P» paitl pra|*maa: ia
celo teto naprej 26 K — h pol leta „ 13, — „ Četrt , , 6,60, mesec , 2,20,
V apravniitvu'prt|amaa:
ta
celo leto naprej 20 K—h pol leta , 10 „ — , oetrt , „ 6 , - „ mesec , 1 ,70,
Za poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Narefiaina in inaerate ■prejema upravništvo *
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Seme-nifikih ulicah St. 2,1., 17
Ithaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 191.
V Ljubljani, v četrtek 22. avgusta 1901.
Letnik XXIX.
Volivno gibanje.
Liberalna nedoslednost
Z velikanskim navdušenjem proglašajo krščanski volivci postojinsko - logaškega vo-livnega okraja kandidaturo dr. Jan. Evang. Kreka za deželnozborske volitve, ki se vrše dne 12. septembra. Za tako kandidaturo bodo šli vsi dobro misleči in zavedni No-tranjci v boj. So celo mnogi naši nasprotniki, ki pravijo, da si ne morejo želeti boljšega poslanca. V živo pa je zadeta s to kandidaturo „Narodova" klika, ki je računala na mogočo nesložnoBt mej krščanskimi volivci. Vsaka nesloga pa je 6edaj izključena in lahko se smejemo „Narodu", ki včeraj dr. Kreka psuje s „popom". Isti „Narod" pa je minulo leto, ko je v peti skupini gospod dr. Krek izjavil, da v državni zbor ne kan-diduje, drugače govoril o dr. Kreku. „Narodu" je bil takrat dr. Krek nakrat „mož poštenjak, nesebičen in požrtvovalen i n r e s n i č n o prepričan o tistih idejah, ki jih zastopa". In liberalne „Novice" so hvalile dr. Kreka, da je poštenjak brez madeža, popolnoma nesebičen človek, ki žrtvuje vse, kar ima in samega sebe za svoje prepričanje, da je brez dvoma resničen prijatelj ljudstva itd.
Tako so takrat dr. Kreka priznavali ljudje, ki so ga proj leta in leta blatili. Kaj hočete sedaj, liberalni rovarji ? Ali se je dr. Krek morda kaj izpremenil? Dr. Krek je ostal vedno isti, izpreminja se le od dne do dne, kakor ravno kaže, liberalna h i -n a v š č i n a, ne izpreminja pa se naše ljudstvo, ki se na liberalne nedosledneže ne bo pri bodočih volitvah oziralo, ampak bode 6lo navdušeno v boj za načela, katera neustrašeno zastopa dr. Krek. Pozor somišljeniki v Beli Krajini!
Učitelj Š e t i n a iz Črnomlja razvija v kmetskih občinah tiho pa intenzivno agitacijo. Pazite torej na njegovo rovanje, da ne bode pozneje presenečenja! sploh velja
ob volitvenem času načelo: Neprenehoma biti na straži, sicer sev n a j bi gurne j i h občinah lahko pripeti nepričakovano iznena-d e n j e.
Shod v Sevnici.
(Dopis.)
Zadnjo nedeljo je zborovalo na lepem, za cesarjev rojstni dan posebno bogato ozaljšanem vrtu g. gostilničarja Simončiča v Sevnici ob Savi katol. pol. društvo „Sava". Vspored se je vršil, kakor je bil po Časnikih priobčen. Ko nas je pozdravil predsednik društva vlč. g. drž. in dež. poslanec Jožef Ž i č k a r, dal je besedo prvemu govorniku, ki je razložil in pojasnil pravila društva „Sava" ; da ne brez vspeha, kaže dejstvo, da je ob sklepu pristopilo nad 30 samih zavednih novih udov. Nato nastopi povabljeni govornik g. Gostinčar. V temeljitem in gladkem govoru je razvijal aocijalno vprašanje, v kolikor zadeva delavca, obrtnika in kmeta. Ker ni bilo'nobencga soc.-dem. blizu — naši tovarniški delavci so že preboleli to bolezen — govoril je obširneje o kmečkem vprašanju in dokazal, da edino v zadrugah je iskati kmetu rešitve. Kmet pomagaj si sam in Bog ti pomore. Socijalno vprašanje je rešil že naš Zveličar, torej nazaj h Kristusu, kapitalisti in trpini, nazaj vsi k praktičnemu krščanstvu! Navduševalnim besedam je sledilo burno odobravanje.
Največjo pozornost je pa vzbudila tretja točka vsporeda: govor o nemškem šolstvu na Spod. Štajerskem. Ker se v našem trgu tudi nahaja dvorazredna ponemčevalnica slovenskih otrok — pravih nemških je le 7, reci in beri: sedem — ki pa zadnja leta hira na počasni j etiki, je bil ta govor prav umesten. Govornik je na mnogih zgledih, zlasti iz lastne skušnje pokazal, kak nestvor je nemška šola na slovenskih tleh. Nem-škutarska šola odtuja slovensko deco veri, lastnim starišem, narodu in domovini. »Šola pa, če prava ni, bolje — da je ni«, je rekel naš prvi pedagog škof Slomšek. Šulferajn-
Bka šola pa ni prava — torej, stariSi, ne prodajajte več otrok za dvomljive ugodnosti šoli janičarjov. Glasni dobroklici, zlasti med kmečkimi poslušalci, so pričali, da bo sev-niška nemška mučilnica v prihodnji šolski dobi storila spet velik korak — nazaj.
Končno je g. poslanec poročal o svojem delovanju v dež. in drž. zboru. Ker je danes prvič med svojimi sevniškimi volivci, sicer je pa priredil že 35 shodov, kar je poslanec, je natančno in podrobno razpravljal o vsem, kar Be je godilo v naših parlamentih od 1. 1897. Pojasnil je na vse strani politiko svojo in tovarišev v Gradcu in na Dunaju. Pazljivo je sledilo občinstvo njegovim izvajanjem, odobrilo obstinenco v dež. zboru, in ko je g. poslanec pozval, naj se mu izročijo prošnje ali nasveti, so to mnogi volivci z zaupanjem storili. Stavile so se na to razne resolucije, slične onim na drugih Bhodih štajerskih poslancev, in bile soglasno vspre-jete. Z velikim navdušenjem so bile odo-bravane one, ki se tičejo tukajšnje šulferajn-ske šole. Izrekla se je nepotreba te šole, gg. učiteljem slov. šole, osobito njenemu voditelju, v nemških listih zadnji čas podlo napadanemu g. J. Mešičku, pa spoštovanje in popolno priznanje.
Končno se je vzdignil odlični kmetovalec g. J. Zalokar in izrekel marljivemu poBlancu prisrčno zahvalo in neomejeno zaupanje. G. predsednik je na to z navdušenimi živio-klioi cesarju in papežu zaključil shod.
Mažarski imperijalizem.
II.
Mažari oponašajo Hrvatom, da sanjajo, če mislijo, da se jim zares kedaj uresničijo njihove osnove glede zjedinjene Hrvaške. In vendar je zjedinjenje istega po raznih pokrajinah razdeljenega naroda gotovo verjetneje, nego bo osnove mažarskega imperializma. Mažarskega imperijalizma ? Kdo se pri tem ne spomni basni o žabi, ki je hotela, da jo podkujejo, ko je videla, kako kujejo konja. O imperijalizmu morejo pač go-
voriti Angleži, Nemci, Rusi in Amerikani, ki imajo ogromne zemlje in mnogobrojno prebivalstvo, ne pa Mažari, ki so žo po položaju svojem in tudi po neznatnem številu prebivalstva vezani na sosede svoje, od katerih so jim brez dvoma najvažneji ravno Hrvati, ki žive že toliko vekov združeni pod istimi vladarji. In ravno proti njim hočejo uporabiti svoj imperijalizem ali gospodstvo jačega, pa da se razširi mažarska vlast čez vse hrvaške zemlje tje doli daleč na Balkan. Mažari si predstavljajo vse to kot lahko stvar; oni mislijo, da bodo trgali slovansko posest tako lahko povsodi, kakor so to naredili z Reko, kjer so prišli do Jadranskega morja, katero si zdaj seveda tudi že prisvajajo. Pri tem napredovanju na iztok se oni sklicujejo na svoj nekdanji navidezni imperijalizem pod Arpadovci in Anžuvinci. Pod temi vladarji je bila zjedinjena tudi Dalmacija, neki deli današnje Bosne in Srbije. Toda nepristranska zgodovina nam dokazuje, da je bila Hrvatska z Dalmacijo tudi takrat za-se samostalna kraljevina in da so tedanji ogerski vladarji le kot hrvatski kralji širili svojo vlast vse do Jadranskega morja. O kakem mažarskem imperijalizmu v današnjem smislu se ne more niti misliti. Toda Mažari kvarijo tudi v tem pogledu zgodovino, samo da je njim v korist.
