C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna številka 30 stot., stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra« va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
HIIIIB lil m——■——————II» ■lil« MIMHWI—IWHMWWHBUMWMWmwm 11ITIWI WffT flW BMWMIWBBBIiifaranillIMlUIIH «TU ■IIMI WIHIMItWIB"" 111 IMI IIIUMmBBBMinWaBVIMir™"
ŠTEV. 7.	V GORICI, ČETRTEK 9. MAJA 1929.	LETO L
Tedenski koledar.
10. maja, petek: Antonin, škof; Ja« nez Av. — 11. sobota: Frančišek H.; Mamert, škof; Sigismund, kralj. — 12. nedelja:	6. povelikonočna nedelja.
Pankracij, mučenik. — 13. ponedeljek: Servaci j, mučenec. — 14. torek: Boni« facij, mučenec; Paskal, pp. — 15. sre« da: Izidor; Zofija. — 16. četrtek: Ja« nez Nepomuk; Ubald, škof.
V sredo 15. maja je prvi krajec; vre« me lepo.
Movie®.
Nova križarka.
Zadnjo nedeljo je bila v Trstu spu« ščena v morje nova bojna križarka, ki nosi ime »Trieste« (Trst). Nova enota ital. mornarice je naj hitrejša tovrstna bojna ladja in izredno delo tržaške industrije. Ladjo so spustili v morje z veliko slovesnostjo; Tržačan« ke so ji poklonile zastavo-, ki bo- vi« brala na glavnem jamboru.
Morilec Gino d’ Ascanio ki je ubil v Luksemburgu uradnika zunanjega ministrstva Anseima Are« no, je bil anarhist. V rimski zbornici je poslanec Cray počastil spomin A« rene, pri čemer so se vzdignili vsi mi« nistri in poslanci na noge. Luksem« burška vlada ie izrazila italijanski so« žalje. Nesrečnemu Areni so priredili v Luksemburgu veličasten pogreb.
Pred posebnim sodiščem, za obrambo države v Rimu se je pri« čela 6. t. m. razprava, ki bo gotovo zanimala tudi našo javnost. Na ob« tožni klopi sede: Alojzij Hvalič iz Podgore. brata Milan in Dušan Hre« ščak, dijaka iz Gorice, Avg. L ang o iz Avč pri Kanalu, Alojzij Markič iz Podgore, Viktor Krasna iz Idrije in Teodor Ušaj, bivajoč v Gorici. Ob« toženi so, da so sodelovali pri obno« vitvi komunistične stranke v naši de« želi, ko je ista bila že razpuščena, in da so- sokrivi pri umoru Viktorja Ko« geja iz Idrije, katerega je, kakor zna« no, v noči od 21. do 22. avgusta ubil Alojzij Bregant iz Podgore. Ubojstvo se je zgodilo, kakor je gotovo mno« gim še v živem spominu, v Gorici v Gosposki ulici št. 18. Žrtev groznega zločina pa ni bil samo Kogej, ampak tudi uradnik Ventili, ki je hotel Bre« ganta prijeti, in končno Bregant sam, ki je našel smrt na begu. V žalostno zadevo je zapletenih še več drugih oseb iz Goriške, ki bodo prišle, kakor kaže ta prva obtožba, pozneje pred sodnike.
Čehi — veliki kadilci.
Lansko leto je imela češka država nad poldrugo milijardo kron čistega dobička samo pri tobaku.
Rdeči maj.
Kakor vsako leto so tudi letos ime« li za 1. maja v Moskvi veliko vojaško parado in govore, da bo rdeči prapor zaplapolal po svetu. V Parizu, piše »Giornale d’Italia«, so zaprli že prej« šnji večer okoli 4000 komunistov. V Italiji ni bilo izgredov. V Berlinu so skušali komunisti demonstrirati. Pri« šlo je do spopadov s policijo, kjer je bilo devet mrtvih, 34 težko in 35 lahko ranjenih. Policija je morala zapreti 1000 naj hujših razgrajačev. Zdaj bo« do menda komunisti stavkali. Tudi v Barceloni na Španskem in po raznih francoskih mestih so pokale bombe.
Konec mafije.
Znano je, da so celo Sicilijo nadle« g oval e več desetletij skrivnostne zlo« činske zveze imenovane mafija. Vod« ja vlade je poslal doli za prefekta od« ločnega Morija, ki je v kratkem po« lovil 161 članov mafije. Izredno sodi« šče na Siciliji je obsodilo 150 od njih na večletno ječo. Glavni vodja mafije je bil odličen advokat po imenu Or« toleva.
Svetogorske slike.
Znani tržaški vojni odlikovanec Gvido Sla tapet, ki je med svetovno vojno prvi zasedel vrh Sv. gore, je bil te dni sprejet od kralja v posebni av« di j enei. Pri tej priliki je g. Slataper izročil kralju, ki se je zelo zanimal za potek obnovitvenih del na Sv. gori, več slik sveto gorskega svetišča.
To je tič.
Kakor znano nima slovenska narod« na manjšina na Koroškem niti ene šole z lastnim učnim jezikom. ICoroš« ki Nemci so odslovili vse slovenske učitelje. Sedaj se je pa oglasil s loven« ski socialni demokrat Aleš Fran in napisal v listu Delavski politiki, da imajo koroški Slovenci v šolskem ozi« ru popolno svobodo. Imeniten pozna« valeč avstrijskih razmer.
Radi se imajo.
V	Kapfenbergu na Avstrijskem je
policija preiskala socialno«demokrat« sko delavsko hišo in našla v njej celo zalogo orožja:	strojne puške, muni«
ci j O' in celo vojne telefone.' Orožje je bilo shranjeno za slučaj spopada s krščanskimi socialei, liberalci ali de« želnimi brambovci (Heimwehr).
Takim dajte otroke!
V	Bellinzoni na Švicarskem so od 8. do 10. aprila zborovali odposlanci mednarodne učiteljske zveze. Ko so lepo in pravilno obravnali svoja sta« novska vprašanja, so pa še eno reso« luci j o sprejeli. Ta se glasi, naj nimata krščanski duh in cerkveni vpliv nič opraviti v šoli. — Prihodnje zborova« nje, ki ga bo ta lepa mednarodna uči« tel j ska zveza imela, se bo vršilo v Pragi.
Konferenca v Opatiji.
V	Opatiji se vrši zborovanje meša« nega italijansko « jugoslovanskega od« bora, ki ima nalogo, izpeljati nettun» ske pogodbe in urediti različna ob« mejna vprašanja. Italijanom načeluje polkovnik Italo Gariboldi, Jugoslo« vanom polkovnik Milko Milkovič.
Prazne blagajne.
Nemčija se ogleduje, kje bi še ta mesec najela posojila za 500 milijo« nov zlatih mark (dve milijardi in pol lir).
Zavratni umor.
V	neki vasi blizu Bočna na južnem Tirolskem so neznane osebe napadle s samokresi iz zasede orožniškega bri« gadirja Ivana Palla in ljudskošolskega učitelja Petra Ceschinija ter ju smrtno ranile. Nesrečneža sta umrla v bolniš« niči v Briksenu. Pogreb je bil svečan, prisostvovali so zastopniki oblastev, načelnik vlade je poslal poseben ve« nec. Policija je zaprla nekega Jurija Hoferja, na katerem leži težak sum, da se je vdeležil napada.
Velik izlet.
Italijanska zveza za izletništvo je sklenila, da naredi 29. junija veliko potovanje do skrajnih točk države, in sicer: na Brenner, v Trbiž, Podbrdo, Reko in Zader.
Ne v Argentino!
Kakor poročajo časopisi, sta se v Argentini, v krajih, kjer bivajo slo« venski naseljenci, pojavili nevarni in kužni bolezni lepra (gobavost) in ma« lari j a. Bodite pri izselitvi zelo pre« vidni, da si poleg drugih nezgod ne naberete še bolezni!
Za Rdeči križ.
Izšla je postava, da bo vsako leto na 15. junija po vsej Italiji »Dan rde« čega križa«. Vsi vozni listki na tram« vaju, železnici itd. bodo za pet od« stotkov dražji. Prebitek bo šel v prid omenjeni napravi.
Ljudsko gibanje v Gorici.
Meseca marca smo imeli v Gorici 10 porok, 82 rojstev, med njimi 3 mr« tvor o j ene in 87 slučajev smrti. V apri« ju je bilo 19 porok, 68 rojstev in 68 smrti.
Krojna priloga »Družine«.
Mesečnik »Družina« bo imel od majniške številke naprej posebno krojno prilogo, in sicer izidejo do kon«. ca t. 1. 3 modne priloge in 5 prilog ročnih del.
Cena posameznemu izvodu krojne priloge je 50 stotink, naročnina do konca tekočega leta pa 4 lire.
Vabimo čitateljice »Družine«, da se takoj naroče na prilogo. Hvaležni— bomo tudi za morebitne dobre nasve« te in migljaje. Uprava »Družine«, Gos vica, via Mameli 5. NOVI list ” S/
1929 CUHktx&k^l
Svea.
Tako se imenuje italijanska delniš® ka družba, ki ima namen razviti go® spodarstvo Albanije. Na občnem zbo? ru v Rimu so te dni ugoovili, da je bilo do 31. decembra 1928. naloženih v Al® baniji več ko 24 milijonov zlatih fran® kov. Svea popravlja luko v Draču in izsušuje močvirja v okolici, gradi vo® dovod, zida v deželi 16 velikih mos® tov, dve cesti v skupni dolžini 18 ki® lometrov, uravnava reko Kiri pri Ska® dru in dela 34 kilometrov dolgo že® leznico, ki bo vezala Drač s Tirano.
Za malteški jezik.
Na otoku Malti, ki je pod angleško oblastjo, živi ljudstvo italijanskega jezika, govoreče poleg tega tudi po® sebno malteško narečje. V parlamen® tu na Malti so predložili sedaj zakon, naj se uvede v sodne razprave poleg italijanščine tudi malteščina. Ako stranke žele, se mora obravnava vr® šiti izključno v tej govorici. Odvet® niki na Malti so proti novemu načrtu protestirali.
Uvoz in izvoz iz Italije.
Lansko leto je bilo uvoženega blaga v Italijo za 22.042 milijonov Ur, izv o® ženega pa za 14.529 milijonov.
Iz tega sledi, da je lansko leto ku® pila Italija v inozemstvu za 7.513 mili® j ono v lir več blaga, kot ga je tja prodala.
Ljubljanska univerza je zaprosila kralja Aleksandra, če se sme imenovati : univerza kralja Alek® sandra I. Kralj je dal svoje privoljenje in pred dnevi je bilo svečano' razgla® šeno, da nosi. ljubljanska univerza na® slov: univerza kralja Aleksandra I. S tem je tudi obstoj ljubljanske visoke šole zagotovljen. Umevno, da so Slo® venci zato kraljev korak pozdravili.
V pevčev spomin.
1.	maja so na Češkem slovesno ob® hajali 25®letnico smrti slavnega skla® datelj a Antonina Dvoraka, ki je s svojimi skladbami znan že po vsem svetu. V Narodnem gledališču v Pra® gi bodo peli vrsto Dvorakovih oper pod vodstvom kapelnika Talicha.
Osebna vest.
Goriški kvestor g. komendator Gorgoni je premeščen iz Gorice v Bari.
Majniška »pobožnost«.
Politična uprava rdeče armade v Rusiji je ukazala, da morajo pri vseh četah v mesecu maju imeti predava® nja — proti veri. Škoda truda! Raje naj bi svoje vojake kmetijstva učili.
So prišli k pameti?
V	Mehiki se revolucijonarji in vladni pristaši koljejo že dolge mese® ce. Zdaj prihajajo poročila, da se oba tabora pogajata za premirje.
Nova železnica.
V	kratkem se prične gradba želez® niče Kočevje — Vrbovško. Nova proga bo dolga 58 krm Njena važnost obstoji v tem, da bo vezala po naj? krajši poti Ljubljano z morjem. Do sedaj pelje železnica iz Ljubljane do Sušaka preko Novega mesta in Kar® lovca. Ljubljana bo imela sedaj za več ko 100 km krajšo pot do morja.
Človek velja, kolikor zna.
Komisar za prosveto je zaukazal, da morajo na Ruskem v zadnjih razredih osnovnih šol vzeti nemščino kot zapo® ve dan predmet. Isti dan so pa prena® peti Grki zapodili bolgarščino iz ob® mejnih šol.
Kako je lep soldaški stan!
Kitajski maršal Čankajšek je svoji vladi nasvetoval, naj vpelje enoletno vojaško službo. Vlada v Nankingu je pa dejala, da ni denarja.
Čez 17 let.
L. 1911. je bil Jožef Gutgsell iz Ti® rolskega poklican k vojakom. Ravno je imel sleči vojaško suknjo, pa iz* bruhne svetovna vojna. Prišel je v ru® sko vjetništvo in v Sibirijo. Domači so že 1. 1923. dali brati zanj mašo za® dušnico. Mislite si pa zdaj začudenje cele soseske, ko se je »rajni« Jože Gutgsell vrnil domov. Pripoveduje, da je po Sibiriji še veliko vojnih ujetnikov.
Oponesel Mussolinija.
Bivši načelnik poljske vlade gospod Bartel je imel govor, kjer je rekel: »Vlada je strašno breme. Vladati je kakor da bi človek hodil skozi vodo in ogenj od prvega svita do poznih ve® černih ur. Vladati pomeni imeti pred očmi vse potrebe človeškega rodu in čutiti v srcu srčne utripe vsega na® roda.«
Neki poljski časopis je dokazal, da je prav iste besede spregovoril Mus® solini marca 1924., leta. Čudno na® ključ je!
Plača uradnikov.
V Rimu so predložili pretekli teden poslancem zakonski načrt o poviša® n ju plač državnim uslužbencem. Ko® rist bo imelo od zakona 460.000 na® meščencev, med njimi 85.000 ljudsko® šolskih učiteljev. Novo breme, kate® rega država vzame nase, znaša 360 milijonov lir na leto.
Birma v Kopru.
Tržaški škof mons. Fogar bo delil zakrament sv. birme tudi v Kopru, in sicer v četrtek 20. junija po sv. maši ob 9. in v petek 21. junija po sv. maši ob 10.
Italijanski marmor.
Industrija marmorja v Italiji zavze® ma vedno večji pomen. Marmor lo® mi j o v 900 kamenolomih, kjer ima delo 65.000 delavcev. Izvoz marmorja je vrgel lani 300 milijonov lir.
Proizvodnja bakra v Jugoslaviji.
Razen Jugoslavije nima skoro cela Evropa posebno velikih rudnikov ba® kra. Proizvodnja bakra se je v Jugo® slavi ji v Zadnjem desetletju takole razvijala. Naj samo še dodamo, da so med svetovno vojno Nemci zelo iz® rahljali te rudnike in jih ob porazu zapustili v zelo žalostnem stanju.
1. 1919.	160.160 kvintalov,	
1. 1920.	490.800	»
1. 1921.	755.670	»
1. 1922.	976.750	»
1. 1923.	1,231.500	»
1. 1924.	1,432.950	»
1. 1925.	1,760.580	»
1. 1926.	2,200.050	»
1. 1927.	2,880.400	»
1. 1928.	3,277.480	»
Ni odvisno od sreče,
ampak samo od Vaše skrbnosti, da dobite zastonj zlat prstan z lepim kamnom. Naberite 200 listkov, ki so priloženi vsem 14 kg težkim paketom jajčjih testenin PEKATETE.
Zasedanje parlamenta.
