organizacije. Portugalska Zalogo koruze so zaradi težav sedanje vojne zaplenili na Por-tugalskem. To se je zgodilo zlasti zaradi tega, ker je dovoz koruze iz Angole, portugalske kolonije v Afriki, skoraj popolnoma ponehal. Francija Gavni tajnik bo 7/)pot vodil tekoče posle v francoskem zunanjem ministrstvu. Zadnji glavni tajnik je bil A. Leger, nato pa je bilo mesto glavnega tajnika ukinjeno. Za glavnega tajnika je bil sedaj ime novan Charles Roehat. načelnik kabineta odmirala Darlana. Roehat ima naslov veleposlanika in je bil poprej v službi na Dunaju, v Haagu in v Rimu. Irak Rooscveltov zastopnik Biillit jo prišel v Bagdad, kjer se ho zlasti posvetil delu za organizacijo bodoče židovske države v Palestini. Builit je imel s tem v zvezi že več razgovorov s predsednikom iraške vlade in z drugimi iraškimi osebnostmi. Krim je polotok v južni Rusiji in je velik 25.261 kv. km in ima 702.000 prebivalcev, to je 28 na en kv. km. Polotok veže na evropsko celino samo ožina, ki se imenuje Perekop. Na vzhodu je polotok Kerč. Površina Krima sestoji večinoma iz samih step. Obrežje Krima med Sudakom in Bnlaklavo ima skoraj tropsko klimo, kjer rastejo oljke, fige in drugo tropsko sadje. Kmetje pridelajo mnogo žita, prosa, tobaka, vina in sadja, po stepah pa je zlasti razvita živinoreja. Na Krimu je nad 400 tako imenovanih slanih jezer, pri Kerču pa so veliki rudniki železa. Železnica veže pristanišča Evpatorijo, Sebastopol, Feodozijo in Kerč tudi s celino. Krim je bil od leta 1921 naprej svobodna sovjetska država, ki je bila razdeljena v deset okrožij. V letu 1026 so med prebivalstvom našteli 320.000 Velikorusov, 50.000 Ukrajincev, 180.000 Tatarov, 20.000 Grkov, 10.000 Bolgarov, 25.000 Židov, 5000 karaimskih Židov in 40.000 Nemcev. Pred svetovno vojno 1914 do 1918 so imeli Nemci v svoji posesti dve tretjini plodnega zemljišča na Krimu. Glavno mesto Krima je Simferopol. Zgodovinsko ime Krima je bilo Tauris Chersonesus (Taurlca). Že 600 let pred Kr. je bil Krim grška kolonija. V 5. stol. pred Kr. je nastalo bosporsko carstvo, ki ga je 110. pred Kr. zavojeval kralj Mithridates. V dobi preseljevanja narodov so Krim zavzeli Goti in Kazarf, v 13. stol. pa so deželo zavzeli Ta-tari in so polotoku dali ime Krim, kar pomeni v tatarskem jeziku »trdnjava«. Pozneje so Benečani in Genovežani mnogo trgovali s Krimom. Po letu 1450 pa so Genovežane s Krima izločili Turki, in leta 1478 je sultan Mohamed II. imenoval za gospodarja Krima Tatara Menglia Giraja, ki si je nadel naslov »Kan«. V letu 1736 so Rusi prvič vdrli na Krim, leta 1774 pa je Carigrad priznal Krim za samostojno državo. Tatari pa so pregnali svojega kana in leta 1783 je Krim zopet postaj ruski. Na Krimu se je v letu 1854 do 1856 razvijala tako imenovana krimska vojna med Rusijo na eni strani in Anglijo in Francijo na drugi strani. V prvi svetovni voini 60 imeli Nemci Krim zaseden od 19. aprila do 15. nov. 1918, v letu 1920 pa ie bila n» Krimu Vranglova armada. Gospodarstvo Zavarovalstvo in zdravstvena pomoč Veliki italijanski državni zavarovalni zavod INA udeležuje svoj« zavarovance tudi pri letnem čistem dobičku. Na ta način Je bilo izplačanih samo v teku lanskega leta 33,407.852 lir v korist zavarovancem Posebne prednosti, ki jih daje ta zavod svojim zavarovancem, so pa zlasti v tem, da jim nudi brezplačno zdravniško pomoč in jim omogoča zdravstvene preglede. Zaradi tega je v središču vsake pokrajine ustanovil svoja zdravstvena središča, ki jih je opremil po zahtevah sodobne zdravilne znanosti. Te naprave so zastonj na razpolago vsem zavarovancem. Te naprave omogočajo zavarovancem, da se dajo periodično brezplačno pregledovati od zavodovih zdravnikov, nadalje jim dajejo te naprave možnost brezplačne preiskave krvi po raznih metodah, ki so se izkazale za najbolj uspešne, med drugim po Kahnovi, Mei-n-ckerjevi in Wassermanovi metodi, nadalje je dana možnost preiskave odtoka vode iz telesa, merjenje krvnega pritiska, radijski pregled telesa in obsevanje z X žarki. Zavod torej ne dela samo velike propagande za zavarovanje, temveč tudi nudi izredno mnogo svojim zavarovancem, ker jim omogoča tako kontrolo svojega zdravja, da lahko pravočasno ukre-> nejo vse potrebno v svojo korist. Iz hrvatskega gospodarstva Zajednica za železo in kovino na Hrvatskem je bila ustanovljena s posebno uredbo. Zajednica se ima brigati za proizvodnjo, prodajo ter potrošnjo železa in kovin, za uvoz in izvoz. Nemški blagovni promet z jugovzhodom. Te dni je bila v Zagrebu konferenca zastopnikov nemšitih, hrvatskih, madžarskih, bolgarskih, grških in srbskih železnic, ki je obravnavala redakcijo tarif za promet med Nemčijo in jugovzhodnimi državami. Tarifa bo imela 6 delov. V prvem redu bodo vsebovane obče odredbe in ta del bo v Zagrebu v kratkem dokončan. V ostalih delih se bodo nahajale predvsem službene oddaljenosti med nemškimi postajami in jugovzhodnimi državami. Nove tvrdke v Zagrebu. V Zagrebu so bile osnovane naslednje nove delniške družbe: Svjetlo-ton, filmska družba, glavnica 500.000 kun; Odol, d. d., glavnica 1 milijon kun; Litega, linolej, preproge in gardine, glavnica 2 milijona kun. Tobak na Hrvatskem. Za tekoče leto je dovoljeno hrvatskim sadilcem tobaka posaditi 315 milijonov stolov, kar je 15 % več kot lani. Nadalje so tudi že sedaj določene odkupne cene, ki bodo znašale 8 do 82 kun. Za posebne najboljše vrste hercegovskega tobaka je določena najvišja cena 72 kun za kilogram. Zasebno kompenzacije Hrvatska - Madžarska. Te dni so bila v Budimpešti končana hrvatsko-madžarska trgovinska pogajanja, pri katerih je bilo sklenjeno, da 6e bodo posli razvijali še naprej v zasebnih kompenzacijah, dokler ne pride do dokončne trgovinske pogodbe med obema državama. Direktna železniška zveza Hrvatska - Madžarska. Preko postaje Žakanji je odprt direktni železniški promet Hrvatska - Madžarska. Žakanji je skupna carinska in obmejna postaja. Sedaj vozita med Zagrebom in Budimpešto dva direktna osebna vlaka v obe smeri. Promet hrvatske Poštno hranilnico je znašal v prvih 10 mesecih lanskega leta na čekovnih računih 43.733 milijonov kun, od česar je znašal brezgotovinski promet 23.844 milijonov kun, torej 54.61 %. Konec oktobra lani je znašalo število če- Iz Srbije Belgrad sto let srbsko prestolno mesto. »Novo Vreme« poroča, da bo Belgrnd letos praznoval stoletnico, odkar je postal srbsko prestolno mesto. To se je zgodilo 25. aprila 1842, ko je bil z ukazom proglašen za srbsko prestolnico. Do tedaj je bila srbska prestolnica v Kragujevcu. S tem je pa bilo tudi zaključeno tekmovanje med obema mestoma v korist Belgrada, ki se je nato vedno lepše razvijal. Stanje zadružništva v Srbiji. Vodja srbskega zadružništva, bivši minister Voja Djordjevič, je dal časnikarjem na razpolago podatke o trenutnem stanju zadružništva v Srbiji. Iz teh podatkov je razvidno, da deluje sedaj na področju ozemlja, ki je v Srbiji podrejeno nemškemu vojaškemu poveljniku, 3973 zadrug, od katerih jih je 2500 včlanjenih v Glavni zadružni zvezi. Od omenjenega števila delujočih zadrug je 3465 kmečkih. Zbiranje podatkov o državnih obvezah bivšo Jugoslavije. Finančni minister v Srbiji je predpisal navodila za prijavo vseh podatkov o državnih obveznostih bivše kraljevine na sedanjem področju nemškega vojaškega poveljnika v Srbiji. Ti podatki so potrebni zaradi likvidacije teh obvez. Zaposlitev upokojenih gledaliških igralcev. Srbska vlada je izdala uredbo, po kateri se lahko še nadalje zaposlujejo upokojeni gledališki igralci. V belgrajskem gledališču bo dobilo lahko zaposlitev največ 10 upokojenih gledaliških igralcev, katerih honorar pa ne sme presegati polovice njihovih pokojninskih prejemkov. Sprememba pravilnika o epidemičnom dodatku. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je spremenil dosedanji pravilnik o epidemič-nem dodatku državnih zdravnikov v toliko, da bodo te dodatke izplačevali od 3. oktobra 1941 dalje. Povečana proizvodnja sladkorne repo v Srbiji. V srbskem ministrstvu za kmetijstvo je bila prejšnji teden konferenca, na kateri so razpravljali o povečanju proizvodnje sladkorne repe v Srbiji. Na konferenci so ugotovili, da imajo za bodočo setev na razpolago dovoljno količino semena ter so se tudi sporazumeli, da bodo v Srbiji posejali s sladkorno repo 15.000 hektorjev, v Banatu pa okoli deset tisoč. Meščanska zaščita v Krušovcu. Poleg kmečke zaščite, ki so jo uvedle vse kmečke občine v okolici Kruševca, so oni dan ustanovili tudi v samem Kruševcu meščansko zaščito, ki ponoči za-straži vse dohode v mesto in budno pazi, da se v mesto ne bi prikradla kaka tuja in sumljiva oseba. Služba v zaščiti traja od 6 zvečer do 6 zjutraj. Bela Crkva so modernizira. Policija v Beli Crkvi je objavila, da bo vsakogar, ki bi izlival porryje ali kakršnokoli drugo tekočino na ulico, kaznovala bodisi 7. zaporom, bodisi z denarno globo. Kaznovani bodo tudi kmetje, če ne bodo pred prihodom v mesto očistili koles na svojih vozovih. Uvedba avtobusnega prometa v Srbiji. Te dni so v Srbiji zopet vpostavili avtobusni promet na progi Belgrad, Mladenovac, Topola. Arandje-lovac. Enkratna podpora vsem državnim uradnikom, upokojencem, vojnim invalidom in vsem ostalim, ki prejemajo kakršnokoli podporo od države. Srbska vlada je na predlog finančnega ministra sklenila izdati enkratno podporo vsem državnim urad-i nikom, upokojencem, invalidom in vsem tistim, ki ; prejemajo mesečno podporo od države. Podpora 1 7naša od 800 do 1200 din. Srbska vlada jo je lz-| dala zato, da priskoči na pomoč uradništvu mri nakupu živil in kurjave- Iz Hrvatske Poglavnik na Sljemenu. Zadnjo nedeljo se je mudil na Sljemenu pri Zagrebu Poglavnik s svojo družino in najožjim spremstvom. Številni smučarji, ki so uživali lepoto zimskega športa, so Poglavnika navdušeno pozdravljali Z njimi 6e je Poglavnik tudi dalj časa razgovarjal. Zbiranje knjig o židovskem vprašanju. Hrvatski državni propagandni urad naproša vse Hrvate, ki imajo kakršno koli knjigo, ki sc nanaša na jude, da jo dajo na razpolago protijudovskemu uradu. Vpostavitev rednega železniškega prometa. Hrvatska železniška uprava sporoča, da je vpostav-ljen redni železniški promet na progi Caprag— Topusko—Toplice. Novi člani Hrvatske akademije znanosti in umetnosti. Poročali smo že, da je Poglavnik imenoval sedanjega hrvatskega poslanika v Berlinu dr. Budaka, največjega sedanjega hrvatskega pripovednika, in slikarja Ljubo Babiča za člana akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Razen teh dveh so imenovani za člane akademije še naslednji člani: dr. Krunoslav Babič, redni vseuč. profesor, Dr. Dragotin Boranič, upokojeni vseuč. prof., Vla-doje Dukat, upokojeni srednješolski nadzornik, dr. Artur Gavazzi, upokojeni vseuč. prof., dr. Mihovi! Gračanin, vseuč. prof., dr. Ljudevit Hauptmann, vseuč. profesor, Hamdija Kreševljakovič, upokojeni profesor trgovske šole, dr. Vinko Križkovjč, upokojeni vseuč. profesor, dr. Mihajlo LanovMč, vseuč. profesor, dr. Edo Lovrič, upokojeni vseuč. prof., dr. Željko Markovič, vseuč. prof., Vladimir Nazor, upokojeni ravnatelj realne gimnazije, Martin Pilar, upokojeni vseuč. prof., dr. Milan Rešetar, upokojeni vseuč. prof., dr. Miroslav Šantek, svetnik Stola sed-morice, dr. Božidar Širola, upravitelj etnografskega muzeja, in dr. Anton Šercer, vseuč. profesor. Novi rektor Visoke pedagoške šole. Za novega rektorja Visoke pedagoške šole je imenoval Poglavnik dr. Gustava šamialovita, rednega profesorja te šole. Za rektorja je postavljen za letošnje to prihodnje šolsko leto. Novi vseučiliški profesorji v Zagrebu. S po-glavnikovo odredbo sta imenovana na medicinski fakulteti v Zagrebu: za rednega profesorja za ne-vrologijo to psihiatrijo dr. Djuro Vranešič, za izrednega profesorja za medicinsko kemijo pa dr. Ibrahim Ruždič. Ustanovitev državnih živinarsko-zdravstve-nih ustanov. Na predlog ministra za kmečko gospodarstvo je predpisal Poglavnik uredbo o ustanavljanju iivinarsko-zdravstvenih ustanov. Te ustanove bodo predvsem zasledovale vse živinske bolezni im jih pobijale na mestu. Dele se na živinar-sko-zdravstvene zavode, na poskusne živtaarsko-zdravstvene postaje, na živinarsko-zdravstveme ambulante to na podkovske šole. Uredba o odlaganju rubežni. Z najnovejšo Poglavniikovo odredbo so za nadaljnje tri mesece prepovedane vse rubežni na hrvatskem državnem področju. Smrt bivšega sarajevskega župana. V Sarajevu je nenadoma umrl v 57. letu starosti bivši sarajevski župan Edhemaga Bičakčič, eden od