Vrhu tega pa bo grozni nevedneži v poznavanju nas južnih Slovanov. A tudi to nevednost hočejo izrabiti v svojo korist Po svojih časopisih pišejo, kako se je Stross-mayer uprl Kallayu, ko je le ta proglasil bosanski jezik kot posebni jezik s posebno književnostjo in da imajo Dalmatinci svoj dalmatinski jezik. Strossmayerju oponašajo, da je to storil le radi hrvaške propagande, ker bi rad, da se čuje povsodi le hrvaški jezik.
A vsak Hrvat ve, da se govori hrvaški v Bosni, Dalmaciji in Istri ravno tako, kakor v banovini, a isti jezik vlada tudi v Srbiji, Črnej Gori, samo da ga tam zovejo srbski in pišejo s cirilico. Sicer pa zna vsak izobražen Hrvat in Srb oba alfabeta ter to ni no-
LISTEK.
Smrt našega zdravnika.
(Spisal Oskar Zahar.)
Šel sem mimo njegovega vrta z obvezanim vratom. Zaradi obvez sem držal glavo nekoliko nagnjeno. Lice mi je bilo bledo; izginila je z njega še ona trohica rdečice, ki jo imam sicer.
Ležal je na vrtu pod jesenko brezdelno, kakor po navadi. Ko je čul moje stopinje, se je vzpel in ugledavši moj obvezani vrat in obledelo lice, je koračil bliže vrtne ograje.
»Kaj ti je?«
»Vrat me boli.«
»A kaj vraga Bi si napravil ?«
»Naš potok z množico svojih studen-čkov, izvirajočih deloma na njegovem dnu, deloma izpod obrovov, je kriv moje bolezni. Saj znate, da bi lahko zmrznil v njem o največji vročini. Predvčerajšnjim sem se kopal; mudil sem se malo predolgo v vodi, mogoče sem stopil vanjo tudi nekoliko vroč, in zdaj me boli vrat. Gutam težko; grlo okoli jezička mi je nekoliko belo. Sploh mi je vsa glava težka, in po ušesih mi šumi.«
On ima rjave, neprestano se smehljajoče oči. Odprl jih je široko, da ni niti trenil
/ /
s trepalnicami, okoli usten se mu je nabral dobrovoljen, očetovsko skrben izraz, zama hnil je z desnico, iztegnil na nji kazalec in nizko jo držeč, kakor kdo, ki noče, da bi čul njegovo razlaganje ves svet, mi je govoril :
»Čuj 1 /¿oper to ni nič boljšega, kakor da si daš skuhali »ajbiša« in piješ njegovo vodo. Ta goni kri navzgor v glavo. A da ne bodeš imel glavobola, jej rumeni sladkor; ta vleče kri doli. V nekoliko urah bodeš zdrav, ako storiš to. Če nimaš sam ,ajbiša', pridi k meni, da ti ga dam jaz. Prideš?«
»Pridem.«
Moža nisem hotel žaliti, zato sem mu obljubil, kar je želel, dasi nisem mogel razumeti na noben način, zakaj bi ozdravel, ako bi pil ,ajbiševol vodo, ki naganja krv v glavo, in bi trošil rumeni sladkor, ki jo jemlje doli. Gotovo bi se mu zasmejal na ves glas, da nisem bral na njegovem obrazu velike skrbi za svoje zdravje. Da bi se ognil vsem nadaljnim njegovim zdravstvenim razpravam, sem odšel naglo s trdnim sklepom, da se ne prikažem pred njegovo hišo, dokler ne ozdravim čisto. Zadrževal sem se doma, čuval se, da nisem prišel na prepih, dajal si na vrat mrzlih ovitkov ter bil v nekaterih dneh dober brez ,ajbiševel vode in rumenega sladkorja.
On je bil naš vaški zdravnik. Pomagal
je vsakemu rad, celo nepoklican, in se je hudoval, če se ni ravnal kdo po njegovih besedah. Z devctnajstletno prakso si je pridobil toliko zaupanje pri ljudeh, da so se zatekali v bolezni k njemu vsi razen bolj prosvitljenih, obenem tudi bogatejših, ki so klicali na pomoč zdravnike iz mesta. Lahko bi Bi bil nabil nad vrata svoje hiše desko z napisom: »Mihael Plaveč, krajni zdravnik. Uraduje ves dan brez izjeme.«
Ljudje bi se mogoče nasmehnili, a čudili se ne bi. Vzrasel in vzgojil se je med nami, in stavim glavo, da se ni sanjalo v mladosti niti njemu, niti njegovemu očetu, da bode opravljal v naši vaBi še kedaj tako važen posel, kakor je zdravnikov. Mislil je najbolj gotovo, kako se bode potil pod vročimi žarki poletnega solnca, obdelujoč polje, in kako bodo zarezavale v njegovo čelo in lice moreče skrbi za vsakdanji kruh globoke, bolestne brazde, a da bi ležal kedaj v jesenkini senci in si belil glavo s tem, kako bi zdravil vsakojake bolezni, ki tlačijo njegove vaščane in jih ovirajo pri delu, mu ni prišlo ni na um.
Kot najstarejši sin je prevzel očetovo gospodarstvo, si izbral na vasi družico in so mučil na istem posestvu in v isti hiši, kakor njegov oče, ded, praded . . . kakor se bode i njegov sin. Drug drugemu so umikajo, prazne prostor, da ga zasede naslednik, iz-
ginjajo s površja, padajo v grob, za njimi vstajajo drugi, a posestvo ostane neizpreme-njeno samo s to izjemo, da proda ta eno, dve njivi na tem koncu, da jih kupi drugi čez nekaj let na drugem, da napravi ta tam pašnik, kjer je imel njivo prejšnji, ali izpre-meni travnik v njivo. Ne izpremeni se hiša, le na mesto pišivih, razglodanih tramov pridejo novi, ali ee napravi kaka nova, potrebna shramba, katero smatra naslednik za nepotrebno in jo podere. V zakonskem svojem življenju je dobil tri sine, tri krepke, širokopleče mladeniče z močnimi, debelimi, kmetom lastnimi kostmi, mišičastimi rokami, nekoliko ploščatimi obrazi in malo naprej Bklonjeno postavo.
Imeli so vsak svojo muho kakor oče. Vsakemu je bilo znano, da je Plavčev Miha trdoglav, da mora doseči, kar si vbije v glavo. Vsakdo je vedel, da je podrl skedenj, ki je ugajal vsem njegovim prodnikom, zato, ker je po njegovih mislih odhajal prah prepočasi ob mlatvi skozi ozke, nizke, s po-koncu stoječimi palicami preprežene linice. Postavil je na mestu starega skednja štiri mogočno hlode, naredil na njih streho in strop, in pod to streho je sestavil skedenj, ki pa ni nikakor imel svoje strehe in se ni dotikal stropa, da je bilo dovolj prostora, da so je razpršil hitro prah.
(Dalje prih.)
bena zapreka za medsebojno razumevanje. A kar dela zdaj v Bosni Kallajr, to so delali tudi ie pred nedavnim na Hrvaškem in po slovenskih pokrajinah, a to je staro po-znato geslo: divide et impera. Toda to sredstvo pri probujenih narodih ne pomaga nič več; a tudi pri Hrvatih ne bodo ž njim nič več vspeli.
Pred nedavnim smo dokazali, kako se je hrvaška ideja raiširila in učvrstila po vseh onih deželah, po katerih misli mažarski im-perijalizem zasaditi svoje korenine. Prišel je prekasno, korenine njegove se ne morejo nič več prijeti. Poskušal bo sicer svojo srečo še nekaj časa, ker mu je zdaj politična konste-lacija povoljna, toda dalje od poskusa ne pride, kajti o pravem mažarskem imperija-lizmu sploh ne more biti tudi govora, dokler obstoji dualizem, a ta bo gotovo še nekaj časa potrajal; a dokler traja dualizem, vendar le ne vodijo sami Mažari zunanje politike cele države, če tudi se mora sicer priznati, da imajo zdaj velik vpliv nanjo. Hrvaška misel pa se pri tem tako krepi in širi, da je mažarski imperijalizem ne bo mogel zatreti, marveč bo ona stopila na nje govo mesto, saj to zahteva korist cele države, in zato bodo morali Mažari slednjič žrtvovati tudi to svojo najmilejo osnovo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. avgusta.
Spravna pogajanja mej tirolskimi kršč. socijalci in konservativci.
