Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo l«to predplačan 1& gtil., za pol leta 8 *ld., ta četrt leta 4 fld., u jede» meiec 1 ?ld.tO kr. V administraciji prejeman velja: Za o«lo leto 12 gld., za pel leta 6 fld., za četrt leta 3 ?ld., za jeden mezec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan relja 1 fld. 20 kr. več na leto. Pcaamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vaprejema upravnlfttvo in ekapedlcijagv „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice 8t. 2. Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeutSklh u>lcah 8t. 2, I., 17. IzhnJa vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. isitev. 2. V Ljubljani, v petek 3. januvarija 1896. Letnik XXIV. Deželni zbor Kranjski. Današnja seja deželnega zbora je bila zelo viharna. Pri tretji točki dnevnega reda o poročilu deželnega odbora o novih splošnih volitvah se je vnela huda debata, katero so sprožili narodni naprednjaki, da si olajšajo svoje srce vsled poraza pri volitvah v kmetskih občinah. Razgovor je pričel posl. Krsnik. Dejal je, da je treba nekatere znake zadnjih de-želnozborskih volitev na steno pribiti ad perpetuam rei memoriam. Treba označiti ono višjo moč, katera od katoliškega shoda sem skrivaj vodi niti klerikalne politike na Kranjskem. Ljubljanski škof in dr. Mah-nič, s tem se je napravil širok propad. Očital je naši stranki, da je bila agitacija strastna, brezmejna, in brezozirna. Omenjal je tudi govora deželnega glavarja, češ da je snubil glavar nemške veleposestnike za zvezo s klerikalci. Označil je dvojno smer v zadnji agitaciji, in rekel je, da se je klerikalna stranka borila za nadvlado in za R. Katolika. Poslanec K I u n je odgovarjal, da ni menil, d& se bo razvnela taka debata pri tej točki, ker ni bilo nobenega ugovora proti deželnozborskim volitvam. Tembolj Čudno se mu zdi, da te stvari na dan spravlja narodno-napredna stranka, ker bi se njej mogle očitati razne stvari glede agitacije, ki bi jej gotovo ne bile v čast. Naprednjaki naj bi se bili vdeležili kat. shoda, tam bi bil dogovor mogoč. Očitanja, s katerimi se vsako leto obsipa prevzv. knezoškofa, so tako nesramna, da ni vredno odgovarjati nanje. Omeni le toliko, da smemo pač ponosni in hvaležni biti, da imamo tako delavnega in zaslužnega višjega pastirja. Glede njegovega postopanja pri deželno-zborskih volitvah je škof storil le svojo dolžnost, ki obstoji in politicia v tem, da načrta načela in pota, po kateri je hoditi katoličanom v škofiji tudi v političnem življenju. Nadalje je povdarjal velike zasluge slovenske duhovščine na Kranjskem v političnem življenju ter povdaril, da je narodno-napredna stranka sama odgnala od sebe , duhovne, s psovkami. Poslanec Hribar je obširno govoril ter pobral iz slovenskih listov razna neresnična očitanja, češ, da je naša stranka proti družbi sv. Cirila in Metoda, spodtikal se je nad besedami deželnega glavarja o mirnem delovanja v deželni zbornici, dokazujoč po svoje, odkod razpor mej Slovenci, omenjal shoda v Starem Trgu, očital duhovnom, da so stre-berji, da imajo časa malo manj kakor 24 ur. Ko-nečno opozarja na nevarnosti, ki prêté Človeštvu po socijalizmu ter očita naši stranki, da tudi ona v jednakem smislu, kakor socijalisti, hujska proti imovitim. Za Hribarjem se je oglasil dr. Žitnik, katerega je poslanec Hribar napadal v svojem govoru, ter odločno zavračal trditve Hribarja, kakor da bi on in njegova stranka hujskala proti narodnim na-prednjakom. Govornik je povsod nastopal stvarno in kar je na shodih govoril, tega se ne boji spričati tudi v zbornici. Na to podrobno polemizuje proti posamezuim trditvam govomikovim ter izjavlja, da treba vse drugačnega postopanja od narodno - napredne stranke, ako hočemo, da dosežemo složno delovanje. Ker se je dr. Tavčar, ki se je oglasil kot na-daljni govornik', odpovedal besedi, prišel je na vrsto poslanec K a 1 a n , ki je najprej izrazil svoje obžalovanje, da se pere to umazano perilo tu v zbornici v veselje nemških nasprotnikov in v kvar ugleda slovenskega naroda, namestu da bi se pričelo z resnim delom, za kar so poslali volilci poslance v deželni zbor. Potem obširno polemizuje proti poslancu Krs-niku, ki se more glede brezmejnosti in brezozirnosti vršečih se pri deželnozborski agitaciji najmanj pritoževati nad tem, kajti on je v tem oziru storil toliko, da več ni mogel storiti. Proti trditvam poslanca Hribarja pojasni govornik dogodke pri shodu v Starem Trgu, podrobno našteva razne slučaje, k1 kažejo, kakšna je bila agitacija nasprotne stranke, pojasni svoje stališče glede bolnišnice, gledališča in druzih očitanj nasproti naši stranki. Sedaj se je oglasil dr. T a v č a r , ki je po svoji navadi napadal škofa, duhovne in očital naši stranki glede agitacije vse mogoče in nemogoče. — Nato je bila glavna razprava sklenjena in sledilo je več dejanjskih popravkov posl. Hribarja