55. številka.
V Trstu, v torek dne 8. maja 1894.
Tečaj XIX.
»■DIM
iihajn po trikrat na teden v testih il-danjih ob torkih, Astrlklh in sobotah. Zjutranje isdnnje likuju ob ti. uri zjutraj, večorno pa ob 7. uri večer, — Obojno izdanje Alane: z« Jeden meneč . f. —.»0, izvan Avstrije f. 1.40 Kit tri mceec . , „ 2.A0 , .	4,—
za pol leta . . . 5,— . . , H__
za vte teto . . „ 10.— , * . 18.—
Na nsroćbs krti (.fltožono naročnine te re mile eilr.
Posamične številke »e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v 2M« po a nvč., v Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v lrttu S ni., v Gorici 4 nt.
EDINOST
Oglati se račune po tarifu f petitu; sa na«love t debelini črkami se plačuje l>rn«tnr. ko'ikor oli»«(fa ravadnih vrstic, l'iiiUtia otmrtitfe in javnezahvitle, (lomači oglati itd. »e računajo po pogodbi.
V m dopl«i naj io potiljajo uredništvu : ulica CaHermi it. 13. V<tako pumo mort biti frank Dtuno, k. r nof ranko vena t» ne nprej?inajo. Rokoptti ne ne vračaj".
Naročnino, reklamacije in oglat« sprejema upravntitvo ulica Caterm* 13. Odprle reklamacije so prosto poitnine.
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
, r KMmiH Je HW / •
Tržaška javna skladišča, i.
Skoro ■o morino bati uatre pri oiiih Častitih čitateljib, ker m daneo »opet vraćano k predmetu, o katerem emo še toliko govo-rili v poslednjem času. A stvar je aa mesto tržaško velikanske važnosti, in kar je po-menbno ta Trot, je ponembno tudi aa vso državo, ker tu je nje prvo .'trgovinsko pri-stanišče. Ne malega pomena je uaoda našega mesta tudi ta naš slovenski narod, kajti tu nam je braniti jedno najvažnejših ovojih postojank.
Obe bili državnega zbora v sprejel i oti takonski načrt o podržavljenju javnih okla* diši v Trstu. 8 tem je vsprejela vlada na •voje rame posojilo, koje oti najeli svojedobno tržaška občin« in trgovinska sbornica. Za-jedno pride v bodoče na račun vlado even-tuvalni dobiček ali pa izguba. Občina in tr-govinoka zbornica oti ae izuebili veiioega bremena 170.000—180.000 gl. na leto, kolikor je anašal dosedanji letni primankljaj. Menimo, da mestni ibor in trgovinska zbornica morata biti hvaležna vladi in parlamentu na tej ve* likoduiiiusti. A velikodušnost vlade tega še dalje: ne le da je vsprejela v svojo službo osobje, nastavljeno do aedaj v javnih skladiščih, ampak ugotovila je tudi, da hoče spoštovati službeno razmerje teh uradnikov.
8 prevzetjem javnih skladišč nastopila je vlada novo pot, da pomore propadajoči tržaški trgovini. Pred vsem hoče znižati na-jemščino v skladiščih ter različne takse in prstojbine; pomisliti treba, da je najemnina znašala do sedaj dvakrat in oeld trikrat to-iiko nego v mestu, kar je odvračalo trgovce, da niso nalagali svojega blaga v skladiščih, dasi imajo tam mnogo olajšav glede na ob-dačevanje in carinarsko pregledovanje. Vsled tega so bila skladišča večinoma prazna na veliko škodo temu pod vzet ju. Toda povedati treba takoj, da bode vlada morala znižati najemnino do one cene, ki velja ta javna skladišča na Reki, sicer ni upati vspeine konkurencije. Gospod minister aa trgovino ae je čudil posl. Kaizlu, kateri ae je v svojem govoru protivil zakonskemu načrta o podržavljenju javnih skladišč. Tudi mi se hočemo v prihodnjem članku že nekoliko baviti s raspravo v posl. abornioi o tem važnem vprašanju ter ai ogledati argumente obeh proti-govornikov; to pa moramo priznati že danes, da bode trebalo velikih naporov, da se to podjetje spravi v pravi tir in da postane dobičkonosno.
To podjetje se je pričelo na nenaravni podlagi. Najeli so ogromno posojilo, ne pomisli vii popred, ali se bode isto obrestovalo. Velikanskih stroškov je provsročila neugodnost terena, kajti podlaga je stala premnogo ; pri zidanju pa se ni štedilo rta nobeno stran: vse jo preveliko in preluksurijozno, kar je sicer pripoznal tudi sam gosp. minister aa
PODLISTEK. -
Kmetiki upov.
Zgutivirimku jimm! i«iliu^iloya veka.