Mej brzojavkami smo včeraj sporočili, da so se za sedaj razbila pogajanja mej krščanskimi socijalci in konservativci na Tirolskem. O dotičnem shodu konservativnega spravnega odseka, ki se je vršil minulo nedeljo, poročajo »N. Tir. Stimmen« sledeče: Dne 19. t. m. se je sošel v Briksenu spravni odsek, ki ga je izvolil konservativni deželnozborski klub in ki je imel namen po želji knezoškofovi doseči mej obema strankama potrebno edinost in končati pogubni bratski razpor. Žal se ni posrečilo doseči tega miru, ker so kršč. socijalci izjavili, da sedaj ni mogoče pričeti z snovanjem enotne stranke na Tirolskem, in ker so tudi odločno odklonili zahtevo, naj bi se izvedle prihodnje deželnozborske volitve na podlagi statusa quo, marveč zahtevali, da jim konservativci prepuste pet novih mandatov, večinoma v severnem delu Tirolske, čemur pa konservativci niso mogli pritrditi. Pogajanja se sicer še nadaljujejo, da se doseže vsaj nekoliko mileja oblika prihodnjega vo-livnega boja. — K temu pripominja Dunajska »Reichspost«: Žal se je že naprej vedelo, da bo izid tega shoda tak, ker so konservativci odklonili gotovo pravično za htevo kršč. socijalcev, naj se mandati raz-dele po razmerju glasov pri zadnji državno-zborski volitvi za V. skupino.
Premembe v namestništvih.
Vedno pogosteja so v raznih listih po ročila, da v kratkem odstopi gorenje avstrijski namestnik baron Puthon, ki gre v stalni pokoj. Izpočetka se je trdilo, da je njegovim naslednikom določen dež. predsednik v Sle ziji grof Thun Ilohenstein. To vest sedaj de-mentuje „Fr. Schles. Preske", ki pravi, da grof Thun še nikakor ne misli ostaviti se danjega opavskega mesta. Sedaj kandiduje časopisje za to mesto podpredsednika pri linškem namestništvu, barona Heina in pa grofa Bylandt Rheidta. „Linz. Volksblatt" pravi, da se ta dva moža na merodajnem mestu prav resno upoštevata.
Češki deželni zbor.
V češkem dež. zboru sklenjeni zakon, s katerim se uvajajo tudi v kmečkih občinah direktne volitve analogno na Kranjskem, je včeraj dobil cesarjevo potrjenje in stopi seveda takoj letos v veljavo. S tem je izpod bita trditev dr. Stranskega, češ da žele mnogi češki politiki samo radi tega takojšnji razpust dež. zbora in razpis volitev, da bi ee iste v kmečkih občinah vršile še po dosedanjem načinu, namreč posredovanjem volivnih mož. Takojšnjemu razpustu češkega dež. zbora torej niso na potu več nobene ovire. In res se vedno bolj kaže, da vlada ne nasprotuje želji mnogih čeških voditeljev. Češki namestnik grof Coudenhove je potoval te dni na Dunaj, da se konečno dogovori o tem vprašanju. Praški „Cas" že ve
poročati, da sledi razpust in razpis novih volitev v najkrajšem času. Gotovi krogi so seveda še vedno mnenja, da se ta vest ne uresniči, in to bržkone samo radi tega, ker še niso dovolj pripravljeni. O razmerju mej našo državo do Italije pišejo »Corr. Hung.« z Dunaja mej drugim to le: Avdijenci zunanjega ministra grofa Goluhovskega pri cesarju v Išlu pripisujejo tu veliko politiško važnost. Naglašalo se je že pred nekaj dnevi, da daje našemu zuna-njomu uradu posebno mnogo opravka balkansko vprašanje ter stališče Italije napram temu vprašanju. V resnici se pripravljajo in so se deloma že izvršile na Balkanu stvari, ki kažejo, da je blizu čas, ki ga je grof Goluhovski pri svojem letošnjem ekspozeju v delegacijah označil z besedami, da bo prišla monarhija nekega lepega dne v položaj, ki ga več ne bo mogla mirno gledati. Najsla-beje pri vsem tem pa je to, da bi mogla Avstro-Ogerska v slučaju konflikta na Balkanu računati samo na Nemčijo kot zaveznika, ker Italija s skrajno nezaupnostjo opazuje balkansko politiko naše monarhije in jo smatra že skoro za sovražnico. Italijanski vladni listi ne nehajo v tem vprašanju agi-tirati proti Avstro-Ogerski in po razmerju, ki je imajo ti listi do italijanskega zunanjega ministra Prinettija, je skoro gotovo, da govori po njih italijanski zunanji urad. Stvar gre že tako daleč, da so celo nekateri italijanski listi že jeli svariti pred tako nevarno igro.
Admiral Seymour o položaju v Kini.
Na vojni ladiji »Centurion« je predvče-ranjim došel v Portsmouth, kjer ga je, bržkone kot znanega »zmagovavca« na kitajskih tleh, na tisoče zbrana množica navdušeno pozdravila. Takoj prj prvem koraku na suhih tleh pa je mož začutil potrebo po govoru o kitajskih razmerah. Mož sodi o sedanjem položaju v Kini zelo pesimistiški, (vendar-le). Rekel je, da nikakor ne veruje, da bi se v Kini res vselil trajen mir in da je torej neobhodno potrebno, da ostanejo ondi še močne mejnarodne čete. Posebno iz Shanghaja nikakor ne kaže odzvati vojnih čet, ker tam upor niti z daleka še ni udu-šen. Po Seymourovi izjai v so razmere Kini še neugodneje nego pred dvema letoma. Mož tudi zelo dvomi, da bi se kitajski dvor jeseni res povrnil iz Singanfu v Pekin ali kam drugam, ker ve, da je na sedanjem mestu najbolj varen. — Reči se sme, da je s tem Seymour podal še najbolj resnično sliko o sedanjih razmerah v Kini.
naBlove, in tako nabral prvotno podporo za skraja omenjeno društvo, potem potreben denar za cerkev in za župnišče in za župnika.
Msgr. Filip je Protonotarius apostolicus, c. in kr. pridvorni kapelan, vitez reda Franc-Josipovega, častni svetovalec konzi-storijalni v Gorici, ,konzistorijalni svetovalec in asesor v Kraljevem Gradcu, dosluženi ravnatelj semenišča v Kraljevem Gradcu, častni meščan mesta Smifice, častni občan Jamnah. Prvi načelnik društvu, ki ga je prelat Filip ustanovil, bil je grof Fr. Coro-nini, potem msgr. Filip, sedaj mil. škof msgr. dr. Mahnič. V pogledu na zasluge msgr. Filipove ga je svoječasno občni zbor imenoval za častnega predsednika. Ljudo-mili zlatomašnik, prelat Filip, živel do naj skrajnejše meje življenja človeškega!
Izlet na Brezje
napravi dekliška Marijina družba iz Škofje Loke v nedeljo , na praznik Srca Marijinega.
Boplsi.
Škofja Loka, 20. avgusta. (Cesarska slavnost v Š k o t j i L o k i.) Ločani živimo že nekaj časa kar v samih •paradah«. Pred kratkim je bila Loka povodom 251etnice domače požarne brambe vsa po konci in v »flonci«, a zadnje nedelje slovesnost pa je prejšnjo še nadkriljevala. Praznovalo pa je vojaštvo s prebivalstvom slovesno rojstni dan presv. cesarja Frančiška Jožefa. Cela brigada vojaštva je došla v petek 16. t. m. do kosti premočena pri svojih vajah v Škofjo Loko in se nastanila deloma v mestu deloma v okolici.
V soboto na predvečer rojstnega dne Nj. Veličanstva se je mesto obleklo praz nično, in vihrale so zastave raz zvonikov in poslopij. In ko je zičela nočna tema razprostirati svoja krila, zaplamtelo je po mestu na tisoče luči in lučič. Posebno čarobno lice je dala mestu razsvetljava na gradu ur-šulinskega samostana, ki je odseval v svojih raznobarvenih lučicah in umetno sestavljenih podobah.
Vojaška godba, ki je bila trojna — pa je po mestu udarjala razne koračnice in nazadnje zabavala občinstvo na Štemarjih. Jutro 18. avgusta je naznanjal mogočni 24 kratni strel iz topov in obhod godbe po mestu. Ob 8. je bila napovedana vojaška maša. Povabljena so bila vsa oblastva
Cerkveni letopis, ¿lato sv. mašo
je v Meranu na Tirolskem, kakor se nam piše, služil znani prelat msgr. Dominik Filip, ustanovitelj in častni načelnik podpornega društva za vzbolele duhovnike. Imenovanec je leta 1876 skoz zimo bival v Meranu z neko družino iz hiše cesarjeve ter je začel misliti: Ne bi li se dalo oživotvoriti društvo, ki bi vzbolelim duhovnikom omogočilo bi vanje v zimskem zdravilišču Meran? Misel razodel je nekaterim znancem. Vsled tega je po Avstriji razposlal primerno vabilo za pristop. In že prvo leto je društvo štelo 1600 društvenikov in okoli deset podpornikov iz rodovine svetlega cesarja. Društvo obstoji sedaj že petindvajset let. Isto ima tri hiše - zdravilnice : najstarejša je v Meranu, drugo so leta 1883 sklenili postaviti v Gorici.
