Posamezna SfeuiHta 6 vinarjev.
Siev. 28.	v Ljiiuipi v тШ1 s. \mm (912.	Leto XL
s= Yelja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . ,, 13-za četrt leta „ . „ 6'SO za en meseo „ , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V LJubljani na dom:
Za celo le.o naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ > » 2'—
T spravi prejeman меиВло K l- 0
--Inseratl: 1
Enostolpna peiltvrsta (72 mm): za enkrat . . . , po 15 v
za dvakrat......13 „
za tr.krat......10 „
sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
Izhaja:
vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url popoldne.
Uredništvo |e v Kopitarjevi nliol štev. в/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma so ne sss »prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski naroi
Upravništvo Je т Kopitarjevi ullol štev. S. -Eaj Avstr. poštne bran. račun štr 4.797. Ogrske poštne bran. račun št. 26.511. — Upravnlšksga telefona št. 188.
J** Današnja številka obsega 6 strani.
Spomenico brvaškiti pravešKlh poslancev na cesarja Franca Jožem!.
Vaše Veličanstvo!
Najpresvitlejšikralj hrvaški!
Z božjo pomočjo in modrim prizadevanjem Vašega Veličanstva je danes vse hrvaško ljudstvo z vsemi svojimi zemljami združeno pod žezlom Vašega Veličanstva. Toda. to enotno hrvaško ljudstvo in nekdaj enotna hrvaška država sta vsled izumetničenih političnih naprav razdrobljena v upravno nenaravno razdeljene kose, Vsled tega je hrvaškemu ljudstvu na eni strani nemogoče združeno svoj glas povzdigniti, na drugi strani pa ne more Vaše Veličanstvo čuti enotno izražene težnje vsega ljudstva potom primernega ustavnega zastopstva. Ker takega primernega zastopstva manjka, smo sc podpisani ustavni zastopniki vsega hrvaškega ljudstva iz vseh hrvaških dežela danes v stolnem mestu hrvaškega kraljestva, Zagrebu, zbrali, da se posvetujemo o blagru in težavah našega naroda in si dovoljujemo v borna-gialni udanosti in zvestobi posvečeni osebi Vašega Veličanstva in presvetle dinastije tem potom najspoštljivejšc predložiti sledečo prošnjo:
V
Vaše Veličanstvo!
Ko je po bitki pri Mohaču (1526) ostala hrvaška država brez kralja in dinastije, so vse sosedne države in takratne velesile, ki so se za krono hrvaškega kraljestva potegovale, priznale njegovo suverenno državno samostojnost in neodvisnost tako od Ogrske kakor od katerekoli druge sile. Tako velikanska. otomanska država, kateri je stal tedaj na čelu najmogočnejši vladar dinastije, Soliman Veliki, tako mogočna benečanska republika, tako presvetla habsburška dinastija, kakor tudi Ogri pod svojim pretendentom, Ivanom Zapolskim.
Po suverenni volji Božji in hrvaškega ljudstva se je dne i. januarja leta 1527. potom legitimne izvolitve na saboru v Cetinju povzdignila na prestol hrvaškega kraljestva presvetla dinastija Habsburžanov. Tako je naš narod in naša domovina kot suveren.ua neodvisna država stopila v zvezo habsburške monarhije.
Ob tej svečani priliki se je novoizvoljeni kralj Ferdinand I. v svojem in presvetle dinastije imenu s prisego zavezal, da bo vse državne pravice in svoboščine hrvaškega kraljestva, ki jih je pod svojimi domačimi kralji in j>o-zneje \;edno in neprestano do cetinjske volitve v popolnem obsegu imelo, varoval in branil.
S pragmatično sankcijo leta 1712. je preneslo hrvaško ljudstvo »kraljevsko pravico in prerogative, kakor tudi pravice kraljestva, na tisto žensko vejo prejasne avstrijske krvi, ki bo imela v posesti Štajersko, Koroško in Kranjsko.«
S tem Činom se je legitimna neodvisnost., samostalnost in integriteta hrvaške države zopet tako utrdila, da so se vsi poznejši kralji iz presvetle habsburške, rodovine, sledeč svojim in svojih prednikov sklepom in prisegam, odzivljali prošnjam hrvaškega sabora za zjedinjenje, kakor je to tudi Vaše Veličanstvo leta 1861. izvolilo storiti, ko je odredilo, da naj zakoniti zastopniki naroda, izvršijo združenje hrvaških dežela, ki se nahajajo pod žezlom Vašega Veličanstva.
Ta ukaz Vašega Veličanstva, se pa do danes ni izvršil in hrvaško kraljestvo ie še danes razkosano in različnim vladam podvrženo, tako da je od državne neodvisnosti hrvaškega kraljestva ostala le blccla senca v Ilrva-ško-Slavonski, potem ko so se tudi temu delu nekdanje države vzkratili nekdanji znaki samovladstva in neodvisnosti na najvitainejših poljih državnega življenja.
To nenaravno in protipravno razmerje v kraljestvu hrvaškem in drugih hrvaški pokrajinah je vsled tega nastalo, ker so zastopniki hrvaških stanov leta 1791). v svrho obrambe stare ustave prenagljeno in iz pretiranega strahu pred centralizacijo in germani-zacijo stopili v pogledu na nekatere državne posle v ožjo zvezo z Ogrsko. Toda (o se je le. provizorično odredilo in sicer pod izrečno kodificiranim pogojem. da sme ta začasna skupnost z ogrskim kraljestvom trajati le tako dolgo, »dokler se oni deli hrvaškega kraljestva, ki se nahajajo še pod turškim in benečanskim gospod s tvoru, zopet ne osvoje in se najde toliko ko-mitatov, da bo mogoče Hrvatom dati politiško oblastvo.«
V a š e Veličanstvo!
Ta pogoj naših prednikov, ki spri-čuje, da je razdruženje skupnosti z
ogrskim kraljestvom zakonito mogoče, kakor tudi oni, ki je vsebovan v omenjenem naročilu Vašega Veličanstva iz leta 1861., je danes izpolnjen, kajti vsled jnizadevanja Vašega Veličanstva so po dolgem času in velikem trudu prišle vse dežele hrvaškega kraljestva pod slavno žezlo prejasne dinastije in stopile v zvezo habsburške monarhije.
Ako bi se vse hrvaške dežele v okviru habsburške monarhije držav-nopravno združile v enotno in neodvisno državno telo, bi sc zadostilo živ-1 jenski potrebi hrvaškega naroda in bi se na jugu monarhije ustanovilo naj-sigurnejše varstvo za moč, velikost in sijaj prestola.
Hrvaško ljudstvo, ki ga je tudi Vase Veličanstvo zaradi njegove zgledne. zvestobe in junaške obrambe prestola v preteklosti slavno pohvalilo, bi tedaj tudi v bodočnosti črpalo zadostno moč iz svoje krvi in svoje posesti. da bi, braneč svojo zjedinjeno domovino, svojo narodno in državno individualnost, postalo najmočnejši in najzanesljivejši branik prestola in monarhije.
Sedaj pa ljudstvo, razcepljeno v več upravnih delov, gospodarsko vedno bolj propada in zalo ie naravno, cla bi, tudi če bi hotelo, ne imelo toliko moči, da bi se v slučaju nevarnosti tako obneslo, kakor bi bilo od njegove geografske lege, števila in v preteklosti dokazanega junaštva pričakovati. lit
bi položaj, v katerem se hrvaški narod zdaj nahaja, trajal še dalje, je gotovo, da bi se pritiral do obupa.
Hrvaški narod danes nima. v hrvaškem državnem pravu in v pogodbah s preslavnimi vladarji zajamčenih pogojev za. svoj napredek na kateremkoli polju narodnega življenja, ne v svoji celoti ne v kateremkoli delu svoje domovine.
Od zadnjih sto let sem ni bilo trgovinske pogodbe, ki bi ne bila v škodo hrvaškemu ljudstvu. Ni bilo prometne politike v monarhiji, da ne bi bila naravnost naperjena na uničenje blagostanja hrvaškega naroda. Hrvaško ljudstvo se gospodarsko in finančno izsesava in vrhutega še ponižuje, kakor da bi le od tuje milosti moglo živeti.
Vaše Veličanstvo!
Težko bi se še v kakšni drugi kulturni državi našel zgled, kako se zvestemu, državo ohranjujočemu narodu postavlja toliko umetnih in nenaravnih težav na pot kakor hrvaškemu
ljudstvu. Težko je verjeti, da se tak zvest in samega sebe zatajujoč branilec države, taka opora prestola, tako sistematično in zlobno oslablja in ubija, kakor to delajo ralične vlade s hrvaškim narodom, kakor da'bi bila nji-bova edina in poglavitna naloga hrv. ljudstvo v svoji celoti in v vseh svojih delih gospodarsko in kulturno uničiti in narodno ugonobiti.