— Spisal Avgust Šeiioa, 1'reloiil i, P. Planinski. —
—	Kako je to, egregie domine, vpraša gvardijan svojega soseda, da so se nam danes kranjska gospoda izneverili f Mokrice so na kranjski zenlji in gospodi iz Kostanjevice Turnograda in Krftkega prav pred nosom. Ne vidin tu niti Joška niti Volka Turna niti Valvasorje niti Auernperga niti Lamberga. Sicer ta gospoda radi prihajajo semkaj, osobito poglavar Uskokov, Joiko Turen, kateremu je zelenika goBpoda Ambroža posebno po godu. Kako je to ?
—	Saj jih nismo niti povabili, odgovori gospod Konjski; danes gre za domače, hrvatske tadeve, a pri tem nimajo kranjski so-
trgovino. Za oko je to sicer jako priknpljivo, a v finančnem pogledu treba obsojati tako potratnost. „Hangarji", kateri bi morali biti zgolj pritlična poslopja, primerna ta ratkla-danje in nakladanje na parnike, so dvonadstropna bogato setidana poslopja, ki ne do-našajo ničesar ratun pristojbin za težake. Njih nadstropja so vedno prazna, ker se blago navadno takoj odvaža v zasebna skladišča. Mimo tega so se uveli tskozvane „grue", to so hidravlični stroji za vsdigovanje blaga is parnikov in v parnike — lepe iznajdbe sicer, ali v javnih skladiščih skoro nepotrebne, kajti enak stroj, čeprav ne tako nočan, ima vsak parnik sam na krovu. Skoro gotovo se ne itplačujejo tudi ti stroji, in je podjetje na isgubi tudi v tem pogledu.
Z istim bogastvom in obilnostjo je seii-dano tudi poslopje za administracijo, namreč za svoje lastne uradnike. To poslopje je prava palača po svoji vnanjosti in notranji uredbi, med tem ko so državne uradnike potaknili v bolj skromne kotiće.
Gospoda pa nikakor niso hoteli v tej potratnosti iskati vzroka izgubi, ampak tožili so že s prvega začetka, da jih vlada sili v velike stroike za nje urado ter da je le to pritiskanje vlade vzrok vsakoletni isgubi.
Ko so bila poslopja večinoma že dovršena in se je približal osodepolni dan 1. julija 1891., nastanili so v svojem podjetju tudi svoje urednike, na čolu jim vodjo a kakimi 13 tisoči na leto. A bilo je tudi drugih uradnikov, ki so dobivali po več tisočev na leto. Uradniki so morali biti — uslužni Italijani, na druge se ni gledalo toliko. Isto kvalifikacijo so sshtevali tudi pri nižjem osobju, doli do poslednjega težaka: vse je moralo biti laško. Onemu številcu slovenskih težakov, katere jim je vlada takoreč usilila, delali ao pa bridke ure, ne dovolivši jim niti to, da bi med seboj govorili v svojem materinem jetiku. 8 kratka: zgraditi so si hoteli pravo italijansko postojanko.
Toda slobna .usoda" jim je prekrižala vse te račune; namesto dobičkov priila je od leta do leta rastoča izguba. Polom bi bil ne-isogiben, da ni vlada prihitela na pomoč. GospAda so dobili lekcijo, da taka podvsetja treba aasnovati in upravljati po tdravih trgovinskih načelih, ne pa po politiških „idejalih*. Sedaj morajo poseči v žep vsi državljani, da 'pravijo podvie t jo javnih skladišč na pravo pot. Ali odločilni krogi naj se ne varajo: s prevaetjem javnih skladišč nikakor še ni pomagano tržaški trgovini. Mi potrebujeno dobrih železniških »vez s notranjimi deželami, mi potrebujemo takih zvez, kakorAne ima Roka z Ogrsko. Le tedaj, ako se zgrade take želoznice, pridejo za Trst boljši časi, in postane naše mesto po besedah g. ministra — biser tostranske državne polovice.
sedje nič opraviti. Prosim vbb, častiti oče, saj to so itak sani Nemci.
Gvardijan prikima in niti ne povpraiuje dalje po teh nejasnih zadevah, ampak obira dalje bedro mastnega purana.
Velikanska gostija se primika kraju. Ob gromovitom klicanju .Vivat dominus Ambro-siusl« zažvenketajo še enkrat polni kozarci, druščina vstane, gvardjan od mol i molitvico, a gostje se smejć in šalč razhajajo po dolgih hodnikih, po prostornin dvorišči in hladnem perivoji mokrifikega gradu. Tudi gospod Ambrož si želi nekoliko svežega zraka, sstorej gre po širokih kamenitih Btopnicah na dvorišče, kjer so je zbral celi zbor plemenitih gospti in živahno kramljal, moj njimi tudi Marta Gregorjančeva.
— Gospa sinaha, lakliče pod ban, opa-aivši Marto, dobro, da sem te dobil. Pusti ženske bajke in pojdi s menoj, govoril bi
Politiške vesti.
Državni zbor. Gospodarski odsek je vsprejel trgovinske pogodbe s Španjsko in resolucijo Hatlwichevo, v kateri se poživlja vlada, naj obrne posebno pozornost direktni parobrodarski zvezi tned Trstom in Španijo.
Za Se&ko vseučilišča na Moravskem. V nedeljo je v Pragi zborovala vseučiliščna mladina in je vsprejela resolucijo, da naj se na Moravskem osnuje jedno češko vseučilišče.
