PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	■* n n
Abb. postale I gruppo - Cena 100 llF
Leto XXX. Št. 52 (8758)
TRST, sobota, 2. marca 1()71
^r ' '
MRZLIČNA POSVETOVANJA PREDSEDNfKA VLADE S TAJNIKI SADNIH STRANK
f lada bo danes odločala o krizi ki jo je odprl La Malfa z odstopom
Ro izjavah De Martina, Fanfanija in Orlméijakodù skušali vladno krizo omejiti in nadaljevati z levosredinsko koa-
ličijo ■ Fanfani za strogo izvajanje obveznosti, ki so jih stranke leve sredine sprejele ob sestavi sedanje vlade
.	— Odstop zakladnega ministra republikanca La Malte je
? P. *'sfo politično krizo med strankami vladne koalicije, ki so se t? vs.' sedaj izogibali. Kriza je bila sicer v zraku že nekaj časa. ^esni gospodarski položaj in težave, ki so nastale z energetsko kri-In veliko podražitvijo surovin so narekovale vsem strankam ve-i o previdnost, da bi ne še bolj zaostrile položaja v državi, ki je itak 26 zelo resen.
Po današnjih mrzličnih sestankih J) ,po?ovor'*1 mec* predsednikom ede in voditelji strank leve sre-lne. se zdi, da bo politična kriza omejena in da bodo nadaljevali z levosredinsko koalicijo.
Osrednje vodstvo republikanske Janke, ki se je sestalo danes, je Proučilo položaj po odstopu La Malie- Osrednje vodstvo je potrdilo cm”°T 0dst'>P iz vlade, obenem pa enilo, da odstopijo tudi minister rez ustnice Bucalossi ter oba mi-rlf i?- Podtajnika Campagna in arelli. Iz uradnega sporočila, ki je objavilo osrednje vodstvo ni 0!?10 razvidno, ali namerava republikanska stranka v prihodnosti Podpirati levosredinsko vlado od zu-aJ, ali pa preiti v opozicijo. V Poročilu je samo rečeno, da je osrednje vodstvo «potrdilo čut odgovornosti, ki so ga republikanci edno pokazali pri odločni obrambi nemokratične solidarnosti, ki je v
sedanjem gospodarskem položaju bolj kot kdaj potrebna». V tem duhu republikansko vodstvo predlaga okrepitev vladne solidarnosti in enotnosti z vstopom v vlado tajnikov strank vladne večine.
Nocoj so sporočili, da se bo vlada sestala jutri ob 11. uri v pa lači Chigi. Sporočilo je bilo objavljeno, potem ko se je predsednik vlade Rumor sestal s predstavniki strank leve sredine
Na sedežu krščanske demokracije pa je bil sestanek, katerega so se udeležili Fanfani, Rumor, predsednika poslanske in senatne skupine predsednik vsedržavnega sveta krščanske demokracije, dva Fanfanije-va namestnika, zunanji minister Moro, finančni minister Colombo in načelnik urada za gospodarsko
socialno načrtovanje krščanske de mokracije Vittorino Colombo. Na tem sestanku so dejansko sklenili, kako
i■l■lllmllllll„nllllllllll||||||||l|||||||||I||II|^||ml||||||||||||||l|lllltlllll,llnllm,,,,llll,„lIUJUI,,„llll,,l
IZJAVA SINDIKALNE FEDERACIJE
Prebroditi vladno krizo in utrditi demokracijo
Gospodarske krize ni mogoče reševati v škodo delavcev
RIM, 1. — Tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL je na današnji ?®ji proučilo vsedržavni gospodarski i11 sindikalni položaj. Po sestanku J® tajništvo objavilo sporočilo, v kavern poudarja, da sedanja politična kriza ni v skladu s koristmi in atnotri sindikata in da jo je treba zato čimprej rešiti.
Sindikalna federacija meni, da je nepa za pozitivno rešitev krize u-Pnstevati zahteve sindikalnega gi-anja, ki so jih vladne stranke priznale, jih niso pa doslej še spreje-I®- Sindikalna federacija pravi, da n vlada, če bo upoštevala te po-okrepila vero delavskih mno-ZUj v demokratične ustanove ter Prispevala k trdnejšemu sodelova-
nin med sindikalnimi organizacija-' in državno upravo. Sindikalna pderacija poziva vse delavce, naj krepijo sindikalno enotnost in o-
i.	a.nejo, najtesneje povezani s sindi-nimi organizacijami, ki bodo slone vse kar je v njihovi moči, da e prebrodi sedanja kriza in utrdi afmokratični sistem.
Na seji so poudarili, da se morajo sindikalne organizacije še naprej f °čno zavzemati za socialne re-orme, za čimprejšnjo rešitev sin-ncalnih sporov z velikimi indu-tnjskimi podjetji, za strogo nad-orstvo nad cenami, za pravične anovanjske najemnine, za odobri-zakona o minimalnih delavskih °hodkih in za zagotovitev za posl it-e- Z zadovoljstvom so ugotovili, da ip..,^6 d Mvci v naivečji meri ude-f ?!1 splošne vsedržavne stavke 27. diaria in s tem okrepili boj za mprejšnjo rešitev hude gospodar-, ® in socialne krize, ki pretresa , ?ay° in ki je doslej najbolj prišla delavske množice.
j ^iništvo federacije je poudarilo, . sindikalne organizacije pričaku-J J°. da bodo politične sile pozitiv-1 odgovorile na zahteve, ki so bino Z zadnjo splošno stavko predoče-vsej italijanski javnosti, da se Pospešita proizvajalna dejavnost in , Clalna potrošnja ter da se pove-
a zaposlitev.
Tudi katoliška delavska organi-^'ja AGLI je zavzela stališče do l,1 lične krize, ki jo je sprožil za-adni minister La Malfa s svojim "topom in ugotovila, da je treba tifiti, da bi se sedanja polila 113 in gospodarska kriza reševa-da .Pa. ^odo delavcev. AGLI pou-v riajo, da je treba iskati rešitev jn razumevanju delavskih vprašanj spna ukrePi. ki bodo omogočili go-j^odarski razvoj ter polno izkori-nih'fe vseh gospodarskih in delov-So jZrnoil|iivosti- AGLI pravijo, da jdelsivcj s svojo sološno stavko 1, ,azali, kakšno politiko hočejo in g' ?nr) politiko je treba voditi, če i e Premostiti sedanjo gospo-“rsao krizo.
Komentar glasila KPI
RIM, 1. - Glasilo KPI «L’Unità» posveča jutrišnji uvodnik političnemu položaju in ugotavlja, da je La Malfov odstop samo zadnje in najbolj očitno znamenje globokih nesoglasij o političnih smernicah in vsebinah, ki so označevala življenje sedanje vlade in paralizirala njeno dejavnost ter ji preprečila, da bi bila kos hudemu položaju v državi. Prav zaradi tega je bila vlada nemočna pred izsiljevanjem italijanskih in tujih špekulatorjev ter je sprožila zgrešene in protiljudske u-krepe. Proti tej politiki so se izrekli delavci, njihovi sindikati, velik del proizvajalnih sil in demokratičnih strank. Uspeh splošne stavke 27. februarja je jasno pokazal širino te opozicije. V takem položaju, trdi list, je treba postaviti v ospredje vprašanja spremembe politične linije in sistema vladanja.
Po mnenju glasila KPI je izhod iz krize mogoč samo z jasnimi političnimi in programskimi izbirami, ne pa s polovičnimi kompromisi, ki bi povzročili nove paralize in hude napake. List nato obsoja gospodarsko politiko ministra La Malfe, češ da je globoko zgrešena in da bi u-tegnila še bolj zaostriti krizo. Politika globalnega omejevanja kredita, javnih stroškov in potrošnje bi bila naravnost pogubna. Nasprotno je potrebno — trdi «L’Unità» — preprečiti in omejiti neproduktivne javne stroške ter nemudoma pripraviti programe naložb, predvsem za Jug in za poljedelstvo.
Uvodnik glasila KPI v zaključku poudarja, da komunisti ne bodo pristajali v škodljive kompromise, ker so prepričani, da sta izhod iz sedanjega položaja in reševanje problemov države mogoča samo z vztrajno pobudo in močnim enotnim pritiskom delavskih množic.
naj ravna predsednik vlade po odstopu La Malfe. Dopoldne se je Rumor pogovarjal s Fanfanijem, nakar je sprejel tajnika PSI De Martina, nato pa tajnika PSDI Orlan-dija.
Po sestanku z Rumorjem je De Martino izjavil časnikarjem, da tolmači odločitev republikancev kot politično dejanje, ki odpira vladno krizo. Poudaril je, da pripada odločitev o tem vprašanju predsedniku vlade. Tajnik PSDI Orlandi pa je po pogovoru z Rumorjem izjavil, da si prizadevajo, da bi preprečili, da bi država ostala brez političnega vodstva in da bi se položaj nevarno poslabšal z vsemi možnimi škodljivimi posledicami.
Predsednik Rumor je pred pogovori s tajniki strank sprejel delegacijo republikancev, ki so mu sporočili sklepe osrednjega vodstva, ki je sklenilo umakniti svoje zastopstvo iz vlade.
Po sestanku z Rumorjem je bil Fanfani zelo zgovoren s časnikarji. Povedal jim je, da ga je predsednik vlade seznanil s stališčem republikancev, socialistov in socialdemokratov. Fanfani je dejal, da je razumljivo, da mu ni bilo treba spomniti Rumorja, koliko je krščanska demokracija v preteklih mesecih, zlasti p>a v zadnjih tednih storila, da bi preprečila prekinitev vladne dejavnosti v tem resnem gospodarskem px>ložaju. Sporočilo predsednika Rumorja, da sp bo jutri sestala vlada, da sprejme na znanje nastale težave, je dejal Fanfani, me je zelo prizadelo. «Op»gu-milo pa me je prepričanje — je dejal Fanfani — da se bo krščanska demokracija odločno prizadevala, da se bodo demokratične sile, ki so z njo povezane, obvezale za še bolj učinkovito uresničitev vseh snrejetih obveznosti lanskega julija.»
Fanfani je nato dejal, da je treba omiliti piosledice pomanjkanja živil in surovin v Italiji in v svetu, preprečiti nadaljnje naraščanje cen ter omiliti trgovinska neravnovesja, da se obdrži raven proizvodnje in zaposlitve, da se zavaruje vrednost lire in kupna moč delavskih plač.
Iz Fanfanijeve izjave, kakor tudi iz stališča socialdemokratov in socialistov, da prepustijo predsedniku vlade, da potegne zaključke krize, ki jo je odprl zakladni minister La Malfa, je razvidno, da noče nihče zaostrovati krize, ker se vsi zavedajo, da bi bilo takšno stališče pogubno za vse demokratične sile. To so danes poudarili tudi sindikati (o čemer pišemo v posebnem članku), kakor tudi organizacija katoliških delavcev AGLI.
Trije gospodarski ministri (Colombo— finance, La Malfa — zaklad in Giolitti — proračun) v dneh, ko so odločali o zamrznitvi cen lani julija. Sedaj je La Malfa odstopil in sprožil vladno krizo
KISSINGERJEVA MISIJA NA BLIŽNJEM VZHODU
Še nobenega zbližanja med Sirijo in Izmetom
Stališča obeh vlad o vprašanju razmika čet so si še vedno zelo oddaljena - Po kratkem obisku v Tel Avivu Kissinger v Damasku
DAMASK, 1. — Ameriški zunanji minister Kissinger nadaljuje svoj «maratonski tek» po bližnjevzhodnih prestolnicah: zjutraj je še bil v Kairu, nato je odpotoval na komaj šest-umi obisk v Tel Aviv, sedaj pa je v Damasku.
Zjutraj je Kissinger prisostvoval kratki svečanosti dviga zastave na ameriškem veleposlaništvu po včerajšnji formalni obnovitvi diplomatskih odnosov med Kairom in VVashing-tonom. Tu je imel tudi kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal, da so ZDA in Egipt postavili osnove za mir, za katerega upa, da bo trajen. Takoj zatem je v spremstvu svojega egiptovskega kolega Fahmi ja odšel na letališče in od tod v Tel Aviv.
O Kissingerjevih pogovorih z Goldo Meir in njenimi najožjimi sodelavci ni nobenih uradnih vesti. Sam šef ameriške diplomacije je pred odhodom v Damask dal nekaj generičnih izjav o «prijateljskem in prisrčnem» vzdušju na pogovorih ter ponovil u-panje, da bi lahko dosegli mir na tem področju. Toda pot za dosego tega cilja je očitno še dolga in težavna. Stališča Sirije in Egipta o razmiku čet so si prejkoslej zelo oddaljena, lahko bi rekli celo diametralno nasprotna. Res je, da je Izrael končno prejel seznam svojih vojakov, ki so v ujetništvu v Siriji, in da je te ujetnike danes prvič obiskala delegacija mednarodnega Rdečega križa, s čimer je bila odpravljena formalna zapreka k začetku posredovalne misije. To je mogoče
niiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiuniiMifiiiiiiiiitiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
PREDVIDEVANJA 0 SESTAVI NOVE VLADE SO ZA SEDAJ NEMOGOČA
Izredno negotov položaj v Veliki Britaniji po pekočem Heathovem porazu na volitvah
Laburisti so zmagali, toda imajo samo relativno večino - Napredek liberalcev v odstotkih, ne pa v sedežih
Sestanek leve sredine o referendumu in RAI-TV
RIM, 1. — Na sedežu PRI je bil danes sestanek med predstavniki strank leve sredine, na katerem so proučili vprašanje uporabe RAI-TV v obdobju kampanje za referendum o razporoki. Sestanka so se udeležili poslanci Mazzarino (KD), Cicchit-to (PSI), Orsello (PSDI) in Battaglia (PRI). V prihodnjih dneh pa se bodo o istem vprašanju posvetovali predstavniki strank, ki nasprotujejo ukinitvi zakona o razporoki, se pravi vseh strank razen KD in misovcev.
RIM, 1. —- V vsej Italiji je bila danes celodnevna stavka uslužbencev krajevnih ustanov. Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je sporočila, da bodo občinski in pokrajinski uslužbenci ponovno stavkali 48 ur 6. in 7. marca, če ne bo med tem časom prišlo do podpisa sporazuma o obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe.
Britanski laburistični voditelj Harold Wilson
Italijansko-jugoslovanska gospodarsko sodelovanje
Matteotti in Ludviger govorila tudi o izboljšanju obmejne blagovne menjave
RIM, 1. — Tukaj so se danes zaključili pogovori med jugoslovanskim ministrom za zunanjo trgovino Lud-vigerjem in italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Matteottijem. Ministra sta preučila vprašanje trgovinske menjave med obema državama in ugotovila, da se je menjava lani izredno dobro razvijala, saj je dosegla v obeh smereh več milijard dolarjev vrednosti, kar pomeni 40 odstotkov več kot leta 1972.
Obenem sta ministra z zadovoljstvom ugotovila, da se je jugoslo-
vanski primanjkljaj z Italijo v 1....
skem letu zmanjšal na 65 milijonov dolarjev, kar omogoča še večjo trgovinsko menjavo med obema državama. Po lanskoletnih podatkih je Italija na prvem mestu pri jugoslovanskem izvozu, na drugem pa, takoj ■ za Zahodno Nemčijo, pri u-vozu.
Med pogovori sta ministra obširno obravnavala tudi vprašanje tehnične in industrijske kooperacije med obema državama, ki se po njuni ugotovitvi zadovoljivo razvijata. Ju-
"■ 'ovanski minister je na pogovorih načel tudi vprašanje ukinitve uvoza mesa iz tretjih držav v države EGS, kar je hudo prizadelo jugoslovanski izvoz predvsem v Italijo. Matteotti je pri tem poudaril, da je ta ukrep začasen in da je bil za Italijo nujen zaradi visokega trgovinskega primanjkljaja predvsem pri uvozu mesa in drugih živil.
Na srečanju je bilo načeto tudi vprašanje izboljšanja obmejne trgovine, ki se razvija na osnovi tržaškega in videmskega sporazuma.
Sklenili so, da bodo sklicali prihodnjega aprila v Trstu sestanek, na katerem bodo razpravljali o izboljšanju obmejnega trgovinskega prometa, ki se še vedno razvija na osnovi sporazumov sklenjenih pred dvajsetimi leti in ne ustrezajo več sedanjim potrebam. Poleg tega so se domenili, da se bo junija sestala mešana komisija, ki jo določa trgovinski sporazum med obema državama, v oktobru pa se bo sestal odbor za gospodarsko, tehnično in industrijsko kooperacijo.
LONDON, 1. — Predčasne parlamentarne volitve v Veliki Britaniji, ki bi morale omogočiti sestayo trdne vlade, so nasprotno ustvarile še bolj negotov položaj. Dejstvo je, da je danes zvečer —- po objavah skoraj popolnih rezultatov volitev — nemogoče predvidevati, kdo bo jutri vladal v Veliki Britaniji.
Heathovi konservativci so nedvomno zabeležili hud poraz, saj so zgubili večino v parlamentu. Wilsonovi laburisti lahko upravičeno govorijo o zmagi, saj imajo sedaj več se dežev od konservativcev, nimajo pa absolutne večine. Določen uspeh so želi tudi liberalci, ki so prejeli o-krog šest milijonov glasov, zaradi britanskega volilnega sistema pa se morajo zadovoljiti s pičlimi dvanajstimi sedeži v spodnjem domu.
Ko manjkajo samo rezultati petih volilnih okrožij, kar ustreza petim sedežem v parlamentu, so izidi na slednji: laburisti imajo 300 sedežev, konservativci 296, liberalci 12, osta le manjše stranke pa 22. Absolutna večina znaša 318 sedežev, kar pomeni, da bi si konservativci ne mogli zagotoviti potrebne večine niti v Drimeru zavezništva z liberalci.
Perspektive so torej zelo nejasne. Premier Heath je danes zvečer obiskal kraljico, ki je prekinila svoj obisk v Avstraliji in se vrnila v London, in ji «poročal o položaju». O odstopu Heathove vlade se torej še ne govori, čeprav nima več večine v parlamentu. Seveda pa bo do odstopa moralo priti, razen če ne bi sklicali novih volitev v zelc kratkem roku.
Nove volitve so torej ena od možnosti — in menda najbolj dramatična — ki se sedaj odpirajo. Druga možnost, ki smo jo že omenili, je koalicijska vlada: pri tem pa bi ne zadostovala konservativcem podpora liberalcev, pač pa bi si morali zagotoviti tudi pomoč manjših strank, ki so dokaj raznolične. V novem parlamentu bodo imeli dva sedeža neodvisni socialisti, pet škotski nacionalisti, šest pa predstavniki Severne Irske, ki so v veliki večini zastopniki najbolj skrajnega krila protestantov: med njimi je sam Jan Paisley, eden najbolj odločnih hujskačev k državljanski vojni v Ulstru. V primeru, da bi koalicija le bila možna, pa bi se Dostavilo vprašanje novega premiera saj so na primer liberalci že jasno povedali, da ne bodo sklenali zavezništev s Heathom. Novi premier bi tako lahko postal sedanji minister za delo William Whiteiaw.
Najbolj logična rešitev pa bi bila manjšinska laburistična vlada pod predsedstvom Harolda Wilsona. Gre za stranko, ki ima največ sedežev in ki ji torej po britanski demokratični praksi pritiče naloga, da sestavi vlado. Seveda pa bi si morala vlada prav tako zagotoviti vsaj tiho podporo drugih manjših strank, saj bi sicer padla ob prvem važnem glasovanju v parlamentu.
Zadnji sklep pritiče vsekakor kraljici. ki se je za sedaj posvetovala sama s premierom Heathom. Zanimivo je tudi, da je prvič v britanski zgodovini volilni sistem tarča mnogih kritik, predvsem s strani konservativcev in liberalcev. Prvi namreč u-gotavljajo, da sa prejeli okrog 200 tisoč glasov več od laburistov in da torej imajo večino, pa čeprav se ta ne izraža v porazdelitvi parlamentarnih sedežev. Drugi pa obžalujejo, da so si kljub razmeroma visokemu številu glasov priborili le majhno število mest. Dejansko pa se je zgodilo, da je britanski volilni sistem, ki so ga doslej vsi hvalili, češ da omogoča sestavo trdnih večin in torej trdnih vlad, tokrat rodil prav nasprotni rezultat.
Izid britanskih volitev je povzročil nemalo zaskrbljenosti tudi v krogih Evropske gospodarske skupnosti, saj pomeni Heathov poraz tudi poraz britanske udeležbe v EGS. V Bruslju krožijo govorice, po katerih bi utegnili odložiti ministrske sestanke skupnosti, ki bi morali biti na sporedu prihodnji ponedeljek in torek in na katerih bi začeli zdraviti rane. ki jih je skupnosti prizadela wa-shingtonska konferenca držav uvoznic nafte.
«izboljšalo ozračje», ni pa še v ničemer zbližalo stališč.
Sirija namreč zahteva, naj bi v okviru sporazuma o razmiku čet Izrael vrnil ne samo ozemlje, ki ga je zasedel med oktobrsko vojno, pač pa tudi del ozemlja, ki so ga izraelske čete zasedle med šestdnevno vojno junija 1976. Istočasno s sporazumom o razmiku čet pa naj bi se Izrael po zahtevah Damaska obvezal, da se bo umaknil z vsega sirskega ozemlja, zasedenega leta 1967. Izraelsko stališče je povsem drugačno: Izraelci so pripravljeni se umakniti s področja, ki so ga zasedli med zadnjo vojno, na črto premirja iz leta 1967, ki ga jo Tel Aviv dejansko ima za svojo državno mejo. O predlogih Izraela naj bi se mednarodne sile OZN nastanile na evakviranem ozemlju, medtem ko naj b: na črian premirja tako Sirija kot Izrael občutno zmanjšala svojo vojaško prisotnost.
Glede na tako bistvene razlike je težko predvideti, ali bo Kissingerje-va misija uspešna. Poleg tega bo moral ameriški zunanji minister rešiti še nekatera druga vprašanja, kot na primer vprašanje sedeža morebitnih nejrosrednih pogajanj med Izraelom in Sirijo, morebitno udeležbo Egipta na pogajanjih v vlogi posredovalca in izmenjavo vojnih ujetnikov, kateri telavivska vlada pripisuje zelo veliko važnost.
Za sedaj še niso objavili Kissingerjevih programov jx> obisku v Damasku, ker bo obrazložil predsedniku Asadu in njegovim sodelavcem izraelsko stališče. Po neuradnih vesteh bo šef ameriške diplomacije odpotoval najprej v Aman na pogovore z jordanskim kraljem Husseinom, nato pa še v Riad, kjer ga bo sprejel saudski kralj Fejsal.
Samo nekaj ur po odhodu ameriškega državnega sekretarja iz egiptovske prestolnice je v Kairo prispel sovjetski zunanji minister Gromiko, ki se je prej mudil v Damasku. Gromiko je imel že prvi pogovor s svojim egiptovskim kolegom Fahmijem, jutri pa ga bo sprejel predsednik Sadat.
Kairski tisk poroča danes o nameravanih obiskih sovjetskega in ameriškega predsednika v Egipt. Nixon naj bi prišel v Kairo že aprila, kot trdi «Al Ahram» datum obiska Nikolaja Podgomega pa menda še ni bil določen.
Jobcrf v Bonnu
BONN, 1. — Francoski zunanji minister Michel Jobert je prispel danes zjutraj v Bonn na prgovo:e s svojim kolegom Walterjem Sche-elom v okviru občasnih francosko-zabodnonemških posvetovanj.
Ministra bos'a pripravila srečanje na vrhu med predsednikom Pom-pidoujem in kancleriem Brsnd'om, ki bo 4. in 5. aprila. Pcleg tega bodo na dnevnem redu vprašan:a EGS, odnosov med Evropo in ZDA in skupne energetske oolitike držav evropske skupnosti. Govor bo menda tudi o vlogi, ki naj jo Evropa odigra v reševanju bližnjevzhodne krize.
RIM, 1. — Ožji odbor medministrskega odbora za cene je danes pod predsedstvom ministra za industrijo De Mito proučil veliko število prošenj za povišanje cen, ki so zamrznjene na osnovi vladnega odloka. Ožji odbor je zavrnil vseh 150 prošenj in sklenil, da jih je treba ponovno podrobno proučiti.
Predsednik vlade Rumor in tajniki strank levosredinske koalicije so včeraj posvetili ves dan pogovorom, kako rešiti krizo, ki jo je načel zakladni minister, republikanec La Malfa, z odstopom iz vlade. Njegov odstop in odstop ostalih članov republikanske delegacije v vladi je danes potrdilo osrednje vodstvo stranke. Po pogovorih, ki jih je imel Rumor s tajniki vladnih strank so sporočili, da se bo danes ob 11. uri dopoldne sestala vlada in sklepala o nastalem položaju. Iz izjav, ki so jih dali De Martino, Fanfani in Orlandi po pogovoru z Rumorjem je razvidno, da nihče od njih noče zaostrovati odnosov v levosredinski koaliciji, ker se zavedajo, da bi zaostritev politične krize prizadela vse demokratične sile. To so potrdili tudi sindikati z izjavo, ki jo je objavilo tajništvo federacije CGIL, CISL in UIL, v kateri pravi, da je treba čimprej rešiti krizo in okrepiti demokracijo.
V Veliki Britaniji vlada po predčasnih parlamentarnih volitvah izredna negotovost. Wilsonovi laburisti so sicer dosegli pomembno zmago, niso pa si zagotovili absolutne večine v parlamentu. Premier Heath pa kljub pekočemu porazu še ni odstopil
ter bo verjetno skušal ustvariti koalicijsko vlado, kar pa bo zelo težko, saj bi si moral zagotoviti podporo ne samo liberalcev, pač pa tudi drugih manjših skupin, ki imajo svoje predstavnike v parlamentu. Glede na tak položaj ni izključeno, da bi sklicali nove volitve v najkrajšem roku.
Zastopniki strank ustavnega loka in enotne sindikalne federacije v Gorici so včeraj predočili goriškemu prefektu zaskrbljenost prebivalstva zaradi vedno večje in nevarnejše aktivnosti fašistov v mestu in v pokrajini. Fašistične izgrede med splošno stavko v sredo je obsodil tudi goriškl pokrajinski svet in pozval k demokratični in protifašistični solidarnosti.
Na včerajšnji seji devinsko -nabrežinskega občinskega sveta so z glasovi strank KD, PSDI in SSL izvolili novi sredinski občinski odbor. Za župana je bil potrjen dr. Dragomir Legiša.
Stalno slovensko gledališče je sinoči uprizorilo v Kulturnem domu v premierski irvedbi komedijo Eduarda De Filippa «Božič pri Cupiellovih». Zelo številno občinstvo je predstavo, ki jo je režiral Jože Babič in v kateri so igralci odlično podali svoje vloge, zelo toplo sprejelo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DRAGOMIR LEGISA PONOVNO IZVOLJEN ZA ZUPANA
TRISTRANSKI CENTRISTIČNI ODBOR
V	DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINI
Markovič (KRI) in Caldi (PSI) podčrtala zmanjšanje demokratične osnove uprave
V	programu obveza o gradnji mednarodnega kolegija, ne govori pa se o «otočkih»
Devinsko - nabrežinski občinski svet je včeraj z glasovi treh strank — KD, SSL in PSDI — izvolil dr, Dragomirja Legišo za župana, nato pa Luciana Colombana (KD), Giuseppa Frisolini ja (KD), Alberta Zandomenija in Antka Terčona (SSL) za občinske odbornike ter Ferraccia Suca (KD) in Virgilia Zanevro (PSDI) za namestnika odbornika. S tem je bil izvoljen cen-tristični občinski odbor, saj v koaliciji ne sodelujejo več socialisti.
V uvodnem delu seje je bil govor o političnem okviru, ki ga je najprej s svojega zornega kota o-brazložil načelnik demokristjanske skupine Sue, ki je dejal, da je PSI zavrnila pogajanja, tako da so se znašli v «stanju nujnosti», saj so se morali odločiti, ali za komisarja ali za tristranski odbor. Sue je dejal, da sedanja uprava predstavlja «jamstvo za sodelovanje slovenskega in italijanskega prebivalstva» ter nadaljeval s formulo o globalni zaščiti, kot je bila že sprejeta v tržaškem občinskem svetu. Glede konkretnih programskih obveznosti pa je povezal gradnjo kulturnega centra v Nabrežini z mednarodnim kolegijem.
Za njim je spregovoril socialdemokrat Zanevra, ki je prav tako govoril o nuinosti. da so se izognili komisarju in izjavil, da n innova stranka nodnira zakonske nobude za zaščito slovenske manjšine.
Načelnik komunistične skunine Markovič je ugotovil, da so socialisti izstonili iz odbora in šli v o-poziciio. ker se ni moglo unravliati. sai KD ne drži obliub. Kot nri-mer ie navedel, da se kliub zadnie-mu sklemj občinskega svet? še vedno gradi na zelenem nodročiu. S socialisti v odboru se niso iznolnje vale programske obveze, sedai pa bo to še težje. Kriza je trajna in bo traiala še nanrej, sai se koali-cna oži. Markovič je podčrtal, da snoštuie župana kot osebo, da pa je dejstvo, da je bil do sedaj u-jetnik KD in njene volje, v novi koaliciji na bo v še bolj podrejenem noložaju do stranke, ki do sedai ni branila niti interesov svoiih volivcev, temveč interese ozke skupinice.
Za socialiste je Caldi ugotovil, da nova formula pomeni nazadovanje in da ne odraža interesov delovnih ljudi, saj gre za novo cen-tristično občinsko upravo. Program leve sredine je bil učinkovit, ni pa se ga moglo izvajati zaradi stališč Krščanske demokracije. Caldi je nato omenil dve važni sporni vprašanji in med njimi gradnjo nogometnega igrišča za ezulsko naselje in monopol KD v turistični ustanovi. Nato pa je nadaljeval, da se sedaj srečujeta integralizem KD in servilnost Slovenske skupnosti, kar opravičujejo z izgovorom, da ni druge alternative. V resnici pa sta obstajali dve stvarni alternativi: da KD spremeni svoje stališče, ali da se napravi drugačna, levičarska večina. Odločno je zavrnil možnost ponovnega sodelovanja socialistov v upravi in dejal, da je treba prenehati z ločevanjem ljudi in da je treba ustvariti resnično sodelovanje v občini.
Brezigar, ki načeljuje skupini Slovenske skupne liste, je dejal, da sporazum temelji na upravnem programu, ter da uprava ni centristič-na, ker se politični del programa sklicuje na program organskega levega centra in ker je prav politika leve sredine združevala tu živeča naroda. Brezigar je nadaljeval, da sedanji upravni program ni bil v celoti izvršen, da pa je SSL pred tremi leti in pol sprejela važne obveznosti v upravi in da nameravajo svoje odgovornosti nositi do konca poslovne dobe, ko bodo sodili volivci.