glede shoda v Starem Trgu, posl. Krsnika glede shoda v Domžalah in posl. Schnfferja. V posebni razpravi se nato potrdijo volitve vseh deželnozborskih poslaucev. Pri 4. točki je o poročilu finančnega odseka o poročilu dež. odbora, s katerim se predlaga računski sklep garancijskega zaklada dolenjskih železnic, predlagal poslanec Hribar, naj se že letos v proračun vstavi 20.000 gld. za vrhniško železnico. Poslasec K l u n povdarja, da je teh 20.000 gld. dež. zbor že dovolil in da jih dežela dd, kedar bo to potrebno, ne bo jih pa potrebovala letos. — Za ta slučaj pa predlaga posl. K 1 u n posebno resolucijo. Po poročilu poslanca L u c k m a n n a je bil vsprejet predlog finančnega odseka. Obširneje o tej seji prihodnjič. Politični pregled. V L j u bi i a n i, 3. januvarija, Štajerski lovski zakon. Kakor se iz Gradca poroča, je izdelal štajerski deželni odbor predlogo, po kateri se bistveno spremeni dosedanji lovski zakon. Predloga namreč določuje, da se smejo streljati zajci v onih okrajih, v katerih se prebivalstvo izključno peča z vinorejo, in teh je 23, skozi celo leto in se s tem torej razveljavi ona določba, ki prepove streljanje zajcev v nekaterih mesecih. V onih občinah pa, koder je vsaj pet odstotkov obdelane zemlje odločene za vinograde, sme občinski odbor L i S T £ K Kaj povzroCi Sever... Ruski spisal BarančeviS. — Preložil Jeronim Anonim. (Dalje.) Dečko odhiti z dvorišča in začne zopet letati okolo hiše. Potem pogleduje zaporedoma zdaj sko7i to, zatem skozi ono okno ter ualeti na veliko sobano, z bogatimi, temnimi zavesami, težkimi stolmi, veliko pisalno mizo in raznimi hrastovimi omarami, v katerih se vidijo skozi šipe debele z zlatom vezane knjige. V tej sobi najde slednjič človeka — bil je gospodar. Mož sedi pri pisalni mizi in urejuje račune. Ko ga Sever zapazi, izprevidi, da ua tem človeku nima kaj zmraziti, ker je na njem itak vse hladno I Uklonjen je in osivel, to kaže, da ni več mlad. Hladne sive oči mu gledalo v svet brez čustva; tanke, ledene, povišnjele ustnice pozabile so že davno na vsaki nasmehljaj, a koščeni prsti prebirajo mirno mej računi in listi debele knjige. Toda Sever vender ne izgubi upauja, da tudi temu odre-veneležu nažene mraza v kosti. Zato pogleduje na vse struni in naposled opazi, kako veselo gori ogenj v železni p- či v sobi. .Izvrstno!" misli dečko, „popel se bom na streho in začel na vso moč pihati v dimnik, da mu tako naženem mraza v sobo in starca malo ohladim 1" Kar misli, tudi štori. — Dečko se požene ua streho in začne na vso moč pihati v dimnik. Toda čim hujše je pihal Sever, tembolj se je razgorevalo oglje v peči, tem toplejše je bilo v sobi. . . . Top lota ugaja starcu ; hoteč se ogreti in nekoliko od-počiti, primakne stol k peči, naraeče vanjo goriva, vsede se kar najpripravnejše, zatisn« oči in začne po malem dremati. . . . V sladkem polenu začuje starec čudne reči : „U u-u ! Da vsaj zmrzneš tu-u-u l" Tako je godel v dimniku Sever. „Ni res, ne verjemi, mi te varujemo," tešilo je starca oglje. „U u-u 1 Cemu živiš na svetu-u u? Kaj te je treba? Komu bi bilo žal, ko bi te ne bilo? Komu si storil kaj dobrega, si mar kedaj koga nasitil, sprejel pod svojo streho, ogrel ga? — Nikdar. — Vse življeuje si mislil le ua-se, trudil se saino za-se, zbiral si le denar na denar. ... Z denarjem si kupil ženo, katera te ni ljubila, a te tudi sed«| ne ljubi, ker si jej uničil mladost. ... Kaj ne, da te no ljubi ? Kaj ne?" „Res je," pošepeče dremaioči bogataš, „ona me ne ljubi. „Najprej se mi je vstavljala, b »rila se proti meni a slednjič se mi je vender pokorila, kakor se mi pokori vse, ker sera bogat 1 „Kaj tisto !" godel je Sever dalje; „kadar umrješ, ne vzameš seboj ničesar." „Toda jaz sem srečen," poskuša odgovoriti bogataš. „Srečen ? Ne lagaj ! More li biti srečen oni, ki živi veduo le sam zase? Zato je goljufiv prijatelj kakor so goljufivi tudi oni plačani ljudje, s katerimi si se obdal, katerim je toliko do tebe, kolikor tebi do njih ! Glej, nocoj se zberô pri tebi, da te počasi. . . . Naj jim pt kedo prej pavé, da si pred jedno uro umrl, nobenega bi ne bilo blizu, vsi bi se razšii. Žena in služničad bi ne čutila več nad seboj tvoje težke roke, a ti bi ležal na mrtvaškem odru sam, zapuščen, brez vsakogar. A jaz bi ti zmrzoval ude, kakor ti jih zmrzavam tudi sedaj ! Ogeni v peči je pojemal. Dogorelo oglje je podleglo Severju ; njegov hladni dih je prodiral skozi dimnik do bolnih nog bogataševih. Gospodar se vzbudi iz sna in začne z lopatico metati gorivo v peč. Veselo zaplapola modrorudeči plamen in vnovič zapraskeče ogenj. Naslonivši glavo na svojo suho, koščeno roko, strmi bogataš temno v oglje, poslušajoč prasketanje odskakujoČih delcev. (Dalje ilédi.) proglasiti zajca škodljivim, ako dobi za to dvetret-jinsko večino in ima t tem slučaju vsak posestnik na svojem svetu pravico, pokončavati nadležno