Štrajk na Dunaja. V nedeljo zborovali so na Dunaju itrajkujoči zidarji. Zbor je sklenil soglasno nadaljevati štrajk. Jeden govornikov jo zahteval, da naj ne štrajkovci obvežejo s prisego, da ne vstopijo v delo, ako gospodarji no vsprejmejo pogojev delavcev. Na to je vzdignilo delnice okolo 1000 oseb in izjavilo slovesno • „Prisegamo t" Mnogo prisotnih ženskih pričelo je as to prisego jokati na ves glas, strašansk krik pa je na-vstal, ko se je priobčilo zborovalcem, da gospodarji smatraj o štrajk končanin in itrajku-joče delavce kot odpuščeno ter da nameru-jejo pozvati novih delavcev iz raznih po-ksrjin.
Štrajk na Moravskem. Včeraj pričelo je štrajkovati v Moravski Ostrovici okolo 10.000 delavcev. Štrajkujoči zahtevajo, da se dnevno delo omeji na 8 ur. Izgredov ni
bilo.
Pravda proti Romanom. Včeraj se je pričel« v Koioiu velika pravda radi znano romunske sponenioe. Mestno glavarstvo v Kololu je itdalo posebne naredbe,*da se nir ne bode kalil. V Bukareštu, glavnem mestu sosednje Romunske vršili so se v nedeljo poulični sprevodi in zborovanja kot demonstracije povodom tega velikega procesa.
Vtrok tej pravdi je nastopni: Meseca januvarja leta 1892 je namreč narodni shod sednograških Romunov sklenil predložiti Njeg. Veličanstva spomenico, v kateri so bile napisano pritožbe Romunov, živečih pod ogrsko krono. V tej spomenici je bilo tudi rečeno med drugim, da se je Scdmograško priklopilo Ogrski kroni proti volji naroda. V tej spo-menici torej je ogroka vlada istaknila veleizdajo in ne vemo šo kaka hudodelotva. Radi te pravde je razburjenje med romunskim prebivalstvom prikipelo do vrhunoa. Od vseh krajev je privrelo občinotvo na postaje, da pozdravi narodni odbor na potu k razpravi v Kološ : duhovniki v ornatu, možki in ženske, vse je solzami v očeh nazdravljalo voditelje naroda. Bili so to impozantni pojavi pristnega čutstvovanja vsega naroda. Ako ne bi bili Madjari tako zagrizeni kakor v resnici so, morali bi se sami prestrašiti svojega nasil-atva, slutiti bi morati, kako so se nemadjar-ske narodnosti jele pripravljati na dan — obračuna. Ali oni so slepi in njih lastna slepota jih pogubi.
rad s teboj dve, tli pametne besedi?. Pojdiva semkaj v hlad.
—	Kakor zapoveste gospod tast, pokloni se Marta ponižno in gre za Ambrožom.
Na jedni strani grajskega dvorišča se jo razpenjal ogromen bršlin po zidu do drugega nadstropja in po stebrih grajskih obokov. V bršlinovom hladu je stala mej stebri mizica in troje kamenitih klopij. Tu je gospod pod-ban ob vročih dneh rad posedal; tu sem sede tudi sedaj in kraj njega gospa Marta. Ambrož se nasloni z jedno laktjo ob mizo, prekriža noge, seže s petero prsti v sivo brado in jo pogladi, rekoč Marti:
—	Ali vidiš, draga sinaha, tistega bledega črnookega mladeniča, kateri stoji molče tam le pri stebru mej plomenitaži iu se malo zmeni zm vinske dovtipe častitega gvardijana, ampak samo postrani gleda, kako deklice skakajo po dvoriSči P
Zakon o civilni poroki. Včeraj se je pričela odločilna bitka v zbornici magnatov v Budinpežti o civilni poroki. Da predočimo veliko zanimanje na obeh straneh, treba pomisliti, da so došli k razpravi vsi Člani magnatske zbornice, kar se dogodi aila redko in le v posebnih olučajih. Toliko je magnatov, da niti vsi prostora nimajo, ampak morajo stati, Škof|e so vsi došli, cel6 bolni tknf Lonhart se ni ustrašil dolge poti iz Sedmo-graške do Budimpešte — p ri n es 1 i so ga v zbornioo. Prišli so tudi vsi dvorni do-otojanotveniki s Dunaja, da glasujejo proti cćrkvenim predlogam. Primas V a a z a r y je rekel, da škofje smatrajo vsako le civilno sklenjeno poroko u konkubinat. Modrijani vseh ljudstev so ae isrekli ta nerasdruiljivost zakona.
Papež in civilna poroka na Ogrskem. Iz Budimpešto javljajo, da jo dobil včeraj nek član tbornice magnatov to-le brso-javko is Rima: »Sveti oče bode daroval jutri sv. mašo, da izprosi tmago udanim sinom Blaženo Device, zaščitnice Madjarov".