Rimska zbornica je začela z redni® mi sejami. Prva stvar, katero je reši® la, je bil odgovor na kraljeve besede, ki jih je spregovoril ob svečani otvo® ritvi. Stara navada je, da poseben odbor nese spisani odgovor vladarju na dvor. V odgovoru zbornice je re® čeno, da je »ves narod stoje poslušal besedo svojega kralja« in »da je srce vseh prisotnih poslancev trepetalo od vesele ginjenosti in globokega pono® sa, ko so pomislili, da stoje pred pred® stavniki in ljubljenimi potomci via® darske hiše vojščakov, ki tisoč let vladajo in se bojujejo vztrajno in plemenito in s poštenostjo enako hra® brosti, s katero so ob vsakem času znali v obrambo italijanskih pravic zagrabiti za meč.« Sporazum s Cer® kvijo je vrnil Italiji verski mir. »Ka® toliška, monarhična in fašistovska Ita® hja je danes ^otovo dežela, ki uživa najpopolnejšo duševno srečo na sve® tu.« Italijani bodo morali vzdržati tako ostre borbe, da je vsaka »disku® sija o temeljnih in splošnih načelih,« na katerih sloni italijanska sodobna družba in ki »so se uresničili v fašis® tovski državi,« nedopustna. »Naloge, ki so nam (poslancem) v vseh panogah postavljene so obsežne, toda ravno tako trden je naš namen, si steči za® slugo, da smo jih izvršili.« »Naš po® nos bo, da si postavimo za zgled in cilj usodo Rima, kjer nam govori vse o slavi, katere ni nikoli noben narod še presegel.«
O odgovoru kralju se je v naslednjih dneh sprožila razprava, v kateri so se vsi poslanci strinjali, da je besedilo dobro. Mnogo so govorili o sporazu® mu s papežem. Delcroix je poudaril, da so bili za sporazum potrebni trije pogoji: dolga, zmagovita vojna, drža® ca, ki je prepričana o svoji neodvis® nosti in »mož, ki ima pogum upora® l' "ti svojo moč, da reši vsako najtežjo nalogo.« »Nepotrpežljivost je znak mladosti in italijanski narod je naj® mlajši, je edini narod, katerega je vojna popolnoma prenovila. V parla® mentili drugih držav so ostali stari možje s starimi idejami, dočim je ita® lijanski parlament ves prežet novega, v vojni rojenega duha.«
Farinacci je bil edini, ki ni bil po® vsem zadovoljen z besedilom odgovo® ra kralju. »Če bi moral jaz sestaviti odgovor« — je rekel — »bi ga bil napisal bolj po fašistovsko. Nasprot® niki fašizma imajo danes eno samo upanje, in sicer to, da se fašizem no® tranje razkroji.« Govornika so neka® teri imenovali Trockega fašizma, to® da nihče da ni bolj vdan fašizmu in njega voditelju. Zato obnavlja načel® niku vlade prisego zvestobe in vda® nosti.
Rako je s politiko*
Izgon Lea Trockega iz sovjetske Rusije je obrnil iznova pozornost sve* ta na notranje razmere v tej veliki slovanski državi. Da je moral zmago* viti organizator rdeče vojske, eden izmed ustanoviteljev komunistične države in desna roka pokojnega Le* nina, zapustiti domovino, ni majhna stvar. Vsak mora iz tega spoznati vsaj to, da obstoje v ruski komunistični stranki ostra navzkrižja idej, da je program Trockijeve struje prav od* ločno nasproten vladi, zakaj drugače bi Stalin, sedanji diktator Rusije, ne bil s silo odstranil iz države najinteli* gentnejšo glavo med ruskimi komuni* sti. V čem obstoji nasprotje med Sta* linom in njegovimi nasprotniki? Od* govora nočemo vzeti iz svetovnega meščanskega časopisja. Prepogosto* ma so namreč v njem poročila neres* nična, polna sovraštva do boljševiz* ma in Rusije in zato nezanesljiva. Pri opisovanju ruskih razmer se hočemo opirati izključno na komunistične časnike in izjave boljševiških vodi* tel jev. Trocki sam je napisal o pred* metu debelo knjigo, ki se naziva »Res* nični položaj v Rusiji.«
Borba s kulaki.
Trocki trdi, da se je v poslednjih letih število bogatih kmetov v Rusiji zelo pomnožilo. Odkar je pokojni Lenin leta 1922. vpeljal tako zvano N ep (Novo ekonomsko politiko), po kateri so kmetje postali zopet lastniki svojih zemljišč in smeli svobodno raz* polagati s pridelki, to se pravi jih pro* dajati v prosti trgovini, so se mnogi poljedelci gospodarsko okrepili. Z dobrimi kupčijami so si nabrali de* narja, razširili posestva in s tem je tudi njih družabni vpliv zelo zrastel. Bogati kmetje ali kulaki, kakor jih komunisti prezirljivo imenujejo, so spravili vasi pod svoje vodstvo in kmečko prebivalstvo je od njih odvis* no. Toda ne le kmete, temveč tudi podeželske zastopnike boljševiške stranke so si znali podvreči. Iz večine so jih z denarjem ali drugimi dobro* rami podkupili. Kulaki so se zvezali nadalje s trgovci in prekupčevalci, katerih število je zelo naraslo, odkar je v Rusiji trgovina vsaj deloma zo* pet dovoljena. Nova ekonomska ali gospodarska politika je tudi trgov* cem zelo koristila in jih obogatila. Premožni kmetje in trgovci so po Trockijevem mnenju novi kapitalisti Sovjetske Rusije. To so zelo prebrisa* ni in spretni možje: dobrikajo se dr* žavnim uradnikom in jih z vsemi sredstvi vlečejo na svojo stran. Urad* ništvo ima danes v Rusiji velikansko moč, zakaj v njegovih rokah je vse državno in gospodarsko življenje re* publike. Brez uradnikov strokovnja* kov vlada ne more izhajati. Kdor si je zagotovil prijateljstvo sovjetskih uradnikov, temu nihče ne more do ži* vega. Tega so se kulaki in trgovci do* bro zavedali, ko so se približevali uradništvu, katerega imajo danes po večini že na vrvici. Trocki meni, da so
združeni trgovci, uradniki in kulaki družabna sila, ki se hoče polastiti vodstva in ki je komunizmu v Rusiji zelo nevarna.
Škarje.
To se je pokazalo najbolj očitno pri zadnjih volitvah v sovjete, ko so kulaki delali na vse pretege, da pride* jo v sovjete možje njih zaupanja. V Rusiji imajo kmetje sicer po zakonu manj pravic ko delavci, pri volitvah velja en delavski glas petkrat več ko en glas kmečkega volivca, toda kme* tov je v državi mnogo, delavcev malo. Kmetov je 90 od sto vsega prebival* stva. Ako bi se kulakom posrečilo, da spravijo v podeželske sovjete ljudi svojega prepričanja, bi kljub delav* skim predpravicam kulaki dobili v državi večino in narekovali Rusiji svojo politiko. Ta nevarnost je gotovo še zelo daleč, zakaj ruski kmetje so nepismeni in brezbrižni. Preden se prebude k politični samozavesti, bo preteklo še par desetletij. Toda moč novih kapitalistov in njihovih krneč* kih privržencev se začenja že razvija* ti in zato je treba udariti, dokler je še čas.
Trocki je v borbi proti Stalinu zah* teval, naj vlada zlomi gospodarsko moč premožnih kmetov na dva nači* na: na kmečka posestva naj se nalo* žijo veliki, težki davki, ki odnesejo kulaku dobičke in pristrižejo njegovo premoženje. To je eno. Vlada mora nadalje določiti uradne cene poljskim pridelkom in paziti, da bodo nizke, industrijski izdelki, kakor sukno, sladkor, železnine, čevlji morajo pa biti sorazmerno dragi. Cene kmečkih in industrijskih proizvodov morajo iti narazen kakor škarje. Ta izraz je danes v Rusiji splošno v rabi. Vlada drži v rokah škarje, ki jih po potrebi razširi ali stisne. V Rusiji je to lahko, ker so skoro vse tovarne v rokah dr* zave in ker je tudi trgovina z inozem* stvom državni monopol. Ruski trgov* ti ne morejo nakupovati blaga v tu* jih deželah in ga prodajati kmetom, industrijske izdelke ima v rokah dr* žava in jih prodaja po cenah, ki se ji zde primerne. Industrijski predmeti, kakor obleka in orodje stanejo danes / Rusiji dvakrat do trikrat več kakor v drugih deželah.
Vse sile za industrijski proletariat.
Trocki je zahteval, naj se denar, ki ga vlada na ta način izvleče iz kme* tov, uporabi v prvi vrsti za nagli raz* voj industrije. Industrijsko delav* stvo je temelj boljševiške stranke. Na njem sloni komunistična država. Čim več tovaren bo imela Rusija, tem večje bo število delavstva, tem močnejši bo komunizem. Stalin tega ne mara razu* meti in mesto, da bi krepil proletariat, krepi premožne kmete in trgovce. In* àustri j a je v primeri s predvojnim ča* : om nazadovala in vrste delavstva se manjšajo, mesto da bi se množile. To ::e dogaja v državi, ki je v rokah de* lavstva. Ali je proletariat naredil re* voluti j o zato, da bo po zmagi naza* covai v korist novega kapitalizma?
Delavci imajo manjše plače kot za časa carizma, nezadovoljnost postaja v tovarnah čedalje večja.
Stalinova politika vodi v pogubo in pripravlja pot protirevoluciji. Spor med Trocki jem in Stalinom je bil silno oster in bi bil skoro razklal bolj* ševiško stranko ter izzval krvavo meščansko vojno, da ni Stalin še o pravem času izključil Trockega in njegove pristaše iz stranke ter ga po* lai v Sibirijo na kitajsko mejo. To se je zgodilo približno pred enim letom.
Toda čim se je Stalin iznebil Troc* kega in zopet neomejeno zavladal v stranki, je začel razmišljati, ali nima Trocki vendar v marsičem prav. Da bi pomiril delavske množice, je Stalin poostril kmečke davke, zvišal ceno industrijskim izdelkom in izdelal ve* iikopotezen načrt za organizacijo in* dustrije.
Petletni gospodarski načrt.
Komunistični list »Izvesti j a« iz Moskve piše v številki 4. aprila t. L, da se bo gospodarski program Stali* nov izvedel v dobi 5 let. »Kapital, ka* terega mislimo naložiti v podjetja najrazličnejših vrst,« — pravi list — .»bo dosegel ogromno svoto 56 do 60 milijard rublov (to je približno 600 ti* soč milijonov lir, uredništvo) v pri* meri s 25 milijardami, ki smo jih upo* rabili v prvem petletju boljševiškega gospodarstva. Ta svota se bo tako*le razdelila: 15 milijard za industrijo, 3 milijarde za elektrifikacijo, 9 milijard za železnice, 24 milijard za poljedel* stvo.« Denar namenjen za poljedel* stvo mislijo uporabiti v prvi vrsti v državnih in socializiranih posestvih. »Ob koncu petletja« — piše Izvestija — »bi morali imeti 22 milijonov hek* tarjev državnih in socializiranih krneč* kih podjetij, tako da bi vlekli iz njih 40 od sto vseh poljedelskih pridelkov, namenjenih za trg.« Za posamezne kmete in njihovo zemljo je določena v petletnem gospodarskem programu le manjša svota.
Denar, ki ga Stalin hoče naložiti v gospodarstvu, je tolik, da se čudimo, odkod ga bo vzel. Tudi najbogatejša uržava ne spravi izlahka skupaj 600 ti* soč milijonov lir. Skoro neverjetno se zdi, da bo Stalin mogel iztisniti toliko aenarja iz ruskih kmetov. Že to krat* ko dobo, odkar Stalin izvaja svojo novo gospodarsko politiko, so se po* javile velike in skoro nepremagljive težave. Kmetje niso voljni nositi no* vih bremen in se upirajo. Videč, da dobe za pridelke prenizke cene in da morajo za par industrijskih potreb* ščin oddati polovico žetve, so se od* ločili za pasivni odpor. Žita pridelajo samo toliko, kolikor ga potrebujejo za lastno uporabo in ustavljajo dovoz živil v mesta. Ko je Stalin videi, da preti mestom lakota, je nekoliko zvi* sai ceno poljskim pridelkom, pa mu ni mnogo pomagalo. Zato se je moral odločiti za rekvizicije. Rdeča vojska se je prikazala v vaseh, da pobere ži* to. Kakor pišejo komunistični časniki sami, so se kmetje uprli rekviziti jam v mnogih krajih z orožjem. Vlada je morala kakor leta 1921. udušiti števil* ne kmečke punte v krvi.
Izkaznice za življenjske potrebščine.
loda sila ni rešila doslej še nobe* nega gospodarskega vprašanja. Po* manjkanje živi jenskih potrebščin je v mestih začelo še bolj naraščati. Pre* bivale! velikih mest že v pretekli je* seni niso mogli kupiti živil, kolikor so hoteli, temveč le gotove od vlade do* ločene količine. Komunistični časnik »Krasnaja Gazeta« je tedaj pisala: »Kljub pomanjkanju živil, ki se kaže v dolgih vrstah pred prodajalnami čakajočega ljudstva, bodo člani za* drug poleg 500 gramov olja iz solnč* nic, ki so jih že prejeli, dobili za pri* hodnje praznike še 500 gramov oso* ljenega masla, 30 jajec, 4 kilograme pšenične moke in 1 kilogram presne* ga masla.«
Komunistični list »Ekonomičeskaja Žizn« je kmalu zatem javila, da je na* stalo tudi veliko pomanjkanje slad* korja, mila in drugih dnevnih potreb* ščin in da je žitna žetev mnogo manj* ša, nego je bilo predvideti.
Priznati je treba sicer, da se rusko prebivalstvo izredno hitro množi, saj je Rusov vsako leto za tri milijone več, m da potrebe Rusije zavoljo tega vsa* ko leto rastejo, toda to ni pravi vzrok pomanjkanja. »Prebivalstvo države« — je rekel jeseni predsednik sovjet* ske republike Rikov — »se množi vsa* ko leto za 2 ali 3 od sto, površina zem* Ije, posejane z žitom, iznaša pa samo 90 od sto predvojne površine. Tudi srednji žitni donos hektarja se je zmanjšal. V nekaterih pokrajinah, kakor v deželi Spodnje Volge in v se* vernem Kavkazu, je pridelovanje žita tako nazadovalo, da dosega samo 20 do 30 odstotkov žetve iz leta 1914. Naše poljedelstvo se tako počasi raz* vija, da ni mogoče zadostiti potrebam prebivalstva in da primanjkujejo su* rovine industriji. Ta položaj stavi naš program industrijalizacije v težko nevarnost«
Od jeseni, ko so bile te besede iz* govorjene, so se razmere v Rusiji še bolj poslabšale. Vlada je v tem času vpeljala izkaznice za kruh, za sladkor, za mast in vsa važnejša živila, dove* ku se zdi, kakor da ne živimo v miru, temveč v vojni, zakaj samo v težkih vojnih časih je bilo v državah tako pomanjkanje živeža. To se godi v Ru* siji 12 let po komunistični revoluciji! Boljševiški voditelji so imeli dovolj časa, da organizirajo gospodarstvo, a izkazali so se za to nesposobne. V take stiske je zagazila Rusija, ki je pred vojno izvažala žita, masla in ja* jec več ko vsaka druga država na svetu.
Težave v upravi.
Ako bi komunisti delali pravilno po* litiko s kmeti, bi država bila že zdav* naj utrjena. Tako se pa Rusija zapleta iz težave v težavo in ne more nikamor naprej. Kmetje se nočejo truditi za druge, temveč zahtevajo sadove last* nega dela zase. Sovjetska Rusija je pa v takih škripcih tudi radi zaosta* losti v upravi in industriji. List Prav* da iz Leningrada je pisal: »Vzemimo v pretres prometna sredstva, ki se na* slanjajo pri nas še na vprežno živino, kar spada v drugih državah že v mu*
zej. Mi trosimo za prevoz žita veli* kanske svote: 600 milijonov pudov (en pud je 16 kg) zaostalega žita nas je stalo 400 do 600 milijonov rublo v, medtem ko bi pri močnejši industriji skoro vse te milijone prihranili. Pri tem niti ne vpoštevamo časa, ki bi ga pridobili, ako bi se prevoz žita vršil z bolj modernimi vozili.« Krasnaja Gazeta opisuje pa še hujše slučaje: »Kakor je bilo predvideti,« — pravi list — »je največja množina žita na* kopičena v Sibiriji. Bojimo se pa, da bomo 21.000 ton žita, ki se je nabralo v okraju Tornsk, le težko spravili na določeni kraj. Državni pooblaščenci javljajo, da železnice ne morajo spre* jeti blaga, češ da nimajo dovolj vozil na razpolago. Eden izmed pooblaščen* cev nam je brzojavil, da ležijo vreče žita, ki jih je on kupil, pod milim ne* bom, v dežju.«
Leningrajska »Smjena« pravi, da je v Sovjetski Rusiji »samo 25 od sto glavnih in le 5 od sto stranskih cest v zadovoljivem stanju.«
Tu gre za pogreške, ki jih niso za* grešili kmetje, ampak vlada. Uprava je že 12 let v popolni oblasti boljševi* kov in kmetje nimajo pri njej nobene besede. Na zadnjem občnem zboru komunistične stranke v Leningradu je rekel Jakovi jev, da morajo sovjeti vpoštevati upravne izkušnje tujih dr* žav, zakaj »naša uprava je še vedno taka, kakor je bila za časa carjev.«
Kako je z delavci?
Za razvoj industrije so komunisti potrosili že velikanske svote, a kljub temu niso še dosegli predvojne stop* nje. Izmed tovaren za železnino in stroje mirnega časa jih dela danes le 52 od sto.