žival. Banjfpjev govor v liberalnem klubu. Due prvega t. m. so se sešli člani liberalne ogerske stranke k skupni seji, pri kateri so nad vse poveličevali ministerskega predsednika barona Banffyja. Ko je ta videl, da je dokončan slavospev, je čutil potrebo, da tudi on spregovori nekaj neslanih sla-vospevov na liberalno stranko. Najpreje se je zahvalil za izražena mu novoletna voščila in prosil stranko, naj ga še nadalje podpira. Potem je pa nadaljeval : „Liberalna stranka je v 20 letih svojega obstoja v jako neugodnih razmerah dovršila težavne naloge. Najtežja je bila brezdvomno cerkveno-poli-tična akcija, katera mora sedaj preiti v narodovo kri, ne da bi se s tem žalil verski čut in osebne koristi. Potrebno je, da pride narod do prepričanja, da so bili ti zakoni potrebni za narodni obstoj, za razvoj in za liberalni napredek dežele. Dalje je pa tudi potreba, da se onemogoči vsako, bodisi javno, bodisi tajno strankarstvo, katero podpirajo oni, ki hočejo dokazati, da gore za interese Ogerske. Izmej nalog, katere čakajo nadaljne rešitve, je v prvi vrsti preosnova uprave, ki mora varovati narodni značaj ogerske države in krepiti njeno jedinost. Predvsem pa je treba dognati pogodbo z Avstrijo, ki je brez dvoma najvažneja. Istodobno obhajamo pa tudi slav-nost tisočletnice in tedaj moramo vsi, katerim je pri srcu blagor domovine, odstraniti vsa nasprotja in vse osebnosti, da bodemo mogli složno obhajati veselo slavnost. Z veseljem se bodein posluževal vseh pravic, ki so mi na razpolago, da bode mogoče obhajati tisočletno slavnost v miru in slogi. Ako-ravno se moramo v prvi vrsti ozirati na rešitev pogodbenega vprašanja, ki je velike politične važnosti tudi za Ogersko, moramo vendar gledali na to, da se s tem ne škoduje poljedelstvu in gospodarstvu. Takoj po rešitvi proračuna želi vlada predložiti načrt zakona o upravni sodni oblasti in o kurijalni sodni oblasti v volitvenih zadevah, da se s tem zagotovi veljavnost volitev, kar bode mnogo pripomoglo v po-mirjenje razburjenih duhov, akoravno jaz nikakor ne verjamem, da bi bili opravičeni vsi napadi glede volitev". Konečno izraža željo, da bi se posvetovanja o obnovitvi pogodbe dovršila še v letošnjem zasedanju in prosi v tem oziru vsestranske podpore v blagor domovine. — Kako lepe besede, a kako žalostna dejanja. Madridske občinske zadeve. Pred nekaj tedni pričeta prva preiskava proti bivšim in nekaterim sedanjim mestnim odbornikom je prišla sedaj pred državno preiskovalno sodišče. Preiskovalni sodnik je izjavil, da je pričel tožbo proti devetim sedanjim in trem bivšim mestnim odbornikom in sicer radi ponevorjenja. Mej zatoženci se nahaja v prvi vrsti bivši župan in pred kratkim odstopivši naučni minister Bosch. Preiskava bode vsekako zelo zanimiva, ker se bodo pritegnili preiskavi še mnogi drugi nekdanji in sedanji občinski upravniki. Turške notranje razmere. V zadnjem času dohajajo iz Carigrada jako čudna poročila, ki kažejo, kakošen nered vlada v notranji upravi sami. Po brzojavnem poročilu „Reuters Office", katero smo priobčili v zadnjem listu, je prijela carigrajsk» policija več Mohamedanov, mej njimi več ministeri-jalnih uradnikov in častnikov. General Izzets-paša je prognan v Mo3sul in gled^ majorja AzizBeya se je odredila vojaško-sodnijska preiskava. Na jednak način se postopa z mnogimi odličnimi Turki. Za vzrok se navaja dejstvo, da so vsi ti državniki pripadali tajnemu odboru. To je prvi slučaj, v katerem se uradno potrjuje, da se je v Carigradu res osnoval tajni odbor, kateremu pripadajo višji vladni krogi, ki niso zadovoljni s sedanjim slabim gospodarstvom in zahtevajo temeljitih izprememb. Turška vlada se pa zelo moti, ako meni, da bode s pro-gnanstvom in sodnijskimi preiskavami udušila upornega duha, ki vlada med mohamed. prebivalstvom. Velepomenljivo pa je, da se je pojavila občna nezadovoljnost mej onimi, na katere se je dosedaj vlada najbolj naslanjala, in poslednji čas bi bil, da sultan resno prične akcijo, kakoršna je prepotrebna v takih žalostnih razmerah. Kazni angleški listi so zopet jeli donašati obširneje članke o dogodkih v Turčiji ter z nova poživljajo vlado, naj se ne da voditi za nos in naj energično nadaljuje sroje delo. Sultana in njegovo vlado napadajo omenjeni listi tako ostro, kakor še nikdar popreje. Kriza v Transvaalu. Iz Londona se poroča, da se pečajo vsi politični krogi z zadnjimi do- godki v Praetoriji. Središče splošnega upora je, kakor Brno že zadnjič poročali, Ivanov Grad. V on-dotnih zlatih rudnikih se je delo popolno ustavilo, rudarji se oborožujejo, ženske in otroci patrumoma odhajajo ii mesta. Uporniki prirejajo mnogovrstne shode, na katerih se posvetujejo o nadaljnih korakih. Domačim upornikom se je pridružilo tudi več inozemcev, le Amerikanci in Nemci stojä na strani angleške vlade. Predsednik republike, Krüger, je iz javil nasproti nekemu dopisniku, da obžaluje