Ivanu NavmoviCu, temu rodoljubu ga-liikih Malnrusov, umršomu v Kijevu, hočejo v Rusiji postaviti spomenik. V to ovrho je podarilo rusko blagotvorno društvo 1300 ru-bljev, car ruski pa 900 rubljev.
Demonstracija proti Crispiju. Včeraj vrnil se je ministerski predsednik Crispi is Milana v Rim. Na potu na železniško postajo pričakovalo je njegov voz kakih 600 radikal-cev in sooijalistov, kateri so pozdravili Cri-spija s kričanjem in žvižganjem. Množica hotela je navaliti na vos, toda Milanski policisti vrgli so oo na isgrednike in v nastav-Šem pretepu med stražarji in ljudstvom bilo je ranjenih več oseb. Zaprli so mnogo isgred-nikov. Na železniški postaji v Milanu pričakovali so Grispija zastopniki oblaatnij in rasni prijatelji, kateri so ga hoteli potolažiti in nekako odAkodovati za demonstracijo s prisrčno ovacijo. Vendar pa se je odpeljal Crispi nekoliko duševno pobit. — V Rimu pričakovali so ga na želeaniški postaji sastopniki oblast-nij in kakih 500 njegovih občudovalcev, ki so ga pozdravljali z viharnimi ,Evviva*-klioi Crispi bil je baje po tom vsprejomu popolnoma potolažen.
Različne vosti.
Odkrita Izjava. .Slovenec" od 5. t. m. piše koncem članka o krisi nastali v Ho-henwartovem klubu nastopno : „Izjavljamo pa tukaj odkrito in naravnost: Dan za dnevom se nam manjSa tudi tista mrva zaupanja, katero siuo še do sedaj imeli v koalicijo. Dogodki zadnjih tednov so nam teto povoda — preveč! Krščanski poslanci niti govoriti ne smejo za versko šolo, dočim je liberalcem še vedno v veljavi in proslavi nejverska šola I V narodnem obziru omotam,
—	Tomo Miliča mislite, gospod tast ?
—	Da, sinaba mila] Kako ti ugaja mladenič P Ali ni lep junak f
—	Je, odgovori Marta.
—	In priden je.
—	Hvalijo ga, gospod tast, jaz vsaj še nisem slišala zle beoede o njem.
—	In tudi zasluži pohvalo. Ti me, kakor vidim, nekako čudno gledaš, ko te izpra-šujem o lepem mladeniči, ti Bi misliš: kaj meni mari ta Milič, jaz sem že dobila svoj delež. No, ali praiam te, ker si pametna, in dasi si ženska, laglje je s teboj govoriti, kakor s tvojim možem, mojim Stopkom, kateri je vedno kakor nabita puika. Ti ni bodi na pomoč.
—	Kaj bi radi, gospod tast in oče, nasmehne se Marta.
(Dalje prih.)
kjer Mo bili; v gtipolmkni oiiru pa vse vlada in odločuje veliki kapital v ikodo ljudstev .... obialujemo, da uprav slovenaki zastopnik grof IIohen\vart s krilo, katero je provirofil v svojem klubu, ovira proato postopanje k r i č a n a k o-a o c i j a I n i h poalancev avoj»ga kluba.* Zakaj pač aede veleč. g. Klun A C. ie vedno v tem klubu P Kako ae aklada pač ta iajava i aaupnioo Hobenvartu, priporočeno po iateni liatu ? V kakšnem aoglaaju ao optiaiiatilki naiori »Primorskega Lista* o koaliciji in gor* nji izjavi slovenskega katoliškega glaaila !
ll spodnje okolic« ae nana pile: Pravila novouitanovljene kmetijske druibe ao ae ie predložila vladi v potrjenje. Zanimanje la kmetijsko družbo je reče nego smo mislili s prvega. Resni moije in poaeatniki vinogradov povpraiujejo v jednomer, kako atoji atvar, kajti vai ao prepričani o potrebi take družbe. Sodeč po tem lanimanju moremo ae nadejati, da pristopi lepo itevilo članov, kakor bitro bodo potrjena pravila. Upamo pa tudi, da tudi alavna vlada pripoina koriat te družbe, ue gledč na to, da v Trstu ie obatoji jedno slično laiko d ruitvo. Novo ustanovljena družba mora dobiti državno podporo ravno tako, ka> kor jo dobiva že obstoječe, a avojega na* mena ne iipolnjnjoča italijanska družba.
Cepljenje kdz. Ker vedno ie preti mestu Trstu nevarnost epidemije kds (oaepnic), ob* javlja meatni magistrat posiv na občinstvo, v katerem mu toplo priporoča, da naj ? svojem lastnem interesu ne zamudi prilike, ki mu jo ponujajo oblasti, da ae varuje pred to kužno boleznijo s tem, da si d4 sleherni oepiti kose, tudi če jih ima ie stavljene. Kflze bodo ste-vili meatni zdravniki brezplačno in aicer ca posamične okraje posebej v niije določonih krajih in dnevih.