Tovaren za tkanine je v obratu 44 od sto, od kemičnih tovaren dela 38 od sto. Razen tega se boljševiški listi pritožujejo, da v podjetjih ni dovolj discipline, da delavci ne proizvajajo toliko, kolikor bi morali. Pravda od 8. decembra piše: »Najvišji državni sovjet za gospodarstvo se je na svoji zadnji seji bavil z važnim vprašanjem discipline pri delu in produkciji. V poslednjem času se opažajo vznemir* ljiva znamenja, ki kažejo, kako delov* na disciplina vedno bolj propada. Ra* di tega ker delavci neopravičeno za* puščajo delo, zgubi vlada vsako leto 260 milijonov rublov. Ta razvada se vedno bolj širi. V neki tovarni se je n. pr. izkazalo, da delavci delajo na splošno le 76 od sto predpisanih ur; ostali čas se po krivdi vodstva izgubi. Delavci zapuste delo, da gredo v de* lavski odbor tovarne, v komunistično celico, na stranišče ali pa da kadijo. Pri tem ne smemo zabiti, da mnogi gredo pred predpisanim časom iz to* varne. Statistika je dokazala, da se samo za kajenje zapravi 14 od sto za delo namenjenega časa. Nepotrebno bi bilo, navesti celo vrsto dogodkov, ki se ponavljajo dan na dan v tovar* nah v Leningradu. Iz tega nastajajo težki spori med delavci in vodilnim tehniškim osebjem. Naši organizatorji morajo vcepiti delavcem, da je treba tehniško osebje spoštovati, ceniti, šči* ti ti in ubogati in njegove opravičene
zahteve vselej zadovoljiti.« Taka je bila slika začetkom tega leta. Težko si moremo misliti, da se je položaj v teh par mesecih bog zna koliko zboljšal.
Na vsak način je treba komunistom priznati, da ne olepšavajo mnogo te* žav sovjetskega gospodarstva.
Stalinova zmaga.
Kdor je pazljivo prebral, kar smo napisali, bo razumel, zakaj so nastali v vladajoči stranki razpori. Stalin je imel najprej borbo s Trockijem in ga premagal. Nato je prevzel del njego* vega programa in s tem pomiril skraj* ne komuniste. Toda pri izvajanju Trockijevega protikmetskega progra* ma je naletel Stalin na še hujše te* žave. Kmetje so se spuntali in odre* zali dovoz živil v mesta. Rusiji grozi lakota. V stranki je nastala nova stru* ja, ki zahteva, da je treba politiko s kmeti spremeniti, da je treba kmete zadovoljiti. Na čelu nove struje stojita predsednik Sovjetske republike Rikov in predsednik ljudskih komisarjev (prvi minister) Kalinin.
Na XVI. občnem zboru ruske komu* nistične stranke, ki se je vršil ta me* sec, je Stalin premagal tudi to strujo in si iznova zagotovil absolutno go* spodstvo nad Rusijo. Toda Stalin ni nastopil proti Rikovu in Kalininu ta* ko brezobzirno kakor svoječasno pro* ti Trockemu. Rikova in Kalinina ni izključil iz stranke, temveč ju pustil za sedaj na njih mestih. Dobila sta samo ukor. Morda bo Stalin prevzel del njunega programa, kakor je nare* dii s Trockijem, in spremenil politiko s kmeti. To bi bila samo njegova ko* rist. Zakaj komunisti delajo lahko v industriji in upravi še take napake, a država kljub temu živi in obstane. Ogromna kmetska dežela plača lahko vse stroške slabe uprave in industrije, pleča ruskega seljaka so široka in no* sijo najtežja bremena. Glavno je, da vlada pusti vas pri miru in ne sega v kmetska posestva. Šele ko denejo boljševiki roko na kmetske pridelke, se kmetje vzdignejo. To je edina in največja nevarnost za obstoj sov* jetov.
Ali veš?
1.	Koliko pokrajin ima Italija?
2.	Kako hitro se zemlja suče?
3.	Katerega leta in dne je končala blazna svetovna vojna?
4.	Koliko književnih družb za izda* jan j e knjig imajo Slovenci?
5.	Kakšen postane zamorec, če slu* čajno telebne v Rdeče morje?
Poverjenikom Gor. Moh. družbe.
Odbor goričke Mohorjeve družbe poziva gg. poverjenike, ki še niso vri nili nabiralnih pol, da to takoj store. Istočasno z nabiralnimi polami naj pošljejo tudi pobrano udnino.
ŠIBITE JOBI LIST".
CERKVENI PREGLED.
Majska pobožnost.
Dandanes je po celem svetu nava* da, da se v maju trume Marijinih ča* stilcev zgrinjajo okoli Njenega oltar* ja. Ta lepa navada ima svoje početke v 17. stoletju. Že tedaj so krožile drobne knjižice z navodili, kako naj se en mesec posveti nebeški kraljici. Prve šmarnice je spisal 1. 1645. jezuit Nadasi iz Kelmorajna. V tem času je bila šmarnična pobožnost v Italiji že zelo v navadi. Prvo šmarnično knjiži* co je pa izdal 1. 1726. Hanibal Dionisi v Parmi. Naslovil jo je: Marijin me* sec ali majnik posvečen Mariji z vajo raznolikih cvetov čednosti.
Majske pobožnosti so obhajali spo* četka le v družinah. V 19. stoletju še* le so našle pot v cerkve. Pobudo za to je dal 1. 1803. duhovnik Muzzarelli v rimski cerkvi »Gesù«. Slovitega go* vornika, ki je spisal tudi priljubljene šmarnice, so začeli povsod posnemati. Najprej v Švici, potem v Franciji, Bel* giji, 1. 1837. na Dunaju in šele 1. 1844. v Nemčiji, in sicer najprej v Monako* vem. Da se je pa ves katoliški svet oprijel majskega Marijinega češčenja, so povzročile okrožnice Pija VIL in zadnja, ki jo je izdal papež Pij IX. leta 1859.
Konkordat
med Jugoslavijo in sv. stolico zdaj najbolj zanima cerkvene kroge v Ju# goslaviji. Pri izdelavi zakona o ljud* skih šolah, so se vse veroizpovedi po* tegnile za to, da ostani verouk obve* zen predmet.
»Da bi postali vsi eno«.
Sedanji papež se dosti briga za ze* dinj en j e vzhodnih, t. j. pravoslavnih cerkva s katoliško. Tudi resne pomoč* nike ima; najbolj viden je sloveči škof d’ Herbigny. In vendar, tako zve* ni iz predavanja univ. profesorja mons. Winterja iz Prage, in vendar se pravoslavci še niso ogreli za misel zedinjenja. »Predpogoj za uspešno* 1 in blagoslovljeno delovanje na tem po*
lju je, da se delavci otresejo vseh po* litičnih in imperialističnih nagibov, ki leže kot prekletstvo nad vsemi po* skusi. Kakor so upravičena in človeš* ko razumljiva nagnjenja do katerega naroda, tako je nevarno, če je gonilna sila za unijo kako politično ozadje in verska plat le sredstvo do cilja.
Vaclavov jubilej.
Čehi praznujejo letos slovesno ti* sočletni spomin njih svetnika in kra* Ija sv. Vaclava. Papež jim je pri tej priložnosti poslal pismo »Caritatem decet«, kjer slavi Vaclava kot svetca vesoljne Cerkve in pravi, naj on ka* kor tudi sv. Ciril in Metod pripelje ločene Slovane v eno Cerkev.
Katoličan in politika.
Zadnje čase so v Nemčiji začeli močno1 razpravljati, ali naj se katoli* čani brigajo za politiko ali ne. Pred* vsem je dala za to povod misel, kako naj se ustanovitev Katoliške akcije prilagodi mišljenju nemškega naroda.
Marka se je popravila.
Kakor smo že poročali, je prišlo na zborovanju v Parizu, kjer se Nemčija in bivša antanta pogajata radi vojne odškodnine, do precejšnjih težav. Nemčija je ponudila 26, antanta je zahtevala 39 in pol milijard zlatih mark. Ker se nihče ni hotel vdati, se je bilo bati, da se pogajanja razbijejo. Posledica je bila, da je marka začela padati.
Kakor beremo, so Amerikanci med* tem posredovali in prepričali Nemce, da zvišajo ponudbo od 26 na 36 in pol milijard; kar pomeni vsekakor prav velik napredek. Razlika znaša sedaj le 3 milijarde zlatih mark. Francozi še vedno niso zadovoljni in zahtevajo celo svoto. Amerikanci — pravi njih časopisje — lahko popuščajo Nem* ceni, saj ne gre za njih denar. Ameri* ka, ki je tako velikodušna, naj dokaže to s tem, da črta tudi ona sama del dol*
Eden vodilnih mož katoliške Nemči* je prelat Schreiber je na velikem du* hovniškem zborovanju v Vratislavi zaklical:*»>Ravno katoličani se morajo bolj ko drugi baviti s politiko, ker le tako bodo v človeško družbo prodrli krščanski nazori!«
Ivanki na stoletnica.
Francozi tudi praznujejo letos 5. stoletnico smrti svoje narodne svetni* ce in junakinje Ivanke d’ Are, ki je domovino rešila iz angleških krem* pljev. Papež je na slavje poslal po* sebnega zastopnika kardinala Lepi* cierj a.
Vojaški škof.
Mons. Angelj Bartolomasi, bivši škof tržaški in sedaj škof v Pinerolu, je imenovan za vojaškega škofa z nadškofovsko častjo. On ima pod se* boj vso vojsko države.
Sreda mesto nedelje.
V mestu Tomsku v Sibiriji so praz* novanje nedelje odpravili. Za dan po* čitka velja sreda.
gov evropskim državam. O tem pa Amerikanci nočejo nič slišati in zah* tevajo zadnji vinar. Zato se danes ne more še reči, ali bodo Francozi nem* ško ponudbo sprejeli. Toda že to, da se pogajanja niso razbila, je vplivalo dobro, in posledica je bila, da se je vrednost marke spet ustalila.
Se razorožujejo.
Na razorožitvenem zborovanju, ki se vrši v Ženevi, so predlagali, naj se proizvajanje municije v vseh državah omeji. Kako to doseči? Sprejeli so sklep, da morajo vsi proračuni za vojsko biti javni. Tako bo svet lahko nadziral oboroževanje posameznih de* žel in vlade se bodo iz ozira na med* narodno javnost pri vojnih izdatkih čim več omejevale. Po našem se bodo kljub resoluciji izdatki za vojno tudi v bodočnosti dali poljubno skrivati pred javnostjo. Volk je sit in ovca cela.
©krt® v svet.
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
(Dalje.)
Prav zelo sva morala pospešiti svo* jo hojo. Dospevši k cerkvi pa vendar nisva še prav nič mudila. Zbrana je že bila velika množica. Ta je posta* jala med Stanti v bregu na levo od cerkve. Prodajala se je obleka, ponaj* več pa sladke reči. Ali pred mašo se še ni kupovalo; še celo Veharjev Nace iz Delnic ni imel kaj posla. Stal je ka* kor rabelj tik klade, v katero je bila zasekana ostra sekira. Tu so se sekali štruklji. Če si mehko, pokoncu po* stavljeno blago z enim udarcem pre* sekal, je bilo tvoje; če se ni posrečilo, si moral plačati, štrukelj pa je ostal Nacetu. To sekanje je tisti dan na Gori povzročalo največ je zanimanje!
Skoraj med zadnjimi sta prišla Ši* men in Luca. Ta je nosila pečo brez
špic, nad obleko pa star, rjavkast »raš«, ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kazala rdeča podloga. Bila je to vroča stara obleka za stare ženske in že tedaj precej redka.
Kakor dvoje plahih ščenčt sta se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled ko stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Šimna. Množica je ta* koj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala Kalar in Skalar. Luca je v strahu zanihala: »Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama daj mir!«
Oni pa je izpregovoril razločno in glasno:
»Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in po* žabi!«
Šimnu se ie povesila čeljust in lovil je Kalarjevo roko:
»Vse je pozabljeno, Luka, vse je
pozabljeno! Hvaljen bodi Jezus Kri* stus!«
Množica je napravila prostor in z roko v roki sta prekoračila prag gor* ske cerkve. Ves čas je Šimen ponav*
1 j al: »Vse je pozabljeno, vse je pozab* ljeno.« Luca pa je odnekod iz obleke potegnila molek ter premikala med prsti debele njegove jagode.
To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila je manj gini j iva in zame nečastna.
Gorska cerkev je bila že v otroških letih vrhunec mojim željam. In res, ko sem dobil prve hlačice, me je vie* kla mati na malega Šmarna dan na Goto. Težko sem hodil žejo sem tr* pel, a vse je bilo pozabljeno, ko me je imela mati v cerkvi tik sebe. Vero* val sem v nebesa in mislil, da sem ti* sti dan vsaj v prednebesih.
Globoko me je zanimala ob strani na zidu velika freska, kjer je sv. Jurij gonil konja proti velikemu zmaju. In
Grandi v Budapešti.
Podminister za zunanje zadeve Grandi je po naročilu načelnika via* de 1. t. m. odpotoval v Bnflapešto, prestolico ogrske države. Bil je slo« vesno sprejet. Razun raznih do-sto« janstvenikov so ga na kolodvoru v Budapešti sprejeli tudi zastopniki ita# lijanskega fasi a, avanguardistov in ba« lile. Obisk ima namen potrditi in utr# diti prijateljsko zavezo, ki vlada med Italijo in Ogrsko. Med drugimi je Grandi v Budapešti posetil tudi nad# vojvodo Jožefa, ki bo mnogim našim čitateljem znan kot poveljnik na vzhodni fronti med svetovno vojno.
Odbor trojice,
katerega je Zveza narodov imenovala, da prouči spomenice o narodnih manj# šinah, ki so jih različne vlade vposla# le, je te dni končal v Londonu svoje seje in sestavil poročilo-. Poročilo ostane tajno, dokler ne bo Zveza na# rodov junija o njem javno razprav# ljala.
Bučen politični proces.
V Monakovem na Bavarskem se vrši zelo zanimiva pravda, vzbujajoča pozornost v vsej Nemčiji. Hitler, zna# ni voditelj tako zvane Socialno narod# ne stranke, ki je z generalom Luden# dorffom hotel pred leti narediti nasi# len prevrat v Nemčiji, toži pred so# diščem svoje politične nasprotnike, ker so mu očitali, da je prejel denar od Italije. Pri razpravi se Hitler ener# gično brani proti temu očitku in iz# javlja, da bi bil manj užaljen, če bi mu rekli, da je ubil človeka, nego da je prodajal za denar svoje prepriča# nje. Glede južnega Tirola trdi da je za Nemce ta dežela manj važna ko Alzacija Lorena in druge nemške po# krajine in da bi se mu morala zato Nemčija definitivno na korist Italije odpovedati. To izjavlja iz prepričanja in ne ker je podkupljen. Tega mnenja je bil že leta 1920., preden je zavla# dal fašizem.
Med Nemčijo in Turčijo.
Zadnjič smo poročali o podpisu po# godbe med Italijo in Turčijo, po ka#
ta zmaj —- prava peklenska prikazen — je bil zame najpomembnejša toč# ka. Še bolj sem ga občudoval ko de# vico ki je tičala za zmajem ter kazala največjo grozo. To devico naj bi bil sv. Jurij rešil s svojim naskokom. Le« genda sv. Jurija se je predstavljala torej v na j več ji naivnosti,1) a vzlic temu zelo dobrodejni naivnosti.
Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša Gospa z Gore. V zi# du za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla, in kadar je zasijalo solnce, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni sodbi sploh ni moglo biti kaj lepšega na svetu.
Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po bo« žjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno pre«
‘) Priprostosti.
teri si obljubljata obe državi za slu« čaj vojne nevtralnost. Pogodba je bi« la podpisana dne 29. m. m., ko se je v Rimu sestal turški zunanji minister Tewfik Rušdi z načelnikom vlade. Preden je prišel Tewfik Rušdi v Rim, je bil v Berlinu, kjer se je dogovoril glede prijateljske pogodbe med Nem« čijo in Turčijo. Prijateljstvo med Nemci in Turki se bo v kratkem pod« pisalo v Angori, glavnem mestu tur« ške republike.
Izjava gospoda Malinova.
Bivši predsednik bolgarske vlade Malinov je napisal v sofijskem listu »Znarnje« članek, kjer pravi, da so odnošaji med Jugoslovani in Bolgari zelo težavni. »Ločita nas preteklost s svojimi vojnami in še bolj sedanjost s svojim mirom:	mir nam je radi
kratkovidnosti nekaterih srbskih gos« podov vzel Caribrod in še par mest in vasi. Kljub temu moramo krepko poudariti, da hoče večina bolgarskega naroda živeti z Jugoslavijo v dobrem sosedstvu. Bolgari pričakujejo, da zgradi Jugoslavija čez prepad, ki nas deli, vsaj trdne mostove, če že ne mo« re prepada izravnati. Ako bi uradna
pričan, da biva v naši sredi Bog in da bo njegova mati zdaj in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi solnčnimi žarki.