najožjih sodelavcev sedanjega podpredsednika hrvatske vlade dr. Džaferja Kulenoviča. Židovska sinagoga — delavski dom. Bivšo židovsko sinagogo v Varaidinu so spremenili v delavski dom. Sleherni košček hrvatske zemlje mora biti obdelan. V svojem zadnjem govoru je minister za obrt, veleobrt ta trgovino dr. Toth najtopleje priporoča! vsem Hrvatom, naj obdelajo sleherni košček hrvatske zemlje. Omenjal je tudi vprašanje cen ter je dejal, da jih bo treba zaustaviti ta proučiti upravičenost sedanje njihove višine. Vsem je tudi priporočal skrajno varčevanje z vsem im delo ter zopet delo. kovnih računov pri hrvatski Poštni hranilnici 3963 milijonov kun, od česar odpade na industrijo 2666, na banke 688, na plovbne družbe 266, na trgovino 203 milijone kun in ostalo na druge družbe • Pojasnila glede znižanja delovnega časa. Z ozirom na dekret o zmanjšanju delovnega časa v severnih pokrajinah so bila izdana še nekatera pojasnila, iz katerih posnemamo: ona podjetja, ki so imela že skrajšan delovni čas, morajo vseeno skrajšati že zmanjšani delovni čas. Tako morajo n. pr. podjetja, ki so delala 4 dni v tednu, skrajšati delovni čas na 3 dni. Vsekakor zmanjšanje ne smo biti večje kot 16% delovnega časa v decembru lani, niti se ne more zmanjšati pod 28 ur tedensko. Kot znano, je namen zmanjšanja delovnega časa, znižati porabo električnega toka. Proizvodnja bombaža v Italiji. Agencija Štefani poroča, da se je letos italijanska proizvodnja bombaža zelo povečala in se Italija tudi na tem polju vedno bolj približuje samozadovoljnemu gospodarstvu. V večini okrajev, kjer pridelujejo bombaž, so končana dela z luščenjem in se zbira blago v posebnih središčih. Bombaž vseh vrst jo uvrščen med predmete, katerih prevoz je vezan na posebne odobritve. Letošnja kakovost italijanskega bombaža je dobra in se bo preja kot tkanje bombaža lahko ugodno razvijala in bodo iz domačih proizvodov nastali dobri tekstilni izdelki. Sintetični gumi v severni Ameriki. Agencija Štefani poroča iz Stockholma, da je zvezni urad za nabavo vojnih predmetov sklenil odkupiti za vojne potrebe vse proizvedene količine sintetičnega kavčuka. Pri sedanjem stanju naprav je proizvodnja umetnega kavčuka v Zedinjenih državah šele v povojih in računajo, da ne presega 75.000 ton letno. Vendar so v gradnji nove naprave. Dobave oblačilnih predmetov tvrdkam, ki ne prodajajo naravnost potrošnikom. Koordinacijski korporativni odbor je sklenil, dokler ne bodo izdane nove norme, da smejo tovarnarji prodajati svoje blago pod lastno odgovornostjo brez bonov za nakup tudi veletrgovcem, ki so bili njih prejšnji klienti in ki izvršujejo samo trgovino na debelo, v kolikor gre za predmete, ki so jih že prej redno nabavljali. Grško bankarstvo in italijanska udeležba. — Iz Aten poročajo, da je večina delnic ene največjih atenskih bank, Ljudske banke, prešla iz angleških rok (angleška banka je bila Union banka iz Londona) v italijanske roke. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal s koncem decembra lanskega leta 19.S25 milij. mark. Obtok bankovcev v protektoratu in na Slovaškem. S koncem leta 1941 je znašal obtok bankovcev v češkomoravskem protektoratu 9.398 milij. kron, na Slovaškem pa je znašal s koncem leta obtok bankovcev 2.022 milij. kron. Pokojnine za bolgarsko kmeto. Na osnovi nedavno sprejetega zakona se je začelo dne 1. januarja letos izplačevanje pokojnin bolgarskim kmetom. Število kmetskih upokojencev znaša približno 180.000, za katerih pokojnine je določen znesek 648 milij. levov. Zvišanje davkov na Japonskem. Japonska vlada je sklenila zvišati vse neposredne davke, kar naj bi prineslo 1.1000 milij. jenov. Zvišani pa bodo tudi vsi posredni davki, kar naj bi vrglo državi 1 milijardo jenov. Posebno visoko bodo obdavčeni vojni dobički. Rudniki Trepče zopet v obratu. Belgrajska Do-nauzeitung piše, da so rudniki Trepče v obratu, ker niso bili razrušeni niti poškodovani. Izven obrata je samo nek majhen rudnik in topilnica cinka v Šabcu, dočim je obratovanje izredno intenzivno v topilnici svinca v Zvečanu. Opaža pa se pomanjkanje delovnih moči. Zvišanje taks v Srbiji. Srbsko finančno ministrstvo je po poročilu iz Belgrada odredilo, da se zvišajo takse za vse vloge na oblastva za 100%. Vladni monopol na surovine v Ameriki. Iz Newyorka poročajo, da so severnoameriške obla' sti popolnoma blokirale naslednje surovine v Ameriki: antimon, kamdij, krom, baker, grafit, cianit, svinec, živo srebro, titanov naravni oksid, tung-sten (molibden), vanadij in cink. Državni monopol se nanaša na uvoz, razdelitev in tudi na ležišča teh rud, ki dajejo te surovine, ki so potrebne za bojevanje vojne. Španska železarska in jeklarska proizvodnja je znašala lani: železo 530.000 ton (1934 581.000, 1935 341.000) ton, jeklo: 685.000 (781.700, oziroma 594.700) ton. Konferenca v Riu de Janeiru Buenos Aires, 9. januarja. AS. Pred odhodom argentinske delegacije na konferenco v Riu de Janeiru se je še enkrat sestal min. svet pod predsedstvom preds. vlade Castdlla in je sklepal o zadnjih navodilih za Rio de Janeiro kakor tudi o gospodarskih vprašanjih. Potem je Castillo izjavil zastopnikom tiska, da je glede konference v Riu de Janeiru optimističen, ker računa na poglobitev gospodarskega sodelovanja ameriških narodov, obenem pa je tudi izjavil, da bo uvedeno nadzorstvo nad tujdmi bankami, razen ameriških: določeni so bili tudi kazenski ukrepi za prestopke zoper pred kratkim uvedeno obsedno stanje. Enotna moka na Švedskem Stockholm, 9. januarja. AS. Zaradi slabe letine so švedske oblasti uvedle samo eno vreto mešane moke, kateri bodo dodali tudi odstotek moke iz krompirja. Švedski restavraterjj pa so sklenili, da bodo gostom nudili samo ene vrste jedila po enotnih cenah. Letalska nesreča na Švedskem Stockholm, 9. januarja. AS. Na letališču blizu prestolnice ie treščilo nn tla jn zgorelo šolsko letalo. Letalec, ki se je vežbal, ie bil mrtev, njegov učitelj pa se je rešil ? padalom, Naloge in cilji ženskega fašija Ustanovljena sta že odsek za kmetice In posle ter delavski odsek Ženski fašij deluje v Ljubljani komaj pet mesecev, saj je bil ustanovljen šele 31. avgusta. Kljub temu pa je v tem kratkem času razvil izredno živahno delavnost. Poleg vsestranskega udejstvovanja na socialnem polju je ustanovil že dva odseka. Prvi odsek je namenjen kmeticam, najemnicam in poslom, torej kmetskim gospodinjam. Pokrajinski odsek ustanavlja tudi občinske odseke po večjih krajih in bo tako skušal zajeti čim več delavnih kmetskih žena. Pod vodstvom zaupnice ženskega fašija bo pospeševal moralno vzgojo kmetic in skrbel za njihovo socialno in tehnično napredovanje. Odsek bo podpiral zdravstveno vzgojo naraščaja in pomagal kmeticam s številnim naraščajem. Odkrival bo vse prednosti, ki jih nudi kmetsko življenje in pobijal škodljivi pojav preseljevanja v mesto. s posebno vnemo bo zboljševal opremo in higieno kmetskih domov in pospeševal strokovno vzgojo kmetic, da bi lahko na vešč in sodoben način vodile njim poverjena dela s posebno pažnjo za obdelovanje vrta, reje malih živali, obrtništva in male domače obrti. Navajal bo v gospodarsko proizvajalno avtarkijo in pospeševal perutninarstvo in kunčjerejo, ovčjerejo, zbiranje in prodajanje pridelkov, ki jih dona.šata mala kmetijska in rokodelska obrt, pobijal bo zametavanje. podpiral dobavo krme, semen, orodja itd. V vsaki kmetski občini se bo ustanovil občinski odsek, v katerega se lahko vpišejo kmetice, najemnice in posli, ki bivajo v občinah in pripadajo družinam kmetskih posestnikov, najemnikov in kmetijskih delavcev. Najnižja starost za prostovoljni vpis je 21 let. Poročene žene se laliko vpišejo tudi, preden so dosegle to starost. Žene. ki se po določilih zakona smatrajo, da so židovskega po-kolenja, ne morejo zaiprositi za sprejem. V vsaki naselbini, ki spada v območje posamezne občine, se bodo lahko ustvarile »celice« za kmetske gospodinje, ki bodo v istem smislu delovale kakor odseki. Drugi odsek bo zbiral delavke v tovarnah, nn domu in v gospodinjstvu. Pokrajinski odsek je pod vodstvom zaupnice ljubljanskega ženskega fašija in obsega delavke, uslužbenke zavodov, tvornic in obrtnih obratov, obrtnice, ki tlela jo na lastnem domu in tiste, ki dela jo po hišah, gospodinjske delavke in žene, ki pripadajo delavskim družinam Ljubljanske pokrajine. Naloga odseka je: pospeševati moralno vzgojo delavk z namenom, da skupno z upoštevanimi sindikalnimi organizartijami zbolj-šuje njihove strokovne in domače zmožnosti. Olajševal Ivo s posredovanji pri pristojnih uradih namestitev delavk, vpisanih v odseku, nudil pomoč in pomagal pri namestitvi gospodini-skh pomočnic. Olajševal bo delo na domovih za tuj račun in izvajal vse ukrepe o pomoči in zavarovanju v korist delovne žene. Po industrijskih občinah se ustanove občinski odseki za delavke v tovarnah in obrtih. Za prostovoljni vpis v odsek za delavke je določena najnižja starost 21 let. Poročene žene se lahko vpišejo, preden so dosegle to starost. Kako smo v prvi svetovni vojni pili »ruski« čaj v Beli Krajini Ker pišejo zdaj pozimi časopisi večkrat o čaju in nadomestkih za »ruski« čaj, naj navedem, kako 6ino pili ob času prve svetovne vojske pred 24. leti v Beli Krajini »ruski« čaj. Bilo je pozno v jeseni leta 1917. ko sta me obiskala nekega večera f>ok. pobreški graščak Peter in vinski trgovec C. iz Gorenjskega, ki je bil prišel k njemu vino kupovat. Preden 6ta odšla od mene. 6em jima rekel: »Ča-kajta, gospoda, za odhodnico bomo pa čaj pili!« — »Kakšen čaj?«, me vprašata. Kakšen? »Ruski, 6e razume,« jima odgovorim. »Ruski?«, se začudita oba. »Kje ste ga pa dobdi, saj se še v vsej Ljubljani ne dobi nikjer!«, mi pravita. »Ve6ta kaj,« jima odgovorim, »v župnišču se marsikaj dobi, kar se drugje ne dobi.« Pa pokličem služkinjo in ji rečem, da naj prinese pokazat, da imam res »ruski< čaj. Pa prinese pločevinasto škatljico, v kateri je bilo res prav malo ruskega čaja. Nato pa ji skrivaj naročim, naj 6kuha čaj iz robidnega listja. Ko prinese čaj na mizo in ga go6ta jx>ku6ita, ju vprašam: »Kako vama ugaja čaj?« — »Izvrstno!«, mi odgovorita! »Kdo bi mislil, da bova pri vas ruski čaj pila, ko ga Še v Ljubljani ni mogoče dobiti.« Nato pa ju vprašam: »Pa kaj mislita, gospoda, kakšen čaj je to?« — »Pač ruski!«, mi odgovorita. Jaz pa 6e nasmejem: »To je čaj iz robidnega listja, ki ga trgam z robidnega grmovja, ki mi raste pod vrtom za kravjim hlevom.« Naročim služkinji, naj ga prinese pokazat. Imel 6em ga nabranega veliko škatljo. Zdaj sta šele verjela, da nista pila pravega »ruskega« čaja. ampak pripro6t domač nadomestek zanj. 6. Oba ustanovljena odseka bosta imela vsak svoj prapor, občinski odseki pa bodo dobili zastavice. Članice obeh odsekov bodo dobile posebne članske izkaznice, ki se bodo izdajale po I liro, dalje posebne trikotne rute, ki jih bodo nosile na zborih in kovinski znak, ki ga bodo nosile na običajni obleki. Oba pokrajinska odseka imata nalogo spraviti v sklad delovanje drugih, v tej pokrajini obstoječih organizacij, ki imajo podobne cilje. Odziv za vpis v oba odseka je med prebivalstvom, ki je že spoznalo delavnost ženskega fašija pod vodstvom ljubeznive zaupnice ženskega fašija gospe De Vecchijeve, zelo lep. V odsek za kmetice se je vpisalo v vsej pokrajini že 19<>0 članic. Prav tako pn lepo napreduje tudi vpisovanje v odsek delavk. Ženski fašij v Ljubljani je jioleg tega or- i ganizatornega dela opravil že veliko število sestankov, na katerih je moralno in gmotno podprl najpotrebnejše žene in matere. Tako je na praznik matere in otroka 24. decembra razdelil 264 denarnih nagrad. Mali, H letni siroti, ki je ostala brez sorodnikov, pa je preskrbel vzgojo v primernem zavodu. Večkrat je že z uspehom posredoval na prošnjo žena, ki so težko čakale vrnitve svojih mož iz ujetništva. Posredoval je delavskim družinam, ki so ostale brez strehe in pomagal družinam, ki brez lastne krivde niso mogle plačati najemnine. Na Taboru je razdelil 24. decembra 132 nagrad za matere in otroke. Sodeloval je pri delitvi Be-fane in posebej razveselil bolne otroke v splošni bolnišnici. Požrtvovalne članice so na praznik sv. Treh kraljev razdelile malim bolnikom in bolnicam v splošni bolnišnici okrog 200 igrač, avtomobilov, vozičkov in punčk, ki so povzročile, da je v bolniških sobah klinb bolezni zavladalo največje razpoloženje. V sredo je ženski fašij obdaroval tudi otroke v bežigrajskem zavetišču, kjer je razdelil igrače in velik zavoj obleke. Tako so uveljavlja