Po izvolitvi je dr. Legiša kot župan najprej dejal, da prevzema to odgovorno novo mesto z mešanimi občutki, ker je na tem mestu proti svoji volji, saj je vztrajala njegova lastna politična skupina in sta to želeli ostali skupini koalicije. Obžaloval je, da socialisti, s katerimi je skušal vedno ustvariti korekten odnos, ne sodelujejo v odboru in nato nadaljeval, da je komunistična opozicija neločljiv del demokratičnega organa. V sedanjem položaju je treba utrditi demokratični politični sistem, ker to odgovarja potrebam ljudskih mno-žic
Župan Legiša je nato prebral splošni politični okvir sporazuma, v katerem stranke koalicije najprej obžalujejo, da PSI ne bo sodelovala v upravi in se socialistično stranko vabi na ponovno sodelovanje. V nadaljevanju je rečeno, da je osnovni smoter levosredinske uprave ohraniti in utrditi ozračje popolnega razumevanja in dejanskega sodelovanja med prebivalci slovenskega in italijanskega jezika v devinsko - nabrežinski občini. V tem smislu se poudarja potreba po zagotovitvi globalne zaščite ter se zato podčrtuje potreba, da bi državni parlament izdal primerne zakonodajne ukrepe za globalno zaščito pravic slovenske narodne manjšine v okvira Furlanije - Julijske krajine.
Pred čitanjem drugega dela programskih obveznosti je župan Legiša dejal, da koalicija ni izpolnila vsega, da pa je napravila dobršen del do’sedaj sprejetih programskih obveznosti. V tej zvezi je župan navedel izvršene stvari glede sestave občinskega urada, variante regulacijskega načrta, javnih prevozov in javnih del. V upravnem programu je najprej govor o splošnem regu lacijskem načrtu, glede katerega je med drugim rečeno: Občinska upra
va upošteva nujnost in važnost, da pride občina do urbanističnega instrumenta, ki bi odgovarjal sedanjim zahtevam in ki bi mogel programirati in disciplinirati bodoči socialno - ekonomski razvoj. Zato bo občina pravočasno poskrbela, da se bodo sprejele variante k splošnemu regulacijskemu načrtu. Posebna pozornost bo posvečena zahtevam posameznih kraških vasi, glede na nji1 hov naravni razvoj ob popolnem spoštovanju njihovih posebnih značilnosti.
Nadalje je govor o javnih prevozih in o novem športnem središču v zahodnem delu občinskega ozemlja. Sprejema se obveznost, da se bo «občinska uprava lotila problema stavbe, otroškega vrtca v Nabrežini in določila, da bo na tem prostoru nastala stavba namenjena za kulturno središče.»
Po krajšem odstavku o javni razsvetljavi je daljši odstavek posvečen pobudi dežele, da se ustanovi mednarodni kolegij na področju občine. Občinska uprava bo skupaj s pokrajino poskrbela za ustanovitev konzorcija, v tej zvezi bo prevzela nalogo za vsa pripravljalna dela potrebna za nakup zemljišča in bo zaprosila pri tržaškem skladu za primemo finansiranje. Občina bo sodelovala v bodočem konzorciju, bo skrbela za zemljišče, pri čimer «že sedaj izključuje kakršenkoli prisilni postopek».
Pravočasno bo občina vložila prošnjo za vpis celotnega občinskega področja, ki zajema ozemlje severno od železniške proge v gorsko področje, tako da bo občina lahko sodelovala v gorski skupnosti Glede kraških rezervatov pa se bo občina prizadevala, da bi deželni zakon slonel na naslednjih načelih: dejavnost ustanove za zaščito Krasa naj bo pretežno znanstvena, zaščita naj ne ovira razvoja primernih dejavnosti in v ustanovi naj bodo primerno zastopane krajevne ustanove ter kmetovalci, ki so lastniki zemljišč na področju rezervatov.
Poglavje o vzgoji se nanaša na gradnjo osnovne šole v Slivnem in gradnjo šolske stavbe v Devinu. Zadnje poglavje pa se nanaša na metan.
Kot vidimo v programu ni omenjena turistična ustanova, niti izkoriščanje obeh otočkov pred naseljem v Devinu.
Ponovna seja devinsko-nabrežinske ga občinskega sveta bo predvidoma prihodnji petek, ko bo na dnevnem redu proračunska .rgfpravain ko bodo razpravljali tudi o političnih in programskih obveznostih nove koalicije.
APRILA LETOS
V Trstu konferenca o obmejnem prometu
Italijansko - jugoslovanska konferenca o obmejnem prometu bo aprila letos v našem mestu. Ustrezen sklep sta včeraj sprejela italijanski in jugoslovanski minister za zunanjo trgovino M. Matteotti in E. Ludviger. Zadnji se kakor znano mudi v Rimu v zvezi s prekinitvijo uvoza mesa iz «tretjih» dežel na italijansko tržišče, pri čemer je posebno prizadeta prav Jugoslavija. Na včerajšnjem srečanju sta Matteotti in Ludviger vzela z zadovoljstvom na znanje, da se maloobmejni promet med sosednima državama, ki se je začel razvijati po podpisu ustreznega sporazuma leta 1955, v zadnjem času ugodno
PREMIERA KOMEDIJE EDUARDA DE FILIPPA V KULTURNEM DOMU
Poetičnost in realizem v «Božiču pri Cupiellovih»
Odlična predstava celotnega ansambla, zlasti nosilcev glavnih vlog, v stilno dognani režiji Jožeta Babiča
Sinočnja premierska uprizoritev komedije Eduarda De Fillippa «Božič pri Cupiellovih» v Kulturnem domu ni bila samo tretja priložnost za srečanje s tem zanimivim neapeljskim komediograjom, igralcem in režiserjem v hramu našega gledališča, marveč tudi ponovna priložnost za spoznavanje svojevrstnega ambienta, kakršen je neapeljski in ki ga Eduardo De Filippo zna tako imenitno prenesti iz žive stvarnosti na gledališke deske, na katerih znova zaživi v vsej svoji neposrednosti in v vsem svojem ambientalnem in človeškem kolo-ritu. Toda krivico bi delali Edvardu De Filippu, če bi mu pripisovali le to lastnost, pa čeprav je že sama po sebi umetnina. Moč De Filippove gledališke izpovednosti je v prikazovanju dimenzij malega človeka (da uporabim to Babičevo formulacijo) z eruptivno umetniško intuicijo, ki zaznava te, po svoji fakturi male, po občečloveš-
kih vrednotah pa nedvomno zelo razsežne dimenzije in nam jih skozi slikovito galerijo svojih ljudi in likov posreduje s poetičnostjo svojega humanizma, z ljubeznijo 'to človeka vsakdanjosti. Pravza prav je pri vseh njegovih delih presenetljivo, in v «Božiču pri CupieT lovih» je to še posebej izrazito, iz kako miniaturnih fabul zna posredovati vso resničnost nekega življenja in okolja in kako lahko prav ta miniaturna dogajanja celovito in umetniško prečiščeno razgrnejo pred gledalci neko življenjsko realnost, ki je po svojem bistvu lahko tudi tragična, ki pa prav zato, ker je slikana s koloritom ambientalne pogojenosti, zaživi, se razplete in izteče v realističnem komedijskem žanru.
To vzporednost De Filippove odrske izpovednosti je z intuicijo izkušenega in umetniško občutljivega režiserja ujel Jože Babič in jo v svojem režiserskem prijemu tudi do-
stopnjuje.
...........................................................iiimiiihiiiiii.........1111..111111111111111.luninim
NA POBUDO DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI
Zakonski osnutek o povrnitvi izvirnih imen slovenskim občinam
Besedilo obsega pet členov • Demokratična uprava naj se zavzame za odpravo popačenih imen
Komunistični svetovalci v deželnem svetu Lovriha, Colli, Cuffaro, Baracetti in Bergomas so te dni vložili zakonski osnutek, ki predvideva povrnitev imen v izvirni obliki občinam v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Zakonski osnutek sestoji iz 5 članov naslednje vsebine: imena občin v naši deželi, ki so jih spremenili na podlagi kraljevega odloka štev. 800 z dne 29. marca 1923 ali iz drugih razlogov se povrnejo občinam v izvirni obliki (člen 1): ustrezni sklep sprejemajo občinski sveti z absolutno večino glasov (člen 2); župani sporočijo v predpisanem roku omenjene sklepe predsednika deželnega odbora (člen 3); predsednik deželnega odbora posreduje sklepe osrednjim organom, pristojnim za vprašanja toponomastike (člen izvirno ime je v vsakem primeru zopet uradnó veljavno po preteku 180 dni od registracije ustrez-
V obrazložitvi k zakonskemu be- področja. V dolinski občini so fa-sedilu je rečeno, da je odlok štev. šisti spregledali Pesek, ki je tako
nega sklepa občinskega sveta.
111111111111,iiifinnliiiiiniiiiilnf»iii»iiiiiiiii»ii»iiiiim»ii»»iiii»>»»iniiiiiiiiiiiiiMiii»iiiiiii»»imitiiiiiii
IZJAVA POKRAJINSKEGA TAJNIKA PSI GHERSIJA
Rezultati popisa prebivalstva ne odgovarjajo stvarnosti
Nujna je globalna zakonska zaščita Slovencev
|
Pokrajinski tajnik PSI Lucio Gher-si je dal uradno izjavo o rezultatih popisa prebivalstva in o številu pripadnikov slovenske etnične skupnosti, v kateri trdi, da podatki ne morejo povsem odgovarjati stvarnosti. Zaradi tega potrjuje stališče, ki so ga že pred popisom zavzeli socialistični tovariši italijanskega in slovenskega jezika.
Na rezultate popisa je vplival spomin na diskriminacijsko politiko, zaradi katerega niso bila v celoti u-činkovita demokratična jamstva, ki jih nudi sedanji politični položaj. Ta jamstva niso zadostna, da bi se lahko slovenska jezikovna manjšina v celoti razvijala na družbenem in kulturnem področju. Da se omogoči tak razvoj je potrebna točna globalna norma in prav ta namen zasleduje zakonski predlog, ki so ga v poslanski zbornici socialistični poslanci vložili.
Predstavnika PSI sprejela odposlanstvo obrtnikov
V prostorih deželnega sveta v Trstu sta se predstavnika socialistične skupine svetovalske skupine Volpe in Zanfagnini pretekli četrtek sestala z odposlanstvom deželnega združenja odbornikov, ki ga je vodil predsednik Blarzino. Predstavniki deželnih obrtnikov so naglasili, da so najnovejše podražitve surovin in polizdelkov privedle rokodelce v zelo resen položaj. Obrtniki pozivajo pristojne organe na državni in deželni ravni, naj se zavzamejo za preustroj Medministrskega odbora za cene, za nadzorstvo nad kotacijami surovin in za vpeljavo novih olajšav pri podeljevanju obrtniških posojil. Predstavnika PSI sta izrekla obrtnikom solidarnost deželnih socialistov in naglasila, da se bo stranka zavzela za rešitev tudi njihovih problemov v okviru srednjeročnega načrtovanja gospodarskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Ob 30-letnici smrti Sergija Čermelja
Tržaška federacija KPI se bo da nes popoldne spomnila 30-letnice junaške smrti mladinca Sergija Čermelja (Stefana), ki so ga fašisti ubili pri Stari mitnici. Čermelj je bil aktivist osvobodilnega gibanja.
voditelj mladinskih organizacij, sodelavec lista «Il Lavoratore».
Spominska svečanost se bo pričela ob 16.30 pred sedežem KPI v Ulici Capitolina 3, od koder se bodo odposlanstva sekcij in mladine odpravila k Sv. Justu, v spominski park, kjer bodo položili vence h kamnu, na katerem je vklesano njegovo ime.
V spominskem parku bo lik mladega protifašista orisal bivši borec Spartaco Valentinis.
800 iz leta 1923 vsilil popačena imena številnim občina' i na ozemlju sedanje dežele Furlanije - Julijske krajine. Fašizem je izvedel postopek do skrajnosti, tako da so se izvirna imena občin in manjših krajev ohranila le v ljudskem govoru. Pobuda je bila naperjena zlasti proti tukaj živečim Slovencem in Hrvatom, saj je dosledno popačevanje izvirnih i-men postalo sredstvo šovinističnega in raznarodovalnega nasOja. Odlok se je izkazal za toliko bolj odvratnega, ker so se imena občin, vasi in zaselkov pačila brez vsake logične, zgodovinske ali jezikovne podlage.
Po zmagi odporniškega gibanja^ je bilo pričakovati, da bo demokratična Italija odpravila to navlako, zapuščino dvajsetletne fašistične strahovlade. Žal se to ni zgodilo niti po nastanku republike, niti po progla-sityi, .dežele Furlanije - Julijske krajine, kateri je bil priznan posebni statut prav zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Šele v drugi mandatni cobi je bivš: piedsednik deželnega odbora Berzanti vložil za koeski osnutek s tematiko, ki se nekoliko približuje tem vprašanjem. Toda tudi ta zakonski osnutek je ostal v predalih deželnih dejavnikov.
Krivico, ki je bila storjena deželnim občinam, bi lahko odpravili tako, da bi predložili ustrezen zakon v poslanski zbornici, ali da bi predložili zakonski osnutek za vprašanja toponomastike v deželnem svetu ali pa še tako, da bi predložili zakonski osnutek — v deželnem svetu — samo za slovenske občine. KPI je izbrala to tretjo pot, v pričakovanju, da se bodo deželni organi pozneje lotili celotnega vprašanja toponomastike s širšo zakonsko normo.
Nujnost preureditve celotnega področja toponomastike potrjujejo tudi številni primeri, ki zadobivajo večkrat celo smešen priokus. Slovenska občina Sovodnje (Savogna dTsonzo) je morala na primer čakati 22 let, da je lahko odpravila s svojih ulic poimenovanja, ki so se nanašala na razne imperialne « veličine ». Ni pa prejela dovoljenja, da bi poimenovala ulice, kot so «28 Ottobre»,
• V četrtek, se je sestal pokrajinski odbor bolniške blagajne INAM, ki je izrazil voljo, da INAM ohrani svoj kirurški laboratorij in zaprosi deželo za finančna sredstva.
Pokrajinski odbor je tudi odobril ustanovitev novih specialističnih I «Savoia» in «Impero» po padlih par-ambulatorijev, ki bodo začeli v tizanih ali po zaslužnih italijanskih kratkem delovati.	lin slovenskih možeh s kulturnega
iHiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiummniiiHiuiiMMmmMniiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiHiiiimiq
Stavka osebja javnih uprav
ostal uradno Pesek. Šele za časa republike in dežele Furlanije - Julijske krajine je bilo to izvirno ime okrnjeno v «Pese».
Deželna uprava je po vsem tem dolžna poskrbeti, da se bodo slovenskim občinam povrnila izvirna imena. Kakšen pomen naj sicer pripisujemo nedavni Comellijevi izjavi, da «je treba (manjšini) s primernimi ukrepi zagotoviti čedalje popolnejšo zaščito etničnih in kulturnih značilnosti». Zakonski osnutek, ki so ga predložili svetovalci KPI, poleg vsega ne nalaga deželni upravi nobenega novega finančnega bremena, kajti deželni organi bi bili le nekakšni posredovalci med občinskimi sveti, ki bi sprejeli sklepe o novrnitvi izvirnih imen, in osrednjimi organi za toponomastiko — zaključujejo predlagatelji zakonskega osnutka.	...»,.	,
, , 1
iiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiimtiiiiniiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiinnlTlii
PETI 0AN PO STRAHOTNEM ZLOČINU V
sledno izpeljal s tem, da je vkom-poniral delu istočasno odmevajoči prizvok poetičnosti in realizma, mu dal naravno delujoči ritem in ob osnovnem koncepiranju posameznih likov sprostil kreativnost njihovih nosilcev in jo zajel v ubrano soigro celotnega ansambla. Potrebno pa je pri tem poudariti tudi velik delež scenografije in glasbene opreme (scenograf Demetrij Cej, glasbena oprema Ivo Meršč, kostumi Anja Dolenčeva), ki so na moč ustrezajoče poudarili tako poetičnost kot realističnost in v veliki meri nadomestili vse tisto, kar bi utegnilo delo kljub zelo čistemu in spretnemu prevodu (Leli Rehar) in kljub očitnemu prilagoditeljskemu naporu igralcev izgubiti na jezikovni barvitosti in sočnosti.
Glavna igralska teža je slonela na Jožku Lukešu (Luca Capiello), Zlati Rodoškovi (njegovi ženi Concetti), Livi ju Bogatcu (njunemu sinu Nennillu), Lidiji Kozlovičevi (njuni hčerki Ninucci), Silviju Kobalu (Lucovemu bratu Pasgualinu), Alojzu Miliču ((Ninuccinem možu Nicoli) in Antonu P et je ju (Ninuccinem ljubimcu Ettoriu Elli). V večji meri ali manjši meri, ustrezno pač svojemu igralskemu izrazu, so ustvarili vrsto imenitnih vlog, ki bi, neglede na svojo slovensko pogojenostjo, sodile v galerijo tipičnih defilippovskih likov. Ubranost vodilnih akterjev so z vrsto manjših vlog lepo dopolnili Stane Raztresen (hišnik Raffaele), Adrijan Rustja (Luigi Pastorelli), Mira Sar-dočeva (Olga Pastorelli), Rado Na-krs( (Alberto), Leli Nakrstova (Carmela), Aleksij Pregare (zdravnik), Bogdana Bratuževa (Rita) in Miranda Caharija (Maria).
Zelo številno občinstvo je predstavo, ki je v celoti nedvomno potrdila visoko umetniško ustvarjalnost in poustvarjalnost našega poklicnega gledališča, sprejelo z vidnim zadovoljstvom in toplimi aplavzi tudi na odprti sceni. j. k.
• Združenje trgovcev na drobno obvešča, da bo v ponedeljek, 4. t.m. v Ul. S. Nicolo 7 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v dragem sklicanju izredni občni zbor trgovcev s tekstilom in konfekcijo.
V četrtek je na tržaški inženirski fakulteti diplomiral
SERGIJ UKMAR
Iskreno mu niki in prijatelji.
’.jo sorod-
rliiiiiiiuiiiiiiiiitiiitiiil
i»niiiiiiuiMii
itiitrtiiifiiihiiiu
ULICI MURAGLI0NE
Preiskovalcem še ni uspelo izslediti ogabnega zločinca
Norma Cavallarin je bila umorjena v nedeljo med 19. in 20. uro
Agenti letečega oddelka kvesture in karabinjerji skrbno nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili ogabnega zločinca, ki je v nedeljo zvečer u-moril, v njenem revnem stano vaju v Ul. Muragliene 12/A, 74-letno Normo Cavallarin vd. Monaro. Strašen zločin so odkrili šele v sredo zvečer, ker je ženska živela sama, okno in vrata pa so bila zaprta. Delo preiskovalnih organov je zelo težavno, ker je zločinec prišel in odšel, ne da bi ga kdo zapazil. Nekaj takega se v omenjeni, ozki, zakotni in malo razsvetljeni ulici prav lahko zgodi, ker zlasti zvečer in ponoči sploh ni prometa, saj vsak, kdor tam biva, pohiti, da se čimprej vrne domov. Marsikoga je strah, zlasti ženske, ker v napol porušenih in razpadajočih hišah i-ščejo prenočišče in bivališče razni potepuhi in nepridipravi.
Kot kaže, niso preiskovalni organi še dobili dovolj elementov. Zaslišali so moškega, ki so ga pred nekaj meseci kakšenkrat videli v družbi pokojne Norme Cavallarin vd. Monaro, pa so ga izpustili na svobodo, ker je odpadel vsak sum na njegov račun. Našli in zaslišali so tudi prijateljico, s katero se je pokojnica večkrat družila in s katero je bila zadnjič skupaj v kavarni v Istrski ulici 5, kamor sta redno zahajali od nedeljah pozno popoldne. Tudi ta ženska, ki je sta ra nad 80 let in je prej bivala pri Sv, Justu, zdaj pa biva v Istrski ulici, ni vedela kaj povedati. Okrog
18.30	se je nesrečna ženska vrnila domov, kjer jo je čakala strašna smrt. Skoraj gotovo je, da je bil strahoten zločin opravljen med 19. in 20. uro. Pred tem je nesrečna ženska poiedla nekaj testenin in radiča. Zločinec je torej svojo žrtev že prej poznal, ali sta se srečala na cesti, oziroma je prišel k njej brez ovir in težav. Po umoru ji je še napudral obraz, da je bila maska še bolj grozna. Zaklenil je od zunaj vrata in odšel, v predalu kuhinjske omare pa so preiskovalni organi našli še drug, enak ključ glavnih hišnih vrat, ki so o-benem vrata stanovanja.
Včeraj so stavkali uslužbenci krajevnik ustanov, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Stavka je bila vsedržavnega značaja in so se vanjo vključili skoraj vsi javni uslužbenci tudi v naši pokrajini. Zato se včeiaj ni sestala občinska uprava v Trstu, zamrlo je upravno delo v šolah in drugih javnih uradih. Na sliki skupina stavkajočih pred vhodom, v tržaško občinsko palačo.
Dober plen tatov v stanovanju gostilničarja
Ko se je predsinočnjim 36-letna Dorina Fonda por. Scrobe okrog 23. ure vrnila domov, je zapazila, da je v stanovanju vse razmetano, pomislila je, da je to napravil njen sin. Včeraj, okrog 14. ure pa jo je čakalo neljubo presenečenje. Hotela je spraviti drobiž v omaro in
je pri tem ugotovila, da je nekdo odnesel kuverto, v kateri je bilo
300.000	lir, dve hranilni knjižici za 500.000 in za 80.000 lir, tri zlate funte šterlinge, zlato verižico, zlato sponko za kravato in zlat prstan. Kdor je vse to odnesel, je prav gotovo poznal navade te družine.	—
Pravočasen poseg policije in gasilcev Včeraj okrog 11. ure je 53-letna Maria Sprinar por. Calzini, ki stanuje na Školjetu štev. 3, obvestila policijo, da že nekaj dni ni bilo 89-letne Lidie Guarco por. Zerla-schi, ki biva v sosednem stanovanju, na spregled. Agenti javne varnosti so takoj pohiteli na kraj, nato pa poklicali na pomoč gasilce. ker je bilo stanovanje zaprto in se ni nihče oglasil. Gasilci so vdrli v stanovanje skozi kuhinjsko okno, v spalnici pa so zagledali ne zavestno na tleh ženico. Ko so ugotovili, da je še pri življenju so nemudoma poklicali rešilni avto, da so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na III. medicinski oddelek.
Obnovljena komisija za usposabljanje delavcev
V zadnji številki Uradnega vestnika Furlanije - Julijske krajine je objavljen tudi odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora Comel-li imenoval člane nove deželne komisije za strokovno usposabljanje delavcev. Prejšnji komisiji je namreč pred kratkim potekel triletni mandat. Novo komisijo, ki ji predseduje deželni odbornik za delo in strokovno izobraževanje Romano, sestavljajo ravnatelj deželnega urada za polno zaposlitev, načelnik deželnega nadzorništva za delo, predstavniki štirih pokrajinskih uprav, predstavnik deželnega združenja trgovinskih zbornic, pet predstavnikov delodajalcev, šest predstavnikov odvisnih in neodvisnih delavcev, predstavniki zavodov, ki se ukvarjajo s strokovnim usposabljanjem delavcev, štirje izvedenci (za industrijo, kmetijstvo, obrt in trgovino) in predstavniki deželnih odborništev za de lo in šolstvo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPÓ
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lel ja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Glasbena oprema: Ivo Merše Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 2. marca ob 20. uri ABONMA RED B — prva sobota po premieri
Jutri, 3. marca ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabareten «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje. S. Verča in A. Ki aj ja
Danes, 2. marca ob 20. uri v restavraciji «Križman» v Repnu. V nedeljo, 3. marca ob 15. uri v Lokvah in ob 20. uri v Štanjelu.
V nedeljo, 10. marca ob 17.30 v Prosvetnem domu v Trebčah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 16. uri ponovitev Verdijeve opere «Rigoletto». V glavni vlogi bo nastopil Tržačan Piero Cappuccini. Pri gledališki blagajni so na razpolago še preostale vstopnice.
Na razpolago so tudi vstopnice za premiero Wagnerjeve opere «Somrak bogov» v nemškem jeziku, ki bo v četrtek 7. t.m. ob 19. uri.
ROSSETTI
Drevi ob 20. uri šesta abonmajska predstava Teatra Stabile: «Tri sestre» Čehova v režiji O. C. Giovangiglia.
Kino

PD KRAŠKI DOM
priredi
danes, 2. marca ob 20. uri v dvorani restavracije Križman v Repnu gostovanje Slovenskega a-materskega gledališča iz Trsta s satiričnim kabaretom
«DlAffA V JAJCU»
Vabljeni!
La Cappella Underground 19.00—21.00 Ameriški film «Pandora». V glavnih vlogah:	Ava Gardner in James
Mason.
Ariston 16.00 «Città amara» film Johna Hustona. Igrata Susan Tirrei in Stacy Keach. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Preparati la bara!... e preparatela comoda». Terence Hill, Horst Frank, Josè Torres.
Excelsior 16.00 «La sculacciata». I" grata Sidne Rome in Antonio So-linas. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Oh! Calcutta!» Zabavni film v barvah. Prepovedano mladini pod 18: letom.
Fenice 14.30 «Serpico». Glavno vlogo igra Al Pacino. Barvni film.
Eden 16.00 Pasolinijev film «Storie scellerate». N. Davoli, F. Cittì, N. Machiavelli. Barvni film.
Ritz 16.00 «Jesus Christ Superstar». Barvni film režiserja Normana Je-wisona.
Aurora 16.00—18,30—21.30 «O Luky Man!» Igra Makom McDowel. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Capito! 15.30 «Sesso matto». G. Giannini in L. Antonelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30—21.45 «Agente 007 vivi e lascia morire». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.30 «Paolo il caldo». Barvni film. V glavni vlogi nastopa Giancarlo Giannini. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Fràulein in u-niforme». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «L’ultima neve di primavera». Bekim Fehmiu in Agostina Belli.
Ideale 16.00 «Dalla Cina con furore». Brace Lee, Nora Miau. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.30—18.15—20.30 «La notte dell’ultimo giorno». Tony Rendali, Marina Malfatti, Corrado Pani. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.00 «L'uccello migratore». Zabavni film v barvah. Igrata Landò Buzzanca in Rosanna Podestà.
Astra 16,00 «Il serpente». Igraje Yul Brynner, Henry Fonda, Diri Bogarde. Barvni film.
Radio 16.00 «La bestia di sangue» John Ashley. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Iris - Prosek 19.30 «Joe Kidd». Barvni film.
AMATERSKI ODER
PROSEK KONTOVEL
gostuje jutri, 3. marca ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z veseloigro v treh dejanjih
-—mn in »jr. »m*
CHARIMVA TETKA
,	•" •	v;'i-r,---
8^ ^:	. jlf->	» v • fetfS:. ••ibsažet'
Vljudno vabljeni!
BANCA-Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - jjL. F. FILZI 10	. Tel 38-101. 38-045 ’
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
714,— 1620.—
227.50
146.50
265.50 35,60 42,— 42,—
Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
MENJALNICA
—ysskjMiib valuta.
Podaljšanje roka za vlaganje prošenj za davčno oprostitev
Finančno ministrstvo sporoča, da bo zaradi stavke osebja finančnih uradov 18., 27. in 28. februarja stopil v veljavo vladni odlok št. 498 z dne 21. junija 1961, ki je bil pretvorjen v zakon 28. julija istega leta, ki predvideva v takih primerih podaljšanje zapadlosti vseh rokov za deset dni od dneva objave v Uradnem listu.
Zato so roki za predložitev prošenj za davčno oprostitev podaljšani za 10 dni od objave v Uradnem listu, do katere bo prišlo v prihodnjih dneh ne glede na možno odločitev vlade, da podaljša omenjeni rok za ves mesec.
Mali oglasi
MLADA IZOBRAŽENKA išče lukra tivno službo v Trstu ali zastopstvo za Jugoslavijo. Ponudbe pod «dogovor».
Prispevki
Razstave
V	ponedeljek, 4. marca, ob 18. uri bo v OBČINSKI GALERIJI odprl razstavo svojih akvarelov slikar dr. Robert Hlavaty, ki bo razstavljal do 12. marca.
V	galeriji «La Lanterna» v Ul-sv. Nikolaja 6 bo danes ob 17.30 odprl svojo razstavo slikar James Lechay ,ki bo razstavljal do 22. t.m.
V	galeriji Russo v pasaži Rossoni razstavlja od sinoči tržaški slikar dr. Ottone-Griselli, ki bo razstavljal do 10. tm.
V	galeriji Cartesius bo danes odprl razstavo svojih del slikar Orlando Poian, ki bo razstavljal do 19. marca.
Razna obvestila
Danes, 2. marca ob 16. uri bo na tržaški univerzi v dvorani Felice Venezian predaval profesor ljubljanske univerze dr. Veljko Rus o temi «Samoupravljanje :	resničnost
in utopija». Predavanje prirejata Kulturno združenje «Most» iz Trsta in Inštitut za delovno pravo ekonomske fakultete tržaške univerze.
Mladinski krožek Trst, Ul. Ginnastica 72 — kinoodsek — obvešča člane, da se bo serija filmov nadaljevala ob sobotth ob 16. uri, namesto ob nedeljah. F’rvi film na sporedu je danes, 2. marca in sicer «La via dei giganti». Vsa nadaljnja obvestila o poteku programa na sedežu krožka. Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 2. marca JANJA
Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 17.52 — Dolžina dneva 11.10 — Luna vzide ob 10.57 in zatone ob 2.05. Jutri, NEDELJA, 3. marca MILENA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9 stopinj, najnižja 3, ob 19. uri 4.8 stopinje, zračni pritisk 1015,1 mb, stanoviten, brezvetrje, vlaga 80-od-stotna, nebo oblačno, padavine 0-2 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj.
V spomin dragega moža Marija Verča daruje žena Celestina 15.000 lir za Slovensko amatersko gledališče. I Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basìlica, Ul. S. Giusto 1: Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Pic-ciola, Ul. Oriani 2; All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel-226-165): Opčine (tel. 211-001): Prosek (tel. 225 141); Božje polje " Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel-200-121); Sesljan itel. 209-197): Žav-
• V četrtek se je sestal deželni odbor Novinarske zbornice, ki je razpravljal o prošnjah za vpis v zbornico in sklenil, da bo občni zbor, na katerem bodo odobrili o-bračun 1973 in sprejeli proračun za leto 1974 28. marca ob 16. uri.
Sporočamo žalostno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustil
AVGUŠTIN KALC
Pogreb bo danes, 2. marca ob 15.30 iz hiše žalosti (Padriče štev. 5) na bazoviško pokopališče.