Pri poliambulanoi (Androna deli' OIiuo hit. 1.) vsaki dan, isvsemii nedelje in pras* nike. - Za I., II., III., IV., V. in VI. okraj dne 9., 16., 23. in 30. maja in aicer: ta I. okr. v meatni ljudaki ioli v ulici Laziaretto vecchio; za II. v m. Jj. ioli v atarem mestu; za III. v m. Ij., splošni in meičanski ioli v novem mestu; za IV. v m. Ij., aploini in meičanski ioli v ulici Giotto, za V. v m. Ij. A. na Barrieri in za VI, v m. Ij. ioli na novi Roni. r- Za VII. okraj od 9. do 18. maja (isvzimii nedelje in praznike) v ambulanci okrajnega zdravnika in od 30. maja do 6. junija v ljudaki ioli v Skednju. — Za VIII. okraj dne 9., 16., 23. in 30. maja v meatni ljudaki ioli v ulici Ferriera in dne 8. ter 9. junija v m. Ij. ioli na Katinari. — Za IX. okraj due 9. in 16. maja v m. Ij. ioli v nlioi Gulia in dne 19. ter 26. maja v m. I j. iolt na V rdeli. — Za X. okraj dne 9. in 16. maja v m. Ij. ioli v Barkovljah ter dne 19. in 26. maja v m. Ij. ioli v Rojanu. — Za XI. okraj due 4., 6., 6. in 7. junija v meatni ljudaki ioli na Opčinah, dalje dne 8. junija v m. Ij, ioli v Trebčah ter dne 16. junija v m. Ij. ioli v Bazovici. — Za XII. okraj dne 21., 22. in 23. maja v meatni Ij. ioli na Pro-»oku ter dne 26. maja v meatni ljudaki ioli Sv. Križu.
K6zo bodo atavili: v Poliambulanoi od
8.	do 9. ure zjutraj, v ambulanoi okrajnega zdravnika za VII. okraj (Sv. Ana) od 8. do
9.	ure zjutraj in od 12. naprej, za druge okraje pa od 6. do 6. ure popoludne.
Opozarjamo, da odgovarja tu navedena raadelitev mesta in okolioe v XII. okrajev zdravniikim okrajem, torej da imajo 6 oknličanakih okrajev tukaj itevilke VII. do XII.
Odbor „Del. podp. druitva* ae je konstituiral nastopno: 1. Podpredsednik Jakob Perhavo; II. podpredsednik Miha Poljftak ; tajnika: Miha ,Kamu£čič in Vinko Peruiek; knjigovodja Aute Bogdanovič, knjižničar Fran Barbič, gospodarji: Andrej Vrtovec, Anton Rep, Ivan Ipavec, in Anton Slajko; razsod-nika: Miha Ilrvatin in Andrej Benčina;dva razsodnika je izvolil občni zbor in vai skupaj Frana Poliča kot petega ; zastavonoaoi: Fran Andrejčič, Anton Klun in Anton Zlobec; ve-selični odsek : Fran Polič in Ivan Bičok.
Meitni svet tržaški ima svojo X. letoi* njo javno sejo v četrtek, 10. maja. Početek ob 7. uri. Dnevni red: 1.) Čitanju zapisnika IX. sejo. — 2.) Priobčila. — 3.) Predlog o razpisu natečajev za nekatere meatne učiteljsko službe. — 4.) Predlog iolakoga odseka, da so zgradi novo Šolsko poslopje za ljudsko ficlo v Rojanu, — 5.) Zahtovanjo izrednega posojila, da bo poravnajo stro&ki dru-
itva za olepievaeja~meata o raziirjenju ieta-
liiča pri av. Andreju. — 6.) Predlog flnani* nega odseka gled^ obračuna davka na toča-rino leta 1893. in 7.) Predloženje obračuna meatne plinarne za leto 1893.
Mejni Izlet viiih raaredov alovenake iole pri av. Jakobu aa bližnji Kraa bode, ako vreme dovoli, prihodnji četrtek. V ta namen ao da* rovali aledeči čaatiti gospodje: Prelog 1 gld. Kocjančič 50 kr., Ivan Valenčič 60 kr., Ant. Žitko 20 kr., Milka 1 gld., A. Kaliater 50 kr., N. N. 30 kr., Iv. Detela 20 kr., Lampe 30 kr., Srebotnjak 30 kr., I. Klemene 50 kr. I. S. 1 gld., Fr. Abram 50 kr., gospa Trudno va 2 gld., Šabeo 1 gld., čast. g. Koruza, katehet 2 gld. Skupaj 11-80. Darovala ata ie trgovca g. Stepančič velik zaboj amokev in g. Truden aaboj dateljev in amokev. Vaem čaatitim darovalcem in darovalkam izreka naj-iskrenejio zahvalo	Vodstvo.
Ze elrote pok. Iv. Slug«, učitelja na Tatrah, darovali ao ie p. n. gospoda: J. Svetličič, H. Peraoglia in J. Bartl pe 1 gld., M. Jug 50 kr.