sorial-no delo ženskega fašija in upravičeno žanjc priznanje hvaležnih mater in žena, Rimsko pismo: Pred praznikom sv. Treh kraljev v Rimu Mraz je popustil. Saj smo vedeli, da bo mraz popustil. Na novega leta dne je bilo še zelo mraz. bil je najmrzlejši dan letošnje zime. Kar čez noč se je pa obrnilo. Danes j>opoldne na primer je trg Svetega Petra, ki je bil še včeraj ena sama ledena plošča, nevarna za pešce in vozila, že jiopolnoma osušen in se ves koplje v sončnih žarkih. Ob mogočnih Berni-nijevih kolonadah se sonči na stotine ljudi. Matere pestujejo svoje otroke in se glasno pogovarjajo; penzionisti slone ob stebrovju in vlečejo svoje kratke pipe; otroci se pode za golobi in cvilijo od veselja; tu in tam je ostal še kak novojx>ročeni par od dopoldanske av-dience pri sv. očetu, pa se umika glasnemu šundru ter si pripoveduje svojo mlado srečo. Nekaj nemških turistov hodi z Baedekerjem v roki in si zvedavo ogleduje silno pročelje največje cerkve krščanstva. Idealna podoba mirnega, sončnega življenja! Štirinajst metrov visoka vodometa, ki sta še včeraj štrlela ledenih sveč in sreža, zopet veselo mečeta vodo v zrak, da se mavrica dela v širokem krogu. Res krasno popoldne, kakor bodo gori pri nas komaj v maju. A jutri bo morda že zopet poledenelo — tako hitro se menja toplota v tem času. Stroga zatemnitev. Skoraj presenetilo me je, da v Rimu izredno strogo izvajajo zatemnitev. A motijo se oni, ki menijo, da Rimljani z nočjo zlezejo v posteljo. Nasprotno. Pod noč šele stoprav zažive ulice. Noči so sedaj mesečne in je večerni sprehod po ulicah prav zanimiv. Po glavnih korzih se kar tare ljudi. Previdnejši imajo pač s seboj male žepne svetilke, da so i t daljave videti kakor kresnice. Tudi avtobusni in tramvajski promet se v večernih urah nadaljuje, seveda zaradi teme nekoliko počasneje. Sicer pa so ljudje previdni, nesreče so izredno redke, ker si ljudje medsebojno pomagajo in potrpe drug z drugim. Redko slišiš, da bi kdo rentačil, ker se je nekdo v temi zaletel vanj. »Pazienza,« zamrmra obzirno in gre svojo pot. Posebno starim in be-težnim ljudem vsakdo rad pomaga, kakor le more. Tudi kina in gledališča so zvečer odprta kakor v mirnih časih. Le taksije je težje dobiti. Do veljave, in sicer do znatne veljave, prihaja zopet stari fijakerski konj. Starodavni fijakerji. ki prav za prav v Rimu tudi v mirnih časih niso čisto izumrli, torej zopet prihajajo do veljave. Vožnja z izvoščkom je tudi mnogo prijetnejša, ako se ti ne mudi prehudo in tudi koristnejša, keT si med potoma lahko ogleduješ razne znamenitosti, ki jih je Rim na vsak korak poln. Kiiio in gledališča. Ker sem omenil kino, naj povem še to. da je novoizdelani italijanski film »I promessi sposi« (Zaročenca) doživel prav izreden uspeh. Tudi katoliški krogi so ga označili kot jako dostojno in vsestransko ustrezajoče delo ter priporočili obisk. V Rimu ga vrti več kinov že nekaj tednov ob vedno razprodanih dvoranah, kljub temu, da vstopnina niti ni majhna (navadno 8—12 lir). Italijani v filmu ne giedajo le delo enega svojih največjih romanopiscev, temveč je jionazorjen tudi precejšen kos italijanske zgodovine. Kdor je bral Manzonijeve »Zaročence« — in takih je tudi med Neitalijani zelo veliko, ga bo pa film še prav posebno zanimal. Zelo verjetno ga boste dobili tudi v Ljubljano, ako ga že niste imeli. V Rimu je blizu 80 gledališč in kinogleda-Jišč. Že državna cenzura skrbi, da ne pridejo na platno pohujšljivi filmi. Katoliški »Avve-nire« pa je uvedel za pouk svojih čitateljev novost, da vsak film označi ali je primeren le za odrasle. Če nima označbe, pomenja, da je za vsakogar primeren. Za starše, ki žele včasih iti z otroki v kino, je to koristno navodilo. Priprave za befano v Rimu. Rim stoji v znamenju befane, to je obdarovanja otrok, k; se tukaj zgodi na praznik sv. Treh kraljev. I o je rimski Miklavž, potem si že lahko predstavljate, kaj pomenja za otroke. Otroško pričakovanje z njemu lastnim sladkim razburjanjem in neučakanim pričakovanjem najHilnjuje vse ulice in zlasti prodajalne z igračami. Trgovci so se potrudili, da otroci tudi v teh časih ne bodo v svojih pričakovanjih prikrajšani. Industrija igrač se je spretno prilagodila razmeram in je postavila na trg posebno veliko lesenih igrač, ki so čedne in okusne ter Miklavž po njih rad jx>sega Otroci so skoraj bolj izbirčni. Krepki leseni konjiči, vozovi, medvedi in razne zverine, potem pa zlasti najraznovrst-nejše orodje, to so že čisto lepe stvari za mladega moža. Toda premnogi bi hoteli kur top, letalo, tank ali pa celo železni vlak. To so seveda dražje reči in Miklavž bo moral vzeti dobro v pretres želje malih neugnancev. Za deklice je prav tako bogata izbira: mali lični otroški vozički, cele kuhinje z vsem kuhinjskim j>osodjem, predvsem pa neizmerna izbira punčk. oh. kako krasnih punčk! Vidiš, kako se celo tolikšne deklice, za katerimi že fantje gledajo, poželjivo ozirajo jw čudovitih punčkah, ki vabijo v vseh velikostih in v nojčudo-vitejšem razkošju kupovalca. Punčke (barubo-le) hočejo ustreči revnim in bogatim. So punčke, ki so tako imenitne, da spadajo le na zofe in v salone, a seveda tudi stanejo jx> ^00 lir in celo več. So pa spet punčke, ki so priprostejše-ga rodu in jih lahko deneš v vsak otroški voziček in v vsak hišni kot. Te so poceni, že od 5 lir dalje. Tako je za vse preskrbljeno. Miklavž pa ima tudi druge stvari v mislih in ne le igrače. Skrb ga je, kako bodo malčki obuti in oblečeni, da jih v letošnji hudi zimi ne bo zeblo. Zato so tudi tovrstne prodajalne močno obiskane. Miklavž je dobrega srca in bo rajši sebi pritrgal in drugod hranil, da le pridnim otrokom ne bo sile. Za odrasle hi vojake. Seveda so befane nekoliko deležni tudi odrasli, a za vojake je preskrbela oblast. V tukajšnjih gledališčih so že nekaj časa predstave za vojake, ki žive v rimski garniziji in pa za vojake, ki prihajajo z bojišč. Predstave so jx>f>olnoma brezplačne. — Uprava avtobusov in tramvajev je uvedla novost, da se v vojni ranjeni in pa rekonvalescen-ti po vseh mestnih progah lahko brezplačno vozijo. To pomenja veliko ugodnost, ker Rim je zelo razsežen in je stalno treba uporabljati _ vozila. Je pa uvedena enotna tarifa: "0 cente- « simov za filobuse in 40 cent. za tramvaje (ki | pa v središču mesta ne vozijo) brez ozira na i daljavo, ki jo prevozite. Kdor se redno vozi j in še večkrat na dan, pomenja to že precejšen izdatek. Dva rimska dnevnika. V Rimu izhaja katoliški dnevnik Avvenire, ki ima svoje uredništvo in tiskarno pri Sv. Karlu na Corso Umber-to. List izhaja dnevno na 4 straneh, piše seveda v strogo nacionalnem duhu, a je drugače umerjen in stvaren in na splošno dosti dobro urejen. Svoje čitatelje zlasti obvešča o življenju katoliške Cerkve in o gibanju katoliških organizacij ter ustanov. Zdaj za novo leto so italijanski škofje podvzeli akcijo, da bi list bolj razširili med katoliške čitatelje. Avvenire prinaša na vsakih toliko dni na prvi strani priporočilo kakega škofa ali kardinala, ki poudarja važnost in nujnost dobrega katoliškega tiska in poziva k zavednosti katoličane, naj berejo in naročajo katoliško časopisje. List izhaja 5. leto. Sicer pa najvažnejše dogodke, posebno iz Va- ([Kristusova zgodovina Giovanni Papini 14. Puščava Čim je Jezus izstopil iz vode, je odšel v puščavo: od množice v samoto. Do tedaj je bival med vodami in galilejskimi polji in med travnatimi Jordanovimi bregovi — sedaj je odšel na skalnate (?ore, kjer ue izvira potok, kjer ne gre v klasje pšenica, ampak uspeva le golazen in grmičevje. .. Do sedaj je bil med nazareškimi dninarji, med Janezovimi spokorniki, — sedaj je šel na samotne gore kjer ni videli človeških obličij in čuti človeških glasov. Novi človek postavi mednje in sebe puščavo. , Kdor reče: »Gorje samemu!«, je vzel za mero I le svoj strah. Družba je žrtev in je tem zaslužnej-■ ša, čim bolj odbija. Samota je za duševno bogate ljudi nagrada in ne pokora, predvečer stalnega dobrega, stvaritev notranje lepote, svobodno pomir-jenje z vsemi odsotnimi. Le v samoti živimo z enakimi: z onimi, ki so sami našli velikodušne misli, ki nam nadomeščajo vsako drugo zapuščeno dobro. . Samote ne more trpeti srednji, mali človek, ki ne more ničesar nuditi, ki se boji sebe in svoje praznine, ki je obsojen na večno samoto lastnega duha, na žalostno notranjo puščavo, kjer rastejo samo zastrupljena zelišča neobdelane zemlje; kdor je vznemirjen, naveličan, malosrčen. da ne more med drugimi pozabiti nase, oglušeti v besedah drugih, da se ne more varati živ v umetnem življenju onih, ki se varajo v niem slično kakor on, kdor ne more živeti, ne da bi se pomešal pasivni atom v potoke, ki vsako jutro priteko iz mestnih gnojišč. Jezus je bil med ljudmi in se povrne med ljudi, ker jih ljubi. Pogosto se bo skril daleč od učencev, da bo sam. Da moremo ljubiti ljudi, je potreba, da se tu in tam umaknemo od n|ih. Ko smo daleč od njih, se jim približujemo. Mali človek se spominja le zla, katert so mu napravili, mržnja vznemirja njegovo noč in jeza zastruplja njegova usta. Velikodušni človek se spominja samo dobrega, in zaradi icga malo dobrega pozabi toliko prejetega zla. Tudi ono, kar pravzaprav ni odpustil, izbriše iz srca. In med brate se vrača s prejšnjo ljubeznijo. Za Jezusa je onih štirideset dni samote zadnja priprava. Štirideset dni je moralo izraelsko ljudstvo — preroška predpodoba Kristusa — bloditi po puščavi, preden je prišlo v od Boga obljubljeno kraljestvo; štirideset dni je moral Mozes ostati pri Bogu, da je poslušal njegove zapovedi, štirideset dni je moral Elija bežati v puščavi, da je ušel maščevalnosti zlobne kraljice. Tudi novi Odrešenik mora čakati štirideset dni, predno bo oznanjal obljubljeno kraljestvo, in ostati z Bogom štirideset dni, da sprejm? najvišje navdihnenje. Toda ne bo popolnoma sam. Pri njem so zveri in angeli, bitja nižja in višja od človeka, ona, ki gledajo navzdol in ona, ki gledajo kvišku. Zgolj materialna in zgolj duhovna bitja. Človek je žival, ki more postati angel. In materija se izpreininja v duha. Ako nadvlada žival, se človek poniža pod žival, ker ostanke razuma daje v živalsko službo; ako nadvlada angel, postane človek njemu enak, in namesto da bi postal navaden božji vojščak, jc deležen samega božanstva. Padli angel je pa obsojen, da dobi živalsko podobo, in je nevoščljiv in žilav sovražnik ljudi, ki postajajo angeli in se hočejo dvigniti v višino, iz katere je bil on pahnjen. Jezus je sovražnik sveta, živalskega življenja večine. Prišel je. da postanejo živali ljudje in ljudje angeli. Rojen je, da spreobrne svet in ga premaga. To je, da se bori s kraljem sveta, i božjim in ljudskim sovražnikom, z zlobnežem, hujskačem, zapeljivcem. Rojen je, da prežene satana z zemlje, kakor ga je pahnil Oče iz nebes. A satan je prišel po končanih štiridesetih dneh v nuščavo. da skuša svojega sovražnika. (Dalje.) KULTURNI OBZORNIK Monumentalna knjiga o večni arhitekturi Knjiga Plečnikovih del Mestna občina ljubljanska je za novo leto izdala inonumentalno knjigo o arhitekturi kot umetnosti pod naslovom Arcliitectura perennis, s katero se je hotela v smislu sklepa občinskega sveta oddolžiti delu in žrtvovanju arhitekta prof. Josipa Plečnika, svojega častnega meščana ter oblikovalca sodobne Ljubljane. Tako je ta knjiga nastala na pobudo ljubljanskega župana dr. Adlešiča in mestnega sveta, ki so »jo veleli in omogočili«, kot pravi profesor Plečnik v epilogu, v katerem se jim zahvaljuje in v kateri je tudi razodel počelo svojega dala, ki je bolečina ustvarjanja življenja, umetnost, z besedami: »Kdor množi umetnost, razmnožuje bolečino — nemara bi brez bolečine, brez trpljenja, ki je poezija krščanstva, ne bilo niti potrebe po iskanju lepote. Slehernemu je določeno, da se tudi izven družine, v kakem omejenem družabnem krogu izživlja zaradi medsebojne izpopolnitve. V takih omejenih, časovno menjajo&ih se občestvih so nastale tudi raznolike stvari, ki jih vsebuje ta knjiga.