Žalujoča družina
Padriče, 2. marca 1974
iftSI
GORIŠKI DNEVNIK
2. marca 197$ __________—z*
ppl	.....-
Lastniki trgovin s sadjem in zelenjavo pred občinsko palačo
PO ZAPORI TRGOVIN S SADJEM IN ZELENJAVO V TRSTU
Med sindikati in lastniki trgovin spori o vlogi zelenjavne tržnice
FIFTA-CGIL zagrozila s stavko osebja tržnire, če ne bo dosežen sporazum, ki naj izključi prisotnost «posredniških špekulantov»
Zaradi «zapore», ki jo je oklica lo strokovno združenje lastnikov trgovin s sadjem in zelenjavo, včeraj ^ v Trstu ni bilo na razpolago svežega sadja ali zelenjave, niti pri stojnicah na Ponterošu. Lastniki trgovin in stojnic protestirajo zara-dj novega umika želenjavne tržnice na debelo, ki se nahaja na nabrežju in jo upravlja občina.
V	zvezi z «zaporo» in protestom, ai zadeva sklep tržaške občine o spremembi urnika (lastniki trgovin z zelenjavo trdijo, da so prisiljeni delati tudi deset ur na dan), so so oglasili tudi uslužbenci zelenjavne tržnice, ki jih zastopa organizacija FIFTA-CGIL.
V	svojem sporočilu ugotavlja FIF TA, da je občina sprejela sklep po Predhodnem posvetovanju z lastniki trgovin, vsekakor pa osebje zelenjavne tržnice ne nasprotuje spremembi urnika, meni pa, da niora biti nov urnik zelenjavne tržnice določen sporazumno med vse-nii zainteresiranimi. V ta namen omenja FIFTA-CGIL stališča «za-dnige težakov», ki deluje v okviru tržnice.
FIFTA-CGIL meni namreč, da je novi urnik (odpiranje ob drugačni uri in razvejanost urnika za o-oisk publike) prekrižal načrte tistih oseb, ki so igrale vlogo «posrednika» med zelenjavno tržnico m malimi trgovinami ter tako vne-sli v verigo zaporednih poviškov Cen še nov nepotreben člen. žal S6 dodaja, menijo sindikalisti CGIL, da so lastniki malih trgovin s svolo zaporo pomagali špekulantom, obenem pa poskušajo odriniti od tržaške zelenjavne tržnice odjemal-oe iz drugih pokrajin in obisk publike za lastne nakupe, mimo posrednikov.
Zadruga težakov je obsodila tudi ?adržanje deželnega odbora, občine 111 prefekture.
. deželo obtožujejo, da ni spre-)ela novega pravilnika za dejavnost tržnic, kar bi morala storiti 26 pred tremi leti.
Občino obtožujejo, da se otresa svojih odgovornosti in da je dopustila, da so se ob zelenjavni tržnici oblikovale prave skupine «parazitov», ki s svojim posredova ujem vplivajo na oblikovanje tržnih cen.
.Prefekturo pa obtožujejo, da še m potrdila novih tarif za težaška dela (sprejete so bile novembra |aui), kar težko prizadene koristi tamkaj zaposlenih delavcev.
„ FIFTA-CGIL predlaga zato sre-uanje s krajevnimi organi oblasti, da se predvsem določijo oblike posegov dežele za okrepitev tržnic, ki naj bodo «zvezni člen» med Pridelovalci in odjemalci, ne pa skupek parazitarnih in posredniških
dejavnosti.
V	ta namen je FIFTA-CGIL povabila prefekta, tržaškega župana, združenje trgovcev, za posredova-Uje pa je prosila še sindikalno federacijo.
Če do sestanka ne bo prišlo, bo t-GIL oklicala stavko osebja zele-ujavne tržnice.
Cadetto je povabil predsednika Koviča, naj bi obiskal Videm za časa razstave risb mojstra Sebastiana Riccija, ki jo bodo priredili konec septembra letos. Sinoči je prof. Rizzi predaval v Narodni galeriji o beneških slikarjih osemnajstega stoletja.
Prof. Meniš ravnatelj Deželnega centra za popis kulturnega bogastva
Na zadnji seji deželnega odbora za popis kulturne imovine v Furlaniji - Julijski krajini je predsednik Mizzau (deželni odbornik za kulturne in naravne dobrine) predstavil članom novega ravnatelja Centra za popis prof. G. Menisa. Arheolog Meniš je znan zlasti po raziskavah v Ogleju; napisal je
tudi zgodovino Furlanije in upravlja sedaj vrsto muzejev v Vidmu.
Na seji je predsednik Mizzau napovedal, da bo v kratkem predložil deželnemu svetu zakonski osnutek, po katerem naj bi bilo omenjenemu centru omogočeno, da se pri svojem delovanju oslanja tudi na zunanje sodelavce in strokovnjake. Poleg drugega nameravajo popisati tudi obstoječe stare mline, orgle, obrtniško orodje, itd. Posebej bodo popisali gradove in graščine, stare knjige in rokopise. Končno nameravajo organizirati vrsto strokovnih srečanj za izvedence in dijake. Med prvimi takimi srečanji bo eno posvečeno razpravi o ohranitvi tipičnih stavb v Furlaniji - Julijski krajini. Center bo začel letos izdajati posebno publikacijo z naslovom «Zvezki» («Quaderni»). Prvi zvezek bo obsegal podatke in zanimivosti Moimacca, drugi pa središča Sesto al Reghena.
m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111111111 iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mn iiiiiiiiiiiii nini Hlinili
Drevi kabaret v Repna
Drevi s pričetkom ob 20. uri bo delovanje staršev, šol, uradov in
Videmski župan na obisku v Ljubljani
Videmski župan Cadetto je včeraj °biskal Ljubljano, kjer se je z rav-hateljem mestnih muzejev prof. Riz-^jem sestal s predsednikom ljubljanske občinske skupščine Kovi-ceni. Kovič se je županu zahvalil sodelovanje pri odprtju razstave nel beneških mojstrov iz osemnajstega stoletja v Narodni galeriji. Oba Sta se izrekla za še nadaljnjo utrditev medsebojnih stikov v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva in sta nato obravnavala vrsto vprašanj skupnega interesa s kulturnega, gospodarskega in socialnega področja.
Slovensko amatersko gledališče Trstu uprizorilo v restavraciji gostilne «Križman» v Repnu že trinajstič igrani satirični kabaret «Dlaka v jajcu» Miroslava Košuta, Adrijana Rusija, Sergeja Verča in Alilija Kralja. Gostovanje prireja domače prosvetno društvo «Kraški dom», samo gledališče pa bo prvič nastopilo v Repnu, kjer že skoraj petnajst let ni bilo gledališke predstave. Razumljivo je, da prav zaradi tega vlada za nastop tržaškega gledališča veliko zanimanje in repenski prosvetarji so se res potrudili, da bi na to zanimivo in duhomto predstavo prišlo kar največ ljudi.
Po drevišnji predstavi bo Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostovalo jutri, v nedeljo, 3. marca v sežanski občini. Ob 15. uri bo nastopilo s kabaretom «Dlaka v jajcu» v Lokvi, ob 20. uri pa v Štanjelu. Na sliki: sklepni prizor s predstave.
vseh skupnosti.
Kampanja za boj proti tuberkulozi
Zveza in pokrajinski konzorcij za boj proti tuberkulozi napovedujeta, tudi za letošnje leto, množično kampanjo po šolah in uradih, s katero hočejo doseči večjo zavzetost javnega mnenja in sodelovanja ljudi pri zatnanju TBC.
Kot sicer bodo tudi tokrat prodajali znamke z «dvojnim rdečim križem», ki je simbol boja proti TBC, obenem pa pozivajo prebivalstvo, naj sodeluje v kampanjah za radiološke preglede in kemijske izvide. Res je namreč, da TBC ni več tako nevarna bolezen, ker je ozdravljiva. Ni pa res, da bi ta bolezen izginila. Treba jo je zdraviti in v ta namen je potrebno so-
Opozarjamo vas, da bo vsakoletni
KNJIŽNI TEDEN
/ RAZPRODAJO KNJIG
plošč in folklornih predmetov od 4. do 9. marca v naših prostorih.
Bogata izbira, veliki popusti.
Uždilta linfigatoui
TRST — ULICA SV. FRANČIŠKA 20, telefon 61792
60 milijonov za obnovitev mejnega prehoda pri Stupici
Videmska pokrajinska uprava je pred časom sprejela sklep o preureditvi mejnega prehoda pri Stupici na cesti Podbonesec - Kobarid. Mejne infrastrukture na italijanski strani so namreč neustrezne in zastarele. Strokovnjaki so pripravili načrt, ki predvideva naložbo 60 milijonov L.'. Deželni odbor je na zadnji seji sprejel sklep, da bo prispeval 75 odst. potrebnih sredstev, to je 45 milijonov lir.
VČERAJ ZJUTRAJ POGOVOR S PREFEKTOM DR. MOLINARIJEM
Zastopniki političnih strank in sindikatov zahtevali stroge ukrepe proti fašistom
Na prefekturi so bili zastopniki sindikatov ter KPI, PSI, KD, PSDI in PLI
SNEŽNE RAZMERE V DEŽELI
Nevarnost plazov v višinah nad 1600 m
Deželno ravnateljstvo za gozdove je včeraj objavilo novo poročilo o snežnih razmerah v Furlaniji - Julijski krajini. Poročilo ugotavlja, da je od zadnjega pregleda (z dne 22. februarja) na našem področju zapadlo le malo snega. Stare snežne plasti so se tako utrdile. Nevarnost snežnih plazov se je občutno zmanjšala, ni pa še povsem varno področje v višini nad 1.600 metrov.
Senat odobril zakonski osnutek o ribolovu na Jadranu
Na včerajšnji seji je senat odobril zakonski osnutek o ratifiki in izvajanju novega italijansko - jugoslovanskega sporazuma o ribolovu na Jadranskem morju. Poročilo, ki je bilo v tej zvezi objavljeno sinoči v Rimu, poudarja, da je sporazum o ribolovu med sosednima deželama omogočil italijanskim ribičem, da so v zadnjih 15 letih o-pravljali svoj posel na področjih, ki so posebno bogata z ribami. Z novim sporazumom, ki vnaša izboljšave in ugodnosti v besedilo stare pogodbe z dne 16. aprila 1969, bodo imeli italijanski ribiči prost dostop na štiri ribolovna področja ob vzhodni obali Jadranskega morja. Dogovor je toliko bolj pomemben v tem trenutku — zaključuje poročilo — ko je italijansko ribištvo zašlo v hude težave zaradi energetske krize.
Včeraj zjutraj so bili zastopniki enotne sindikalne federacije in strank ustavnega loka pri goriškem prefetu dr. Molinariju, da bi mu predočili zaskrbljenost prebivalstva ki ga zastopajo, zaradi vedno večje aktivnosti fašistov v našem mestu in na Goriškem sploh. Za sestanek so se domenili že prejšnji teden, ko so se zastopniki sindikatov in ustanov sestali ter sestavili skupni dokument. Tega so podpisali zastopniki sindikatov ter KPI, KD, PRI, PSDI in PSI (dokumenta niso podpisali zastopniki SDZ in PLI).
Med podpisom tega dokumenta in včerajšnjim sestankom pa je prišlo do fašistične provokacije proti delavskemu sprevodu v sredo ob priliki splošne stavke.
Na včerajšnjem sestanku so bili prisotni zastopniki sindikalne federacije ter strank KPI, KD, PSI, PSDI in PRI. Zastopnik sindikalne federacije je prikazal prefektu razloge, ki so sindikalno organizacijo privedle do te akcije, kajti do provokacij prihaja s strani uvoženih fašistov v naše mesto in ti fašisti ogrožajo mirno sožitje dveh narodov v naši pokrajini ter sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo.
Zastopnik KPI je izročil prefektu obširno dokumentacijo, iz katere izhaja, da so nekateri pritepenci v Gorici že imeli opraviti s sodno oblastjo. Zastopnik PLI je soglašal z oceno, ki so jo dali sindikati in je poudaril važnost Gorice v mednarodni kulturni in gospodarski izmenjavi. Istega mnenja je bil tudi tajnik KD, ki je dejal, da ne smemo dovoliti, da se Gorica iz miroljubnega mesta spremeni v prizorišče sporov. Zastopnik PSI pa je dejal, da je treba fašizem streti v kali in ohraniti demokracijo in sožitje pri nas in v državi. Tudi zastopnik PSDI je soglašal z izjavami svojih kolegov. O nevarnosti fašistične dejavnosti za demokracijo so govorili še senator Bacicchi in deželna svetovalca Ber-gomas in Zorzenon.
Prefekt dr. Molinari je v svojem odgovoru dejal, da bo stvar podrobno proučil, in dal nalog policijskim silam naj preprečijo vsak poskus kršenja javnega reda, to predvsem, ker ima Gorica svojo posebno funkcijo na meji.
O dogodkih v sredo je zavzel svoje stališče tudi pokrajinski odbor, ki se je v četrtek zvečer sestal na redno sejo. Odbor je obsodil fašistično provokacijo in vabi k demokratični solidarnosti. S tem v zvezi so komunistični pokrajinski svetovalci poslali predsedniku pokrajine interpelacijo, v kateri hočejo izvedeti kakšne pobude bo sprejela pokrajinska uprava, da bi obsodila to fašistično provokacijo.
Zaradi stavke odložena seja občinskega sveta
Za včeraj popoldne napovedane seje občinskega sveta v Gorici, kjer bi bili morali nadaljevati z razpravo o letošnjem proračunu, ni bilo zaradi splošne stavke občinskega osebja. Seja bo v ponedeljek.
Danes predavanje o Benečiji za slovenske dijake
V telovadnici slovenske nižje gimnazije «Ivan Trinko» v Ulici Ran-daccio bo danes ob 11. uri predavanje o položaju v Beneški Sloveniji. Predavanje bo za dijake treh slovenskih višjih srednjih šol, liceja, učiteljišča in trgovske. Predavala bosta urednik «Novega Matajurja» Izidor Predan in član vodstva društva slovenskih emigrantov Dino Del Medico. Podobno predavanje je bilo pred časom v Trstu, za predavanje so se zavzeli dijaki, s priredbo pa so imeli določene teža-
ve in kasneje so v pogovoru s šolskim skrbnikom dosegli dovoljenje za predavanje.
Delovanje
protijetičnega konzorcija
Že šesto zaporedno leto cepijo na Goriškem šolske otroke proti jetiki. Cepljenje je prostovoljno, vendarle je, ob pomoči učiteljev, ogromna večina staršev dala dovoljenje za cepljenje svojih otrok. Za cepljenje skrbi protijetični konzorcij ob sodelovanju in pomoči deželnega odborništva za zdravstvo. Podobno akcijo bodo uvedli v ljudskih šolah tudi v tem šolskem letu.
Pred časom so se v Trstu sestali specialisti za jetične bolezni iz naše dežele, Slovenije ter Koroške in izmenjali poglede o delu na posameznih področjih.
Ugotovili so tudi, da izgubi cep-
ljenje v otroških letih sčasoma svojo vrednost in da je treba zavarovati prebivalstvo pred jetiko s ponovnim cepljenjem med 18. in 25. letom. Ker so tudi pri nas opazili večanje primerov jetično obolelih, bodo skušali na Goriškem izvesti akcijo, ki bi pripravila prebivalstvo na prostovoljno cepljenje.
Stavk v 0MG
V tovarni Officine Meccaniche Goriziane v Stražicah bodo delavci do 8. marca stavkali v presledkih dvanajst ur. To je sklenil tovarniški svet v znak protesta proti vodstvu tovarne, ki noče podpisati določenih izboljšav delovne pogodbe. Delavci so več časa pustili ob strani nove zahteve, ker so upoštevali predlog tovarniškega ravnateljstva, da je treba preurediti delo v tovarni, sedaj pa jim je tega čakanja dovolj.
OBČINSKI URADI SO BILI ZAPRTI
Včeraj uspela stavka občinskih uslužbencev
Promet so urejali karabinjerji
Enodnevna stavka uslužbencev krajevnih uprav je včeraj na Goriškem popolnoma uspela. Stavko so proglasili sindikati FIDEL - CISL, FNDELO - CGIL in UNDEL - UIL v znak protesta proti vladnim namenom, ki so preprečili v vsedržavnem merilu podpis delovne pogodbe med sindikati in zvezo italijanskih občin ter zvezo italijanskih pokrajin. Gre za docela novo obliko delovne pogodbe, ki naj bi bda enotna na vsem državnem ozemlju in ki bi odpravila vsa dosedanja nesorazmerja in neskladnosti, istočasno pa uzakonila sindikalne
Danes se v Novi Gorici poročita
VERA JARC in
FERUCIJ MUŽIČ
Novoporočencema želi športno združenje «Dom» iz Gorice obilo sreče na novi življenjski poti.
................................
IZRAŽENO NA KONFERENCI V DOBERDOBU
F krnskih rezervatih upoštevati interese domačega prebivalstva
Debato je vodil dr. V. Vremec, sodelovali pa so politični zastopniki
V četrtek zvečer je bila na pobudo SKD Hrast iz Doberdoba v tamkajšnjem mladinskem domu konferenca o kraških rezervatih. Predavatelj je bil dr. Vladimir Vremec, ki se z vprašanjem kraških rezervatov u-kvarja že od samega nastajanja te pobude. Navzočim je orisal potek zadeve kraških rezervatov od prve okrogle mize, ki jo je meseca februarja leta 1967 v Gregorčičevi dvorani v Trstu sklical Primorski dnevnik, do zadnjih stikov slovenskih predstavnikov z deželnim odbornikom Mizzauom. Že iz prvih ugibanj, ki so nastala takrat, so slovenski kmetje dvomili v uspešen razvoj take zamisli. Predvsem niso zaupali, ker je takrat bila v polnem razmahu doba razlaščanj kraških gmajn s strani raznih javnih ustanov in zasebnih družb. Dokaj hladno je bil sprejet tudi državni zakon Belci, ki je tudi prvi uradni akt na katerega bo kasneje zgrajen deželni zakon o dokončni ureditvi sedmih kraških rezervatov Tržaške in Goriške pokrajine. Govornik se je predvsem zadržal pri velikem uspehu raznih krajevnih odborov za zašči to Krasa, ki so z njihovimi energičnimi nastopi, ob podpori političnih strank. Kmečke zveze in drugih slovenskih organizacij uspeli zaustaviti prvi deželni osnutek zakona o kra ških rezervatih. V omenjenem o-snutku, naj bi kraške rezervate u-pravljala javna ustanova, v odboru
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in
KLUB «SIMON GREGORČIČ:
vabita na
PEVSKI KONCERT
akademskega pevskega zbora «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane, ki bo jutri, 3. marca ob 17.30 v veliki dvorani palače Attems na Komu.
Dirigent: BRANE DEMŠAR
Ob 16. uri bo, pod vodstvom prof. Milka Renerja, ogled stalne slikarske razstave v palači Attems.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiinHiumuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiM
Dva izmed osumljencev atentata pri Petovljah
BUDiCIN IN LAR0CCA OBSOJENA ZARADI VLOMA V TRGOVINO
V sodni dvorani je bilo polno ljudi
Giorgio Budicin in Fulvio Laroc-ca, dva izmed šesterice osumljencev zločina v Petovljah, sta se morala včeraj zjutraj zagovarjati na goriškem sodišču zaradi kraje v neki goriški trgovini v novembru 1971. Po precej dolgi razpravi so ju goriški sodniki obsodili na pet mesecev in deset dni zapora ter na plačilo 68.000 lir globe ter na povračilo sodnih stroškov.
Med pričami je bil v sodni dvorani še eden izmed petoveljske šesterice, Gianni Mezzorana. Veliko število ljudi, ki so prisostvovali razpravi, je po več kot letu dni lahko zopet videlo tri protagoniste bodoče obravnave o zločinu v Petovljah, ki se bo verjetno zaključila prihodnji mesec v Trstu, saj se bo proces proti šesterici osumljenih pričel 1. aprila.
Neke novembrske noči 1971 so neznanci vdrli v pisarno trgovskega podjetja Orzan na Trgu Saba 5. Iz trgovine so neznanci odnesli nekaj denarja ter kolke in znamke. Karabinjerjem je po aretaciji zaradi petoveljske zadeve Gianni Mezzorana izjavil, da se je nekaj dni
| po kraji v Orzanovi pisarni Laroc-ca hvalil, da ga niso uspeli najti niti karabinjerji niti policija in da je nemoteno kradel v pisarni.
Na včerajšnjem procesu sta branilca odvetnik Maniacco, ki je zagovarjal Budicina in odv. Pedroni, ki je branil Larocco, zahtevala, da bi proces odložili do zaključka drugega procesa o petoveljskem atentatu. Predsednik sodišča dr. Fertile pa je to zahtevo zavrnil.
Osumljenca sta se branila rekoč, da nista mogla tistega večera krasti, ker sta bila v prijaznem pogovoru z dvema damama v avtu na stranski cesti na Majnici. Ko ju je sodnik vprašal, naj povesta, kdo sta ti dve ženski, da bi ju zaslišali, nista osumljenca hotela tega povedati. Po zaslišanju prič je državni pravdnik dr. Laudisio zahteval za vsakega tri leta zapora in globo 300.000 lir.
Sodniki (predsednik dr. Fertile, stranska sodnika Bassi in Succi), pa so le delno upoštevali zahtevo državnega pravdnika. Budicina in Larocco so obsodili na minimalne kazni.
katere bi dežela in krajevne ustanove imele največ vpliva, lastnikom zemljišča pa lastnikom, ki so z Kra som skupaj zrasli in na njem žive 11, dovolila le simboličen pristop. Po leg tega pa je osnutek vseboval vrsto prepovedi, za katere bi se okoristili le botaniki in naravoslovci, dejansko pa bi kraškega kmeta še bolj odtujil od svoje zemlje.
Prvi je segel v diskusijo župan Andrej Jarc, ki je povedal, da je imel prejšnji teden uradni razgovor z deželnim odbornikom Mizzauom. Odborniku ni župan dal nobene izjave, ker je hotel poprej slišati mnenje občinskega sveta in lastnikov parcel okoli jezera, kjer bi bil eden od sedmih rezervatov. Izrazil je željo, da ne bi doberdobsko jezero postalo cementni bazen temveč da bi tu ostala pristna kraška pokrajina.
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka ne smatra za potrebno zaščito Krasa. Beseda rezervat zanima predvsem naravoslovce, park pa' pomeni last vseh; to je da na slovenske parcele lahko prihajajo na voljo ljudje, ki narave ne znajo spoštovati in je tudi ne ljubijo. Danes je Kras v dobršni meri zapuščen, ker se njegovi prebivalci zaposlujejo v industriji. Ko pa so vrtalni stroji rili po doberdob-skih gmajnah za protosinhrotron in je fizik, inštitut miniral dno jezera, niso vprašali lastnikov za dovoljenje. Za seboj so le pustili kupe kamenja in pokvarjeno jezero. «Mi smo za ohranitev Krasa ne pa za rezervate ali parke» je dejal deželni svetovalec, ki je še izrazil svojo bojazen do novega deželnega osnutka, tudi zaradi tega, ker deželni odbornik Mizzau na sestanku s predstavniki Slovenske skupnosti ni izključil možnosti razlastitve. Tudi gorska skupnost ni primeren organ, da bi upravljal kraške rezervate, ker je njeno območje širše in drugače razporejeno.
Pokrajinska svetovalka Marija Fer-letič je izrazila zaskrbljenost domačinov glede usode doberdobskega jezera, če bi zasnovan deželni osnutek ne upošteval okolja v katerem je jezero nastalo in ljudi, ki so ga skozi stoletja izkoriščali in negovali ne da bi prizadejali ribištvu nikakršne škode. «Problem zaščite Krasa je problem zaščite manjšine, zato je treba to vprašanje globalno reševati v celoti» je dejala Ferletičeva. Izrazila je tudi upanje, da bodo odgovorne oblasti kmalu popravile škodo, ki so jo izvedenci naredili jezeru, ko so med geofizičnimi raziskavi minirali dno.
Doktor Maks Gergolet je naglasil skrb zaradi dovoljenja gradenj in turističnih objektov na kraških rezervatih, ki jih bo nov deželni zakon skoraj gotovo vseboval.
Spregovoril je tudi pokrajinski zastopnik za lov in ribolov Pazzagli. Povedal je da je nesmiselno zaščititi določene kraške površine, saj i-majo goriški lovci najbolj stroga določila v Italiji. 50 milijonov lir, ki jih dežela namerava prispevati za Kraške rezervate zadostujejo za kritje stroškov 5 čuvajev, medtem, ko je v goriški lovski zvezi 250 lovcev, ki vsakdo vestno izvršuje dolžnost poštenega čuvaja.
Kakorkoli naj se vprašanje okrog kraških rezervatov zasnuje v deželnem zakonu, dejstvo je, da dober-dobski kmetovalci so pri kozarcu vina v gostilni večkrat izrazili nasprotno mnenje vsakemu rezervatu. Saj jih v Doberdobu vojaške služnosti že dovolj tlačijo.
Kmetje ne smejo spreminjati zunanjega videza lastnega posestva, ni dovoljeno slikati, zidati pa le tam, kjer jim vojaške oblasti dovolijo, kjer pa so utrdbe je nevarno pogled-ni kako se gozd razvija ali je trava kmalu zrela za košnjo, ker bi te lahko osumili prekrškov. Kako naj bi Kraševci odločali o kraških rezervatih, če sami niso gospodarji na svoji zemlji?
Janko Gergolet
Sindikalno življenje je na Trži škem precej živahno. Včeraj popoldne so se delavci tržiške ladjedelnice zbrali na sindikalni skupščini,
kjer so začrtali program za prihodnji teden. Po enourni stavki, ki je bila včeraj v tržiški ladjedelnici, bodo delavci nadaljevali s sindikalnim bojem tudi prihodnji teden. Na programu imajo večurne stavke pri raznih izmenah.
Tudi v tovarni «Meteor» v Ron-kah so delavci včeraj stavkali eno uro iz protesta, ker vodstvo obrata noče podpisati delovne pogodbe. Zastopniki delavcev in treh sindikalnih federacij so se sestali včeraj s predstavniki vodstva tovarne, da bi skušali priti do rešitve problema.
V	pokrajinski dvorani v Gorici
Danes strokovno srečanje o prometnih področjih v deželi
V	dvorani goriškega pokrajinskega sveta se bo danes dopoldne ob 9. uri začelo, deželno študijsko srečanje o prometnih področjih, ki ga organizira Deželni odbor javnih podjetij krajevnih ustanov iz Furlanije - Julijske krajine (CRIPEL).
Razpravo bo vodil predsednik združenja Federtrasporti A. Marzotto, ki bo prebral tudi uvodno poročilo. Ob predsedniški mizi bodo sedeli še odv. F. Cicoira iz Vidma, dr. M. Marin iz Gorice in V. Semola iz Tržiča. Prisostvovali bodo številni zastopniki krajevnih oblasti, med njimi deželni odbornik za promet Cocianni.
Po uvodnem poročilu A. Marzolla bodo spregovorili svetovalec deželne uprave ing. C. Morelli, ravnatelj inštituta za ceste in promet pri tržaški univerzi prof. M. Materini, docent prometne tehnike na tržaški u-niverzi prof. P. Pellis, predstavnik sindikalne organizacije CISL, podpredsednik Italijanskega združenja podjetij za promet (Fenit) dr. A. Pagello, predsednik tržaškega občinskega podjetja Acegat Decarli, predstavnik Inštituta za mednarodno sociologijo iz Gorice dr. Strassoldo, predsednik mestnega podjetja iz Verone dr. F. Franchi itd.
Posebno pozornost bodo strokovnjaki posvetili vprašanju prometa v večjih središčih v naši deželi kot so zlasti Trst, Videm, Gorica, Por-denon in Tržič. V popoldanskih u-rah se bo ob poročilih razvila razprava, h kateri so se že vnaprej priglasili številni strokovnjaki, občinski in pokrajinski upravitelji, sindikalisti in gospodarstveniki.
zahteve z novo delovno pogodbo.
Stavke so se na Goriškem udeležili skoro vsi delavci in uradniki občin, pokrajinske uprave in občinskih podpornih ustanov. Baje je na goriškem županstvu delal en sam uradnik. Stavkali so tudi mestni redarji in na križiščih smo videli včeraj na delu karabinjerje in policiste.
V svojem poročilu so sindikati ožigosali postopanje vlade, ki je preprečila podpis delovne pogodbe s trditvijo, da bo za poviške plač potrebnih 1.000 milijard lir. Sindikati zavračajo tako računanje, saj bi tako vsak občinski uslužbenec dobil dva milijona lir letnega poviška, v resnici pa bi bilo treba porabiti za novo delovno pogodbo 350 milijard lir.
Uslužbenci krajevnih uprav zante-vajo, v pričakovanju ureditve novih pla«, mesečni predujem 20.000 lir. Stavka je bila vsedržavna. Če se ne bo kaj spremenilo bodo sindikati proglasili dvodnevno stavko 6. in 7. marca.
Šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Randaccio 10, sporoča, da bo v ponedeljek 11. marca ob 17.30 v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši dijakov ali njihovi namestniki.
Predavanja
Kmečka zveza v Gorici vabi kmetovalce iz štandreža na predavanje inž. Zvonimira Simčiča, ravnatelja in enologa kleti v Dobrovem, na temo «Gojenje črnih vrst grozdja in vinarjenje». Predavanje bo danes.
2.	marca ob 19.30 na sedežu društva «Oton Župančič» v štandrežu.
Razna obvestila
Poštni uradi so dobili telegram, da lahko pobirajo od naročnikov pristojbino IVA za letno takso za televizor in radioaparat. Od letos dalje je treba namreč 12.000 liram letne pristojbine dodati 555 lir pristojbine IVA. Podobne višje pristojbine je treba plačati tudi za radio-aparate. Na poštnih uradih dajejo vsa potrebna pojasnila.
Kino
Gorica
VERDI 16.45—21.30 «La grande abbuiata». Marcello Mastroiani in U-go Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
( ORSO 16.30—21.30 «Il rompiballe». Lino Ventura in J. Brell. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-21.30 «La cerimonia». K. Nakmura. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «I desideri morbosi di una sedicenne». M. Kuster in N. Tyller. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «Rapiti dai Tupamaros». E. Marekande in E. Wise. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «Elektra gli-de». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'urlo di Chen terrorizza anche l’Occidente». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Scorpio». Barvni film
Vora Corica
SOČA «Zgodba iz zahodne strani», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00.
ŠEMPETER «Valdez, maščevalec», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Grajski stolp», ameriški barrai film ob 19.30.
RENČE «Pogreb v Los Angelesu», ameriški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA Prosto.
.............................
V ČETRTEK ZVEČER PRI GRADIŠČU
Tri osebe v bolnišnici zaradi avtomobilske prometne nesreče
V nasprotno smer je privozil avtomobil s slepečimi žarometi
V četrtek zvečer, približno ob 22. uri, se je pri Gradišču pripetila huda prometna nesreča, pri kateri so se poškodovale tri osebe, in sicer 21-letna prodajalka Ana Ko-mic iz Ul. Cappuccini 2, 20-letna prodajalka Katerina Maligoj iz Ra-štela 19 ter 20-letni Ruggero Argento iz San Giorgia delle Alpi pri Bellunu.