V teku vseh 43 let, kar vlada na» god boni sistem, je bila Banovina vsem mogočim preganjanjem in korupcijam izpostavljena, da se je pri volitvah potlačila in potvorila volja naroda; šiloma so jo skušali raznaroditi, da bi se narodna, zavest in bistvo hi-vaškega ljudstva zamorilo.
S financielnimi nagodbami pa so je tekom teh 43 let gospodarska moč Banovine izčrpala in sicer z državnimi dolgovi za investicije, ki so so storile zgoli v korist Ogrske.
Ogrska gospodarska in finančna politika je nad 500.GU0 Hrvatov pognala od domače grude preko Oceana.
Od neizmernih vsot, ki jih Hrva-ško-Slavonska oddaja Ogrski, se Hrvaški le toliko povraea, da more svoje avtonomno uradništvo za silo borno plačevati.
Razun 6 milijardov K ogrskih državnih dolgov za izključno ogrske investicije, je Ogrska tudi bogate gozdove bivše vojaške krajine — katero so hrabri hrvaški graničarji s svojo krvjo pognojili — za zgradbo železnic izrabila in kljub temu nima zgoroja, Krajina (Lika) niti ene pedi železnice, ki bi jo z matemo zemljo Hrvaško in s posestrimama Bosno in Dalmacijo združevala.
Na razsipnost meječi izdatki Ogrske, ki se delajo tudi na breme Banovino, toda brez najmanjše koristi za hrvaško ljudstvo, zahtevajo v svoje pokritje izredno visoka in številna davčna bremena- Davčna moč obubožanega hrvaškega ljudstva, ki so ga vedno le izsesavali a nikoli z investicijami oplojevali, je že zdavnej tako izčrpana, cla mora hrvaški kmečki stan, ki tvori 90 odstotkov vsega prebivalstva, svojo zemljiško posest zadolževati, da zadosti vedno naraščajočim zahtevam njemu tuje državne uprave.
Pristanišča po hrvaški morski obali med Trstom in Kotorom, ki store iz monarhije velesilo, so — izvzemši Trst in Reko — prazna, brez vseh sredstev za svoj razvoj, in primorsko prebival s, vo, ki je skozi stoletja dajalo naj-, boljše mornarje, je prepuščeno svoji
LISTEK.
Ps toloiit i©.
Kraška slika. Spisal L. R.
Po kamcnili kraški poti je stopal učitelj Komljanec.
Jesensko jutro je bilo, nedeljsko jutro, in zvonovi pri Svetem Martinu so mu peli slavo in čast. Saj je praznovala siva vasica tam za ovinkom svojega patrona in jutro je bilo jasno in svetlo. Dolinico pokošene in očiščene, med gostim kamenjem po planotah je rumenelo grmičje, pajčevina se je sreb-rila v solncu, dolge, tenke niti od grma do grma, od kamena do kamena. Daleč naokrog se je dvigal in ie padal kraški svet, ves razdeljen in z zidovi ograjen, jasen in trpek v svoji sivi lepoti, uporen, kakor da čaka, kdaj pride prva burja.
Učitelj Komljanec se je ustavil sredi poti, potegnil ruto iz 'žepa in si obrisal rosno čelo.
»Fuimus Troes . . . Zdaj sem stara i para-, penzionist, za nič. Kako je bilo nekdaj lepo! Paglavcem som ubijal tam pri Svetem Martinu učenost v butice, včasih s šibo, včasih z dobro besedo, z vsemi sem se razumel, z očanci in z
mamkami, z županom in z župnikom — zdaj sem pa stara kost, v mestu čepim in obračam vsak krajcar, časopise berem ves božji dan in se čudim, kako se svet neumno vrti.«
Pogladil si je sivo brado in se počasi odpravil dalje. Drobne jasne oči so očetovsko zrle okrog in nekaj kakor nasmeh se je razlilo po njegovem obrazu. ko ie zavil proti vasi.
»Vse po svetu so obrača in prenavlja,« je govoril sam s seboj, »toda tu je kakor pred štiridesetimi leti. ko sem s svojo krošnjarijo odhajal. Tamle, kjer je bil takrat zid podrt, jc še sedaj, stara Zlobčeva murva je še vedno na istem mestu in zvonovi pri Svetem Martinu zvone kakor pred davnimi leti.«	. . .
In kaj zvonijo? Učitelj Komljanec je vedel, da pojo kakor včasih o svetem Martinu: Nov — te -- ran . . . nov — te — ran ... Da, nov teran — in učitelj Komljanec je prišel po dolgih letih obiskat župnika Zornika pri Svetem Martinu, svojega starega znanca, in pokušat teran, ki ga hvalijo zvonovi.
Začel je sestavljati v mislih pozdrav. ko sc zagledata, z gospodom župnikom in si stisneta roke.
»Salve, airiioe!'- poročeni in nato ga povprašam, ali jo pri Svetem Martinu še vedno tako malo ovac in malo
volne, kakor je jc bilo včasih, ko sva še skupaj Solmoštrarila. In o Homcu se pomeniva, o starih časih, o Krašev-cih in bogve o čem še.
Od veselja je začel iskati med IIo-racijevimi odami, kar jih je še imel v spominu, o kateri bi se še dalo kaj pomeniti. Kajti učitelj Komljanec je bil izdelal vse latinske šole in sam Bog vedi, zakaj je bil le star samski šol-mošter v pokoju, ne pa župnik, ki bi še pasel kje svoje ovčice.
Zvonovi so umolknili in Komljanec jc pohitel, da bi ne zamudil maše.
Poti med hišami so bile prazne, upognjena senca ga jc spremljala ob strani po raskavih, neometanih stenah, tuintam se je ozrlo vanj par oči iz nizkega okna, a nihče ga ni spoznal, nihče pozdravil.
— Nihče me več ne pozna ... — si je mislil Komljanec in skoraj bridko niti je postalo v duši.
V cerkvi jc obstal zadaj pri kropil-niku, ker se ni hotel riniti med ljudmi naprej.
Sveče so že gorele, cerkovnik Luka je odgrinjal z mežnarsko važnostjo oltar. v cerkvi je dišalo po rožmarinu in roženkravtu.
»Ej. i i neroda mežnors^ a, še vedno si tak, kakor si bil, samo hrbet se ti je upognil, lasje pobelili, a drugače se še
nosiš kot tedaj, ko si prišel vprašat v župpišče: »Gospod, kdaj bova jutri ma-ševala?« No, in moj prijatelj Žornik ti je lepo Odgovoril: »Jaz bom maševal ob sedmih — vi pa mašujte, kadar hočete! . . .«
Tako je mislil Komljanec, mežnar pa je oddrsal v zakristijo. Vse je bilo tiho v svečanem pričakovanju, sveče so gorele z mirnim svetlim plamenom.
»Bogve, ali imajo nove orgle?« se je domislil Komljanec.
Zvonec je zapel, orgle so se oglasile, kmalu je zadonel Kyrie s kora.
»Vse je kakor nekdaj . . .« je vzdih-nil Komljanec, potegnil iz žepa molek in se izkušal otresti vseh posvetnih misli.
A počasi, počasi ga je premagalo.
. Ali ni to tista maša, ki jo je pred davnimi leti sam učil? Poslušal je in poslušal in resnično — bila jc njegova maša, edina, ki jo je bil navadil pevce pri Svetem Martinu.
Vse kakor nekdaj Sara sedi pri orglah, vsi registri pojo in Gloria plove proti oltarju. In zdaj, čuj: »Laudamus Te! . . ,« Kakor da je umolknil ves j zbor nebeščanov, le en sam angel kleči pred prestolom božjim; kakor biser je čist njegov glas, ko moli Gospoda: I »Luudamus Tc! ..
nim potrebam, je tako v zavesti in volji ljudstva vkoreninjeno, da je nI sile, ki bi mogla to stremljenje iz duše ljudstva izruvati ali zadušiti.
/ato se podpisani poslanci hrvaškega naroda, člani strani^ prava iz Hrvaške, Slavon je, Bosne, Hercegovine, Dalmacijo in Istre, globoko uverje-ni, du stremljenja hrvaškega ljuds.va niso samo v soglasju z velovlastnostjo monarhi,e in prejasno dinastije, ampak so naravnost v njenem interesu, usojnjo Vaše Veličanstvo najspoštlji-veje prosi i. naj, navezujoč na najvišji reskript od 26. februarja 1861. izvoli zastopnike hrvaškega ljudstva iz vseh hrvaških dežela sklicati k posvetovanju v stolno mesto Zagreb. Naloga tega sabora bo, da v sporazumu z Vašim Veličanstvom, našim zakonitim kraljem, uredi tako notranje zadeve hrvaškega kraljestva kakor tudi njega odnose do colotnie monarhije, kakor bo odgovarjalo pravicam in in'eresom hrvaškega naroda ter sijaju in moči najvišje dinastije.
Bog ohrani, Bog obvari Vašo Veličanstvo!
Z a g r e b, 12. januarja 1912.
Vašemu Veličanstvu zvesto udani poslanci hrvaškega naroda, člani stranke prava:
Cezar Akačič, dr. Gjuro Balaško, dr. I. Banjavčič, dr. Ivica Frank, dr. Aleksander Horvat, Dragutin pl. Ilrvoj, Franjo lirustič, dr. Vuk Kis, Franjo pl. Kutrin, St.jepan Lesny, Marijan Mi-haljkovič, dr. Fran Milobar, Fran Novak, Ivan Pcršič, dr. Zivko Pctričič, pop M. Polič, dr. Stjepan p!. Pompor, dr. Vladimir Prebeg, dr. Ivan Ružlč, dr. iSiilo Starčevič, J ura j Tomac. Drago Vlahovič, pop Stipc Vučetič, Stjepan Zagorac, Ivan Zatluka, dr. Mate Drin-kovič, dr. Antc Dulibič, don Ivo Prodan, Niko čurič, Kosta Gjebič-Maru-šič, dr. Milan Katičič, dr. Dominik Mazzi, dr. Nikola Mandič, Pot ar Mrsič, dr. Jožo Sunariič, biskup dr. Ivan Ša-rič, Josip pl. Vancaš, Juraj Vescličič, fra Luka Begič, Aleksa Cvijetič, dr. Luka Čabrajič, Gjuro Džamonja, Mirko pl. Gjurkovečki, dr. Viktor Jankievič, fra Marijan Markovič, fra Alojzije Mišic, Oskar pl. Somogy, nadbiskup dr. Josip Stadler. Mato Ivlarič, Pet ar Ma-tulina, dr. I. Mladinov, prof. V. PeriČ, dr. Ante Sesardič, Nikola Skurič, Pe-tar šiniunič, dr. Červar, Kirac i Matko Lagiuja.
gališki deželni zbor.
V gališkem deželnem zboru v Lvo-vu so uprizarjali rusinski poslanci zelo hrupno obstrukcijo. Prinesli so s seboj raznovrstna godala in uprizorili v zbornici koncert. Med vsemi je bil najbolj vnet in živahen rusinski poslanec Staruh. Ko ga je deželni maršal grof Badeni zaradi tega poklical k redu, mu je odvrnil: »Vi ste maršal za deželo, jaz pa maršal za niuziko.« Kljub temu je precej upanja, da se bodo Poljaki in Rusini sporazumeli in sklenili pravično volilno reformo za deželni zbor, s katero bodo tudi Rusini deloma zadovoljni in obstrukcijo ustavili. Rusini zahtevajo namreč zase 31 odstotkov vseh galiških poslancev, dočim jim ponujajo Poljaki 26 odstoikov.
diralc francosko naselbino v Hode'dl v Rdečem morju in povzroči.e veliko škodo. O zadevi poroča francoski list »Libcrto« sledeče:
Francoska železniška družba »Conij agnie du Chemin de fer Ilodelda Sanaa«, ki zida železnico med Ilodeido in Sanaa, je dob.la 27. januarja od laške vlade ukaz, da mora v teku pptih dni vsa dela ustavili, ker hoiejo laške ladje ta del arabskega obrežja, ki je v turški lasti, blokirati. Ker ni družba tega roka držala, so laške ladje železniške naprave, dela, sploh vso naselbino porušile.
Naselbina jo popolnoma uničena, 10 Francozov, med njimi 12 Inženirjev je brez strehe, družba sama pa ima škode okoli 12 miljonov frankov. Družba sc je že Ia.isko leto ustanovila v Parizu, kjer je na„ela 23 milijonov frankov posojila. Francosko časopisje poživlja vlado, naj nemudoma laško vlado v Rimu energično prime in odpošlje francoske bojne ladje v Rdeče morje.
turški vojni minister o vojni.
Turški vojni minister Mahmucl Šefkct Paša se je izrazil nasproti dopisniku berolinskega lista »Lokalan-zeiger« v Carigradu sledeče: »Mi držimo vojsko prav lahko zelo dolgo, Italijani pa nc; zagotavljam vam, da no stane nas vojna niti pet odstotkov tega, kar slane Italijo. Bomo videli, kdo bo dalje zdržal, mi ali Italijani. Italijani so zasedli pet točk na obrežju in so proglasili aneksijo Tripolisa in Cire-najke. To je naravnost smešno. Abcsi-nijo so ravno tako svoj čas proglasili za svojo posest. Nazadnje so pa bili le Italijani poraženi. Tako bodo najbrže tudi v Tripoli.su odnehali. Sklenitev miru bi na naši strani vzbudila po celem moha-medanskem svetu silen nemir. Pri nas no misli nihče na mir, najmanj pa jaz in moji tovariši v ministrstvu.
odstop laškega ministrskega predsednika.
Francoski list »Eclair« poroča iz Rima, da bo laški ministrski predsednik Giolitti zaradi svoje bolezni laškemu kralju podal svojo demisijo.
znamenit govor angleškega zakladnega kanclerja lloyd georges-a.
Iz Londona poročajo: Kancler Lloyd Georges je imel 3. februarja znamenit govor, v katerem je rekel tudi sledeče: Zgodovina ne pomni, da bi bila Anglija proti vsaki nevarnosti vojske tako oborožena, kakor je sedaj. Če hočemo začeti varčevati pri državnih financah, moramo na vsak način z oboroževanjem prenehati. Ali dokler vladajo med narodi zavist, ljubosumnost, strah in sumničenje, je nemogoče oboroževanje ustaviti. Maroška zadeva, ki je povzročila med narodi toliko vznemirjenja in nasprotstva, je rešena na korist Francoske, Nemčije in Anglije. Ali ni ravno ta trenotek pripraven, da se Francoska, Nemčija, Ruska in Anglija med seboj sporazumejo? To se da lahko doseči. Svet bi postal boljši in bogatejši, davki bi se znižali in denar, ki gre sedaj za oboroževanje, bi se obrnil za zboljševanje ljudskega stanja in napredka. Vogelni kamen dobrih financ sta pa mir in dobra voljo.
žalostni usodi ter v kolikor sc ne izseljuje za kruhom v dul,nji svet, doma mutnrielno in fizično hira in propada.
Z Reko, ki se je proti pravu od hrvaškega kraljestva odtrgala, se skuša razvoj Ostalih pristanišč hrvaškega Primorja pre,prečiti.
Prav tako sta se Istra in Dalmacija, ta dva dela nekdanje hrvaSke države, v cislitvanski polovici monarhi,c za.iemar.li. V Istri, kjer tvorijo Hrvati in Slovenci večino prebivalstva, je ta večina izročena nadvladju italijansko manjšine, kaiera preprečuje vsak gospodarski, kulturni in narodni razvoj nešega naroda.
Pod današnjim sistemom, in upravo pa trpite Istra ui Dalmacija tudi v gospodarskem oziru. Trgovska mornarica, ki je pred enim s;oletjem v Dalmaciji in Istri cvetela in tvorila velik in bogat vir blagostanja za prebivalstvo. jc danes vsled slabe gospodarske politike popolnoma propala. Dočim se drugod v monarhiji v svrho povzdige trgovine in prometa uravnavajo reke in gradijo kanali, leže tako v Hrvaški in Slavoniji kakor v Dalmaciji in Istri velikanski zemljiški kompleksi zamočvirjeni pod vodo.
Cela Dalmacija kljub postavam in pogodbam nima nobeno prave železniške zveze, ne z monarhijo ne s svojim narav ni nt ozadjem, Bosno in Hercegovino.
Bosni in Hercegovini pa se je dala ustava, ki je že zdaj v praksi pokazala, da je brez vse vrednosti. Vse polno državnih poslov jc kompetenci bosanskega sabora odtegnjenih. Deželna vlada saboru ni odgovorno. Sklepi lega sabora so ne morejo vzakoniti, ako .lil« dve tuji vladi, na kateri zastopstvo ljudstva nima nobenega vpliva, ne pritrdita. Prebivalstvo teh dežela še danes nima določnega državljanskega prava.
Vaše Veličanstvo!
Razkosano hrvaško ljudstvo, kateremu se je tudi Medmurje protipravno odvzelo, se na tuk način izsesava, da nikakor ne bo več zmožno rešiti v monarhiji tiste naloge, ki mu naravno in po svoji zemljepisni legi pripadajo.
V vzdrževanju tega stanja tiči velika nevarnost za najvišjo dinastijo in monarhijo. Hrvaški narod je, ko je vstopil v zvezo monarhije, prinesel s seboj vse zaklade suverenske samostojne države, jc pa razun golega fizičnega življenja skorej vse izgubil. Hrvaško ljudstvo je bilo in jo še danes po svoji geografski legi, moči in zvestobi trdna podlaga in jamstvo za velovlast-nost monarhije. Za to monarhijo je hrvaški narod doprinesel neizmerne žrtve in kljub svoji zvesti udanosli do najvišje dinastije gleda s strahom nasproti možnosti, da. so bile vse te žrtve zastonj, kakor tudi z največjo boljo čuti svoje današnje žalostno in nenaravno stanje.
Mi podpisani zastopniki hrvaškega naroda iz vseh hrvaških dežela nc vidimo drugega izhoda in ne poznamo drugega sredstva, kako bi moglo hrvaško ljudstvo v svoji domovini zadovoljno in srečno izpolnjevati svoje zgodovinsko poslanstvo v čast presvitle dinastije in v korist monarhije, kakor če se mu vime njegova častitljiva državna ustava in teritorialna integriteta.
To zakonito stremljenje hrvaškega naroda, ki no odgovarja samo njegovemu v pogodbah temelječemu državnemu pravu, ampak tudi njegovim gospodarskim, kulturnim in nacional-
Moj Bog, slabe so bile orgle, glasovi pevcev in pevk neuglajeni, zmu-čeni od dela — in vendar učitelj Kom-Jjanec je zaprl oči, s tresočo roko segel po ruto in si obrisal dve solzi, ki sta mu nepričakovano spolzeli izmed trepalnic.
»Laudamus Te!:;
Kje je že tista, ki je pela tako čisto, tako lepo kakor angel ? Kje je Anka, ki jc mislil učitelj Komljanec nanjo, ko je bil še mlad fant in mu ni bilo žal, da je š avo xmi latinskimi šolami le vaški šolmošter?
Prvo pomlad je pela na koru, še ni vedel mladi učitelj, za aj misli nanjo, na bogato županovo hčer — in na jesen jo jc že vzela smrt.
»Ni bila za ta svet, predobra, pre-blaga je bila . . .<; so rekli ljudje, učitelj Komljanec pa je postal od tistega Časa voPjjn romar, v nobenem kraju ni bil zadovoljen, povsod ga je preganjal nemir. dokler ga niso vpokojili.
"Da, da — Bog ti daj večni mir, ti blaga Anka!« je vzdihoval Komljanec in sc zopet izkušal zatopili v molitev.
Prišel je evangelij in gospod župnik je izpred oltarja prebral zgodbo o obujenju J a j rove hčere-. Tudi pridigal jc o ti Je i in io primerjal z dtiso. ki in
laško • turška vojska.
Med Lahi in Francozi je prišlo zopet do novega spora, ki je veliko resnejši, kakor de bila zadeva s francoskimi ladjami »Carthage« in »Manouba«. Laške vojne ladje so namreč bombar-
obudi Gospod iz smrtnega sna v življenje.
Komljanec je poslušal in poslušal. A vse drugače kakor pred davnimi leti, ko si je želel, da bi Gospod obudil tudi Anko iz smrtnega spanja, da bi vstala izmed rož vsa nedolžna in čista kakor je ležala na parah tisto nedeljo, preden so jo položili v grob.
Vse drugače mu jo bilo v duši, zakaj dolga leta so že pretekla od tedaj, vse polno trpljenja in bridkosti — zdaj je bil že star in siv, vedel je, da je življenje le križ in težava, da so redki trenutki sreče in blaženosti. In zato ni bilo v njegovih mislih nič več trpke bridkosti, ampak le lop. otožen spomin.
Po pridigi je molil župnik dolgo vrsto očenašev za dobre namene, za življenjske potrebe, za. žive in mrtve.
Komljanec je pazno poslušal imena umrlih, ki se jih je spominjala srenja v molitvi. In kohko jih je bilo, ki so že legli v grob, ki jih jc on poznal in bi nikdar ne bil mislil o njih, da jih pobere smrt pred njim.
Gospod je končal s prošnjami, povedal oznanilo in zapel Čredo.
Komljanec pa se jo zamislil, čutil jo, da jo star, da preteče morda še le o, morda še mesec, morda teden --- in ne 1 bo gn vet* . . .
ANGLEŠKE EMANCIPIRANKE ZA ŽENSKO VOLIVNO PRAVICO.
Ko se je pripeljal preteklo soboto ministrski predsednik Asquith v London, so mu rastopile angleške boriteljice za žensko volilno pravico pot in so mu začele
»Glej, in nihče ne bo jokal za mano, ne zapustim ne sinov, ne hčera . . . Svet pojde svojo pot, naj živi učitelj Komljanec ali ne . . .«
Skoraj mu je bilo bridko, da jc ostal tako sam kot drevo, ki ni obrodilo, ki se posuši in pade, ne da bi -o kdo zmenil zanje.
A vendar — ne. Svojo do'žnost je izpolnil, svojo delo dokončal. In vselej in povsod ga je spremljal lep spomin na Anko kakor zvesta roka in ta spomin je bil roža njegovega življenja in zvezda 'njegovih dni. Zaradi nje je ostal fant in skoraj ponosen je bil na svojo zvestobo tej edini mrtvi svoji ljubezni . . .
Polagoma se ie zjasnilo v njegovi duši.	t
In ko je pozdravil po maši svojega prijatelja, župnika Zornika, tedaj mu je ta krepko stisnil roko in vzkliknil: »Komljanec, Bog te sprimi! še vedno si stari fant, živ, vesel kakor včasih!«
Zvonovi so zvonili, solnce je sijalo, vrabci so čebljali po strehah na l anionih med korcl, vaški oCanci so pozdravljali župnika in starega učitelja — tam za hišami pa je čakalo svetlo, belo žup-nišče.
»razlagati« žensko volivno pravico. Ko se jih je hotel Asquith znebiti, ga je cela čela obkolila in začela nad njim vpiti in razsajati. Predsednik je bil popolnoma brez moči, dokler ga niso rešili iz tega sitnega položaja policaji in mu pomagali v voz. Ženske so hotele na Asquitha pritisniti, da bi se v včerajšnji ministrski seji sprejel v vladni program tudi sklep, da se u . ženska volivna pravica.
ZMEDE foA KITAJSKEM.
Na Kitajskem sta še vedno dve vladi: cesarska v Pekingu, republikanska v Nan-kingu. Nobena noče odnehati, odločilni bitki med cesarskimi in republikanskimi četami se pa obe vladi skrbno izogibljeta. Angleški list »Ncw York Nevvs« poroča iz Tokia, da se je odločila japonska vlada, da bo sama v zmede na Kitajskem posegla, in sicer na korist cesarske vlade v Pekingu. S kom ji bo kitajska dinastija ta korak plačala, ni znano, zastonj pa Japonska tega ne bo storila, ker še sama nasledke rusko - japonske vojske preveč čuti.
Preosnova Milanskega mestnega poli-cijskeoa urada.
V spomenici, ki je predložena o tem občinskim svetnikom obseza prvi del nujno potrebno ustanovitev samostojnega mestnopoliCijskega urada brez druge aprobacije z lastnim vlož-nim zapisnikom in lastno registraturo, neposredno in edinole pod županom. Spomenica predlaga, da se pomnoži uradniško osobje policijskega urada in popolni strežniški zbor, lo pa, ker oba ne zadošča več in zlasti s tako pičlo odmerjeniiu konceptnim personalom pri sedanjih razmerah nikakor ni mogoče več izhajati. Pravi promet spisov mestncpolicijskega urada 1910. je znašal torej naravnost veliko število 80.430. Uradniško osobje naj bi sc pomnožilo za enega konccptnega praktikanta, enega. kriminalno - policijskega kancelista in dva pomožna uradnika ali namesto zadnjih enega uradnika in enega pomožnega uradnika. Policijsko-stražniški zbor naj bi se pomnožil za 20 mož in sicer za štiri nadstražnike, devet stalnih in sedem pomožnih stražnikov. Dalje predlaga spomenica imenovanje oficijanta Viktorja Ciuhe policijskim kancelistom; policijskega kancelista Toplikarja policijskim oficija-lom; eventualno tudi kancelista Janko Kaplerja pisarniškim oficijalom (v slučaju prvega izpraznjenega mesta); podelitev naslova in značaja koneipista konceptnemu praktikantu Breskvarju in policijskega nadkomisarja pol. komisarju Jančigaju ocinosno njuno imenovanje koncipistom oziroma nad Komisarjem — glede sedanjega policijskega svetnika g. Lauierja, ki je spomenico sestavil, prepušča spomenica povišbo razsodnosti občinskega sveta. Spomenica dalje predlaga preureclbo prejemkov polocijskostražniškega osobja z nastavki 1200, 1300 in 1400 kron temeljne plače; uvrstitev ječarja Pirha in detektiva Ljubiča med policijske nadstražnike; regulacijo pristojbin za posebno službovanje policijskega osobja po priloženem načrtu. O regulaciji pristojbin za posebno, perijodično se ponavljajoče izvanredno službovanje mes-tno-policijskih uradnikov, civilnih organov in stražnikov, katero vprašanje je naravnost pereče, omenja spomenica: Navedeno mestnopolicijsko uradniško in strežniško osobje, opravljajoč policijsko eksekutivno službo, je ne samo na slabšem stališču nego c. kr. drža v.-policijski organi, marveč je tudi veliko bolj neugodno situvano kakor vsi drugi uradniki, sploh organi mestnega magistrata. Dočim je vsak korak, katerega stori uradnik ali organ c. kr. državne policije izven uradnih ur ter pod pogoji tudi med uradnimi urami izven urada službeno, plačan s posebno, za dotično službo določeno pristojbino — vrši se pri mestnem magistratu v policijskem uradu policijsko - e. sekutivna služba, izven uradnih ur, v prostem času dotičnlkov, popolnoma brezplačno, če abstrahiramo od pristojbin za intervencije pri zborovanjih in za nočne patrulje in inšpekcije. Drugi magistratni uradniki odnosno organi so izven uradnih ur, ponoči ter ob nedeljah in praznikih prosti ter delajo, kar hočejo — policijski uradnik ali organ, katerega zadene dnevniška, inšpekcijska, intervencijska, pripravijenos na, poulična, sploh katerakoli posebna služba, nastopiti mora službeno in v uniformi brez ozira na uradne ure ali nočni čas. Zlasti mora biti dnevniški uradnik vedno v svesti, da se ga lahko pokliče iz kateregakoli vzroka v svrho poslovanja v službo in je zatoraj v svojem prostem gibanju omejen. Da tako stanje nikakor ni nadalje vzdržljivo, je pač očividno in razmere naravnost kri-fe po pmlnignConju v korist policij-
skega osobja. Na vsak način moralo bi so dotičnikom, kadar morajo službovati izvanredno, pripoznati pravico do nekake odškodnine, t. j. do pristojbine in sicer tem več, ker jc vsako tako izvanredno službovanje navadno združeno tudi s stroški. N. pr .mora se ali obedovati ali večerjati v gostilni, v uradu, na stražnici, namesto doma pri družini, vporabljati po večkrat električno cestno železnico ter plačati vožnjo itd. Da se temu nedostatku odpomore, predlagam, naj se uvedejo, nekako po vzorcu za c. kr. državno-policijsko osobje, tudi za vse mestno-policijske organe primerne pristojbine, katere bi morala plačati ali stranka, če se vrši dotično posebno službovanje na njeno korist ali povodom prošnje, sploh vloge , ali pa mestna občina, če se vrši službovanje v javnem interesu..— Do sedaj to vprašanje ni bilo urejeno. Normirane so pač za policijske uradnike pri službovanju v javnem interesu pristojbine 4 K za intervencije pri zborovanjih in 7 K za nočne patrulje, vso drugo osobje pa povodom takega poslovanja ne dobi nobene pristojbine. Nadalje so vpeljane za posebno službovanje na korist stranke takozvane, po strankah plačane inšpekcijske pristojbine in sicer za uradnika 4 K, če je trajala služba manj . ot 4 ure, 7K 50 vin., če jc trajala služba dalj časa nego 4 ure ter za stražniško osobje pod istimi pogoji 1 K 20 vin. in 3 K 20 vin. Iz razkaznice na zadnjih dveh straneh predložečega poročila se razvidi naLančno vrsto in vsebino pristojbini podvrženega poslovanja, čas poslovanja in znesek pristojbine, katera je različna z ozirom na službeni čin do-tičnika (uradnik, stražniško osobje brez razločka). Nastavki pris.ojbin gotovo niso previsoki in ne pretirani, da, z ozirom na kolosalno draginjo in na vobče otežkočeno preživljanje še cc'o prenizki. Izven teh pristojbin uvesti bi bilo takoj za preiskavanje aretovanili žensk pristojbino, kakor je to povsod vpeljano, in sicer predlagam 20 h za preiskavanje po dnevu, t. j. od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, in 50 h /a preiskavanje po noči od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Do sedaj je ječarja Pirlia žena izvrševala taka preiskavanja popolnoma brezplačno; a siliti se je do tega ne more nikakor, tem manj, ker je bolebna in ji vstajanje po noči škoduje na zdravju. Preiskava se pa mora jzvršiti po »zaupnih ženskah«. -- Spomenica toplo priporoča, naj bi se ta nasvet glede vseli pristojbin sprejet ter tako ugodilo dolgoletnim željam, prošnjam in pritožbam mestnopolicijs "'ga osobja. Končno predlaga spomenica po možnosti odkazanje boljših uradnih prostorov ter zaključuje: Preosnova stala bi pač precej denarja, toda stroški ne bi bili neproduktivni, marveč plodonosni za občino. Če dobi mestna policija drugačno obliko in drugačno stališče, imela.bode veliko večji ugled v javnosti in zaupanje pri občinstvu, tudi ne bo več povoda za c. kr. deželno vlado, posegati tolikrat v poslovanje mestne policijo, kar bo le na l-orist občinske avtonomijo.
K POLNOLETNOSTI BOLGARSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA BORISA.
Dne 31. prosinca t. 1. je dopolnil bolgarski prestolonaslednik Boris 18. leto in je bil vsled tega dne 2. svečana proglašen polnoletnim. Povodom tega slavlja je bilo zbranih v Sofiji mnogo visokih oseb. Kakor je mogoče znano našim čitateljem, izhaja prestolonaslednik iz prvega zakona kralja Ferdinanda s princezinjo Marijo Lujizo Bur-bonsko iz Parma, ki je umrla 1. 1899. Pred tremi leti se je pa kralj zopet poročil s princezinjo Eleonoro Reuss. Prestolonaslednik Boris jc edini član bolgarske kraljeve rodovinc, ki pripada grškovztočni veri. Mladi prestolonaslednik je knez tirnovski, ima šaržo poročnika v 6. pešpolku in je šef dveh drugih polkov. Boris je želo nadarjen mladenič in se zelo zanima za vse dogodke, tako da nudi najlepše upanje za svoje bodoče vladanje. .Vladni list
»Rosja« pri tej priliki povđarja, da je delo za moderno Bolgarijo končano. List povdarja velike zasluge kralja Ferdinanda za moderniziranje Bolgarske.
Koroške iiovlce.
k Sto'a podružnica »Siidmnrke« se
ustanovi te dni na Koroškem. Koroš к Slovenci — ustanovite v vsa! I žujrniji podružnico »Slovens* e Straže«! Po navodila pišite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani, ki vam preskrbi tudi govornika na ustanovnem shodu.
d Narodna čitalnica v Celovcu priredi veliko predpustno veselico v sredo, dne 7. februarja 1912, v veliki dvorani hotela Trabcsinger. Spored: 1. Rado Murnik: »Bucek v strahu«, Šaljiva igra v enem dejanju. 2. Petje. Nastopi moški sekstet narodne či alnice. 3. Prosta zabava, pri kateri svira vojaška godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K.
k Viseča železnica na DobraiS. Inženir Wettich je imel v Beljaku preda-va.ije o zgradbi te železnice. Vozilo bi se vsakokrat na Dobrač lahko 15 oseb vožnja bi trajala 33 minut. Vsako uro bilo bi tri vožnje. Zgradba bi veljala 1,200 000. Vabil je k podpisu akcij.
k Nagloma je umrl v Celovcu gosp. Romaald Auerihg, ravnatelj deželnega liipo ečnega zavoda, star 51 let.
— Od vlaka pri Opatiji povožena ženska e le'a 1874. pri Celovcu rojena kuharica Ivana Rupič.
Ljudski oder.
»Pri belem konjič' u«.
Premijera dne 2. februarja 1912.
Pisati veliko o igri, ki je svojo bur-kasto dolžnost že izpolnila po vseh srednjeevropskih odrih in jo izpolnjuje že dvajset let, se mi zdi odveč.
Nekaj posebnega je bilo za »Ljudski oder« prvo gostovanje! G. Anton Verovšek je gostoval v izborni vlogi Oroslava Bučka. Pri prvem nastopu frenetično aplavdiran je izvabljal z vsako besedo in z vsako kretnjo ve elo razpoloženje in salve smehu. Igral je pa tudi res izborno On nima tistega narejenega, rezkega in ciničncga modernega humorja, njegov humor je naraven, kot je naravna njegova igra. Neprisiljen vseskozi! Kar vre iz njega! Vsaka pointa in vsak najmanjši detajl, vse jo bilo zaokroženo in je zade'o svoj cilj! Koncem vsakega dejanja je žel priznanje za svojo res izborno igro.
Splošno naj omenim, da se je vobče igralo prav dobro, seveda par »lese-nosti« še ni izginilo, dve vlogi niso bili posebno srečno zrsedene, drugo pa je kazalo velik, prav velik napredek. Poznalo se je, da je Verovšek ves perso-nal »potegnil« za sabo in dvignil k sebi. Igra je bila prav dobro naštudirana in je tekla ja'o gladko, vsi dovtipi so bili »prinešeni«.
Najboljša od vseh je bila Meta (Erjavec). Živa in naravna igra, rezka iz-govorajava, neprisiljeno pointira.ije in čedna zunanjost — vse je pripomoglo do popolnega uspeha. Samo premalo se ji je poznalo, da je »gostilničarka«, premalo sc je brigala za gostilno in preveč je govorila v neblagodonečem ljubljanskem dialektu. Drugače pa jc za diletantske razmere — izborna!
Njen partner Žan (Kalar) ji jo vredno drugoval. Kdor ju je videl v tretjem dejanju, ko se poslavlja Žan od gostilne, se je čudil njihovi naravni in v detajl izdelani igri. Prinašal je vse, kar se da dobiti iz vloge, dobro in lepo zaokroženo. Samo pokloni so se mi zdeli preveč kačje-vijugasti.
Gorski (dr. Kovač) odločno napreduje. Samo najmanj za deset let je imel premlado masko, to je bil visoko-šolec, ne advokat. Sempatje mu je ušel kak slabo razumljen stavek iz vloge, ki ga ni prav »prinesel«, v celoti je bil dober. Tudi gorkih tonov je našel in ljubek je bil v govoru. Le malo več temperamenta še! In vaje, da se ob hitrem govorjenju ne bodo zadirale besede sredi stavkov.
Kinska (Tilka) je boljša v veselih partijah, kot v tragičnih. Bila je ljubka. Naj pohvalim njeno pazljivost pri igri in njene hitre upade v dialog. Pozna se ji skrb za uspeh in resna volja.
Dr. Koprivar (Pavšek) jc bil za diletantske razmere dober, vsekakor letos ni bil še nikdar boljši. Našel je ti sto zamaknjenjc starčka v naravo, i i je tako karakteristično za to vlogo. Dovršen seveda ni bil. a je bi1 o čisto častno, kakor je Igral. Le tako naprej!
Vrhunec (Minka) so je prvič v večji vlogi izkazala za prav dobro moč. Samo malo več elegance in prožnosti. V celoti je prav dobro zadela svoj tip. BiH smo prav zadovoljni s tem prvim nastopom. Ima talent!
Jerina (Skubic) je igral tako — tako! On bo pač dober drastik, a za diskretne partije se ni izkazal. Bil je preveč neokreten in imel nelep in neele-ganten kostum in premlado masko. Včasih je bil dober, a koncem drugega dejanja nam ni ugajal; zadrževal je hitri tempo. Naj pri reprizi popravi te hibe. Naj bo naraven in neprisiljen.
Druge vloge so epizodns; prav izborni so bili dr. Zaletel in Olga, sodnik Matevž, Jerica (naraven nastop), Pe er, pikolo. Bili so docela na mestu in so igrali nad diletantskim nivojem. Zadovoljni smo bili z Mačkom, potoval-ccm, Pepco, kuharico, Janezom in Miho, pokvarili niso ničesar. Ostali so v poštenem okvirju cele igre. Slabi pa so bili Amalija (neizmerno lesena in neokretna), Tine (nerazumljivo govorjenje in pretirana karikatura, sicer je Tine lepa vloga), Rezika (premalo gibčnosti) in turist (deklamiranje).
Le tako naprej Napredek je očivi-den!
Insccnacija je bila prav dobra in oderska slika jako lepa! Dr. A. M.
XXX
V nedeljo, 11. t. m., se ponavlja z g. V e r o v š k o m v vlogi Bučka burka »Pri belem konjičku« ob 7. uri. Vstopnice se dobi v predprodaji od danes naprej v »Katoliški Bukvami«. Ker je začetek že ob 7. uri, se bo igra 1 ončala že ob 9. uri 15 minut, nakar opozorimo goste z dežele.
N»i na Porlusalskeoi.
Iz Lizabone došli potniki pripovedujejo, da se je republikanska garda združila z vstaši. Karbonarija je s sla-vaklici na socialno revolucijo metala dinamične bombe na čete. Vlacla je sicer pozvala čete iz province v mesto, vendar se boje, da bi ne mogle priti, ker jc mnogo železniških prog uničenih.
V Madridu se razširjajo vesti, da nameravata posredovati radi nemirov na Portugalskem Anglija in Španija.
Policija cele noči stika za revolucionarji. Na trgu Flora v sredini Lizabone se jc razpočila bomba. Ena oseba je bila usmrČena, dve težko ranjeni. V prostorih strokovne zveze so odkrili elavnico bomb. Policija je zaplenila veiiko množino razstrelivih snovi, revolverjev in bodal.
Zbornica jc izrekla vladi zaupanje in sprejela prodlog vlade, ki meri na to, da ostane obsedno stanje mesta Lizabone šc v veljavi. Vlada predlaga, da se tekom nemirov aretirane osebe izro-če vojaškim sodiščem, ki naj jih obsoja v skupinah po 25 oseb. Vseh areti-rancev jc neki okoli 3000. »Magdebur-ger Zeitung« poroča iz Lizabone: Voditelji s avkarskega gibanja so vsi aretirani in vojaškemu sodišču izročeni.
Vlada razširja vest: Vlada je zaplenila veliko korespondenco, ki dokazuje zvezo med delavskimi voditelji in monarh stično centralo v Londonu. Skoro ves štrajkovski denar je prišel iz inozemstva. Da se ta stvar pojasni, so zaprli monarhis ič.ia vodiielja Ace-vedo in Joao Franca ter pet bivših mo-narhistovskih ministrov. Vlada bo v kratkem še več aretacij socialistov odredila. Nemiri sami so skoro končani. Kljub temu traja obsedno s anje dalje, vendar pa se milo uporabi a. Železničarji, plinarničarji, ele triki, peki, poštni uradniki in vozniki so šli zopet na delo. Mesto je mirno.
Poročilo od včeraj se glasi: Danes so v več ni lovaren delavci zopet žar eli delali. Ječe so napolnjene z areliranci in namerava vlada vse demonstrante deportirati. Vojaška diktatura bo trajala najbrž več mesecev.
ЖШ iicvice.
š štajerski deželni, zbor. Iz Gradca se m in poroča: V sobo!o, dne 3. februarja, e nemška večina, izvzemši Wastianovo skupino, slovenskim zastopnikom oficielno javila pogoje glede izpolnitev njihovih zahtev. Večina hoje imeti zaradi pokritja zagotovilo, da ji pustijo slovenski poslanci popolnoma pros e roke. Za to jc samo ona odgovorna in odklanja v tem oziru vsak kompromis. Načrta za pokritje iz tega principielncga stališča slovenskim zastopnikom tudi ne javi. Hudobni jeziki pravijo, da načrta še sploh nima. Nadalje ne prevzame večina za zadržanje Wastianovc skupine nobenih garancij, razven da jim dobrohotno prigovarja, naj no obstruirajo. Večina tudi zahteva, da pridejo najvarnejše slovenske zahtevo šele po proračunu na dnevni red. Slovenskim zastopnikom, ki so imeli včeraj pvedpoldrto še posvetovanje, odgovor ni bil tofcak. Izjavili so, da so pogoji nesprejemljivi in garancija nezadostna. Krščanski so-
cia.'ci, kakor izvemo, previdno stališče Slovencov odobravajo.
š štajerski liberalci streljajo v svojem nasprotovanju proti slovenski obstrukciji v deželnem zboru kozla za kozlom. Sedaj nasprotu.ejo celo temu, da bi prišla v deželni šolski svet tudi dva zastopnika kmečkega ljudstva. Sedaj v dežeinem šolskem svetu ni nobenega zastopnika kmečkih interesov. Vidi sc torej, da slovenski poslanci, ki jih je poslala Kmečka zveza v Gradec, resno izpolnjujejo svojo nalogo, ker hočejo tudi na šolskem polju priboriti kmečkemu življu v deželi vpliva. L.be-ralci pa. ki se ob vsakih volitvah smu-čejo okoli kmeta, smešijo in nasprotujejo temu prizadevanju. Zares veliko potrpežljivost ima slovensko kmečko ljudstvo, da taka protikmečka stranka najde med kmeti prostorov za svoja zborovanja.
š Nemški lisii vedo poročati, da je delala zadnjo dni tudi ta okolnost težave, ker hoče nemška večina zvišati deželne doklade. Za konfuznost v nemških vrstah je značilno, da sami ne vedo, za koliko odstotkov bi jih naj zvišali. Na vsak način bi sc baje naj zvišale za 12 odstotkov. Toliko približno je potrebno za nove učiteljske plače. Ves drug primanjkljaj bi se naj pokril s posojilom. Ni prav razumljivo, zakaj bi se naj samo za učiieljske plače zvišale doklade. Zato je stališče slovenskih poslancev popolnoma pravilno, da zahtevajo jasno sliko o rednem deželnem primanjkljaju in da ne pripustijo zv.sanja doklad samo po kapljicah. Tudi to je treba povdarjati, da nikakor ne gre, deželne finance sanirati z davki, ki zadenejo v prvi vrsti kmeta in obrtnika. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bi bilo treba za saniranje deželnih financ, ako bi se za to uporabile samo doklade, 40 odstotkov. Hvala Bogu, da imamo poslance, ki tudi v tem oziru vedo zasiopati stališče naših kmetov in obrtnikov. Liberalci pa vkljub tej situaciji resolucionirajo, da je treba brezpogojno iti v deželni zbor zaradi prispevkov k okrajnim cestam. S 40 odstotki novih doklacl si pač lahko tudi okrajni zasiopi dajejo sami krasne prispevke.
š Iz Gradca nam pišejo: Nemci škripajo z zobmi od same jeze nad slovensko obstrukcijo. Učitelji jim štraj-kajo in izstopajo iz nacionalnih društev. Volilci spregledavajo, kako je večina slabo in lahkomiselno gospodarila. Slovenska obstrukcija je tudi nemške volilce privedla clo spoznanja, da je sedanje gospodarstvo deželo pripeljalo na rob financielnega ruina. Do sedaj sc nihče ni brigal za pokritje, delali so se vedno novi dolgovi s posojili. Obstrukcija pa je večini zaprla pot do novih posojevalcev. Med nemškimi volilci vre in nemško-nacionalna stranka je v razsulu. Tudi med veleposestniki se je pričelo gibanje prod sedanjim veleposestniškim zastopnikom. Velik političen greh bi bil, ako bi Slovenci sedaj nemškim nacionalcem priskočili na pomoč in ustavili ta razkrojcvalni proces svojih največjih nasprotnikov. Kar delajo liberalci, je navaden zločin, ki izv.ra ali iz politične kratkovidnosti ali iz izdajalstva. ali iz obojega. Slovenskim poslancem kličemo samo: Landgraf, bleibe hart!
š Umrl je dne 26. januarja gosp. Janez Klemenčič v Čagoni v Slov. goricah. Rajni je bil znan kot zelo podjeten gospodar. Kot vinotržec je prepotoval malone vsako leto velik del Koroške in Gornje Štajerske in si je tako pridobil znatno premoženje. Štirje njegovi otroci so tudi premožni veleposestniki, g. Jožef Klemenčič pa deluje z vnemo kot učitelj. Rajni je volil v okrajni zastop lenarški vedno s Slovenci.
š Uboj. Pri plesu, ki se je vršil v neki gostilni v Šikoljah pri Prsgrskem, je prišlo med tam na strelnih vajah se nahajajočimi celjskimi in mariborskimi vojaki ter kmečkimi fanti do pretepa. Neki korporal je ukazal na fante streljati. Vojaki so res štirikrat ostro ustrelili na fante. En strel je zadel Antona Horvata iz Pongerc ter ga loko nevarno ranil, da je pwr dni nato umrl v bolnišnici.
š Konkurzi. V Marenbergu jc v kon-kurzu trgovec Povoden, — V Ptujski gori pa je prišel v konkurz mesar Hugo Wies-censtein.
š Premcmba pesesti. Cementno tovarno v St. Rupertu pri Laškem trgu, do-zaajno last \Vithalmovo, sla kupila cc-mentni tehnik Maks Ezezcsny ter trgovec in veleposestnik Kari Hcrmann, oba v Laškem trgu.
š Smrtna kosa. V Rogatcu je umrla ccdnikova soproga gospa Elizo. Tillcr roj. Bcrlizg v 23. letu starosti.
š Roko si zlcm'le. Pred kratkim je popivala poscstnica Antonija Rupnik v Šmarju pri Jelšrh v Fidlcrjevt gostilni. Ko je bila :c nekoliko pijana, jc začela po sobi razsajati in pobijati kupice. Eno je tudi vrgla v gosta Antona Zatlerja. Ta pa ni razumel šale. Sunil jo je v rebra tako
močno, da sc jc zvrnila po tleh. Ko jc vstala, sc je vrgla na Zatlcrja in ga hotela podreti na tla. Ta pa jo je kratkomalo vrgel iz gostilne. Kmalu jc začutila v roki bolečino in zdravnik jc konštatiral, da ima zlomljeno roko.
š Ogenj — ena oseba zgorela. Iz Po-fenšaka sc nam poroča: Ogenj jc vpepelil gospodarsko poslopje viničarja Jožefa Novaka. Nesrečni Novak pa je tudi sara našel smrt v plamenih. Bil je tako sežgan, da ga .sploh ni bilo več poznati. Glava mu jc odgorela popolnoma. Vzrok požara ni
znan.
Dnevne novice.
r Volitve v trgovsfo in obrtno zbornico. Naša odkritja o nečuvenih razmerah, ki jih je trpela dosedanja liberalna večina v trgovsko-obrtni zbornici, so liberalnemu časopisju zaprla sapo. Nič ne odgovarja, na našo številko, nič no piše, kaj je koristnega naredila liberalna večina za trgovca in obrtnika, ono piše samo o — Krega r ju in Štefetu, oziroma o tem, kar so si iz-vostni liberalni sleparji izmislili o Kre-garju in Štefetu. Tako kažejo liberalci svojo velikansko omejenost. Ker liberalnega dela za trgovca in obrtnika hi nikjer nič, sedaj izvestni ljudje vpijejo, da to, kar je naša stranka napravila, je liberalna prej »mislila«. Res škoda, da liberalna stranka takrat, ko je imela moč v rokah, ni nič naredila in da je delo čakalo šele na S. L. S. Resnica pa je in ostane: Šele S. L. S. jc uvidela z bistrim pogledom važnost in pomen obrtnega in trgovskega stanu, spoznala je. da je ta stan dragocen zaklad ljudsko moči, da jo polog kmet-skega stanu najtrdnejši temelj državo. In poprijola se je z vso resnostjo dela, da ga reši in otme. Ustanovila jc v zvezi z zadružno slovensko trgovsko šolo, kateri se bo pridružila kmalu ženska trgovska šola, dalje obrtnopospeševal-ni zavod, kjer obrtnik lahko vsak čas dobi strokovnjaškega sveta in pomoči; prireja strokovne in izobraževalne tečaje, skrbi za obrtni naraščaj (vajeniški dom) in določa v proračunu 80.000 kron za pospeševanje trgovine in obrti. S. L. S. je zamislila idejo, naj dežela dobi vodne moči v svojo last in tako preskrbi obrtnikom pogoni električno luč in obratno moč. S. L. S. jo ustanovila deželno banko, ki bo velikanskega pomena za povzdigo trgovine in obrti v naši deželi. Liberalna stranka sc ponaša samo z — »Glavno posojilnico« in »Agro - Mercurjem«, ki sta ogromno Škodovala na kreditu trgovcem in obrtnikom. Ros čudimo se, da si taki ljudje še upajo izrabljati nekaj bivših kon-sumov, za katerih omejitev je ravno vodstvo S. L. S. odločno nastopilo. Škode, ki so jo liberalci napravili z »Gl. posojilnico in »A g r o - M o r c u r j e m«, n c m o r e nobena stvar o d v a g a t i. Poleg tega so ljubljanski liberalci, ki po propadlem liberalnem uradniškem kon-sumnem društvu hočejo ustanoviti novo liberalno uradniško konsumno društvo. Trgovci in obrtniki! Streznite se, zdramite se! Zgodovina vas uči, sedanjost vas opominja. Pomagajte si in podajte roko S. L. S., ki vas hoSe rešiti iz alostnega položaja in oteti pogina. Ona vam nudi izobrazbo in napredek, nudi izdatno pomoč.
-I- Liberalna agitacija za trgovsko fn obrtno zbornico. Ker so se trgovcem in obrtnikom glasovnice že dostavile po pošti, napenjajo liberalci vse sile, da bi trgovce in obrtnike premotili. Opozarjamo naše somišljenike, noj pazijo na vse liberalne zvijače. M nogi liberalci se lažejo noši m .1 j u d e m, d a a g 11 i r a jo z a n a š o stranko. Somišljeniki, ki še niste obiskali trgovcev in obrtnikov, storite to takoj! Z dežele nam poročajo, da je ljubljanski liberalni advokat dr. Novak, ki je г molkom zastopal doslej trgovsko in obrtno zbornico v kranjskem deželnem zborn, razposlal vsem volilcem po pošti oklice in frankirane kuverte, naj glasovnice pošiljajo njemu. V mnogih pismih je priloženo tudi še nekaj znamk »za korespondenco«. Naši somišljeniki naj bodo povsod na straži in naj pravilno podpisane glasovnice pošiljajo v rekomandiranih pismih na naslov: Tajništvo Slovenske Ljudske Stranke, Ljubljana, Miklošičeva cesta, št. 6. Pri tem lahko porabijo od dr. Novaka jim poslane znamko.