« Tako je svoje ustvarjanje označil kot eminentno umetniško ustvarjanje. In knjiga sama naj ga pokaže kot umetnika, kot pesnika, ki množi z bolečino in delom področje ene največjih in najmogočnejših umetnostnih panog: arhitekturo, ki to tudi on samozavestno pojmuje kot goezijo, Človek bi »pričo sklepa mestnega sveta pričakoval, da bo ta zbirka Plečnikovih načrtov in del nekaka monografija o arhitektovem življenjskem delu, opis njegove umetniške poti in njeno vrednotenje, časovno stilistično označena vrsta njegovega ustvarjanja ter poudarjena njegova pomembnost v našem svetu, pa še posebej v širokem svetu arhitekturnega ustvarjanja. Pač to, kar vsebuje vsaka prava monografija. Toda ta monumentalna knjiga ni zamišljena kot knjiga o Plečniku neposredno — take knjige o sebi veliki umetnik v svoji skromnosti ni hotel za dar od mestne občine — temveč želel je, da 6e mestna občina pokloni tej božiči, ki ji je on služil vse življenje in ji hoče služiti do konca, namreč arhitekturi kot taki, večni arhitekturi, Archilecluri perennis, nrhitekluri-umelnosli, kakor jo pojmuje on in jo je pojmovalo vse človeštvo že od nekdaj. Iz tega namena in duha je zrastla tudi ta knjiga, ki ji tvori središče in težo Steletova iludija o arhitekturi kot taki, pa je pognala vsa iz duha tega velikega umetnika, ki ni v vsej študiji imenovan niti z imenom, pač pa z delom. Njegovo delo — načrti in izvršene zamisli — naj ilustrirajo večno arhitekturo kot umetnost, ki jo predstavlja na naslovni strani Kariatida z atenskega Parthenona, simbol večnostno lepe arhitekturne skladnosti. Univ. prof. dr. Fr. Štele je kot umetnostni zgodovinar, ki zasleduje pota arhitekturnega ustvarjanja v človeški zgodovini kot odraz duha v večnih spreminjavah in rasti, ter jih skuša razumeti v vseh elementih in prvinskih razčelnostih, je podal s to knj.igo osnove arhitekturnega ustvarjanja ter razložil pred nami pojem arhitekture, razbral vse elemente, ki jih vsebuje, ter pojasnil to panogo ustvarjanja v zvezi s celotnim udejstvovanjem človekovega duha. Podaja sodobno definicijo arhitekture, ki je »z gmotno lupino omejen prostor, služeč različnim življenjskim potrebam« ter podaja razvoj vede o arhitekturi, ki je le počasi prišla preko »lupine« zunanjega lica do bistva arhitekture, ki je prostor in njega zajetje va znotraj in na zunaj. To je tudi tisti element, ki je tej umetnosti voonosten, ter se da razbirati njega razvojna linija od vsega početka. In dr. Štele jo tudi razbere, omenjajoč, kako se je ta prostor širil v starem veku, kako genialno misel glede na prostor je ustvarilo prvo krščanstvo s katedralo; kako tesno z verskim življenjem je vedno stopala arhitektura (grob svetišča) ter je prav v verskem področju ustvarila tudi četrto dimenzijo. Od vseh strani pogleda pisatelj na arhitekturo: s svetne, profane, kot množiteljko stanovanjske kulture, njene vloge v družabnem življenju (urbanizem), še posebej pa v obrednem, verskem področju, kjer je ustvarila največje umetnine in jx>stavila najbolj izrazite spomenike spremembam človekovega duha (starokrščansko svetišče, romansko, gotsko, baročno, sodobno konstrukcijo itd.). Arhitektura se tako sama označuje kot odsev svetovnega nazora, kot tvorba duha, kakor je vsaka umetnost. Med različnimi umetnostmi ima celo primat, ker edino arhitektura gradi resnitne življenjske danosti (vse druge samo iluzije resničnosti). Ker dokaže, da je arhitektura umetnost, se da znanstveno opredeljevati tudi na način, kot likovna umetnost sploh, ter je viden razvoj oblik istočasno z razvojem duha, s katerim je v notranji nujni zvezi, kakor vsako duhovno dela Če idejnemu razvoju iz idealizma v realizem in naturalizem odgovarja v likovni umetnosti linearni, plastični in slikoviti stil, mu v arhitekturi tektonski, plastični in slikoviti (baročni) ter ima torej najtesnejšo zvezo z umetnostmi sploh ter se lahko tudi traktira kot umetnost. Vsako arhitekturno delo je kot vsaka umetnima; celotuostuo, oseb- tikana, beležijo tudi drugi listi, posebno Mes-saggero, ki izhaja že 64. leto in je najlx>lj či-tan rimski dnevnik. Messaggero ima jutranjo in večern oizdajo. Lepa cerkvena slovesnost. Zdaj za praznike so bile rimske cerkve izredno dobro obiskane. Bolj v jutranjih urah prevladujejo ženske, v poznejših urah pa ml ločno moški. Ženske očitno tedaj doma gosjx>darijo. Na novega leta dan je bila velika jezuitska cerkev Al Gcsit polna vernikov. Bil je godovni dan cerkve. Pojjoldne pa je prav tako ob nabiti cerkvi rimski guverner Gion Giacomo Borghese v spremstvu obeh mestnih podguvernerjev izročil kot tradicionalni dar mesta cerkvi mašni kelih in 3 sveče. Običaj izvira od leta 1597. Cerkev Al Gesu, ki je ena največjih v Rimu, je bila svečano ozaljšana, kardinal Maglione pa je opravil slovesni Te Deum. Po blagoslovu je guverner v zakristiji izročil mestni dar. zahvalil pa se mu je jezuitski general. no, enkratno delo, sugestivno, odkrivajoče nove elemente ter je tako pravo razodetje ustvarjajočega duha. Tako je dr. Štele v tej razpravi predvsem napisal apologijo arhitekturi kol umetnosti, ne samo kot tehnični panogi, kakor bi hotela biti novodobna konstrukcijska železobetonska struja, ki hoče biti samo inženirsko delo. Toda tudi ta struja z največjim arhitektom Corbussierom poudarja, da jo arhitektura poezija in arhitekt pesnik. Tako je prof. Štele s svojo razpravo (230 strani!) na znanstven analitičen način podal sodobno mišljenje o arhitekturi na osnovi najsodobnejše svetovne literature, ki jo navaja v kazalu, ki pa se krije povsem z nazorom našega Plečnika. Tako potrjuje z vso zgodovinsko izpričan ost jo pravilnost usmerjenosti našega velikega arhitekta ter uvršča njegovo delo, o katerem imenoma nikjer v svoji razpravi ne govori (samo na dveh mestih navaja ljubljanske Žale kot dokaz za trditev), med dela pesniškega genija, umetnika. Prof. dr. Trstenjak je z drugo razpravo *Philosophia perennis — ars perennis* saino kot filozof razbral in podrobneje dopolnil že po Steletu nakazano misel arhitekturo kot odraza svetovnega nazora ter analiziral zvezo s filozofijo, oziroma nasprotje od nje, kajti filozofija je — »najmočnejši in najjasnejši pogovor človeškega duha, umetnost pa najtišji odmev skrivnostnih zvokov v človeškem srcu«. In lake skrivnostne glasove zvonov je ujel Plečnik v svojem srcu, ustvarjajoč svoje like, ki se uvrščajo med dela vekotrajne arhitekture. Tako njegova dela, razvrščena med tekstom in ob robovih strani, lepo indirektno ponazarjajo znanstvenikovo razlaganje, dasi niso med tekstom iz obzirnosti do večne snovi nikjer posebno označena, kaj predstavljajo. To se vidi šele iz karala. Tako je knjiga zbornik Plečnikovih del, ki so razdeljena v načrta te fiCHOCe Koledar Sobota, 10. januarja: Agaton, papež; Viljem, škof; Gregor, papež; Peter Orseolo, spoznavalec; Nikanor, »poznavalec. Lunina sprememba: zadnji krajec 10. januarja ob sedmih, pet minul zjutraj. Herechel napoveduje spremenljivo vreme, sneg. Nedelja, It. januarja: Sv. Družina; Higin, papež in mučenec; Pavlin II. Oglejski, škof. Novi grobovi + Miroslav Svetlič. Po dolgotrajni in mučni bolezni je umrl dne 8. t. m. g. Miroslav Svetlič. letalec v bivši jugoslovanski vojski, star komaj 30 let. Pogreb pokojnega, ki si je nakopal svojo bolezen v službi, bo v soboto dne 10. t. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti št. 109 na Viču na tamkajšnje pokopališče. Naj mu 6veti večna luč in pokoj njegovi duši! ■f Aleksander Gotzl. V Ljubljani Je umrl po-'dobar in pozlatar Aleksander Ciotzl. Pokopali ga bodo v soboto ob 3. r>opoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah. Naj mu sveti večna luč, preostalim naše 6ožalje! — Mesto občinskega tajnika je razpisano. Občina Koprivmk pri Kočevju, okraj Kočevje, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom. Pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v enem mesecu po objavi v »Službenem listu« za Ljubljansko jTokrajino pri tej občini. — Sneg je pokril ravan. Poldragi dan je močno snežilo, jwsebno v četrtek so se vrstile snežne nevihte, ko je zapihala tudi mrzla burja od Kamniških planin. Snega je padlo do 15 cm visoko. Po Blokah in na Notranjskem sploh so veliki zameti, ki ovirajo avtomobilski in avtobusni promet. Z veliko zamudo je Pečnikarjev avtobus v četrtek zvečer privozil v Ljubljano. Na mnogih krajih ob cestah so zameti do 2 m visoki. Suhi sneg je izvrsten za smučanje. V četrtek je bila tudi dnevna toplota pod ničlo in je dosegla —5.8 stopinj C, v petek zjutraj je bila najnižja -2 etop. C. Barometer še vedno pada in je kazal v petek zjutraj 757.2 mm. V zadniih 24 urah je padlo 12 mm padavin. V četrtek zjutraj je bila temperatura še nad ničlo, v petek pa že pod ničlo. Začenja zojoet pritiskati v naše kraje mrzli val. Ljubljana Zadnje obdarovanje ob priliki Befane Svečanosti oh priliki fašistične Befane Fašistične Zvezo v Ljubljani so se zaključile včeraj ob lfi.no na sedežu Zvezo samo z zadnjim razdeljevanjem darov. Mnogim ženam, ki so se zbralo v dvorani, je govorila pokrajinska zaupnica ženskega fašija, ki jo razložila in orisala ukrepo, ki jih daje Vlada za pomoč revežem. Takoj nato je vsaka žena dobila zavoj, ki jo vseboval živila in toplo obleko. 1 Za mestne reveže je podaril g. Jo6ip Mozetič stavbenik s Poljanske ceste, v jMčaščenje pok. g. Andreja Šarabona 100 lir, v počaščenje apost. pro-tonotarja kanonika Sušnika sta nakazala g. Lojze Smerkolj s Florjanske ulice 7, tudi 100 lir in trgovec g. Josip Olup s Starega trga 200 lir; namesto venca svojemu 6vaku g. Josipu Stupica je jx>darila 500 lir trgovka ga. Irma Stupica. eniko sta pa nakazala v počaščenje f>ok. g. Josipa Stupice 100 lir tudi ga Marija in g. Anton Kajfež s Florijanske ulice. Tvrdka Jos. Zalta & Co. s Tyrševe ceste 9, je nakazala 1000 lir, tvrdka »Indus« s Sv. Petra ceste je pa mestnim revežem za zimsko pomeč podarila 10.000 lir ter je s 6vojim darilom 6topila med največje dobrotnike mestnih revežev. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željo in prošnjo, naj bi v teh izrednih časih Ljubljančani čim bolj posnemali darovalce pri izkazovanju dobrodelnosti mestnim revežem. 1 L. M. Škerjančeva Dramatična uvertura je skladateljevo najnovejše orkestralno delo, ki je bilo dokončano v jeseni minulega leta. V njej je ohranil skladatelj zunanjo formo takozvane francoske uverture, ki je bila karakterizirana z zaporedjem ada-gio, allegro. adagio, samo, da je vezal te stavke v enoto ter poleg tega dal celemu delu enotno tema-tično osnovo Tako predstavlja »Dramatična uvertura- posebno zvrst glasbene oblike, novo in samoniklo, zgrajeno v službi temeljne ideje, katera naj ponazori dramatično dogajanje. Vsebinsko me- ter že izvršena dela. Po likovni strani je ta knjiga resnična monografija Plečnikovih del, saj jih je na stotine objavljenih v vseh velikostih kot okra-Bek, vinjeta, načrt ali celostranska fotografija izvršenega dela v bakrotisku, ter se človek lahko ob gledanju tega in takega življenjskega dela čudi neizmerni ustvarjalni sili Plečnikovega duha, njegovi estetski iznajdljivosti, umetniški invcnciji in originalnosti. Tako je postala knjiga vkljub nevtralni snovi člankov knjiga o Plečniku-arhitektu, o Pleč niku-umetniku: S slikami, ki predstavljajo najbolj vidno in monumentalno vsebino knjige, je predstavljeno njegovo delo kolikor mogoče celotno, s članki je pa poudarjen Plečnikov duh, izvor njegovega dela in smoter, ter njegov umetnostni svet. Znanstvena oznaka in vrednotenje njegovega dela je prihranjeno za bodoče; ljubljanska občina je postavila samo trden temelj za pravilno vrednotenje s to knjigo ter odprla pogled v snovanje tako velikega duha. S tem je storila veliko delo ter se oddolžila oblikovalcu in njegovemu duhu. Ni tu mesta za kakšne pripombe, na primer take, da bi želeli prav Plečnikovo ustvarjanje v Ljubljani imeti prikazano v celostranskih slikah, ne pa samo v obrobnih vinjetah, kajti sedaj ima človek vtis, da so glavno njegove ustvaritve v tujini, v Pragi, na Dunaju in drugod, ne pa morda prav v našem mostu. Tudi v kazalu je izpadla vrstica, ki naj bi pokazala, kje so dela iz Osijoka. Tudi sicer bi želeli pri Kazalu, da bi bilo urejeno po straneh, ne po mestih, za katero je delo namenjeno, ker je s tem nepoznavalcu Plečnikovega dela zelo otežko-čen pregled. Pa vse to so malenkosti spričo lepega dola, s katerim ie Ljubljana počastila umetniški genij arhitekta Plečnika ter se z njim vred poklonila duhu. ki ustvarja vrfine vrednote v veko-trajni arhitektonski umetnosti. njava to delo tragične momente z liričnimi, dramatično vznemirjene z mirnimi, vse v 6lužbi izven glasbene vsebine tega dela, ki 6e nanaša v notranjosti na peripetije sodobnega življenja j»osamez-nikov in narodov. Krstna izvedba bo na simfoničnem koncertu Glasbene Matice v j>onedeljek, 12 t m. ob četrt na 7 v veliki Unionski dvorani. Dirigent Drago Mario Šijanec. I Samo še v nedeljo, 11. januarja ob petih popoldne 6i lahko ogledate lejio svetopisemsko dramo »Jeltejeva hči«, ki jo ponovi dekliška Marijina kongregacija Marijinega Oznanjenja v frančiškanski dvorani. Priskrbite si pravočasno vstopnice pri Sfiligoju. i Vse telefonske naročnike, ki še niso plačali telefonske naročnine za L četrtletje 1942, vljudno opozarjamo, da jx>teče rok plpačila 15 jan. Kdor fi0, v URtiJe E. 114—. Kristus v Cerkvi. Vezana v platno L. 2fi.