Istega leta je »neimenovan dobrotnik« obljubil dvajset tisoč goldinarjev pod po gojem, ako si društvo omisli še hišo kje ob Adriji. Na podlagi tega darila je društvo postavilo zdravilnico v Iki. Sreča je društvu pred nedavnim časom ponujala še četrto zdravilnico v Janskih kopeljih na češkem. Za tamošnjo hišo je škof Litomeriški obljubil dati stavbišče in lesa, kolikor bi ga bilo potrebno.
Pa ta sreča za zdaj miruje. Imenovanec je v svoji rojstveni občini Jamne na Ce škem postavil novo cerkev in novo župnišče. Želel je, da bi njegovi rojaki imeli lastno župnijo. Ali vlada iz verskega zaloga ni privolila prispevka za župnika. Pa msgr, Filip ni miroval. Oskrbel je toliko glavnice, da obresti plačujejo župnika. Dobrotnik sam nima drugo, kakor poleg male penzije le dobro srce. Pisal je in zopet pisal na razne
sv.
iz mesta in vsi uradi. Ob tej uri se je zbralo na krasno izbranem prostoru pod Kamnitnikom — kjer je bil postavljen šotor z altarjem — vse vojaštvo nad 3000 mož, došli so uradi in privrelo je ljudstva okoli 2000. Celo iz visoke Gorenjske — iz Dovje prišlo ljudstvo gledat slovesnost. Nato je daroval g. mestni župnik ob azi-stenci sv. mašo, dal blagoslov z Najsvetejšim in z zahvalno pesnijo končal sv. opravilo. Marsikak gledalec nevojak si je lahko zapomnil, kako pazljivo je vojaštvo pri sv. maši, in je pred seboj gledal svarilen zgled, kako naj se sam obnaša pri službi božji.
Po sv. maši je vojaštvo defilovalc. Ob jedni uri popoldne je bil v prostorih ljudske šole banket, h kateremu je bila povabljena mestna duhovščina in vsi uradi. Zvečer je svirala godba na trgu, in končal se je dan s koncertom na Štemarjih.
Ljudstvo je bilo ob tej slovesnosti navdušeno in ginjeno. Vojaštvo — nižje in vi§je — ge je pa jako laskavo izražalo o prijaznosti in gostoljubnosti Ločanov.
V ponedeljek zjutraj, ob pol petih se je začela brigada pomikati proti Žirom.
oklepčno omenim še, da se je isti dan slovesna sv. maša za urade vršila ob 10. uri v mestni župni cerkvi, in pa še to, da bom menda zopet kmalu poročal o drugi slavnosti, ki je že prod durmi, in ki se bo vršila povodom blagoslovljenja novega doma požarne brambe v Stari Loki.
Z dežele, 20. avgusta. Volivna doba se že bliža. To vedo tudi liberalne muhe, ki Se poslužujejo starih možnarjev, katerih sedaj drugi ne smejo rabiti, kakor pristni liberalci in njih podrepne muhe podrepne liberalne muhe, ki so pokupile vse streljivo in vse že obrabljene možnarje, že letajo po deželi in iščejo kmetov in drugih ljudij, da nad njimi kažejo svojo oliko in veliko prostost, da smejo tudi v prepo-
vedanem času streljati z možnarji. Te liberalne muhe, jaz jih imenujem »brenceljne«, so liberalni eksekutorji in možnarji so njih z iažmi in psovkami napolnjena »usta«. Poslušajte !
Nekaj kmetov, ki so peljali čredo h kupcu, si je hladilo v gostilni žejo pri vrčku pive in so se pogovarjali to in ono. Pri mizi sta sedela tudi dva »gospoda«, ki se pa za »kmete« nista nič menila. Kar prihrumi v gostilno mož v znani obleki, katerega se vsak ustraši, četudi ni kmet, ako nenadoma pokuka njegova kapa skozi vrata, ponujaje z roko »strašilni" listek. Meni sicer ni znano, jeli kedo zbežal iz sobe, a toliko vem, da pohod tega moža ni bil po volji niti hišnemu gospodarju niti našim kmetom. Kakor hitro je prišel v sobo, jel je zabavljati in preklinjati čez duhovnike in slaviti one, ki jih pred svetom sramote. Tudi našim poštenim kmetičem hoče pridigovati, češ da so neumni, ker dajejo biro in jih poslušajo, a skupil jo je. Kmetje so mu vrlo odgovarjali in konečno se eden oglasi: „Veste kaj, duhovni še niso nobenemu grunta pojedli, vaši liberalni gospodje pa morebiti več kot imate Vi las na svoji liberalni „laterni". Ako mi pri davkariji zmanjka le en vinar, že moram leteti ponj ; duhovniki so pa naši največji dobrotniki".
„Le zagovarjaj jih, pobožna duša! Ti si angeljček, glejte ga!" pravi eksekutor. „Naj bom ali ne, naj bom za kaj ali za nič, a boljši sem vseeno, kakor Vi, ki ne znate drugega nego lagati čez duhovne. Jaz vem, da se to ne sme, in jaz kot pošten kmet se bom vsakemu ustavil, in naj si bo liberalna podrepna muha, ki ne zna drugega, kakor „fige" pobirati za svojimi enakovrednimi gospodi. „Kaj ni res, tovariši ?" „Da!" zagrmi.
„In ker ste poprej omenili volitve, Vam na vsa usta povem, da če se še tako napenjate in zabavljate čez duhovnike in stranko, bodite prepričani, da mi nismo šleve, ki bi zatajili svojo vero in svoj narod, dragi svetinji naših očetov. Mogoče, da imate na razpolago denar in drugo sredstvo, ven-der se Vas ne ustrašimo. Naše orožje je križ in vsak poštenjak, se bo bojeval zanj do zadnjega". — „Dobro, bravo, imenitno si mu povedal", rekali so kmetje. — „Sicer pa bolje, da gremo, saj vidite, kako smo jih dali. Ko bi tvoji višji gospodje vedeli, kako slabo opravljaš svojo eksekutarsko službo, bi te vzeli takole čez kolena, veš". In odšli so vrli kmetje, kmetje s plemenitimi srci. Ostali gospodje so se gledali s kislimi obrazi.
samo Te
Z Goriškega, 20. avg. (Mlekarska zadruga v Bovcu.) Vže pred dobrimi tremi tedni je objavila „Soča" neki dopis iz Bcvca, v katerem napada bovško mlekarsko zadrugo, ki si je stekla vže veliko priznanj, dopisnik se laže v omenjenem dopisu, da e mlekarnica ustavila svoje delovanje, da gre vse rakovo pot, da je do 50 kvintalov sira še v zalogi, ki je pa pokvarjen itd. Za „Sočo" je pricapljal neizogibni „Slov. N.", ti je omenjeni dopis ponatisnil, ter „Rodoljub", kateri prinaša vrh tega še drugo vest, da je bilo več kvintalov tega sira že zaplenjenega. Da si upa kdo tako nesramno lagati, bi človek ne pričakoval, in to še v zadevi, ki je tako važna! Brezobrazni dopisnik, ali ste pa dobro premislili, predno ste vzeli v roke svoje umazano pero? Ali ste mislili na to, da napravite lahko ubogemu ljudstvu s takim, do cela satanskim obrekovanjem neizmerno škodo?!
Sicer pa bodimo prepričani, da se razkadijo čim preje te ostudne laži, kar nagro-madene v kratkem dopisiču, kakor jutranja megla v nič ter ostane od tega le sramota dopisniku, ozir. liberalnim naprednja-kom v Bovcu.
Bovčani, zlasti vi, ki niste še dosti spoznali svojih „prijateljev", zapomnite si dobro ta slučaj, ne zabite te vnebo-vpijoče hudobije liberalno-na-predne klike, kateri je vsako, in še tako podlo sredstvo dobro došlo, da doseže svoj namen.
Liberalno - napredna stranka pa dobro pomni, da Bog ne plačuje vsako soboto!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 22. avgusta.