Tudi danes je bila cerkvica polna. Na steni je sv. Jurij še vedno reševal svojo devico in na čeladi je še vedno nosil velika štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu.
Od oltarja so se kadile vonjave in na koru je pela Žganjarjeva Urša: »Ko v jasnem pasu primiglja ...« Kje pa so bili moji nekdanji občutki?
Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanjeval gospod Jakob, kap« lan v Poljanah. Ko je stopil na p riž« nico, sem mislil, da mora z glavo vzdi« gniti streščico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Gospod Jakob je pričel go« voriti množici preprosto, naravno in lehko umljivo. Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je
politika Bolgarije in Jugoslavije šla po tej poti, bi pripadla preteklost kmalu mrtvim in zgodovini in voditelji obeh narodov bi dokazali, da so zanje merodajni samo dobri odnošaji bo« dočnosti.«
Belgrajska »Politika« odgovarja Malinovu in pravi: Če bi gospod Ma« linov dobil vojno, potem bi bila Srbija razdeljena natančno po črti, ki so jo zasedli Avstrijci in Bolgari in ki je bila določena v dogovoru med Avstri« jo in Bolgarijo. Srbije bi sploh več ne bilo! Kaj še, da bi se Srbi mogli pri« toževati radi enega obmejnega mesta in par obmejnih vasi! A ne samo to! Domovina g. Malinova je bila obvaro« vana od tuje okupacije, dočim je na« ša to nesrečo doživela in predrago plačala, da bi se mogla sedaj odreči odškodnini, kakor predlaga g. Mali« nov. Mi se moramo iz preteklosti učiti.
Zaupanje je vzbujal samo pokojni Stambolijski in ga vzbuja danes nje« gova stranka. Samo ljudem, ki so bili proti vojni z nami, lahko zaupamo, ko zahtevajo naj se krvava pretek« | lost in grda sedanjost za vse čase po« I zabita.
gospod kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako zahteva gospodarstvo, da se mu bo njiva poboljšala od leta do leta, njegov večni blagor pa za« hteva, da se mu boljša duša od dne do dne. To misel je gospod Jakob razpre« del tako čedno, da se je vse lepo vje« malo. Ko pa je pri koncu poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če izže« nemo iž nje sovraštvo, in da človek prisluži najlepši venec pri Bogu, če odpusti sovražniku, ki mu je delal kri« vico, je stal zbrani srenji pred duhom Šimen Skalar in src se je polastilo glo« boko ginjenje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo. ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in po« tlej v sredi : v hipu je bilo vse ženstvo v joku! Dobro si oznanjeval božjo be« sedo, gospod Jakob!
Po opravilu sem čakal, da se je cerk« vica izpraznila. Ko sem stopil na soln« ce, so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegaša in Mladega
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz goržške okolice.
Solkan. — Dne 1. majnika nas je zapustil naš večletni kaplan preč. g. Fran Kodrič in je nastopil mesto župnika v Kojskem. Kako je bil pri« ljubljen v Solkanu, priča slovo, ki je trajalo kar cele tri dni. Vse svoje moči je posvetil za časa kapl-anovanja dušnemu pastirstvu in krščanskemu nauku. S svojo vztrajnostjo in nese« bičnostjo je žel lepe uspehe. Ves nje« go-v trud, ki ga je imel za časa svojega bivanja med nami, naj mu Vsemogoč« ni stotero poplača.
Podgora. — Minulo nedeljo je Pod« gora z največjo slovesnostjo prazno« vala svojega patrona sv. Gotarda. Ogromne množice ljudstva od vseh
strani so prišle k nam. Ob 8. uri je čital sv. mašo naš prevzv. knezonad« škof, ki je prišel počastit sv. Gotarda kakor običajno vsako leto. — Vešča« ki in neveščaki so občudovali krasoto novo preslikane podgorske cerkve. Svetišče bo delalo Podgori in njenemu požrtvovalnemu dušnemu pastirju č. g. Staniču čast. — V nedeljo 12. t. m. bo poromala podgorska majniška pro« cesi j a na Sv. goro. Vdeležimo se je polnoštevilno!
Vrtojba. — V noči od četrtka do petka preteklega tedna so prišli v na« šo cerkev nepovabljeni gostje, ki so v zakristiji pregledali 'cerkvene para« mente, ki jim pa niso bili nič, kaj všeč. Rokovnjačem se je zaželelo bogastva, zato so razbili en nabiral«
nik, v katerem je bilo 40 vinarjev, pa še te so pustili. Tudi v tabernaklju ni bilo ničesar po njihovem okusu, pu* stili SO' vse pri miru in odšli praznih rok. — Isto noč so obiskali z istim uspehom tudi bil jensko cerkev. — Ne bi takih stvari spravljali v javnost, ako ne bi imeli namena, da opozori* mo č. cerkv. oskrbništva na leti 1924. in 1925., ko je bilo toliko vlomov v cerkve in farovže. Zato pozor pred tatovi!
Miren. — Dolgo napovedovani ples se je vršil v ned. 29. aprila na dvorišču gostilne P. Uršiča pri »Grabcu«. Ples so priredili člani godbenega krožka iz Mirna. Dokaj čuden pogled se nam je nudil v nedeljo popoldne, ko je skozi vas korakala truma za trumo fantov in deklet iz okoliških vasi. De* kleta v neokusno kričavih oblekah so drvela na kolesih skozi vas. Na plesi* šču so bile punčke do pozne nočne ure in so se vračale domov s fanti do* kaj plitkega obnašanja. Z zadošče* njem moramo ugotoviti, da miren*: skih fantov v splošnem ni bilo na plesišču. Fantom godbenega krožka, od katerih je nekaj pametnih in pri* sta j a jo na ples, da si njih blagajna nekoliko opomore, svetujemo prav prijateljsko, da take plese v Mirnu v bodoče omejijo. Rešijo nas na ta na* čin poplave topoglave množice, ki po* polnoma skvari resno in dostoj anstve* no lice naše vasi. Do tu, fantje, in ne več naprej, da bo Miren tudi v nada* 1 je prestop ca goriške okolice!
VogersEfi — Spet so zapustile svojo rojstno vasico kar tri cele dru* žine in se podale v daljno južno Arne* riko. Pred odhodom so imeli sv. ma* šo in so pristopili vsi k mizi Gospodo* vi za srečno potovanje. Iz naše vasi jih je že nad 80 zapustilo za vedno svojo domovino. — Prvega majnika zjutraj je bilo res veliko smeha, ker so dobila nekatera dekleta kar po dva snubca. To je delo naših mladeničev, ki pa za kako boljšo stvar ne bi bili tako požrtvovalni. — Običajni ples je pa vendar izostal. Prav!
vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih je bilo že precej razprodaje.
Cerkovnik je imel ta dan nekako »divjo gostilno«, kjer si dobil juhe in kruha. Kdor ni imel sredstev, da bi šel k Posevčniku, ki je imel na Malenškem vrhu boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku.
Na stopnicah pri mežnarju sta se* dela Šimen in Luca. Med njima je stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi s kropom, po> katerem so plavali redki cinki masti. V to posodo je dro* bila Luca bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu ne prema* gale štiri glave, ona dva pa sta jo hitro izpraznila!
Luca me je zagledala, in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta mi dolžnika, a sta vendar tako »razkošno« živela. Nekaj se je opravičevala, a ni* sem ji dal govoriti. Sreča današnjega dne je nji in Šimnu sijala raz obraza.
Iz Istre.
Kubed. — Nekaj o naših dekletih: nosijo se tako ko kake kneginje. Ni rečeno, da se morajo oblačiti kot sta* re mamice, a več skromnosti bi bilo le treba. S tem si ne pridobe ženinov. Fant praša, kaj dekle zna. Torej, ob nedeljah popoldne bi bilo dobro vzeti v roke kako knjigo ali list.
Polje smo po večini obdelali in po* sejali. Dva moža sta odšla v južno Ameriko. Eden je pisal, da je že dobil delo.
S Koroške.
Ovčja vas. — Kot drugod tudi pri nas moški težko dobijo kak zaslužek. Nekateri delajo v Rablju, a zaslužek ni preveč vabljiv. Kdor ne mora, ne gre. Drugi bi šli radi čez morje, ko bi se dalo. In vendar je tam zaslužek še bolj dvomljiv ko v Rablju, kjer je vsaj nekaj gotovega, — Zgubili smo eno družino, ki se je izselila v Avstri* jo. Vzrok je bilo predvsem vino in žganje. Dokaj prostorno hišo s hle* vom so jim prodali na dražbi za sr a* motno ceno 15.000 L. Ni bilo kupcev. Ob odhodu ni nobeden jokal. Le otro* ci se nam smilijo.
Ukve. — Ukvani se pridno giblje* mo. Nekaj družin se je že preselilo na planino. Druge se bodo takoj, ko v dolini zorjejo'. Z majnikom se o tvori tudi vsakoletna planinska šola za pia* ninske otroke. — Valentin Prešeren se je preselil s svojo trgovino v pro* stornejšo hišo, ki je bila last nekda* njega občinskega komisarja Grossa. — Družina lovca Mihaela Prešerna se je izselila v Nabor j et, kjer si je ku* pila prostornejše stanovanje. Druga družina se seli v Ovčjo vas. Čudno bi se komu zdelo, da so od štirih hiš, ki so zadnja leta prišle no d nove gospo* da rje. bile tri gostilne. A ni čudno. Saj pride že na vsakih 14 hiš ena go* stilna. Slabo znamenje za nas bi bilo, če bi mogle vse shajati. — Povečanje župne cerkve je zadelo, kakor je bilo pričakovati, na precejšen odpor, češ,
Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku se mi je videla lepša od gosposkih žensk, in naj so zavite v svilo in žamet!
Slovenska kmetica, še vedno te pre* malo spoštujemo! Podobna si muli, ki' ogarana in odrgnjena vozari po anda* luškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož ne znosil pre* več v pivnice, da bi se otroci ne spri* dili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica ! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina ostala skupaj! Te domovine prvi steber si ti. slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pod raztr* gano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane! —
V bližini sta čakali Meta in Liza.
»Ali boš nama kaj kupil?« je vpra* šala zadn ja sladko.
»To se ve!«
da ni denarja in da ie tudi sedanja cerkev dovolj častitljiva in še vedno dovolj velika. Glede denarja je pri nas pač kot drugod. Tudi je cerkev res stara, iz 13. stoletja. A ravno za* to je tudi tako zidana, da se na prvi pogled težko spozna, je li večji zvo* nik ali cerkev. Da pa ie z glavno in stransko ladjo niti 100 m2 velika cer* kev za 600 duš broječo župnijo do* volj prostorna, bo’ pameten človek težko rekel in še težje verjel. To so tudi farani več ali manj uvideli. Sliši se, da so nekateri že precej darovali za novo cerkev. Kar se letos ne nabe* re, se bo pa še drugo in tretje leto, dokler ne dosežemo potrebne svote. Tako upamo, da bo za nekaj let res postavljena nova in večja cerkev ne le Bogu v čast, ampak tudi v veselje in ponos vsemu prebivalstvu.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Novi grobovi. — Umrli so : 43*letna Terezija Klemenčič, žena ru* darja in posestnika, — Friderik Brus, rud. v p., star 73 let. — Julija Pavlov* čič, šivilja, stara 21 let in Marija Ken* da, hčerka rudarja in pos., v starosti 19 let. Obe mladenki sta bili mirnega, poštenega značaja. Vsem umrlim več* ni pokoj!
Beg iz zapora. — V noči na 24. p. m. je iz idrijskih zaporov ušel 32*letni I. Ukmar, rodom iz Vipave. S pomočjo žagice je presekal železne mreže in izginil brez sledu.
»Družina«. — Dobili smo prvo številko novega mesečnika. Ker je vsebina, obseg in oblika lista nad vse pričakovanje lepa. se bo gotovo pri nas močno razširil. Idrijčani, naroči* mo se na »Družino«! To lahko storite v trgovini g. Trevna in Ciniburka ali pa pri upravi: Gorica. Via Mameli 5. Stane do 31. 12. L 12.50.
Nov grob. V Ljubljani je umrl uradnik g. Franc Turk. Pokojni je brat uglednega tuk. trgovca g. Turka ml. N. v m. p.
Meta pa je nekako v strahu izprego* vorila:
»Stopimo v stran, tam prihajajo Po* savčevi«.
In res so prihajali Posavčevi iz Mar* tinovega sela. Štebale visoko črez kole* na, kamižolo ob rami, na telovnikih pa debele gumbe, ki so se svetili ko sre* bro! Trije bratje so bili: dva dve kladi, tretji pa dolga dreta. Ta je bil Ur bel, ki je nekaj za Meto gledal in lazil. Ime* nitni razsajavci po shodih in pivnicah, za tepež pa, kakor boste kmalu videli, zanič.
(Dalje.)
Širite „NOVI LIST."
NASLOV »NOVEGA LISTA« je: »Novi list«, Gorica, via Mameli 5.
Lepa številka: V Idriji se se« daj čita okrog 620 izvodov Novega lista. Kdor ga še nima, naj stori svojo dolžnost, da še povečamo gornjo šte« vilko.
S v. F 1 o r i j a n. V nedeljo 5. t. m. je bila ob 149. običajna gasilska sv. ma« ša na čast sv. Florijanu. Sv. maše se je udeležila četa gasilcev z godbo. Pred cerkvijo je cela nova godba igrala znano cerkveno skladbo.
Sp. Idrija. — Naša gospodarska za« druga se je pretekli teden preselila v laistno poslopje »Kazino«. — Tukaj« šnja kmetska posojilnica je baje na občnem zboru sklenila, da se združi z okrajno hranilnico v Idriji. — Stavb« na sezona obeta biti letos precej ži« v alma. Troje posestnikov bo delalo, oziroma popravljalo svoje hiše. Tudi pri mostu se delo v kratkem prične. Da bi bili le domačini prvi zaposleni. — Umrla je 24«letna rud. žena Vikto« rija Bončina. N. v m. p.!
Gore — Dole. — Cesta iz Gor v Dole je bila v takem stanju, da je bil vozni promet skoro nemogoč. Na po« budo g. poročnika v Doleh se je je« seni začela popravljati. Deloma so delali ljudje zastonj, drugo pa proti obljubljenemu plačilu. Zima je delo prekinila, g. poročnik pa je bil med« tem službeno prestavljen. Ljudje ne vedo, kako bo z zaslužkom, zato ne začnejo z delom. Ker je cesta potreb« na popravila, ljudje pa denarja, pro« simo merodajne kroge, da se to uredi.
Gore nad Idrijo. — (Posurove« la mladina.) V nedeljo ponoči so na Gorah čuli pri mrliču; med njimi je bilo tudi nekaj gorskih fantov. Kar nekdo zunaj na okno potrka in zakli« če: »Auf, Gorjani, ven!« Čez nekaj časa se odpravijo- fantje proti domu in med potjo zapazijo na vsaki strani ceste fantiče iz Dolov, ki so prišli iz« zivat gorske fante! Pravijo, da je že dalj časa neka mržnja med njimi. Ta« ko j na mestu se je med njimi vnel pretep, ki pa se je slabo končal za Do« lane. Prav bi bilo, ko bi varnostni or« gani ob nedeljah malo popazili na te izziivače. Nekdo je rekel, da so izzi« vači ob nedeljah popoldne ob vsaki uri v neki gostilni ali zunaj nje. Ko pa gostilno z apro, gredo rogovilit okrog in ne dajo miru mirno spečim ljudem!
Vojsko. — Tudi z najvišje župnije v deželi naj pride glas v »Novi list«. List je tak, da za naše razmere ne more biti boljši. Dolinci tarnate črez hudo zimo. Toda tudi mi na Vojskem ne pozabimo te zime. Še sedaj ni vre« mena in gorkote, da bi začeli z deli. Kaj bo z letino, ko bo vse tako pozno?
Ledine. — Dne 17. t. m. je umrla v rojstni hiši ledinskega rodoljuba, pe« snika Ant. Žaklja, posestnica g.a Iva« na Žakelj roj. Mlinar. Blaga pokojni« ca je bila rojena 19. 6. 1866. Ker je bila izredno spretna gospodinja, do« bra mati in sploh daleč okoli znana kot vzor žene, je njena nagla smrt vse vidno potrla. — Dne 19. p. m. je umrl v Krnicah Janez Brence, rojen
1.	1847. Pokojni mož je bil okrog 50 -let cerkovnik v podružnični cerkvi.