—, broširana E21'—. Krščanstvo In Cerkev. (Novost). Kartoni rana L. 22*—. Pravotlav,e. Kartoni ran« L. . Sporočamo, ila borno v kratkem izdali njegovo najnovejše delo: ZARJA STARE SLOV. KNJIŽEVNOSTI (Fr iiDRk spomenik v zarji rv. Cirila in Metoda). Naročniki „N ASE KNJIGE'' .majo •£>% pop n »ta. Zalotba I. J U O S K E KNJIGARNE Ljubljana, l'red Škofijo 5 — telefon to—J> 1 Socialni gospodarski odbor za rejo prešičev v Ljubljani vabi vse svoje članstvo, da se v lastnem nteresu gotovo udeleži društvenega sestanka, ki bo v nedeljo, dne 11. t. tn. ob 10 dopoldne v Marija-nišču, Poljanska cesta. 1 Sprejem paketov na pošti Ljubljana 1. Pošta Ljubljana 1 od 12. I. 1942 zopet redno sprejema pakete, ki jih zaradi preureditve prostorov začasno ni mogla. Dohod k paketnemu oddelku — 6prejetn in izdaja — je iz Šelenburgove ulice. 1 Vaje akademskega cerkvenega zbora. V nedeljo, 111. januarja začnemo zopet z rednim petjem pri akademski službi božji pri oo. frančiškanih. Pevske vaje bodo kakor doslej redno vsako soboto zvečer ob pol sedmih in v nedeljo dopoldne ob desetih. Pridite redno točno ob napovedanem času! 1 V hvaležen spomin pokojnega kanonika Suš-nika je daroval mestni zidarski mojster g. Mozetič Josip 100 lir za revne deklice v Lichtontumovein zavodu. Blagemu dobrotniku iskrena hvala! 1 Vzajemna zavarovalnica je darovala v počastitev spomina svojega zaslužnega predsednika pokojnega kanonika Ivana Sušnika 1000 lir stolni Vincencijevi konferenci im 1000 liir stolni Elizabetni konferenci. Obe konferenci se za plemenito darilo najtopleje zahvaljujeta. 1 Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debeljak, Tyrševa cesta št. 62, telefon 27-29. 1 Razne zanimivosti iz zemljiške knjige. Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je v letu 1941. zaznamoval 7115 poslov, predlanskim 9750, torej za 2600 manj. Vzrok je v tem, da 60 bili važni, pod okrajno sodišče spadajoči kraji na Gorenjskem odrezani. Lani je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 1138 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 36,820.483 lir. Predlanskim pa je bilo 1750 kupnih pogodb za takratno vrednost 175,450.000 din. Lani v decembru je bilo pri 62 nepremičninah vknjiženo 5,693.667 lir raznih poso- jil in kreditov. Podanih je bilo dalje 14 predlogov glede realnih eksekucij za terjatve v znesku 32.997 lir. Na ta način so bili vknjiženi prav malenkostni zneski, kakor 45 in 58 lir na posestva dolžnikov. Značilno je. da je bilo v decembru podanih 20 predlogov za uvedbo dražbenega postopanja za terjatve v znesku 106.463 lir in 17.162 din ali 6.521 lir. Pri 59 nepremičninah 60 bili izbrisani različni, zelo stari dolgovi, in sicer 2,044.294 din, 5000 t?l., 65.070 K in 334.078 lir. 1 Tenorist Slavko Lukman bo imel tudi v Ljubljani svoj koncert dne 21. t. m. (v sredo zvečer ob pol sedmih), in sicer v frančiškanski dvorani. Za ta svoj nastop je izbral razne domače in tujo pesmi, polog tega bo pei več opernih arij. Mod domačimi skladatelj: naštevamo: Pavčiča, Preglja, Ogriča, štritofa, Fleischmana. med tujimi pa: Schu-berta, Verdija, Puccinija, Padilla. G. Lukman je koneortiral z velikim uspehom ie po raznih krajih naše domovine in tudi pred leti v Ljubljani. Pri klavirju ga bo spremljal pianist g. Alfred Riegl. Mod odmori bo g. Borivoj Klajič recitiral slovenske lirične pesmi. Iz Goriške pokrajine Enima Gramatica v Gorici. V goriškem gledališču je nastopila 7. t. m. sloveča gledališka igralka lunina Gramatica v glavni vlogi komedije »Francesca«. tridejanke, ki jo je spisal Lelli. Njena klasična, topla, popolna igra je spet žela velik uspeli. Lnima Gramutica je nastopila z lastno gledališko družbo. Naznanitev žlahtnega vina. Bok za naznanitev žlahnih vin se ie jMidaljšal do IV januarja. Vinogradnik, ki žlahtnega vina do tega dne ne naznani, gn bo smel prodajati samo po ceni, ki je določena za navadna vina. Z Gorenjskega Nahirka za zimsko pomoč na Gorenjskem in v Mežiški dolini. 3. in 4. je bila na Gorenjskem in v Mežiški dolini prva nabirka za zimsko pomoč. Nabiralci so zbirali z rdečimi nabiralniki denarne prisjievke in prodajali lesene značke, na katerih so bile narisane planinske cvetke. V gorenjski in Mežiški dolini je bilo nabranih vsega skupaj 69.000 mark, medtem ko je vsa Koroška z gorenjsko in Mežiško dolino nabrala 387.775 mark. V Mežiški dolini so nabrali 12.000 mark, v radovljiškem okrožju 17.000 mark, v kranjskem okrožju 16.000 mark, v kamniškem pa 24 000 mark. Na glavo prebivalca v Mežiški dolini pride skoraj 26 pfenigov in se je s tem povprečkom Mežiška dolina postavila na prvo mesto med vsemi okrožji, ki so bili priključeni letos k rajhu, Nato sledi radovljiško okrožje, ki je doseglo povpreček na glavo prebivalca v znesku 47 pfenigov. Povpreček v vsej Koroški na glavo prebivalca pa znaša 37 pfenigov. Nov otroški vrtec na Homcu. — V kratkem slovesno odprt nov otroški vrtec v kamniškem okraju in sicer na Homcu. Vrtec bo v stari a temeljito predelani stavbi, ki je bila zgrajena 1. 1848. S Spodnjega štajerskega Nabirka v trboveljskem okrožju. V zvezi z na-hirko volnenih oblek in drugih zimskih potrebščin za vojake je prebivalstvo trboveljskega okrožja z veliko požrtvovalnostjo sodelovalo pri tej akciji. Kljub temu, da delavci in kmetje sami nimajo mnogo oblek, so vendar odstopili vse, kar so mogli kakor koli pogrešati. V krojačnicah so žene nabrane obleke predelovale in šivale iz volnenih izdelkov grelce za roke, kolena, ušesa itd. Vsega skupaj sta bila doslej odposlana že dva velika tovorna avtomobila nabranih darov na osrednje zbirališče. Odlikovan Mariborčan. Za hrabro vedenje pred sovražnikom je bil odlikovan z železnim križcem druge stopnje zlasti med športno mladino znani Mariborčan Kurt Orechovsky. Terjatve napram bivši Jugoslaviji. Uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je objavil drugi razglas o prijavi terjatev in pravic do bivše Jugoslavije. Rok prijave je podaljšan do 20. januarja 1942. Prva civilna poroka v Rogaški Slatini. 3. in 5. januarja sta bili v Rogaški Slatini prvi civilni poroki. Poročili so se Gregor Škorc in Ana Me- Proces o 13. milijonih vojne blagajne Ljubljana, 9. januarja. 2e lani decembra bi se morala pričeti velika razprava o tatvini vojne blagajne, v kateri je bilo 13,500.000 din. Proces se v prvi vrsti nanaša na razpad bivše jugoslovanske vojske in na dogodke v Novem mestu oziroma v Ljubljani in na Šmarni gori. Mali kazenski senat, ki mu predseduje 6. o. 6. Ivan B r e 1 i h in fungirata kot 6odnika gg. Ivan Kralj in Vinko štrukelj, je danes ob 9. dopoldne pričel na 2 dni odrejeno razpravo o tatvini vojne blagajne. Zločina tatvine vojne blagajne z zneskom 13,500.000 din je obtožen poročnik ljubljanskega vojnega okrožja Ostoja Vokič, rojen leta 1906. v Prijedoru. Blagajno si je po obtožnici prilastil na škodo državnega erarja bivše kraljevine Jugoslavije. 2 njim je soobtožena njegova žena Olga rojena Korošec, stara 25 let. Druga je obtožena le prestopka prikrivanja ukradenega denarja v smislu §-a 333-II-2 k. z. zato, da je v času od 11. aprila do 15. maja lani prikrivala znesek 10,500.000 din, o katerem je vedela, da je ukraden, da je bankovce preložila iz vreč v zaboje in obratno in nadal|e, da je od tega denarja porabila za 6ebe, odnosno skupno z možem znesek 752.617 din. Obtožnica prav obširno opisuie prvič dogodke na veliki f>etek 11. aprila lani v Novem mestu, ko je nastal polom bivše jugoslovanske vojske in kako si je obtoženec prilastil vojno blagajno z vsoto 13,500.000 din. Na novomeški orožniški postaji je bila blagajna divizije z okoli 20 milijoni dinarjev. Vojnemu okrožju je bil dodeljen kot šofer trgovec Batistič iz Stražišča pri Kranju. Ta je obtoženca z denarjem pripeljal po razsulu v Ljubljano na stanovanje druge obtoženke tam na Stolbi št. 8. Obtoženec je izročil šoferju Batietiču, ki je imel svoj lasten avto, znesek 3 milijonov dinarjev. Ta denar pa je Batistič pozneje 22. aprila lani izročil nemškim ]>olicijskim oblastem. Obtoženec Vokič pa je milijone prenesel najprej v št. Vid, od tam v Vikerče, kjer jih je spravil v neko samotno hišo. Sam je odšel nato na šmarno goro, kjer 6i je za mesec dni najel sobo pri tamošnjem gostilničarju. Dne 15. aprila je poročil drago obtoženko Olgo Vokič roj. Korošec, j Po poroki sta oba začela izdajati čedne vsote denarja. Olga Vokičeva je kupila od Albina Novaka ' v Tacnu zemljiško parcelo za 105.330 din, kupila I je od stavbenika Angela Battelina vilo »Meta« na j Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški za 260.000 din, na-j bavila si je srebrno lisico za 4000 din in nakupila ' mnogo zlatnine in drugih dragocenost Milijoni na šmarni gori. Varnostne oblasti so se začele zanimati za to vojno blagajno in milijone. Oba, Ostoja in Olga Vokič 6ta bila 15. maja lani aretirana. Zaplenjeno je njima bilo do 1,302.75S din vrednosti, kakor tudi 15.783 lir. V kratkem času pa sta izdala kar 752.617 din. Nemci so piozneje na Šmarni gori našli 7 milijonov din v gotovini in jih zaplenili. Pred pričetkom razprave je branilec dr. Maks šnuderl ugovarjal pristojnost malega kazenskega senata, navajajoč, da je za delikte oPcirja pristojno vojaško sodišče. Ta ugovor je mali senat zavrnil z motivacijo, da jc za presojo le zadeve pristojno civilnokazensko sodišče, ke- je hkrati z bivšim oficirjem obtožena tudi civilna oseba in je sploh pristojnost 6odišča utemeljena s tem, da prvi obtožencc ni več aktivna vojaška oseba. Zagovor prvega obtoženca. Državni tožilec g. Bogdan Lendovšek je nato začel čitati obširno sestavljeno obtožnico. Ob 10. dopoldne se je pričelo zasliševanje prvega obtoženca Ostoje Vokiča. Njegov zagovor je trajal dobre 3 ure. Druga obtoženka je morala med tem zaslišanjem zapustiti dvorano na zahtevo in predlog drž. tožilca. Obtoženec je v bistvu priznal dejanje. Predsednik obtožencu: »Se čutite krivega?« Obtoženec mirno: »Gospod predsedniki Ne čutim se krivega!« Zelo obširno in do najmanjših podrobnosti je nato obtoženec opisoval razvoj vseh dogodkov na veliki petek 11. aprila lani v Novem mestu, kjer je ta dan, jiosebno popoldne vladala velika panična zmešnjava. Na orožniški postaji 60 bile velike vreče denarja. Denar je bil razmetan tudi po tleh in po mizah. Skušal je denar rešiti. Ko so prispeli z denarjem v Ljubljano, mu je njegov komandant, bolni polkovnik Živanovič, odklanjajoč vsako odgovornost pripomnil: »Sem bolan. Delajte z denarjem, kakor hočete!« Polkovnik je bil močno bolan. Na stanovanju na Stolbi so shranili denar. Batistič je dobil 3 milijone, za katere je deial, da jih bo čuval in izročil pozneje Jugoslaviji.« Bil je drugače močno utrujen in zmučen. Za njim je bila zoslišana druga obtoženka Olga Vokičeva, ki je prav tako v bistvenih točkah priznala očitana ji dejanja, zanikala pa krivdo. Z zaslišanjem obeh obtožencev je bita današnja razprava končana. Jutri se nadaljuje in konča. Zaslišanih bo več prič. Gledališče Drama Sobota, 10., ob 17.30: »Boter Andraž«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 11., ob 14. »Pe-trčkove poslednje sanje.« Izven. Mladinska predelava. Zelo znižane cene. — ob 17.30 Rokoviijači. Izven. — Ponedeljek, 12. jan. Zaprto. Opera. Sobota, 10. ob 17.: Prodana nevesta. Red A. — Nedelja, 11., ob 15. Ples v Operi. Opereta. Izven. Ponedeljek 12., Zaprto. Radio Ljubljana Sobota, 10. januarja: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Pesmi m najievi, vme6 ob 8 napoved ča«a. — 8.15 Radijska fioročila. — 12.15 Koncert violončelista Cende Šedlbauerja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 12.40 — 12.40 Sekstet Jandoli. — 13 00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Karakteristična 6kupina pod vodstvom Prata. — 14.00 Radijska poročila. — 14.15 Orkester EIAR-ja pod vodstvom D M Šijanca: Lahka glasba. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 1715 Nove plošče Cetra. — 18.00 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30 Radijska jx>ročila v slovenščini. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Operna glasba. — 20.00 Napoved časa. — Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Lirična 6ezona LlAR-ja: Madame Butterfly. V odmorih: pogovor v slovenščini in novice v slovenščini. — Po operi: radijska jx>ročila. Rokodelski oder Jutri oh 5 popoldne ho ponovil »Rokodelski oder« zelo priljubljeno komedijo: »Cvrček za pečjoIgralci in igralke Rokode'skega odra so bili pri premieri in pri reprizi deležni tolike pohvale in zadovoljnosti občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, da bo na željo vseh, ki niso mogli prisostvovati predstavi, ponovitev v nedeljo točno ob petih. Zaradi velikega zanimanja opozarjamo občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice že v predprodaji v nedeljo od 10 do 12 dopoldne in od 3 popoldne do pričelka predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12. I. nadstr. Čudovito se boste zabavali ob krasni godbi med odmori! Lekarne Nočno službo intajo lekarne: mr. Sušnik. Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinc, ded., Cesta 29. oktobra 31. Poizvedovanja Krušno karto je izgubila neka 6tranka iz Ko-baridske ulice. Dobi jo v pekarni Dolinar, Pred škofijo. hovar iz Ceste in Heinrich Imenšek in Ljudmila Tariga iz Kostrivnice, Mihaela Polajšer in Juli-jana Škek iz Drevenika ter Ivan Lagoda in Jožefa Hrašek iz Tekačeva. Poročil jih je župan inž. Miglič in je novoporočencem kot dar izročil knjigo »Moj boj« A. Hitlerja. Diletantski oder v Dravogradu. V Dravogradu je krajevna skupina domovinske zveze sklenila, da bo prav posebej gojila stare šege in navade. Ustanovljen je bil moški pevski zbor in diletant-ski oder, ki bo prav posebej skušal poživiti že jiozabljene stare navade med prebivalstvom. Pri nabirki obleke za vojake na bojiščih je posebna skupina žena izdelovala tudi copate iz slame. Nekatere žene pa so prinesle volnene izdelke, ki 6« jih nosili možje še za časa prve svetovne vojne na fronti v Galiciji. Rajfajznovke na Spodnjem Štajerskem. Centrala rajfajznovk za južno Štajersko v Gradcu je morala izpolniti lani važno nalogo na Spodnjem Štajerskem, kjer je bilo treba reorganizirati kmetijsko zadružništvo po nemških načelih. Mnoge kmetijske zadruge so bile že preurejene po nemškem načinu. V 28. večjih spodnještajerskih krajih že poslujejo nemške razfajznovke. Pri tem so sodelovale tudi viničarske in blagovne zadruge. Velik dobrodelni koncert v Mariboru. Mariborsko nemško pevsko društvo priredi skupno z Glasbenim društvom in Uradom za ljudsko pro-sveto pri štajerski Domovinski zvezi 24. in 25. t. m. dva velika koncerta v korist zimske pomoči. Koncerta bosta v zvezi z javno zbirko prostovoljnih prispevkov. Zbiranje so je pričelo danes in bo zaključeno prihodnji petek. Šele potem se bodo lahko dobile vstopnice za koncert. Število poset-nikov je omejeno. V Mariboru so v zadnjem času umrli: Na Po-brežiu Marija Klemen, v Meljski ulici Terezija Donko, v bolnišnici Viljem Somrak in upokojeni polic, inšpektor Johann Kadunc. V kaznilnici je pa umrl kaznjenec Brajdič. Po Novem letu so umrli v Mariboru: Friderik Jureš, Marija Šega iz Tinja na Pohorju, invalid Štefan Remer iz Maribora, strugar Dominik Ko-kolj, Barbara Nemec iz Maribora, Hermina Babnik ter Margareta Majhen. DNEVNIK PALČKA odrijančka V gozdiču, ki je obdajal hišo, smo zagledali velike, lesene dvovprežne sani. Pravkar so se bile vrnile s sprehoda z otroki. Otroci so poskakali z njih in odhiteli skozi gozd domov. Kočijaž je pustil konja za nekaj hipov, da bi se pogovoril s hlapcem. Nam, palčkom, je zadostovalo tudi teh nekaj hipov. »Brž, brž, na sani!« je za vpil Trdko. »Jaz bom vozil, ker znam izvrstno pokati z bičem.« »Ne, jaz bom,« je kriknil Ciček, »tudi jaz znam voziti.« »Od vseh vas pa znam to jaz najbolje,« se je vmešal Eskimo. »Jaz sem že vodil po dvanajst psovk »Tisto so bili psi, a to so konji,« je dejal Bradač. »Bratci, kaj se pričkate, rajši skočite brž na sani!« so vpili oslali in se gnetli krog sani. Vsi so se razvrstili, kakor ie kdo mogel: nekaj jih je prišlo na sedež, nekaj pod sedež, nekaj sem, nekaj tja, kakor je v naglici kazalo. Ob tristoletnici Galilejeve smrti Čeprav po vsej zemeljski obli divja vojna vihra in razdvaja sprte narode, uhajajo te dni misli in spomini izobražencev vsega sveta v sicer malo poznani kraj Arcetri pri lirenzi. Pretekli četrtek je namieč minilo tri sto let, odkar je tu otrpnilo srce oseminsedemdesetletnega starčka, ki ga je — kakor je napisal sam v pismu na floren-tinski dvor — Bog čudežno izbral, da je prvi gledal prečudovite, skozi vsa stoletja skrite reči. Tako nlodovito je bilo življenje tega moža, tako silen in prodoren je bil njegov duh, da bo v 6vojih delih živel večno — dokler bo živel človek. Njegovo znanstveno delo ima za človeštvo tako velik kulturen in svetovnonazoren pomen, da pač mora vsakdo vedeti o njem malo več kot »Eppur si muove« — besede, ki jih mož nikdar ni rekel... v J 'ili . •''/» * '>. jr.',. .. ■» mm/mmm. v . ' V,; jpijj m Mirnim - M M i - ■ 1 1 Mi ■ '• • •• >;• / / Ž. . "V . '^tffldfifc.... ™ 1 Galilco Galilei 2 daljnogledom, 6kozi katerega so njegove oči videle več kot oči vsakogar pred njim. Galileo Galilei, veliki italijanski astronom, fizik in matematik, se je rodil v Pisi dne 15. februarja 1564. leta kot prvorojenec plemenitih, a obubožanih staršev. Oče Vincenzio je imel skromno trgovino, pa posebno veselje do glasbe in matematike. Sedemnajstletni Galileo jo je ubral na medicino najbrž zato, ker je bila prinesla slavo že enemu izmed njegovih prednikov in ker je takrat veljala za zelo donosno panogo. Razboriti, trmasti mladenič 6e je kmalu zameril svojim učiteljem, ker je venomer kritiziral Aristotelove nauke, ki so jih tako verno in brez pridržka takrat predavali na univerzah. Medicina mu ni ugajala, četudi jo je skoro tri leta uspešno študiral. Ko je spoznal Evklidova in Arhimedova dela, je hitro spoznal svoj pravi poklic, pustil medicino in se posvetil matematiki in naravoslovju. Od takrat izvirajo njegove prve raziskavo o gibanju, težišču, plavanju in določevanju specifičnih tež, ki pa se jim še močno pozna Aristotelov vpliv. Takrat je tudi iznašel hidrostatično tehtnico in poseben aparat za merjenje pulza. S svojim naravoslovnim dolom in matematičnimi študijami je kmalu tako zaslovel, da je na priporočilo vplivnih prijateljev postal profesor matematike v Pisi, kjer pa se ni nič kaj dobro počutil. Tu je vneto nadaljeval svoje raziskave o gibanju, zlasti o prostem padu, ki ga je preizkušal s cerkvenega stolpa. Zadel je na pojem vztrajnosti in pospeška. Leta 1592. ga je beneški senat imenoval za profesorja matematike na univerzi v Padovi in mu odmeril visoko plačo. Sledilo je 18 let velike sreče in največjih uspehov. Poleg predavanj na univerzi je imel po tedanjem običaju tudi privatno šolo, kamor je zahajalo okrog 20 imovitih in uglednih učencev iz Italije in tujine. V Padovi je že izrekel prve zakone o gibanju (prosti pad, nihalo, strmina), se ukvarjal z enostavnimi stroji, iznašel termometer in svoj compasso geometrico e militare (sorazmernostno merilo). Največja njegova iznajdba te dobe pa je daljnogled. Veliki pomen in znanstveno vrednost pa je zadobil daljnogled tedaj, ko ga je Galei uprl v zvezdnato nebo. Vse dotlej so veljali stari Ptolemejevi nazori, da je en sam svet, t. j. naša zemlja, ki da miruje; ves nebeški svod da se suče okrog nje, tudi sonce, luna in planeti (Merkur, Venera, Mars, Jupiter ter Saturn) krožijo okrog zemeljskega središča, na katerem kraljuje — člo- vek. Res, da je že pred več ko 50 leti učil Poljak Kopernik, da zemlja ni mirno središče vesoljstva, ampak da je le planet in da se kot drugi planeti vrti okrog lastne osi in kroži okrog mirujočega sonca, luna da kroži okrog zemlje in [Kipisujo okrog sonca zankasto pol. Toda kdo naj verjame tem prevratnim naukom? Samo peščica ljudi, med katere je spadal tudi Galileo Galilei. Dragoceni inštrument je Galilejevim očem najprej razgalil luno. Gorske verige in globeli so pokrivale njeno površje. Po tem takem je tudi luna — svet kakor zemlja ... Medlo bleščeči soj Rimske ceste se je spremenil v mirijade daljnih stalnic... Tudi Orion, Gostosevci in druga ozvezdja imajo več zvezd, kakor jih vidi prosto oko... V noči 7. januarja 1610. leta je zapazil ob Jupitru štiri male zvezde, ki so bile razvrščene skoraj vodoravno v ekliptiki. Mislil je, da so stalnice. Naslednjo noč jih je videl v novi legi, torej se gibljejo okrog Jupitra. Medičejske zvezde — kakor jih je imenoval na čast Medtčejcem, ki so mu bili vedno naklonjeni — te štiri Jupitrove lune so bile prvi dokaz, da so vsa nebesna telesa ne gibljejo okrog zemlje kot središča. Kljub vsem uspehom in slavi, ki jo je doživel v Padovi, je veliki odkritelj silil proč. Za njegovo življenje sta značilna dva skoraj nasprotujoča si momenta: na eni strani neumorno, ustvarjalno delo, na drugi strani čudno lahkomišljena razbrz-danost... Res so ga Medičejci, ki jim je posvetil tudi spis o svojih astronomskih odkritjih (Nun-tius sidereus — Zvezdni glasnik), povabili v To-scano, ga imenovali za prvega matematika in filozofa, mu dali visoko letno plačo s pristavkom, da se lahko posveča le svojemu znanstvenemu delu in odkritjem. Ko je izšel Sidereus nuntius, je završalo v taboru Galilejevih nasprotnikov. Resnico, ki jo je lahko vsakdo videl na lastno oči, so pobijali z logiko... Galilei pa je branil Kopernikov nauk in svoja odkritja s tem, da je delal vedno nove daljnoglede in jih prodajal uglednim osebam. V treh javnih predavanjih je dokazoval pravilnost Kopernikovih trditev in pobijal Ptolemejevo geocentrično naziranje. Le malo znanstvenikov je potegnilo 7. njim — med njimi praški astronom Kepler. Večina mu je nasprotovala. ker so ji pot do resnice zapirali razni predsodki, zavist, okorelost duha in ustaljeno astronomsko, fizikalno in versko-filozofsko znanje. Galileo je delal naprej, ostro in jedko zavračal 6voje nasprotnike, odkril pege na soncu, ugotovil iz njih njegovo rotucio okrog lastne osi, zasledil Venerine faze — kakor pri luni Torej — če so vrti sonce okrog osi, zakaj bi se ne tudi zemlja? Če je pri Veneri osvetljen le prisončni krajec, je brezjiogojno Venera mrtvo, temno telo — planet — ki dobiva svetlobo od sonca, kakor tudi naša — zemlja. Saturn se mu je zdel v daljnogledu kot trodelno telo. Galileo je trdno veroval, da bo svoje nasprotnike prepričal o njih zmoti in fizični resnici — a zaman. Šestkrat je šel v Rini, da bi se branil proti obdolžitvam in ovadbam. Res je leta 1616. obljubil, da ne bo več zagovarjal in širil novih naukov, vendar mu osebna borbenost, jasen pogled na odkrito resnico in znanstveno hrepenenje ni dalo miru Spisal je razpravo o kometih (Discorso delle comete). Polemični spis II saggiatore, še bolj pa njegovo slavno delo »Razgovor o dveh vePkih svetovnih sestavih« (Dialogo sopra i due massimi sistemi del mondo), je spet razburkal komaj so polegle viharje. Očitali so mu, da je napadel papeža, da je prekršil dano obljubo in da se spet vdaja krivim naukom. Dcvetinšest-desetletni starec je romal v Rim, kjer je moral preklicati svoje nauke in bil obsojen na samotno življenje v Arcetri. Tu je telesno oslabel, leta 1687. celo oslepel, vendar še z vso mladostno vnemo delal v krogu svojih učencev in občudovnlcev, ki so ga redno obiskovali Tu je tudi narekoval svoje zadnje in morda največje delo — Discorsi e dimor.trnzion! matematiche intorno a due nuove scienze (Razgovori o dveh novih znanostih) — kjer je zbral, združil in izhrusil vse svoje veliko znanje iz naravoslovja ter tako dal trdno jwdlago fiziki. Osmega januarja 1642 je izdihnil svojo veliko dušo slepi, stari učenjak, bolj nesrečen zaradi nerazumevanja in zaslepljenosti drugih kot svoje telesne oslepelostl. O Galileju so je že mnogo pisalo In govorilo. Kdor hoče razumeti žaloigro njegovega življenja, se mora poglobiti v znanstveno, posvetno in versko pojmovanje te dobe Vedeti moramo, da je bil Galilei s svojim ogromnim znanjem, srečnimi in zasluženimi odkritji daleč nad svojimi vrstniki, da je često brez usmiljenja udaril po svojih nasprotnikih in s trmasto doslednostjo hranil resnico, ki jo nasprotniki ali niso mogli ali hoteli spoznati. Važno je tudi to, da je imel ravno v cerkvenih krogih mnogo prijateljev in občudovalcev. Galileja niso mučili in vlačili po ječah, kakor se včasih zlohotno piše, res pa je, da je v Arcetri živel do svoje smrti pod stalnim nadzorstvom, da hi ne ušel v inozemstvo in tam nadaljeval svoje delo ter siril obsojene nauke. Spori Pogoji