sedanji položaj v Ivanovem Gradu, da pa sedanje postopanje Anglije nikakor ni umestno za pomirjenje. Vlada bode skušala z vsemi sredstvi pomirljivo vplivati na razburjene duhove, toda ne ustraši se tudi najhujega upora. Na Kubi so se v zadnjih dneh razmere ugodnejše spremenile za Španjce. Po uradnem poročilu neprestano zasledujeta vstaške čete generala Yaldßs in Navarro. V zadnjih dneh je bilo več novih bojev, ki so se ugodno vršili za španjske vojake. Vstaši so izgubili v teh bojih blizu 1600 mož. Poročilo, da so se umaknili vsi ustaši iz pokrajine Matanzas, se uradno potrjuje. Zadnji čas je že, da se spremene razmere, kajti državna blagajna je že zdavna izdala veliko večje svote, kakoršne so bile vstavljene v proračun. Družba sv. Mohora v ljubljanski škofiji leta 1895. (Dalje.) Podnormalno število. St. F are leta 1895 0/ 1894 0/ 154. Hotederšica .... /0 . . . 5-2 /0 5'8 155. Podkraj...... . . . 52 4 7 156. Šenčur pri Kranju . . . . . 52 4-6 157. Vranja peč .... . . . 52 4-9 158. . . . 51 34 159. Vrhpolje pri Vipavi . . . . . 51 54 160. Begunje na Gorenjskem . . . 50 4-6 161. Cirknica...... . . . 50 45 162. Duplje...... . . . 50 4.7 163 Logatec...... . . . 50 45 164. . . . 50 45 165. Tržič...... . . . 50 4.7 166. Bela cerkev .... . . . 4-9 5 2 167. . . . 49 4-7 168. St. Jur pri Smariji . . , . . . 4-9 48 169. . . . 49 48 170. Suhorija..... . . . 49 4-9 171. Smarije...... . . . 49 4-5 172. Gornji Tuhinj .... 5-0 173. Spodnji Tuhinj . . . . . . 49 46 174. ZatiČina..... . . . 49 45 175. Čatež...... . . . 48 3 4 176. , . . 48 29 177. . . . 48 35 178. Goče ...... . . . 4-7 4-0 179. St. Jur pod Kumom . . . 4-7 4-5 180. St. Lorenc..... 4-5 181. Predoslje..... . . . 4-7 50 182. Vrhpolje pri Moravčah . . . . . 47 3 9 183. Ubeljsko..... . . . 46 53 184. Ljubno ...... . . . 4-5 4-0 185. Loški potok .... . . . 4-5 31 186. Sv. Peter v Ljubljani . . . . 45 4'2 187. Moravče...... . . . 45 4'5 188. Radovica..... . . . 45 5 3 189. Bučka ...... . . . 44 30 190. Brezovica..... . . . 4-4 3-9 191. Djle pri Litiji. . . . . . . 4-4 4-0 192. Studeno...... . . . 4-4 4-2 193. Grahovo ...... . . . 4-3 2-6 194. Planina pri Cirknici. . . . . 43 4-0 195. Prežganje..... . . . 43 40 196. Radeče pri Zid. mostu . . . . 43 37 197. Stari trg pri Ložu . . . . . 43 35 198. Dobrniče..... . . . 42 4-6 199. Sv. Duh..... . . . 42 4-2 200. Ig....... . . . 42 2*2 201. . . . 4-2 4-3 202. Kresnice..... . , . 42 3 2 203. MengeS...... . . . 42 3 3 204. Bloke...... . . . 41 4-5 205. Čatež pri Leskovcu . . . . . 41 36 206. Golo •...... . . . 41 5-7 207. Sv. Helena .... . . . 41 30 208. St. Janž..... . . . 41 3-5 209. Mirna peč..... . . . 41 4-0 210. Dolenja vas . . . .* 4,0 3 1 211. Janče ..... . , . 40 38 212. Rob.......... 4 0 2-8 218- Sava..............40 3-7 214. Šmartno pri Litiji ..... 4 0 3'9 215- ............4 0 6-0 216. Adlefiiči........... 4.3 217. Hrenovice........3 9 44 218. Sv. Križ pri Litiji.....3 9. 3-6 219. Nevlje.........3.3 4-0 220. Žužemberk........3-8 3-7 221. Ambrus.......... . 3-7 3-0 222. Kostanjevica.......3 7 3 0 223. Unec .........3-7 3-3 224. Špitalič.........3 7 2 5 225. Sv. Trojica pri C.rknici ... 3-7 3 6 226. Erzelj.........3 6 5 5 227. St. Jernej........3-6 3-0 228. Polhov gradeč............3 6 3 7 229. Vače..........3 6 3.3 280. Zagorje pri Savi......3.6 3 2 231. Brusnice................3 5 3-0 232. Cerklje na Gorenjskem .... 3 5 3 5 233. Dolina.........3-5 3-5 234. Kr«šnja . . . ...........3 5 3*2 235. St. Peter pri Novem mestu . . 3 5 2 8 236. Stranje.........3 5 3 0 237. Smarjeta........3 5 2 9 238. Sv. Trojica pri Mokronogu . . 3 5 4-2 239. S». Jakob pn Savi ..... 3 4 3-8 240. Stopiče............3-4 2-7 241. Mirna ........3 3 3 7 242. Mo krom'g................3 3 2-6 243. Preč na..................3 3 30 244. Vrh pn Idriji..............3 3 3*3 245. Metlika.........3-2 32 _(D;.lj« sli-di.)_ Dnevne novice. a n i, 3. januvarija. (Foersterjev koncert ) V soboto, dne 4. januvarija 1896 zvečer (»ii polu 8 uri v veliki dvorani filharmonièn»a* diuftUa ko>sp. Karol Tillu, Kongresni trg, baraka št. 2 in na večer koncerta pri blagajnici. (Prof. A. Milliner 11a Reki.) Reški naravoznan-ski klub je povabil g. kustosa ljubljanskega muzeja prof. A. Miillnerja, naj pride predavat na Reko. Povod temu bo bile razne arheologično znamenite izkopine, ki jih je našel g. Belar na Velem Vrhu poleg Reke. R-ški listi brez izjeme zahvaljujejo g. profesorja in obsipljejo s hvalo njegovo znanje, ki je ]e pokazal s svojim predavanjem pred mnogobrojno zbranim reškim izobraženstvom. Kedor se hoče natančneje poučiti o tem predavanju, naj prebere zadnjo številko „ A r g o ki jo izdaja in urejuje imenovani prof. Müllner. Nas le veseli, da so Rečani s takim prizuaniem vsprejeli našega rojaka. Za vzgled navajamo iz poročila reškega dnevnika „La Bilancia" te - le besede: „Mnogobrojnega in