Zadlog pri Črnem vrhu. Zapustila nas je v naj lepšem cvetu svoje mla« dosti 22 letna Marija Logar. Preselila se je 11. aprila zjutraj v svojo pravo večno domovino. Mirno počivaj, dr a« ga Micika, zraven svoje mamice!
Iz Brd«
Krasno, — Sedaj se vidi, koliko škc« de je napravila zima. Po senčnih straneh je mnogo trt pomrznilo; po« greš ali bodemo tudi fig. 3. t. m. je mi« nulo leto, odkar je Zeleni križ odpe« ljal našega častitega g. vikarja Ivana Podobnika iz Gradnega v bolnišnico sv. Osvalda pri Vidmu, kjer je tudi umrl. V oktobru minulega leta so šli od nas v južno Ameriko trije moški in eno dekle. Če dobijo »Novi list«, jim iz domačije pošiljamo mnogo pozdravov. Hitro gre čas naprej in vendar se nam zdi le prepočasi, dokler nam ne pride v roke tako zaželjeni »Novi list«!
Iz tržaške okolice. V
Ricmanje. — Neki dopisnik iz Ric« manj omenja v 5. št. »Novega lista« med drugim, da se je novi g. župnik Vranjac med nami pri vseh že močno priljubil. Dobro! Mi moramo pomisli« ti, da je našel č. g. župnik Ricmanje kakor kmet zanemarjeno, več let ne« obdelano njivo.
Cerkev imamo veliko, lepo, a ubo« go. Da bi jo lepšali, je treba cven« ka, a cvenka ni. Prepričani smo, da bo g. župnik tudi tu našel izhod. Po« lagoma bo vse v redu, samo skrbeti moramo, da mu bomo tudi pomagali. Sedaj pripravlja otroke na sv. birmo.
V Ricmanjih mladina »Novi list« malo čita. Raje prebira fantastično « omamljive ljubezenske romane. Ško« da! Segajte raje po »Novem listu«, bo« dete vsaj znali, kaj se po svetu godi.
Sv. Ivan pri Trstu. — Zadnjo nede« -ljo v aprilu se je obhajala pri nas iz« redna svečanost. Naš »Bortolo-« Koci« jančič, cerkveni starešina in njegova soproga Marija Valič sta praznovala 50«letnico poroke. Spremljana o-d svo« jih štirih hčera, sina z nevesto, od vnukov in vnukinj in od prijateljev sta prišla v župno cerkev, kjer jih je čakala velika množica faranov. Do« mači g. župnik je imel kratek nagovor in je stavil slavljenca v vzgled fara« nam. Pri maši je krasno prepeval me« šani cerkveni pevski zbor. Vsi navzo« či so bili zelo ginjeni in v očeh mn o« gih so lesketale solze in so rekli: »To je lepo!« Po končani sv. maši je bila zahvalna pesem »Te Deum«. — Mons. Slavcu gre malo na boljše, pa ne mo« re še popolnoma govoriti. Upajmo, da bo polagoma okreval. Priporoča se še v nadaljno molitev.
Lonjer. — Velika nesreča je zadela znano družino Pertotovo iz Lonjera. Nista še pretekla dva meseca, odkar smo pokopali očeta Andreja, že je neizprosna smrt zopet posegla v dru« la. Služboval je že sedmo leto pri orožnikih ter bil zadnji čas nameščen v S. Vito- al 'ragliamento. Preteklo so«
boto se je vrnil s svoje službene poti ter nameraval iti zvečer k neki druži« ni, kamor je bil povabljen na svatbo. Jezdil je na konju ob močvirnem kra« ju. Nenadoma je konju zmanjkalo tal, pri čemer je Karol padel ter se ranil na glavi, ena noga mu je pa ostala v stremenu. Ker se ni mogel takoj opro« stiti, ga je vlekel konj še kakih 8 me« trov. Nazadnje se mu je vendar po« srečilo, da se je rešil. Takrat ga je pa konj udaril s kopitom po glavi ter mu prebil črepinjo. Pripeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je pa kljub takoj« šnji zdravniški pomoči izdihnil. V ponedeljek so ga pokopali. Pogreb je bil nad vse lep in veličasten. Vdele« žila so se ga vsa tamkajšnja oblastva. Bil je vrl in pošten mladenič, vesten v službi, priljubljen pri predstojnikih in ljudstvu. Težko prizadeti družini, ki je radi dveh tako občutnih in tako zaporednih izgub globoko potrta, iz« rekamo najgloblje sožalje.
Gročana. — Minulo nedeljo- 5. ma« ja je č. g. Piščanec, dekan iz Doline, ob asistenci več duhovnikov ter mnogo« številnega vernega ljudstva blago-slo« vil dva nova zvonova, ki smo iu že ta« ko željno pričakovali. Zvonove je vli« la livarna de Poli v Vidmu. Dal Bog, da bi se farani starodavne gročanske župnije z veseljem odzivali klicu zvonov, kadar kličejo k službi božji.
Iz Gor.
Drežnica. — Pred časom smo dobili v našo cerkev klopi. Zdaj pdi, iešamo še orgel, ker imamo le star harmonij, ki dela pevcem in organiste pregia« vice. Petje na koru imamo prav lepo. — Pri nas je veliko pomanjkanje kr« me in sena. Živina ne dobi veliko na paši, doma ni pa nič za klajo. Zasluž« ka ni, in že več moči je odšlo- v Arne« riko. Pišejo, da so tam zadovoljni, a počakajmo bodočnost.
Zatolmin. — Prvič se oglašamo v »Novem listu«, pa že moramo poro« čati o grozni nesreči, ki se je pripetila v petek 3. t. m. v naši vasi. 17«letni Jo« sip Bajt p. d. Petričev je nadomesto« val v mlekarni svojega bolnega brata. Po končanem delu se je vračal s ko« lesom iz Ljubinja, a koj pod vasjo ie tako nesrečno padel v jarek, da si je preklal lobanjo-. Pogreb je bil zelo krasen. Čast vrlim dekletom, ki so kupile lep venec dragemu rajniku.
Staro selo. Par porok smo imeli. Bolj ko ohceti nas pa zanima, kdaj bodo pričela dela za izsuševanje Idrije in tako zvanega »blata«. Ljudstvo- ko« maj čaka, da bi videlo tam lepe trav« nike in njive. Tudi električno napelja« vo- delajo. Kdaj bo pa luč zasvetila?
Kobariško. — Tvrdka »Dediči De« vetak« je vpeljala že od novembra sem vsak četrtek progo Ko-barid«Go« rioa in nazaj. Zgodilo pa se je že, da je potniški avtomobil prišel do Tol« mina in tu potnike izložil, češ, da jih je premalo, da bi se vožnja izplačala. Treba je bilo čakati na potniški avto Sv. Lucij a«Kobarid, ki vozi šele ob devetih. Ne vemo, če je tak način po« stopanja pravilen.
Lokovec. — Citali smo že več dopis sov o ženitvah. Zato lahko tudi mi pos vemo, da imamo pri nais že dva para v letošnji spomladi. Več kandidatov se pa še pripravlja za vstop v zakon» ski jarem. — V letošnjem letu borno, tako se sliši, popravljali cerkev. Go* vorilo se je, da io bo popravila drža* va, toda prošnja je bila odbita. Od druge strani pa je bilo baje kljub te* mu zagotovljeno, da se bo delo- iz» vršilo na državni račun. Naj bo že kakorkoli, cerkev je poprave res nuj* no potrebna in če -se v kratkem ne zgodi, se nam gotovo podere.
Ponikve. — Dne 28. aprila je po kratki, a mučni bolezni previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal posestnik Franc Skok. Preostalim na» še sožalje!
Kred, — Zadnji dan aprila je umrla občespoštovana in vzgledna žena ob» črnskega tajnika ga. Justa Čebokli, sta» ra komaj 26 let. Vso duhovni j o- je prevzela žalost ob tej novici. Pokoj njeni zlati duši, sorodnikom pa naše sožalje! — V kratkem, slišimo, bodo uravnavali občinske poti in potoke, ki so utrpeli škodo med vojno. Bo, hva» la Bogu, nekaj zaslužka za domačine, katerega željno pričakujemo. Tudi električna razsvetljava se nam obeta, Po vaseh so že napeljane žice. Tok je napeljan iz Podmelca, Povsod je to» rej napredek in celo pri naših dekle» tih, katera morajo posečati cerkev v
—	dolgih krilih. Težko bilo se priva» dit’, a kar mora iti, gre!
Z Notranjske»
Na Planinski gori bo na binkoštni ponedeljek običajni letni romarski shod. Služba božja bo ob 7. in 10. uri dopoldan. Molili bomo tudi za sveto» letne odpustke. Prilika bo tudi opra» viti še velikonočno spoved.
Zagorje na Pivki. — V naši vasi imamo potok, ki nam dela velike pre» glavice. Že lani so začeli kopati stru» go. da bi ga uredili. Zdaj ko je začelo delo- na polju, ne moremo čez z vo» zovi. — Čuje se, da bo naš obč. na» čelnik šel proč. — Mraiz nam je tudi zimski ječmen in pšenico vzel. Marši» kdo je moral njivo na novo preorati.
—	Zdaj popravljamo tudi farovž, ki je bil silno zanemarjen. Dobili smo nove zvonove, zvonik prekrili in cer» kev prebelili. Dosti zaslug imajo za to: Fr. Šober, I. Fatur, M. Fatur in Fl. Vadnjal. Čast jim! Zahvaljujemo se tudi našemu č. g. župniku, ki je fante izučil v petju in orglanju. Zdaj se lahko postavimo z dobrim moškim zborom. — Ker ni sena, je že marsika* tera hoja šla iz gozda. — Nekaj fan» tov je šlo v Argentino. Pa nič kaj do» brega ne pišejo. — Tri mrliče smo imeli enega za drugim: Janeza K ju na Antona Šušteršiča in Jakoba Kavčiča, Naj jim bo lahka zemljica!
Št. Peter na Krasu — Naša vas je precej velika, pa se nobeden ne ogla» si s kako novico. Poročila se je hčeffc k a znanega gostilničarja in mesarja Habjana z uradnikom s postaje. Ve» čini fantov se pa prav nič ne mudi
zapustiti »ledih« stan. Pretekli teden je šlo- precej fantov v Argentino in eden v severno Ameriko1 za srečo. — Letošnja zima nam je žito do dobra pokončala. Nekateri so ječmen kar preorali. — Zadnji požari v naši oko» lici so dokazali, da je nujno potrebno gasilno društvo. Upamo, da bodo ob» lastva dovolila obnoviti bivše gasilno društvo.
Studeno. — Na zadnji dopis glede petja in orglanja v cerkvi moramo povedati, da ni prav točen. Dopisnik je bil gotovo pri kaki šolar ski maši, , Vsa čast mlademu organistu, ki je dosegel v kratkem času tako lepe uspehe. Pevski zbor je dober, pohva» ljen od veščakov, ki nimajo šumenja v glavi. — Pod krinko ljubezni do le» lepa petja se skriva včasih tudi kaj drugega.
Knežak. — Pri nas smo dobili tabli» ce z uličnimi napisi. Sosedje pravijo, da je zdaj pri nas ko v mestu. Hm! — Nekaj krompirja za seme so delili na občini v Knežaku. Takale delitev se bi morala tako izvršiti, da ubogi več dobe ko bogati.
Trnje pri Šempetru. — 29. aprila je hud ogenj vpepelil kar trem gospo» d ar jem vse njihovo imetje. Ogenj je izbruhnil že v nedeljo zvečer ob de» seti uri. Ali je bila nesreča ali zlobna roka?
S Krasa.
Komen. Za sv. Jurija so nas cer» kveni pevci presenetili z lepo ubranim petjem. Peli so blagodonečo latinsko mašo »Loretta:« češkega skladatelja Rihovskega s spremljevanje-m ko» menskega orkestra. Proizvajali so jo zelo dovršeno. Pri blagoslovu popol» dne so peli Vodopivčeve litanije. Sad večmesečnih utrudljivih pevskih vaj je bil lep užitek v cerkvi. Pohvaliti moramo pevce z g. organistom Bt Trampužem kakor tudi orkester pod vodstvom g. J. Čebulica. Dirigiral je č. g. kurat K. Oblak.
Štanjel na Krasu, — Čuden dogod» ljaj ta»le: občinski redar je šel sne» mat z droga zastavo. Dvokolo je pu» stil prislonjeno pri cesti. Kar se pri» guga iz gostilne fant, seveda pijan kot je predpisano. Njegova bolezen je vožnja s kolesom in zato se ne more premagati, da ne bi poizkusil, kako kolo teče. Ker pa gre iz Štanjela pot na vse strani navzdol, se je peljal predaleč ter ni mogel več kolesa pri» peljati tja, kjer ga je vzel. Fanta je prevzel strah in je začel misliti: če pe» Ijem kolo nazaj, dobim gotovo par slanih klofut, kot sem jih dobil zadnjo nedeljo, ker sem se učil za šoferja v tujem avtomobilu. K sreči je srečal tovariša Lojzeta. Ta mu je svetoval, da naj kolo zapelje kam blizu vasi ter naj priveže nanje napis: »To kolo je od gosp. Zege, kdor ga dobi, naj mu ga izroči.« Fant je to napravil, a bi» lo je prekasno. Redar ga je že nazna» nil orožnikom, ki so ga zaprli. — Fantje nas zapuščajo. Kmalu ne bo doma ostal drugi kot tisti, ki prav ne more zapustiti rodne strehe. — Žito,
zlasti pšenici Gentile rosso in Ardito, sta che pomrli od mraza. Tolminski krompir za seme smo morali plačati po 125 lir za kvintah To je krivo, ker v Štanjelu nimamo zadruge. (Kako bi se dala ustanoviti, bom pisal v pri» hodnji številki.)
Kobjeglava. — Zadnje dni aprila je nagla smrt pobrala našega cerkovni» ka. Imel je komaj 31 let. Službo je prevzel po bratu, ki je šel v Ameriko. — Teran smo prodali še za precej vi» s oko ceno. Saj letos ga dosti ne bo.
Preserje pri Komnu. — Iz južne Amerike smo dobili žalostno novico, da je umrla domačinka Marija Ko» drič. Imela je dvojčke in poroda ni prestala. Družini v tujini izrekajo vsi sosedje sožalje.
Iz Vipavske doline.
Na Vitovlje! — Na Vitovlje mora iti iz Vipavske doline o binkoštih vse, kar leze in gre. Na Vitovljah bi se morala napraviti hiša za romarje ali pa vsaj stari turen pokriti in tako pripraviti za stanovanja! Saj bi, pa je premalo cvenka! Nekaj pa se bo le moralo napraviti, ker je ob shodih vedno več romarjev. Na binkoštni ponedeljek napravijo, kot slišimo, skupno romanje bližnje Marijine družbe in bodo imele v Marijinem svetišču skupni shod. Ob lepem vre» menu se obljubuje obilna vdeležba.
Sv. Križ. — Tako tarnajo povsod o slabi letini in proti plesom, a še ni nig. Preteklo nedeljo se je zbralo ob devetih zvečer nekaj mladih fantov in punčk v neki stari bajti. Harmoni» * ka je škripala, pari so se vrteli, da se je kar kadilo. Ponosni pa smo, da ni bilo- zraven nobenega zavednih fan» tov in mladenk.
Šempas. — Po kratki, a mučni bo» lezni je umrl Anton Batič, star 58 let. Bil je dober gospodar, veren mož in je svoječasno- vestno sodeloval v ob» črnskem odboru in tudi pri domači posojilnici. Pokoj njegovi duši. — Za» čeli smo z res potrebnim popravilom pokopališča. — Naš gospod kaplan Štefan Kodermac se zdravi še vedno v goriški bolnišnici. Upamo, da se kmalu vrne zdrav med nas.
Planina, — Pod tem naslovom je v 5. štev. »Novega lista« nejasno opisa» no število izseljencev iz Planine. V resnici jih je: v severni 54, v južni Ameriki 7, v Franciji 2 in nad 30 v Ju» go-slaviji.
Col. — Pred par tedni se je poročil g. Jožef Hladnik z gdč. Bizjak! Cesti» tamo.
Selo. — Razveseljivo je, da so ne» kateri gospodarji pričeli vzgajati trte doma. Lotili so se tako zvanega »cep» ljen j a v suho,« kar se jim je dobro obneslo. Opaža se tudi, da so ponekod nasadili do-sti sadnega drevja. Žal, da naša mladina.kaže premalo zanimanja za' to panogo kmetijstva. Več ji je za »kaufer« in »briškolo«; zato je pa tako.
Marsikaj bi se tudi naučili iz pri» dig. kot jih je imel č. g. Terčelj ono nedeljo v farni cerkvi in popoldne v Gojačah, ko so zvonove blagoslovili.