za športno odlikovanje so naslednji: plavanje na 800 m v 9 minutah, tek na 100 m 13.5 sekunde (ali: 400 m v 68 sek.. 1500 111 v 5:20 nnn.); skok v višino 1.36 m. Rczen It g« morajo kandidati za državni športni znak dokazati, da obvladajo to ali ono športno panogo, ki zahteva izrazito spretnost. Biti pa morajo tudi vztrajn\ kar lahko dokažejo s trSoni na 10,000 km ali pa s kolesarjenjem ali smučanjem na dolge proge. Za športni znak lahko tekmujejo tudi ženske. Pogoji za ženske so v glavnem isti, mere pa so nižje. Tako plavajo ženske le na 200 m (7 minut), tečejo pa na 75 m (12 sek.) ali 100 m (15.5 sek.). V skoku v višino morajo preskočiti vsaj 1.10 m, v vztrajnostnem teku pa se merijo na 2000 m. Glede na to da je glavni namen športnega znaka propagandni, so posamezne zahteve zmerne, zahtevajo pa od vsakogar, da obvlada plavanje in da se vsestransko bavi « telesno vzgojo Podobno odlikovanje za najboljše člane jo uvedla pri nas pred leti ZF0. Šport v kratkem Snežno razmere v Ljubljanski pokrajini. — Pisarna SPD je prejela podrobna vremenska poročila, po katerih posnemamo, da povsod nalo-tuje suh pršič. Danes zjutral je bila temperatura na vseh smučiščih med 5 in 9 stop. pod ničlo. Na Polževem ie 30 cm pršiča. v Novem mestu 30 cm, na Rakeku 25 cm, v Ribnici na Dolenjskem 20 cm, na Lotičaku nad Žalno pa 25 cm. Joe Louis se bo boril nocoj v Newyorku za naslov svetovnega prvaka v boksu. Kakor znano, je črnec Louis mož. čigar železne pesli so znane po vsem svetu. Nocoj bo prestal že dvajseto preizkušnjo za naslov svetovnega prvaka. Proti Louisu bo nastopil v ringu Buddv Baer. Umrl jo grof Baillet Latour, predsednik mednarodnega olimpijskega odl>ora. Dolga leta je vodil olimpijski pokret zvesto v duhu Couberti-novih načel in bil energičen zagovornik mednar. športno solidarnosti. Novega predsednika mednarodnega olimpijskega odbora bodo izbrali najbrž šele po končani vojni. Trener Herbergor je izbral za nogometno tekmo proti hrvatski raprezentanci 16 najboljših nemških igralcev, ki so začeli s skupnim treningom. V nemškem državnem teaniu bodo igrali večinoma Dunajčani, napadalno vrsto pa bodo tvorili Riegler, Ilahnemann, Conen, \Valter in Decker. Tudi sani nabirajo za potrebe vzhodnega bojišča. V »Donauzeitung« čitamo, da so oddali člani Hitlerjevo mladine v okrožju Pvritz 700 sani, ki so jih poslali nemškim vojakom na bojišče Pojdimo smučat! Ljubljana je dobila belo odejo. S pršičem obloženi klanci vabijo k veselemu športu na snegu. Našim mladim čitateljem bomo sedaj, ko je v okolici dovolj priložnosti za razvedrilo na smučeh, objavili nekaj slik in kratkih nasvetov za pravilno športno smučanje. Hoja s smučmi po ravnem Smučar se mora učiti najprej pravilno hoditi. To prav za prav ni korakanje ali hoja, temveč drsanje na smučeh. Smuči ne smemo dvigati, pač pa potiskati naprej. Na smučeh drsijo po ravnem takole: korak je dolg, kolena so mehka, nagnemo se naprej, pomagamo pa si tudi s palicami. Lepa hoja je tista, ki pušča za seboj ozko smučino. Začetnike opozarjamo tudi na to, da ne smejo zabadati palic preširoko, temveč tesno ob smučeh. Dobro ai oglejte sliko in pazite na pravilno hojo, ko boste Krenili na veselo smuko proti Golovcu ali Tivoliju. Na boksarskem prvenstvu v Breslavi bo sodelovalo 12 narodov Od 21. do 25. januarja bodo imeli v glavnem mestu Šlezije Breslavi veliko mednarodno priredi- tev. Tekmovalci dvanajstih narodov so se prijavili za boksarsko vojno prvenstvo amaterjev. Pričakujejo, da se bo borilo za naslova v posameznih kategorijah okrog sto boksarjev Nemci, Italijani in Madžari so prijavili po 18 tekmovalcev in bodo imeli v vsaki kategoriji po dva zastopnika, ostali narodi pa po enega. Poleg zgoraj navedenih bodo sodelovali še Švedi, Finci, Danci, Norvežani. Hrvati, Romuni, Švicarji, Slovaki in Španci. Dunajska občina izdaja športna odlikovanja Kakor znano, so vpeljali v Nemčiji že pred 1(5 leti posebne tekme za državni športni znak. Čeprav so bili pogoji razmeroma težki, so izdali doslej več sto tisoč športnih odlikovanj. Medtem ko so doslej organizirale tekme za športni znaik društva zasebne pobude, je prevzela « 1. januarjem to delo dunajska občina, ki je v ta namen ustanovila poseben urad. V borbi za Spengleriev pokal je premagal Berlinski hokejski klub v Davosu laussansko moštvo HC Monteohisie z 2:0 (1:0, 1:0,0:0). Haškova štafeta je zmagala v nedeljo na prvih smuških tekmah nezavisne države Hrvatsko. Tekmovali so na Sljemenu v štafeti 4 X 10 km. Haškova štafeta, v kateri so nastopili Šafar Frankovič, Sta-niček in Merken, je bila prva 6 časom 3:42:19. V Oslu so imeli v nedeljo veliko drsalno prireditev, pri kateri je postavil Oivint VVolff nov ju-niorski rekord v hitrostnem drsanju na 1000 m. Doseženi čas 1:30.8 ni samo odličen za juniorje, tem. več se približuje Beniorskemu rekordu. Celovški igralci hokeja na ledu so želi v NOrn-borgu velik uspeh, ko so premagali domače s 6:0 (2:0, 1:0, 3:0). Poročila trdijo, da je visoka zmaga Celovčanov točen izraz njihove tehnične premoči. Igralce Gradjanskega je povabil zvezni kapitan Čuvaj v poseben tečaj, v katerem se pripravljajo za mednarodno tekmo z Nemčijo ki bo 18. t. m. v Zagrebu. Poleg igralcev Gradjanskega so v tečaju tudi Monsider, Pukšec in Pavlelič (Concordia) ter Duh in Kaoijan (Hašk). Državno reprezentanco pripravlja Bukovy, trener Gradjanskega. Seznam ljubljanskih oplantov za preselitev (V oklepaju; dan in kraj rojstva; in = poročena.) Otok, ki ne pozna smrti Uradni japonski poročevalski urad je pred kratkim objavil novico, da je predsednik sedanje japonske vlade, general Tojo, odletel z letalom na sveti otok Mijadžimo molit v znane budistov-ske templje za zmago japonskega orožja. Sveti otok Mijadžima, ki leži v japonskem notranjem morju, spada med najsvetejše japonske kraje. Vsak Japonec ga izgovarja z globokim spoštovanjem in za vsakega pomeni nekaj svetega. Otok z bujnim rastlinstvom je ves posejan s templji. Grobno in sveto tišino moti samo nekaj hotelov, ki so jih morali postaviti zaradi številnih gostov. Razen hotelov so v istoimenski vasi tudi številne prodajalnice raznih spominkov. Z otoka je prelep pogled na luko, v kateri je vedno polno ljudi. Mlade Japonke stopajo ob obali in v svojih pisanih oblačilih prepevajo prastaro pesem šinta, nato se sklanjajo nad morsko gladino in božajo s svojimi majhnimi rumenimi ročicami mlačno morsko vodo, za katero trde Japonci, da zdravi vsako telesno bolezen in lajša tudi vse dušne boli. Otok je prepoln najrazličnejših dragocenosti. Številne pagode in hrami, ki so postavljeni na raznih svetih mestih, so prastare stavbe. Obdaja jih tiha narava. V parkih O-Moto-Koena se pasejo svete srne boga sonca. Otok je za Japonce tako svet, da na njem ne sme umreti nobeno živo bitje. Žena, ki je rioseča, mora oditi na Hondo, kamor prepeljejo tudi vse starejše in bolehnejše ljudi. Japonci pravijo, da jim bog sonca odvzema z domovinsko močjo tudi vse moči za življenje. V tem naziranju je skrita tako močna sugestija, da resnično večina ljudi, ki jih s svetega otoka Mija-džarna prepeljejo na Hondo, tam tudi kmalu umre. Sveti otok Mijadžama spada tudi med tiste jajionske kraje, ki so jih proglasili za vojaško zaščiteno področje ter so kljub svetosti kraja tudi ta otok močno utrdili. Navaden človek tega niti ne opazi. In tudi ne ve za številne daljnostrelne topove, ki so razpostavljeni na otoku. Modri napisi V zverinjaku v Schonbrunnu je na kletki, kjer so opice, tale napis: »Obnašajte se pred opicami tako, da nikdo ne bo prisiljen primerjati vašega obnašanja z obnašanjem opic!« Neki Švicar je namesto navadnih napisov za vinske bratce obesil v svoji gostilni na steno takle nopis: »Kadar greš iz gostilne, se ne približuj nobenemu vozilu!« Pri vhodu v neko amerikansko mesto je daleč viden napis: »Vozi počasi. Tako boš spoznal lepote našega mesta; če boš dirjal, boš spoznal mestne ječe!« Na nekem alpskem planinskem pašniku lahko bereš besede: »Na travniku se pase živina, ki ne spada med umna bitja. Veš, kam spadaš, če hodiš po travi?« V Samnrknnrln v Srednji Aziji te na cestnem križišču tale kažipot: »Pot v Indijo. Oddaljenost ni znana.« Žene z več možmi V kulturnem svetu je danes ze poriolnoma prevladala krščanska misel o zakonu kot doživljenjski zvezi med enim možem in eno ženo. So pa še kraji, kamor ta misel še ni prodrla in kjer ima ena žena po več mož. Tako je še na Ceylonu, v nekaterih arktičnih krajih in ponekod na Himalaji. »Koliko jojc lahko poješ na tešče, Tone?« »Pet.« »M res; samo eno. Ko si prvega pojedel, nisi več tešč.« • Neki profesor za pesništvo in filozofijo v Lipskem je zelo rad spal. Po kosilu se je vsak dan z užitkom zazibal v sladek sen. Njegova žena pa tega ni marala. »Vstani, tri ie ura, poidi pesnit!« — s temi besedami ga je čeerto iztrgala iz sladkega sna. Železnikar in Spinar Ana (30. 9. 1888. Ljubljana) Ljubljana, Ljubljana; Wisiak in Schmelzer Štefanija (19. 12. 1885, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska 13; Schmelzer Jožefa (11. 8. 1922, Ljubljana) Ljubljana, Gosposvetska 13; Schmelzer Gabrijela (22. 5. 1925, Ljubljana) Ljubljana, Gosposvetska 13; Lessmann Marta (7. 9. 1900, Ljubljana) Ljubljana; Lessmann Erica (13. 5. 1922, Bad) Ljubljana; Lessmann Heim (11. 3. 1927, Bad) Ljubljana, Nemčija; Paternoster Julija (29. 2. 1876, Graz) Ljubljana, Gorupova 3; Reven Oskar (28. 1. 1914. Ljubljana) Ljubljana, Pavši-čeva; Stross Friderik (6. 11. 1908, Isertal) Ljubljana, Močnikova 4; Tschinkcl in Dobcrlct Teodora (13. 2. 1874, Ljubljana) Ljubljana. Frančiškanska ul. 8; Eltrin Marija (13. 4. 1884, Osvvald) Ljubljana, Predovičeva 34; Harlander Anton (7. 3. 1896, Sarajevo) Ljubljana, Medvedova 3; Zni-darsehitseh in Harlander Frančiška (24. 10. 1898, Cerknica) Ljubljana, Medvedova 3; Harlander Marija (26. 10. 1924, Cerknica) Medvedova c. 3; Harlander Jožefa (20. 2. 1926, Jesenice) Ljubljana, Medvedova 3; Kurnik in Auerhamtner Marija (25. 8. 1890, Lukovica) Ljubljana, Tyrševa c. 47; Baje Leopoldina (8. 11. 1886, Nemčija) Ljubljana, Ljubljana; Bednar Karel (2. 10. 1894, Nemčija) Ljubljana, Stari trg 2; Gril in Bednar Julija (21. 5. 1896, Ljubljana) Ljubljana, Stari trg 2; Bor-baseh Frančiška (29. 11. 1902, Maribor) Ljubljana, Vipavska 10; Sentschar in Borbasch Marija (16. 11. 1916, Slov. Bistrica) Ljubljana, Vipavska 10; Borbasch Edvard (27. 4. 1941, Ljubljana) Ljubljana, Vipavska 10; Brodar Janez (16. 8 .1870, Pre-serje), Ljubljana, Lepi pot 26; Hiinigmann Albin (22. 7. 1890, Divača) Ljubljana, Hrenova 17; Hro-mek Margareta (8. 2. 1910, Ljubljana) Ljubljana, Slomškova 6; Kovačič Alojzij (27. 9. 1880, Prečna) Ljubljana, Stari trg 21; Faihst in Kovačič Elizabeta (22. 3. 1890, Kaiserslautern) Ljubljana, Stari trg 21; Kovačič Alojzij (9. 11. 1928, Basel) Ljubljana, Stari trg 21; Kovačič Klara (6. 4. 1910, Saarlautern) Ljubljana, Stari trg 21; Kovačič Gi-zela (15. 7. 1934, Miihlheim) Ljubljana, Stari trg št. 21; Krempus Ana (23. 10. 1898, Trst) Ljubljana, Aleševčeva 22; Bajo in Cugol Amalija (4. 7. 1884, Kranj) Ljubljana, Koseskega 34; Hribar Viljem (23. 10. 1911, Ljubljana) Ljubljana, Bezenškova 19; Spazapan in Hribar Sofija (11. 4. 1914, Trst) Ljubljana. Bezenškova 19; Chiodi Friderik (21. 5. 1906, Novo mesto) Ljubljana, D. M. v Polju 42; Kordin Adolf (19. 2. 1868, Ljubljana) Ljubljana, Erjavčeva 16; Lah in Koren Marija (21. 10. 1888, Maribor) Ljubljana, Celovška c. 63; Kom Henrik (25. 4. 1891, Zagreb) Ljubljana, Slomškova 19; Lauretschak in Korn Berta (12. 5. 1899, Radovljica) Ljubljana, Slomškova 19; Kom Nuša (9. 5. 1923, Ljubljana) Ljubljana, Slomškova 19; Korn Teodor (15. 2. 1899. Ljubljana) Ljubljana, Poljanska c. 8; Goti in Korn Jožefa (26. 9. 1895, Ljubljana) Ljubljana. Poljanska cesta 8; Jakša Tea (21. 4. 1918, Neudorf) Ljubljana. Levstikova 19; Gogala Albert (3. 11. 1890, Litija) Ljubljana, Goriška 25; Oltorepot* Jožef (13. 3. 1886, Prišteva) Ljubljana, Kapiteljska 3; Knobl Adolf (7. 2. 1874. Graz) Ljubljana, Wolfova 6: Klein Oskar (4. 3. 1880. Nemčija) Ljubljana, Posavska 13; Wonadek in Klein Avgust (31. 12. 1886, Dunaj) Ljubljana. Posavska 13; Klein Janez (3. 10. 1902, Ljubljana) Ljubljana. Parmska 39; Stalno in Klein Helena (19. 4. 1905, Stuttgart) Ljubljana, Parmska ul. 39; Klein Monika (12. 10. 1937. Stuttgart) Ljubljana, Parmska ul. 39; Klein Bri-gita (12. 12. 1938. Stuttcart) Ljubljana, Parmska ul. 39; Kittcy in Wenk0 Elfrida (25. 1. 1896, Postojna) Ljubljana. Ljubljana; Wenk0 Elfrida (18. 