Pogreb Itelljenekege častnika v Trstu. V petek bil je tukaj pogreb italijanskega topničarskega častnika G vida d' Eli a ia Pa* dove. Pogreba vdeleiil ae je tnkajinji itali-janaki konzul in mnogo pokojnikovih prija* teljev. To ni nič posebnega; apomina vredno je le dvoje: prvič, da so vozili po mestu na mrtvaikem vosu med ostalimi venoi ▼ veliko veselje naiih Lahonov venec, spleten ia samih marjetic („Margherite"), katerega ao podarili častniki 20. topničarakega polka v Padovi in kateri venec ae je na areČo pokopal a krsto, in drugič, da je meatni a v eto-val e o t r ž a i k i, Avguat Raacovic h podaril „Logi* v spomin italijanskega častnika avoto 10 gld. —
Za druibo ov. Cirila In Metoda, in aicer v namen, da poatane DarkovIjanska župnija pokroviteljica pri podružnici na Greti, vplačala ata dva Barkovljana 1 krono in 60 sto-tink kot kazen, ker ae nista udeležila Kon-toveljske veselice.
Bomba V Lilttlchu. Dne 3. t. m. vrgli so anarhisti bombo v hiio dr. Rondaona v Lttttichu (Belgija). Ranjen bil je Rendson na nogi tekć hudo, da so mu morali zdravniki odžagati ranjeno nogo; poleg tega je oslepil na jednem očesu. Tudi vsi člani Rendsonove rodbine so manj ali več teiko ranjeni; isto* tako več oseb, ki so ile v hipu razpoka mimo hiie, je bilo ranjenih. Misli se, da ao vrgli anarhiati to bombo ia maičevanja proti očetu drjn. Rendsona, aodnijskemu avetovalou Rendaonu, kateri je predsedoval aodnijskim razpravam v zadnjem zasedanju, o kateri priliki je bilo obsojenih več anarhistov. Na srečo pa aodnijaki avetovalec o razpoku bai ni bil doma. Policija zaprla je valed tega na* pada 45 anarhiatov, a tudi pravemu napa-dalou je ie aa petami.
Sedmorica nszre&nežav Iz Lueiko jamo — reiena. v popolnitev braojavnega poro* čila v z jutranjem izdanju danainje itevilke priobčujemo o reiitvi nesrečnih preiakovaleev Lueike jame ie to-le: Goadni pristav g. Putick ia Ljubljane iadelal je poaeben načrt aa reiltev nearečne aajeiene aedmorioe. Ta načrt odobrilo je cea. nameatniitvo v Gradcu. Včeraj aju* traj na vae zgodaj apuatil ae je Patick v jamo, da poiiče rov, ki vodi ia prve jame v drugo, kjer ao bili aaježeni nearečni preiskovalci, kateri rov pa je bila popolnoma zaje* žila voda a kamenjem, hlodi itd. Razstrelje-vanje a dinamitom odstranilo je bilo rea vae zapreke ia g. Patick naiel je vhod v rov. Na to ao pijonirji a neverjetno požrtvovalno* stjo in velikim pogumom raaiirili ie vhod, da ae je moglo priti do nearečnežev in jih spraviti na dan. Vseh sedem je živih, toda groza je bila videti jih. Takoj, ko so priili nesrečneži na svetlo, vedli so se kakor blazni ; skoraj niso mogli vzdrževati se na nogah vsled slabosti in nekateri ao omedleli, Valed vlažnosti v jami aegnjila jim je bila obleka ne truplu. Okrepčali so jih zdravniki in kionlo bili so vji omedlevii pri zavesti. Veselja sorodnikov in neitevilne množico, zbrane pred jamo, ni mogoče opisati. Ruieni padli so na kolena, objemali svoje reSilce in poljubovali cel6 krampe iu lopate pijonirjev. Samo ubogi realeo Ilajd je skoraj popolnoma alaboumen ; niti lastnega svojega brata ni spoznal, njegova sestra pa je omedlela, videviaga* tako fnlostnem stanju. Ko so je ra/.Mril.i vest o refiitvi živopokopa-nih, zvonili so po vai-h cerkvah bližnje okolici* in tu-ii v Gradcu.
Najbolj se je ohraail izmed aedmoriee
Faaching, ki je kmalo pridobil njemu obično dobro voljo. lati je pripovedni, da je bil njih položaj v jami, kakor ai vaak lahko miali, sarea grozovit. V sredo ujeli ao v vodi zebojček jestvin, toda tudi ta hrana jim je kmalo po-ila. Potem ao povžili 50 aveč, ki ao jih imeli v rezervi; vode ae zna, ni jim nedostajalo. V soboto ćuli so prvi grom, ki ga je provaro-čil razpok dinamita in to je aearrčneie navduševalo s novo aadejo, kajti mislili ao ai, da ae bližajo reiilei,
Na Dunaj doapela je veat o tej čudežni reiitvi okolo poludne. Policijski ravnatelj iel je veselo novico sporočit takoj ministroma Baoquchemu in Planerju, katera sta jo priobčila takoj razaim parlamentarnim odsekom. Na-meatniitveni avetovalec pri Graikem nameat-niitvu, Klemenčič, dobil je braojavko ia dvorne piaarne Nj. Veličanstva, v katerem se izreka iive zadoičenje cesarjevo na erečni reiitvi preiskovalcev.