Budanje. — 24. aprila se je poro» čila gdč. Ličen Terezija z g. Ivanom Ketejem, bivšim prosvetnim vodite» Ijem v naši župniji. Na novi poti že» limo obilo sreče in zadovoljnosti.
Prijatelji.
Dornberg. — Našo žlahtno kaplji» co prodajamo letos lažje kot druga leta. V zadnjem času gre cena od 2.40 do 2.50 L. Njive bodo kmalu vse zora» ne in posejane. Kakor povsod tako je tudi pri nas občutno pomanjkanje sena. Pomagamo si na vse načine, da
Kaj se sliši po
Čudna dedščina.
Sloviti Francoski zvezdoznanec Ca» mille Flammarion je imel skrbno shra» njeno knjigo, vezano v — žensko ko» žo. Sam je pripovedoval, kako je pri» šel do- te čudne vezave. Neka grofica se je v učenjaka zaljubila, ne da bi ga poznala. Na smrtni postelji je zdrav» nika prosila, naj ji na ramenih izreže zaplato kože ter naj jo pošlje Flam» marionu, da si da v njo vezati eno svojih knjig. To naj bo spomin na njeno tiho ljubezen. Zvezdoznanec je željo raj niče vestno' izpolnil.
Nadvojvoda brez strehe.
Samoten, prašen in raztrgan tujec je potrkal te dni na vrata: nekega za» vetišča za revne potnike v mestu Strombergu na Nemškem. Ko so ga p rasali po papirjih, se je izkazalo, da je tujec nadvojvoda Jožef. Mladi 25» letni nadvojvoda je šel naslednje ju» tro dalje, da si najde kje kako delo.
Morja, umaknite se!
Tako misli zaklicati monakovski in» žen ir Sorgel Sredozemskemu in Ja» tiranskemu morju. Stuhtal je fanta» stičen načrt, kako bi zajezil Sredo» zemsko morje na točkah, kjer se sti» ka z drugimi morji. Treba bo jezov pri Gibraltarju, Bo-sporu in pri Sueškem prekopu. Morje bi potem napeljal v obširno saharsko- puščavo. Kjer je danes pesek, tam bi bile po» tem rodovitne njive. Na ta način bi se- gladina Sredozemskega morja zni» žala za 200 metrov. Severni del Ja» tiranskega morja, ki ima največ 200 metrov globine, bi se pa kar izsušil.
»Politični robec«.
Od 1. 1831. do 1833. je izhajal na Francoskem list, ki se je imenoval »Politični robec«. En izvod je shra» njen še v Tiskovnem muzeju v Pari» zu. Tiskan je pa prav zares v obliki velikega žepnega robca na platnu. Ka» ko je do tega prišlo? Francoska vlada je takrat tako- visoko obdavčila časni» ški papir, da je premetenemu izdaja» tel ju prišlo na misel, izdajati časopis na platnu, kar ga je dosti manj stalo. Ne le .da je bil list cenejši kot drugi na papir tiskani. Ko so Parižani »Po» Etični robec« prebrali, so ga spreme» n ili v nepolitičen robec za nos. K sre» či so- bila tista leta prav mrzla in Francozi močno- nahodni. Naklada E» sta se je stalno večala, ker si je sle» herni kupil vsakokrat kar po tue at »Političnih robcev«.
preživimo- živino. Beremo staro travo po grmovju in grapah. Dodamo še malo orehovih tropin in otrobov in živina se drži še precej dobro. Zad» nje čase imamo- dosti dežja in tako upamo, da bo letošnji pridelek krme mnogo boljši od lanskega. — Preteklo nedeljo 21. p. m. je nastal požar v lo» pi trgovca M. Pahorja. Bilo je pred blagoslovom, ko je šlo dosti ljudi v cerkev, in so ogenj na mah udušili. Si» cer bi bil lahko nastal velikanski po» žar, ker je bilo v bližini mnogo lesa.
svetu.
Ni treba!
V	listu je stal preklic, da Jurij ne bo plačal dolgov, ki bi jih napravila njegova boljša polovica Urša,
V	drugi številki pa je list prinesel naslednje pojasnilo:
»Dragi Jurij! Le brez skrbi bodi. Že prej mi ni hotel nihče ničesar poso» diti na tvoje ime. Tvoja žena Urša.«
Nesreča v sreči.
Janez je kopal na njivi in ko se je obrnil, je videl, kako se v solncu blišči desetlirski srebrni novec. Flitro ga pobere in zahvali sv. Janeza, ki mu ga je podaril. Novec vtakne v žep in kopa naprej. Pri prvem odpočitku po» gleda nazaj, če ne bi našel še kak de» nar. In res, zopet se blišči v solncu de» setlirski novec. Pobere ga, vtakne v žep in zopet zahvali dobrega sv. Ja» neza. Tudi tretjič se mu je tako zgo» dilo.
Kopal je naprej in se še parkrat obrnil, a nič se ni več svetilo v solncu.
Stari berač.
Ivan mu je bilo ime. Njegovi otroci so ga pozabili in dokazali, da en oče lahko preživi deset otrok, deset otrok enega očeta pa ne! Ivanu je šlo prej dobro. Z ženico, ki jo je že davno temu položil k večnemu počitku, sta dobro zravnala svoje otroke. Zdaj je pa sam samcat ostal na širnem svetu. Dela ni našel in tako sta bila mraz in lakota stalna gosta ubogega, starega Ivana.
V mrzlem zimskem popoldnevu je Ivan čakal na oglu obljudene ulice na drobtinico kruha. Tiho in v globoki žalosti so njegove oči sanjale o starih, lepih časih. Deset otrok, in vsi ga pu» ste nagega in lačnega umirati. Elegan» ten avto se ustavi. »Mož,« nagovori starega berača izstopivši gospod, »vi ste človek ki ga potrebujem. Tu ie naslov. Pridite jutri zgodaj v atelje, pa nrav tak, kot ste sedai.«
Naslednje jutro je ubogi Ivan že stal v filmski delavnici pred znameni» tim režiserjem. Ukazali so Ivanu, naj igra starega berača. In igral je prav imenitno samega sebe. Jokal je, ko se je zvečer bogato plačan vlekel po mr» zli ulici. Film je dosegel uspeh. Kritiki so zlasti hvalili naravno igro Ivana B., ki je starega berača tako naravno po» dal.
Stari Ivan je večkrat nastopil v po» dobnih vlogah. Zdaj je že imel udobno
Vtaknil je roko v žep, da se prepriča, če so notri vsaj tisti trije novci, katere je prej našel. Ni jih bilo več in Janez je ugotovil, da ima žep veliko luknjo in da ni v njem niti onih 10 lir, katere mu je dal mesar kot »aro« za tele.
Bakterije.
Bakterij (s prostim očesom nevid» no živo- bitje), ki precej hitro raste, doseže svojo- popolno- velikost v 20 do- 30 minutah. Ko je popoln, se začne deliti: v 2 dela, iz katerih nastaneta zopet 2 popolna bakterija; iz teh se razvijejo potem potom delitve 4, nato 8, 16 itd. To se ponavlja kar naprej.
Če vzamemo torej, da se vsako- uro ponovi delitev samo- enkrat, jih nasta» ne na ta način v enem dnevu I6V2 mi» lijo-no-v, v 3 dneh 4772 trilijonov! Ali zračunano v prostornino:	v ene-m
dnevu 0.022 mm3, v 2 dneh 442 cm3, v 3 dneh že 1 Vz milijonov litrov ali IV2 milijonov kg. V še par naslednjih dneh pa bi nastal že planet iz samih bakte» rijev in bi bil neprimeroma večji od naše zemlje.
V dolžino (če bi postavili enega zraven drugega) bi zrasli v enem dne» vu 33 mm, v naslednjem dnevu pa bi že lahko 14 krat prišli okoli naše zemlje po ravniku. Dobro, da narava ne dopusti, da bi prišlo do takega šte» vila.
Velika pljuča.
Da more rastlina dihati, ima poseb» ne luknjice ali reže. Na 1 mm2 jih pri» de približno 100—300. Tako ima sred» njevelik zeljnat list do 11 milijonov, list solnčniice celo do 13 milijonov teh luknjic ali rež.
sobico, celo obleko in zadosti hrane. Iz starega berača je postal že napol go» spod. Kar naenkrat ga pa režiserji niso več potrebovali. Ivan gre k rav» natelju, ki ga je takrat na oglu našel, in se mu potoži.
»Da mož, zdaj vas pa ne potrebu» jemo več. Saj ste rejen imate celo o» bleko in dobre čevlje. Mi smo potre» bevali starega berača Ivana, vi pa ta niste več «
Ivan je šel ter čez mesec dni spet postal stari berač. Glad in mraz sta bila znova pri njem v gosteh.
O slovstvu.
Vital Vodušek: Pesmi.
1928. Samozaložba (Ljubljana, Du» najska cesta, 15). Str. 110.
Vodušek spada med najmlajšo pe» sniško generacijo. Te Pesmi so nje» gova prva pesniška zbirka. Izšle so o božiču 1. 1928. v samozaložbi.
Vodušek temelji idejno in čuvštve» no v sv. Frančišku asiškem. Samo» stojne, izrazite osebnosti si še ni iz» oblikoval. Vodita ga Frančiškova ži» va vera in topla ljubezen do bližnjega. To dejstvo je v pričujoči zbirki tudi na zunaj izraženo Pesmi so razvršče» ne v štiri skupine (Sveti Frančišek, Večer. Luč, Božič); prva skupina ob» sega skoro polovico pesmi. Pa tudi druge pesmi bi najbrž ne bile nastale, ako bi se avtor ne bil tako zelo vtopil
v življenje in nauk asiškega ubožčka. Nekatere pesmi so zelo lepe (Pismo, 32; Luč, 46; Nesreča, 54« Pesem moža, 58:
Takrat se je .začelo: ljubezen in tebe so dali v grob, a jaz sem pokopal še delo.
Kdaj je sveti večer? 93 itd.). Izraz je po večini Čist, lep; samo mestoma je nejasen. Eno pa je treba povedati: pesnikovo doživetje ni neposredno; vse gre skozi svetlo prizmo asiškega ubožčka. Ko bo našel svojo lastno, osebno pot, bo lahko še marsikaj ustvaril.
Glede oblike je treba omeniti, da človeka prijetno iznenadijo lepo te* koči verzi, ki so med mlajšimi pesni; ki prava redkost. Za primer naj nave; dem Pismo:
Brat Leo —
brat Frančišek ti želi miru.
Povedal ti bom kot otroku mati: le tisto pot si voli brez strahu, ki pot najbližja zdi se do Boga ti.
Če hočeš, da ti več povem, pa pridi k meni in dvom in težko misel razodeni.
Potem boš lažje hodil, Leo moj — ti, ovčka božja! Jaz — Frančišek tvoj.
Voduškove Pesmi so razveseljiv pojav v sodobnem slovenskem pe; sništvu.	a. k.
Nemec o nemškem slovstvu zadnjih 50 let.
Znani nemški literarni zgodovinar Eduard Engel je napisal knjigo z na; s lovom:	Was bleibt? (Kaj ostane?
Leipzig, 1928.) V tej knjigi je temelji; to prerešetal polpreteklo in moderno nemško slovstvo. Knjiga je zanimiva radi zaključkov, do katerih jé Engel prišel. Vedeti je treba, da je Engel eden najboljših poznavalcev nemške literature; toda tudi druga slovstva mu niso tuja. Zaključki so večkrat v o trem nasprotju z dosedanjim jav; n im mnenjem. Engel odklanja Ger; harta Hauptmanna in Th. Manna, češ, da nista nič trajnega ustvarila. Bern; hard Shaw, J. Galswortly, d’Annun; zio, Rainer Maria Rilka in drugi niso našli milosti v njegovih očeh. Gott; fried Keller, Theodor Storm in Schil; ler so po njegovem mnenju več ustva; rili kot Goethe. — Engelovo knjigo so Nemci sprejeli z molkom.
smejo krožiti po javnih cestah in na javnih prostorih samo v teh le sluča; jih: a) na poti iz železniške postaje v skladišče; b) k delu na polje; c) na poti v delavnico za popravo in nazaj.
Kazni.
Lastnika vozil, ki ne odgovarjajo glede mere, teže in oblike obročev predpisom zakona, oblastvo najprej pozove, da jih popravi; če lastnik po; živa ne uvažuje, se voz zaseže; če ho; če lastnik sekvester odstraniti, mora položiti pri občinski blagajni 300 lir, ki mu jih občina vrne proti povrnitvi stroškov za sekvester, ko dokaže, da je izvršil zahtevana popravila na vo; zilu. Proti tem ukrepom je dovoljen rekurz na prefekta tekom 15 dni, ki pa nima odložilne moči.
Prestopki proti določbam glede mere in teže vozil ter obročev se kaz; nujejo s 25 do 300 lirami.
(Dalje.)
Združenje občin
in skupinske pravice (usi civici).
Ko so bile občine združene, jih je prefekt med drugim tudi pooblastil, da smejo prepisati lastnino bivših občin na nepremičninah na novo ob; čino. Nekatera županstva so bila mnenja, da so s tem pooblastilom pri; zadete tudi skupinske pravice (usi civici) posameznih občin ali posamez; nih frakcij bivših samostojnih občin.
Goriški prefekt opozarja zato v posebni okrožnici županstva, da je to mnenje popolnoma napačno. Skupin; ske pravice ostanejo nedotaknjene. Izplačevanje vlog avstrijske poštne hranilnice.
Na vprašanja mnogih čitateljev in naročnikov »Novega lista« odgovarja; mo tole:
1.	Navadne vloge pri avstrijski poštni hranilnici je italijanska poštna hranilnica že zamenjala in po veliki večini tudi že izplačala po 60% v li; rah. Komur ni bila vloga še izplačana, naj zahteva plačilo pri poštnem uradu.
2.	Vloge na tekočem računu je upr a; va italijanske poštne hranilnice tudi že pričela izplačevati.
3.	Istotako je italijanska poštna hranilnica tudi že pričela izplačevati vloge na rentnih knjižicah (Renten; bucher) če niso bile vloge spremen j e; ne v vojno posojilo. Do danes pa ni še ničesar določeno glede rentnih knjižic, katerih vloge so se spremeni; le v vojno posojilo. Zato tudi ni mo; goče zaenkrat še doseči zamenjave teh vlog. Tudi ni upanja, da bi bilo to vprašanje v kratkem rešeno.
Deželne obveznice.
Dne 1. majnika je bilo na goriškem »Montu« 42. žrebanje deželnih obliga; ci j. ki jih je 1. 1888. izdal bivši deželni odbor goriško ; gradiščanski. Izžre; bane so bile sledeče številke: L serija A) št. 55. št. 65, št 66, št. 90, št. 105 in št. 123 (1000 goldinarjev, 1200 lir); št. 69 (500 goldinarjev, 600 lir); št. 19 (100 gold., 120 lir). 2 serija B) št. 37. št. 78, št. 88 (1000 goldinarjev, 1200 lir): št. 16 (500 gold., 600 lir), št. 22.. št. 35 in št. 52 (100 gold., 120 lir). Izpla; čevanje izžrebanih obveznic se prične 1. avg. t. 1.
Nove postave.
Varstvo cest in prometa.
(Nadaljevanje.)
Mera vozov.
Noben voz ne sme skupno s tovo; rom presegati 2.50 m širine in 4 m vi; šine.
Dolžina voza pa ne sme biti večja ko šest metrov, če ima voz le eno os (ridof), deset metrov pri vozu z dve; ma osema in 12 metrov pri vozu, ki ima tri osi. Sora in kolesna glava ne smeta biti daljši ko drugi zunanji deli voza.
Pri kmečkih vozovih pa lahko pre; sega sora in kolesna glava zunanji del voza največ za 25 cm. od kolesnih obročev dalje.
Le v izrednih slučajih sme dovoliti pristojno oblastvo oddaljenost 30 cm.
Zabranjeno je, pribiti na zunanjih delih voza nepremične ali premične sedeže, k; bi bili širši ko voz s tovo« rom vred.
Istotako je zabranjeno pribiti na zunanji del voza držaj za zavoro v katerikolisibodi drugi namen ki bi presegal določeno širino voza.
Verige in vsi drugi premični pred« meti morajo biti pritrjeni na voz tako, da ne presegajo določene širine ali dolžine voza in da ne ropotajo po cestnih tleh. Kdor se pregreši proti tej določbi, mora plačati 25 do 200 lir kazni.
Za prevoz nedeljivih predmetov, ki po teži in meri presegajo določeno vi« šino, je treba prositi dovoljenje pri pristojnem oblastvu.