izobraženega poBli-šalstva pričakovanje ni bilo goljufano. Znameniti arheolog je bil oborožen z vsemi bogatimi m primernimi razkazovalnimi arheologičnimi stvarmi, s topografičuimi kartami in risarijami, z načrti in fotografi,ami, ki so bili kot navlašč za to, da je bilo predavanje čim najbolj umljivo ; umeval je na kratek in lahek način uvesti poslušalce v življenje najstareiših Rečanov in njihovih okoličanov. Ce temu pridenemo obširno arheologično znanje, zgovorno, živo in krepko besedo z leskečo obliko in slog, potem ,-mt.o ^ealo našega svitlega vla-daria se j oži'no mdi v naši kmetski fari. Do- sedaj Se v tej fari nismo imeli nikakega društva. iZdaj smo vendar le vstanovili podružnico c. kr. kmetijske družbe. Na povabilo našega č. g. župnika Hočevarja se n&s je dne 29. decembra vlanskega leta 'bošlo polna šolska soba možakov kmetovalcev, katerim je ravnatelj c. kr. kmetijske družb« gosp. G. Pire, v poldrugo uro trajajočem predavanj razkrival kmetijskega stanu raae, ter nam kazal ua sredstva, s katerimi edino še se je mogoče opomoči kmetijskemu Btanu. Po končnem predavanju, ker nas je bilo udov vtč kot zadosti za vstanovitev podružnice, «mo podružnico vstanosili. — Bog dal obilega sadu ! E. (Prihodnja seja dež. zbora Kranjskega) se bo YrSila jutri. Nadaljeval se bo nerešeni dnevni red današnje seje. („Delavec") seveda še ne miruje glede na tobačne delavce. Druge stvari je ta socijalno - demokratični lažnjivček mirno vteknil v žep, a že v drugo ponavlja te - le besede: „V prilogi 280 k stenogra-fičnemu zapisniku ni ničesar druzega tiskano, nego .suhi proračun stroškov za prihodnje leto." In celo samostojno pristavlja, naj piše tisti na Dunaj, kedor ne verjame. — Predrznost „Delavčeva" je vender «d sile, kedar se gre proti „modrim maziljencein" in „plačanim in maziljeuim dopisunom", kakor nas blagohotno imenuje. Pred seboj imamo imenovano prilogo, ki ima naslov : X. Ministerium der Finanzen. Indirecte Abgaben. — Tabak. Na str. 8. te "priloge so tiskane besede poročevalca posl. Kluna, kakor smo jih navedli dne 7. decemb.*) in na str. 11. je podpisan „Klun, Berichterstatter." Če še pristavimo, da besedij, ki jih podtika „Delavec" po „Arbeiterzeitung" kanoniku Klunu, nismo našli niti v „N. Fr. Presse", niti v „Vaterlandu", niti v „Reichspost", niti v uradni „Abendpost", niti v «Politik", potem menimo, da je vsakemu poštenjaku jasno, s kakšuim orožjem se bojuje socijalna demokracija. — „V obrekovanju pogum, v laži stanovitnost" ji je geslo! (Imenovanja.) Predseduištvo c. kr. finančne direkcije za Kranjsko je imenovalo Jan. Kovač računskim revidentom v devetem, Bertrama Götz računskim oficijalom v desetem in Jos. Juh računskim azi8tentom v jednajstem plačilnem razredu. — Deželni predsednik je imenoval Ludovika Bauer okrajnim tajnikom v Kočevju. Okrajni tajnik Ferd. Leske pa je iz Kočevja premeščen k deželni vladi. (Nagla smrt.) V Podnartu je 29. pret. meseca nagloma pred gostilno umrl Jakob Kleinlercher, potovalni agent iz Št. Jakoba pri Lienzn. (Zdravje v Ljubljani.) Od 22. do 28. dec je bilo novorojenih 10, umrlih 15, med njimi 6 za ■ošpicami, 1 za jetiko, 2 za vnetjem aopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled starostne oslabelosti, 4 različnimi boleznimi; med njimi 1 tujec, 4 iz zavodov; za infekcijoznimi boleznimi so oboleli in sicer: 24 za ošpicami, 5 za vratico. * * (Iz Maribora.) Danes, novega leta dan, je bil pri mil. knezu in škofu zbran ves kapitelj iu vsa mariborska duhovščina. Stolni prošt g. Ign. Orožen je lepo nagovoril mil. knezoškofa in voščil milosti polno novo leto in krepko zdravje. Na to so se mil. gospod knezoškof prav prisrčno zahvalili za častitko, pred vsem pa za toliko res požrtvovalno pastirsko delo duhovščine kakor v Mariboru, tako po celi la-vantinski škofiji. Spominjali so se besed sv. Pavla — quae seminat homo, haec et metet, qui seminat cum lacrimis cum exuhatione metet itd. — Dajali so Bogu zahvalo, da jim je dal lansko leto milost, v iestih letih jedenkrat prehoditi celo obširno škofijo in zahvaljevali so se vsem duhovnikom in škoflja-nom za toliko ljubeznjiv sprejem, kakor tudi za mnoge molitve vseh udanih zvestih ovčic v času njih bolezni v teku pretečenega leta. Nazadnje so Še opominjali, zapisati na duri novega leta in v srca vtisniti sladko mogočno ime Jezus in v tem imenu veselo zopet iti na delo in odpustili so vse z višje-pastirskim blagoslovom. *) Glasi se: Dasselbe ft. j. „Dar Mehrerforderniss für Fabricationakosten 300.000 fl.) ist aneh dafür bestimmt in ausgiebigerer Weise mit zeitgemässen Lohnaufbesserungen vorzugehen, was in sozialpolitischer Richtung von grosser Wichtigkeit ist und vom hohen Hause nur gebilligt werden muss." (Koroške novice.) Dne 27. dec. stepli so se v Srincu fantje zbrani na sejmu. J. Glavura iz Bovca je prebodel z nožem mladega gost. sina M. Stra-mer-a, da je kmalu