Iz iavantinske škofije, č. gospod Jakob Hribe mik, knezoškofijski duhovni «vetnik in župnik v Braslovčah, je imenovan dekanom istotam. Gospod Alojzij I I a u b e n-reich, računski reviden! pri knezoškofij-skem knjigovodstvu, je postal ekspeditor istotam, na njegovo mesto pa pride č. gospod Mat. Str a ki, dosedaj komi vikarij pri mariborski stolni cerkvi. — Spiritualom v knezoškofijskem semenišču v Mariboru je imenovan č. g. Rudolf Janežič, dosedaj drugi kaplan v Celju. — Provizorjem pri Sv. Joštu na Kozjaku je imenovan č. gosp. Janez Munda, doslej kaplan v St. Ilju. — Drugim mestnim kaplanom v Celju je imenovan č. g. Ivan Gorišek, doslej provizor v Braslovčah. — Prestavljen je č. gosp. kaplan Gothard Ferme iz Gornjega grada v Braslovče. — Na novo so nastavljeni kot kaplani čč. gg. absolvirani bogoslovci: Martin Lenart v Št. Ilju, Anton Pučnik v Gornjem gradu, Ivan Zaje v Št. Rupertu nad Laškim in Ivan Bo sin a v Rogatcu.
Prezentiran je za župnijo Št. Jan ž č. g. župnik I. N e m a n i č iz Št. Lamberta pri Litiji.
»Narodova« domišljija. „Narod" je v št. 189. spravil v zvezo duhovne vaje za iavant. škofijo b polit, shodom, ki se vrši istočasno v Mariboru. Duhovne vaje so pa bile napovedane za čas od 19. do 23. t. m. v škofijskem uradnem listu že 1. maja, ko se o shodu še ni vedelo, ali se bo sploh vršil in kedaj. Sklicanje shoda je bilo po verjeno dr. Rozini, ki za duhovniške vaje ni do zadnjega nič vedel. Ravno duhovnikom, ki so sploh dobili povabila na shod, je ta čas jako nepriličen, a se ni dalo več pre-drugačiti, ker so vabila bila že razposlana. Bodi torej „Narod" brez strahu in skrbi !
Odlikovanje. Profesorju na drž. realki v Gorici g. Franu P 1 o h 1 u je povodom njegovega umirovljenja podeljen naslov šol. svetnika.
Glavni volivni kraji za kmečke občine. Deželna vlada je določila za volitev dne 12. sept. sledeče glavne volivne kraje: I. Za vol. okraj Ljubljana-Vrhnika: Spodnja Šiška; II. za Kamnik-Brdo: Domžale; III. za Kranj-Tržič Škofjaloka : Prim-skovo; IV. Radovljica-Kranj. gora: Lesce; V. za Postojna-Logatec-Senožeče-Lož-Ilir. Bistrica - Cirknica: Postojna; VI. za Vipava-Idrija: Vipava; VIII. za Novomesto - Kostanjevica Krško: Šmihel Stopiče; VIII. za Trebnje - Žužemberk - Mokronog - Litija -Radeče: Litija ; IX. za Kočevje Ribnica-Vel. Lašče: Velike Lašče: X. konečno za okraj Crno-melj-Metlika: Gradac.
Slovensko gledališče bode pričelo s svojo letošnjo sezono dno 22. septembra. -Za opero sta engaževana dva kapelnika, g. T o maš, ki je bil večletni kapelnik narodnega gledališča v Brnu, in g. Mitrovič, absolvirani praški konservatorist, rojen v Dubrovniku.
Poročil se je včeraj v Trstu gospod Lj ude vit Demeter Jereb, c. kr. asi-«tent državnih železnic v Trstu, z gospo dič. •Olgo Čokelj; g. Anton Trtnik, c. kr. carinarski asistent na Dunaju, pa se je poročil z gdč. Adelo Čokelj. — Poročil se je g. Jožef Mešiček, nadučitelj v Sevnici, z gdč. Irmo Schleucher.
Dopust je naučno ministerstvo podaljšalo g. Al. G a n g 1 u, učitelju na tukajšni umetno obrtni šoli, do 15. sept. 1902, da more dogotoviti model za Valvazorjev spomenik.
Brzovlak skočil s tira. Iz Maribora se poroča: Včeraj dne 21. t. m. ob 2. uri 20 minut popoludne skočil je nedaleč od mariborskega kolodvora takoj za dravskim mostom s tira brzovlak, ki zapusti mariborsko postajo ob 2. uri 14 min. in navadno privozi v Ljubljano ob pol 6. uri zvečer. Skočil je s tira železniški stroj, dalje službeni, poštni in prvi osebni voz. Stroj je zaprl obe progi. Mej potovaloi je zavladalo veliko razburjenje posebno v prvem osebnem vozu. Pomoč je bila hitro pri rokah. Proga je na usodnem kraju razrušena, zato so včeraj in danes osebni vlaki šli po jednem delu ogerske proge, vsi tovorni vlaki mej Ljubljano in Gradcem pa
so bili ustavljeni. Včerajšnji brzovlak je imel pet četrt ure zamude. O vzrokih nesreče se čuje, da je paznik prepozno izvršil preBtavo tira, tako, da je železniški stroj, ko je paznik to prestavo izvršil, že bil na koroški progi, ostali vozovi pa so prišli na tržaško progo. Danes bo na poškodovani progi delali vso noč.
Umrl je v Mengšu dijak petega razreda realke Pavel Jenčič v 18. letu svoje dobe.
Iz Št. Petra na Krasu se nam poroča : Povodom praznovanja rojstvenega dne Njega Veličanstva cesarja Frančiška Jožefa I. je tudi St. Peter pokazal po svoji moči uda-nost, pokorščino in ljubezen do presvitlega cesarja. Občinstvo in vojaštvo, katero je imelo do 20. t. m. tukaj svoje vaje, je na predvečer vsa poslopja krasno razsvetlilo in z zastavami okrasilo. Dne 18. t. m. ob 9. uri dopoludne je pod milim nebom opravljal daritev sv. maše tukajšnji gospod kurat. Udeležili bo se sv. maše poleg vojaščine tudi vsi tukajšnji uradi korporativno. Udeležilo se je pa tudi te slavnosti v velikem številu občinstvo, katero je prosilo in molilo, naj bi nam Vsegamogočni Bog čuval in varoval cesarja in Avstrijo. Posebno ginljivo je bilo videti pri defiliranju vojaščine stati poleg visokega gospoda vojaškega poveljnika dva čez 80 let stara doslužena vojaka, katerih prsi bo krasili v vojskah pridobljeni in za služeni križci in svetinje.
Dijaka ustrelil. Predvčerajšnjim smo poročali mej brzojavkami, da je v bližini Središča na deželni meji nekdo ustrelil ju rista Feliksa Stamplla. Sedaj se čuje, da je dijaka ustrelil lovski paznik g. dr. Spesiča, ker ga je dijakova obleka zmotila tako, da je menil, da se pregiba pred njim div jačina. Lovski paznik je v sodnijski preiskavi. zločin je izključen.
Anžič zopet ušel. Znanega tatu bi-cikljev so v resnici prijeli v Solnogradu. Pripeljali so Anžiča do Beljaka, kjer ga je danes sprejel v varstvo orožnik, da ga pripelje v Ljubljano. Orožniku se ni povedalo, kako nevarnega tatu bo mu zaupali, zato Anžiča ni niti uklenil. Anžič se je navidezno udal v svojo usodo s trdnim namenom, da se še jedenkrat krepko ponorčuje iz policijskih organov. Skoro do Vižmarjev ni Anžič imel nobenih posebnih želja, ko se je pa bližal z gorenjskim vlakom ljubljanski okolici, katero dobro pozna, prosil je orož nika, naj ga pelje na stran. Orožnik ga je Bpremil do vrat stranišča v vagonu, kjer je stal na straži. V bližini Šiške se je Anžič nakrat povspel skozi okno stranišča in skočil iz vlaka. Padel je na hrbet, kar je dobro videl železniški čuvaj v bližini, vendar se je Anžič hitro pobral in letel proti Savljam. Menda je pri skoku dobil poškodbo, ker je pri begu bil videti nekoliko kruljev. Orožnik je menda imel tako stališče pred vratmi stranišča, da Anžičevega skoka ni mogel o pravem času opaziti. Policija je z biciklji in peš v ljubljanski okolici na delu, da dobi Anžiča. Po Ljubljani se govori, da so orožnika, ki je spremljal Anžiča, že razorožili.
Efektno tombolo b 1000 kartami po 40 v. je dovolilo finančno ministerstvo pro-btov. gasilnemu društvu v Kranju v korist društvenemu zakladu.
Obsojen napadalec. G. dr. Karlovška je napadel nedavno neki celjski zagrizenee z nemškim imenom Polička z nožem. Nekateri nemški listi so stvar zasukali tako, kakor bi bil dr. Karlovšek napadel Polička. Sodnijska obravnava je dokazala, da je Polička res napadel dr. Karlovšeka z nožem, in je bil obsojen na 12 dni strogega zapora.
Dirka z bikom. Bik in biciklist sta včeraj popoludne dirkala na Črnučah. Na Črnučah pri Dobravcu je ušel bik iz hleva in je bezljal po neki njivi. V tem trenotku se pripelje po cesti iz Ljubljane nek biciklist. Ko bik biciklista zagleda, strahovito zatuli in jo ubere za biciklistom, ta pa ves v strahu pred takim dirkačem na kolesu na vso moč beži. Razume se, da je bik prej opešal nego biciklist.
Zdravje v Ljubljani. Od 11. do 17.
avgusta je bilo 21 novorojencev, 1 mrtvo rojenec, 30 jih je umrlo, in sicer 1 za škar-latico, 1 za vratico, 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled nezgode, 22 za različnimi boleznimi, med njimi je 10 tujoev, 18 iz zavodov. Za infekcijoznimi bo-
jeznimi so oboleli, in sicer: 1 za ošpicami, 8 za škarlatico, 1 za vratico.
Vinarsko in sadjarsko društvo s
sedežem v Gorici opozarja vse vinotržce, posebno pa sosedne brate kranjske na obilo obetajočo trgatev. Grozdje tako lepo dozoreva, da je občudovanja vredno, ko že sedaj najpoznejša vrst trt grozdje mehča. To je nenavadno zgodaj, tako da lahko že sedaj pričakujemo gotovo boljšega vina od lanskega. Obenem društvo opozarja vse krčmarje in zasebnike, da ima še v zalogi različna bela in črna vina prav dobra in po prav zmerni ceni. Društvo jamči za prava naravna briška vina, zato naj se vsakdo, ki potrebuje vina, oglasi pri naši zadrugi. Na zahtevo pošiljajo se tudi uzorci, kdor si misli res vina naročiti. Najbolje jamstvo je pa v tem, da ima naročnike iz cele naše širne Avstrije. Toliko se nam je zdelo potrebno objaviti onim, koji niso še obveščeni.
Brzojavni in telefonski promet meseca julija. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca julija skupaj 257011 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam 204641; na Kranjskem 42240. V interurbano m telefonskem prometu jo bilo v istej dobi: v Trstu 1954, v Opatiji 344, v Pulju 150, v Ljubljani 202 pogovorov. V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 320000, v Pulju 6882, v Gorici 7037, v Opatiji 2384 in v Ljubljani 23235krat.
Iz »srečne dežele«. Predvčerajšnjim so se pripeljali iz Amerike v Trst z Lloy-dovim parnikom »Moravia« 44-letna Krieger Katarina s štirimi nedoraslimi otročiči, Man-del Ivan, Velček Anton in Navratil Vinko. Vse te reveže so dali tamošnji naši konzuli prevesti v staro domovino. Kakor se vidi: ni niti v Ameriki vse zlato!
Razpisani učiteljski službi. Mesto nadučitelja je do 16. septembra razpisano na štirirazrednici v Senožečah. Prošnje sprejema okr. šol. svet v Postojni. — Na štirirazrednici na B 1 e d u je do 5. septembra popolniti učiteljsko mesto. Prošnje za to mesto je doposlati okr. šol. svetu v Radovljici.
Strašni prizori na morju Poročali smo, da je parnik „Island" trčil v bližini otoka Douglas ob neko ledeno goro. Sedaj se poroča o strašnih prizorih, ki so se vršili o tej priliki. Popotniki, 125 jih je bilo, so spali, ko je parobrod trčnil ob ledovje. Nastala je v trenotku strahovita panika. Vse je hitelo k rešilnim čolnom. Možje so gazili na tla ženske in otroke. Nek mož je stal sredi jednega rešilnih čolnov in s sekiro v roki mahal okolu sebe, grozeč, da vsakega ubije, kdor bi se drznil še skočiti v prenapolnjeni rešilni čoln. Ko so rešilni čolni oddaljili se od ponesrečenega parobroda, so oni nesrečneži, ki so ostali na parobrodu, pričeli obupno kričati. Na ladiji je bilo tudi več iskalcev zlata, ki so drug drugemu trgali iz rok zaboje zlatega praha. Jeden mož je z vrečo zlata na hrbtu skočil v morje in utonil. V jednem rešilnem čolnu je stal tudi poveljnik ladije. Ko je videl, da je v njem preveč ljudij, skočil je junaški v morje in utonil. Mnogo potovalcev je utonilo v svojih celicah. Več potovalcev, kateri so bili rešeni, umrlo je vsled mraza in velikega napora. Kotel na ladiji je eksplodiral, ko se je la-dija potopila, in mnogo ljudij, ki so se borili z valovi, je bilo ubitih. Utonilo je 65 oseb, mej njimi je tudi guverner z Alaske Ros s s svojo družino.
Nameravani umor francoskega iustičnega ministra V soboto bo zasačili na hodniku irancoskega iustičnega mi-nisterstva 591etno ženo iz Cherburga, ki jc v rokah držala revolver. Ko so jo prijeli, izjavila je, da je hotela umoriti iustičnega ministra. Oddali so jo v bolnico na opazovalni oddelek, da se prepričajo, ali ni žena blazna.
Blazen strojevodja. Iz Curiha se poroča o strašni vožnji železniškega vlaka na progi Hinweil-Effretikon. Mej vožnjo je strojevodja vlaka zblaznel. Odprl jo vso zavore, da je vlak drdral po progi kot blisk in strahovito žvižganj železniškega stroja je Bpremljalo to strahovito vožnjo, vendar je vožnja bila brez nesreče, ker se je poma gaču Btrojevodje posrečilo, premagati blaznega strojevodjo in ga zvezati.
Dr. Kuyper v Gaštajnu. Novo imenovani predsednik nizozemskega minister-stva, pastor dr. Kuyper, se mudi v gaštajn-ekih toplicah; 29. oktobra bo star 64 let. O njem se pripoveduje, da je bil vedno poli tično delaven, bil proti državnemu nadzorstvu cerkve, politično se nagiba h katolikom, dasi je sam kalvinec. Privrženec je splošne volilne pravice in prostovoljne vo-
jaške službe, prijatelj Burov in sili vlado, da jim pomaga. Sedaj pravi kot min. predsednik, da to ne gre.
Lepa bolnišnica. Grozen slučaj po-trjujejo razni nemški časopisi. V Berolinu v otroški bolnišnici se nahaja mnogo otrok z nagnjusnimi boleznimi. To s« godi že celo leto. V zadnjem času je bilo okuženih zopet več otrok in vodstvo bolnice k temu molči. Bolnico oskrbujejo protestantovski pastorji, dijakonise in postrežnice. Berolinski časopisi kličejo po strogi preiskavi in svaro stariše, otroke v to čisto bolnišnico pošiljati.
Zanimivo prikazen so opazovali dne 16. t. in. v Szentesu. Nekaj minut pred 9. uro zvečer je nakrat črn oblak zakril večerno zvezdnato nebo. Potem se je pa vsula ploha, toda na zemljo ni padala voda, marveč zelenkastosvitle — mušice so v malo minutah pokrile tla in nebo se je zopet zjasnilo. Te vrste žuželk dosedaj še niso opazili v tem kraju.
»Los vom — Protestantismus«. Odlični protestantski duhoven in pisatelj v Novem Jorku dr. de Loetra jo prestopil h katolicizmu in ž njim 100 protestantskih rodbin. O tem Wolfijanci molče.
Na Angleškem štedijo. Kralj Edvard Vil. jo zmanjšal pred kratkim število pridvornih kapelanov od 49 na 12, enako je dal zapreti nekaj dvornih kapel. Mej njimi je tudi ona v gradu Kesington, kjer se je pokojna kraljica Viktorija rodila ter svojo mladost preživela.
Umetno vezenje. Pri nas v Ljubljani vršila se je razstava umetnega vezenja in na tej je obudila živahno občudovanje večja zbirka vezilnih vzornih izdelkov v najbolj različnih tehnikah vezanja, od najbolj pri-prostega vezanja na belo in saraso, do najtežavnejšega in najbolj kompliciranega klek-ljanja čipek in vsake vrste slikanja s 6i-vanko. Zanimivo pa je bilo vedeti, da so vsi ti lepi izdelki izgotovljeni na »originalnem ainger Central Bobbin-šivalnem stroju», kakor jo taisti v rabi v rodbinah pri domačem šivanju. Ta razstava je napotila mene, da sem dala svojo hčor, ki prej ni znala na roko vezti, v pouk, da se za poskušnjo izuči nekoliko na stroju v tem za vsako hišo koristnem izdelovanju vezenja. To sem tem ložej izpolnila, ker bo pri razstavi brezplačno poučuje v šivanju in vezenju. Ze po prvem pouku vezla je moja hčer obrobna dela na votlo ter jih je izvršila tako izvrstno, da se res ne morejo z roko bolje izvršiti. Iz tega jako na kratek čas odmerjenega učnega tečaja prinesla pa mi je na dom še sledeča napravljena dela: »Phantasie Durchbruch«, bizantinsko vrvično vezenje, cvetlično in arabsko vezenje, monograme in tullove-apli-kacije in kakor nalogo pridnosti pointlace-delo, katero jo bilo izvrševano — radi svojega izvanredno hitrega izdelanja, če tudi še tako težavno — z Bobbinovim strojem od vseh učenk s posebnim vesoljem. Prinesla mi je dalje k mojemu imendanu velik point-lace ovratnik, katerega je izdelala na tihem v svoji sobici na »Central Bobbinovem stroju«, katerega sem ji kupila v začetku učnega tečaja, in veseli so še, da za svojo opremo, katero njej malo po malem nameravam preskrbeti, uporabi vse tako hitro pridobljene znanosti v šivanju in vezenju. Posebno važno pa je pri tem, da pri hitrosti, s katero se morejo vse te vezilne tehnike izvršiti, so dela iskajočim dekletom ponuja ravno v se danjem času za zelo rabljene point-lace-iz-delke veliko priložnosti za zaslužek, ker tudi delo na stroju je najmanj sedemkrat lepšo, kakor ročno delo. — Nežika Kralj.
Darovi.
(Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 1. do 20. avgusta poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Nar.« 254-06 K, notar Mih. Jezovšek na Vranskem ob izletu Zagorskega Sokola na Vransko nabranih 13 K, župnik lv. Sakser v Hotedršici 5 K, dr. R. Pipuš v Mariboru pri Skrbinškovem večeru bralnega in pevskega društva »Maribor« nabranih 11 '38 K, na novi maši g. Ign. Zaplotnika v Letenicah gospice: obe Golobovi in Rožmanova pri svatih nabrale 6008 K, tovarnar Iv. Jebačin ob blagoslovljenju nove tovarne 400 K, akademiki pri veselici v Dobu nabranih 53 53 K (po »SI. N «), župnik P. Bohinjec v Horjulu 10 K, župnik V. Aljančič na Dobravi pri Kropi, ker so radi bolezni ni mogel udeležiti vel. skupščine v Mariboru, 10 K, cand. iur. Avg. Kolšok v Konjicah pri koncertu konjiš. pev. društva nabranih 60 K, abitur. Janko Pretnar dohodek dij. veselice na Jesenicah 120 K, Litijsko-Smartinsko pev. društvo dohodek koncerta v Trebnjem 60 K (po »SI. N.«); podružnice: v Žužemberku oh odhodnici svet. J. Struclja nabranih 13 50 K, za sodni okraj Mrdo 105 K, v Ljutomeru 16 K, moška v Trnovem pri II. Bistrici 41 K, na Greti pri Trstu 300 K, ženska v Logatcu IV. pokroviteljnino 200 K (zastopnica tfdč. M. Tollazzi), v Selcih iGo-renjsko) 32:30 K, moška v Skofjir Loki 93 (jO K, novoustanovljena ženska za St. Lo-renc nad Mariborom in okolico pokroviteljnino 200 K, ženska v Ribnici pokroviteljnino
200 K (zastopnica gea. Alb. Višnikar), moška v Kranju 102 K.
Blagajnistvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Narodno gospodarstvo.
Žganj arina.
Razglas c. kr. dež. vlade za Kranjsko z dne 16. avgusta 1901, št. 34?0/pr., s katerim se VBled sklepa kranjskega deželnega zbora z dne 13. julija 1901 izdajajo izvršit-veni predpisi o pobiranju remanenc od žganih opojnih tekočin in se razveljavljata ukaza c. kr. deželne vlade z dne 9. decembra 1887, št. 3346/pr. dež. zak. št. 30, in z dne 31. decembra 1888, št. 3292/pr. deželn. zak št. 2 iz 1889. 1.
§ 1. Za one zaloge žganib opojnih tekočin. ki so podvržene v členu II. zakona z dne 8. julija 1901, drž. zak. št. 86. predpisanemu dodatnemu davku in za katere je bila doslej obstoječa deželna naklada na žgane opojne tekočine dokazno po tarifi pla fiana, se povrne deželna naklada v znesku 30 h za vsak liter od likerjev in vseh po-slajenib opojnih tekočin in po 60 h za vsako hektolitersko stopinjo od vseh ostalih žganih opojnih tekočin po nastopnih določilih.
§ 2. Na odprti deželi, zunaj mesta Ljubljane, se deželna naklada povrne samo za one množine žganih opojnih tekočin, ki jih je stranka ob reviziji, ki se uradoma izvrši v času od 29. do 31 avgusta 1901. pokazala in ki so krite s plačilnimi ali delnimi boletami, ki so bile izdane po § 8. in 11. razglasa o. kr. deželne vlade z dne 9. decembra 1887, št. 3346/pr. deželnega zakon, št. 30.
Po 31. avgustu 1901 se povračila deželne naklade ne morejo več zahtevati. *
Pokazane tekočine se morajo glede hektoliterske stopinje čistega alkohola in kakovosti ujemati z dotično pokazano boleto.
§ 3. Ob reviziji, omenjeni v § 2., se za vsako stranko, ki je zavezana zglasiti dodatni davek, napravi revizijska pola, v katero se vpišejo najprej poizvedene, z dokazno plačano deželno naklado obremenjene tekočine in dalje druge zaloge žganih opojnih tekočin po prostorni vsebini posode, z navadnim ulomkom višine posode in tekočine, da se zračuni množina, in s hektolitersko stopinjo čistega alkohola tekočine.
V	dokaz, da je deželna naklada plačana, je v § 2. navedene listine priložiti revizijski poli.
V	revizijski poli je ugotovljeni (likvidirani) povračilni znesek razločno poočititi ter nanjo pristaviti datum in podpis boletnega urada.
Revizijske pole z dokazi vred morajo dotični boletni uradi poslati najkasneje do 4. septembra 1901 onim finančnostražnim oddelkom, v katerih okolišu se nahaja shra-nišče žganih opojnih tekočin.
§ 4. V zaprtem mestu Ljubljani se povrne dež. naklada samo za one množine žganih opojnih tekočin, ki se zglase od 29. do najkasneje 31. avgusta 1901 pri boletnem uradu Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 14, I. nadstropje, v navadnih dopoldanskih urah od 8. do 12. ure ter se ob enem pokažejo dotične uvozne bolete mestnega užitninskega zakupa.
Zglašene tekočine se morajo glede hektoliterske stopinje čistega alkohola in kakovosti ujemati z dotičnimi pokazanimi boletami.
Uvozne bolete prepusti boletni urad v Ljubljani po dognanem izvidu stranki ter zapiše nanje poprej nastopni pristavek :
.Ugotovljeno z . . . litri ... % .... žganja v povračilnem znesku ... K ... h. Boletni urad Ljubljana, dne . . . avgusta 1901. (Pečat.)	Podpis boletnikov".
Samo z uvoznimi boletami, ki imajo ta ugotovilni pristavek, se more zahtevati povračilo dež. naklade.
§ 5. Tako na deželi, kakor v zaprtem mestu Ljubljana se v zmislu člena II., zakona z dne 8. julija 1901, drž. zak. štev. 86, povrne dež. naklada obrtnikom z 10 litri, drugim gospodarskim predstojnikom s 5 litri od dodatnega davka prosto puščenega alkohola.
§ 6. Na podstavi dogovora, sklenjenega s fin. upravo, se ugotovljeni povračilni zneski pripuščajo v kompenzacijo z drž. dodatnim davkom.
Kadar povračilni znesek ne doseže višine dodatnega davka, tedaj mora stranka, ki je zavezana plačati dodatni davek, razliko plačati v gotovem denarju pristojnemu pre-jemnemu uradu.
Povračilne terjatve pri dež. nakladi, ki bi morebiti presegle dodatni davek, bo kranjski dež. zaklad po presoji dotičnih listin posameznim upravičencem nakazal v izpla čilo v znesku, ki se v vsakem primeru posebej za pravega spozns.
Za c. kr. dež. predsednika : Schaflgotsch s. r.
Telefonska in brzojavna poročili.
Dunaj, 22. avg. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora češkega, s katerim se uvedo v čeških občinah direktne volitve.
Praga, 22. avgusta. Pogreb dr. Kaizla je bil včeraj zelo impozanten. Udeležila sta se ga ministra Bohm-Ba-werk in Rezek, dalje namestnik, mnogi drž. in deželni poslanci, zastopniki obla-stev ter moravsko - češkega in rusin-skega kluba. Ministerski svet in fin. ministerstvo sta položila na grob posebne vence. V slovo je dr. Kaizlu govoril dr. Skarda, ki ga je slavil kot patriota, učenjaka in politika in čegar smrt pomeni neizmerno izgubo za ves češki narod.
Olomuc, 22. avgusta. Moravski spravni odsek bo sklican še le oktobra meseca.
Budimpešta, 22. avg. Državni poslanec Ludovik Meszlinyi, član neodvisne stranke, je včeraj umrl.
Carigrad, 22. avg. Ker je sultanova vlada prelomila dano besedo glede ugodne rešitve prepornih vprašanj, je francoski poslanik Constans naznanil prvemu sultanovemu tajniku, da je z včerajšnjim dnem pretrgal vsako diplo-matiško zvezo s turško vlado in o tem že obvestil svojo vlado v Parizu.
Berolin, 22. avg. V dvornih krogih se čuje, da laška kraljeva dvojica jeseni obišče Berolin.
Berolin, 22. avg. Podčastnik Mar-tens, ki je ustrelil vsled svoje skrajno pretirane strogosti znanega ritmojstra Krosigka, je obsojen na smrt. Ker je bilo javno mnenje splošno za osvobo-jenje obtoženca, vzbuja ta obsodba veliko senzacijo.
Rim, 22. avgusta. „Agenzia Štefani" poroča iz Sigmaringen, da je včeraj zjutraj umrl minoritski general o. Ludovik Lauer.
Gdansko, 22. avgusta. Policija je aretovala nekega anarhista v trenotku, ko se je hotel odpeljati v Petrograd. Pri njem so našli več važnih dokumentov. Aretovanec noče povedati svojega imena.
Saragoaaa, 22. avgusta. Vsled viharja se je v vasi Vilanueva porušilo 40 hiš. Ubitih je šest oseb. Škodo cenijo na več milijonov.
Fekin, 22. avg. V provinciji Si-anfu vlada strahovita lakota. Človeško meso se prodaja za 3 cents funt.
Berolin, 22. avgusta. Uradni „Lo-calanzeiger" poroča, da je zastopnik oranjske države na Nizozemskem, dr. Miiller, prejel ravnokar iz Južne Afrike obvestilo, daje 12.0 0 0 Kaplandcev
prijelo za orožje in da je vsled tega položaj Angležev zelo resen.
Capstadt, 22. avgusta. Sovražnik se je pred nekaj tedni obrnil proti okraju Barkley East. Prodiranje so mu nekaj časa zavirale lokalne čete in kapska policija. Barkley je dobro zaseden, vendar pa je popolno pretrgana poštna in brzojavna zveza.
Umrli ho:
19. avgusta. Genovefa Zorko, usmiljenka, 32 let, Hadeckega cesta II, jetika.
21. avgusta. Terezija Kovačič, delavca žetia, 29 let, Martinova cesta 29, jetika. Alojzij Pečan, delavca sin, 7 mesecev, StreliSke ulice át. 15, furunculosis.
Žitne cene
dné 21. avgusta 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
PSenica za jesen.......K	810	do	811
„ „ pomlad 1902 . . . . „	8-54	„	8 56
Rž za jesen.........7-04	„	7-06
„ „ pomlad 1902 .....„	7-34	„	736
Koruza za avgust........5 50	„	5 52
„ „ september-oktober . . „	5-54	,	7 56
. maj-junij 1902 . . . ,	5 45	„	547
Oves za jesen.......„	6-64	.	6 66
, » pomlad 1902 . . . „	7 01	,	7 03
Na budimpeStanski borzi:
PSenica za oktober......K	7 96	do	7-97
„ „ pomlad 1902 ..........8 38	„	8-40
Rž za oktober.........6 69	8	6-70
Oves za oktober........6 31	„	6-32
Koruza za avgust......„	5-22	„	6-23
, „ september.....,	5*25	,	526
„ maj 1902 .....„	518	„	5-20
(Efektiv.)
PSenica banaSka .
južne žel. Rž „ „ Ječmen „ „
„ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol .....
Dunajski trg.
K	7-85	do	8-35
	815		8-35
	7-10		7-30
	7u0		900
	6-75		8-00
	5-60	n	5-70
	6-75		7-10
	7-00		7-10
w	775	n	10-00
Meteoroloffióno poročilo.
TiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736*0 nra.
:	Ca. opa-	Stanj« baro-	Temperatura			llj i*?
a	a.*aii)a	metra t ram.	po Celxljn			
21	9 zve«.	^7388	191	sr. jvzh.	oblač.	
22	7. zjutr. 2. popol.	741 0 739 9	14.0 23-1	sr svzh. sr. vzh.	jasno del oblač.	00
Srednja včerajšnja temperatura 19-9					normale: 18 3*	
Stedilno leštilo za tla f^™
Dunaji) je najcenejše in najpripravne.Se sredstvo za. domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—2
Prva žrebljarska in železo obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorioi
V S p r e j m e spretnega	803 3 -2
korespondenfa
oziroma
knjigovodjo.
Pismene ponudbe z dostavkom letne plače vposlati so naravnost zadrugi.
Postranski zaslužek,
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 18 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante.
Lovski pes,
izvrsten brakadoc, tri leta star, močan, bel,, je na prodaj za 40 K pri
Antonu Komljaneo,
806 3-2	Bučka, Dolenjsko,
Št. 27.526.
Razglas.
767 2-2
Cerkveno predstojništvo sv. Jakoba v Ljubljani, oziroma upraviteljstvo cerkvenega in nadarbinskega premoženja prosilo je na podlagi § 14 zakona z dne 20. julija 1863, dež. zak. št. 12, pri mestnem magistratu, da naj bi se razpisala konkurenčna obravnava v ta namen, da se določijo prispevki k troškom za projektovano zgradbo novega župniiča v župniji sv. Jakoba.
Vsled te prošnje razpisuje mestni magistrat v smislu §§ 14, 15 in 16 poprej navedenega zakona konkurenčno obravnavo
na dan 29. avgusta t. 1. ob 8. uri zjutraj
v mali dvorani Mestnega doma.
K tej obravnavi, pri kateri se bode posvetovalo o potrebi stavbe, o stavbnem načrtu in o proračunu troškov, kakor tudi o tem, koliko in kako bodo konkurenti plačevali ali pripomogli k troškom in če mogoče to ustanovilo po dogovoru, se vabijo župljani sv. Jakoba, ki so po zakonu dolžni prispevati k troškom za zgradbo župnišča in cerkveni patron s pristavkom, da se bode smatralo glede onih, ki se obravnave ne udeleže, da dovoljujejo stavbo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dn6 7. avgusta 1901.
Za jesensko dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde).
Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, čistilnice za žito, fino izdelane, močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Razno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica, 232 30 24
trgovina z železnino in špecerijskim blagom,
Ljubljana,
Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu'.
[KKKKKKKJ
u n aj § k a borza.
Dni 22. avffnata.
Skupni državni dolg v notab.....99—
Skupni državni dolg t srebrn......98-85
Avstrijska zlata renta 4........118-80
Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . .	95-75
Ogerska zlata renta 4%........118-65
Ogerska kronska rento 4°/0, 200 ..........93 05
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1671 —
Kreditne delnice, 160 gld.......631 50
London visto ....................239 35
■tmSki drž. bankovci za 100 m. nem.drl. velj.	117-15
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
23-44 1903 91-10 11-32
Dné 21. avgnsta.
/o državne srečke 1. 1854, 250 gld..
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...
4°/o zadolžnice Rndolfove želez, po 100 kron .	-„ _„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............144 86
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . .	257-50
188 50 170-50 207--95-20
Dunavsko vravnavno posojilo L 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južne železnice 3°/0
»	> južne železnice 6°/0
>	> dolenjskih železnici0/.
Kreditne srečke, 100 gld......
4srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > , » 6 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfov« srečke, 10 gld......
106--94-26 430--34425 121-
891— 510--48— 25-1625 68—
Sa'move srečke, 40 gld........219 —
St Gendis srečke, 40 gld................238 —
Waldsteinove srečke, 20 gld..............393 —
Ljubljanske srečke..........60 —
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	269 —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »L v. .	6800 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........868 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . •	89-75>
SploSna avstrijska «tavbinska družba . • .	144 —
Montanska družba avstr. plan......416 50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	432 —
Papirnih rubljev 100 ..................263 25
Naknp ln prodaja vsakovrstnih drlavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri Irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
MEH€IIRU
I., Wollzsili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgissi 2.
* Pojasulla "£B v vseh gospodarskih in flnnnfinfh itvaroh, potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vradn«*talh papirjev in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče viiocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gfi.aTnlo,