Mera obročev
Širina obročev pri vozovih za vpre; go mora odgovarjati teži ki je zabe= ležena na kovinasti plošči, katera je pritrjena na vozu in znaša:
a)	pri vozovih na dve kolesi:
40 mm. pri teži od 6 do 10 kvintalov; 50 mm. pri teži od 10 do 15 kvintalov; 60 mm. pri teži od 15 do 20 kvintalov; 80 mm. pri teži od 20 do 30 kvintalov; 100 mm. pri teži od 30 do 40 kvintalov; 120 rom. pri teži od 40 do 50 kvintalov;
b)	pri vozovih na štiri ali šest koles: 40 mm. pri teži od 10 do 15 kvintalov; 60 mm.pri teži od 15 do 30 kvintalov; 80 mm. pri teži od 30 do 50 kvintalov; 100 mm. pri teži od 50 do 80 kvintalov;
c)	pri vozovih na šest koles mm 120, če prekaša teža 80 kvintalov.
Obroči pri kmečkih vozovih na dve kolesi in pri kmečkih vozovih na štiri kolesa smejo biti največ za 1 cm. ožji, če prekaša teža pri prvih 20 in pri dru; gih 30 kvintalov.
Če pa teža ne prekaša 20 kvintalov pri kmečkih vozovih na dve kolesi in 30 kvintalov pri vozovih na štirih ko; lesih, ne sme biti širina obročev ožja od 40 mm.
Po l kmečkimi vozovi je treba razu; meti vozove, ki služijo za prevažanje kmečkemu posestvu in ki se rabijo po navadi na zemljišču, kateremu so na« men jeni.
Pristojna oblastva smejo odrediti z odobrenjem prefektovim tudi še manjšo širino obročev, kakor jo pred« videva zakon.
Širina obročev, ki jo določuje za« kon, mora biti izmerjena na ravnem; pri tem se ne vpošteva rob, ki pa ne sme biti širši ko pol cm. na vsaki stra; ni.
Zabranjeno je pribiti obroč na ko« lesa tako. da bi glave žebljev segale črez površino obročev.
Površina obroča mora biti gladka in valjasta, brez robov in štrlin.
Če ne odgovarjajo vlačilci, n. pr. motorni plugi za vprego ali pa s strojnim pogonom tem predpisom.
Za umnega iospodarp.
O matični rešetki sistema Originale Herzog.
Gotovo je že mnogo čebelarjev ime* lo priliko, citati v strokovnih, čebelar* skih listih in knjigah, da je matična re* šetka pravo mučilno orodje za čebele. To se je z vso upravičenostjo lahko tr* dilo o matičnih rešetkah starega siste*
računana, da zamorejo skozi mrežo le čebele, nikdar pa matica. (Glej sliko!) Matična rešetka Original * Herzog ima pred drugimi rešetkami še te važ* ne dobrote:
1. Na enako veliki plos* kvi ima Herzogova matič* na rešetka najmanj tri* krat več prehodov kakor enako velika rešetka iz ploščevine. Zato je mo* goče uporabljati veliko manjše Herzogove re* šetke, kakor so rešetke iz ploščevine. Ge se pa kljub temu vzame ena* ko velika Herzogova re* šetka, se s tem doseže prednost, da se čebele v medišču. ne čutijo tako ločene od onih v vališču, kakor je to slu* čaj pri rešetki iz ploščevine.
2. Radi natančno enakih prehodov in ker se dà Herzogova matična re* šetka z lahkoto tako med medišče in vališče vložiti, da je povsod in vedno, bodisi pri nizki ali visoki toploti od vseh okvirjev enako oddaljena, Čehe* le ne zadelajo in ne zamažejo z vos* kom in smolo Herzogovih matičnih rešetk, kakor se to godi pri rešetkah iz tanke ploščevine, ki se pri višjih toplo* tah krivijo in vzbočujejo. Čebelo!juh.
ma iz cinkaste. ploščevine, toda rešet* ka Original * Herzog gotovo nima tega velikega nedostatka, ker skozi njo lazi* jo čebele brez vsakega truda in napora ter brez vsake najmanjše poškodbe na svojih kočljivih in važnih organih, ka* kor so koški na nogah, v katerih dona* šajo cvetni prah. Ta velika in važna prednost Herzogovih matičnih rešetk izvira iz tega, ker so te matične re* šetke napravljene iz okroglih jeklenih paličic, ki so proti rjavenju dobro po* cinkane. Razdalja med poedinimi pa* ličicami je natančno enaka in tako iz*
ali nižja. Zato bi moral biti tudi doho* dek višji ah nižji. Ah ni krivično, da se za vse mleko postavi enaka cena? En slučaj iz prakse: Primerjali smo listo enakomerno izračunanega mleka z listo izračunano na podlagi tolšče. Pri izenačeni ceni dobijo člani 63.—- L za kvintal mleka. Na podlagi maščob* nosti pa bi dobil prvi z 2.8% tolšče 45.90 lir za kvintal, drugi s 4.4% tolšče 72.10 lir, tretji s 6.1% tolšče 99.97 lir za kvintal. Razvidno je, da je razlika med temi nadpoiovična. Tolščobnost tega mleka je bila določena po Hòy* hergerjevem aparatu, in sicer 2—4 krat v mesecu in izmed različnih od* stotkov se je določila sredina.
Da se mleko izplačuje po enotni ceni, je pri zadrugah skoro povsod v navadi, a žalibog, se na račun zadruž* ništva vršijo tudi sleparije. Sicer imajo mlekarne določene kazni za sleparstva z mlekom, a zelo težko je določiti, kje je sleparstvo in kedaj se član sme kaz* novati. Prav lahko pride član po ne* dolžnem pod kazen in tako ob dobro ime, kar je še hujše. Zato je treba ve* like previdnosti in preudarnosti. En tak slučaj:
V začetku meseca je nadzorstvo nadzorovalo molžo pri vseh članih. Mleko nekega člana je po Hòyber* gerju kazalo 4.6% tolšče. Ob koncu meseca v mlekarno prinešeno mleko pa samo 2.3% tolšče. To se je zdelo
VABILO
Sejmi v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 13. maja:	Sežana, Po*
stojna. — Torek 14.: Oprtalj, Materi* ja. — Četrtek 16.: Buzet, Idrija, Ce* rovo.
Pregledovanje bikov v idrijskem okraju.
Dne 13, maja: Stopnik ob 8., Šebre* lje ob 11., Klad je ob 15. in Planina ob 17. uri.
Dne 14. maja: Krnica ob 11., Maso* ra ob 12., Maruškovec ob 16. in Trav* nik ob 17. uri.
Dne 15. maja: Stermec ob 8., Črni vrh ob 10., Zadlog ob 14. in Idrijski log ob 16. uri.
Dne 16. maja: Idrija ob 8., Zagoda ob 9., Godovič ob 11., Veharšče ob 14. in Dole ob 16. uri.
Dne 17. maja: Razpotje ob 8., Go* vejk ob 10., Ledine ob 14. in Spod. Idrija ob 17. uri.
Dne 18. maja: Nikova ob 8., Čekov* nik ob 10., Vojsko ob 13. in Kanomlja ob 17. uri.
Kako se plačuje mleko v mlekarnah.
Mlekarne so se zelo razmnožile. Da so koristne, kaže že to, da pristopajo v mlekarne taki, ki so ob začetku imeli različne pomisleke. Pri enem teh po* mislekov bi jim dah lahko prav: nam* reč pri plačevanju mleka članom.
Načinov plačevanja imamo več:
1. cena se določi enakomerno po kg mleka, 2. mleko posameznika se po*
j sname ter se tehta smetana, 3. tehta se mleko in zraven se določi še maščob* nost, ki odloča pri izplačevanju. (Pia* čevanje po maščobi).
Prvi način je precej krivičen, kot bom spodaj dokazal. Drugi način bi bil pravičnejši, če bi posnemalnik izločil samo smetano, a pomniti moramo, da gre na stran smetane lahko tudi mleko ali obratno. Tretji način je lahko pra* vičen in ima zraven tega še druge do* bre strani.
Znano je, da nimajo vse krave ena* ko maščobnega mleka. Razlika je do ene tretjine in tudi do polovice višja
na
občni alicr
Kmetske posojilnice pri Sv. Luciji,
ki se bo vršil v nedeljo dne 26. maja ob 4. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročila načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev letnega računa za 1. 1928.
3.	Volitev načeltva in nadzorstva.
4.	Predlogi in slučajnoti.
Pomni! V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo skle« pai veljavno ne glede na število navzočih čla* nov.	Načelstvo.
Poasor!
m m ■	' '.v	->• Pii	» •'1
Pozor!
Droga kmetovalci!
Vaše pridelke, sad vašega truda in znoja vam pogosto uničuje toča. — — Zavarujte jih torej pri
Katoliški 25 ai var ovalni dražbi
WLÀ CATTOLICA"
MiasSce prisfojMme.	Hp© tìnti pogoji.
Najnižja čista pristojbina za žito znaša 2,50, najvišja 3.75. — Plačljiva tudi po žetvi.
Zavaruje stavbe in premičnine proti požaru; proti toči; tudi grozdje. Zavarovanje za življenje in na doživetje.
Geo.er<il.rfc© asanstopništvo TRST - Som Mic©!© il Zastopstvo v Tomaju V. xn M. Sonc.

sumljivo, kar je čisto naravno, in nad* zorstvo je šlo zopet v hlev, in sicer zjutraj. Tudi sedaj je bilo tolšče le 2.6% . Za nekaj dni pozneje je kazalo mleko 5.5%, za dva dni pozneje 2.1%, nato zopet v hlevu 2.3% tolšče. Krave so bile enakomerno krmljene in spre» memb ni bilo opaziti na njih. Torej kje je tukaj krivda? Očiviano, da na gospodarju ne. Po našem mnenju bi napravili temu gospodarju veliko kri* vico, ako bi ga kaznovali. Enako se lahno zgodi tudi drugim.
Ta slučaj sem pokazal v dokaz, kako je potrebna previdnost pri nadzorom vanju mleka.
Vsem neprilikam in sleparstvom se izognemo v največji meri s plačevan« jem po maščobi. Tu naj velja izrek: kakršno mleko prineseš, tako plačilo dobiš. Vsak gospodar bo skrbel, da bo mleko tudi maščobno in ne samo da ga je velika množina.
Namen tega članka je, da bi tudi druge mlekarne izrazile svoja mnenja, ugovore in pojasnila v Novem listu, ker je vprašanje res zelo važno za nas še mlekarne. Gospoda urednika pa prosimo, da blagovoli odstopiti neko» liko prostora v ta namen.
Pavšič.
Ti bom eno povedal 1
Abraham pripelje svojega sinčka k trgovcu Mojzesu. Rad bi kupil novo obleko. Mojzes mu pokaže razne vr« ste oblek. Abraham izbere blago in vpraša: »Blago je trdno, kajne?« — »Trdno,« potrdi Mojzes. — »Ali se pri pranju kaj skrči?« pozveduje Abraham dalje. -— »Toliko kot roka, kadar jo umiješ,« odvrne Mojzes. Abraham kupi obleko in odide. Čez dva meseca pa sreča Mojzes Abraham ma in njegovega sinčka, ki je imel novo obleko. Toda kakšna je bila! Vse prekratko in preozko. Mojzes pa zakliče ves vesel:
»Joj, kako je ta fant zrastel!«
# * *
■	- ■■ v ■'	v :	.	. . ■	/; ,ajL
Zalravailai
Vsemogočni Bog je poklical k sebi svojo zvesto služabnico našo drago mamo
Jožefo lamar
v 82. letu svoje starosti.
Zahvaljujemo se g. dr. Beviglii in g. dr. Delneriju, ki sta tako požrtvovalno in vestno nudila pokojnici svojo pomoč. Zahvaljujemo se č. g. V. Pipanu in č. g. Fr. Švari, ki sta rajnki nudila duhovno tolažbo, čč. gg. misijonarjem in vsem čast. duhovnikom, ki so našo blago mamo spremljali na zadnjem potu. Zahvaljujemo se ženski in dekliški Marijini družbi za pomoč, spremstvo in tolažbo. Zahvaljujemo se pevcem in pevkam za res ganljivo petje in duhovljanom za veliko vdeležbo. Dobri Bog naj poplača vsem.
Bilje - Medana 30. aprila 1929.
V imenu družine CIRIL ZAMAR - kurat v Biljah
sin
NAKUP kmetskih posestev v Jugoslaviji, gozdov, vil, industrijskih podjetij, gostilen, prodajalen itd. Posreduje hitro in točno ob« lastveni koncesij onar Janko Trošt, Maribor, Vrazova ul. 3. Vsled ugodnih bančnih zvez manjkajoči kapital takoj na razpolago. Interes senti, zglasite se takoj ! Nakup nepremičnin je zaupna stvar. Vaš rojak, bivši zadružni revi« zor na Primorskem, Vas bo gotovo dobro po« služil. Na razpolago nebroj zahvalnih pisem!
Odlikovani Zobozdravniški Ambulatori)
M. BREZIGAR
sprejema
V GORICI
na TRAVNIKU 17/1.
POHIŠTVO nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbora oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
CEMENT prima »Udine« ali » Isonzo«, ce« mentne cevi in dimnike, štedilnike, mreže za ograje, traverze in razno železnino priporoča trgovina Repič v Ajdovščini.
N	ZDRAVNIK	|
I Dr. Sresic Adalberto *
k	sin
£ sprejema vedno v svojem iu	aimibniSeatoriijiii na
Piazza Vittoria 14/i - Gorica nad lekarno Cristofoletti.
8
^ Piazza m	nai

O dililco-viB&na. tovarna
Anton Br<ešč«alc, Clorico
vi o. Carducci št. 14
Največja zaloga pohištva na Goriškem. — Velikanska izbera posteljnjakov od 100 L naprej.	Cene zelo zmerne!
Solidna. Im slcrisma izdelava.
LASTNA DELAVNICA -^[
v Via Carlo Favetti št. 1 (prej via Vetturini št. 1)
Brivec je bril človeka z dežele, ki mu je pripovedoval, da je pri njih mnogo miši. Brivec je opazil, da je kmetič precej omejen. Rekel mu je torej, da potrebuje par stotin miši. Plačal jih bo po liri. Kmetič je brivče« vo ponudbo smatral za resno. Šel je domov in se čez nekaj dni vrnil z veliko kletko. »Sto dva in petdeset jih je,« je rekel. Brivec, ki je bil po« zabil na svojo šalo, je premišljeval, kako bi se izvil iz zadrege, »Prosim sto dva in petdeset lir,« je rekel po« sestnik miši. Tedaj se brivec spomni in pravi: »Ali so samci?« — »Nisem pogledal,« odvrne kmetič. — »Tedaj jih pa le nazaj nesite,« pravi brivec, »samcev ne maram v svoji hiši.« — Kmetiču se je posvetilo, da ga je bri« vec hotel potegniti. Ker pa ni bil či= sto neumen, je odprl kletko in spustil miši po sobi, rekoč: »Nazaj da bi jih nosil? Vam jih pa že rajši zastonj pustim.«
KMETOVALCI !
Največjo kori§t dobite iz mleka edinole potom posnemalnika
#
DIABOLO
Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-seperator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so vsled svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani kot NAJBOLJŠI.
Večletno jamstvo tovarne.
Plačljiv je tudi v manjših obrokih.
Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačno cenik in katalog !
KNBT JONSON, B0LZM9
Inšpektor za Julijsko krajino
Vittorio Jonson — GORICA, Via ContavaHe 4-II.
ŠKROPILNICE naj novejšega sistema, žve« plalnikc, mehe, razpršilnike, kotle itd. dobite po najnižjih cenah pri Lebanu Alojziju, Go* rica, via Morelli 15. Sprejema tudi vsa toza« devna popravila.
PRODAM 6 panjev čebel. Ivan Bogataj, Dole 20, Idrija.
LTČENKO poštenih staršev sprejmem v trs govino špecerijskega blaga. Nekoliko izvežba« na v tej stroki, ima prednost. Ponudbe pod ši« fro »Poštena« na upravo »Novega lista«.
HIŠA MODERNA, z gostilno, hlevi, lopo itd., vrt in travnik s 14.000 m2 zemlje, ob dr« žavni cesti, pripravna za vsako obrt, se z vsem skupaj takoj proda. Več se izve v Ajdovščini na »Livadi«.
HIŠO v obmejnem trgu Jugoslavije na pro« metnem prostoru, z gostilniško koncesijo (stas ra renomirana gostilna) z vsem gostilniškim inventarjem, z vso kuhinjsko opravo, s popol« noma opremljenimi 3 gostilniškimi in 4 spah nimi sobami, kletjo, ledenico, s cementom ograjenim vrtom, verando in travnikom z nji« vo in sadnim drevjem — prodam radi družin« skih razmer za 55.000 lir. Ponudbe na upravo tega lista pod značko »Dobro vpeljana go« stilna«.