Vsi trije so se vozili v osebnem avtomobilu, fiatu 500 — GO 52220, last Maligojeve. Po pripovedi Katerine Maligoj, ki je vozila avtomobil, je iz nasprotne smeri privozil avtomobil s slepečimi žarometi. Zaradi tega je Maligojeva izgubila nadzorstvo nad vozilom ter zapeljala ob strani ceste, kjer se je avto zvrnil. Nemudoma so vse ranjence pripeljali v goriško bolnišnico.
Maligojevi in Komicevi so ugotovili rane po glavi in na telesu ter se bosta zaradi tega zdravili teden dni. Zaradi lažjega možganskega pretresa pa se bo Argento zdravil deset dni. Pri nesreči je fiat 500 utrpel precejšnjo škodo.
Z avtomobilom v zid
V poznih popoldanskih urah se je v Ul. Orzoni ponesrečil 50-letni avtomobilist Francesco Linassi iz Gorice, Ul. Foscolo 82. Linassi je vozil svoj avtomobil proti središču mesta, in da ne bi trčil v motor, je ostro zavrl na desno stran ter se zaletel v zid. Z rešilcem so ponesrečenca pripeljali v ortopedski oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti zaradi poškodbe na kolenu.
Nesreča pri Moščenicah
Pri Moščenicah se je včeraj popoldne laže ponesrečil Danilo Ger-settich iz Devina. Mož, ki se je f mopedom vozil proti Trstu, je preveč zavozil na desno stran ceste in trčil v parkirani «mini minor», last Salvatora Montija iz Coma. Ponesrečenca so sprejeli v tržiško bolnišnico na 10-dnevno zdravljenje.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tek 2879.
SPOPAD MED IZVRŠNO IN ZAKONODAJNO OBLASTJO
Predsednik Nixon je že proti vsem
v»
Sef Bele hiše istoveti svojo usodo z usodo predsedniške institucije - Osebni položaj pomembnejši od republikanske stranke
Nixon se je spopadel z vso Ameriko. Vsi, ki so po neprijetnih odkritjih in zadnjih neuspehih Republikanske stranke pričakovali, da bo pokazal ščepec omahljivosti, kes ali kaj podobnega, so prejeli zdaj odgovor, ki ga je bilo sicer pričakovati, vendar ne v tako krepki in odločni obliki. Postavil se je po robu vsemu, vsej Ameriki, javnemu mnenju, ki mu je od ankete do ankete manj naklonjeno. Danes je samo četrtina prebivalstva, ki meni, da Nixon dobro opravlja svojo dolžnost.
Ko je na tiskovni konferenci bil primoran odgovarjati na hladna, precizna vprašanja časnikarjev, je bil jasen samo v enem vprašanju — v vprašanju oblasti — in to v polni meri. Ni izrecno poudaril, koliko bo lahko pomagal preiskovalcem watergatske afere, je pa to storil glede tega, v čemer nobenemu ne bo v pomoč. Rekel je, da ne bo ne Veliki poroti in tudi ne kongresnemu Pravnemu komiteju dal na vpoglede vseh materialov, ki jih zahtevajo zaradi ugotovitve njegove vloge v omenjeni aferi. Vrhu tega da ne bo osebno pričal pred nobenim sodnim organom. In tudi da ne bo podal ostavke v interesu Republikanske stranke. Pravni odbor Predsedniškega doma je od Bele hiše zahteval okrog 400 dokumentov in 15 magnetofonskih trakov. Odgovor: dobil bo samo, kar ni, po predsednikovem mnenju, v nasprotju z normalnim opravljanjem predsedniške funkcije, ker bi sicer ta funkcija bila za vse večne čase ogrožena, kar ni v skladu z ustavo.
Velika porota je postavila zahtevo po predsednikovem osebnem pričevanju. Bela hiša je tudi to zavrnila. Nixon je takisto zavrnil poziv nekega kalifornijskega sodišča, da bi osebno pričal na razpravi proti svojemu nekdanjemu pomočniku Erlichmannu. Nixon je trdno prepričan, da mora tajne dokumente skrbno varovati pred zakonodajno oblastjo, ker pač zastopa tezo, da bi vsako «popuščanje škodilo predsedniški instituciji in oviralo bodoče predsednike pri izpolnjevanju velikih nalog, ki jih bodo gotovo imeli».
Največje odkritje oziroma presenečenje pa je na tiskovni konferenci vsekakor predstavljala njegova izjava, da sicer želi, da bi na volitvah njegova stranka uspela. da pa je «važnejše, da se pred-sedništvo preživi».
Ta svoja stališča je Nixon še podkrepil z izjavo, da ne samo ne prihaja v poštev njegova prostovoljna ostavka, marveč, da ga na to tudi Predstavniški dom ne bo primoral. Češ, da bi to — po njegovem mnenju — bilo mogoče le v primeru, ko bi mu mogli dokazati kako kaznivo dejanje, kar pa mu dokazati ne bo mogoče.
Proti takemu tolmačenju ustave se je dvignila burja protestov. Mnogi trdijo, da za njegovo prisilno ostavko ni potrebno kaznivo dejanje, marveč da za to zadostuje že doiočen širši politični material. Nixonov nasprotnik, nekdanji njegov minister pravosodja, Richard-son, pa meni, da ga bo na to težko prisiliti, ker da za to Kongres ne bo pokazal dovolj odločnosti in enotnosti In tako verjetno misli tudi liberalni tisk vzhodne ameri-šKe obale, ki je pred dvema mesecema burno zahteval predsednikovo ostavko, to pa zdaj zaradi tega, ker nima zaupanje v odločnost Kongresa. Tudi Richard Nixon to dobro ve. zato se tako samozavestno obnaša.
Ozadnje vsega pa je bolj zapleteno, še več, zapleteno postaja čedalje bolj. Posebni tožilec Jaworski je zdaj objavil obtožnico proti odvetniku Kalmbachu, enemu od peterice predsedniku najbližjih oseb. Obtožbe so omejene samo na dva prestopka.
Do konca tega tedna pa bo Jaworski, se zdi. objavil ves sez nam «žrtev», v katerem bodo praktično zajete vse glavne osebnosti predsednikovega okolja iz dobe «Watergate». Prepričan je. da je «watergatski» zadevi prišel do dna ter razkril vse. kar je potrebno za njeno popolno razčiščenje.
Ko so ga vprašali, kakšni so bili razlogi afere, katere samo navidezni vrhunec je predstavljal vdor v štab Demokratske stranke, je Jaworski zagonetno odgovoril: «Vsaka oblast kvari ljudi, absolutna oblast jih kvari absolutno.»
Toda zdi se, da bo tudi temu posebnemu tožilcu zmanjkalo odločnosti, ki je pimanjkuje vsem. Sicer pa bo to pokazalo letošnje odločilno leto 1974.
Škandal
s korziškim «vinom» se širi
BASTIA, 1. — V škandal kor-ziškega «vina», ki ga izdelujejo iz glicerina in žveplene kisline, je zapletenih že okoli 250 oseb. Tako zatrjujejo v sodnih krogih v Bastii po aretaciji najbolj indici-ranega osumljenca Antoina Man-tesa, 52-letnega direktorja delniške družbe oziroma vinske kleti, ki je hkrati tudi vodja podjetja «Infantes-Europe». Seveda zadeva še ni razčiščena, pač pa šele v začetku in se napovedujejo nove in nove aretacije.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Stara «Sterna» v Padričah. Letnica na njej pravi, da je kamnosek izklesal obod leta 1818.
S», MAO CE TUNG
Življenjepis kitajskega voditelja in hkrati tudi novejša zgodovina te velike dežele
Založba Lipa v Kopru je izdala slovenski prevod biografije kitajskega voditelja Mao Ce Lunga, ki ga je napisala kitajsko-belgijska pisateljica HAN SUYIN, s pravim imenom Elisabeth Comber. Založbi, ki je izdala to izredno obsežno biografijo (slovenski prevod šteje 650 strani!) je treba priznati smisel za ažurnost in posluh za aktualnost. Ne samo zaradi tega, ker je o Mao Ce Tungu bilo napisano že veliko življenjepisov in ker predstavlja ta človek še danes kljub temu eno najbolj skrivnostnih osebnosti sodobnega sveta. Priznanje je treba založbi izreči tudi zato, ker je knjiga v originalu izšla komaj leta 1972, pa smo kljub temu dobili to obsežno delo v slovenskem prevodu na naš knjižni trg že ob koncu 1973. leta. Aktualnost, ažurnost in izreden obseg, to so značilnosti te knjige o kitajskem voditelju, knjige, ki jo štejejo za najbolj stvarno in zanesljivo biografijo o velikem kitajskem voditelju.
Pisateljico smo spoznali doslej po dveh knjigah, ki jih je založ-
llllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllltlllllllllllllli. .
iilllllllllllllllllllMimillllllUlllllllllllllllllllJIJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIU
V NEPOSREDNI BLIŽINI WASHINGTONA
Sola za policijske mučitelje za domačo rabo in za izvoz
v
Sola izhaja iz dobe predsednika Kennedyja in služi tudi državam tistega dela tretjega sveta, ki je podrejen Združenim državam
Mučenje je na svetu mnogo bolj razpaseno, kakor smo mislili doslej. Tudi ne pomeni le sredstva za zbiranje političnih in vojasEih informacij, ampak je celo sestavni del sistema, na katerem sloni ta ali ona vojaška diktatura. V tej zvezi se vse bolj širijo glasovi, da obstajajo prave šole za mučitelje. Amnesty International pravzaprav zagotavlja, da sta dve takšni šoli. Ena je Washingtonu, ena v Sao Paulu. Uradno gre za policijski šoli, iz katerih pa pride vsako leto na stotine izurjenih in krvoločnih mučiteljev. Washing-tonska se imenuje IPA — mednarodna policijska akademija, v
iimifiiimiiiiniiiii.iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiumii»
Praška
«Tribuna»
napada
«flipperje
»
PRAGA, 1. — Glasilo KP Češkoslovaške «Tribuna ludu» se je danes pognala proti znanim elektronskim aparatom, ki jih pri nas poznamo pod imenom «flipper». V mnogih naših javnih lokalih in krožkih dobiš tisto ropotajočo «zadevo» nekje v kotu in okoli nje vedno nekoga, ki preskuša svoje reflekse in meče v aparat kovance co 100 lir.
Na Češkoslovaškem so jih tudi uvedli in glasilo komunistične partije se nad tem jezi, ker da računa socialistična družba s človekom, ki ga ne bo zavajala taka puhla tipično buržoazna zabava, ki nima prav nič skupnega s poštenim razvedrilom v socializmu. Krožki in lokali, ki imajo te naprave, se sicer izgovarjajo, da gredo sredstva, ki se s tem naberejo, v sklade za razvoj kulture, igra na teh aparatih pa da ni nič drugačna, kot je na primer loterija ali stava na nogomet, ki je tudi že dolgo v navadi in nima nihče nič proti njej. Na te izgovore pa glasilo partije odgovarja da ti primeri dokazujejo, da določenim krogom niti v socialistični družbi «denar ne smrdi».
Hkrati pa se list sprašuje, ali res dežela razpolaga s tolikšnimi deviznimi sredstvi, da jih lahko meče za nakup teh strojev, kolikor «zahodni, kapitalistični svet teh naprav morda ne poklanja, da bi z njimi idejno zavajal ljudi». «Je to domneva, pravi list, ki je ni zavreči». «In pri tem je najhuje to, da visoki krogi vse to celo podpirajo», pribija na koncu glasilo KP.
Sao Paulu pa imajo «Operacao Bandeirantes».
V	začetku desetletja 1950-60 je polkovnik ameriške CIA Edward Lansdale predlagal predsedniku Kennedyju, naj primemo razvije tako imenovani program javne varnosti, namenjem državam tretjega sveta ki so pod njihovim vplivom: financiranje policijskih sil, je dejal, ne zahteva toliko denarnih sredstev kot financiranje vojaškega aparata. Robert Kennedy, ki je bil tedaj minister za pravosodje, je Lansdalejev predlog podprl in pritisnil na brata —j predsedryk^: leta 1962 so ZDA ustanovile poseljen urad javne varnosti, ki je bil neposredno odvisen od agencije za mednarodni razvoj AID. PtVp. policijsko šolo, namenjeno njim podrejenim državam tretjega sveta, so odprli na področju Panamskega prekopa, pozneje pa preselili v Washington. in sicer v bližino univerzitetnega središča Georgetown. V zgradbi imajo pravo gimnazijo z ustreznimi prostori ter avditorijem in eno najsodobnejših strelišč na svetu.
Tečaj za policista — mučitelja traja 13 mesecev, sledi tridnevna «specializacija» v zapuščeni teksaški vasi med katero se tečajniki «igrajo» gverile ter mestne gverile in se naučijo še ravnati z razstrelivom.. Iz washingtonske akademije je prišlo doslej nad 5.000 policijskih oficirjev in tehnikov. Ti so nato v lastnih domovinah izurili nad 100.000 «posebnih» policistov. Akademijo lahko obiskuje hkrati 500 tečajnikov. Ti se vanjo stekajo iz Latinske Amerike. Grčije, Turčije. Maroka, Izraela in Formoze ter iz nekaterih dežel a-zijskega jugovzhoda. Samo za U-rugvaj je akademija izurila v štirih letih 67 «specializiranih» policistov.
V	bistvu gre za mlade policiste, ki se v domovini pri svojem delu «odlikujejo» in pritegnejo pozornost posebnih agentov, ki jih imajo Združene države Amerike v omenjenih državah. Pot do washingtonske «akademije», kjer je «šolanje» brezplačno, je lahka, ako izvzamemo obveznost temeljitega zdravniškega pregleda in vrste prav tako temeljitih zasliševanj. Kandidat podpiše dokument, s katerim se obvezuje, da ne bo izdal podrobnosti trinajstmesečnega tečaja in da bo sodeloval z ameriškim veleposlaništvom oz. pristojnimi oblastmi vselej, ko bo to potrebno. Od tistega trenutka postane dejansko ameriški agent, na katerega bo Washington lahko z gotovostjo računal tudi, ko se bo povrnil v domovino...
V	zahodni Evropi menda ni tak-
šnih šol, vsaj ne v takšnem obsegu, da bi o njih organizacija Amnesty International zbrala zadevne podatke. Ker pa slednja nikoli ne navaja imen in krajev, ne da bi za to imela dokazov, ji lahko verjameno, ko pravi, da obstaja neke vrste mučiteljska šola na ravni Atlantske zveze v francoski vojski. Predstavnika o-menjene organizacije Lauret in Lasierra nimata sicer dokaznega gradiva, toda uverjena sta, da so tudi med francosko policijsko službo posebni oddelki za mučenje.
Domnevo utemeljujeta takole: med alžirsko vojno so se Francozi izdatno posluževali najbolj o-
gabnih načinov mučenja: stari policisti in vojaki, ki so v Alžiriji mucih domačine, so danes še vedno v vrstah francoske policije in vojske. Njihovi nasveti in «praktični prikazi» pa se bolje obnesejo, kakor bi se zgolj teoretski tečaji... Leta 1969 je francoska policija priprla tri mladeniče, ki so bili osumljeni tatvine; v zaporu so jih mučili z elektriko štirje navadni policisti in komisar. No, ti so še vedno na svojem mestu. Najbolj zaskrbljujoče je danes to, da pri mučiteljih ne gre morda za duševno bolne ali obsedence, temveč za povsem normalne ljudi, — sg-^
•iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiin
Madžarski ciklus v krožku Cappella
Od sedmih madžarskih filmov, ki smo jih gledali v La Cappella, je vsak po svoje pomemben kot predstavnik smernic sedanjega madžarskega filma.
«Holt videk» (Mrtva pokrajina, 1972) režiserja Istvdna Gadla je morda od vseh filmov najbolj abstrakten, najmanj pogojen od družbene realnosti. Njegova na prvi pogled naturalistična fotografija (delo Janosa Zsombolya-ja) privede do fantastičnega efekta. Film ni le dokaz visokega profesionalnega nivoja madžarskega filma (poleg fotografije in režije se splača omeniti vsaj še igro Marije Torocsik), je predvsem izraz občutenega pogleda na realnost.
Gadlov film je bil najboljši, kar smo jih gledali v tem ciklusti, skupaj s filmom Petra Bacsója «Jelenido» (Sedanjost, 1972). Boc-sdja smo lani že videli. Bil je to njegov film «Kitbrés» (Prelomiti obroč). V obeh občutimo obratno osebnost od Gadlove, a prav tako globoko. Bacsója zanimajo protislovja sedanje madžarske družbe, nasprotje med tehnokracijo in birokracijo, odnosi med študijem in delom in predvsem stanje delavskega razreda. Delavca sta protagonista obeh filmov; medtem ko smo v lanskem gledali mladega delavca, vidimo tu starega družinskega očeta. Na površen pogled je ta film izraz boja tehnokratskih smeri socialistične družbe proti birokratskim, in prav
CIHIL L ALE :
OBRAČUN V POSTOJNI Ij^
R.IADI3W 3E NfcMA* DON\A SPODRSNILO,,
TOMO IN tJ02E STA «03 PRISKO ČILA N KMALU SO NADALDEVAj.! J
m
m
<9t
P
to mu nedvomno omogoča, da izraža tako odkrito kritiko na pogoje tovarniškega dela.
Vrednost Bacsójeve kritike seže vsekakor dlje; njegovo stališče res ni izrazito razredno antagonistično, v prikazovanju o-sebnih doživetij protagonistov in neskladnosti med njihovimi subjektivnimi zahtevami in profesionalnim naporom pa izvira zelo kompleksna slika prehodne družbe. Ali pretiravamo, če rečemo, da si edino od Bacsója lahko pričakujemo filmski «Kapitah vzhodnoevropske družbe? Vzhodnoevropske kinematografije so pač že rodile veliko izvrstnih režiserjev (Jancsó. Zanussi, Polanski, Skoli-movoski. . .), a le Bacsó operira na nivoju ekonomskega ustroja družbe, ki (kot v Mariu) ni ločen od totalitete človekove realnosti.
Od ostalih filmov je zelo zanimiv Istvdna Szaboja film «Sze-relmesfilm» (Ljubezenski film, 1970), ki je, kot prejšnji režiserjev «Oče», primer skrajno subjekti-viziranega pogleda na realnost, katerega so zgodovinski dogodki le okvir.
Pomemben je tudi «Meztelen vagy» (Si gol, 1973) režiserja Im-ra Gyóngyossyja, katerega poznamo že iz filma «Cvetna nedelja». Gyòngyóssy je mistik madžarskega filma. V njem zasledimo zahtevo po obujanju religioznega doživetja. toda kot kulturno-življenj-ske komponente in ne kot v Janc-sójevem «Rdečem psalmu» kot o-bogatitve revolucionarnega marksizma.
Pélo Sdndorja film «Sarika, dragam» (Draga Dragica, 1972) je precej izviren (čeprav malo zmeden film) v prikazovanju odnosa med staro in mlado generacijo, kajti njegova poanta zahteva od mladih, da sprejmejo najboljšo dediščino stare generacije in da se sami izkažejo v boju. Doslej smo bili vajeni na bolj shematična nasprotja.
Ostala filma se nam zdita manj prepričljiva. Zsoltana Hus-zarika film «Szindbad» (Simbad,
1972)	temelji na lepi fotografiji Sandorja Sare in na interpretaciji Zoltana Latinovitsa, njegovo prikazovanje dekadence pa je površno estetizirajoče.
Režiserja Pila Gaborja pa je bil bolj prepričljiv prejšnji film «Horizont» kot pa novi «Utazas Jakobbal» (Potovanja z Jakobom,
1973)	.
S. G.
ba Lipa izdala v lanskem letu. To sta Ranjeno drevo in Umrljivi cvet, v katerih je pisateljica, ki je hčerka belgijske matere in kitajskega očeta, prikazala poleg svoje osebne usode tudi zgodovino Kitajske, ki jo šteje za svojo pravo domovino. Tretjo knjigo te trilogije še pričakujemo, medtem pa smo dobili že biografijo o kitajskem voditelju. Ta prikazuje življenjsko pot Mao Ce Tunga od njegovega rojstva pa do vojne na Koreji leta 1951. Razumljivo je, da pisateljica pri tem ni pisala samo biografije o kitajskem voditelju. temveč je istočasno napisala zgodovino kitajske revolucije in sploh zgodovine Kitajske
Pisateljica je že kot podnaslov navedla stavek Življenje, posvečeno revoluciji. Kot moto svoje knjige pa je napisala besede etiopskega suverena Haile Selasia «Zgodovina življenja predsednika Maa je v jedru zgodovina nove Kitajske». Sicer pa v uvodu k svojemu delu pravi pisateljica, da je želela z zgodbami iz življenja predsednika Maa tn še posebej - pripovedovanjem o rasti tega revolucionarja in misleca, prikazati zgodovino kitajske revolucije. Tako bo torej tudi slovenski bralec iz te knjige spoznal življenje Mao Ce Tunga. obenem pa tudi obdobje novejše kitajske zgodovine, s posebnim prikazom kitajske revolucije.
Pisateljica je sama, kot piše v uvodu, zbirala material za svojo knjigo dolgo vrsto let, zlasti pa vodila razgovore s številnimi najpomembnejšimi kitajskimi osebnostmi. Tako je napisala knjigo, ki sloni na podatkih iz prve roke. Zato smemo njenemu pričevanju verjeti in njeni knjigi priznati pečat polne verodostojnosti. Seveda težko v tem smislu ocenjujemo njeno delo. Po njeni ljubezni do kitajske domovine in po nieni prizadevnosti, čim bolj podrobno prikazati zgodovino kitajske revolucije in življenje njenega voditelja, pa smemo verjeti, da je to doslej najbolj stvarna in zanesljiva kniina o Man Ce Tnnau.
V resnici bo lahko slovenski bralec, ki se bo prebil skozi to obsežno delo. ali pa ga bo bral v odlomkih, precei donolnil svoje znanie o Kitajski in Mao Ce Tungu. Morda bo evrnvsko mislečega bralca malce motil poetičen slon in rahla dolgoveznost pisanio. ki je bolj primerna za lenost nima kot va za zgodovinska dela. Toda knjiga je vač takšna, kakršna jo je ustvarila pisgtelnca, kolere pisanje se vač tudi è iévn dein ve razlikuje od nisanìa v tistih dveh kniignh avtobioQrnfs^ena nričeva-nja. ki smo jih dobili lani.
Prav gotovo je pomen tega dela velik. Slovenski bralci, ki mara-šamo večje število tovrstnih del. da bi si o njih lahko napravili osebno sodbo, (kar lahko store pripadniki velikih narodov, ki prevajajo pač vse), moramo pač izbor in presojo tovrstnih del in njih kvalitete prepustiti našim za ložbam in njih urednikom. Smemo pa biti prepričani, da smo s to knjigo bistveno dopolnili tovrstno skromno slovensko literaturo. Slovenski bralec bo obogaten odložil to knjigo, iz katere bo nedvomno črpal veliko znanja o zgodovini dežele. Ta dežela ne bo več taka neznanka in tudi njen voditelj Mao Ce Tung ne bo več tako skrivnostna osebnost.
Prevod je oskrbel Branko Vrčon, ki najbrž ni imel lahkega dela. Zelo skrbno in domiselno pa je knjigo opremil Branislav Fajon.
Sl. Ru.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zapreke bodo samo še povečale voljo in borbenost. Ne obujajte starih sporov, če vam je do miru.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Delovno mesto, kjer ste se zaposlili, se bo izkazalo za dobičkonosno. Utrditev starega prijateljstva.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zapreke bodo odstranjene. Pripravite se na poravnavo računov. Pazite se pred občutljivostjo mlajših.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V rokah imate najugodnejše karte, da bi mogli zaključiti svoj program. Odpovejte se nevarnemu podvigu.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Podvrženi boste malodušnosti, ki jo morate odpraviti. Otresli se boste nezdrave druščine.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z nekaj dobre volje se vam bo posrečilo pridobiti več denarja. Pomirite svoje živce s počitkom.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Za uspeh je potrebna solidna organizacija. Manjši nesporazum, ki pa bi utegnil marsikaj ogroziti.
ŠKORPIJON (od 23.10 do 21.11.) Pazite na svoj ugled, ki ga skušajo nasprotniki okrniti. Bodite objektivni.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vzdušje bo kaj malo primerno za intelektualno dejavnost. Skušajte spoznati svojega soseda.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne ukvarjajte se s špekulativnimi posli. Neko čustveno vprašanje je zapleteno, toda ni nerešljivo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Manjša trenja med vami in predstojniki. Pokažite več razumevanja do prijateljev.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Samo z odločnostjo lahko uveljavite svoj načrt. Lahko se zanesete na besedo bližnjega sorodnika.
SOBOTA, 2. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Krščanstvo in človekova svoboda
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK Vremenska slika
14.10 Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
15.20	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše
17.35	Program za mladino
18.30	Poljudna znanost: PROUST
Današnja oddaja ima namen, kar se da primerneje prikazati življenje in delo Marcela Prousta. Oddajo je pripravil Sergio Tau. Proust se je rodil pred 103 leti v Parizu, kjer je živel dokaj preprosto, hkrati pa veliko ustvaril
18.55	Teden dni v parlamentu
19.20	Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 «HO INCONTRATO UN’OMBRA»
Televizijska nadaljevanka, ki so jo pripravili Biagio Proietti. Gianni Amico, Mimmo Rafaelle in Enzo Ungari.
Silvia se vrne iz Muenchna, Philippe pa si ne želi drugega ko\ to, da bi lahko ponovno verjel v njo. Ko pa Philippu vendarle uspe prodreti v njeno zelo rezervirano družinsko življenje, ko spozna njeno mater, tipično ponosno Nemko, ko večerja v njihovem hladnem vzdušju, se v njem nemir še bolj razživi. Njegova zaverovanost vanjo ga zavede, da spregleda zamotanost Silvine ekzistence in njenega načina življenja. Zato se Cathe rine ob njegovi vrnitvi v vilo ob Ženevskem jezeru sreča z na novo zaljubljenim človekom, s človekom, ki je močno navezan na njeno tekmico, proti kateri ona ne more nič več. Zato Catherine preizkusi svojo poslednjo karto. O tem kaj več nocoj
21.55	Posebne reportaže: Detroit 74
Kaj se spreminja v ameriških sindikalnih organizacijah? Kronika sindikalnega spora ameriških kovinarjev za obnovo delovne pogodbe prikazuje nekatere težnje, ki se kažejo v vrstah ameriškega delavstva. Kovinarji in predvsem delavci avtomobilske industrije so tudi v ZDA vodilna delovna kategorija. In ta kategorija delavcev je postavila v razpravo problem. ali je vodstvo podjetij edino poklicano, da oč^ča o organizaciji dela v podjetju. Tudi v ameriških sindik, ih organizacijah se torej postavlja vprašanje, o katerem so razpravljali in še razpravljajo na primer na Švedskem in sicer ali se ne bi dalo avtomobil izdelati tudi drugače, torej ne več kot roboti ob tekočem traku, pač pa na bolj človeški način
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.00	Vzgojni problemi danes:
Vloga matere v duševnem razvoju otroka
18.30	DRIBBLING
športni tednik in dnevne športne vesti
19.30	Under 20 — glasbeno srečanje mladih
20.00	Baleti Marcelle Otinelli
20.30	DNEVNIK
21.00	VEČER Z ELVISOM PRESLEYEM
22.00	AL TRAMONTO
Poljski TV film v režiji Krysztofa Zanussija z Majo Kamorow-sko in Jerryjem Kreczmarjem v glavnih vlogah
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.30, 10.35, 12.00 TV šola:
Zdravilna plesen, Telesna vzgoja, Marksizem, Poklicna usme-ritey„ Književnost
14.45	Nogometna tekma Proleter — Partizan
17.30	Jugoslovanska folklora: Baranjske buše
Severno od Drave, preden se ta izlije v Donavo, in vse gor do Madžarske meje se razteza Baranja. Na severovzhodnem področju Baranje so vasi, koder žive Hrvati - Šokci, ki še dandanašnji ohranjajo stare običaje, predvsem pustne maske, ki jim pravijo «buše». Izdelava teh mask je nekakšna skrivnost, saj tisti, ki jo pripravlja, je ne bo za nobeno ceno pokazal, dokler se ne bo z njo predstavil o pustu na vasi. Včasih so «buše» izdelovali vsak zase. Danes so takšni izdelovalci že bolj redki, zato imajo «strokovnjaki» veliko dela, ker morajo s svojimi maskami opremiti cele druščine. Značilnost mask, baraniskih «buš», je v tem, da so premazane z rdečo barvo. Nekoč so. po tradiciji, to storili s svinjsko krvjo. «Buše» se delijo na lepe in grde, rekli bi raje strašne
18.00	Obzornik
18.15	Zgodba o konju, barvni film
19.00	Moda za vas — nasveti in priporočila
19.15	Gledališče v hiši
19.45	Barvna risanka
20.20	Tedenski notranjepolitični komentar
20.30	Festival popevk: Opatija 74
Festival zabavnih melodij se vrši v Opatiji v treh dneh od 28. februarja do 2. marca, vendar festival posredujejo po televiziji le danes. Na sporedu je veliko domačih in tujih pevcev in ansamblov 22.05 DNEVNIK
22.20	Pravnuki, barvna risanka
22.45	Cannon
Serijski barvni film o uspehih in neuspehih zasebnega detektiva
23.35	Naturizem
23.45	FESTIVAL POPEVK
Zaključni del festivala Opatija 74
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
14.45	Nogometna tekma Proleter — Partizan
19.45	Ljubezen na podstrešju, serijski film
20.15	DNEVNIK
20.30	Festival zabavne glasbe Opatija 74
22.30	Ime, čin in številka Film iz serije Colditz
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 2015 Poročila; 7.05 Jutranja glasba, 11.35 Ponovno na sporedu: 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in pri reditve; 18.30 Koncert; 19.10 Zbor «M. Filej»; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 Bevk - Jevni-kar; «Kresna noč»; 21.35 Popevke TRST
12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Dialog o glasbi; 19.30 Kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Poje Paul Simon; 10.15 Brenton Wood; 10.45 Prijateljica Vanna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V prijetni družbi; 15.00 Ansambel La strana società; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Za prijeten konec tedna; 20.00 Večer ob glasbi; 20.45 Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Klavirske skladbe; 12.10 Lahka glasba;
13.20	Preizkušajo se diletanti; 14.07 Odprta linija: 14.50 Znanstvena oddaja; 15.10 Veliki variete; 16.30 Shakespearov «Hamlet»;
19.20	Kronike Juga; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Glasbe-no-govomi spored; 22.25 Glasba po željah.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
ročila; 8.40 Pesmi polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija;
10.05	Popevke; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče;
15.00	Glasba in kino; 16.35 Inštrumenti v glasbi; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Posebna reportaža; 18.05 Ital. folk glasba; 18-35 «Med nami rečeno»; 19.55 Verdijev «Simon Boccanegra»;
22.05	Godba na pihala.
Ili PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Koralna glasba: Mozart; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 15.30 Klavirske skladbe: Busoni; 16.00 Dallapic-cola: «Volo di notte»; 17.25 Brez naslova; 18.00 Plošče in skeči;
18.45	Gledališče in kino; 19.15 Večerni koncet.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci; 16.00 «Vrtiljak»;
16.45	S knjižnega trga; 17.10 Klavir; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost: 19.00 Lahko noč, otroci!;
20.00	Majhni ansambli; 20.30 Zabavne melodije; 22.20 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.
2. februarja 1974
V
Cas trka
Dramatični razplet dogodkov v Etiopiji je zgovorno znamenje, da čas neizprosno trka na masivno okovana srednjeveška vrata tega 3 tisočletnega zaostalega, fevdalnega cesarstva, ki ga zadnja leta tepe cela vrsta šib: najprej dolgoletni separatistični upor v obmorski 14. pokrajini Eritreji; nato triletna strahotna suša, ki mori z lakoto in povzroča še hujšo obubožanje prebivalstva (90-odstokov nepismenega, s 70 dolarji nacionalnega dohodka na prebivalca); nato lanski študentski nemiri; pa letošnji neredi v prestolnici Adis Abebi, ko so ljudje zaradi draginje in pomanjkanja vdirali v trgovine, zaradi česar je morala posredovati policija; naposled pa upor vojske v Asmari, Musavi in Debre Zeitu ter padec etiopske vlade.
Vojaki so sprva terjali le višje plače m izražali polno zvestooo cesarju, ki je rekel, da so etiopski notranji proolemi jjosleaica svetovne gospodarske krize. Toda včeraj so vojaki v letakih, ki so jih iz letal metali na prestolnico, nastopili tudi proti izkoriščevalski smetani oblasti ter tako opozorili, da so korenine težav.
Vlada, na katero je letelo največ kritik, je morala odstopiti in včeraj je Belaste imenoval za novega premiera uglednega diplomata Endal-kačeva Makonena, svojčas kandidata za generalnega sekretarja OZN. S tem se utegne položaj za silo pomiriti. Toda bistveni problemi ostajajo nerešeni.
Razen, če — in tudi to možnost ni izključiti — zdajšnji upori vojske, ki zavzemajo čedalje večji obseg, niso znamenje, da 40.000 mož močna etiopska vojska namerava (morebiti celo spodbujena od znotraj in od zunaj) prevzeti vlogo razbijalca etiopskih srednjeveških fevdalnih okov, ki ovirajo nadaljnji razvoj. Dežela, ki si je v Afriki in v svetu pridobila izreden ugled zaradi osvobodilne vojne proti italijanski okupaciji, v zadnjih desetletjih pa kot aktivna pobornica afriških osamosvojitvenih teženj in kot posredovalka v več medafriških sporih je navznoter vse prepočasi stopala v korak s sodobnim časom.
Dežela ni revna. Nasprotno, toliko rodovitne zemlje ima, da bi bila lahko ne le žitnica Bližnjega vzhoda, kot je napovedal predlani cesar, ampak cele Afrike. Toda obdelane je le nekaj zemlje in še ta je neenakomerno porazdeljena: tretjina jè v rokah bogatašev, »rašov«, tretjina v rokah koptske cerkve, tretjino pa imajo manjši kmetje. A še ti so jo v času triletne strahotne suše razprodali in se do grla zadolžili. Lakota je prizadela šestino prebivalstva, dobre 4 milijone ljudi, od katerih jih je baje 50.000 do 100.000 že umrlo, umirajo pa novi predvsem v pokrajini Volo in Tigre.
Suša torej ni kriva, saj so ameriški strokovnjaki izračunali, da bi etiopsko posodobljeno kmetijstvo lahko nahranilo 100 milijonov ljudi. Krivi so srednjeveški fevdalni odnosi, ki jih tudi razglašeni — in nikoli dokončno uresničeni — petletni gospodarski načrti niso mogli odstraniti. Ne pomaga niti izdatna — predvsem ameriška — tuja pomoč. Nerešene razmere v Eritreji, nerešen obmejni spor s Somalijo	(zaradi pokrajine
Ogaden), nerešeni notranji problemi: vse to počasi kopiči pogoje za temeljit notranji pretres v Etiopiji, ki bi mu zdajšnji splošni vojaški upor utegnil dati potreben pospešek. Čas ne le trka, že razbija srednjeveška vrata.	T. DOBERŠEK
Rešitev brez krvi
Zambijski zunanji minister Mvaanga je v izjavi za britanski radio dejal, da je ureditev rodezijske krize »možna«. Zambija bi sprejela prehodno obdobje petih let, dokler ne bi vzpostavili večinske uprave v Rodeziji. Menijo, da je zambijski minister v pogovorih s predstavniki ZAPU in ŽANU dobil zagotovila, da takšni ureditvi ne bi nasprotovala niti pregnana rodezijska voditelja Nkomo in Sitale. Toda Mvaanga je dal jasno vedeti, da mora vsaka takšna rešitev vključevati zelo natančna določila o uvedbi večinske uprave v bližnji prihodnosti in da prehodno obdobje ne sme trajati niti en dan več kot pet let.
Po mnenju političnih opazovalcev je s tem dana rasističnemu režimu zadnja priložnost, da se odstrani s prizorišča brez prelivanja krvi.
BEN:
KARNEVAL V FRANKFURTU
»Sliddeutsche-Zeitung«, Mtinchen
Nemirno mesto
Od konca vojne ni bilo v Frankfurtu tolikšnega izbruha nasilja kot pred nekaj dnevi — Igra konservativcev
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 28. febr. — »Visokošolski teror, poulični boji, zasedba hiš, slumi, kriminaliteta, betonski kosi, razrute ceste ... To je Frankfurt: človeški in prometni kaos ... To je Frankfurt: nepriljubljeno mesto ob Maini...« Springerjev revolverski »Bild Zeitung« je že ves srečen, ko lahko te dni na prvih straneh s plakatnimi črkami poroča o »stanju, ki je podobno državljanski vojni«. In kakšna škoda: niti ene človeške žrtve! Potem bi šele lahko bili plat zvona, potem bi šele bilo dokazano, da je socialnodemokratska trdnjava Frankfurt »gnezdo političnega terorja«, da je ravno v Frankfurtu največ »morilcev, milijonarjev in marksistov« (kakšna alite-racija ob tem). Kajti: nikjer ni socialna demokracija (SPD) tako leva, kot je v Frankfurtu. Desničarski politični teror se že razlega po zadnjih uličnih spopadih v Frankfurtu.
Na potezi je Izrael
Po tistem, ko je Kissinger dobil v Damasku seznam izraelskih ujetnikov, pričakujejo odgovor iz Tel Aviva — Sirija je popustila, kolikor je mogla
OD DOPISNIKA »OSLOBODJENJA« ZA »DELO«
BEJRUT, 28. febr. — Komaj šest ur po tistem, ko je Kissinger iz Damaska odpotoval v Jeruzalem in Goldi Meir izročil znameniti seznam z imeni 65 izraelskih ujetnikov, ki mu ga je — sestavljenega v arabščini — dal Hafez el Asad, je v sirsko prestolnico prispel sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko z ženo —- na obisk v »prijateljsko državo«, kot je rekel, z željo, da bi se »okrepili stiki med prijateljskima državama«.
To je prvi Gromikov obisk v Damasku. Pred tem, tik preden je prispel Kissinger, pa je predsednik Asad dobil še osebno poslanico od Brež-njeva. Vse to si razlagajo kot znamenje, da bližnje-vzhodni razplet, lahko bi rekli, prehaja v končno fazo, v kateri utegne biti sovjetska diplomacija precej delavnej-ša in bolj navzoča kot zadnje tri ali štiri mesece, ko je
bilo prepuščeno Kissingerju, da opravi vse, kar je bilo potrebno. Damasku je Gromi-kova navzočnost v tem trenutku dobrodošla kot podpora, saj bo lahko na ključnih pogajanjih, ki ga čakajo, pokazal nasprotniku, da »ni sam«, da ima na svoji strani »svojo silo«, to je sovjetsko zaveznico.
»Leteči Henry«, ki je danes že pripotoval v Kairo, je
torej včeraj izročil Goldi Meir seznam izraelskih ujetnikov in ji hkrati prinesel sirsko privolitev, da jih lahko že jutri obišče delegacija mednarodnega Rdečega križa. Kissinger je dobil ta seznam, potem ko je Asadu zagotovil, kot je slišati, da bo Izrael izpraznil »oktobrski žep« in privolil v pogajanja o ločitvi čet na Golanu ter v vrnitev 180.000 Sircev, ki
Zahodnonemška velemesta je vse teže vladati in obvladovati. Za Frankfurt velja to še posebej. Ce se je pred leti študentski Che Guevara — Daniel Cohn-Bendit (ki zdaj moralno podpira »sobojevnike« v Frankfurtu) lahko najbolj »profiliral« v Zahodnem Berlinu, se dandanes zatekajo »hrabri« anarhisti vseh mogočih barv največ v zahodnonemški »Chicago«. V Frankfurtu pride skoraj vsak dan do kakšne demonstracije, skoraj vsak dan zmotijo kje tramvaje ali trietrojte.' In ljudje so že navajeni, da srečajo na ulici kakšen ..»sprevod«.	. „u
Tolikšnega izbruha nasilja, kot so ga frankfurtski policisti doživeli zadnjo soboto in nedeljo — delno pa še pozneje — kronika finančne metropole še ni zabeležila vse od konca vojne.
Preden si pogledamo zgodbo, je treba spomniti na nedavni podvig policije: v Frank, furtu in Hamburgu so po večmesečnih zasledovanjih v ranih jutranjih urah aretirali zadnje člane »trdega jedra« skupine Baader-Heinhof, ki je svojčas požigala po veleblagovnicah in izvajala mestni teror.
Frankfurtski stari del mesta »Westend« kar privablja velekapital, ki odkupuje stare karo j e med ulicami ter poganja nad mestno obzorje vsako leto nove nebotičnike. Tudi na štiri hiše na vogalu Schumannstrasse in Bocken-heimer Landstrasse se je »zapičil« kapitalist (trgovec z urami) Ignatz Bubis. Namesto štirih starih stanovanjskih hiš iz prvih let tega stoletja naj bi tu zrastel betonski »stolp«, poslovna palača.
Pa se ga spet prehiteli študentje: komaj se mu je posrečilo preseliti bivše stanovalce, so se vgnezdili v te
hiše »radikali«, »kaoti«, »po-litrockerji« (»rockerji« so poulični motorizirani nasilneži) in z njimi še »gastarbeiter-ji«. Skoraj tri leta jih je policija oblegala, strašila, jim grozila. Zadnje mesece so jih kar redno budili z žarometi in alarmi v bližini. Ko pa so se najmanj nadejali uniformiranega »obiska«, so ga dobili. Prejšnji četrtek ob 4.21 zjutraj sta se ustavila pod hišami dva izposojena tovornjaka, iz njih pa izskočila dva ducata posebej za to izurjenih policistov”z’ žagami, lestvami, sekirami in solzil-nimi bombicami.,M,nekaj minutah so zavzeli ..trdnjavo, »zasedbo« pa izgnali na ulico.
že v soboto je študentski odbor frankfurtske univerze pripravil demonstracijo. Policiji so predložili program in namen, sprevoda. V opoldanskih urah se je za samim študentskim šefom začelo pravo besnenje: srborite-ži so krenili mimo napovedi v najbolj poslovno ulico Zeil ter obsuli s kockami iz uličnega tlaku razkošne izložbe velikih bank in agencij. Ogenj je bil v strehi. Nepripravljena policija je planila pokonci. Iz vodnih tankov so začeli »streljati« vodni curki, pendreki pa niso več pomagali, ker so jih kričavi mladeniči presenetili z železnimi batinami, kamni in vsem mogočim. Vodja »parade«, predsednik študentskega odbora Michael Krawinkel, je hotel sicer razpustiti demonstracijo, razbesnela množica pa ga je »nagradila« s psovkami in kamni.
Odločilna bitka se je bila na prizorišču ruševin tistih štirih hiš (že v četrtek so jih razrušili bagerji). V zame-glenih ulicah na »simboličnem vogalu« so eni usmerjali vodne curke, metali sol-eilce, drugi pa jih »ščipali«
z vsem, kar so našli med ruševinami. Z bojišča so morali vzeti na zdravljenje vsaj »0 ranjenih, med njimi nekaj policajev z zdrobljenimi čeljustmi in kostmi na rokah ali nogah. 170 demonstrantov so aretirali, med njimi tudi odgovornega organizatorja demonstracije Krawin-kla.
V Frankfurtu pa še ni miru. Na veliko srečo so se policaji vzdržali in niso uporabili strelnega orožja — pač pa so ga nekaj izgubili. Njihov šef že zahteva boljšo opremo; tudi hessenska deželna vlada ga podpira.
Tisti demonstranti, ki so sploh pripravljeni na razumno razpravo, pravijo, da jim gre za alarmiranje javnosti na dejstva. Njihova dejstva pa pomenijo špekulacijo z zemljišči, pomanjkanje socialnih stanovanj (tri tisoč študentov tava po Frankfurtu, dvanajst tisoč družin čaka na socialnih seznamih). Vladajoči SPD očitajo, da se je spajdašila s kapitalom, in ji prav tako velja ostrina bojev.
Konservativci pa popolnoma nepregledno sociološko demonstracijsko množico (kjer so očitno sodelovali vsi, od radikalnih študentov do poklicnih anarhistov in pravih »lumpenproletarcev«) zdaj lepijo na hrbet socialni demokraciji, češ da ne obračuna z nasiljem zato, ker so premnogi člani in aktivisti SPD sami za nasilno spremembo družbenega reda.
»Vse bolj socialističen« je Frankfurt za konservativno desnico, ki ji krvavi neredi vsaj toliko napeljujejo vodo na mlin kot neredkim izgubljenim eksistencam v nečloveški frankfurtski betonski džungli.
ANTON RUPNIK
Pariz po svoje!Inflacija
v svetu
V ponedeljek bo v Bruslju politični posvet deveterice — Tjakaj pride tudi ameriški državni sekretar Kissinger
OD NAŠEGA DOPISNIKA PRI EGS
BRUSELJ, 28. febr. — V ponedeljek bo v Bruslju, ne pa v Bonnu, kot je bilo prvotno predvideno, politični posvet deveterice. Pritegnil bo precej pozornosti, saj naj bi na podlagi rezultatov tega posvetovanja ocenili, kolikšne so možnosti za izgladitev nasprotij, v kateri smeri naj bi ta izgladitev potekala.
Najpomembnejše bo vprašanje morebitnega sklicanja konference o energiji med deveterico in arabskimi državami ter Iranom. Čeprav to vprašanje ne zadeva neposredno vprašanja evropske integracije, pa je glede na izid washingtonske konference zanjo izredno pomembno.
Francija stoji namreč na stališču, da si mora Evropa sama poiskati izhod iz energetske krize, medtem ko se je ostalih osem članic odločilo za sodelovanje z ZDA.
Razlike v teh stališčih pa izvirajo iz razlik v zamislih o značaju združene Evrope. Francija je z odločnostjo, kakršno smo poznali iz časov
de Gaulla, spomnila svoje partnerje, da zanjo pot evropske združitve ne pelje preko Washingtona. »Evropa domovin« mora postati gospodarsko in politično neodvisna, neodvisnost pa se začenja pri samostojnem reševanju energetskih vprašanj.
Pristaši atlantske Evrope, za katero se posebno odkrito potegujejo Nemci, pa so mnenja, da si »evropske solidarnosti ni mogoče zamisliti brez zveze z ZDA in da je razlikovanje med »atlantskim« in »evropskim« taborom groteskni nesmisel«, kakor je izjavil kancler Brandt. Obramba zahodne Evrope je odvisna od ameriškega atom-
skega dežnika, ta odvisnost pa se ne končuje pri energetskih vprašanjih.
Franclja je pri svojem stališču ostala osamljena. Nova francoska vlada mora močno okrepiti svojo »bojno sposobnost«, da bo lahko zavirala evropski voa, ki ga objektivni razvoj vleče v atlantsko smer.
Danes so sporočili, da pride ameriški državni sekretar dr. Henry Kissinger v ponedeljek v Bruselj svoje »evropske zavzenike« obvestit o svojih mirovnih prizadevanjih na Bližnjem vzhodu. V Bruselj pride iz Bonna, kjer se bo čez vikend pogovarjal z zahodnonemškimi voditelji.
BORIS VERBIČ
Preveč
in
premalo
Hrana, ki jo bogati mečejo proč, bi lahko preživela reveže
NEW YORK, 27. febr. (Tanjug) — Prebivalci ne-Katerih največjih mest v zahodni Evropi in Združenih državah Amerike vsak dan odvržejo več hrane, kot bi je lahko pojedlo sestradano prebivalstvo Azijt m Afrike. To so, dokumentirano trdi iranski študent Manučer Gandži, ugotovili strokovnjaki organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) uandži proučuje »svetovne standarde življenja« in je analizo o odvrženi hran' v bogatih mestih predložil komisiji OZN za človeokve pravice.
Strokovnjaki organizacije za kmetijstvo m prehrano so ugotovili, da ima hrana ki jo prebivalec teh mest odvrže na dan, več kalorij, kot je potrebno da bi se nahranil en prebivalec Azaje ali Afrike V svoji analizi »ekonomskih, družbenih in kulturnih pravic prebivalcev zemlje« ugotavlja iranski študent, da tretjina od 3,7 milijard prebivalcev živi v kritičnem siromaštvu. Prav zato je od mednarodne organizacije zahteval, da sproži kampanjo, s ka-iero bi takoj izboljšali življenjske razmere teh ljudi.
Po njegovem mnenju bi morali najprej spremeniti mednarodno prakso, ki je prispevala, da se je cena žit v minulih letih povečala s 65 na 240 dolarjev za tono, koruze pa z 1,30 na 3 dolarje za bu-šel.
Omenjeni študent se nadalje zavzema za reformo izobraževalnih sistemov v manj razvitih državah, da bi se lahko diplomirani študentje preusmerili na delo v proizvodnem sektorju, ne pa v administraciji, kjer pogosto niti ni prostora zanje.
Brez ovir
Moskvi je veliko do tega, da se odnosi z Washingtonom ne bi poslabšali
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 28. febr. — V Moskvi so z veliko pozornostjo registrirali Nixonovo izjavo, da se Amerika ne bo vmešavala v notranje zadeve SZ, saj bi to pomenilo obnovo »hladne vojne« med SZ in ZDA Ameriški predsednik je na svoji prvi letošnji tiskovni konferenci sicer le ponovil Kissingerjeve besede, toda tukaj poudarjajo da je eno, ko to reče državni sekretar, drugo pa, ko to reče predsednik ZDA.
Nixonova izjava je odgovor na neko novinarsko vprašanje v zvezi z ameriškim stališčem dc Solženicma. Sovjetsko ameriški odnosi so v pretek lih letih prinesli marsikatero preizkušnjo m bilo je lasno, da tudi »primer Solžemcm« ne more vplivati na njihov normalni razvoj. Na dnevnem redu sovjetsko-ameriških odnosov so pomembna vpraša-ma o evropski varnosti, vzajemnega zmanjšanja oboroženih sil v osrednji Evropi, omejitve jedrskega orožja, tr govinske menjave itd., za kar sta zainteresirani obe strani. Kljub temu je v SZ bilo pre cej negotovosti o morebitnih posledicah propagandne bur je, ki se je sprožila na Zahodu ob »primeru Solženlcin«. To še zlasti zaradi tega, ker so se mnogi kritiki ob tej priložnosti znova vprašali, kakšne so resnične možnosti za nadaljnje popuščanje napetosti med Vzhodom tn Zahodom. V SZ so predvsem mislili na tretjo točko dnevnega reda evropske varnostne konference o svobodnem pre teku ljudi in informacij. V zadnjem času so v sovjetskem tisku objavili na to temo vrste člankov, v katerih se po eni strani strinjajo z razširitvijo kulturnih, turističnih in drugih zvez med Vzhodom in Zahodom, po drugi strani pa ostro poudarjajo, da mora ta izmenjava sloneti na načelih nevmešavanja v notranje zadeve posameznih držav.
Tako velja tudi »primer Sol-ženicin« predvsem za svoje notranje vprašanje. Vsak poskus »internacionalizacije« so ocenjevali kot obnovo propagandne vojne med Vzhodom in Zahodom.
Do Nixonovega obiska v SZ je še približno tri mesece in razumljivo je, da je v tem času treba pričakovati obojestranske dokaze dobre volje — kar je ameriški predsednik tudi storil. V svoji izjavi sicer ni napovedal no-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: ♦ ♦ ♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Mnenje strokovnjakov: izvor je v kreditni in monetarni politiki
Letna stopnja rasti maloprodajnih cen je bila lani naslednja (v odstotkih):
OECD ZDA VB Japonska"
Drugo poli. 72	5,5	3,4	8,9	5,9
Prvo poli. 73	7,5	6,2	8,4	11,8
Julij—sept. 73	10,9	11,4	12,0	13,0
Inflacije ni bilo nikoli moč kontrolirati drugače kot s fiskalnimi monetarnimi restrikcijami. Sedanja inflacija, ki ogroža industrializirani svet, ima izvor v visoki stopnji monetarne ekspanzije v letu 1972, ki je v ZDA znašala 12, v Franciji 15, v ZR Nemčiji 14, v Kanadi 16 in na Japonskem 25 odstotkov.
vil. pobud v ameriško-sov jenskih odnosih, zato pa Je jasno poudaril, da v ameriški politiki do SZ ne more biti obrobnih pojavov, ki oi lab ko potisnih odnose z glavnega tira. S tem je pokazai ne le veliko mero političnega realizma, ampak tudi takta, menijo v krogih moskovskih političnih opazovalcev. Po drugi strani tudi Sovjeti zelo taktično ravnajo s svojim bodočim gostom.
V tukajšnjem tisku je afera Watergate že zdavnaj pozabljena zadeva, o sedanjih teža vab ameriškega predsednika v zvezi s to afero pa se skoraj ne piše. Ce je že tfeba ka.; kritizirati v ameriški politiki, potem so to Pentagon in »sile. hladne vojne«, ki niso vedno identificirane, nikakor pa ne Nironova administracija.
Tudi izmenjava emisarjev je vse močnejša. Pričakujejo, da bo te dni predal svoja akredi-tivna pisma predsedniku vrhovnega sovjeta tudi novi ameriški veleposlanik v Mo skv; Walter Stoessel. Tukaj je slišati, da je to trenutno »najboljši človek« iz kroga ameriških poklicnih diploma to . ki ga je Nixon lahko po slal v Moskvo. Položaj ame riškega veleposlanika v Mos k"’ je bil nezaseden, odkar je Jacob Bean odstopil pred skoraj dvema letoma.
Sovjetski minister za zuna nje trgovino Patoličev pa je odpotoval v ZDA na zaseda nje ameriško-sovjetskega go-spodarsko-trgovinskega sveta, c katerega ustanovitvi so se zmenili med lanskim obiskom B-ežnjeva v Ameriki. Gre za specializirano telo, sestavljeno iz predstavnikov ameriških poslovnih krogov in sovjetskih zunanjetrgovinskih pod jetij Skrbelo naj bi za nepretrgan razvoj sodelovanja med državama na področju trgovine gospodarstva, znanosti in
MARKO KOZMAN
so s tega ozemlja pobegnili v vojnah leta 1967 in 1973.
Kissingerjevi pogovori s Hafezom el Asadom so trajali nad sedem ur. Kaže, da nista razpravljala samo o konkretnih zadevah v zvezi z ujetniki in z ločitvijo vojaških čet, temveč sta pretresla tudi vprašanja, ki se nanašajo na nadaljevanje ženevske konference, na udeležbo Sirije na tej konferenci in na raven, na kateri naj bi se začela njena druga faza.
Zdaj pričakujejo izraelski odgovor na ta sirski korak. V kratkem sporočilu o pogovorih med sirsko vlado in Kis Singerjem je rečeno, da bo bližnja ločitev čet »prva stop nja na poti k popolnemu umiku Izraela s sirskih ozemelj«. Sporočilo dodaja, da bo Kissinger jutri, ko se bo iz Kaira prek Tel Aviva vrnil v Damask, prinesel s seboj izraelski načrt o »ločitvi čet na sirski fronti kot uvodu v popoln umik«.
Izraelska vlada danes ob ravnava ta načrt, ki bo med drugim menda predvidel tu di izraelski premik iz Kunei tre, upravnega središča Go lana. kjer bodo morda prev žele nadzorstvo sile OZN. Si cer pa bi bil postopek umi ka podoben sueškemu: izra elske sile bi najprej izpraznile »žep«, ki so ga zasedle lani oktobra, celotni posto pek umika pa bi potekel tako, da bi Izraelci prepuščali ozemlje silam OZN. te sile pa nato sirskim oblastem.
Čeprav so Izraelci že vna prej zvedeli za seznam ujet nikov, ker ga je na sirsko zahtevo najprej objavil Wa shington, je Golda Meir — očitno iz svojih notranjepolitičnih razlogov — sklenila položaj dramatizirati, tako da je sinoči po izraelski televi ziji in radiu osebno sporoči la državljanom to »novico dneva«. Omenila je, da bo njena vlada seznanila Kissin gerja s stališča do ločitve čet jutri, ko bo ponovno prispel v Jeruzalem, in da bo Kissinger ta stališča nato sporočil Damasku.
Tako bi se končala uvodna faza te Kissingerjeve bližnje vzhodne misije. Po tukajšnjih ocenah je to lažji del dela, ker je bil problem seznama ujetnikov tako rekoč že rešen, tako kakor so dosegli tudi že načelno privolitev, da se lahko začno pogajanja o ločitvi čet. Vendar so stališča te in one strani do konkretnih vprašanj ločitve, zlasti pa do njenih skrajnih konsekvenc, še zmeraj zelo različna. Pra vijo, da bi bil pravi čudež, če bi se Kissingerju že med to misijo posrečilo doseči, da bi dokončno izoblikovali po goje za ločitev čet. Zavedati se je treba, da so Sirci po pustili, kolikor so mogli, m da naprej ne morejo popuščati, ker bi potem utegnilo izbruhniti nerazpoloženje v državi in v delu širše arah ske javnosti. Telavivska vlada pa je bila prav tako preglasna, ko je poudarjala, da je Golan izraelski, in je zdaj pod pritiskom skrajne de snice, ki nasprotuje kakršnemukoli umiku z zasedenih ozemelj. Zaradi vsega tega, ne nazadnje pa tudi zaradi ameriško-sovjetske skrbi, d: bi se iz zavlačevanja z do končnim sporazumom lahko skuhale nove nezaželene komplikacije, bo vsekakor treba čimprej storiti vse, da bi poiskali dokončno rešitev, ki bi ustrezala vsaj minimalnim zahtevam sprtih strani.
RIŽO MEHINAGIC I
Kdo bo določal cene?
Afrika hoče sama odločati o svojih velikih naravnih bogastvih
NAIROBI, 28. febr. (Tan jug) — Predsednik Mobu-tu je te dni pozval afriške drža e, naj se združijo zaradi zvišanja cen surovin. »N.smo revni, kakor trdijo »imperialisti«, je rekel Mobutu. »Imamo baker, kalijeve soli, diamante, zlato in kakao. V bogatih državah so ljudje navajeni, da pred od hodom na delo spijejo skodelico kave ali kakaa. nič nimam proti tej navadi, kakor tudi ne proti bogatim državam, sem pa proti temu. da bi cene naših proizvodov določali na borzah v Parizu in Londonu.«
Tudi tanzanijski pred sednik Nierere je pozval države v razvoju, naj se združijo, da bi »zagotovile gospodarsko pravico«. Skupna akcija proizvajalcev nafte ie pokazala, kaj praktično pomeni enotnost držav v razvoju To je dober zg ed tud: za dru ge proiz-ajalce surovin Tanzanija fak razvoj po zdravlja, je dejal Nierere »2e leta opozarjamo, da nepravična trgovinska me njava pog.ablja neenakost med bogatimi in revnimi deželami. Celo desetletje razvoja se je ta prepad širil. Zdaj so tudi razvi te države naposled spo znale, kakšne preglavice povzroč o uvozne cene.« Nierere je izrazu upanje, da bo to pripomoglo k sprememb, sedanje trgovinske prakse na svetu.
V zvez' z Niererovim: besedami je list tanzanijske vlade »Daily News« v uvodniku odkrito postavil vprašanje:	»Kdo bo do-
ločal cene našega narav nega bogastva? Ali jih bo-do samovoljno določale razvite države ali tisti, ki s tem» vin razpolagajo? Ah bo to bogastvo še na prej žrtev tako imenovanega svetovnega trga ali pa je m -rda napočil čas, da držav-1 v razvoju tehtno razmislijo o tem usodnem vprašanju?«
Tudi druge afriške države zahtevajo, da se spremene sedanji ekonomski odnosi na svetu. »Afriška celina je bolj zainteresirana za dohodke od Izvoza kmetijskih m industrijskih proizvodov, kakor pa za pomoč, ki lahko pomeni veliko breme,« je izjavil kenijski minister za trgovino in industrijo dr. Kiano. Na konferenci afriških ministrov za gospodarstvo v Dakaru so sprejeb reso iucijo K» opozarja, da je »nujno treba pretrgati s starimi m ustvariti nove odnose« Afriške države vsekakoi ne mislijo ostati samo pri besedah. Zambija in Zaire, dve največji afriški izvoznici bakra, sta že napovedali skupno akcijo za podražitev te kovine. Industrijske dr žave živčno in z grožnja mi odgovarjajo na te na povedi. Toda tanzanijski dnevnik opozarja:	»Svet
bo čedaiie globlje bredel v krizo če bodo industrijske države skušale svoj po.ožaj kupcev dobrin, ki jih proizvajajo druge države, braniti s političnim zastraševanjem.«
Ne le ob strani
V času, ko se je končal iraški obisk v Moskvi, je odpotoval Andrej Gromiko na obisk v Damask in Kairo
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 28. febr. — Istega dne, ko je sovjetski zunanji minister Gromiko odpotoval v Damask in Kairo, so se v Moskvi končali pogovori med namestnikom predsednika revolucionarnega sveta Iraka Sadamom Huseinom in sovjetskimi voditelji. To kaže na vso širino sovjetske bližnjevzhodne diplomacije.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*i»i» J«
Čeprav uradno poročilo o Gromikovem odhodu v Damask pravi, da je bil obisk dogovorjen že pred časom, je do tega potovanja prišlo nenadoma. V Moskvi se je v zadnjih dneh govorilo le o Gromikovem obisku v Kairu, kamor naj bi prišel 1. marca.
Gromikov obisk v Siriji vsekakor odraža željo in pripravljenost SZ, da se tudi sama neposredneje vključi v iskanju poti za čimprejšnje razvozlavanje. bližnjevzhodnega vozla. Ce so bili Sovjeti ob Kissingerjevem posredovanju za ločitev izraelskih in egip tovskih čet na Sinaju le opazovalci, očitno ne želijo, da bi se to ponovilo tudi ob se-
danjih naporih za ločitev čet na Golanu. Gromiko resda prihaja v Sirijo potem, ko je Kissinger že odpotoval iz Damaska v Tel Aviv, vendar pa v Moskvi domnevajo, da bo sovjetski zunanji minister dobil privolitev Sirije za udeležbo na ženevski konferenci. To bi nato pospešilo nadaljnje napore za mimo in celovito rešitev položaja na tem strateškem področju sveta, kjer sta tako SZ kot ZDA polno angažirani.
Sovjeti poudarjajo, da bliž-njevzhodni problem vstopa v obdobje političnega reševanja, kar logično poraja vrsto novih problemov. Zanimivo je, da je to tezo ponovil tudi
Gromiko ob svojem prihodu v Damask, in da je to bilo tudi sovjetsko izhodišče v pogovorih z iraškimi voditelji. Politični opazovalci v Moskvi menijo, da gre predvsem za določene sovjetske garancije Siriji in Iraku, ki sta bila znana po svojih skrajnih sta-liščih.
Hkrati pa gre tudi za nevtralizacijo mnenj in govoric, češ da so Sovjeti zaradi Kins-singerjeve posredniške akcije na Bližnjem vzhodu porinje-m na rob dogajanj. Tukaj ne izključujejo možnosti, da se b-i Gromiko v Kairu sestal ne le z egiptovskim predsednikom, ampak tudi s Kissin-gerjem, kar naj bi bil še en dokaz za neposredno sovjetsko angažiranje v razreševanju bližnjevzhodne krize, ki je. kot kaže, koordinirano tako z arabskimi kot z ameriškim partnerjem.
MARKO KOZMAN
PRIMORSKI DNEVNIK
6
IZBOR IZ DELA
2. februarja 1974
Kakšna bo skupščina
Republiška skupščina bo imela zbor združenega dela s 150 delegati, družbenopolitični zbor s petdesetimi delegati in zbor občin — Volilni ključi
Skupščinski sistem v Jugoslaviji bo v naslednjih dveh mesecih usklajen z novimi ustavnimi določili. Kakšne bodo nove skupščine? Da bodo sestavljene po delegatskem načelu, ki je ena poglavitnih ustavnih novosti, ter da so delegacije in delegati temelj konstituiranja in delovanja bodočega skupščinskega sistema — o tem je bilo že dosti povedanega.
Republiška skupščina bo imela tri zbore: zbor združenega dela, ki bo štel 150 delegatov, družbenopolitični zbor s 50 delegati in zbor občin V slednjem ima vsaka občina in skupnost občin (ki je posebna družbenopolitič na skupnost) po enega dele ga ta
Ir kako se bodo skupščinski zbori oblikovali? Poglejmo predloge volilnih zakonov, ki jih bodo sprejeli skupaj z novo ustavo SR Slovenije.
Pri zboru občin je zadeva najbolj preprosta: vsaka občinska skupščina m skupščina skupnosti občin pošiljajo na zasedanje zbora občin po enega delegata na način, ki ga določa občinski statut oziroma statut skupnosti občin. Delegati so za menljivi — delegirajo jih glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu zbora občin. Delegate določajo izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in sku pnosti oziroma izmed članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Toda zbor občin je izjema Poglejmo raje kako se sicer oblikujejo delegacije.
Oblikujejo jih delovni lju dje:
• v temeimih organizaci jah združenega dela in delov mh skupnostih, ki opiavljajo
Naša lirika v nemščini
DORTMUND, 27. febr. (Tanjug) — Predsednik občine mesta Dortmund Samtlebe je na priložnostni slovesnosti našemu generalnemu konzulu Vladu Miheliču izročil pravkar izšlo zbirko sodobne slovenske lirike v nemščini. Slovesnosti je pnsostvova. lo več uglednih osebnosti tega mesta, pa tudi delegacij književnikov iz Slovenije, ki jo vodi predsednik slovenskega pen-kluba Mira Mihelič. Zahodno-nemški književniki bodo kmalu vrnili obisk slovenskim. Na rurskem območju začasno dela okrog 10.000 naših delavcev iz Slovenije, ki so organizirani v vrsti društev.
zadeve skupnega pomena za več TOZD,
•	ki delajo v kmetijski, obrtni, in podobnih dejavnostih v zasebnem sektorju,
•	v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skup nostih, ki niso Organizirane kol OZD. Delegacije obliku-jf.jc tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v JLA,
•	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih.
Za TOZD ali delovno skupnost, ki ne šteje več kot 30 delovnih ljudi, velja, da opravljajo funkcijo delegaci je vsi delovni ljudje. Za dve al. več manjših delovmh sku pnosti, ki niso organizirane kot OZD, ter za aktivne vo jaške in civilne osebe o služ bi oboroženih sil SFRJ velja, da lahko oblikujejo skupne df-iegacije.
Posebej je treba opozoriti na naslednje novosti:
•	da se študenti in učen c. srednjih šol, ki so stan 18 iet, vključujejo v delegacije p v organizacijah združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja. Tam študenti, kot posebno volilno telo, voli jo izmed sebe tretjino članov deiegacije, učenci pa četrtino čisnov delegacije;
•	v oblikovanje delegacij so vključeni aktivni kmečki proizvajalci, si jim je delo v kmetijstvu osnovna aejav nosi in so stari najmanj 15 let,
•	delegacije državnih orga nov oblikujejo tudi delovni ljudje ki opravljajo odvetm štvo kot samostojno družbe no službo, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje dftio v odvetniški pisarni;
•	drugi delovni ljudje, k: z osebnim delom samostojno kol poklic opravljajo umetni ški- ali kakšno drugo kulturno dejavnost, se vključujejo v deiegacije kulturnih in ustreznih drugih samouprav nih interesnih skupnosti in preko teh .anico sodelujejo v novem skupščinskem siste mu
Iz delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih poteka delegi ranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupno sti. Tako so delegacije ih delegati oblika, v kateri so de-
lovni ljudje in občani neposredno uaelezem pri opravljanju družbenopolitičnih skupnosti.
Kako si bodo delegacije porazdelile mesta v skupščini?
Delegatska mesta v zboru združenega dtn.i se porazdeli na deiegacije s področja gospodarstva, prosvete jn kulture, zdravstva in socialnega varstva, državnih organov itd., in sicer p.aviloma sorazmerno številu delovnih ljudi na posameznih področjih dejavnosti.
Delegacije, ki v zboru združenega dela občinske skupščine ne bodo dobile posebnega delegatskega mesta, bodo s samoupravnimi sporazumi oblikovale konferenco delegacij. Na teh kon ferencah bodo določile skup nega delegata in med drug.m sprejemale stališča in določale skupne smermce za deteta ta. Ce na bi pravočasno prišlo do ustreznih samo upravnih sporazumov, bodo oblikovanje konference delegacij opravili z odlokom ob-'inske skupščine.
Tako bodo delegacije, ki ■ma c dodeljena samostojna delegatska mesta, druge delega-; 'e	"''-lin'.iških
konferencah, v katere se združujejo, delegirale delega te za dodeljena delegatska mesta izmed sebe, glede na vurašania ki jih bo zbor ob ravnaval.
Podoben je proces delegi rama dpie'-:>*rv v republiški zbor združenega dela. Ker gre tu za nenrimerno obsež nejše območie, seveda ni mo g oče obTkovati kandidaeij skih konferenc. Pač pa bodi oblikovani delegatski okol ši sestavi eni ir občin. Za vsa kegn teh okolišev bo z za-kono'-n iSn.w-A„nn število dele gatskih mest.
Zbori združenega dela občin, združenih v enem dele gatskem o'-o'ISu bodo izmed članov delegaci' določenega delovnega področja določali skup’ne nalmani in delega tov, ki bodo nošiliali na do deliena delegatska mesta v skupščino ustrezne delegate glede na vprašanja ki lih bodo obravnavali na zboru zdiožeufcj dela
Predvidena osnovna razdelitev 150 delegatskih mesi v zboru združenega dela repub-
liške skupščine po okoliših temelji na ključu! eno delegatsko mesto na 5.400 zaposlenih.
Po podatkih za marec 1973. je bilo vseh zaposlenih
812.000.	Od tega v:
1.	Gospodarski dejavnosti
719.000,	od tega
a)	delavci v TOZD in skupnostih 500.000
b)	aktivni kmečki proizvajalci 189.000
c)	delovni ljudje v obrti
29.000
2.	Prosvetno-kultuma dejavnost 36.000
3.	Socialno zdravstvena dejavnost 30.000
4.	Dejavnost del. skupnosti državnih organov, družb. pol. organizacij, oboroženih sil in drugo 26.000
Glede na delež v družbenem proizvodu pa so upoštevani naslednji podatki (iz 1. 1972):
1.	Delež družbenega sektorja 91,4%
2.	Zasebni sektor
a)	kmetijstvo 5,4%
b)	obrt 3,2%
Po osnovnem izračunu tako dobi:
1.	Gospodarska dejavnost
a)	delavci v TOZD in skupnostih 90 mest
b)	delavci v kmetijstvu 18 mest
c)	delavci v obrti 5 mest
2.	Prosvetno-kultuma dejavnost 18 mest
3.	Socialno-zdravstvena dejav nost 13 mest
4.	Dejavnost del, skupnosti državnih organov, DP orga nizacij in drugo 6 mest
Iz tega sledi, da delavcem v TOZD m skupnostih gospodarske dejavnosti pripada eno delegatsko mesto v zbo ru združenega dela republi ške skupščine na vsakih 5.500 zaposlenih. Delegite delegirajo v 74 okoliših (kranjski oko liš bi imel npr 4 delegatska mesta, enako koliš Koper Izola, Piran, okoliš Žalec 1, Ravne 2, okoliš Ljubljana-Center 7 itd.)
Delovni ljudje v kmetijstvu imajo eno delegatsko mesto na 10.500 zaposlenih, skupaj 18.
Delovni ijudje v obrti ima jo eno delegatsko mesto na
6.000	zaposlenih, skupaj pet. Prosvetno-kultu na dejav-
nost ima eno delegatsko me sto na 6.000 zaposlenih, sku paj 18.
Socialno-zdravstvena dejav nost ima eno delegatsko mesto na 2.340 zaposlenih, v celem 13.
ZORAN LENARD
Samotni carski rez
Pred sedmimi leti je metohijska kmetica Ariša Ademi opravila na sebi poseg, ki so ga strokovnjaki imeli za socialni in medicinski fenomen
Iz Prizrena do Pirana, iz Pirana do Zoiča: z asfalta na kotanjasto cesto, v blato do gležnja; 25-kilometrsko potovanje iz sorazmerno razvitega Prizrena v siromašno in še za kosovske razmere nerazvito vas Zoič. Do Ariše Ademi in njenega sina Agima.
ŽIVA IN ZDRAVA — Ariša Ademi in njen sin Agim na domačem dvorišču.	Foto: Z. Kozinc
Sklep o rafineriji v Kopru
Poslovni odbor OZD Srmin: ustanovitev rafinerije v izgradnji
KOPER, 26 febr. — Poslovni odbor ustanoviteljev organizacije združe-nega de a Srmin iz Kopra je sprejel sklep o ustano. vitvi rafinerije v izgradnji v Kopru. S tem je storjeni korak za izvedbo tega izredno pomembnega energetsitega projekta v Sloveniji.
Sklep poslovnega odbora ustanoviteljev Srmina izhaja iz dejstva, da so dosedanje priprave za izgradnjo rafinerije s kapaciteto 5 milijonov ton letno v Kopru, predvsem izdelana študija o ekonomski upravičenosti in družbem utemeljenosti take investicije ter dosedanji razgovori z bodočimi dobavitelji surove nafte, pa tudi z inozemskimi kupci derivatov, nujno terjale tako odločitev. Omeniti je treba tudi, da je načrt za gradnjo rafinerije aobil podporo tako v občinskem kot v republiškem merilu.
Za rafinerijo v Kopru ima podjetje Srmin že pripravljeno vso potrebno lokacijsko dokumentacijo. Sklep posiovnega odbora o ustanovitvi rafinerije v izgradnji pa terja zdaj takojšnjo izpeljavo še ne katerih nalog. Tako bo treba v okviru organizacije združenega dela Srmin za rafinerijo v izgradnji dobiti potrebne strokovne kadre, čimprej bo treba izdelati ekonomsko-tehmč. no doKimentacijo, izpeljati mednarodni natečaj za idejn tn glavni projekt tei tehnologijo bodoče raimerije ter zbrati vsa potrebna dovolje nja m soglasja za začetek gradnje.
Sočasno pa bo treba Izoblikovati tudi dokonč-no konstrukcijo za financiranje rega objekta, pri čemer na. bi z vlaganjem kapitala sodelovali doma čl m inozemski partnerji. Ob tem pa bo treba — in to je na pomembnejše — tudi dolgoročno urediti poslovne odnose rafinerije z dobavitelji surove nafte. „
JOt-E KLANJŠČEK
Obstaneš na dvorišču, kjer križem razmetano leži poljsko orod-t in ne moreš v hišo. Z nje odpada omet in tudi krovna konstrukcija bi se rada pogreznila Notranjega propadanja ne vidiš, kajti nihče te ne sprejme. Moških ni doma, vsi so v Dža-kovici, kjer je semanji dan.
ženske te ne morejo sprejeti, ker ne smejo. Umaknile so se v hišo. A dečki so še premajhni, da bi znali pogostiti nenajavljenega tujca, katerega je/ik povrh še ne razumejo
Težko se je pogovoriti tudi z Arišo, Ki končno le pride iz hiše, saj ve, da je obisk namenjen njej, komu pa. Obstane nekaj metrov pred obisk- valcem in molče gleda v tla
Tast jo je kupil za svojega sina
»Kateri 'Dd teh otrok je Agim? Kje imate junaka?« vprašujem
Zdaj se mati prvič nasmehne n pokliče enega iz kopice otmk. Krepak 7-letni deček, podoben materi, tak dvoriščni ravsar Na materino prigovarajnje steče v hišo in se kmalu vrne s prvo albansko čitanko in z zvezkom. Napredoval je že do približno dvajsete od petintridesetih albanskih črk. Vprašam mater, ah mu po-
maga pri prvih korakih v učenost. Bežno me ošine s pogledom, da ne vem, ali ne razume, ali noče odgovoriti. Tedaj se spomnim, da so mi rekli: takrat, pred 7 leti, je bila še nep.smena.
Toda, če mi je zdaj želela pokazati, kako daleč je napredoval v prvem razredu otrok tistega osupljivega poroda, je v ondarle očitno, da je, pismena ah ne, ponosna na tistih 20 črk. A tega ponosa ne pokaže.
Kajti njeno je in po pravilih mora niti, da molči, da ne kaže na glas čustev. Kakor tudi bolečine ne Zmeraj je hodila dva koraka za možem, če ga je slučajno kdaj spremljala na kakšni poti. Njene želje pa so za njim capljale še mnogo več korakov, se sKrivale, pritajile ali pa se nevsiljivo skušale pokazati, da sP-oh so. Prvič je z možem govorila na poročni dan, kar pomeni, da ga je takrat tudi prvič temeljiteje videla. Njen tast jo je od njenega očeta kupil za lepe denarje, saj je bila Ariša lepa in zdrava. Tako kupljena je začela Ademiiem vračati njihovo investicijo Rodila je troje otrdi?.'1 Leta 1966 je spokojno pričakovala četrtega.
Ko je vedela, da umira
Ni ga dorodila kot prejšnje tri, zato jo danes mnogi
poznajo in tudi občudujejo. Od tega sicer nič nuna, živi kot tisočero druge vaščamke za trimetrskim zidom Ademi-jevega doma, v revščini in garanju.
»Tri dni nisem mogla roditi. Mučila sem se kot žival. Na koncu sem vedela, da umiram.«
Tako mi njene besede prevaja sosed, ki pride na pomoč. Še zmeraj stojimo sredi dvorišča. Tako bomo ostali do konca tega srečanja. Ni prav nobene možnosti, da bi slišal beseao o mukah.
Neka stara vračinja ji je skušala pomagati s kadili in uroki. Možje so delali na polju, žene v niši. Ariša je v posebni sob’ bila po večini sama. Molče je čakala.
Na koncu je vedela, da umira. In vedela je, da z njo, če je :e mogoče, otrok ne sme umreti. Po stari postavi teh krajev je treba mater žrtvovati za otroka. Spomnila se je pripovedi, da so v prejšnjih časih porodnici na takih mukah izrezali otro. ka in jo pustili, da umre. Ce ni izkrvavela, je umrla od zastrupitve
Ko je čutila da umira, se je odločila za samomor. Da bo sama to naredila. Na koncu moči in zavesti se je vzpela do podboja, kjer je njen mož imei nrivski pribor, vzela prvo britvico, za katero je natipala, da reže (pozneje so ugotovili, da je bila to britvica Mikron, groba, na pol zarjavela britvica, s katero se je mož že nekajkrat obril), in /ačela.
Medtem ko so ženske tiho šivale
Cez preprogo sredi sobe je razstrla polivinilaste vreče, ki so ostale od umetnih gno jil, se sle.t a in počepnila. Začela je rezati od popka navzdol v navpični smeri, se pri tem nekajkrat zrušila, potem pa naslonjena na pograd nadaljevala. Prerezala je tudi maternico in končno brcajočega otroka zagrabila za noge in ga izvlekla. Položila ga je na polivinil in prerezala še popkovino
V tem je otrok začel k renati in jokati. Bil je to prvi glas iz te porodne sobe. V sosednji sobi so ženske šivala, še eno sobo naprej pa so v svojem dnevnem prostoru sedeli moški.
Končno! Končno je rodila, so se razveselile ženske, ko so zaslišale otroka. Prva je prihitela svakinja Ariša je brisala kn s svojega sina, prepotena in grozljivo tiha. Ko je zagledala svakinjo, je začela počasi padati na hrbet, prerezana in krvaveča.
A umrla m.
Potem je nenadoma spregovorila. Klicala je moža. Ko je ta slišai, kaj se je zgodilo, se je odločil in moški so se strinjali: k zdravniku! Začeli so postnjati lojtrski voz. ženske pa so ji s tistim polivinilom zavile trebuh in jo odnesle. Eoen od domačih fantov se je pognal na kolo, da bi moida prestregel kakšen avto proti Prizrenu. Kajti Zoič ni imel niti enega avtomobila.
Imel je srečo, kajti po desetih kilometrih je naletel na landrove’- terenskega zdravnika dr. Saiajdina Jagdžija. Vseh presenečenj vajeni mladi zdravnik je po tisti strahotni cesti odhitel Ariši naproti in ji pomagal, kolikor je mogel.
Hrabri ženi pa se je nenadoma vrnilo upanje in z njim volja do svojega življenja. Prosila ga je, naj jo reši in mu lelo svetovala, naj na kakšen način naprej sporoči v Prizren, kaj se je zgodilo. V Piranah je dr Jag-dži telefoniral v Prizren, tako da so v Medicinskem centru pripravili vse potrebno za operaciio.
Operater dr. Ramiz Kras-nič- ji je z maternico vred izrezal cisto, veliko kot otroška glava, ki se ji je razvila na matemtčinem grlu Zaradi te ciste je Ariša tako dolgo trpela na porodu.
»Komaj sem Krotil vznemirjenje ir tudi občudovanje, ko sem ji šival rano,« pravi ginekolog Krasmči. »Ne le, da sem občudoval atavistično hrabrost naših ljudi, ki ;o je pokazala ta ženska, in se obenem zgrozil nad našr zaostalostjo, ne, bilo je še nekaj več. Vpraševal sem s<= kako je mogoče, da človek samega sebe tako dobi o reže, žena je carski rez, na sami sebi opravila neverjetno vešče. Ene same pomembnejše žile m prerezala, saj bi ;o to stalo življenje. Pravi čudež je, da ni umrla od zastrupitve, . saj sta bila tako britvica kot polivu polna smrtnih klic. Po vseh pravilih bi morala umreti tudi med prevozom po isti slabi cesti.
ŽELJKO KOZINC
Humana dejavnost
Opeklina je največja rana
Iz pomenka s predstojnikom klinike za plastično kirurgijo in opekline v Ljubljani prof. dr. Mirkom Dergancem
S finimi prsti se je dotaknil črno-belih tipk na klavirju in se predal globini Chopinove skladbe. Toda po-glavitna naloga, ki se ji je posvetil, so globinske opekline. Bolnik je že prestal na jhu j be in na obrazu so s pia-siičnirnnepotnimi operacijami že začeli odstranjevati posledico strašnih opeklin, ki jih je dobil 'pri eksploziji v smodnišnici: a obraz je bil še vedno hudo iznakažen.
»Semkaj nima dostopa nihče, razen strokovnega osebja, ki pa se mora prej razkužiti in obleči v posebne za to namenjene obleke.«
Profesorja dr. Mirka Derganca so še in še klicali k telefonu, k tajnici, da bi narekoval neki referat, k pregledu majhne opekline na prstu zapoznele pacientke Toda utrgal si je čas in pogovarjala sva se: ne o globokih pekočih lepotah Chopinovih skladb, ampak o globokih opeklinah, ki so postale njegovo življenjsko raziskovalno delo.
Življenjsko? Da bo dr. Mirko Derganc v kratkem sam pisal 60 let svojega življenja, pravzaprav ni niti tako pomembno. Sploh ni pomembno, Kaj so leta v življenju? Kar je, so samo bolečine in lepote, je Chopin in so opekline, je eno leto otročička, ki se je nesrečno oparil, in 75 let starke, ki je zaradi zaužitega alkohola pri cigareti v postelji zaspala in skoraj zgorela: oba sta med mnogimi drugimi pacienti v njegovem oddelku in čakata na ozdravljenje.
Uradni učbenik
Profesor dr. Mirko Derganc z izjemno blagim, pomirjujočim pogledom
si je med pomenkom po svoji navadi nekajkrat z rokami podprl čelo in si pokril oči. Morda se je prav tako v hipu groze skušal pokriti oči tudi oni elektrikar, ki leži zaradi ožganega obraza v eni izmed bolniških sob njegove klinike. Toda na mizi njegovega kabineta sem zagledal tudi eno izmed njegovih prvih objavljenih knjig: s simbolom Rdečega križa je bilo zapisano »Prva pomoč«. Kakšna velika misel je v tem, da priskočiš človeku v prvem trenutku njegove najhujše nuje na pomoč!
»S tem vprašanjem se ukvarjam, čeprav zdaj že bolj vzporedno, 35 let. Napisal sem različni knjigi o prvi pomoči, ki pa sta doživeli že devet izdaj. Zdaj pripravljajo celo že deseto knjigo. Knjiga je postala skoraj pravcati uradni učbenik v jugoslovanskem merilu, saj so jo prevedli in izdali v vseh jugoslovanskih jezikih.« Ko sem ga vprašal, če ga je k temu pritegnil neki posebni psihični odnos, ali praktična potreba, je bil zelo stvaren: »Šlo je za zelo praktično potrebo. V prvih vojnih letih so odhajali mladi medicinci v partizane in dati jim je bilo treba zgoščeno medicinsko znanje. Tudi po vojni sem se s tem vprašanjem precej ukvarjal, zlasti ker so se pri množičnih delovnih akcijah zaradi mladih in neukih udeležencev često dogaiale na gradbiščih nesreče.«
Toda poslej se skoraj ves posveča svoji novi kliniki za plastično kirurgijo in opekline, stroki, ki ji je po vojni na pobudo pokojnega profesorja Lavriča, dejansko pri nas položil temelje. »Od lani tudi ni več organizacijsko centralizirane kirurške klinike, ampak so se v okviru klinične službe vse specializirane panoge kirurgije osamosvojile, kar omogoča še bolj sproščeno delo... Tudi solističnih akcij enega samega kirurga ni več, kot je bilo to včasih; danes je vsa moč oddelka v timskem delu,« je pripovedoval dr. Derganc, ko me je popeljal na ogled svojega oddelka v drugem nadstropju novega kliničnega centra.
Med najhuje poškodovanimi
Začela sva kot začno vsako jutro zdravniki tega oddelka: s posvetovalnico, kjer si zjutraj izmenjajo misli in izkušnje in si razdelijo dnevno delo. »Naša stroka je zelo vizualna, zato uporabljamo tudi veliko dokumentacije v slikah in diapozitivih.« Res: kako lahko opekline spremenijo človekov videz in koliko večja je zasluga zdravnika, če temu človeku ne samo reši življenje, ampak mu postopoma z operacijami in s presajevanjem kože, njegove ali tuje, znova povrne tudi lep človeški obraz. »Nasprotno od tega, kot bi pričakovali, je danes v pogojih tehnično razvite civilizacije žal opeklin celo več kot nekoč v času primitivne tehnike.«
Spustila sva se še v prvo nadstropje, kjer je v okviru novega kliničnega centra, v sektorju za intenzivno terapijo najbolj nevarno bolnih pacientov, tudi poseben oddelek za težke opekline. V celotni zasnovi mamutske palače novega kliničnega centra, bi ne glede na veličastnost skoraj lahko podvomili v njeno dejansko medicinsko funkcionalnost, toda prav ta oddelek za opekline je resnično smotrno zasnovan in široko darežljivo urejen. Malokatera naša gradnja je šla tudi skozi toliko kritičnih sit, še preden so jo začeli materialno uresničevati. Projekt, ki so ga zastavili že pred desetimi leti, so namreč postavili na javno razpravo strokovnjakov iz raznih dežel sveta na simpoziju v Mariboru 1968 in nato na mednarodnih kongresih v Brightonu, Pragi in v Madridu ter v okviru mednarodnega združenja za opeklinske poškodbe v Ženevi. Danes je postavljeni oddelek resnično vzoren, in ko ga bodo po seda njem šestmesečnem poskusnem obratovanju junija letos tudi uradno odprli, bodo to slovesnost povezali z mednarodnim študijskim simpozijem, ki
se ga bodo pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja mednarodne organizacije A. B. Wallaca, enega svetovnih pionirjev v zdravljenju opeklin, udeležili največji strokovnjaki iz dvajsetih dežel sveta.
Na površini 1420 kvadratnih metrov tega oddelka, kamor vstopiš preko posebnih dezinfekcijskih preprog in v posebno očiščeno antimikrobsko klimo, je hkrati z operativnimi, kopalnimi reanimacij skimi in prevezovalnimi prostori nastanjenih samo 27 najhujših bolnikov, kar je v primerjavi s splošnim bolniškim povprečjem gotovo skoraj razkošno. Seveda, če pa to primerjamo z najvišjimi svetovnimi standardi za opeklinske bolnike, na primer v ZDA, je to zelo trezno in realno, saj imajo tam, seveda na račun laboratorijev, celo 30-krat tolikšne površine.
Boj za življenje
V ta oddelek brez posebnega razkuženja in posebne obleke nisva mogla, zato sva tako, kot delajo vsi pedagoški medicinski obiski oziroma družinski obiskovalci, morala po posebnem obodnem hodniku, kjer sva v vsako sobo lahko pogledala samo skozi stekleno steno. Tu se tudi obiskovalci s pacienti lahko pogovarjajo samo preko telefonskega govorilnega aparata. V eni izmed otroških bolniških sobic me je profesor opozoril na posebno konstruirano posteljico, ki se je uveljavila tudi v svetovnem medicinskem prometu pod imenom Ljubljana. »Psi bolniki so dosledno izolirani, vsak ima tudi svoje sanitarije; zrak, ki napaja oddelek, se pred vstopom fizikalno in kemično filtrira in kroži po oddelku usmerjeno od mest z manjšo do mest z večjo možno oku-žitvijo; dodatno dezinfekcijo opravlja še antiseptična megla, tako da je šte-
vilo saprofitnih kolonij, to je možnih mikrobov v atmosferi rekordno majhno. To pa je zelo pomembno, kajti vsaka opeklina je pravo možno gojišče za mikrobe.« Ena izmed sob je bila namenjena kliničnemu bakterio-logu, ki stalno vodi, usmerja in preverja antibakteriološko dejavnost oddelka. V kratkem bo dobil tudi poseben zemljevid dnevne razporeditve vrste in količine mikrobov v oddelku, tako da lahko vsak dan vodijo najuspešnejši boj proti infekcijam opeklinskih ran.
Vse medicinske sestre v oddelku so imele posebne rumene obleke, toda za individualni kontakt z opečenimi otročički v posameznih oddelkih so morale obleči še posebne rdeče obleke. Nekaj veselega je bilo kljub bolečinam v teh živih barvah, medtem ko je bilo nekaj hladnega in mrtvega v sosednjem zasteklenem prostoru, kjer v posebnem preparatu in temperaturi -180 stopinj C ohranjujejo v še vedno živem stanju za potrebe presaditev krpe kože, ki so jih v trenutku smrti izrezali sicer zdravim smrtnim ponesrečencem. Boj za življenje se vsak dan nadaljuje tudi v drugih prostorih: tu mehanična postelja za obračanje bolnikov: tam operacijska dvorana in prevezovalni oddelek s posebno kadjo in z dvigalom, na katerem vsakega opečenega pacienta, ki ga sprejmejo, najprej s prho in z medicinskim milom izperejo, takoj nato pa mu dajo infuzijo tekočine v žilo oziroma morfijsko injekcijo proti strahotnim bolečinam...
»Opeklina je največja rana,« je preprosto a z vso težo povedal prof. Derganc. »Včasih doseže taka opeklina ali rana tudi površino pol drugega metra.« Potemtakem je povsem razumljivo, da opekline sodijo v področje kirurgije, ne pa, kot so nekoč menili, na področje dermatologije. Zdaj se je ta veda plastične kirurgije in opeklinskega zdravljenja v svetu še posebej razvila v Ameriki, Veliki Britaniji in delno Zahodni Nemčiji, prav gotovo pa smo tudi mi, zlasti po zaslugi profesorja Derganca, v sami konici. Nekatere druge, sicer razvite dežele, na primer Avstrija, so v tem pogledu daleč za nami, saj pojmujejo opekline še vedno konvencionalno dermatološko. Doslej so tudi opekline delili na tako imenovano prvo, drugo in tretjo stopnjo, kar pa je zaradi različnih ocen, kaj je lahko posamezna stopnja, peljalo do mnogih zmed in napak. Profesor Mirko Derganc je zdaj eden svetovnih pobudnikov za tako imenovano novo klasifikacijo opeklin na anatomski podlagi.
Uveljavitev v tujini
Na mizi sem videl povabilo, da bi profesor Derganc letos jeseni predse-
doval prav tej mednarodni komisiji na mednarodnem simpoziju tega strokovnega združenja v Buenos Airesu v Argentini. »Takrat bomo tudi predlagali našo klasifikacijo za mednarodno klasifikacijo, kar bi bilo velikega pomena, saj dokler m skupnega pogovornega jezika, je tudi težko uskladiti raziskovalna m zdravstvena prizadevanja v svetu«. Sicer pa je predsedoval in referirai tudi že na mnogih drugih mednarodnih srečanjih od washington-skega zasedanja pred 14 leti dalje. Tudi njegovi najožji sodelavci na tem področju so se že široko mednarodno uveljavili, zlasti prof. dr. Franjo Zdravič, ki je dejansko postavil na noge opeklinsko zdravljenje in plastično kirurgijo v povojni Alžiriji. Der-gančevi, Zdravičevi in drugi prispevki naših strokovnjakov z opeklinskega področja so prodrli v stévilne mednarodne strokovne publikacije, knjige in revije, od Amerike do Sovjetske zveze.
Ko se je pred leti na Brniku tragično zrušilo britansko letalo, so profesor Derganc in njegovi sodelavci na ljubljanski kliniki z največjo požrtvovalnostjo in znanjem rešili življenje 19 hudo opečenih preživelih ponesrečencev, za kar so dobili posebno priznanje in zahvalo z britanskega otoka. Toda značilno: veliko gmotno priznanje, velik kapital angleških funtov, je dr. Derganc delno vložil v opremo ljubljanske klinike, delno pa namenil za vsakoletno strokovno izpopolnjevanje ljubljanskih opeklinskih kirurgov v Angliji.
Spodbudno je pokimal profesor Derganc skozi steklo litostrojskemu delavcu v bolniški sobi, ki mu je žareče železo grozotno opeklo nogo. Nova, od drugod presajena koža na nogi, je bila sicer še zoprno temno rožnata, ob robovih so bili še sledovi krvavih hrastic, toda delavec se mu je veselo nasmehnil, ker je vedel, da gre vse že na bolje. Stroški so relativna stvar. Klima naprave v novem oddelku za opekline ljubljanske klinične bolnišnice so res stale okrog 150 milijonov dinarjev. Zgolj šesttedensko intenzivno zdravljenje nekega drugega ponesrečenega jeseniškega železarja je stalo 20 milijonov dinarjev.
A kako čudovito lepo je, če vzameš v roke živ zelen list in ga pobožaš: pod roko čutiš, kako diha in kako živi. Kako je šele z metrom ali poldrugim metrom človekove znova obujene kože, ki spet diha in pomeni življenje.
A kako grozljivo zveni, da se po svetu začenjajo vse bolj in bolj zanimati za medicino opeklin prav zato, ker računajo, da bo v primeru morebitne prihodnje vojne — vsaj 75 odstotkov preživelih ljudi — hudo, strahotno, dosle j še nevideno opečenih.
Bogdan Pogačnik
SPORT SPORT SPORT
2. marca 1974
KOLO PRED KONCEM
Šahovska zveza Jugoslavije razveljavila 29. prvenstvo
Igralci nadaljujejo s partijami
POREČ, 1. — Predsedstvo šahov-®»e zveze Jugoslavije je danes razveljavilo 29. državno šahovsko prvenstvo, ker niso hoteli udeleženci tega prvenstva v Poreču razpustiti komisije, ki so jo sestavili v znak protesta, ker niso prisotni na prvenstvu najboljši jugoslovanski velemojstri.
Predsedstvo zveze je zahtevalo, nai to komisijo razpustijo takoj, čemur pa so se tekmovalci uprli. Zaradi tega je zveza prvenstvo razveljavila, in logično ne priznava rezultatov, ki so jih doslej dosegli. Kljub t€m|i se_ prvenstvo nadaljuje, vodi Pa Vukič, ki je kolo pred koncem Praktično že zmagovalec. Vprašanje P8 Je, če mu bo Šahovska zveza Jugoslavije ta naslov priznala.
SMUČARSKI SKOKI
Mrzlične priprave za letošnje jubilejno tekmovanje v Planici
Planica, i. — v pianici so pri-
ceii s pospešenimi pripravami za organizacijo smučarskih poletov, ki odo od 15. do 17. marca letos. Letošnje tekmovanje je še toliko bolj Pomembno, ker bodo v Planici sla-'?h 40-letnico poletov. Prireditelji hi-•jo s pripravami, da bi v primeru Pomanjkanja snega na progi nano-st?eg iz Tamarja. Na letošnjem i,®. ejnem tekmovanju bo nastopil odi dvakratni svetovni prvak iz aiuna Hans Georg Aschenbach, ki ran; obenem tudi uradni naslov etovnega prvaka z lanskoletnih nastopov v Oberstdorfu.
NOGOMET
AMATERSKI POKAL UEFA
Jugoslavija-Italija na sporedu 27. marca
RIM, 1. __ Vodstvo italijanske a-, atenske reprezentance je danes Javilo seznam igralcev, ki bodo i-fj"1 27. marca proti jugoslovanski TtSp» ski okipi v okviru turnirja tJ A. Med pozvanimi je tudi isra-trio)12 Furtanije Visintini (AS But-
* # «
KOPENHAGEN, 1. - Danska nogometna zveza je na svoji seji za-UvrT? Predlog, da bi na Danskem ddh profesionalni nogomet.
*	* *	—ff c ' —*f
MILAN, l. _ Jutri bodo odigrali tekme italijanskih nogometnih P venstev. V A ligi se bosta srečajo Cagliari in Milan, v A skupini j,jllge pa bodo igrali Clodiasottoma-..nn ■— Gavinovese ter Pro Vercel-^ ~~ Monza.
#	* #
ALžIR, 1. _ v prijateljski nogo-
metni tekmi je poljska državna reprezentanca premagala jugoslovansko olimpijsko moštvo z 1:0. Vzhodnonemška reprezentanca pa je prav tako včeraj premagala Alžirijo z rezultatom 3:1.
BOKS
Italijanski mladinci premagali Jugoslovane
VELLETRI, 1. — Italijanska mladinska boksarska reprezentanca je v Velletriju premagala jugoslovansko mladinsko moštvo s 14:8. Med vsemi boksarji so se najbolje odrezali Mugoša in Štefanov pri Jugoslovanih ter Carboni, Raucci in Pe-lizzari pri italijanskih predstavnikih.
NAMIZNI TENIS
NA PRVENSTVU ANGLIJE
Stipančič in Šurbek zmagala v prvem kolu
LONDON, 1. — Na mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Anglije sta v prvem kolu jugoslovanska namiznoteniška igralca Stipančič in Šurbek zmagala, medtem ko sta morala poražena z igrišča Čordaš in Karakaševič, Id sta bila tako izločena.
ODBOJKA
JUTRI V LJUBLJANI
DREVI V PARIZU
Calcabrini-Bouttier za naslov prvaka
PARIZ, 1. — Jutri zvečer se bosta v Parizu srečala za naslov evropskega prvaka srednjetežke kategorije sedanji prvak Italijan Calca-brini in izzivalec Francoz Bouttier. Srečanje bo oddajala tudi italijanska televizija ob 21.30.
TENIS
MIAMI, 1. — V četrtfinalu teniškega turnirja «Saga Bay» je Američan Gorman premagal Jugoslovana Piliča s 6:1, 6:3. V drugem četrtfinalu pa je Drysdale odpravil Proisya s 6:3, 6:3.
Ženski šesterbi Bora in Brega na prvenstvu za pokal Slovenije
Danes bodo borovke v zadnjem kolu italijanske B lige odigrale odločilno tekmo
Jutri bo v Ljubljani odbojkarski ženski pokalni turnir za SR Slovenijo. Poleg devetih domačih šesterk se bosta udeležila turnirja tudi Breg in Bor. Odbojkarska zveza Slovenije, ki je organizator tega zanimivega tekmovanja, je določila za nosilce treh skupin: Fužinarja Ravne, Maribor in Krko iz Novega mesta. To so obenem tudi tri najboljše šesterice v Sloveniji.
V prvi skupini bosta poleg že omenjenega Fužinarja igrala še Bor in Jesenice. V skupino «B» pa so bile vključene štiri ekipe: Maribor, Ga-berje - Celje, Breg in Vič - Ljubljana. Štiri zastopnike bo štela tudi tretja skupina, in sicer Krko, Ljubljano - Poljane, Prevalje in Merkurja iz Nove Gorice.
Prva in tretja skupina bosta igrali v telovadnici Doma železniških šol v šiški, Aljaževa 32, skupina «B» pa bo odigrala jutranji izločilni

NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
PO NEDELJSKEM POČITKU NAŠE EKIPE SPET IGRAJO
V tretji ligi nastopata le Mladost in Sovodnje
2. amaterska liga
Po nedeljskem počitku naših e-najsteric (igralo je le Primorje v zaostali tekmi) se bodo jutri igrišča 2. amaterske lige zopet razživela. Slovenske enajsterice so odrezane od boja za napredovanje in zato lahko mirno igrajo. Primorje bo nastopilo v Trstu proti S. Anni in bi z zmago napravilo uslugo Vesni, saj sta obe ekipi na enakem položaju na lestvici. Križani bodo nastopili proti Flaminiu, eni najbolj nevarnih ekip tega prvenstva, ki se bori za napredovanje v prvo kategorijo. Igralci iz naselja Sv. Sergija na tihem upajo, da bodo njihovi kolegi Brega o-pravili proti Stocku skoraj nemogoč podvig in zmagali. Brežani sicer ne verjamejo v zmago proti prvemu na lestvici, toda na igrišču se lahko zgodi karkoli in zakaj ne bi prav mladi igralci Brega, ki počasi nadomeščajo starejše' tovariše v moštvu, pripravili presenečenje? Srečanje med Zarjo in ‘ Dbinpm bi se Lmoràl8Biia8QSèitì :z žmago ba-zovskih predstavnikov, ki so nepričakovano zdrknili prenizko na lestvici in bi jim točka ali dve ne škodili. Juventina pa bo igrala doma proti tržaškemu Interju, ki plava v nevarnih vodah, zaradi česar se srečanje lahko tudi nevarno zaključi.
3. amaterska liga
V N skupini so v soboto Sovodnje premagale Romano in ostale na tretjem mestu na lestvici. Mladost pa je doživela pekoč poraz in zgubila priložnost, da bi dohitela Staranzano na petem mestu, potem ko je ta nepričakovani zgubil proti Sudestu. Danes pa bodo Sovodenj« igrali proti Vermeglianu, ki je s tremi točkami več na drugem mestu na lestvici. Srečanje, ki bo v Vermeglianu, bo za slovenske nogometaše precej naporno, vsekakor pa ne bi smelo priti do neljubih presenečenj, saj so Sovo-denjci v dobri formi, kar dokazujejo zadnji nastopi.
Mladost pa bo gostoval pri Falcu v Tržiču in ima vse papirje v redu, da popravi slab vtis s sobotnega srečanja.
IZIDI: Ml^dosL,- Isonzo 0:4, Azzurra - Vermegliàno 0:2, Sovodnje - Romana 2:1. Borgo Fasuli - Li-bertas Tržiš! JSiL,- Sudest - Staranzano 2:0, Libertas Montesanto'1 -Falco 0:0.
LESTVICA:	Isonzo 29; Verme-
gliano 23; Sovodnje 20; Romana 17; Staranzano 15; Mladost 13; Azzurra 12; Libertas Montesanto, Falco in Sudest 11; Borgo Fasuli 10; Libertas Tržič 6.
DANAŠNJE KOLO: Falco - Mladost, Isonzo - Azzurra, Vermeglia-no - Sovodnje, Romana - Borgo Fasuli, Libertas Tržič - Sudest, Staranzano - Libertas Montesanto.
V tržaški P skupini tretje amaterske lige se Primorcu ni posrečilo, da bi na domačem igrišču odpravil Costalungo v boju za prvo mesto. Trebenci so se morali vdati pod nepričakovano visokim številom golov in so ostali na drugem mestu. Z negativno serijo pa nadaljujeta Olimpija in Union, ki sta tudi v nedeljo podlegla pod težo zadetkov.
Jutri bodo odigrali le nekatera zaostala srečanja. Vse naše ekipe pa bodo počivale.
NEDELJSKI IZIDI:	Baxter -
Sampvito 2:0. Virtus - Bar Veneto 2:1, Libertas Prosek - Olimpija 3:0, Primorec - Costalunga 0:4, Union - Libertas Barkovlje 1:4.
LESTVICA: Costalunga 26; Primorec 24; Libertas Barkovlje 22; Libertas Prosek 19; Virtus 15: Baxter 11; Sampvito in Union 8; Bar Veneto 7; Olimpija 6.
jo slogašice v gosteh, bi morale zmagati proti šesterki iz Vidma, ki je tehnično precej pomanjkljiva.
V drugi skupini bo v Dolini derbi med Bregom in Sokolom. Favorit za končno zmago je gostujoča ekipa. S tem pa ni rečeno, da imajo Na-brežinke že vnaprej celoten izkupiček v žepu.
Po nesrečnem nastopu v prvem zavrtljaju prihaja Bor v goste tradicionalni nasprotnik AGI iz Gorice.
G. F.
ATLETIKA
GOTEBORG, 1. — V Gbteborgu se bo 9. in 10. marca odvijalo evropsko prvenstvo v dvorani.
KOŠARKA
del v telovadnici gimnazije na Po-1	|. divizija članice
Ijanah, Strossmajerjeva 1.	Naš edini zastopnik v «A» skupini
V sklepni del turnirja, ki bo v ] Sloga bo nocoj opravil v Vidmu prvi šiški se bodo plasirale samo prve letošnji nastop. Kljub temu, da igra-šesterke iz vsake skupine. Od naših dveh zastopnikov ima gotovo večje možnosti Breg kot pa Bor. Tržačanke bodo nastopale v Ljubljani močno okrnjene in Fužinar je prav gotovo najboljša ekipa pri članicah v Sloveniji. Tudi če bi borovke stopile na igrišče v popolni postavi, bi slej ko prej težko premagale te nasprotnice.
Dolinčanke ne bi smele naleteti pri Viču in Gaberjah na nepremagljivi oviri. Po vsej verjetnosti pa bo odločilno srečanje z Mariborčankami. To so samo naše napovedi in ker se bo igralo vsak z vsakim, so možna tudi presenečenja. Glede na to se bo samo tekmovanje močno zavleklo in naši dve ekipi sta daleč bolje pripravljeni, saj so borovke komaj končale prvenstvo, brežanke pa so spravile pod streho prvi del prvenstva.
Vse tekme bodo odigrane na dva dobljena seta. Urnik srečanj naših dveh zastopnikov pa je naslednji:
10.30: Jesenice — Bor 15.00: Fužinar — Bor 10.45: Gaberje — Breg 11.30: Vič - Breg 13.45: Breg — Maribor
B liga članice
Odbojkarice Bora se bodo drevi poslovile od letošnjega prvenstva pred domačimi gledalci. Srečanje s še-sterko Junior iz Casale Monferrata je za Tržačanke izredno važno, saj gre za obstanek v tej ligi. Bo-revke morajo drevi zmagati za vsako ceno s 3:0. Nasprotnicam ne smejo prepustiti niti niza, kar bi koristilo neposrednemu tekmecu OMA.
To pa bi bilo za slovenske igralke tudi usodno, ker se varovanke trenerja Cipolle dobro zavedajo, da morajo doseči v Gottolengu proti vodečemu Vignoniju le zmago. Nasprotnice imajo še to prednost, da bodo igrale jutri dopoldne, ko jim bo izid srečanja v Trstu znan. Za Junior nima to srečanje nobene važnosti, ker je že izven vsake nevarnosti in njegove igralke pi so
DANES
SOBOTA, 2. marca 1974
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Junior
1.	MOŠKA DIVIZIJA
19.00	v Turjaku
Libertas — Bor
* * *
21.15 v Gorici
Dom — PAV Dormisch
1. ŽENSKA DIVIZIJA
17.00	v Vidmu
PAV Dormisch — Sloga * * *
19.00	v Trstu, stadion «1.
Bor — AGI
* * *
20.00	v Dolini
Breg — Sokol
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	na Kontovelu
Kontovel — Villesse
........................................................................................umil intuitili.......timi
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kontovelci merijo na drugi par točk
Poletovci pred težko nalogo - Borovi dečki proti Servolani
11 !	f
Enajsterica Primorja, ki nastopa v 2. amaterski nogometni
OBVESTILA
SPDT priredi jutri, 3. marca dve varianti 8. zimskega sprehoda.
1.	POLDNEVNI SPREHOD: zbi rališče ob 9.50 pri glavni železniški postaji. Odhod ob 10. uri z vlakom do Grljana, od tu peš na Kontovel, Sv. Primož, v Križ, do Nabrežine. Povratek z vlakom v popoldanskih urah.
2.	CELODNEVNI SPREHOD: zbirališče ob 8.15 v Ul. Cicerone. Odhod z avtobusom ob 8.30 do Bazovice. Od tam peš v Lipico in po stezah v Povir, Merče in čez Ži-dovnik v Sežano. Obvezna prepustnica.
« » •
ŠZ BOR sklicuje za ponedeljek, 11. marca 1974
Medtem ko bodo borovci v tem kolu počivali, bodo Kontovelci na domačih tleh igrali proti Villes-seju. Za naše košarkarje bo to e-dinstvena priložnost, da osvojijo drugi par točk v tem prvenstvu. Že v prvem srečanju v Vilešah je Kontovel odpravil domačine, tako da lahko upravičeno upamo na ponoven uspeh naših košarkarjev.
MLADINCI
Po uspešnem nastopu proti Ital-sidru bodo danes poletovci igrali v Skednju proti Servolani, ki je v
^ =___ _______ __ zadnjem kolu poskrbela za naj večje
formi. Upajmo.' da bodo borovke v presenečenje dneva. Škedenjci so
namreč premagali Patriarco iz Gorice, kar kaže, da je Servolana v dobri formi in da se bo skušala oddolžiti za poraz, v prvem srečanju s Poletom. Čeprav bo naloga naših košarkarjev dokaj težka, smo mnenja, da bi poletovci lahko zmagali z zbrano igro v obrambi kar preudarno in mirno^ napadu'.’'Polcu bo končno nastopil s svojo standardno postavo.
16. OBČNI ZBOR ki bo na stadionu «1. maj» ob 19.30 v prvem
uri v
in ob 20. drugem sklicanju.
Dnevni red:
1.	Otvoritev.
2.	Izvolitev volilne komisije.
3.	Poročila.
4.	Pozdravi.
5.	Diskusija k poročilom.
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Volitve.
8.	Razno.
tem težkem in delikatnem spopadu pokazale tisto športno zagrizenost in prizadevnost, katero smo letos cesto pogrešali. Pred tem važnim spopadom pa je «plavim» sreča o-bmila hrbet. Na zadnjem prijateljskem srečanju z Bregom si je Sonja,-Pernarčič pri ogrevanju poškodovala gleženj in njen nastop je izključen.
Moška C liga
V	zadnjem zavrtljaju igra jutri Kras v Raveni proti Casadiu. Glede na to, da so Žgoničani že izpadli iz lige, po vsej verjetnosti ne bodo odpotovali v Raveno.
I. divizija člani
V	šestem zavrtljaju bodo zastopniki Bora igrali drevi v Turjaku z Libertasom. Kot je znano, so Tržačani v petih nastopih zgubili le en set z Are Lineo. Njihovi nocojšnji nasprotniki pa so pospravili v zadnjih dveh nastopih dve zmagi. Najprej so doma premagali slabi PAV Dormisch iz Vidma in potem še Tornano.
• * *
Goriški Dom čaka nocoj, v šestem kolu moškega odbojkarskega prvenstva 1. divizije, važna tekma, ki bo odločala o zadnjem mestu na lestvici. V gosteh bodo namreč ime-b ekipo PAV Dormisch iz Vidma. Za to tekmo s PAV smo vprašali tclkača Doma Iva Devetaka za mnenje: «Tokrat moramo zmagati, saj je ta tekma naše zadnje upanje, da se povzpnemo na sredino lestvice. Vsi igralci smo sedaj v dobri formi in zato lahko upamo v najboljše.»
Tekma Dom (Gorica) — PAV Dormisch (Videm) bo drevi ob 21.15 v telovadnici Stella Matutina (Ulica Nizza 38) v Gorici.
Trener Doma Jožko Prinčič je za to tekmo sklical vse igralce, ki se bodo morali zbrati pred zgoraj omenjeno telovadnico ob 20.15.
' B7 RfTVOllSO HilVšOfV./;
DEČKI
V A skupini bo Bor igral proti Servolani. Po prepričljivi zmagi proti CGI iz Milj bodo «plavi» startali na novi par točk. «Plavi» so v prijateljskem srečanju že premagali Servolano, pa čeprav niso nastopili s standardno postavo.
Kontovel bo na domačih tleh igral jutri proti novincu Flaminiu, in bi moral zato osvojiti drugo prvenstveno zmago ter se tako obdržati na vrhu lestvice.
Polet pa bo imel težjo nalogo. Openski košarkarji bodo gostovali jutri pri Italsidru, ki je v nedeljo doživel pekoč poraz proti Lloydu Adriaticu A. Za poletovce bo torej to srečanje dober test.
KADETI
Borovci bodo danes igrali proti Scogliettu. ki je v dveh tekmah doživel dva huda poraza. Za borovce, ki so prejšnjo soboto zgubili proti Interju 1904, ne bi smelo današnje srečanje predstavljati velikih težav. Vseeno pa bodo morali zaigrati zbrano in brez podcenjevanja, kar bi jih lahko drago stalo.
b. 1.
ZA POKAL PRVAKOV
Tesen poraz Ignisa
RIM, 1. — V povratni tekmi če trtfinala košarkarskega turnirja za pokal prvakov je francoski Berck premagal Ignis iz Vareseja s 87:84
V Tel Avivu pa je izraelski Maccabi odpravil Racing iz Antwerpna s 84:74.
V turnirju za pokal prvakinj pa je LKS iz Lodža premagal Marico Plovdiv z 81:48, Clermont Ferrand pa Slavijo iz Prage z 91:50.
NOGOMET
BEOGRAD, 1. — Trenerju Crve-ne zvezde Miljaniču, kateremu je bilo poverjeno tudi vodstvo državne nogometne reprezentance, bodo pri njegovem delu pomagali člani posebne komisije, ki jo je imenovala jugoslovanska nogometna zveza. V tej komisiji so nekateri strokovnjaki, ki so že sodelovali pri zmagoviti ekspediciji v Frankfurtu. V komisiji so Čirič, Toplak, Radišič, Ne-šovič in Stefanovič. Zadnja dva sta odgovorna za zdravstveno stanje nogometašev.
• « •
T lAif¥lct$ihT C'lige bo jutri v deželnem derbiju Triestina igrala v Vidmu proti Udineseju. Za sedaj ni Še .znana Jibstava'Tržačanov, saj je ni hotel novi trener Sadar objavili. Ve se le, da bo v vratih igral Fontana, ki je že okreval. Verjetno bo Sadar objavil imena nastopajočih šele pred začetkom tekme z Udinese jem.
Ob priliki gostovanja ženskih odbojkarskih ekip Bora in Brega v Ljubljani, jutri 3. marca 1974, je v avtobusu na razpolago še nekaj prostih mest. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. Geppa 9. tel. 31-119.
Odhod ob 6.30 iz Boršta, nato iz Doline in ob 7. uri Iz Trsta.
MLADINCI
17.00 v Škednju
Servolana — Bor
KADETI
17.30	v Trstu. Ul. Caravaggio
Bor — Scoglietto
DEČKI
18.30	v Škednju
Servolana — Bor
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Tržiču
Falco — Mladost -* * *
15 00 v Vermeglianu
Vermegliano — Sovodnje
ŠAH
ŠAHOVSKI TURNIR
19.00	na Kontovelu
Prireja Kontovel
JUTRI
NEDELJA, 3. marca 1974
ODBOJKA
ZIMSKI ŽENSKI POKAL SLOVENIJI
9.00	v Ljubljani
Nastopata Breg in Bor
MOŠKA C LIGA
10.30	v Ravenni
Casadio — Kras
KOŠARKA
DEČKI
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Flaminio * * *
12.30	v Trstu, Ul. Della Valle Italsider — Polet
NOGOMET

Cesena - Foggia	1					
Fiorentina - Lazio	2		1. -	prvi	1	X
Inter - Torino	1	X 2		drugi	X	1
Juventus - Bologna	1	X	2 -	prvi	1	1
LR Vicenza - Verona	1			drugi	X	2
Roma - Genoa	1	2	3. -	prvi	1	
Sampdoria - Napoli	2			drugi	1	
Bari Catanzaro	X		4. -	prvi	1	X
Perugia - Varese	2			drugi	2	1
Reggina - Catania	1	X	5. -	prvi	2	2
Spai - Ascoli	1	X 2		drugi	1	X
Udinese - Triestina	1	X	6. -	prvi	X	
Lucchese - Pisa	X			drugi	2	
2. AMATERSKA LIGA
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
S. Anna — Primorje * * *
15.00	v Štandrežu
Juventina — Inter SS * * *
15.00	v Nabrežini
Duino — Zarja * * *
11.00	v Trstu, Sv. Alojzij
Stock — Breg
* * *
15.00	pri Sv. Sergiju
Flaminio — Vesna
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Trstu, stadion «1. maj»
CGS — Breg
* * *
10.30	v Ribiškem naselju
Libertas S. Marco — Union * * *
12.45	pri -Sv. Alojziju
Esperia — Primorje * * *
11.00	na Padričah
Gaja — Giarizzoia * * *
10.30	v Križu
Vesna — Ponziana
PLANINSTVO
8. ZIMSKI SPREHOD
9.45	v Trstu, Trg Libertà
Izlet v Nabrežino * * *
8.15 v Trstu, Ul. Cicerone
Izlet v Sežano
X
X
TONE
SVETINA
Skoraj v mraku je vstopil v slovensko smer, v sredini je policah prestopil v nemško in tako pridobil precej časa. je pod seboj zaslišal zabijanje klinov, mu žilica ni dala ^nr, da ne bi sem in tja spustil kakšnega kamna v globino. sPrva je kamenje treskalo v grapo in upal je, da jima bo po-piai v kosti nekaj strahu, preden ga bosta dohitela. Zdaj, ko J® obvisel nad prepadom kot netopir, pa mu je bilo žal in Sram ga je bilo, da ga bosta morala reševati. Bližina smrti 11111 je v obraz zarisala neizbrisne poteze strahu. Sam sebi in drugim je večkrat govoril, da je človek rojen za smrt in da je Pjernu prav malo mar, če se ubije danes ali jutri. Brez njega se bo svet prav tako noro vrtel dalje s svojimi kasarna-cerkvami in bordeli, s poštenjaki in lopovi, z drhaljo, ki ftiemu ne bo nikoli priznala, da je boljši od nje. Če je Jug Plezal zato, da bi sd vzgajal voljo za višje smotre človeške duše ^ boljšo ureditev sveta, se je Sloki odpravljal v skalo zato, bi lahko svet, ki ga je ranil, po mili volji preziral in plju-Va4 na njegovo brezizhodnost, kadar bi se mu zljubilo.
Ljudi v dolini ni maral, še manj pa v gorah. Z zaničevan PJem je govoril o šodrovcih, tistih planincih, ki se mučijo po Podelanih poteh in vzdihujejo vsi blaženi ob lepih razgledih, ki 50 skoraj povsod enaki. V prizadevanju, da bi ga poznali po Skritem zaničevanju vsega, kar je bilo pod njim, je šel do trajnosti. Njegova šibka točka je bila razklanost. Rad bi bil
slaven, hkrati pa neopažen in samotar. Razkol tako različnih čutenj ga je potiskal v razpoloženje nenehne razdraženosti, ki se je sem in tja spremenila v žalost. Njegovo razpoloženje je bilo odvisno od tega, kar je v njem trenutno prevladalo. Zato so ga mnogi sodili napak.
«Zdaj pa povej, kaj se ti je pripetilo in kaj ti je!» je rekel Joža, ko si je Sloki opomogel.
Možak mu je z zdravo roko pokazal odlom, kjer se mu je odkrušila skala, mu padla na roko in ga oplazila po nogi. Na srečo se je zavaroval, sicer bi bil odletel kakih sto metrov globoko v grapo. Joža ga je gledal začudeno, potem pa ga je vsega pretipal. Ker ni zavpil od bolečine, mu je pomirjeno dejal:
«Nič ni zlomljenega. Samo udarjen sl. Te bova že spravila iz zagate.»
Mimo ranjenega se je vzpel v gladko izvešeno poč in jo brez težave preplezal. Kot je slutil, je bilo nekoliko višje zgoraj dovolj prostora, kjer je lahko zabil klin in se krepko vstopil. Nekaj časa je trajalo, preden sta se s Stanetom sporazumela. Potem je spustil Slokega na dvojni vrvi na izhodno polico. Od tod so se zavlekli na udobnejše mesto, kjer sta mu nudila prvo pomoč.
Joža ga je obvezal, Stane pa mu je z nekaj požirki žganja vrnil pogum. Na smrt prestrašeni si je po dobri uri opomogel. Na bleda lica se mu je razlilo nekaj rdečice, hrana, ki jo je zaužil, pa mu je vrnila moči.
Bil je pripravljen, da nadaljuje pot. Odklonil je, da bi ga spuščala navzdol, ker so bili tako že dovolj visoko.
Počaščen je bil, ko sta ga navezala medse. Joža, ki je splezal na vrh k steni prislonjenega stolpa, je pod seboj zvedavo opazoval Slokega, kako bo plezal. Moral mu je priznati, da je imenitno stezal svoje dolge krake tudi na mestih, ki so bila težavna in izpostavljena.
Sloki pa je še z večjo vnemo opazoval Joža. Z rahlo za-
vistjo, ki je rastla z višino, se je čudil njegovemu plezanju. To je bila harmonija gibov, vraščena v skalo, v globino in v višino, energija, ki se je trošila samo toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno. Občudoval je Jožev izjemni občutek za ravnovesje, izredno moč in spretnost, ki sta bili izraziti posebno takrat, kadar je zabil klin ali če je bilo treba ranjenega povleči.
Srečno in dokaj naglo so priplezali na rob ledenika. Tu so sezuli plezalnike in se obuli v čevlje. Pred njimi se je raztezala velikanska snežena ploskev in se vlekla vse do Triglavskega doma. Naznanjal ga je dimni steber. Odločili so se, da bodo tam prenočili. Sloki ju je povabil na Kredarico na kuhano vino.
«Naj bo. Danes, ko sl se znova rodil, te lahko še krstiva, če želiš,» se je zasmejal Joža, sedel na skalo in začel na stopalo in koleno namotavati vrv.
Tudi Stano je privolil.
Počasi so se napotili poprek čez ledenik. K vrhu Triglava in z vrha navzdol so se premikale črne pike, kot bi imele mravlje procesijo. Skledasti sneg je bdi trd. Pod okovankami se je vdiral le toliko, da jim na strmih delih ni polzelo. Zavili so k studencu, kjer je voda curljala iz kamnitih žil in izginila pod ledeniško skorjo. Napili so se snežnice, saj jim je stena izsušila telesa. Bili so sredi ledenika, ko se je Joža sklonil in dejal:
«Fanta, glejta!»
Na snegu sta zagledala otrpelega čmrlja. Po čmo rumenem baržunastem telescu so se lepili ledeni kristali. Prosojna krilca pa so nenehno utripala.
«Revček, je mar v zadnjih zdihljajih? Pa pod vrhom tako visoke gore... Najbrž ga je včeraj zajela nevihta... Saj ga ne morem pustiti, da bd kar tako poginil sredi poletja, ko je v rožah in travah na pretek medu ...»
Vzel je živalco v dlan in jo začel oživljati s toplo sapo.
Slokemu se je zdelo, da se trudi s tem črmljem s prav tolikšno vnemo, kot se je trudil z njim, da ga je spravil izpod previsa. Kakšni čudni ljudje! Večina bi šla mirno mimo, marsikdo pa bi še stopil nanj ...