Poekulon lemomor. 47 letni Iv. Giuiiani, vratar hiie it. 6 v ulici Poaao Bianoo, skočil je včeraj v morje raa pomol it. 4 v novem pristaniiču. Mornarji ao ga kmalu spravili na auho in poklicali zdravnika, kateri pa je konatatoval, da kopelj Giulianiju ni iko-dovala niti najmanj.
Samomore. Včeraj ajutraj obesil ae je na Škorklji blizo poaestva Gregorčičevega 19letni brezposelni težak, bivli sedlar Joaip Ziegler iz Trata, priatojen na Ograko. Svoje življenje končal je ia atrahu pred kaznijo, ker je bil zvočer nevarno ranil 32letno Ka-rotino Carnielutti, aoprogo gostilničarja Ant. Carnieluttija, atanujočo v ulioi Media hit. 30. Ziegler so je bil strastno aaljubil v Carnie luttijeve, ker pa lata ni marala vsliiati nezrelega mladeniča, napadel jo je v nje ata-novanju in jo zabodel a trioglato pilo v hrbet in v prsa. Po avojem junaikem Vmaičeva-njuH ae je ie dobro napil, da je dobil potrebnega poguma, da ae obeai. Visečemu na dre-veau teklo je ie vino iz uat. — 32letni dninar Fran Periaič ia Trata, atanujoč v ulioi delle Mura Mt. 8 zastrupil se je včeraj t neki gostilni v ulioi Punta del Forno. Ljudje so sicer naglo poavali zdravnika, kateri je nesrečnežu izpral ielodeo in ga dal odveati v bolnilnioo, toda ni mu bilo več pomoči; v kratkem je umrl. Končal je avoje življenje baje zaradi nesrečne ljubezni.
Sodnljeko. Včeraj je bil obaojen 54letni teiak Joaip Kozlovič iz Trata aaradi poaku* iene tatvine na 13 meseoev ječe. Zaaačili so ga bili namreč, ko je ulomil dne 3. decembra min. leta pri sv. Andreju v hiio inženirja Geiringerja. Sodiiče priznalo mu je izdatno kazen zaradi tega, ker je bil Kozlovič ie večkrat obsojen aaradi tatvine.
PollCijtko. Včeraj so aaprli 44 letnega Jurija Ascanija ia Vidma, vratarja hiie it. 11. v ulici Valdirivo, ker je bil a noiem težko ranil 47 letnega Franja Komarja, vratarja hiie it. 15. v ulici Valdirivo. Ranje* nega Komarja odpeljali so v bolniinico. — To noč ao prijeli atraitfji na aen4nem trgu 30 letno breapoaelno deklo Urio Koder ia Podbrda, ker ae je vrnila v Trst iskat vaa-alužka*, akoprav je bila že iagnana ia me-ata. Odvedli ao jo v zapor. — lato tako tudi 77 letnega Matijo Modica iz Planine, kateri je prosjačil po Acquedottu. — 33 letnega ia-vožčeka Karla Turkoviča iz Buzeta, atanujo* čega na Greti, aaprli ao, ker je avojega druga Ivana Jazbeca udaril z vso ailo a pestjo v lice ;in pograbil za grlo Jaabecu v pomoč prihitevlega Valentina Kvano. Turkoviča ao zaaiiiali na policiji, potem ao ga izpustiti aa toliko časa, dokler ne bode pozvan pred aodiiče.
Najnovejše vesti.
Dunaj 8. (Državni zbor.) V poslanski zbornici pričela je razprava o valutnem za-kouu. Prvi govoril je posl. Kramar »proti*, za njim Fort tudi ,proti". Abrahamovič je govoril ta zakon, naznanivii, da hoče pri podrobui razpravi ataviti predlog, da naj ae določi rok 3 let za odpravo starih bankovcev,
Dunaj 8. Štrajkujoči zidarji priili so danes v večjem itevilu na delo, kjer se zidajo nevo hiie. Dogajajo se ie vedno mali izgredi, ker itrajkovoi odvračajo avoje druge od dela.
Dunaj 7. Danes ao bila na treh krajih zborovanja stavbarekih delavcev. Jedno ae je izvršilo mirno, drugi dve pa viharno, ker so govorniki napadali oblasti in straže. Vladni zastopnik pretrgal je, govornike, proti čemur j« pr>.toat>ival zbor. Strajkujoči no odšli v
sklenjenih vrstah; stražniki so jih sieer ustavili, toda oroija niso rabili.
Koloi 8. (Pravda piuti Romunom.) Posamični zagovorniki grajajo, da ae je porotno sodiiče preložilo v Koloi, očitajoč porotnikom, da ne morejo soditi nepriatranako, ker »<> avoje m nenje preneali že s soboj. Sodiiče je sklenilo, da morajo vsi govorniki govoriti inadjarsko, zbok česar je jeden zagovornik položil svojo službo, a vai drui?i vložili no pritožb« ničnosti. Kor ae je jeden obtožencev izjavil proti vporabljcnju tolmačev, rekel je predsednik, da tu nimamo ne Madjarov, ne Nemadjarov, ampak le porotnike. Ko ao porotniki storili prisego, odložila se je razprava na jutri.