5. 1921, Dunaj) Ljubljana, Celje; VVenko Beno (25. 3. 1923, Ljubljana) Ljubljana, Dunaj; Wenk0 Henrik (8. 11. 1930, Murska Sobota) Ljubljana, Dunaj; Zorno Anton (4. 6. 1891, Grahovše) Ljubljana, Vrliovci 15; Trupcj in Zemo Jožefa (17. 2. 1901, Mišji dol) Ljubljana, Vrhovci 15; Žene Jožefa (25. 2. 1937, Belgrad) Ljubljana, Vrhovci 15; Seunig VValdemar (8. 8. 1887, Trebnje) Ljubljana, Streliška 26; Sajowitz in Seunig Marija (15. 8. 1906, Ljubljana) Ljubljana, Streliška 26; Seunig Waldemar (30. 5. 1939. Ljubljana) Ljubljana, Streliška 26; Tscherne in Stampfel Marija (6. 4. 1869, Globoki dol) Ljubljana, Kongresni trg 8; Tivadar Ignac (23. 3. 1907, Dol. Lendava) Ljubljana, Tyr-ševa 84; Ložar in Tivadar Ana (15. 11. 1912, Dra-gomelj) Ljubljana, Tyrševa 84; Suschnik Kornelij (11. 10. 1913, Dunaj) Ljubljana, Javornikova 17; Treo Rudolf (18. 4. 1877, Ljubljana) Ljubljana, Gosposvetska 2; Rauber in Treo Klara (6. 2. 1889, Tržič) Ljubljana, Gosposvetska 2; Potočnik Marija (9. 7. 1900, Krakov) Ljubljana. Privoz 6; Pu-tick Marija (20. 8. 1863, Garsten) Ljubljana, Cesta 29. oktobra 27 a; Koser Tugoiner (8. 6. 1911, Ljubljana) Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 11; Fuchs in Koser Hedi (18. 10. 1898. Sv. Barbara) Ljubljana, Pot na Rakovo jelšo 11; Felber in Hortner Izabela (30. 12. 1899, Ljubljana) Ljubljana, Spodnji log. Naivnež »Prosim, iščem kaznjenca Št. 3246. Ali Jo stečajno doma?« Francesco Perrl: 30 Neznani ufenec Zgodovinski roman Iz Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža Lovrenčič. Noge so se mu tresle, ko je pozdravil, nato pa je začel Sikamber teči nizdol proti Tiberi. Od daleč je že slišal enakomerno šumotanje reke in je pospešil korak, da bi se čimprej znebil mrtveca, čigar teža — 6ain ni vedel, zakaj se mu je tako zdelo — bi mu zlomila hrbet. Okolica reke je bila popolnoma prazna. Na desni proti Fiumentanskim vratom je videl most. čez katerega so začeli prihajati vozovi Oddaljil 6e je in prišel na levi nasip, kjer je odložil rjuho, jo odvil in začel še enkrat motriti nirličev obraz. Mraz-čalica ga je spreletela po hrbtu. Manoa je bil še vedno zvit v klobčič in že trd, a zdelo se je, kakor bi bilo v njem še vedno nekai živega, hudobnega. Preden bi ga vrgel v reko mu je nameraval s svojim težkim lesenim sandalom streti glavo, a čudnozagoneten občutek ga je zadržal. Zgrabil ga je za obleko, ga z neznansko grozo dvignil in ga zagnal v vodo. Truplo je štrbunkilo in izginilo, a je takoj 6pet prišlo na površje in zdelo 6e je, da krili z rokami, da se spe! potaplja in da je prišlo tam doli bolj daleč spet na površje. Sikamber ie gledal po vodi in lasje so se mu ježili. Kaj, če Manoa ni mrtev? Zdelo se mu je, da ga vidi, kako plava sredi kalnih valov kakor vidra. V trepetajočem svetlikanju zore se je iz kalne vode nalahno kadilo in njena gladina je bila videti kakor motno ogledalo in le tu in tam so se belile pene. In prav v tenčici megle in trenjajočih se penah je meni! Lupus videti nekako grozansko žival, ki je izginjala iu se 6pet prikazovala in 6e krčevito poganjala. Groza ga je sprehajala. Spomnil se je, kaj so govorili o magični moči Egipčanov, in zdelo se mu je, kako prihaja živ na površje in se pomika proti njemu, da bi 6e kdo ve kako strahovito maščeval. Svojega strahu ni mogel premagati. Bežal je kakor blazen proti mostu, ne da bi vedel, kam gre, in se ni ustavil, dokler ni ob Rotumenskili vratih srečal ljudi, ki so šli v ine6to. 17. Medtem 6ta tudi Marcus Adonij in Megakles krenila proti Rotumenskini vratom. Ko 6ta tako hodila, so na nebu jasne zvezde zimske noči druga za drugo bledele in njihov trepetajoči lesket je polagoma ginil. Nebo je postajalo jekleno prosojno in za Albanskimi gorami se je širil diamantno svetel prah Bližajoč 6e obzidju, sta vedno bolj razločno slišala škripanje vozičkov, 6 katerimi .so vrtnarji peljali na trg zelenjavo, in zvončkljanje koz, ki so jih sabinski pastirji gnali v mesto, da bi prodali mleko. Vrata na Flaminijevi cesti so bila že odprta in ko sta prišla v veliki drevored platan, ki se je vlekel vzporedno s stebrišči ob Konzulski cesti, so se že oglašali petelini. Danilo se je. Okrog tretje ure 6ia prišla k vlii »Ad galli-nas«. Oglasila sta se pri oskrbniku, ki je bil varuh in je nadzoroval 6užnje pri delu. Nekaj sužnjev je bilo prav tedaj že na polju ali pod latniki, kjer so obrezovali trto, drugi so pa delali po vrtih in kričali ko srake. Vseokoli 6e je s polj parilo in v bleščečem jutranjem soncu so se lesketali vlažni listi lovora, ki ga je bilo okoli hiše kar bujer. gozd. Megakles se je z oskrbnikom nekoliko oddaljil in mu povedal, da je prišel od gospodarice in po njenem naročilu. Oskrbnik zato ni okleval in je odprl vilo lepemu plemiškemu mladeniču. Tako je dobil Marcus v vili najrazkošnejše prostore in na razpolago 60 mu bili vsi sužnji, katere bi 6i želel v službo. Ker 6e je Megaklesu mudilo da bi obvestil o vsem Urgulanijo in Lolijo Pavlino, se je poslovil, priporočal Marku, naj bo dobre volie, ter si nato izposodil konja, da bi čimprej dospel v mesto. Ko je ostal Marcus Adonij sam, se je zaprl v sobo in skušal zbrati svoje misli, ki so bile več ur vse 6plašene in raztresene. Kar se je bilo dogodilo, se mu je zdelo kakor sanje To noč je preživel toliko, kolikor mi prej v V6eh 6voiih sedemnajstih letih. Spoznal je najgloblje tajne biti, prehodil kraljestvo Hada, bil mrtev in se zbudil v novo življenje. čutil je v sebi Dionizov ogenj in stopil na prag same sreče, ki je še morejo biti deležni ljudje na zemlji. Obnavljal je v sj>ominu podrobnosti V6eh trenutkov kratkega časa, ko je ob 6virelih in ihtenju bakhantini bil v temi z Varilijo kako sta drug ob drugem kfečala, se držala za roke in se z ustnicami na ustnicah združila v nekaki mistični spojitvi duš. Potem se je spomnil še vsega, kar je sledilo: vzkri-kov, lajanja psov, vdora Valerija Messala, divje borbe, ranitve, zmede in Varilijinega bega čez vrt in zdelo se mu je, da je za njo bežala tudi njegova duša v neznano. Ob spominu nanjo je tesnobno zavzdihnil in srcu mu je polnil obupen strah. Kdaj in kako jo Do spet videl, kakšen občutek je zapustil v njej tisti trenutek božanskega pričakovanja. In kaj se je zgodilo medtem v hiši Valerija Messala? Pod vplivom teh misli si je Marcus ves iz 6ebe zakril obraz z rokami in kakor otrok dolgo in obupno jokal. 18. Jokajoč je zaspal in sanjal. Zdelo se mu je, da je na morski obali, da vzhaja zarja in je sam. Ne ene ladje ni bilo ob obali, ki je bila pusta in 60 jo obdajale velike pečine, nad ka- terimi so krožili morski orli in polnili ozračje 6 svojimi ostrimi žvižgi. Pred njim na skrajnem robu gladine se je zdelo, da sta nebo in morje oblita z vsem škrlatom, kar ga imajo v Ciliciji, in ko je gledal to barvo krvi, se mu je srce širilo v tistem neizraznem skrivnostnem hrepenenju, k; napolni človeške prsi z božansko prisotnostjo. Kaj naj bi bila ogromna grmada oblakov in kri, ki je lila na vodovje? Morda tam gori Saturnus spet mori svojega očeta ali pa titani še trgajo ude božanskega Zagreu6a. Nemara pa se za plamtečimi oblaki dokončuje kaka velika 6krivno6t in vzhaja 6vetu zarja nove dobe. Nenadoma pa se dvigne iz votle neznan človek in gre proti njemu. Čudovito 'ep mladenič njegovih let je, a njegov pogled in njegov obraz 6ta polna tajinstvene žalosti. Zd' se, da je v njegovih očeh in ob ustnicah trpljenje vsega sveta. Okoli kodrolase glave ima čuden venec. Na prvi pogled ni mogoče vedeti, ali je spleten iz rozg ali iz ro-bidja. Ob zelenih listih, ki mu 6enčiio čelo, 6e vidijo drobne jagode, rdeče ko škrlatmkov sok, a se zdi, d aso 6trjena kri. Menil je, da je mladenič sam božanski Zagreus, in je razprostrl prot: njemu roke: »O sveti, o neizrazni, ali si zbežal pred titani in bi rad, da ti pomagam in te skrijem v kako votlino v tem pečevju?« »Ne,« je odgovoril skrivnostni mladenič, »ne bova se skrila, temveč bova skupaj šla nad titane in jih premagala. Pojdi z menoj, moj zve6ti!..« In ga je prijel za rok in sta prišla na breg in stopila in hodila po vodi kaor po tlaku iT svetlega marmorja. Tako je bilo, kakor b,' ju nosil tajin-stven veter. Sla sta po vodi in med vrtinci, ki so ju obdajali, je čutil, kako mu bije srce v prečudni blaženosti in obenem v neizraztii bojazni. Kako naj bi se on. smrtnik, bojeval z gToznimi in nesmrtnimi titani in 6 kakšnim orožjem naj bi 6e boril? J PACCH1 POSTALI PAKETI URGENTI dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo Dotrpel je naš ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Aleksander Gotzl podobar in pozlatar Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 10. januarja ob 3. uri popoldne z Zal - kapele sv. Jožefa - na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 9. januarja 1942. Žalujoči: Anica, soproga; Anči in Saši, otroka in ostalo sorodstvo. . L3UBLDANSKI Predstave ob 16 In 18.15, ob nedelfah in pra-»ntklh pa ob 10.30, 14.30. 16.30 In 18.30 Napeta zgodba iz mornariškega življenja Ujetnik las Santa Cruz Juan Dc Lancia, Maria Moreader, Guiseppe Ri-natdi In drugI KINO UNION - TEL. 22-21 Globoka ljubezenska zgodba in obenem krasen glasuuni fitiu Intermezzo LESLIE HOWAltD - INGRIO BEftGMAN KINO MATICA - TEL. 22-41 Velifastno film. delo, ki Je no svoj1 vsebini iu umetniški inHcenaeiii enakovreden velikim zgodovinskim filmskim prikazom PerzeJ In Sest deklet Aug. di Giovannt, E. Zaresehi, režija G. Forzano KINO SLOOA - TEL. 27-30 Mali oglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjsklh oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L0.60. Davek se računa posebej. — takoj pri plačati Male oglase je treba naročilu. I Sobe 1 litem: Služkinja 'poštena, z deželo, tš&e takojšnje zaposlitve. Cenjene ponudbe na Kcbelj, Janševa 13. b I 1 Službe 1 Dobe: Zanesljivega moškega za kidanje snega iščem. Vprašati: Sv. Petra c. 34. Pisarniško moč s perfekt. znanjem knjigovodstva, stenografije, slovenščine ln italijanščine takoj sprejmemo. -Ponudbe na oglasni ooloženje. »Da. naravno, voda je narasla do motorjev — seveda! Kaj pa drugo!« Toda takoj je sunkoma splahnilo umetno narejeno veselje, kajti voda je začela nenadoma boij naglo naraščati. Segla je že moškim do kolen. 27. Tajinstveni človek je zapahnil zapah line. Z uživajočim smehljajem je poslušal udarce sekir, s katerimi sta hotela razbiti tiskar in bru-sač draguljev mala stolpna vrata. Toda stari, kot železo #trdi les ni popustil. Sekira ni bila pripravno orodje, s katerim bi se lahko razbila taka vrata. Skrivnostna postava je hušknila po stopnicah nazaj v grad. Preden je stopil skozi tajna vrata v beli stolp, je oblekel zopet svoj jopič, ki je še vedno visel na žeblju, ugasnil je svetilko, s katero si je bil svetil, ko je prenehal električni tok. Potem je pogledal skozi male linice, če je pot prosta. Tajna vrata, ki so bila zaradi električnega pogona zavarovana pred »nedovoljenim« odpiranjem, so se sedaj odprla pod rahlim pritiskom. Toda skrivnostni postavi je bilo to vseeno. Zanjo je bilo delo tukaj opravljeno. Reg Chappell mu je podrl do konca vse načrte. Zdaj j6 veljalo rešiti to, kar se je še rešiti dalo. Ni zastonj tedne in tedne stikal okoli po gradu. Odkril je marsikatero starodavno dragocenost, za katero bo dobil v Združenih državah mnogo in mnogo dolarjev. Ne daleč proč od votline, ki je predstavljala pristanišče za čolne, je bil privezan v majhni skalni zarezi motorni čoln, za katerega niso vedeli niti ostali zločinci. •■ V njega je hotel ta skrivnostni človek spraviti sedaj že zbrane starožitnosti in skupno blagajno .Unione Espagnole'. Toda sedaj je zaslišal neke korake. Skozi ozki hodnik je pridrvel gospod Casser-ton, bratranec pokojnega umorjenega Henryja Cassertona. »Za vraga!« je tulil mladi mož. »Je ta, od Boga prekleti grad roparskih vitezov že čisto izumrl? — Ah, končno živa duša! — Halo, gospod Lyngby, ali ste videli kje mojo sestro?« jiupec z umetninami se je presenečeno obrnil. »Ne!« »Morda gospoda Chapella?« »Ne!« »Morda pa gospoda Bystrocka?« »Obžalujem, ne poznam tega gospoda ...« »Idijot!« je zabrundal Casserton in drvel naprej. Lyngby se je hudobno zansžal za njim... * Jetniki v kleti so bili grozno klavrno razpoloženi. Seveda ni nobeden drugemu pokazal, kako grozno mu je pri srcu, vendar bi lahko vsakdo tako rekoč obtipal v zraku njihov obup. Z nenavadno žvrkljajočim nemirom je silila voda skozi razne odprtine v klet. izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčie