pavžalni franko v kraljestvu Ši bo», Hrvate» in Slo»—o«». Posamezna storilka stane SO ginarjev. 16. žiev. Radgona, dne 17. aprila 1920» II. lilo. Glasil® obmejnih Slovencev. Vrsdništvo in upnsvnlšivo v Badgoni, Murska ulica itav. ¡84. — Telefonska ftev. 31. .. Rokopisi se na vračajo. ====== izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 vin. Inserati: Ena petsiofpna peiitvrsia (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 88 vinarjev. Pr/ večkratni objavi primeren popust. K prvi obletnici „Murske Straže“. Pred enim letom, dr.e 19. aprila 1- 1919 je izšla prva številka »Murske Straže«. Bila je to smela misel, [izdajati slovenski list v malem ponemčenem mestecu, kjer preje ni izhaja! noben list; kjer je naščuvano malomeščanstvo sovražilo vsako slovensko besedo; kjer so eveli izrodki narodnega odpadništva J>ujneje kot kje drugod; kjer je nekaj tednov pred prvo številko »Murske Straže« tekla jugoslovanska kri, prelita v boju z nemškimi banditi, ki so tudi še par mesecev pozneje ogrožali našo obmejno postojanko. Završelo je kakor v sršenovem gnezdu, če si pahnil vanj. Čez nekoliko dni je bandidstvo izlilo svojo onemoglo jezo v podobi ročne granate, ki je raztrgala telo značajnega slovenskega kmeta iz radgonske ©kolice. Strašno propaJa je klika, ki se brani z političnimi umori; občudovanja vreden je narod, ki na obmejni postojanki, kljubojoč vsem težavam, osnuje list, ki zastopa program: braniti svoje, spoštovati tuje! Temu programu je bil naš list vedno zvest. Proti poštenim Nemcem nismo nikdar nastopili, strogo pa smo ločili prave Nemce od onih, ki so naše krvi ali pa od tistih, kateri so zapisali na svoj politični prapor staro predvojno sovraštvo proti »manjevrednim« Slovencem. Med našim obmejnim ljudstvom, ki je bilo že precej omamljeno od tujčevih zvijač, smo vršili tiho a uspešno delo narodnega prebujenja. Zastopali smo njegove zahteve in želje, hkrati pa mu kazali pota k pravi omiki in prosveti, zakaj naš list se ni in se tudi ne bo odpovedal programu, da odločuje tudi v politiki krščanska pravičnost in občečloveška kultura. Tisoči in tisoči iztisov »Murske Straže« so romali teden za tednom širom naše slovenske domovine, saj si je list povsod pridobil prijateljev. V prvi vrsti pa smo razširili list v pomurski Sloveniji, na tleh starodavne Panonije. Najlepši trenutek pri našem delu je bil tistega avgustovega dne 1. 1., ko je jugoslovanska trobojnica zavihrala v deželi ogrskih Slovencev, v v z nami na veke združenem Prekmurju. b. b-o. Bodi mož! (Dalje.) Vzgoja značaja ima tri stopnje: prvo mora imeti posamezni človek, ker mu jo vsili današnja družba sama-, drugo bi moral imeti vsak, ki si upa potrkati na svoje prsi in reči, da je človek, in za tretjo stopnjo bi moral stremeti vsak poedinec, ki se zaveda, da je ud človeštva in dedič neprecenljive vrednosti od preteklosti za bodočnost. V prvi stopnji se nahajajo vsi kulturni ljudje; v drugi vsi oni, katere v življenju označujemo kot dobre in poštene, v tretji končno veliki značaji, ki so v kulturi srca to, kar so genijalni ljudje v kulturi uma. Mir, sreča in blagostanje katere dežele, naroda ali dobe, bi se dalo matematično dokazati s številom dobrih, značajnih poedincev te dežele, naroda ali dobe. Ker je družba prav Ob prvi letnici pa se spominjamo vseh težav, ki so nam stale na potu in z tihim zadoščenjem ponavljamo načrte, ki so nam vzklil« ravno iz teh težav. Koncem avgusta 1. 1. je prišel glas iz Pariza, da Radgono izgubimo. Bil je to hud udarec za naše načrte, toda volje in veselja do dela nam ni mogel vzeti. Danes stoji stvar tako, da “dobimo novo tiskarno, ki bo nosila Ime »Panonija« in ki utegne postati kulturno ognjišče panonskih Slovencev. »Murska Straža« se je utrdila in razširila tako, da ji tudi skrajno težavni časi ne bodo mogli izpodkopati tai, ako ostanejo z nami vsi dosedanji prijatelji in nam pridobe še novih v naš krog. Kolikor bo v naših rnočeh, bomo izkušali zadovoljiti naše čitatelje. Če pogledamo nazaj na prve začetke, opazimo, da smo z listom lepo napredovali. Toda naš namen niti izdaleč ni dosežen. Kakor hitro nam bodo na razpolaganje tehnični pripomočki, bomo list razširili in ga skrbno opremljali z mično in izbrano vsebino, tako da postane res pravo nedeljsko čtivo, katerega se bo naš čitatelj veselil skozi ves teden in z hrepenenjem čakal, škedaj ga zopet prinese pismonoša. Mi nimamo lista, ki bi ljudem vzbujal veselje do čtiva. Nimamo političnega tednika, kateri bi našega človeka privabil k širokemu razgledu po svetu. Uglednejši narodi imajo vse polno takih ljudskih listov, na pr. v Švici, na Danskem, na češkem in drugod. Naš list bo sicer namenjen predvsem pomurskim Slovencem, yendar se bo vedno dvigal nad lokalno povprečnost in politiko malenkostnih dnevnih gesel. Prosimo naše čitatelje, da nam ostanejo zvesti. Morda bo treba zopet novih žrtev; vsi listi so že povišali naročnino, naš je danes najcenejši. Draginja raste strašno in ne pozna pardona. Ne pustite, da propade naše idealno delo, podpirajte nas, širite »Mursko Stražo«. Ne pozabite, da je dober list najboljši prijatelj v hiši. Vsak teden pride in vam pove, kaj je novega po svetu. Daje vam nasvete, razveseljuje vas in hkrati poučuje. Liter vina stane 30—40 K in se izpije v par minutah, »Murska Straža« pa vam za ta denar prihaja celo leto v hišo. Ob prvi njeni obletnici pozdravljeni vsi naročniki in čitatelii! tako kakor posameznik obdarjena z nagonom sebičnosti, zato stremi dosledno, da ima čim večje število čim boljših poedincev. Znana je dušeslovna izkušnja, da se mase najraje zbirajo krog dobrih ali slabih posameznikov in te. izkušnje ne smemo izpustiti izpred oči, ker bomo pogosto opažali vpliv dobrih in slabhi poedincev na usodo mas. Današnja doba je izredno težka. Vse je razkrojeno, nesrečno, ozlovoljeno; zaveza sebičnosti, neznačajnosti in surovosti je postala najbolj dosledna demokracija sveta, ker je izenačila vse družabne sloje in pobratila kralja z beračem. Vse kriči po obnovi in se kriče pogreza globočje v stoletno blato. Duh ma-terijalizma je skotil vojno in vojna je zaplodila neštete posledice, ki so se kakor vampirji zagrizle v človeška srca. Idealist je postal psovka; nesebičnež (altruist) je znamenje za norca; značaj in poštenjak je revež, ki se spozna po 0 kolovratu in gredicah. Stari ljudje še vedo povedati o tistih časih, ko so si doma pridelali in izdelali platno za rjuhe in perilo, Na domačih poljih se je modri! lan in bočita trda konoplja. Za hišo je stala posebna uta, kjer so lan in konopljo sušili. Tja so se spravile predice in trle lan. Gorje moškemu, ki si je drznil blizu; bolj kot trije po lanovih snopih, so udarili šegavi ženski jeziki po njem in ga obrali do kosti. Drugače je bilo po zimi, ko so v dobro zakurjenih sobah predli. Borove skale so se kadile po hiši ali pa so brlele doma izdelane voščene sveče — petrolej so spoznali šele v novejšem času — in kolovrat je tekel pod brhkimi nogami mladih prečke. Vsaka hčerka se je morala naučiti presti in v bali kmetskih nevest je kolovrat zavzemal spoštovano mesto, To so bili časi domače industrije, ko še ni bilo tovarn in velike trgovske konkurence. V kolovratu predice leži nekaj starinskega, davnega, kakor odmev tisočletij. Predle so žena starih Slovanov; pesem kolovrata se oglaša iz Homerjeve Odiseje; slike predic najdeno na starih egiptovskih nagrobnikih. Ogromni razvoj industrije, katerega je pospešila izumitev parnega stroja, je polagoma uničil domačo industrijo. Platno so kupovali po trgovinah, kjer so dobili cenejši in lepši izdelek. Iz starodavnega kolovrata, ki je več tisočletij predel ljudem njihova oblačila, so se razvili ogromni, čudovito urejeni »kolovrati«, ki jih vidimo v modernih predilnicah. Kaj bi pač rekle naše stare predice, če bi videle te velikanske stroje? Bili bi jim neumljivi in rade bi šle nazaj v zemljo. Za te ogromne predilnice je treba stoinsto ladij, ki prevažajo bombaž čez morje. Od pristanišč zopet teko neštevilni vlaki in ga spravljajo v tovarne, kjer ga pograbijo ogromni, moderni kolovrati. Kakšna razlika je pač med njimi in med staro kmetiško industrijo! Lanovo polje za hišo peč, terice in kolovrat z predicami, tkalec — pa je platno pri hiši! Vojna je naše ljudi zopet naučila, da so začeli sejati lan in konopljo. Toda bilo je že malo kolovratov pri hiši, redkokateri strugar jih je vedel izdelati in ženske roke tudi niso več vedele sukati lanovih niti. Tkalčevska obrt je skoraj docela prenehala. Precej predic in raztrgani srajci in izstradanem obrazu. Dan za dnem vidimo, kako ljudje obračajo pojme, tako da ne razločiš poštenosti od nepoštenosti; od^. kritega srca od hinavskega lizuna; zvestobe od nezvestobe; prijatelja od neprijatelja; ovce od volka — kratkomalo: človeka od zveri. Največja laž, najpodlejša nesramnost si nadeva krinko blaženega in svetega obraza. Vidimo trebušaste veljake, ki dele lačnemu inteligeatu košček kruha, da jim zaveže čevlje. Kljub neizogibni bližini socijalnega prevrata se še najdejo ljudje, ki si drznejo tajiti pravo človeka in po naslovih ter protekciji priznavati upravičenost njegovega življenja. Kultu! a je iz poštene deklice postala koketka in iz koketke — kakor vedno — javna prešestnica. Ni se čuditi, da se množice rogajo kulturi, A v tem zlobnem roganju je sveti, pritajeni klic: Dajte nam mož, značajev! Dajte nam srčno kulturo! (Dalje prihodnjič.) tkalcev še je v Prekmurju, kjer so se tudi v tem oziru starinske šege ohranile delj časa kot drugje po naši domovini. Te dni so v Ljubljani sklenili, da bodo pošiljali naš lan v predilnice na Čehoslov&ško in v Avstrijo. AH bi ne bilo boljše, če bi se pri nas zopet obnovila stara domača industrija? Gojenje lanu in konoplje bi morala podpirati kmetijska društva z dobavo dobrih semen, državna oblast pa bi šla pri tem vsestransko na roko, z nekoliko organizacije in z dobro voljo bi se dalo preprečiti, da ne bi denar it-tekal v tujino. Jasno je, da kolovrat nikdar več ne dobi tistega mesta, ki ga je imel v preteklosti, toda za navadne potrebe še bo zmerom služil. O tem piše nekdo v »Slovencu«: »Če se moramo v vseh rečeh osamosvojiti, da bo država sama proizvajala, kar potrebuje, menimo, da je osamosvojitev glede preje tudi mogoča«. Viničar v boju za svoje pravice. Gornja Radgona, začetkom aprila 1920. Na velikonočni pondeljek se je vršil v Gornji Radgoni viničarski shod. Sestalo se je lepo število okoliških viničarjev in malih posestnikov ter pazljivo poslušalo izvajanja govornikov, ki so slikali brezpravnost in nečuveno izkoriščanje viničarskega stanu in vabili k organizaciji pod okriljem Slov. kršč.-socijalne zveze. Ne v radikalnih obljubah raznih neodgovornih ljudi, ki samo obljubljajo veliko, nimajo pa niti najmanjšega načrta, kako naj svoje obljube uresničijo, marveč v resni in pošteni organizaciji, ki bo stremela za tem, da bo hkrati z drugimi stanovi tudi viničarski stan našel polno pravico do dostojnega življenja ter ne-prikrajšano plačilo za svoje težko delo, le v tem leži rešitev viničarskega vprašanja. Ljudem, ki žive v raznih okostenelih predsodkih, ni ravno prijetno, če se govori o izboljšanju viničarskih razmer, dasi se po mestih organizirajo celo pometači cest in menda tudi že berači... Vsak stan išče, kar mu gre po pravici. Ako hoče katerikoli stan imeti kake predpravice, ga ob šojama; tudi če hoče viničar živeti na škodo drugih, ga bomo obsodili; ampak danes je njegov položaj takšen, da drugi žive na njegovo škodo in viničar bi stori} greh proti samemu sebi, ako bi molče trpel, da ga drugi izkoriščajo. Viničarsko vprašanje je najvažnejše vprašanje Slovenskih goric, Je predosem socijalno. Viničar za svoje težko delo ne dobi toliko, da bi lahko živel. Treba ga je organizirati, čuti njegove zahteve in izsiliti od vinogradnih posestnikov, da jih izpolnijo. Je pa tudi narodno. Kamor koli se ozreš po Slov. goricah, povsod vidiš velike zidanice, viničarije, kleti. Te so last nemške gospode. Nekateri izmed nje so že dolgo na naši zemlji, drugi pa so si nakupili gorice v zadujik desetletjih, ko so se po načrtu vrgli na naše hribe, da jih ponemčijo, Daaes ostaja samo še socijalno vprašanje viničarjev in ta ost se mora samoumevno zasekati v vsakega izkoriščevalca. Zato smo uverjeni, da se bodo organizirali vsi viničarji brez razlike in sestavili natančen program, kaj in kako je treba storiti, da se jim pomaga. Kako nujna je pomoč, ni treba posebej pevdarjati. ^Vedeli smo, da neka gospa Vanjuš iz Radgone plačuje svojemu viničarju v Gospodovem letu 192© celih 40 vinarjev na dan. Kič lepše stvari se nam ne pripovedujejo o mogočnem gospodu N. Njegov viničar, o šenjen mož z tremi otroki, obdeluje vinograd v izmeri 3 oralov, hkrati pa mora obvezno delati v drugem vinogradu, kjer je za viničarja njegov oče. Od 9. januarja t. L je neprenehoma — dan za dnem — v vinogradu. Ne sine drugam na 'elo. Zaslužiti bi, moral toliko, da bi lahko živel, g. N. pa mu plača — reci in beri — 4 K 50 v. na dan Drugi delavci služijo 8 K dnevno, ker pa ..¿iva 7b orala njive in stanovanje v borni ko i, je to bogatemu gospodu dovolj, da plača viničarju za polovico manje! Umevno je, da v hiš* vlada beda. Od ¡Božiča, do Velika noči niso imeli kruha ta k prasrT m se mora mož zadolžiti, dobi kaj boljšega na mizo. Te dni ga je ponižno prosil, naj mu vendar zviša plačo, saj ne nič več, Lot toliko, da lahko živi — a osorni g. N. ga je vrgel ven, češ, da je *boljševik«. Takih kričečih slučajev je vse polno. Pride pa čas, ko bodo tudi vinogradni posestniki dajali odgovor od svojega hiševanja. Viničarji, strnite se, organizirajte se v vaši novi organizaciji. Le v skupnosti je moč in zmaga! Politični pregled. Jugoslavija. Pogajanja glede preosnove sedanje vlade v široki koncentracijski kabinet so ostala na mrtvi točki, dasiravnoje zadnje dni posegel vmes regent Aleksander. Po smrti dosedanjega predsednika dr. Draže Pavloviča je začasno predsedništva prevzel dr. Ribar, ki je deloval za sporazum, a ni dosegel nobenega uspeha. Dne 19. t. ra. se zopet sestane Narodno predstavništvo, ki bo med drugim obravnavalo zakon o ydjnih dobičkih. Za delovanje začasnega parlamenta ‘je zelo važno vprašanje kvoruma, pri čemur zastopa sedanja vlada stališče, da za sklepčnost zadostuje, če je navzočih 100 poslancev. Opozicija je proti temu, dasi je preje sama zastopala to stališče. Jadransko vprašanje še ni rešeno, kakor so vedeli poročati italijanski listi in po njih vsi drugi. Zasedanje mirovne konference v italijanskem mestecu San Rem je napovedano na 19. t. m. in bo trajalo samo par dni. V razpravi bo predvsem vprašanje Reke, Vesti, da se je mirovna konferenca že postavila na stališče, da dobimo y zameno za Reko albanski Skader, niso resnične, a ne ravno neverjetne. Vse, kar slišimo o mirovni konferenci, je megleno in prazno. Samo en močen veter zadostuje, pa se bo ta megla razblinila v nič. Znamenja kažejo, da je ta veter blizu. Pride od vzhoda, Italija ima silno slabe izgiede za bodočnost. V notranjosti dežele so dan za dnem stavke in krvavi izgredi. Vlada Nitti visi na skrajno slabi niti. Kakor znano, je pri zadnjih volitvah liberalna stranka, ki je dozdaj krmarila, doživela velik polom. Z nastopom socialistične vlade pa se temeljito spremeni t,udi zunanja politika. Zato se Nitti trudi, da napravi Jugoslovenom kak lep kompliment. Prav po židovsko si tare roke, 4§kili (proti Ljubljani in Karlovcu) ter govori o jpetrebi prijateljstva med eno in drugo državo. Na vsem tem pa ni seve niti trohe iskrenosti. Italijani se na vse pretege trudijo, da zanesejo nemire v našo državo ter ji izpodkopljejo tla. In mi bi naj kazali prijazen obraz! — Na Reki so imeli revolucijo. Vse je že sito d’Annunzi-jevih političnih zakuskov. Arditi (t. j. tolpa, katero je oborožil d’Annunzio) kradejo in ropajo vsepoyprek, morijo ljudi ter posilujejo ženske. Prebivalstvo je do dna izpilo sladko vino d’Annunzijeve latinske kulture. Za izprijene želodce pa je dober tudi — pelin, ki ga nalivajo arditi. Nemška Avstrija doživlja velik dogodek: Renner je odšel v Rim. Izstradani Dunajčani nestrpno čakajo, kaj prinese očka iz semnja. Poročajo, da sta se Nitti in Renner že sporazumela v tem, da pošlje Italija Avstriji večje množine živil, surovin in gospodarskih potrebščin. Renner je v ;Rimu naglašal, da Avstrija hoče dobrih odnošajev s sosednimi državami, hkrati pa je tožil o Radgoni in koroškem plebiscitu. Če je odkritosrčen prijatelj dobrih odnošajev, naj bi prišel v Beograd in tam povedal o stvareh, ki se tičejo zgolj Avstrije in Jugoslavije. Stvar pa ima drugo ozadje; [talija hoče izrabiti Avstrijo za svoje namene proti Jugoslaviji. Da Renner ni že prišel v Beograd, je zasluga Italije. Z zvezo Italije in Avstrije hočejo močneje prikovati sovražni obroč okrog Jugoslavije. Menda bo kmalu tudi Aponyi povabljen v Rim, da bo bratimstvo Italijanov ier*Nemcey in Madžarov zapečateno na veke. Na veke ? Dokler sa Italijanom zljubi. Sai že poznamo take »trozveze«. Nemčija ima hud spor z Francozi. Kakor smo že poro čali, je v ruhrskem ozemlju zavladalo bolj • viško gibanje. Nemška vlada je bila prisiljena, } da s svojim vojaštvom napravi red. To naravno pravico pa so ji zamerili Francozi in so kar Čez noč zasedli vse ruhrsko ozemlje. Storili so to popolnoma na lastno pest, sklicujoč se na mirovno pogodbo, ki pa jim v resnici ne dovoljuje tako dalekosežnih sredstev. Angležem in Italijanom ni preostalo drugega kot da pošljejo Francozom — ultimat. Lepo zavezništvo ! Tedenske novice. Umrl je v Mariboru g. Henrik Schreiner, ravnatelj ondotnega državnega moškega učiteljišča. Pokojni je bil rodom Ljutomerčan in je slovel kot pedagog in šolnik ne samo v naši domovini, temveč tudi izven njenih meja. N. v m. p.! Poletni čas v Jugoslaviji. Dne 10. t. m. smo dobili poletni čas. Ure so se pomaknile za eno uro naprej. Nerodno je, da je vlada uvedbo novega časa razglasila šele zadnji dan. Še bolj nerodno je, če vsi povprašujemo, komu pravzaprav koristi poletni čas? Trajal bo do 30. septembra. Umestna naredba. Deželna vlada je sklenila, da knajo stanov, komisije pravico odpovedati stanovanje v tuji hiši vsem onim, ki imajo nad 1 milijon premoženja, uslužbencem bank in sličnih podjetij ter vsem tujezemskim zavarovalnicam. Tako je prav! Kdor Ima denar, naj zida hiše! Verižniki in banke so obogatele dovolj, da odpomorejo strašni stanovanjski bedi. Bogata podjetja naj sama skrbe svojim uslužbencem za streho. Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič obhaja, dne 29. maja 70. letnico. Slovensko ljudstvo bo dostojno proslavilo ta jubilej svojega primasa. Izid občinskih volitev na Hrvaškem je sledeč: Hrvatska zajednica 541 odbornikov, zunaj strank 538, demokrati 401, seljačka stranka 333, komunisti 303, pučka stranka 201, radikalci 156, socij.-demokrati 163, pravaši 38, neopredeljeni skupaj 78. Davek na vojne dobičke bo uveden v najkrajšem času. Regent je že podpisal ukaz, da pride sklepanja o tem davku v parlamentu takoj na dnevni red. Kam vodi tihotapstvo. Ljubljanski Mati večkrat poročajo, da pride med tihotapoi in stražniki ob laški demarkacijski črti včasih do spopadov, ki imajo za tihotapce zle posledice. Isto yelja tudi za severno demarkacijsko čr*b. Ljudje iz bližnjih in daljnih krajev hočejo »a lahek način dosti zaslužiti in tihotapijo. Tako je nedavno obmejna straža v Hercegovšaku proti polnoči opazila trumo tihotapcev, ki so začeli streljati na stražnike. Tudi ti so rabili orožje, padlo je več strelov. Smrtno zadet je obležal Jožef Krajnc, kmečki sin iz Kapele, ki je tihotapil jajca v Nemško Avstrijo. V njegovi družbi, ki so jo potem zasledili, sta se nahajali tudi dve deklici, 13 let stari šolarki. Kam smo prišli ?! Strogo kazen bi zaslužili tisti stariši, ki se tako malo brigajo za yzgojo svojih otrok. Konjske tatvine pred mariborsko poroto. V Slov. Goricah, zlasti blizu demarkacijske črte se je že zgodilo velika število tatvin konj, ki so jih potem tatovi spravili v Nemško Avstrijo in tam prodali. Toda večina tatvin pride polagoma na dan, zlasti kor tudi oblasti v Nemški Avstriji tatove strogo preganjajo in jih, ako so Jugoslovani, izročajo mariborskemu državnemu pravdništvu. Več takih tatov je bilo pred zadnjo mariborsko poroto obsojenih, večinoma na težko ječo 2 do 3 let, na primer Jožef Dajčman, Dominik Rola, Josip Šipek, Alojz Sdftar i. dr. Hude bolečine tarejo avstrijskega državnega kanclerja Rennerja. Deloma jih je povzročila Jugoslavija, ker ne mara izprazniti Radgone. Pred cdhodom v Rim je sprejel v avdijenci medicinskega svetnika dr. Kamnikarja, ki pa boleha na ravnoisti bolezni in gospoda sta si gotovo domenila, da bo treba jugoslovansko trakuljo najkrajšim potem spraviti iz tankih nemškoavstrijskih čreves. Kakor poročajo rimski listi, je dr. iy;naer tožil o bolečinah radi Radgone tudi prijatelju Jugoslovanov, g. Nittiju. Listi pravijo, da je izrazil gorečo željo glede izpraznitve Radgone. Pomilnjemo g. Rennerja, da mu dela R. toliko skrbi in bolečin. Pa naj bi ne sprejel dr. Kamnikarja v avdijencoi Bilo bi mu lažje in Nitti ne bo menda tudi imel več uspeha kakor polkovnik Counnigham v Londonu . . . (Dalje na strani 5.) Dr. Korošec 0 nprašanfu naši mej. Na velikem zboru zaupnikov Slov. ljudske stranke, ki se je vršil dne 7. t. m. v Ljubljani, je ministrski podpredsednik in železniški minister g. dr. Korošec v daljšem govoru očrtal naš notranji in zunanji položaj. Dotaknil se je tudi vprašanja naših mej, za katere je vedno čutil več zanimanja kot drugi naši politiki. V naslednjem podajamo tega vprašanja se tičoči del njegovega resnega in temeljitega ekspozeja kot voditelj stranke: Kar se tiče naše zunanje politike, ste videli, da smo 5. aprila t. 1. začeli demobilizirati, to se pravi, da se - nadejamo, da se bodo vsi spdri zaradi naših mej izvršili sporazumno in da ne mislimo na prelivanje krvi in ne na novo yojsko, čeprav bi bili mi za njo bolj sposobni, kakor naše sosedne države, ne izvzemši Italije. Mi Rečemo krvi, mi hočemo mir, ki bo pa trajen samo tedaj, ako bo zgrajen na načelih pravice in medsebojnega spoštovanja. Na Koroškem stojimo neposredno pred plebiscitom, pred glasovanjem, ali hoče Koroška k nam ali pa k Nemški Avstriji. Mislim, da ne bosta pretekla dva meseca, da se bo to glasovanje izvršilo. Na Štajerskem ostanejo meje, kakor so bile, in je vsako drugo govorjenje, ki še vedno tli prenehalo, le beganje našega ljudstva. Nemci in nemškutarji se bodo morali že sprijazniti z mislijo, da so v naši državi, ako hočejo ostati pri nas. Mislim, da to ne bo težko, ke.i pri nas ne bo treba nikomur trpeti gladu in po manjkanja. Toda ali bomo mi Nemcem in nemškutarjem dali vse one pravice, katere imamo mi Jugoslovani, že sedaj, ko ustanavljamo našo državo, ko polagamo temelje naši novi državi? Kako si mi zgradimo hišo, to je naša stvar. Mi nikakor ne mislimo pri tem na njihovo staro načelo, ki ni krščansko in ki trdi, da so narodi dvojne vrste: Herrenvolker in 'Herdenvolker, da so gospodski narodi in narodi nižje vrste. Mi tega ne mislimo. Mi samo mislimo, da sedaj, ko udarjamo temelje naše države, da jih udarjamo sami. Ko se gradijo železnice in mostovi, se tudi ne kličejo tuji inženirji, ki niso zanesljivi. Kako bo potem, ko si bomo enkrat hišo zgradili, o tem bomo še govorili. Udeleževali se bodo lahko zakonodajstva^ kakor vsak drug državljan. Kar sem rekel za Štajersko, to velja tudi za Prekmurje in Medjimurje, Jaz se veselim, da so danes Prekmurci v tako velikem številu tukaj. Prekmurci in Medjimurci ostanejo naši, oni ostanejo Jugoslovani, na tem ne spremeni Boj za morje. (Konec.) Razumljivo je, da nam Jugoslovanom vsi drugi narodi zavidajo srečno lego naše dežele. Razprostira se ob morju, leži na križišču dveh kulturnih struj: zahoda in vzhoda. Od stoletnih sovragov, ki so se odbijali ob strnjeni zid našega žilavega naroda, so ostali danes Nemci in Italijani. Nemci s6 hoteli preko naše dežele zgraditi svoj most do Adrije. Sanjali so o Veliki Nemčiji, ki bi segala od Hamburga do Trsta. Odprta bi ji bila pot na Atlantski ocean in preko Sredozemskega morja na Veliki ali Tihi ocean, ob katerem bi ležale njene ogromne kolonije. Sanjali so — ali tudi delali po tem načrtu. Avstrijska državna oblast je bila najzvestejša izvršiteljica vsenemške yoije. Čez našo deželo se je razpredlo železniško omrežje, izpeljano k morju: Dunaj—Trst! To je bil prvi zakop, ki so ga izkopali nemški pijonirji. Res je, da je ta železniška zveza služila koristim cele države, toda država je bila takrat razdeljena v »Herren-volk« in »Herdenvolk«. Žile so bile izpeljane tako, da je srcu najbližji del hiral od pomanjkanja krvi, najoddaljenejši pa rastel in se večal boljinbolj. V nemških delih države so se razvila velika mesta (Dunaj!) in odlična industrijska središča, kamor so jadranske luke izlivale vse svoje bogatsvo, dočim so primorske dežele —domovina slovanskega »Herdenvolka» — ginevale kakor cvetlice, katerim primanjkuje solnca. Nemci so tedaj bogateli od našega morja, mi smo pa morali vse to prenašati z pristno slovansko potrpežljivostjo in čakati, ke-daj nam na monakovski uri udari — dyanajsta. Doli z juga pa je grabil po naši obali —-Italijan. Že zgodaj smo se^ zapletli v boje z zyitimi Benečani, ki so najpreje spoznavali važ- nič ne meč gospoda Horfhya še manj pa boljševizem kakega novega Bele Kuna. Meje Prekmurja in Medjimurja bodo ostale kakor so, one se ne bodo izpremenile niti nam v korist niti v škodo. Prosim gospode iz Prekmurja, da zanesejo to vest domoy med svoje ljudi. Ona je tako sigurna, kakor je sigurno to, da nas je danes tukaj zbranih več tisoč. Več zemlje! Vprašanje agrarne reforme še vedno tiči v prvih začetkih in ne more dalje. Vzroki, da se velika posestya še niso razdelila, so različni. Med prvimi je nezmožnost našega »parlamenta«, že petnajst mesecev obstoja, pa še ni mogel izvesti nobene korenite reforme ne na gospodarskem ne na poiitjčnem p olj n. Z druge strani pa postaja vedno jasnejše, da se tako važna vprašanja ne dajo rešiti kar z eno revolucijo-narno potezo, marveč zahtevajo dolgih in temeljitih predpriprav ter sodelovanja resničnih zastopnikov ljudstva. Kakor hitro postavimo agrarno reformo na realna tla, jo ugledamo v drugi luči. Nobenega dvoma ni, da se mera to vprašanje nemudoma rešiti tako, da razred veleposestnikov izgine v prid srednjih kmetov. Načelo, da mora zemlja biti onega, ki jo sam obdeluje, se da brez posebnih držav udejstviti in naj veleposestniki nikar ne tožijo, da bo narod trpel škodo, če se reši zemljiških zajedavcev. Vendar pa z odpravo predpravic, katere so imeli posamezniki do zemlje in z uvedbo po krajevnih razmerah uravnane najvišje mere zemlje, ki jo sme posedovati poljedelska družina, agrarno vprašanje ne bo rešeno. Zakaj ne? Zato, ker je agrarna reforma brez zvišanja produkcije brezpredmetna, t. j. sploh ni reforma. Poglavitno vprašanje, ki ga tedaj moramo rešiti, je zvišanje poljedelske produkcije in pri tem količina ne igra tako odločilne vloge kakor kakovost. Res je, zemlje,ima naš kmet premalo. Na Slovenskem (brez Prekmurja) je skrog 200.000 ha zemlje v rokah veleposestva; pretežni del imajo fideikomisi, Ne drugi strani pa je treba pribiti, da naš kmet tudi na tisti zemlji, ki jo ima, pridela veliko premalo. Pri nas se pridela na 1 ha zemlje le 10 q krušnega žita, dočim češka zemlja rodi 19 q; na Nemškem pridelajo 20 q, na Danskem celo 28 q. Ne mislite, da je ta zemlja boljša od naše, da ni tako izčrpana, otk nost in vrednost naše obale in so se jeli naseljevati na posameznih točkah. Posekali so kraške šume in na trdi hrastovim slovenskih gora zgradili svoje bogato mesto, kjer spominja na nas samo še »Riva dei Sciavoni«. Z Benečani smo se borili za morje prav iz istih vzrokov, kot se borimo danes z Italijani. Odriniti so nas hoteli z obale in sami zagospodovati nad morjem. Naše jadransko vprašanje tedaj ne poteka iz zadnjih let, marveč ima začetek globoko v naši preteklosti. Nikdar nam niso priznali polne pravice do morja in zato tudi nikdar ni bilo rešeno. Po Jadranu so nekoč plavale ladje kralja Zvonimira — v tistih časih so imeli Hrvati večjo mornarico kot nam jo danes privošči g. Nitti — in kralj Krešimir govori v nekem povelju o »mare nosirum« (naše morje), O tem je pel pesnik: Buči morje adrijansko — nekdaj bilo si slovansko — ko po tebi hrastov brod — vozil je slovanski rod. Pa je prišla med nas stara slovanska nesloga. Zviti Benečan je bil prvi, ki se je okoristil z njo. Poslej so vrli Primorci samo še kot sužnji na galijah prepevali pesem »o kraljici Mari«, kateri je krona padla v morje. To je bila naša domovina. Morje ni imelo v preteklosti večjega gospodarskega pomena, ker nismo mogli izrabljati njegovega bogatstva. Vedeli smo zgolj, da je naše, a vso korist so črpali večji, naprednejši narodi. Vendar je naše prebivalstvo ob morju že zdavnaj živelo od drobtin, ki so mu jih pustili drugi. Naši možje so ribarili na Jadranu; kot mornarji so plavali širom syeta in zasloveli kot najdrznejši pomorščaki. Če bi bil narod svoboden, ne bi naši ljudje bili zgolj ribiči, temveč tudi eksporterji rib; ne bi na tujih ladjah prevažali prekomorskega bogatstva v Srednjo Evropo, marveč bi lastne ladje no- je naša. Ampak v teh deželah je način obdelovanja drugačen; tam kmet potegne iz zemlje vse, kar se da potegniti, dočim naš pusti polovico v zemlji. Mi toliko govorimo, da bi naša zemlja lahko rodila enkrat več, kot rodi sedaj; tudi naš kmet se da že prepričati o tem, toda dalje od besed in načrtov se navadno ne pride. Če tedaj naše ljudstvo zahteva agrarno reformo, mora istočasno samo privoliti v reformo poljedelstva. To je sicer težka reč, zakaj menda se noben sloj tako ne oklepa raznih predsodkov in starih šeg, kakor ravno kmetski, ampak ne bo dolgo, pa bo naš kmet prisiljen k reformi. V gospodarsko naprednejših državah se bode poljedelska produkcija, kakor hitro zacelijo vojne rane, dvignila tako visoko, da ji naš kmet ne bo mogel konkurirati. Kdo bo kupil na pr. prekmursko pšenico, če bo pa inozemska pšenica veliko cenejša ? Seve, vpili bomo zopet po zaščitni carini, toda izkušnje nas uče, da moč svetovne konkurence, moč napredka podre tudi to zidovje, s katerim se obdajajo poljedelske države. Pa tudi. v notranjosti naše države bo zlasti slovenski kmet težko prizadet vsled konkurence slavonskega in banatskega žita. Če noče biti od leta do leta bolj pasiven in lezti v dolgOve ter morda celo, kakor nekoč pod Avstrijo, bežati v tujino, mora s vso resnostjo stremeti za zvišanjem naše produkcije, da bo slovenska zemlja rodila vsaj 20 q krušnega žita na 1 ha. Država ima dolžnost, da pri razdelitvi veleposestniške zemlje prisili nove lastnike k intenzivnemu obdelovanju zemlje. Ako se bo samo v Sloveniji razlastilo okrog 200.000 ha veleposestniške zemlje, bi bilo žalostno dovolj, če bi po razdelitvi produkcija še padla. Vlada mora tedaj: 1. Iz najprimernejših kompleksov, razlaščenih fideikomisov osnovati vzorna zemljišča, pri katerih bodo obvezno sodelovali vsi, ki so dobili kos zemljišča; za delo pri vzornih zemljiščih bodo dobili odpadajoči del čistega dobička in pravico do vporabe strojev na lastni zemlji. Da pa ne bi stvar izglodala kot »tlaka«, se lahko vzorna zemljišča urede na zadružni podlagi in ima omejeno število zadružnikov solastninsko pravico na tej zemlji, z pridržkom, da se noben dal zadružne zemlje ne more prosto prodajati. Zadružniki bi si v tem slučaju uredili delo na odkazanim jim kos:h vzornega zemljišča popolnoma samostojno, le glede načina obdelovanja bi se morali ravnati po enotnih pravilih ter se posluževati umnih pripomoškov (stroji, umetna gnojila i. dr.). sile našo slavo širom sveta. Tako pa smo kljub srečni ugodnosti, da živimo ob morju, ostali siromašni, neznani, »od nikogar spoštovani«, kakor pravi pesnik. Kriva je pač naša nesvoboda,, a krivo je tudi to, da nismo bili nikdar edini, yečen razdor nam je uničil podjetnost ter zmisel za velikopotezno delo. Ali bo v bodočnosti boljše? Res je, da jzgubimo ves seyerni. Jadran in najiepša, najbogatejša pristanišča. Toda to izgubo bomo morali preboleti, tembolj, ker se nikdar ne bomo odrekli krajem, ki so naši in jih izgubimo le po krivici. Obupati pa ne smemo, ker bi z obupom zapravili še oni kos Jadrana, ki nam ga pusti imperijalistični svet. Naš položaj je vseeno ugodnejši, nego na pr. položaj čeho-s! o vaškega naroda. Pridnost in podjetnost naroda se ne sme ustrašiti nobenih oyir; pusta dalmatinska obala s syojimi ribiškimi lukami in mrtvim zaledjem nam ne sme vzeti yere v bodočnost, marveč nas mora bodriti k delu, ki bo premagalo še tako ogromne težave. Razvoj jugoslovanske pomorske trgovine ni odvisen od mrtvih črk mirovne popodbe, maryeč zgolj od narodne podjetnosti. Čehi iščejo izhoda po svojih rekah — po Labi in Donavi. Kupujejo ladje, sklepajo pogodbe z Japonci in delajo načrte za ladjedelnice na naši obali. Mi dobimo pač le samo del morja — a tud: ta del postane lahko torišče za naš veliki razyoj. Zato je treba naše ljudstvo vedno vzgojevati za morje; naš kmet, rokodelec, obrtnik, industrij ec, nastavljenec in delavec — skratka, vsak naš človek — mora vedeti, da je njegovo blagostanje v veliki meri odvisno od morja. Nič nam ne pomaga svoboda, ako bodo zopet tujci črpali največje koristi, ki jih nudi morje, mi pa bomo ribari, pa trgovali z blagom, ki gre preko naših dežel v tujino in šele iz tujine zopet k nam, 2. Vlada mora onim, ki lastna zemljišča umno obdelujejo ter izkažejo primerno zvišanje pridelka, nuditi subvencije in razne ugodnosti. Zasigurati se jim mora kredit za melijoracije in druge vzorne naprave. 3. Vlada mora čimbolj pospeševati zadružništvo na deželi ter potom zadrug stalno kontrolirati celotno produkcijo. Šiedimo! V vojnem času se se naši ljudje naučili razsipavati denar. Žene, ki so nekoč veljale za skrbne in štedljive gospodinje, so se dale zapeljati od obilnih »podpor« in so trošile denar za stvari, ki niso imele nobene vrednosti ali pa za razkošne predmete, kateri ne spadajo y kmetsko hišo. Nekaj je bila kriva slaba vrednost denarja, nekaj pa slaba razvada. Hudo je v hiši, kjer gospodinja ne ve štediti; še milijonsko premoženje propade, če ni štedljivosti. Tudi možje so kot vojaki preveč razsipavali denar. Ziasti na fronti so se dali prištediti lepi zneski, toda ogromna večina slovenskih vojakov je potratila prištedeni denar že prye dni v etapi ali v zaledju. Videli pa smo Čehe in Poljake, ki so pošiljali denar domov. Komu? Ženi, starišem, Žene, ki so dobivale denar od svojih možev z bojišča, so po navadi same ostale štedljive, ker so vedele, da je mož skrben gospodar in da misli na bodočnost. Tudi v teh težkih časih, kot, jih preživljamo sedaj, bi bila štedljivost na mestu. Denar je sicer še /eano brez prave veljave, kar pa ne pomeni, da ga moramo izdajati, kadar ni ravno potreba. Prišli bodo časi, ko bo mnogo huje za denar in bo treba vsako paro obrniti v žepu, predno jo bomo izdali. Če se sedaj odvadimo Štediti, se bomo težko prilagodili razmeram, ki ne bodo prav nič ugodne za take razvade. Noske svoje prihranke v hranilnice; učite deco, naj »krajcarje«, ki se sedaj podare y podobi papirnate krone, vlaga v posodice za štedenje! Prekmurje. Prva porotna razprava iz Prekmurja se je vršila pred mariborsko poroto, dne 22. marca. Obtožena je bila radi uboja nad 60 let stara posestnica Ana Lepuš, ki je že dolgo let živela s svojim možem v sovraštvu in prepiru radi ljubosumnosti, dasiravno je bil on nad 70 let star. Prepirala sta se tudi nekega dne meseca septembra 1. 1. Zvečer je mož vlegel na Skednju spat na voz slame. Okrog 10. ure zvečer ga je nenadoma nekdo polil po vsem telesu z yreio vodo. V dotični osebi je spoznal svojo ženo in je to tudi takoj povedal svojemu sosedu, bratu in drugim znancem, Prepeljan je bil v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer je čez teden dni vsled opeklin na obrazu, prsih in nogah umrl. Ana Lepuša je v preiskavi in pri razpravi trdoyratno tajila, kar ji pa ni veliko koristilo. Porotniki so jo spoznali za krivo in jo obsodili na tri leta težke ječe. Draginja v Budimpešti, h pisma, ki ga je pisal neki gospod iz Budimpešte posnamemo sledeče: Izvošček z enim konjem zahteva za vožnjo od postaje do hotela (pol ure hoda) malenkost — 200 K; če te pelja pol ure dalje ti zaračuna 300 K. Najnižja taksa električne cestne železnice je 2 K. V gostilni so nekoliko uljudnejši: za navadni obed (dober jedec gre lačen od mize) brez posebnih poklonov oberejo gosta za približno 100 K. Po kosilu tekne tra-buka. Kolikor jih hočete, po — 12 K komad. Tujec, hodeč po mestnih ulicah, iz radoyednosti ogleduje izložbe. V lepi izložbi prodajalca mesnine visi lepa gnjat, zraven cena kg po 380 K. Enako vabljiva označba cene se vidi pri salami. Za to so pa sardine ceneje: žkatljica 50 K (v mirnem času 50 vin.). Da se prežene dolg čas, gre olikan človek zvečer y gledališče; navadni sedež v pritličju stane samo 75 K. V madžarsko in nemško pisanem jedilnem listu dobre meščanske gostilne Vinceta Keszey-a v Rakoczijevi ulici št. 44 čitamo sledeče, za lačen želodec posebno vabljive cene: goveje meso s paradižno omalao 35 K, kislo zelje s koščekom mesa 12 K, koleraba in rumena repa po 6 K, špinača 6J&, mrzla fogaš riba 40 K, ribja majoneza 24 K, pečena ščuka 40 K, 1 sardela s citrono 7 K, jajčnik 22 K, omleta z možgani 24 K, telečja prša 40 K, rosbef s krompirjem 46 K, gulaš 30 K, papricirana ščuka s krompirjem 40 K, glavnata salata z jajcem 16 K itd. V prvovrstni jedilnici Astoria Szalloda stane svinjska pečenka 30 K, ovčja pečenka 45 K, ramstek 65 K, pražena telečja jeterca 40 K, ena žlica riža 12 K itd. (Za to pa po strani gledajo gosta, ki ne pride črno oblečen, po najnovejšen kroju.) Prijazni nasye'd: mažarskim agitatorjem po Prekmurju in drugod svetujemo, naj namesto letakov, v katerih nas slikajo za vincerle, rešetarje in berače, razširjajo med ljudstvom — jedilne liste In cenike h mažarske prestolicel Naši nezadovoljneži se naj osebno prepričajo o resničnosti gorenjih številk. Kadar se bodo v par dnevih posušile njihove nabasane denarnice (verižnikov se to ne tiče, ker oni med večerjo stokrat toliko nagoljufajo, kolikor potrošijo), bodo prišli v domovino in vzdihnili: blažena Jugoslavija ! Našim gostilničarjem, trgovcem, kočijažen itd. pa polagamo na srce, naj ne poskušajo doseči v cenah svojih tovarišev mongolskega plemena, ker bi sicer ž njimi obračunali prav po — tartarsko! Nepristranski. Razpis služb za otroške vrtnarice. Na sledečih otroških vrtcih s slovenskim učnim jezikom se razpisuje po ena služba za otroško vrtnarico in sicer: 1. v Murski Soboti, 2. v Dolnji Lendavi, 3. v Cankovi in 4. v Puconcih. Z diplomo oziroma usposobljenostnim izpričevalom, potrjenim izkazom o dosedanjem službovanju in domovnico opremljene prošnje naj se vložijo pri civilnem komisarijatu za Prekmurje v Murski Soboti do 3. maja t, g. Prekmurskega narečja zmožne prosilke iz Prekmurja morajo priložiti prošnjam tudi izjavo da bodo položile v enem letu izpit za otroške vrtce s slov. učnim jezikom. Civ. komisar Berbuč, s. r. Športna kronika. Sedma olimpijada v Antverpnu. Predpriprave za isto so v polnem teku. Belgijski olimpijski odbor je razposlal program ter obširne brošure glede vsakega športa. Koliko važnost pripisujejo zapadni narodi olimpijadam, je razvidno iz sestave častnega odbora v Belgiji, kateremu pripadajo kot protektor kralj Albert, kot častni predsednik prestolonaslednik princ Leopold, kot predsednik Baillet Latner in kot Člani archibikup Malinsky, kardinal Mercier, general Druphel, minister financ, minister vojsk©, minister znanosti in lepih umetnosti župan mesta Bruslja in Antverpen ter vojni guverner Antverpna. Olimpijski pododbor Ljubljana in športna zveza Ljubljana. Ustanovni občni zbor obeh institucij se mora vled nepričakovanih zaprek tehnične narave (pomnožitev pravil in razpošiljatev istih vsem športnim klubom), kakor tudi radi zborovanj trgovcev v Ljubljani preložiti na nedeljo dne 25. t. m. Natančni program se pravočasno objavi. Vsi športni klubi Slovenije in Prekmurja se pozivljejo, da opošljejo svoj naslov dr. Cirilu Žižek, Ljubljana, Čopova ulica 19/11, da se jim pravočasno pošljejo pravila. lavni Upit. Primili smo: Neutralci priredjuju vlastitu Olimpijado u Stokholmu. Dosadanji časnovi medju-narodnih športskih organizacija a medju njima i olimpijski madjuaarodni odbor nalaze se na raskrsnici bi li se slijepo poklonili Engleskoj sportskoj hegemoniji ili bi slijedili interese svojih faktičnih narodnih športskih prilika. Pred isto pitanje stavljeni smo i mi pa se obračamo javnim upitorn na sve naše športaše, da nam saopče svoje mijenje o tom pitanju. Dopisi šalju se na uredništvo, a najuspjeliji Članci kao i rezultat našeg športskog javnog mnijenja biti, ce u narednim brojevima objavljeni. Uredništvo Športske Revije, Djordjiceva ul. 24./II. Proti draginji. Deželna ylada za Slovenijo je prišla na pametno misel, da se skličejo zastopniki vseh slojev prebivalstva in uradov k skupnemu posvetovanju, kjer bi se pogovorili o načinu in sredstvih, kako bi se takoj zajeriia strašno rastoča draginja, ki izpodkopava tla vsakemu posamezniku in vsemu.narodu. To posvetovanje se je vršilo ob obilni udeležbi vseh poyabljenih zastopnikov dne 8. in 9. aprila v dvorani »Uniona« v Ljubljani. Vodil ga je predsednik deželne vlade dr. Brejc. Med posvetovanjem so se obravnavala najvažnejša in najnujnejša gospodarska vprašanja ter se storili sklepi, ki bodo prinesli deželi novo življenje, če ne ostanejo na papirju in ako se bodo dosledno izvrševali. Vsled pomanjkanja prostora se moramo omejiti na zelo skrajšano poročilo o tem posvetovanju. Na dnevnem redu je bilo vprašanje: kako bi se dala omejiti rastoča draginja, in sicer: j. glede živil in gospodarskih potrebščin, 2. glede manufakturnega, blaga, 3. glede usnja, 4. glede kmetskih gospodarskih potrebščin, 5. dopustni trgovski dobiček in 6. pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini. K prvi točki je stavil ravnatelj prehranjevalnega urada dr. Senekovič 7 nasvetov; med drugim je zahteval, da se ukine prosta trgovina za najvažnejša živila, centralizira in strogo nadzoruje izvoz živil v inozemstvo, določijo cene za pridelovalce in za trg, uredi valuta in ustanovi v Ljubljani devizna centrala; da se posveti vsa skrb ureditvi železniškega prometa in da se vporabijo naj strožje mere proti tihotapcem in drugim izrodkom vojnega trgovanja. Razvila se je živahna debata, vsi govorniki so se izjavili za odpravo proste trgovine ter sprejeli dr. Senekovičeve nasvete. Glede cen mleka so zelo živahno razpravljali in se izrekli za sporazum med producenti in konzumenti. Pri popoldanski seji dne 8. t. m. je prišla v razpravo draginja obleke. Poročal je bivši poverjenik za socijalno skrb Albin Prepeluh. Podal je obsežno poročilo o delovanju »Oblačilnice za Slovenijo« in o dobavi manufakturnega blaga. Nasvetoval je med drugim: Vlada naj pospešuje uvoz manufakture; skrbi naj, da dobi »Oblačilnica«, ki uvaža manufakturo v .Slovenijo po neprofitarskem kurzu od domačih izvoznih tvrdk čim več inozemskega denarja. »Oblačilnica« naj dobi na razpolago dovolj vagonov za izvažanje lesa kot kompenzacije za inozemsko blago. Domača volna naj se izvaža v predilnice na Čehoslovaško, da se predela v blago, ki se vrne za potrebe v Sloveniji. Tekstilne tovarne naj vlada prisili, da prično z delom; tudi naj preustroji »Oblačilnico« ter ji izposluje pri centralni vladi brezobrestni kapital v iznosu najjmanj 20 milijonov kron. Končno vlada posreduj novo nastanitev tekstilnih tovarn zlasti iz Cehoslovaške in Avstrije, ki bodo v naši državi tembolj uspevale, ker je dobava bombaža zaradi bližine morskih pristanišč krajša in lažja. O draginji usnja je poročal dr. VI. Borštnik: Deželna vlada naj nujno izposluje pri osrednji vladi prepoved izvoza surovih kož in kožic vsake vrste. Sporazumno z hrvatsko deželno vlado naj se izenačijo cene usnja z onimi na Hrvatskem ter nastavijo enake maksimalne cene za obe pokrajini. Vsi govorniki, ki so posegli v razpravo, so bili mnenja, da je nujno potrebno, da se preskrbijo surovine za izdelovanje kož in da se z najstrožjimi merami prepreči vsak izvoz kož iz države. Naslednjega dne je bilo na dnevnem redu vprašanje: kako omejiti rastočo draginjo gledi kmetskih in gospodarskihpotrebščin Poročal je kmet. svetnik V. Rohrmann ter stavil predloge: Nakup gospodarskih potrebščin naj se centralizira in državno nadzoruje. Uvozna carina naj se zniža oz. odpravi za gospodarske predmete, ki jih moramo uvažati. Prodaja gospodarskih potrebščin po trgovinah naj se uradno kontrolira potom urada proti nayijalcem cen. Cene za gospodarske potrebščine naj se redno razglašajo po listih. Prepovedati se ima izvoz industrijskih odpadkov, ki se rabijo kot krmiia. Za izvoz domačih pridelkov naj se zahteva plačilo le v domači valuti. Draženje po veriž-nikih in navijalcih cen naj se z najstrožjimi sredstvi prepreči. Predpisi glede carine prostega uvoza kmetskih potrebščin naj se strogo izvajajo. Po odobrenju teh predlogov se razpravlja 6 dopustnem trgovskem dobičku. .Poroča dr. Murnik in med drugim ugotaylja, da kurz tujih valut nikakor ne odgovarja kupni ceni krone pri nas. V pametni, gospodarskim razmeram primerni rešitvi valutnega vprašanja ima vlada najboljše sredstvo y rokah, omiliti draginjo lastnih in uvoznih izdelkov- Tudi povprečna svetovna mera draginje se dviga, cene inozemskemu blagu gredo tudi y inozemskih valutah kvišku. In čimbolj gredo kvišku, in čim slabša je naša valuta, tem dražje je za nas blago, ki ga toliko potrebujemo iz inozemstva. Zato naj vlada nemudoma odredi način, kako naj se nedvomno določi temeljna cena in dopustni trgovčev zaslužek. Na to se je sklenilo, da mlevnino določi posebna komisija in so se zaeno označile korporacije ki pošljejo zastopnike v to komisijo. (Konec prihodnjič). Iz Sibirije se zopet vračajo transporti čeških legijonarjev. Vselej, ko potnjejo preko naše dežele v svojo svobodno domovino, moramo misliti na tisoče naših fantov in mož, ki se še nahajajo v daljni Sibiriji. Kako hrepene po domovini! Kako težko čakajo, da jim mlada Jugoslavija poda roko in jih reši sibirske zime. Pesnik Vojeslav Mole je v zadnji številki »Lj. Zvona« z globokimi čuvstvi izrazil to neskončno koprnenje za domačimi polji in lesovi. Čakajo in — upajo. Cez 10.000 jih je ob železnici proti Vladivostoku. Čehi so se domenili z Japonci, ki so jim dali ladje na razpolaganje in tako gre transport za transportom. Japonske ladje pa se vračajo natovorjene s češkimi industrijskimi izdelki v domovino Vzhodnega Soluca. Tako se zbližnjejo narodi, ki vedo misliti svetovno. Mi smo pri morju, o duševno smo stlačeni v eno ozko kotlino Balkana ali Alp — kakor vam|je drago. In še tu mlatimo drug po drugem . . . Zadnji rok za zamenjenje bankovcev po 50 in 20 K je določen do 15. maja, Bankovci po 10, 2 in 1 K ostanejo še nadalje v prometu. V Črnigori plebiscit? Mirovna konferenca je baje sklenila, da se prepusti črnogorskemu prebivalstva, naj z glasovanjem odloči, kam hoče spadati. Menda bi nas radi na ta način spravili na limanice, da bi pograbili Skader in rešili tudi Črnogoro? Madžarske meje. Tudi konferenca poslanikov je sprejela brez bivstvenili sprememb določbe o madžarskih mejah, kakor so v mirovni pogodbi. Zadnji up je šel po vodi . .. „Boljševiki“, ki so jih sodili v Zagrebu in z katerimi smo se pečali v zadnji številki, sp bili te dni obsojeni. Diamanteustein je dobil 3 mesece, Čopič-(menda ediui revolucijonarec po prepričanju) 6 mesecev ter narednik Kopčinovič tudi 6 mesecev. Metzgerja so oprostili. Glavni obtoženec žid Diamantenstein ni napravil slabega »kšcfta«! Izpustili so jih takoj, ker so prestali kazen v preiskovalnem zaporu. Tudi prav! V Lvovu na Poljskem so prišli na imenitno misel. Verižnike in navijalce cen, ki bi radi obogateli na račun revnih slojev, zapirajo na Poljskem mnogo strožje kot pri nas. Lvovska oblast pa je sedaj odredila, da morajo jetniki te vrste čez dan pometati ulice in snežiti javna mesta. Med navijale! cen je mnogo «odlične« gospo,de, pa si lahko predstavljamo, kako se počuti z metlo v roki na najživabasjših mestnih ulicah, obdana z jetniškimi pazniki1 ________________ Domače vesti. Gornje Radgona. Kod vodja novo ustanovljen« ekspoziture državnega urada proti tihotapcem ih veriž-nikorn je to dni nastopil svoje mesto g. komisar Vilko Bebler. Toplo ga po zdravijafno v naši sredi! G. komisar ima svojo pisarno na Spodnjem grisu štev, 4. Izdajal bo tudi izkaznice zn potovanja, legitimacije za za prestop čez demarkacijso črke ter prevoznice. Veseli nas, da je vlada ustregla opetovano izraženi želji glede nastavitve političnega urada v našem obmejnem trgu, da ne bo več treba za vsako legitimacij* hoditi v Ljutomer. „Meinlovgrad“. Od avtentične strani se nam poroča, da pri Apačah ležeče veleposestvo gospoda Julija Meinla ni bilo prodano eziroaa dano v zakup Angležu Hansonu ▼ Gornjem Craureka in tudi v bodoče ne pride na prodaj. Bržkone se zamenjuje z obranjskim veleposestvom, ki j« bilo oddano v zakup imenovanemu Angležu. Ljutomer. Če prideš v naš trg, zagledaš na oglih napis: »Coatumacijazoperpae«, Prorimo sedanji; občinski sosvet, aajaadbmesti ta nestvor našega jezika z pravilnim naznanilom. Ali še ima morda vedno g. tajnik K-(paša) glavno besedo? Gornje Radgona. Nedavno sme videli obele® dnevu na ulici prizor, ki zopet kaže, kako podivjana je naša Hiladina. Na ulici so stali fantje in se mirno pomenke, vali. Naenkrat pribeži z nasprotne strani par drngiti funtov ter se z nožem vrže na stoječe. Vnel se j« pretep in na to beg. Dva sta menda odnesla krvave glave-Vse to se je zgodilo okrog 11. ure predpoldne, na velikonočni pendeljek, spričomnogib ljudi, Kam ploveroo ? Ljutomer. V ¿Vtrtek dne 7. t. m. ob 4. uri zjutraj so našli v nekem •' «u blizu Ljutomera v nezavestne® stanju tukajšnjega zdravnika dr. Adolfa P a 11 a. Mož si jo prerezal "žile aa rol ah in je lerai v lastni krvi. Prenesli so ga na dom, kjer je iog 19. iire dopoldne umrl vsled izkrvaveuja. Dr. Adolf Palta je ze delj časa bohhal na živcih. Domišljal si je^ da ga ...» preganja in s čutil globoko nesrečnega. Ze dvakrat se je poskusa! umoriti. Nedavno j« bil v nekem sanatoriju pri Gradcu, a ni ozdravel. Dne 6. t. m. je'prišel k njemu neki kmet iz Branpslavec in ga jokaje pr< l, naj gre. k njegovim bolnim otrokom, ker nobenega drugega zdravnika ni doma. Dr. Palta se je proti večeru od- peljal z njim. Ko pa je prišel k bolnikom, ni mogel v svoji zmedenosti prepoznati bolezni in je naročil kmetu, naj pride drugi dan k njemu po recept. Med potom domov je izstopil iz voza in dejal, da gre raje peške. Najbrž je dolgo davni okrog in šele proti jutru storil samomor. Zaužil je nekoliko morfija ter si odprl žile. Dr. Palta je bil priljubljen zdravnik in zobozdravnik, prijazen z pacijenti in dobrega srca. Bil je deij časa tudi vojaški zdravnik, kar je najbolj uničilo njegove živce. Bil je nemškega mišljenja, a ne zagrizen. Za-bušča vdovo in več majhnih otrok. Nesrečnemu možu podi zemlja lahka I Ljutomer. Nedavno se je zaključil prvi gospodinjski tečaj v Ljutomeru, Uspeh je bil docela zadovoljiv. Lepo število bodočih gospodinj je zapustilo tečaj s širjim znanjem in z mnogimi novimi izkušnjami ter nasveti, ki jih mora poznati vsaka dobra gospodinja. V kratkem se otvori drugi tečaj. Poučujejo od države nastavljene učiteljice; treške krije deloma okraj In kmetijska podružnica. Naj bi ti uspeli tečaj vzpodbujali našo vlado in javnost k ustanovitvi stalne gospodinjske šole za Mursko polje, Prekmurje ia Slov. gorice. Naša dekleta so zelo udarjena in že od narave dovzetna za naobrazbo. Koliko vrlih gospodinj in vzglednih mater ib lahko izšlo iz te šole! Krčevina pri Mariboru. Hud udarec je zadel družino tuk. žel. sprevodnika in posestnika v Zbigovcih "Jakoba Kolar. Umrla ji edina hčerka Marija v cvetu svoje mladosti na posledicah španske. Rajna je bila up in ponos svojih starišev ubogljiva ter vneta učenka za povečanje svoje izobrazbe. Potrtim starišem im sorodnikom naše sožalje. Iz Noršinec pri Ljutomeru nam pišejo: Kljub temu, da nam je v sedanjih težkih časih treba kar največ sloge in miru, se naši ljudje še vedno niso odvadili nespametnega tpžarenja. Nekateri ljudje so tako nestrpni, da za vsake malenkost lete k odvetniku ter zapravljajo ne le denar in čas, marveč tudi mir med sosedi in v vasi. Seveda se to najde tudi v drugih vaseh, ne samo v Noršincih, zato pa veljajo naše besede vsem: Ne pravdajte se, ne zapravljajte za malenkosti denarja, skrbite, da bo med sosedi, vaščani, župljani in vsemi dežeiani čimveč sloge, mira ter prave krščaaske ljubezni. Vse nas enako čevelj žuli, vsi trpimo pod draginjo ia drugimi težavami sedanjega časa, pa Čemu bi zapravljali še ljubi mir, ko imajo od tožnrenja in prepirov hasek vedno le drugi, ki se le takrat zmenijo za nas, kadar jim kupujemo suknje I Narodno gospodarstvo. Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država namerava postaviti trgovsko vez z Avstrijo na drugačno podlago kot so kompezacijske pogodbe. Zato centralna upreva za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, ne sprejema več vplačil na račun kompenzacijske pogodbe 180/SHS z Avstrijo. Do preklica se sprejema denar le za zdravita, kemikalije, ogljikove kislino in elektrotehnični materi jal. Elektrika iz Fale. Dne 12. t. m. se je vršilo v Ptuju posvetovanje vseh večjih interesentov glede napeljave elektrike iz Pale v dravsko in mursko dolino. Natančnejšega poročila o storjenih sklepih še nismo dobili. Kolikor povzamemo iz Čldnka v »Ptujskem listu« (da bi se vabilo poslalo tudi našemu listu, bi zastopa pomursko pokrajino, na to se gospodje niso spomnili), se namerava elektrika falske elektrarne razdeliti po načrtih štajerske električne družbe v Gradcu. Glavni daljnovod z močjo 80.600 voltov bi bil izpeljan iz Pale po najkrajši poti v Celje, odtam pa v Ljubljano, Zagreb in Trbovlje. Transformatorna postaja bi bila v ®elju ali Zidanem mostu. Drugi daljnovod s približno 46.000 voltov bo vodil iz Fale v Maribor. Iz Maribora bi si morali večji kraji dravske in murske doline napeljati Poseben daljnovod, ki bi bil položen iz Maribora v tuj, iz Ptuja v Ormož, tu bi se cepil v dva deta: eden v Ljutomer in odtod v Gornjo Radgono ter v Mursko Soboto. Drugi del daljnovoda bi bil napeljan čez Središče na Dr. v Čakovec, kjer bi se zopet delil v dva dela: glavni de! bi vodil v Varaždin, drugi pa v Dolnjo Lendave. Traasfermatome postaje bi bik v St. Janšu na Dr. polj«, Pia ju, Ormožu, Čakovcu, Ljutomeru. Pri tem bo seveda mogoče, da se električni to* od ene ali drug* transformatocne postaje napelje tudi v večje vasi ifi občine, ki se bodo obvezale, da prevzamejo vse stroške »a napeljavo. Kaj so na omenjenem posvetovanju sklenili zastopniki v poštev došlih okrajev in občin, bomo še 'poročali. Oddaja plemenskih bikov. Slov. kmetijska družba bo nabavila do 5o plemenskih bikov pinegavske in simo-debke pasme. Nakupna cena bo približno 5000-6990 K. Okraji, občine in živinorejske zadruge dobe bike po znižani ceni in naj vložijo tozadevne prošnje do 31. a-prila 1.1. pri Slov. kmetdružbi v Ljubljani. Nove mezde stavbjnskih delavcev so se določile sporazumno med zastopniki delojemalcev in delodajalcev stavbne stroke in iznašajo v času od 22. marca 1929 do vštevši 3o. junija 1920 na Štajerskem in Koroškem razun Celja: a) polizji, tedensko 307 K 20 v. do 460 K 30 v.; b) preddelavci, na uro 6 K 10 v. do 6 K 40 v.; c) zidarji, tesarji, na uro 4 K 80 v. do 5 K 60 v.; d) težaki, na uro 2 K 10 v. do 2 K 55 v.; e) delavke, na uro 2 K 10 v. do 2 K 55 v.; i) vajenci, na uro 1 K 90 v., do 2 K 70 v. Francosko srbska trgovska zbornica v Parizu se je preustrojila v francosko jugoslovansko (Chambre de Commerce franco-yogoslare). Zbornica ima važen namen, poglobiti trgovinske stike med Jugoslavijo is Francijo. Perniški promet po Donavi se je zopet odprl. To bo mnogo primoglo k tako nujnemn ožlvotvorenju pretrganih trgovskih in gospodarskih stikov mfed novimi podonavskimi državami. Razno. Strašni topovi. Ko so pred dvema letoma Nemci namerili svoje 42arje v Pariz, je ves svet občudoval te strašne topove, la vendar so največji nemški topovi nosili v daljavo do 140 kilometrov. Iz Pariza pa poročaj* o izumu nekega francoskega inženirja, ko je sestavit topoye, kateri nosijo v daljavo 240 kilometrov. Z temi topovi bi se dal iz Maribora obstreljevati Trst. Kakšaa bo p&č bodoča vojna, če se bodo vojni izami tako množili? Ali pa sploh ne bo mogoče, ker bo vojna tehnika in zrakoplovstvo tako napredovalo, da se bo dala sovražna država razrušiti tekom enega dne. Čitateljem. Želite novic iz domačih krajev ? Pišite nam! Naznanite nam pomembnejše dogodke v domači vasi; poročajte nam kaj žele ljudje, kako slpredstavljajo izboljšanje naših razmer iten Več oči več vidi, več glav več ve. Marsikdo ima kako pametno misel, naj nam jo naznani, za obliko bomo že mi poskrbeli. Pišite pa kratko, jedrnato. Osebne napade odločno odklanjamo, ker smo mnenja, da ose stanejo ose in sršeni ostanejo sršeni, če se jih draži ali ne. Vsak naj podpiše ime in naslov, ki ostane tajna uredništva. Urednik. Listnica uredništva. Opazovat se“. Iskrena hvala! Izide v prihodnji številki, J. R, Lj. V vseh stvareh, ki se tičejo Rusije ia Rusov, se lahko obrnete na naše uredništvu. Pojasnila dajamo tudi na tem mestu. Zaostali Rusi najdejo vsak čas prijazen sprejem, Do svidanja! St« prehlajeni? Imate bolečine o prsih? V grlu? flii kašljate? Jmate nahod? Dobri prijatelj a takih hudih dneh Vam je fellerjeo prani čilsa fluid! 6 doojnatih ali 2 neliki šperijalni steklenici 36 K. Zagorski Sak zoper^ kašelj in prsne bolečine 1 steklenka 6 K. Slaba hrana Vam je poknarila želodec? ?ellerjeoe prane Ciza krogljice ga spranijo ored! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej a najceneje! čugejt V. feller, Sfubica donja Elza-trg Š4. 264 Hrnatska. D €f • jaica sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija. NAZNANILO. Nisva plačitelja za dolgove, katere bi kdo napravil na ime Matija in Franca Kolar. Garje, srebecico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino i.0'50 K pri lekarni Trn-kacij Ljubljana. Staro lito in kovano |ele30 vsake vrste, kupuje po naj višji ceni vagone Vatro Kosi, Makole-Poljeane. Mizarskega pomočnika ičše Avg. Hirschenberj r, mizarski mojster, Radgona, Ungergasse 127. V svarilo vsakomur, kdor razširjaslabe vesti, bodis iz nevednosti ali škodoželjnosti; ker se; bo proti takim najslrožje postopalo. Franjo Filipi*, Ljutomer. Pristopajte k Jugoslovanski Matici. Katera trajno =s== veseljepovzročuje ? ogromna pošiljatev manufakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrdka SUTTNER Niklasta, jeklena, srebrna, zlata, po vsaki ceni in presenečeni bodete! Tudi verižice, prstane, zapestnice in vsakovrstne potrebne reči, kokor škarje, nože, britve, doze za cigarete, sibič-njake, denarnice itd. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike od: H. SUTTNER Ljubljana štev. 978 FeUsr Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 01 ^ ter vloge na tekoči račun po dogovoru. Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji. TJjrctclJEsJ. iparojsstoir-jL v otoolBassls:! .blši ir X* Sliši - Podgane stenice — ščurki in v?a gol&iK9 mora poginiti ako porabljate mojanajbolje preizkušena in Splošno hvaljena sredstva kot: proti peljskim mišim K 8*—, za podgane ia miši K 8-—, zs ščurke K 8*—, posebno mečna tinktura za steniceK 10*—5 ani-čevalee moljev, prašek za uši v obleki ia perila, proti mravljam, preti nšem pri perutnini K 6-—, prašek proti mrčesom K 61—, mazil© preti nšem ari ljudeh K 4'-—, mazila za uši pri živilu K 4*—, tinktura proti arčeeu na sadja in zeienjadi (uničevalcev rastlin) K 6’—. Pošilja po povzetju Zavod za ekspert UMer, Zagrel) 48, Petrinjska nilcaS Apno se dobi vedno sveže, vsaka množina po nizki ceni. Apneni prah (umetno gnojilo) 1 kg. po 15 vinarjev; za portlandcement se naročila sprejemajo, pri Vekoslav Bratina, trgovec v Križevcih pri Ljutomeru. Kupim ali pa vzamem v najem lokal za trgovino ali gostilno, če mogoče S posestvom. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“. in sicer volne, cefirja, tiskanina, etamina, balista za. ženske obleke, sukna bamgarna in hlačevine za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških in fantovskih oblek po zeio nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Hustrovaui cenik zastonj ! Na debelo samo v I. nadstropju. R. Stermeeki °Sfc££* Posredovalnica vseh služb posreduje zanesljivo moško in žensko služinčad, sobarice za privatne hiše, hotele, natakarice za gostilne, hlapce, dekle itd., ter s® priporoča Rozalija Ruscher v Ljutomeru. 13— is Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo ? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev? Uporabljajte Felerjevo pravo Elza obrazno, kožo ob-varjajočo pomado! Občudovani bodete! Zavidani! 1 lonček 9 K, No. III močnejže vrste 12 K. K temu Fellerjeve najfinejše lilijnomle£no „„¡o 16 K. Hočete imeti lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tanoehina pomada za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenie. Zabrani plešo! 1 lonček 9 K, No. III 12 K. K temu močno terovo milo za umivanje glave 8 K. Šampon 1 K. Mazilo za brke 2 K 50 v, in 3 K— v. Mučijo Vas kurje očesa? Felieijev pravi turistovski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zaneslji vo! Nobenih kurjih očes več! Noljenih žuljev! Nobene trde kože! Mala škadljica 4 K — v. velika škadlja 6 K — v. Želite še kaj? Fellerjeve Elza urnivalne pastilje (Kolonjska 1 voda) 1 škadlja 7 K. Fellerjev usipalni prašek proti potenju 1 škadlja 6 K. — Fellerjev mentoln čtnik zoper glavo- in zobobol 1 škadljica 4 K — v. Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih ali 2 veliki stekijenici špecijalni 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klnger, bel, roza in rumen, 1 velika škadlja 12 K. Močna francovka u steklenicama po 8 K in 22 K. Lilijino mlečno milo 16 K. Katranovo milo 8 K. Hega-puder Dr. Kluger 12 K. Omot in poštnina posebej a najceneje. enSED y. FELLER, IKrSr Silite, BS&SKSS Elsa Mastta primešaj krmi; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2 pesti. 5 zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarn;«ju ali pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino. ŽITO vseh vrst, posebno tudi ajdo in pi-oso kupuje Vinko Majdič, vaijični mlin, Kranj. S ponudbami naj se pošlje male vzorce. Gospodarska zadruga ia Prekmiirje, Mursko polje in Slo?, gorice r. i. z e. z. ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufaktarno blago «a moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine. Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke. Posreduje pri nakupovanju strojev ia vseh gospodarskih potrebščin. Kupovati !n prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi čiani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: v Goi*nji Radgoni» Podružnice: Cankova u Hunska Sobota» Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru Sobni in dekeracijski slikar 3anko Horvat v Ljutomeru se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarije, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenovljanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne. Jugoslovanskoinženirskopodjetje družba z o. z. Inženirska pisarna in stavbeno podjetje Ljubljana, Sodna ulica štev. 2 Maribor, Viktringhofova ulica štev. 34 Brzojavni naslovi: JIP — Ljubljana, JIP — Maribor. Oddelek I. Projekti, proračuni. Nasvetovanje in zastop. Presoja in stavbno nadzorstva Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioracija. Oddelek III. Beton, železobeton. Železna konstrukcija. Oddelek IV. Železnice, ceste, predori, mostovi. Oddelek V. Industrijska in gospodarska poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin. posojilnica v gorbji Kaosom pssz-ss U #■»