Periz 8. „Matin" javlja, da pride k poroki ruskega etisarjeviča tudi angležka kraljica.
Atene 8. Sinoči se je ponovil potres in
je bilo občutiti 3 sunke.
Trgovinski brsojavl.
Budlmpsita. Plenica aa spomlad 7 09—7-05, aa jasen 7-27-7-2» Kuru za sa jull-avgust » 05 do 6*07 Oves za jesen 5-88—5 85. Ri 6-50 - 5-65.
Piflnica nova od 77 kil. f. 7-00—.705, od 78 kil. f. 710-715. od 79 kil. f. 7-20—7-25, od 80 kil. f. 7 25—7-85, od 81 kil. for. 7-8S-7-40.
Ječmen 6-55—»-— ; proso 9-00—1*30.
Silne ponudbe plenice, mlini reaerviraai, trg silno rnla£en. Prodalo s« je 18.000 mt. at. 10 ni. ceneje. Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani aladkor: mirno. Za maj 15-50. Nova roba september 15-05.
Badlmpetta. špirit, 16.25- 6-50
Hzvrs. Kava Bantoa good average aa maj 101-ia september »8*50, mirno.
Hamburg. Bantoa good average aa maj 88- — aeptember 78--, december 72 50, mlačno.
Oun^Jaka bovaa ••
Driavni dolg v papirju . . .
a „ V srebru . . , Avatrijska renta v alatu . , a .v kronah , .
Kreditne akcije......
London 10 Let.......
Napoleoni........
100 mark........
100 italj. lir.......
danes 98-60
98-80 12020 97*05 85,1-65 124 90 998 81-17'/. 44-70
II
včeraj 98-56 98-ift 110-20 9795 856 10 114-99 »91
OI-lTVs
44 70
Biroji Ie svojim!
Po neverfetno nizkih cenah vdobe ae nova vsakovrstna
KOLESA
(Model /894.) v Via Fabio Severo it. 18 na no vej eesti blizo tovarne piva. Jamči ae aa vsako kold 12 mesrcev; kdor ne ana voziti, nauči sega brezplačno.
Gostilna „Air An t ic o Moro"
ulica Solitario 12, fpo d ornate pri „Prvačkovcu*), prodaja trna in bela etna prve vrete iz prtaikih in ilornberikih vinogradov, in »ieer:. domate irno po 99t belo po 39, modra frankinja po 40 in Irno kraiko po 40 nI. liter. Izvr*tna kuhinja. — Driei te geti*: ,Rojak k rojaku", priporoča te podpisani ta obil obisk.	Anton Vodopivee, goetilnilar.
pivovarne bratov
Rolningheue v Stelnfeldu — Gradec
pri	1S6
A. DEJAKU, junior, t TRSTU
Vi» datfll Artletl št. S,
zastopnik ie Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. £ostilni£arjem v Trstu in po okolico starosnano steinfeldsko eksportno (Ezport), oiujaki (Mlrien) in uleiano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Blatno občinstvo opoiarjnm aa mojo novoarejeno pakarljo v ulioi Ohega it. 4, v kateri ae dobiva sleherni dan sveie pecivo vaake vrati. Ob jadaem naananjam, da aprejemam naručbe na lavratne
KOLAČE
za birmance^Hl
Priporočam ae vsem botrom in botram a mesta
in deiefe sa obilen obiak.
Edvard Lampe.
„Kupuj pri kovaču in no pri kovačetul" pravi stari pregovor.
To velja po vsej pravici aa moj zavod, kajti le tak i velika kupčija, kakorina jn moja, imu »bok gotovoga plačevanja velikanskih množin blaga, in drugih prednosti, cene stroške, kar je slednjič v korist kupovalou samemu.
Krasni vzorci zasebni m odjemalcem gratis in franko. — Bogate sbirke nzorcev, kakor &e nikoli, aa krojače nefrankovane.
Snovij za obleke*
Perurlen in doaklng za velečastito duhovščino, predpisane anovij za nniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gasilce, telovadce, livreje, suknjo za biljard in Igralne mize, preproge za vozove, loden, tudi ne premoč-Ijiv za lovake suknje, snovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd.
Ceno, primerne, peiteno, trajno, čisto volneno sukneno blago in ne dober kup cunje, katere veljajo komaj odftkodnino sa krojača, priporoča
BRNO (*Tst- M»r.cheater).
Najvofa zaloga tovarniškega sukna v rrednoati
'/, milijona Koldinarjev. — Poiilja se le po
poitnem povzetju ! KorespondencijA v nemškem, češkem, ogrskem, poljnkem, italijanskem, francoskem iu anglei-kem jeziku.	(24)
Lastnik politično druitvo .Edinost* — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiakarna Dolenc v Trstu.