Joža je v topli dlani prinesel črmlja vse do koče na Kredarici. Okoli doma je vreščala in se vrtinčila jata lačnih nune-nokljunov. Nad odpadki pod domom so frfotale kavke, črmlj se je od tople sape in vročih dlani razmigal Joža se je razveselil kakor otrok, ko mu je zaškrabljal po koži.
«Daj, Stane, zalučaj nekaj kamnov čez skalo, da prepodiš kavke, ker bi ga pojedle, če ga spustim!»
Stane je ubogal, šele ko je daljava posrkala črne pike, je Joža razprl dlan in položil črmlja na klop. Okoli njih se je zbralo nekaj planincev. Vsi so radovedno strmeli, ko je črmlj otresal krila, nekaj časa «vozil kočijo» sem in tja, potem pa veselo zabrenčal v sinjino proti cvetnim poljanam Ve-lege polja.
«Danes smo rešili dva! Zanima me, če boš tudi čmrlja vpisal v knjigo rešenih, Joža!» se je zasmejal Stane.
Čop je prikimal:
«Da, tudi čmrlja. Saj tudi on rad živi.»
Sedli so v kot. Sloki Je naročil Štefan kuhanega vina.
Trčili so. Sladka in opojna pijača se jih je prijela in jih prijetno segrela.
«No, Sloki, ali veš, kaj Je rekel Bohinjec, ko je obležal pijan pod stogom,» je vprašal Joža.
«Ne vem.»
.čudna so pota božje previdnosti’, je rekel. Pa to veS, kaj je dejal, ko ga je Ljubljančan vprašal: ,Oče, v koliko škafot za vodo bi spravili Bohinjsko jezero?’
Ker Sloki tudi tega ni vedel, se je čop spe1 odrezal:
,V enega, če bi bil dovolj velik!’ No, še eno! Nekdo je pri Slapu Savici vprašal Bohinjca, koliko računa za čez Kotnarčo? Ali veš, kaj mu je odgovoril?»
(Nadaljevanj* sledi/
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri	•
Izdaja in tiska y ^ ZTT - Trst
2. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
OB ZAČETKU ZASEDANJA PARLAMENTARNE PREISKOVALNE KOMISIJE
Tajnik upravnega sveta ENEL priprt v zaporu Regina Coeli
Genovski sodniki odbili zahtevo po izročitvi aktov državnemu pravdništvu - Vladne osebnosti se opravičujejo
RIM, 1. — Parlamentarna preiskovalna komisija, ki se ukvarja z obtožbami o petrolejskih prekrških, se je davi sestala v Montecitoriu pod predsedstvom poslanca Catta-neia.
Seja, ki se je začela malo po 9.30, je trajala štiri ure. V sporočilu, ki je bilo izdano po seji, je rečeno, da je komisiji poročal sam predsednik Cattanei, poročili da sta podala tudi podpredsednika Spagnoli in Reggiani. Gre za zadeve, ki se tičejo aktov, ki so jih genovski sodniki in rimsko državno pravdništvo poslali komisiji v zvezi s preiskavo o petrolejskem trgu.
V poročilu je še rečeno, da je komisija po izčrpnem pregledu dokumentacije, ki jo je prejela, sprejela naslednje obveznosti: 1. vključitev v svoj postopek aktov, ki
zadevajo sodnijski postopek ENEL, ki je v teku na rimskem državnem pravdništvu:	2. upoštevajoč tudi
akte zadevnega postopka, komisija zadolžuje predsedstvo, da ji poroča v tej zvezi na seji, ki bo prihodnjo sredo. Še posebej mora to poročilo zadevati ugotavljanje prekrškov ter osebnosti nroti katerim bi bilo treba sprožiti ustrezen postopek.
Iz Genove sporočajo, da so sodniki Adriano Sansa, Mario Almeri-ghi in Carlo Brusco vsaj za sedaj sklenili, da ne bodo izročili državnemu pravdništvu v Genovi aktov o preiskavi glede petrolejske afere s katerimi še razpolagajo.
Kot je znano, je genovski generalni pravdnik Francesco Coco zahteval v prejšnjih dneh (zahtevo je sporočil načelnik pravdništva Lu-
PO UPORU POLICIJSKIH SIL
Desničar Dante Agodino novi guverner Cordobe
Zakoniti guverner Obregon Cano še vedno v zaporu ■ Levica izgubila tudi vodstvo sindikatov
BUENOS AIRES, 1. — Kriza v Cordobi se je končala s porazom levičarskega krila peronističnega gibanja: mesto guvernerja je prevzel «pravoverni» peronist Mario Dante Agodino, levičarski sindikalni voditelji pa so bili izrinjeni iz vodstva enotne sindikalne zveze.
S tem je upadel tudi upor policijskih sil, ki so se dvignile proti «marksističnemu leglu» v guberniji. Policijski poveljnik, podpolkovnik Antonio Navarro je na ukaz zveznega sodišča preklical vse izredne ukrepe, ki jih je vsilil v zadnjih 48 urah. Rekel je, «da se odpoveduje svojemu stališču (uporu), da pa ne bo preklical ukrepov, ki naj bi jamčili za javni red v pokrajini.» S tem je neposredno podčrtal svoj namen, da obdrži funkcije policijskega poveljnika. Kot je znano se je Navarro uprl, ker ga je zakoniti guverner Obregon Cano odstavil.
Vse kaže, da novi guverner ne bo obsodil nastopa policijskega poveljnika. Na vprašanja časnikarjev, če in kako bo ukrepal proti Navarru, je Agodino odgovoril, da je treba primer zelo dobro preučiti. Prav tako meglen je bil v zvezi z usodo guvernerja in njegovih sodelavcev: poudaril je, da bodo osvobojeni, ni pa povedal ne kdaj ne kako.
Rešitev, za katero so se odločili v Cordobi, pa je le začasna. Formalno mora Agodino odstopiti, čim se Obregon Cano pojavi v svojem uradu. Agodino je bil namreč imenovan za začasnega guvernerja na podlagi pokrajinske ustave, ki določa, da osrednja oblast lahko imenuje začasnega guvernerja, če izvoljeni ne more izvrševati svoje funkcije. Po drugi strani pa bi morala zvezna vlada razpisati v nekaj dneh nove volitve, če bi začela postopek za odstavitev Obregona (obtožbe, ki so mu jih naprtili, bi lahko privedle do odstavitve). Kakorkoli že, dejstvo pa je, da so «pravoverni» pe-ronisti potolkli levičarsko krilo in
da se je od danes začela epuracija levičarjev iz vlade, zlasti še, ker se je desnici posrečilo, da se polasti tudi vodstva sindikalne federacije.
Vodstvo CGT, ki je zasedalo že dva dni nepretrgoma, je danes zjutraj sklenilo, da izključi vse «marksiste». Za tajnika so imenovali Ber-nabeja Barceno, ki je v tej funkciji zamenjal preveč levičarskega Ati-lia Lopeza. Ta, ki je bil istočasno podguvemer, je bil aretiran včeraj skupaj z Obregonom Cano in drugimi člani deželne vlade.
Vplivna levičarska sindikalista A-gustin Tosco in Rene Salamanca pa sta prisiljena bežati. Oba išče policija. ker sta pozvala delavce, naj z orožjem v roki branijo zakonito izvoljenega guvernerja.
Cordoba, ki je drugo največje argentinsko mesto in središče avtomobilske industrije ,je danes paralizirana:	«pravoverni»	sindikalisti so
namreč napovedali splošno stavko v podporo policiji. Ponoči, kljub nasprotnim pesimističnim napovedim, ni prišlo do hujših incidentov. Zabeležili so le nekaj osamljenih spopadov, v katerih so bili trije delavci ranjeni. To pa je dokaz, da je levica v Cordobi tokrat odpovedala.
Cordoba je bila ena od dveh pokrajin v rokah levice. Pred časom je levičarski guverner upravljal tudi Buenos Aires, a general Peron ga je dal odstaviti s formalnim trikom v okviru svoje kampanje' proti marksistom. Vse kaže. da gre tudi upor policija v Cordobi uokviriti v to kampanjo, oziroma v splošni spopad med levičarskim in desničarskim krilom peronizma. Policija je s svojim uporom dala osrednji oblasti le pretveze ,da imenuje svojega človeka za guvernerja. Formalna pretveza pa je bila potrebna, da se Peron lahko izogne kritikam radikalcev, ki sicer sodelujejo v upravi, a zahtevajo v zameno strogo spoštovanje ustavne zakonitosti.
cio Grisolia) naj mu izročijo zadevne akte. Po mnenju genovskih sodnikov je pismo, kjer se zahteva izročitev aktov, preveč generično. Kolikor je znano, genovski sodniki razpolagajo samo še z nekaterimi preiskovalnimi akti, ki zadevajo nekatere epizode prikrivanja goriv.
Medtem ko parlamentarna komisija nadaljuje svoje delo, preiskovalni organi sprejemajo precej stroge ukrepe proti ljudem, ki so na ta ali na drugi način vmešani v petrolejsko afero. Danes je rimsko pravdništvo izdalo zaporni nalog za dr. Luigija Benedettija, tajnika u-pravnega sveta ENEL. Dr. Bene-dettiju so sporočili zaporni nalog a-genti finančne straže ob 14. uri popoldne v njegovem stanovanju. A-genti so ga takoj odpeljali v zapor «Regina Coeli». V zapornem nalogu je rečeno, da je tajnik upravnega sveta ENEI, obtožen prekrška zakona, ki ga predvideva člen 318 kazenskega zakona. Ta prekršek je kazniv z zaporno kaznijo do treh let ter z globo do 400 tisoč lir. «Javni funkcionar — pravi zakon — ki pri opravljanju svoje službe, prejme zase ali za koga drugega denar ali kako drugo korist, oziroma plačilo, ki mu ne pritiče, oziroma sprejme obljubo, se kaznuje v smislu omenjenega zakona». Sodnijski organi so takoj obvestili o aretaciji Benedettija prizadeta branilca, in sicer odv. Armanda Costo in Pietra Lio.
Z aretacijo dr. Benedettija se je število zapornih nalogov sodnijskih oblasti v zvezi s preiskavo o petrolejski aferi povišalo na tri. Prvi zaporni nalog je bil sprejet v zvezi z inž. Vincenzom Cazzanigo, bivšim predsednikom italijanske petrolejske zveze, ki pa živi sedaj v ZDA. Drugi zaporni nalog je bil sporočen Carlu Cittadiniju, nameščencu podjetja ESSO ter bivšemu tajniku inž. Cazzanige. Po enem tednu so tega obtoženca izpustili na začasno svobodo, ker je njegov položaj povezan s preiskavo, ki jo vodi sedaj parlamentarna preiskovalna komisija.
Dr. Benedettija obtožujejo, kot Cazzanigo. da . je hudo zapleten v afero ENEL. Po mnenju preiskoval nih organov, naj bi prav Benedetti, kot tajnik upravnega sveta elekri-šk« ustanove, koordiniral dejavnosti v svrho korupcije. Kot je znano, so nekatere petrolejske družbe skušale preprečiti izgradnjo jedrskih central, da bi tako sprostile gradnjo termoelektričnih central. V obtožnici je rečeno, da je Benedetti prejel deset čekov po 100 milijonov. Dokaz za to je potrdilo, ki ga je izdal dr. Giusenpu Arcainiju, generalnemu direktorju Italcasse, ki je dal na razpolago eno milijardo lir za opera cijo ENEL.
Petrolejska afera ter pisanje raznih časopisov je povzročilo reakcijo raznih vidnih vladnih osebnosti. Sem spadajo minister za obrambo Tanassi, minister za preveze Preti (ki je izjavil, da je tožil ravnatelja in pisca članka, ki je bil objavljen v zadnji številki tednika «Espres-so*\ podtajnik na ministrstvu za pravosedstvo Pennacchini in končno tudi minister Moro.
Na koncu naj omenimo še, da je Giulio Andreotti poslal tedniku «Panorama» pismo, v katerem pojasnjuje svoje stališče in delovanje v svoj-stvu ministra za industrijo leta 1967, ko je bila na vrhuncu kriza zaradi Sueškega prekopa. Andreotti trdi, da je tedaj sprejel ukrepe, ki naj bi zaščitili državne koristi
NAPETOST V ETIOPIJI POPUSCfl
Novi ministrski predsednik obljublja korenite reforme
Država v rokah vojske, dokler ne bo Makonen sestavil nove vlade - V Eritreji uporniki osvobodili guvernerja
«Rosa» se je spremenila v dež raket in granat nad Phnom Penhom
Ameriško veleposlaništvo spremenjeno v trdnjavo - Molitve za mir v pagodah
ADIS ABEBA, 1. — Vse kaže, da je napetost v Etiopiji znatno u-padla in da bo v kratkem položaj v državi normaliziran. Domnevo potrjuje dejstvo, da so uporni vojaki danes osvobodili eritrejskega guvernerja in da se bodo v teku noči vrnili v vojašnice. Dokaz, da je ministrski predsednik Makonen dosegel sporazum z uporniki je tudi dejstvo, da so vojaki danes zjutraj osvobodili ministre prejšnjega kabineta, ki so skušali spričo vstaje pobegniti v tujino. Med aretiranimi je bil tudi bivši ministrski predsednik Aklilu Abde Wold.
Napetost je dosegla višek danes ponoči, ko so vojaki aretirali člane vlade, ki je odstopila pred dvema dnevoma prav zaradi vojaške vstaje. Vojaške patrulje so preiska-
Etiopski cesar Halle Selasie (v sredi) z novim premierom Enbalkatchewom Makonenom (desno)	Ile stanovanja bivših ministrov in
....................................................m.......................'.mm........mm.m.mnm.............................
Sedem Nixonovih najnovejša ofenziva osvobodilnih sil v Kambodži
ožjih sodelavcev formalno obtoženih zaradi zadeve Watergate
WASHINGTON, 1. — Zvezna porota za zadevo Watergate je danes sklenila formalno obtožiti sedem bivših Nixonovih sodelavcev združevanja v zločinske namene, goljufije in oviranja pravice v zvezi z zadevo Watergate. Obtoženi so bili bivši pravosodni minister John Mitt-chell, bivši načelnik osebja Bele hiše Bob Haldeman, bivši svetovalec za notranjo politiko John Ehr-lichman, bivši posebni svetovalec Charls Colson, bivši pravosodni podtajnik Robert Mardian, bivš. predsednikov pomočnik Gordon Strachan in bivši odvetnik Nixonovega volilnega odbora Kenneth Parkinson.
Zvezni sodnik John Sirica je sporočil, da se bo proces proti obtoženim začel 9. marca. Posebni javni tožilec za zadevo Watergate Leon Javvorski pa je s svoje strani dejal, da bo sodna razprava dolga in zelo komplicirana. Ko je sporočil sodniku Sirici imena sedmih obtožencev, mu je Jaworski izročil tudi zapečateno poročilo, v katerem naj bi navedel svoje ugotovitve o vlogi, ki jo je imel v vsej zadevi predsednik Nixon.
Takoj po odločitvi porote, da formalno obtoži bivše Nixonove sodelavce zaradi zadeve Watergate, je predstavnik Bele hiše prebral časnikarjem tiskovno sporočilo, v katerem predsednik opozarja Američane, da je po kazenskem zakoniku vsak obtoženec nedolžen dokler ga sodišče ne obsodi. Sporočilo nadalje poudarja, da je sodišče edini pristojni forum, ki naj obravnava zadevo Watergate. Tudi senatorji in poslanci so zelo previdno ocenili odločitev Jaworskega in poudarjali, da nočejo vplivati s svojimi sodbami na odločitev sodišča. Edina izjema je bil republikanski senator Lowell Weicker, član preiskovalne komisije za zadevo Watergate, ki je poudaril, da po njegovem mnenju «zadeva Watergate ni izključno vohunska afera, pač pa delovanje ljudi brez idealov, ki so dobesedno oropali Ameriko njenih načel.»
Eden od obtožencev, bivši pravosodni minister John Mittchell, se mora že zagovarjati pred nekim sodiščem v New Yorku.
PHNOM PENH, 1. — V Kambodži je v neposredni bližini glavnega mesta v teku bitka, ki bo morda imela dalekosežne posledice za ves nadaljnji razvoj vojaških in političnih dogodkov v tem delu Azije. Gre za ofenzivo osvobodilnih sil, tako imenovanih «rdečih Hmerov», ki pritiskajo na prestolnico z juga in jugozahoda. V tem trenutku ne gre toliko za spopade med Lon Nolo-vimi četami in osvobodilnimi silami, temveč za nenehno bombardiranje glavnega mesta. Če je prej le «rosilo» nad Phnom Penhom, se je sedaj «rosa» spremenila v pravcat dež izstrelkov, ki jih bruhajo sovjetske 122 mm rakete, howitzer in topovi, ameriški 105 mm topovi, ki so jih osvobodilne sile zaplenile sovražniku, ali pa, kot trdijo v kamboškem glavnem inestu, celo odkupile od podkupljenih generalov Lon Nolove vojske.
«Smrt z neba» je postala za prebivalce glavnega mesta prava mora. Prej, ko so bombe padale le posamič je bilo prebivalstvo bolj
...........................................>»»*.»>.»»»»»......mm........................................».»»»...
Zastava Egipta spet plapola v Washingtonu
HPIfr
buttava Egipta
med '^šestdnevno' egi pWvskoJzraelsku^vojsko. Na sliki: egiptovski veleposlanik v Washingtonu dviga zastavo na drog
pl apola v Washingtonu,
ZDA navezala diplomatske sti ke.
pretrgani leta 1967
DEDIŠČINA
Gospa Hopp, priletna ženska iz South Norwala v Connecticutu, je razočarana: sodišče ji ni prizaneslo pravice, da podeduje ZDA.
Ženska trdi. da je leta 1864 njena babica odkupila od slavnega indijanskega poglavarja Sedečega Bika ZDA za 99 mil. dolarjev. V kupčijo naj bi privolila tudi predsednik Lincoln in washingtonski kongres. Družina Hopp je plačala znatno vsoto v obrokih.
Zadnji obrok je plačala leta 1963, kaže pa, da je gospa Hopp čakala predolgo, da uveljavi svoje pravice. Sodišče je namreč razsodilo, da po sedanjih zakonih lahko nekdo terja svojo imovino v roku šestih let po plačilu zadnjega obroka.
POGREB
Umreti kot se spodobi stane danes v ZDA dva tisoč dolarjev (skoraj poldrugi milijon lir): tolikšna je namreč poprečna cena vsakega pogreba, čeprav je po zakonu uradna cena 210 dolarjev. Pa tudi ni velikih razlik v pogrebu za 210 dolarjev in tistim za dva tisoč: edina razlika je v tem, da v drugem primeru podjetnik zasluži desetkrat več s spretnim navijanjem cene.
EKONOMISTI PA TAKI!
Turki so pa res gospodarstveniki, da jim ni enakih: pred časom so dvignili na površje trup potniške ladje Marmara», ki se je potopila • zaradi silovitega požara. Za delo je družba lastnica ladje plačala 23 miijonov turških lir (milijarda italijanskih lir), ladjo pa je prodala neki ladjedel-1 niči za šest milijonov lir (250 milijonov italijanskih lir).
jejo celo kot «specialiste». V resnici gre za navadne gverilce, ki prenašajo naboje ter sledijo premikom topovskih baterij, ki naglo menjavajo svoje položaje. Prav to stalno premikanje onemogoča Lon Nolovemu letalstvu, da bi uspešno uničevalo sovražne baterije.
Bombardiranje mestnih četrti (posebno vojaško pomembnih središč) porazno vpliva na prebivalstvo. Budistični duhovniki so že začeli moliti po pagodah ter klicati na pomoč bogove, da bi jih rešili hude stiske. Te verske manifestacije pa ne vplivajo nič kaj spodbudno na Lon Nolove vojake, ki so po večini budisti ter se upirajo celo ukazom, da bi napadali svetišča, čeprav se morda V““hjih skrivajo «rdeči Hmeri».
Resnični katalizator boja proti osvobodilnemu gibanju so vojaški predstavniki ZDA. Ameriški general Cleeland prireja skoraj vsak dan tiskovne konference na ameriškem veleposlaništvu, ki je spremenjeno v pravcato trdnjavo. Okna so iz posebnega kristala, ki ga je nemogoče razbiti s svinčenkami ali drobci granat ter še zaščitena po potrebi z jeklenimi zasloni. Tudi druga veleposlaništva so zaščitena, toda le z navadnimi vrečami s peskom.
Lon Nolov režim je na robu prepada. Prebivalstvo v glavnem mestu se čuti ogroženo. Radijska postaja osvobodilnega gibanja, ki jo je zelo dobro slišati zaradi bližine, poziva ljudi, naj se zatečejo na osvobojeno področje, kjer bodo popolnoma varni. Ne izljučujejo pa možnosti, da gre za psihološki pritisk na prebivalstvo, ki bi se moralo upreti Lon Nolovemu režimu, če si že hoče zagotoviti vsaj golo življenje.
Budistični duhovniki molijo po pagodah ter zahtevajo konec bra-tomorske vojne. Lon Noi še vstra-ja. Do kdaj? Verjetno ne dolgo, ker je vsa jugovzhodna Azija naveličana vojne, ki traja že tri desetletja.
Kamboško vojaško poveljstvo je sporočilo, da se je neko vojaško prevozniško letalo raztreščilo na ozemlju, ki ga nadzorujejo osvobodilne sile. Na letalu «C-123» je bilo 14 oseb. Ne ve se še kakšna usoda jih je doletela.
Iz Južnega Vietnama sporočajo o spopadih med vojaškimi oddelki sai-gonskega režima in vojsko začasne revolucionarne vlade. Saigonsko poveljstvo pravi, da je bilo pri spopadih ubitih več pripadnikov osvobodilne vojske.
V Lodiju ugrabljen premožen trgovec
LODI, 1. — Neznanci so danes ponoči ugrabili v Lodiju 33-letnega premožnega trgovca Emilia Baronija. Baroni se je pravkar pripeljal pred svojo vilo in je hotel z avtom v garažo, ko so ga ugrabitelji napadli. Po kratkem spopadu so ga prisilili, da jim je sledil v poltovornjak, ki je hitro odbrzel proti Milanu. .
Ruvanje in kričanje je zbudilo
visokih državnih funkcionarjev in predstavnik upornikov je izjavil, da bo morala bivša vlada pred sodišče zaradi «zločinov proti državi m ker so se polastili denarja in dobrin, ki so pripadale etiopskemu narodu».
V teku noči pa je kot vse kaze, prišlo do sporazuma med uporniki in novim ministrskim predsednikom Endalkachewom Makanenom. Ta je denas zjutraj v pogovoru s časnikarji izjavil, da je dobil vrsto sporočil, v katerih mu vojaške enote iz vse države izrekajo svojo solidarnost in ga pozivajo naj sestavi vlado, ki bo začela izyajati državi nujno potrebne reforme.
Premier Makonen je poudaril, da bo vojska imela nadzorstvo nad državo dokler ne bo sestavil nove vlade. Izrekel pa je tudi prepričanje, da bodo vojaške enote v kratkem spet v vojašnicah. Poudaril je nadalje, da se pogaja z vojaki za osvoboditev bivših ministrov. Kot smo v začetku poudarili, kaže, da so bila ta pogajanja uspešna.
Danes zjutraj se je sprevod, ki je štel več tisoč ljudi, pomikal po središčnih ulicah Adis Abebe in zahteval naj cesar odstrani Makonena. Na čelu sprevoda so bili študentje, ki so, prvič odkar je vojska prevzela nadzorstvo nad prestolnico, javno predložili svoje zahteve. Te so: agrarna reforma po načelu «zemljo tistemu, ki jo obdeluje», demokratizacija režima, svoboda tiska in izražanja. Manifestanti so izrekli svojo solidarnost vojakom, nekateri so celo segli v roko vojaškim patruljam, ki so spremljale sprevod.
Razplet krize in dejstvo, da so se vojaki v nekaj urah polastili države ne da bi prelili ene same kaplje krvi, potrjuje domnevo političnih komentatorjev, da so vodili upor vplivni politični voditelji, ki imajo zaupanje vojske in civilnega prebivalstva. Namen teh zakulisnih strategov je po vsej verjetnosti bil premakniti politično os države na levo in postaviti na noge vlado, ki b° z reformami odvzela moč zakrknjenim fevdalnim krogom ter stopil* na pot korenite demokratizacije države.
Pisatelj Maksimov prispel v Pariz
PARIZ, 1. — Sovjetski pisatelj Vladimir Maksimov je danes prispel s svojo 23-letno ženo Tatjano v Pariz. Maksimov je dobil od sovjetskm oblasti izstopni vizum istega dne, ko i je bil izgnan iz SZ Aleksander Sol-1 ypnirin
apatično kot prizadeto, potem pa ko se je ofenziva stopnjevala, je nastopilo razdobje zaskrbljenosti.
Lon Nolova vlada trdi, da kontrolira položaj. Njeno letalstvo, ki je sicer že nekoliko zastarelo (gre za letala iz časov vietnamske vojne, ki so bila zastarela že za tedanje pojme), preletava bojišča, toda ne posreči se mu, da bi izsledilo tistih 10 ali 20 ameriških topov, ki bruhajo ogenj in smrt na obkoljeno mesto. Lon Nolova propaganda trdi, da gverilcem pomaga pri tej dejavnosti tisoč ali morda še več vojakov severno-vietnamske vojske, ki jih označu-
Baronijevo ženo, ki je prišla na okno, da bi videla, kaj se dogaja. Videla je le. da so neznanci pahnili njenega moža v poltovornjak in ga odpeljali. Ženska je nemudoma obvestila tasta, ki je poklical policijo. Agenti so postavili okro- Lo-dija cestne bloke, a vse je bilo zaman. Doslej se ugrabitelji še niso oglasili pri družini, da bi zahtevali odkupnino.
PARIZ, 1. — Nova francoska via da, ki jo je sestavil premier Mess-mer, bo omejena na 15 ministrov ter na 13 državnih tajnikov. Sej vlade se bodo odslej naprej udeleževali samo ministri, se pravi skupaj s premierom in predsednikom republike Pompidoujem vsega skupaj 17 ljudi. Na sejah prejšnje Messmerove vlade je prisostvovalo več kot 30 ljudi.
Maksimov ni hotel danes odgovarjati na vprašanja časnikarjev, k* so ga pričakali na letališču Orly pri Parizu. Po izjavi zastopnika nje; gove francoske zaležmške hiše s* bo pisatelj privoščil več dni počitka v Franciji, nakar bo odpotoval-Maksimov je že d "'j časa zahtev* izstopni vizum iz SZ.
Sporočajo nadalje, da bo kmalu odšel iz SZ tudi inženir Pavel Litvf nov, nečak nekdanjega sovjetskega ministra za zunanje zadeve. Litvi-nov je oporečnik, ki je preživel v Sibiriji štiri leta, ker je protestiral proti zasedbi češkoslovaške.
Iz Moskve soorrčajo, da je Prl' šlo danes do manifestacije skupme Judov pred sedežem centralne«* komiteja KP v Moskvi. Policijski agenti so razpršili deroenPtran'e. Med akcijo so prijeli tudi nekaj tujih časnikarjev, ki pa so jih takoj izpustili.
...........................l.lHlll.l^.l.•"l"•l....».M"|»>.l>‘>>l>|.,"“,,.,"'.,.,",,"ll,
VČERAJ ZJUTRAJ V RIMU
ROP V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI: DVESTO MILIJONOV LIR PLENA
Banditi ranili blagajnika in zapriseženega stražnika
RIM, 1. — Štirje zakrinkani in oboroženi banditi so danes zjutraj vdrli v blagajno rimske psihiatrične bolnišnice in se polastili 200 milijonov lir v gotovini. Denar je nekaj minut prej prinesel v bolnišnico uradnik rimske hranilnice in bi moral služiti za plače osebja. Banditi so ustrelili nekaj rafalov iz brzostrelke v opomin in lažje ranili blagajnika in zapriseženega stražnika. Policija, ki jo je primarij bolnišnice obvestil o dogodku, je nemudoma postavila cestne bloke v četrti kjer je bolnišnica, a zaman. Banditi so izginili kot kafra.
Roparji, ki so prišli v bolnišnico s fiatom 124 bele barve, so ustavili avto pred upravnim poslopjem. Dva sta se namenila v telefonsko centralo, kjer sta zvezala telefonista in onesposobila telefone, druga dva pa sta jo mahnila naravnost v blagajno, kjer so bili 32-letni blagajnik Fabrizio Urbani ter zaprisežena stražnika Michele Calabresi in Carlo Massimi.
Calabresi je zagrabil za samokres, a bandita sta bila hitrejša: svinčenke so zadele Calabresija v stegno ter oplazile Urbanija, Mas
siminiju pa sta prisolila krepko zaušnico. Zlikovca sta se takoj nato polastila denarja, ki sta ga strpala v kovčka rjave barve, in zbežala na dovorišče, kjer sta ju čakala pajdaša. Pnevmatike so zaječale in vozilo banditov je odbrzelo proti stranskemu vhodu, ki je bil zaprt. Eden od štirih je sprožil rafal proti ključavnici, ki pa je vzdržala. Zlikovci so zato poskakali z avta, preskočili ograjo in se oddaljili z dvema drugima voziloma, v katerih sta ju čakala pajdaša. En avto, fiat 124 svetle barve, v katerem so banditi pustili krinke in brzostrelko, so policisti našli blizu liceja «Castelnuovo», za drugim, «giulio 1300» zelene barve, pa ni sledu.
Bolničar Gennaro De Protis. ki je čakal pred blagajno na plačo, je obnovil glavne faze drznega roparskega podviga: «Čakal sem pred blagajno, ko sem slišal kričanje in streljanje. Takoj nato se mi je približal zakrinkan bandit, ki je imel rdečo lasuljo in usnjen suknjič. Naperil je proti meni brzostrelko in mi zažugal: «Ne gani se! To je rop!» Medtem ko je bandit stopil
v blagajno je bolničar zbežal, da bi dal alarm.
Primarij psihiatrične bolnišnice prof. Bartolini pa je izjavil, da je slišal kričanje iz blagajne, ki J® oddaljena le nekaj metrov od njegovega urada. «Mislil sem — j® poudaril — da gre za hudo razburjenega pacienta. Šele ko serti videl bandite bežati, sem razumel, kaj se je zgodilo.»	.
«Po mojem mnenju — je dodal prof. Bartolini — so banditi zelo dobro poznali bolnišnico. Preden so zbežali so onesposobili vse tele' fone.
Edini, ki je še delal, je bil telefon mojega urada, s katerim smo poklicali policijo.»
LEGNANO (Milan), 1. — Danes zjutraj je v legnanski bolnišnici umrl ravnatelj banke iz Castellali' ze (Varese) Giovanni Bona, ki 6° ga banditi smrtno ranili v torek. Bono, kateremu je krogla prebila lobanjo, so pripeljali v bolnišnico takoj po roparskem podvigu, a njegovo zdravstveno stanje je bilo tako kritično, da ga zdravniki niso hoteli operirati.