o.bležal mrtev. — Potres so čutili dne 22. dec v Bablju. — Na dan sv. Janeza je bil osnovalni shod za novo katoliško-politično društvo v St. Pavlu v labadski dolini. * * * (lz Prage) 29. decembra. Včeraj se je otvoril deželni zbor. Deželni maršal knez Lobkovic je nagovoril zbraue poslance v Češkem iu nemškem jeziku, kar sta storila tudi njegov namestnik Lippert in deželni predsednik grof Thun. Knez Lobkovic izraža nado, da se bodo vsa posvetovanja in razprave vršile na dostojni način, poudarja večje potrebe (15 milijonov več), katera se more pokriti le z dvema milijonoma. Deželni zbor bode imel toraj dovolj dela. Lepo je govoril Lippert, rekoč, da hoče biti v svojem poslovanju pravičen, kakor mu veleva ljubezen do domovine. Ko je pa začel govorili grof Thun, vpil je dr. Eugel, da ga nočejo poslušati, in Mladačehi so šli ven. Ali njih odsotnost je trajala le malo časa, kmalu so 6e začeli vračati; prvi je bil dr. Engel sam, kar je napravilo v zbornici splošno veselje. S svojim eksodom so Mladočehi češki stvari precej škodovali. Govorilo se je, da odstopi grof Thun po končanem zborovanju, a na ta-le način še ostane, ker nasprotujejo Mladočehi prav za prav le njegovi osebi in ne njegovim načelom. To potrjuje tudi nevolja nekaterih, ki so jo pokazali takrat, ko je govoril Thun z vrnivšim se dr. Pod-lipnym. — Poslanci dr. Z&tka, Effmert, Baar, Sta-striy in Bataj so naprosili mladoieški klub, če jih sprejme kot hospitante, a odreklo se jim je. — Dr. Fort hoče se svojemu mandatu odpovedati, naprosil je torej liberalno stranko za doroljeuje. — Pri Hlumu so orali pred nekaj dnevi 8 parnim plugom, pri tem so prišli na okostje avstrijskega vojaka, kakor se sodi po kositrasti steklenici, žlici in ostankih jermenov. Lobanja je od zadej prevrtana. * * * (Brno,) 29. decembra. S čim naj pričnem, ako ne z deželnim zborom, ki se je pričel včeraj? Deželni glavar grof Vetter je obljubil poslancem dosti dela, delati bodo morali vsi pridno, da so mu kos. Največ sitnosti napravi proračun za leto 1896. Denar je res važna stvar. Govor predsednika barona Spens-Boodena je bil kratek, brez vsake posebnosti. Kar se mora zabelježiti, je dejstvo, da je stopil dr. Stransky v klub narodnih poslancev. Kako so s tem „Lid. Nov." zadovoljne, si lahko mislimo. Ves dosedanji boj je bil torej pravi nebodigatreba, kakor tudi lidova stranka sama. — Klub narodnih poslancev je izvolil svojim predsednikom dr. viteza Sroma, prvim podpredsednikom dr. Tučka in drugim Baz-košnjja. — Za češko vseučilišče se je začela čila agitacija, posebna deputacija pojde v tej zadevi do cesarja. Jeden čeških domoljubov je obljubil dati 200.000 gld., ako se vseučilišče dovoli. — Prepovedi generala Succowatyja ni več, „besedni dura" je zginil iz zapisnika vojakom prepovedanih gostil-nic. Bil je že čas. — Sladkornica v Chropinu začne delo. Tudi to je bilo skrajno potrebno. Koliko časa so morali kmetje prodajati repo z zgubo ali pa jo krmiti živini, ker je niso mogli spečati. Prijatelj ljudstva, dr. Dorazil, je dobil za oskrbovanje kon-kurza nič več kot 36.607 gld. Na beraško palico ne bode prišel kar hitro. — Slovaške „Narodnie No-viny" bodo izhajale s prih6dnjim letom 1896 kot dnevnik. Vesela novica je to iz tužne Slovakije. Ako pogledamo, koliko so „Nar. Noviny" dosegle, spoznamo, da so borile hudo borbo, a se vselej pogumno in častno vedle. Njih vpliv bode od sedaj tem večji. Živeli njih voditelji I * * * (Sr. Oče so miloščinskemn zavodn vatikanskemu) o priliki božičnih praznikov ukazali, naj razdeli med uboge Rimljane petnajst tisoč lir. Posebej pa so še odredili, da se porazdeli štiri tisoč lir med uboger rimske duhovnike. Izkaz darov. Pogorelcem v Primčivasi fare ambruške so darovali sledeči p. n. gospodje: Dekan Mihael Tavčar iz Žužemberka 15 gld.; župnik Franc Perpar iz Zagradca 7 gld. 73 kr.; J. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v korznem listu zaznamovanih menic in vrednosti) Menjalnica bančnega zavori» Schelhammer & P Matter a Zorman, mokar iz Ljubljane, 6 gld.; Franc Povše, dež. in drž. poslanec, 5 gld.; dr. Fr. Papež, dež. posl. in deželni odbornik, 10 gld.; dr. Ignacij Žitnik, deželni poslanec, 5 gld.; Matija Prijatelj, župnik v Strugah, 5 gld.; Matija Petrič, učitelj v Strugah, 5 gld.; struški farani 23 gld,; J. Jereb, župnik v pokoju, 3 gld.; Anton Jarc, trgovec v Novem Mestu, 2 gld.; dobrepoljski farani 32 gld. ; Lovrenc Krištofih, župnik v Kovorju, 3 gld.; kovorski farani 4 gld. 50 kr.; slavno vredništvo „Sloveuca", dvojno zbirko, 40 gld.; Franc Wohinc, župuik v Križih pri Tržiču, 3 gld.; Fr. Jarc, župnik na Mirni, 4 gld.; vikarijatni urad v Črnem Vrhu 8 gld.; Franc Ma-rinič, župnik v Kojskem, 1 gld.; Mihael Arko, župnik v Sturji, 23 gld.; Ivan Lavrenfič, dekan v Šmar-tinu, 5 gld.; Franc Boncel|, župnik v Dražgošah, 1 gld. 20 kr.; vrli robski farani 19 gld.; Franc