NATAKARICO, čedno in pridno, veščo slovenskega in italijanskega jezika sprejme takoj restavracija Starc, Štanjel na Krasu.
KMETJE, POZOR! Kdor hoče Solcar ali obračalnik, naj se zglasi pri Andreju Božiču, Solkan (Gorica). Sprejema v popravilo vseh vrst pluge.
MLEKARSKE STROJE, nemški fabrikat, ima na prodaj Mlekarska zadruga v Trnovem (Torrenova — Camaro), in sicer: Posnemal« nik 80 litrov na uro 360 L, posnemalnik 160 litrov na uro 460 L, 30 literska pinja (Sturz« buttermaschine) za 240 lir.
KRONE, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. Moderna zlatarna, Corso Verdi 13 (Gorica, nasproti novemu Z e« lenjadnemu trgu).
GOSTILNO, dobro idočo na zelo dobrem kraju oddam v najem. Naslov pri upravi lista.
ODDAM trafiko eventuelno trgovino jest« vin s stanovanjem po zelo ugodnih pogojih. Gorica, via Faveti 17.
NAROČITE! Prodam tudi na mesečne ob« roke znanstveno zdravniško knjigo »Naš sve« tovalec v bolezni in zdravju«, poslovenil prof. Brodar. Pišite: M. Antonini, Nabrežina.
POZOR! Kdor se namerava seliti in kupiti posestva (hiše, vile, gozdove in industrijska podjetja) v Jugoslaviji, naj se obrne na našega rojaka Josipa Simčiča v Mariboru, Aleksan« drova cesta št. 6, kjer ima že več let dobro vpeljano pisarno za prodajo zemljišč. Tam do« bite tudi druga potrebna pojasnila brezplačno.
PRODAM 30 Evintalo v sena po 60 lir, Ste« pančič, Temnica 27 (Komen).
IALLA FIDUCIA*
H TRST, Via Giuseppe Vidali 4.
® Bogata izbera moških in otroških © oblek. Velika zaloga hlač iz sukna ® in bombaževine. Cene ugodne.
i®'
Zobozdravnik
dr. Robert HIaoaty
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Ob sredah in sobotah ordinira
v POSTOJNI
Gostilna „lile Corriere11
s? Trstu via Romagna H. 4 (tik Goffi Fabris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. Postajališče kor j er in shajališče ljudi z dežele.
Uljudno se priporočata i	ŠTRANCAR in PERIC
Gospodinja, ki hoče prihraniti, mora kupovati pri
ALL* ECONOMIA FAMIGLIA ME
TRST - Piazza Ponterosso 5
Tam bo našla prav gotovo zelo ugodne cene, in sicer:
Mussola za obleko .... od
Flavina.................„
Parkali zajamčenih barv . . „ Bombaževina rumena težka „ „	bela, podobna
platnu................•
fajična koža (pelle o vo) .
Platno Madonna............
„	„ za rjuhe 150 cm.
Zefir za srajce............
Rigadin (Borgo) za srajce in
halje...................
Rigadin dvojna širokost . . Flavina dvojna širokost . . Blago za spodnje hlače . .
„	„ plašče ...........
Popelin za srajce .....
Narodna nošnja ............
Svila fantazija............
Obrisače različnih barv in
visokosti...............
Obrisače lanene za meter .




L 1.90	naprej
,, 2.90	„
„ 3.75	„
» 2.20	„
„ 2.80 „ 2.90 „ 2.20 „ 4.50 „ 1.90

2.90
3.90 3.90 3.50
19.-
» 4.50
„ 3.50 „13.50



1.90
2.90

Velika izbera ženskih in otroških nogavic, Posebnst: otroške majce. športne in moške poletne majce itd. itd.
Proučite naše cene in prepričali se boste.
Obiščite
XI. Ljubljanski lelesejm.
od 30. maja tl o 9. junija 1929.
Železniške olajšave : Na italijanskih železnicah 3O9/0, na jugoslovanskih 50%.
Konzularni vizum jugoslovanski znižan na 12 lir za vse obiskovalce, ki naj si preskrbe pravočasno potni list za inozemstvo pri italijanskih oblasteh.
Izkaznice za navedene ugodnosti so naprodaj v
Trstu pri „Pubblicità“ g. Čehovin,'.viale XX Settembre N.ro 65;
Idriji pri Venceslavu Helmichu;
Retti pri tvrdki ,Mercur“, via G. Mameli 2 Gorici pri Av. Ravnik-u Via Barzelini 2;
Izkaznica stane 30 Din.
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Floreue & C.o
THST via Vidali 9, tel. 84 «03
z veliko izbero uteži, mer iti tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
•»	♦♦ O» » <•	*♦
: POWH ALOJZIJ |
I URAR in ZLATAR. TRST, J £ Piazza Garibaldi 2, I. nadstr. | t Največja in najpriporočljivejša ♦ * o—o delavnica v Trstu o—o » |	Kupuje krone in zlato	S
|	: Darila za birmo :	S
! Cene in blago brez konkurence! t
V>	$
Najboljše kakovosti !
Nekatere naše cene:
Poročna soba,	bukova masivna	L.	1.400. —
»	„	jesenova .	.	.	„	1.600,—
„	»	luksuzna .	.	.	„	2.200,—
„	„	polna vrata	.	.	„	2.500,—
Vedno jiosebno ugodne prilike. Pošiljam tudi na ..	deželo.
TlifIK, IVsL wia Battisti 12
JAJCA za valjenje prvovrstnih amerikan« : kih kokoši Wyandotte po 1.— liro kos dobite v Rozzol in Monte 946 (Trst).
STARA, dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom, z malim inventarjem, na najboljšem prostoru, popolnoma opremljena z vsemi pra« vicami, se vsled rodbinskih razmer proda. — Naslov pri upravi »Novega lista«.
MERJASEC nemške požlahtnjene pasme, 7 mesecev star je na prodaj:	Gostilna Pobe«
raj, Kronberk pri Gorici.
Če nimate gorilnega plina
potrebujete patentirano napravo na petrolej »Kronprinz - Export", ki na bistroumen način spremeni petrolejev plamen v plavi plinev plamen, ki je močnejši in boljši kot pri navadnem plinu.
Deluje z navadnim petrolejem brez pritiskalne črpalke' (pumpe) in brez predhodne raz^gretve. — — Zajamčeno^brez duha in dima. Prav lahko pridenete posebne pečice, kozice, vrelne in druge priprave, kot pri pečeh. — — Kuhate doma, lahko
pa tudi na polju, na letovišču, itd. itd.-Nujno potrebna naprava za likalke
ker je omogočena istočasna in hitra razgretev likalnikov, ki ostanejo vedno popolnoma čisti. -	— Stane od 100 lir naprej, vsakourna poraba 30 do 40 stotink.
Ceniki s slikami brezplačno in poštnine prosto.
ANTONIO DEROSSI, iaslključiil sbaste prali«.,
TRST, via Belpoggio 5/II.	Iščem razprodajalce !
PRI TVRDKI
davide CAVALIERO — trst
Corso GaribaMi M. S

Telefon št. 756-32. (Stara Barriera)
fftelbite po najnižjih cenah zelo bogato zalogo SZ£I® TOMLJE»
MIH OBLEK, ENOTNIH IN DMOJKIH OPRSNlKO¥s FLANELASTIH HLAČ, TSSENGH COAT, dežnih plaščev, površnikov, in otroških oblek.
Bogata libata blaga na meter iz domačih in inozemsliih ioiaran.
£V LASTNA KROJAČNICA "pEJ
Govorimo tudi slovensko.	Resna postrežba !
Vprašanja in odgoiori.
Vprašanje št. 26: Že par let imamo sicer zdravo zelje, a se nam prav nič ne skisa. Kako bi temu odpomogel?
Odgovor: Če je zeije dobro stis* njeno v kau m če se nahaja na toplem prostoru, se bo skisalo. Na mrzlem se ne skisa.
Vprašanje št. 27: Sme gospodar po* livati smradljivo gnojnico na 10 m od moje hiše oddaljeno njivo?
Odgovor: Seveda lahko poliva, če ne predpisuje drugače občinski zdrav* stveni pravilnik. Merodajna je v tem oziru občina.
Svetujemo pa, da si ne delate težav, ker nihče ni tako nespameten, da bi metal vrednote proč, le da bi sosedu sitnaril. »Smradljiva gnojnica« je ven* dar precej vredno blago.
Vprašanje št. 28: Psica mi je skotila mlade in sem jih oddal drugim, ki me sedaj vprašujejo, kedaj naj jih javijo občini radi davka.
Odgovor: Vsaka občina ima pose* ben pravilnik glede davka na pse. Tako zahteva goriška občina, da je treba naznaniti pšička, kadar je pre* koračil starost 2 mesecev, in to tekom osmih dni. Podeželske občine mogoče zahtevajo drugačne roke in lahko tudi šele dokončani 6. mesec. Zato se pa morate obrniti za pojasnilo na doma* čo občino.
Vprašanje št. 29. Pri črešnjevih cvetih sem opazil, da je zarodek črn in suh, kar kaže da bo malo črešenj. Ali je temu kriva huda zima ali je kaka bolezen?
Odgovor: Kot vi so opazili tudi dru* god po deželi, da je zarodek počrnel, kar je posledica hudega mraza, ki je posebno v nizkih legah vničil precej* šen del črešenj, O kaki bolezni na za* rodku črešenj dosedaj še nismo slišali.
Vprašanje št. 30: Kaj se izplača bolj, ali prodajati mleko po 80 stot. liter ali ga doma posnemati s posne* makakom?
Odgovor: Če imate dnevno manj kot 6—8 1 mleka, se vam gotovo ne izplača posnemanje. Posnemanje se izplača pri višji količini: če maslo lah* ko dobro prodate in če lahko smotre* no porabite posneto mleko bodisi za teleta, mlade prašiče itd. bodisi da ga drugače doma porabite ali prodate po višji ceni, kot po 20 stotink liter, ker za maslo iz litra mleka ne boste dobil več kot 60 do 65 stotink.
Odgovor na vprašanje št. 31: Vse potrebne odatke glede ljubljanskega velesejma dobite pri: Agenzia Čehovin Viale XX settembre 65, Trst.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak.
Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzutta št. 18.
OSCAR C AIV A RIETTO
zlatar - urar
Trst — via Imbriani 13 (prej via S. Giovanni) Kupujem, prodajam in menjujem dragocenosti. Sprejemam v popravo vsakovrstne urarske predmete in vsa zlatarska dela.
Skrbne gospodinje in krčmarice! '
Velikanska znižanja! Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3
(nasproti bivše vojašnice.)
Semena in rastline
najrazličnejših vrst
ML Oeraian
cvetličar
Trst - Vta l?onsa 3
Telefon štev. 50—47, 75 - 87
Na zahtevo pošljem brezplačno splošni katalog (cenik) za 1. 1929.
	Zobozdravnik OPČIME restavracija Simonič četrtek — nedelja od 9. do 12. ure in pol.
min* m»	
	JAKOB BEVO - TRST Campo S. Giacomo štev. 18. Bogata izbera zlatenine in srebrnine, raznovrstnih ur, predmetov za darila i. t. d. „Cyma“ znane švicarske ure. Cene naj m laž j el
	
Kadar želite kupiti celo ali le posamezen kos obleke, '.bodisi za moškega ali otrolca, obrnite se za poskus na zalogo blaga in gotovih oblek pri
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
TRST - Corso Oetrii>atl€Ìi št. IO - Telet. TO-33
kjer najdete za odrasle in mladino velikansko izbero izgotovljenih oblek iz trpežnega blaga, ki ne spremeni barve.	Površniki in Trench-Coats vsake vrste, ""ipi
Posamezne jope kakor tudi napravljene hlače najpripravnejše za delo pa tudi za luksus.
Sa birmance!
Športne in mornariške oblekce elegantne rezi in iz trpežnega blaga.
Velika izbera blaga iz najboljših tvornic za naročila po meri. Lastna
krojačnica I. vrste.
Cene so čisto tvorniška.
m
V ZNANI MANIFAKTURMI TRGOVINI
ROMEO CIPRIANI -
najdate vse potrebno za pomladansko in poletno sezono ter tudi vso izbero za ——-— -----r—■■^==== BIRM 1	--—---...........	--
Avtomobilna mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
(9
m*
0 3
M
M
1
9
M
|TRST, via Imbriani 14
Valuta — tuji denar.
Dne 7. maja si dal ali dobil za:
1 dolar	19.04 lir
1 angl. funt	92.38 lir
100 dinarjev	33.57 lir
100 šilingov (avstr.)	268.25 lir
100 čeških kron	56.50 lir
100 nemških mark	451.80 lir
100 švic. frankov	367.50 lir
100 franc, frankov	74.60 lir
100 belg. frankov	265,— lir
Beneške obveznice	74.25; obvez#
niče »Consolidato« 81.—.
Loterijske številke«
dne 4. maja 1929:
Bari	37,	66,	70,	19,	86
Florenca	45,	6,	64,	72,	26
Milan	46,	59,	15,	44,	64
Neapelj	37,	35,	14,	65,	57
Palermo	4,	58,	77,	1,	11
Rim	5,	12,	68,	30,	61
Turin	73,	47,	68,	81,	69
Benetke	56,	13,	23,	67,	82
Doti. 0IU5. [OMEL
specialist za bolezni v
ušesihg nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neu-mann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof.Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop.
Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro)
Darilo za birmance
kupite najcenejše pri JAKOBU ŠULIGOJ,
urarju In zlatarju
Gorico
Gosposka ulica 19 via Calducci 19
Zobozdravnik
dr. L. Mermolja
sprejema
v Gorici
na Travniku 5-li.
OilAAAAAAAAAAAAA« Zdravnik	^
4 dr. JOSIP POTRATA i

◄
e
4 4 4
4 4
sprejema
od 10 - 13 in od 15 - 16 ure
v GOBICI
Via delle Monache štev. 1 nad lekarno Pontoni
| Tvrdka Tesel» Hribar « t3©riea -|
a
CORSO G. VERDI št. 32
gg. priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst posebno veliko izbero črnega sakna za čast. duhovščino in v™ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. m Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse JSj 92 potrebno za popolno opremo nevest.	jj|
g BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE. gj
SBSčSBSBBSaaeaB8i5e8«aiSBSi5!3čS!Si6eg®ssBisaBi
j o sip Kerševani, dorica
Plaasaa Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov goriimenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
PF“ Berasziaiat MLampo" *tPi
Telefon št. 415,-Brzojavi : KERSEVANI, GORIZIA. CICLI E MACCHINE

Oitopedični zaini fl. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nadstr.
Aparat Zecchi zabraujuje napredovanje
KILE
M--JÉWWI NOVI SLUGAJ OZDRAVLJENJA.
F |	i Priključujoč svoje ime velikemu imeniku oseb,
I -	$k at er im je aparat Zecchi ozdravil kilo, želim tem
potom javno izraziti svojo zahvalo izkušenemu |^ll|ÉÌ!pjyp% jortopediku, kateremu se je posrečilo me popoU f noma ozdraviti od kile.
Hafner Franc,
Wiener 31. provinca Trident.
Kaj hočemo še dodati takemu spričevalu o učinku aparata ZECCHI? Sporočamo samo, da se bo nahajal ortopedlk A. ZECCHI s svojimi izkušenimi pomočniki v spodaj navedenih krajih, kjer bo dajal bolnikom nasvete in pojasnila iz svoje dolgoletne prakse:
Gorica: sreda 29. in četrtek 30. maja v hotelu „Angelo d’oro11. Tolmin: petek 31. maja v hotelu „Modrijan“
Cerkno: sobota 1. junija v gostilni Obid Pavla.
Idrija: nedelja 2. junija v hotelu Didič.
Krmiti: pondeljek 3. junija v hotelu Leon d’oro.
Spilimbergo: torek 4. junija v hotelu Stella d’oro.
Maniago: sreda 5. junija v hotelu Leon d’oro.
Osoppo: četrtek 6. junija v hotelu Nuovo.
Gemona: petek 7. junija v hotelu Stella d’oro.
Casarza: sobota 8. junija v hotelu Leon d’oro.
Čedad: nedelja 9. junija v hotelu Trieste.
Tolmezzo: pondeljek 10. junija v hotelu Posta.
Villa Santina: torek 11. junija v hotelu Piccotti.
Pontebba: sreda 12. junija v hotelu Pontebba.
Červinjan: četrtek 13. junija v hotelu Friuli.

■	-A-"

NOVI lista
1929	V
S
ki