Hiersehl, kurat v Vrhpolju, 1 gld.; Josip Kos, župnik na Selih, 11 gld. 50 kr.; Jauez Pfaifar, kurat v Harijah, 5 gld.; Neimenovani v Ljubljani 1 gld.; Janez Dobnik&r, župnik v Jančah, 5 gld.; Josip Gregorič, župnik na Vrhu, 5 gld.; Franc Schweiger, župuik iu deželni poslanec ua Radovici, 5 gld.; Janez Brence, župnik pri Sv. Gregoriju, 2 gld. 50 kr., skupaj 266 gld. 43 kr. Za lansko leto nesreče in bede pač ogromna sveta! V ime pogorelcev prav srčna zahvala vsem. Večina darov je, kakor je videti, iz rok tako imenovanih „brezdomovincev". Bog živi vrle „brezdomovince". Rizveu imenovauih sta veliko pomagala pogorele m p n. gospoda: Kurol Zavodnik ter Jakob D reaiii, trgovca v Žužemberku. Prav tako je poslal veliko obleke gospod J Rebolj, trgovec iz Krke, ter neka b!atr>:, občeznana dobrot-ljiva gospodična v L ubi|;«in. L uln Bog vsem stotero poplačaj! Ambrus, dne 31. decembra 1895. Josip Lavrič, župnik. 1 >i'ii!it t a. (Vabilo ua božič nie o), kritero priredi katoliško društvo za mladmiče di 6 5. |«nuvarija 1896 ob 6 uri zvečer v dvoraui kato iškega rokodelskega doma v Poljakih ulicah št. 10. Vspored : 1. Pozdrav. 2. .Božična", poje društven zbor. 3. „Moja planina", poje društven zbor. 4. Slavnosten govor. 5. „Na gore", poje društven zbor. 6. „Haj-dukova oporoka", deklamacija. 7. „Slaba tovarišija". Igrokaz v 3 dejanjih. 8i Srečolov. — Prostovoljni darovi se za društvene namene hvaležno sprejemajo. — Vabilo je ob jednem vstopnica. (Vabilo) k veselici, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Skofji Loki dnö 6. jauuvHriia leta 1896 v svojih prostorih. — Vspored: 1. Sirota, A Hediich. 2. Zemaljski raj, N. Stoss. 3 Govor, Fr. Bleiweis. 4. Začinka, Fr. S. Kuhač. 5. Mazurka Gi. E senhuth. 6. 0| vi magle (bariton-solo) Fr. S. Vihar. 7. Vaški skopuh. Igro-kaz v treh dejanjih. 8 Mhec pijanček, šaljiv prizor. 9 Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina zi ude 10 kr., za neude 20 kr. Cisti dohodek je nam. njen društveni bolniški blagajni. Naj-uljudneje vabi odbor. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca decembra leta 1895 vložilo ju v mestno hranilnico ljubljansko 646 sirank 153.145 gld. 11 kr., 399 strank pa Ognilo 125.136 «Id. 14 kr. — V zadnjem četrtletju dovolilo se je 183 prosilcem posojila na zemij šča v znesku 166.550 gld. (Vabilo k veselici) katero priredi prostovoljno ga-ilno društvo v Begunjah dne 6. ja-nuvariia s tombolo prosto zabavo in plesom v go-stilmčnih prostorih g. I. A senika. —Začetek točno ob 6. uri zvečer. — K obilni udeležbi si usoja vabiti odbor. („C entralnaposojilnicaslovenska" je imela lani v 4 mesec h svoiega obstanka sledeče dohodke: pristipn ne 15 gld., deležev 1060 gl., hranilnih vlog 895 yl., naloženega denarja 1000 gl., obresti naloženega denaria 5 tfld. 7 kr., darila 100 gld., prehodnih zneskov 3ö3 gld. 92 kr., skupaj 3438 gld. 99 kr.; izdatkov: naloženega denarja 2975 gld. 39 kr., uprauiih in ustanovnih streškov 99 gld. 68 kr., pohodnih zneskov 363 gld. 92 kr., skupaj 3438 gld. 99 kr.. t..re| prometa 6877 gl. 98 kr. Telegrami. Dunaj, 2. januvarija. Pri današnji dopolnilni volitvi za okrajni odbor Alsergrund so zmagali z veliko večino protiseraitje. Dunaj, 2. januvarija. Deželni zbor je po daljši debati vsprpjel predlog deželno- W ieit, I Bezirk, Stefansplat» ^r. Ii, Parterre kulturnega odseka glede stoodstotnega zvišanja doklad na klavno živino. Zader, 2. januvarija. Položaj novoime-novanega deželnozborskega predsednika Klaida postaja vedno resneji in bati se je katastrofe. BudimpeSta, 2. januvarija. Ministerski predsednik baron Banffy in minister Lukacs sta odpotovala na Dunaj. Vratislava, 2. januvarija. Število v Waldenburg-Wrangelski jami ponesrečenih rudokopov znaša 44 oseb; 31 oseb je mrtvih in 13, ranjenih. Kolonija, 2. januvarija. „Köln. Zeitg." poroča: Nemška vlada je uradnim potom vprašala angleški kabinet, kaj namerava ukreniti, da zagotovi jednakopravnost transval-skih prebivalcev. Pariz, 2. januvarija. Ministerski svet se je pečal v današnji seji s položajem v Transvaalu. Sklenilo se je, da bode vlada pazljivo zasledovala vse dogodke ter ukrenila, kar bode potrebno v varstvo francoskih interesov. Bruselj, 3. januv. Smrt Frere-Orbana je napravila globok vtis na liberalno stranko. Kralj se je podal dopoludne v hišo žalosti, katero obkoljuje nebrojna množica. Carigrad, 2. januvarija. Vlada je dovolila, da smejo konzuli posredovati mej vstaši v Aleppo, da se udajo. London, 2. januvarija. Ravnateljstvo „Chartered Company" je brzojavilo svojemu zastopniku v Capstadtu, naj naznani Jame- sonu, da družba ne odobrava njegovega postopanja in naj se nemudoma poda z uporniki na družbino posestvo. Governer Robin-son je odpotoval v Praetorijo, da uduši upor. Meteorologično poročilo. 3 a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera- tnra po Celziju Vetrovi Nebo * "3 S s a 5 • a o«* > 2 9. zvečer 7»4-ö -6-6 brezv. jasno 3 7. zjutraj 2. popol. 743 2 7413 -8-7 -3 1 brezv. sr. jvzh. megla jasno 00 Srednja veerajšna normalom. temperatura —4 0°, in za 13 pod EkBekutivne dražbe. Antona P a b j a n a iz ZvirS polovica zemljišči dne 17. jan. (obnovitev) v Žužemberku. Barbare Z u p a n i 6 iz Radovie posestvo (85 gld.) s pri-tiklinami dne 11. jan in 13. febr. v Metliki. Janeza Ž u s t a iz Dol nepremakljivo posestvo (8775 gld. 40 kr.), terjatev 177 gld. 16 kr., dni 25. jan. v Idriji. Jožefa Meterca iz Zabreznice zemljišče, terjatev 130 gld. (preložitev), dne 24. jan. in 28. febr. v Radovljici. Matije Žlogarja iz VidoSiS zemljišče (1150 gld.) dni jan. (druga) v Metliki. Janeza Praznika iz Rašice zemljišče (1000 gld.) dni jan. in 14. febr. (ponovitev) v Vel. Lašičah. Janeza Dolničarja iz Stepanje Vasi posestne in vžit-ninske pravice, terjatev 175 gld., dn6 18. jan. in 5. febr. v Ljubljani. Jožefa Aleša iz Sela nepremakljivo posestvo (1341 gld.), terjatev 100 gld., dne 11. jan. in 15. febr. na Brdu. Miroslava T o m o a iz Št. Vida nepremakljivo posestvo (7598 gld.), terjatev 115 gld, 24 kr., dni 11. jan. in 12. febr. v Ljubljani. Srčna zahvala vsem čč. gospodom za voščila povodom novega leta. Dr. Klofutar, 6 1—1 stolni prošt. 10 10, Lekarna Trnköozy, Dunaj V. Doktorja pl. Trnköczy-ja tinktura za kurja učesa Sigurno sreditvo proti kurjim očesom in otrdeloatl kože na nogi, ima veliko prednost, ker se s čopičem namaže na boleči del noge. Stekleničica z navodilom za rabo in s čo-ičem vred velja 40 kr., dvanajst stekleničio gld. 50 kr. 735 5 Dobiva se v lekarn! Triikticzy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. t Lekarna Trnköozy v Gradou. primerno izobražen, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 778 3-3 JF. Houianii v Radovljici. S tem naznanjamo, da bode most na deželni cesti Ljubljana - Novomesto pri Gornji Krki (Gniauja) zarad potrebnih popravil za vozove zaprt od danes nadalje. Kneza Auersperga logarski urad v Soteski dn6 30 decembra. 781 3—2 a ei S a M 1J3« gr a ** i 3 « J ta >01 ^^sasHsasHsa^ ÄÄlt! | Pray po ceni [fj do^e s« v,sled podiranja hiše štev. 9 v Špitalskih ulicah [|1 f|l (Schreyer-jeva hiša) r^j Jeprodajahiisko pročelje, sobna vrata, M M okna, police, želez je, stavbinski mate- M ♦ rijal itd, itd. proti takojšnji odstranitvi kupljenih predmetov. — Natančneje po\e §1 stavbinski nad^lednik na licu mesta. 2 2—1 Jkuex^jeva l%a&> 50°|o se prihrani na plinu. ima« Najcenejša, najbolj prijetna luč. «gar JL■meac^jeva Cena svetilke 5 gld. brez strešice in montaže. Dobiva se v 056 16-15 plinovi tovarni. »r Äuei^pva lud* I > u n a j @ k a bora a. Dn6 3 januvarija. — kr. Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta K \, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . .... London vik ta .......... Nemški dri. bankovci za 100 m.nem. dri. velj. 30 mark.......... . . iO frankov (napoleondor)...... C. kr. cekini 100 , 20 , 121 40 100 — 121 60 98 85 . 998 — 358 50 . 121 35 „ 59 27'/, . 11 „ 85 , 9 , 60'/,. 44 05 6 - 73 „ Dni 2. januvarija. 4<£ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. Državne srečke 1 1864, 100 gld. . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke b% Dunavsko vranavno posojilo 1." 1878 Posojilo gori&kega mesu . . 4% kranjsko deželno posojilo . Zastavna pisma av. osr zetn.-kred.bankei * Prijoritetne obveznice državne železnice . , južne železnice 3% , „ južne železnice &% . „ , dolenjskih železnic 4% 147 gld. 154 191 97 139 105 112 98 216 167 130 99 50 85 25 50 50 50 Kreditne srečke, 100 gld........ — gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 133 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. — „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........68 St. Gen6is srečke, 40 gld.......69 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........— Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. 161 25 5W Akcije Ferdinandove sev. železu., 1000 gl.st.v. 3^60 „ — Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. . . . 468 . — Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 98 , 50 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 62 . — Montanska družba avstr. plan.....78 „ 50 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 163 „ 50 Papirnih rabljev 100........128 „ 25 SgjS~ Nakup in prodaja vsakovrstnih drlavnib papirjev, sreök, denarjev itd. Zavarovanje za zgube nri Irobanjih, pri iz/iebunju na.iuatijsega dobitk i k* a I a n t n a izvršitev naročil na borsi. Menjarnična delniška družba K K C I Wnllziile it. 10 Dunaj, Maruhilfiritrassi 74 B t* ^MT Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvarah, potem n Kursnih vrednostih vseh ipakulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni (viti /.a dosego kolikor je mogoče visouega preštevanja pri popolni varnosti sjfp- ntiloicnlh g- 1 a v 11 i o. ' W