•f Kako se podpisujejo glasovnice aa trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilci sami podpisati glasovnice tam, koder je označeno: Podpis volilca. — ženske volil k e morajo ravno tako same podpisati glasovnico, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega, upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa vensko volilke n i гл a j o upra-
vitelja, podpišejo, kakor zgorc^ omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenoc. — Dobro je, ako jo tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi volilec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsa K drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil 21. loto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. Osebo, ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje itne, ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti 21 lot stari.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo v ponedeljek, dno 26. februarja t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Union« (vhod skozi Frančiškansko ulico) v Ljubljani.
—	Umrl je v Spodnji Idriji dne 3. februarja vpokojeni učitelj Davorin '1 r a t n i k. Osem let je bolehal na otrpnenju udov, katero bolezen jo dobil ;ia vojaških vajah. Služboval jc v Godoviču in naposled v Postojni. Star je bil komaj 33 lot. Zapušča vdovo in dva otroka.
—	Umrl jc v Lomu pri Kanalu v nedeljo zjutraj g. kurat Jožef F e r f o 1 j a. Pogreb se vrši v torek ob 10. uri dopoldne.
—	Sneg v Gorici. Sinoči in danes zjutraj je sneg v Gorici zapadel že 20 cm visoko. Od leta 1887. ni v Gorici bilo toliko snega. Tramvaj ne vozi, več ljudi je padlo. Nekaj posebnega jc za Gorico videti sani. Telefonska zveza s Trstom je pretrgana.
—	Umrla jc v Gorici gospa Marija Fras, soproga gosp, šolskega svetnika Ant. Frasa.
—	Velika železniška nesreča na Na-brežini. Z ozirom na tozadevno vest v sobotni številki nam še poročajo, da sc jc čuvaju Misleju izpodrsnilo in jc tako prišel pod stroj, a nikakor ni res, da bi ga bila zlobna roka vrgla pod vlak. iMož je torej žrtev svojega poklica. Nesrečnežu so v holnici odrezali obe roki in štiri prste na desni nogi.
—	Umrl je v Litiji c. kr. sodni ofi-cijal v pok. g. L u d o v i k M a g o 1 i č, star 55 let.
—	Umrl je v Selcih gosp. Jakob U r a n i č v 53. letu starosti.
LMiansKe novice.
Ij Javno predavanje: Boj za staro pravdo ali kmečke vojsl e na Slovenskem. O tem bo jutri v »Ljudskem domu« v mali dvorani na galeriji predaval g. dr. Jerše. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prost.
Ij Krščanska ženska zveza priredi v sredo, 7. t. m. ob 7. uri zabavni večer v dvorani Rokodelskega Doma. Vabi sc k obilni udeležbi!
Ij Umrl je danes ob pol 11. uri dopoldne g. dr. Ljudevit Jenko v 71.
letu svoje starosti, glavar znane spoštovane in narodne rodbine. Rajni je bil tudi predsednik »Ruskega krožka« od njegovo ustanovitve, to jo 13 let. Blag mu spomin!
Ij Mesečni sestanek katehetov bo v
sredo, dne 7. februarja v posvetovalnici Kat. tisk. društva. Referent prof. dr. Jerše: »Osnutek za pripravo prvospo-vedancev«. Nadaljevanje. Pričetek to2-no ob petih. Odbor prosi udeležbe — obravnava važna!
Ij Beli mož. Vsa prorokovanja in nadc vremenskih prorokov, da letos ne bodo snega, so so razbila. Sedaj smo ga dobili toliko, kakor druga leta. In celo, kar jc nekaj nenavadnega, md gromom in bliskom! Že par dni se jc vreme nekako kisalo, v soboto okoli tri četrt na štiri pa je začelo bliskati in grmeti kakor o sv. Jakobu in mahoma se je spremenil dež v sneg, ki jo do večera toliko zapadel, da jo doloma ustavil celo promet na. električni želcznici. Že od sobote še seclaj stojita na Dolenjski cesti dva voza, katera ne moreta ne naprej no nazaj. Včeraj jc sneg lialetaval le polagoma, sinoči ga je pa toliko zapadlo, da jo danes promet na električni železnici popolnoma ustavljen. Ravnotako je otežkočen tudi drug promet. Delavci in prisiljenci so sicer takoj začeli z odmetavanjem snega, a mu zaradi velike množine ne morejo biti takoj kos, kajti po ulicah je kupov, kakor da bi bile napravljene barikade. Sneg in grom je ponekod tudi pretrgal električno in telefonsko omrežje in tako je nastala zmeda vsepovsod. Tudi vlaki imajo zamude. V tem ko veČina prebivalstva s to prvo letošnjo odejo ni nič zadovoljna, so se jo pa razveselili zimski športniki. •
lj S plesišča. Na svečnico je bila zvečer v neki gostilni na Dolenjski cesti plesna veselica, katere sta sc udeležila tudi brata Jožef in Anton Zganjal-. Zadnji jc iskal prepira, a ga jc gostilničar pomiril. Razburil se jo, ko ga je tudi tam prisotni hlapec Leop. Zaje vprašal, če sme iti plesat z njegovo ljubimko, kar mu je ta odrekel, pri tem pa pripeljal tako zaušnico, da se jc kar opotekel. Ko je šel Zaje ven, ga je Zganjal* zasledoval in tudi zunajv močno sunil s pestjo, potom pa odšel, bospev-ši domov je v sobi onemogel padel, češ, da je zaboden. Obveščena policija je takoj poklicala rešilni voz, v katerem so nevarno poškodovanega Žganjarja, ki pa takrat ni mogel povedati, kje je poškodbo zadobil, prepeljali v deželno bolnišnico, Zajca so pa, ki je tega dejanja sumljiv, aretovali in izročili deželnemu sodišču.
TelelonsKa in uravna poročila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR ODGODEN.
Gradec, 5. februarja. Štajerski deželni zbor je odgoden.
OGRI BI ZOPET RADI NEKAJ IMELI.
Dunaj, 5. februarja. Včeraj je cesar po grofu Stiirgkhu sprejel ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen-Hederva-ryja. Grof Khuen je cesarju poročal, kaj ogrska opozicija glede brambnih predlog zahteva. Opozicija ni ne zoper zvišanje re-krutnega kontingenta, nc zoper finančno obremenitev, ampak zahteva (!) tiste narodne koncesije v armadi, ki jih je grof Apponyi v svojem govoru označil. Upati je, da se bo mogel z opozicijo skleniti mir.
VOJAŠKE KONFERENCE.
Dunaj, 5, februarja. Danes dopoldne so se v Schonbrunnu začele pod predsedstvom cesarja vojaške konference, katerih se med drugimi udeležujejo prestolonaslednik Franc Ferdinand, nadvojvoda Friderik Evgen, vojni minister pl. Auffenberg, šef generalnega štaba pl. Schcmua in šef bosansko-hercegovske deželne vlade pl. Potiorek.
PROTESTNI SHOD ZOPER HRVAŠKA NASILJA V TRSTU.
Trst, 5. februarja. Včeraj se je vršil v Trstu v Narodnem Domu protestni shod tržaških Slovencev proti postopanju hrvaške vlade. Shod je bil zelo dobro obiskan in je prišlo med posameznimi govori do burnih protestnih izjav. Kot glavni govornik je nastopil drž. poslanec dr. Rybar, ki je osvetlil politične razmere na našem jugu v obeh državnih polovicah, Zasti sc je obširno pečal s postopanjem hrvaških vlad od časa Khuen-Hedervaryja pa do Čuvaja. Ko je končal svoj, od burnih mcdklicov spremljan govor, sc je sprejela ostra resolucija, v kateri sc med drugim poziva vse avstrijske, zlasti pa slovanske državno-zborske poslance, da se na dan volitev na lastne oči prepričajo o nasilnostih ogrske vlade. Po sprejetju resolucije je prišlo v dvorani in na ulici do burnih demonstracij proti banu Čuvaju. Vendar policija ni imela vzroka posredovali.
SMRTNA KOSA.
Krakov, 5. februarja. Tu jo umrl bivši državnozborski poslanec P. Pastor.
Bolcan, 5. februarja. Tu je umrl generalni major Karol baron Kopal, edini sin znanega junaka pri San Luciji.
POŽAR NA LADJI.
New York, 5. februarja. Parnik »Consols« je začel goreti in so potopil. Moštvo se je rešilo.
NEZGODA JANA KUBELIKA.
New York, 5. februarja. Znani vir-tuoz Jan Kubelik se jo z nožem take nesrečno urezal v roko, da en teden ne bo mogel koncertirati. Kubelik zahteva od svoje zavarovalne družbe nad 23.000 dolarjev odškodnine.
SNEG.
Dunaj, 5. januarja. Tukaj je danca zjutraj sneg močno zapadel. Promet se jc na več krajih ustavil.

Globoko potrtim srcem javljamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost našega predobrega, iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasta, svaka, gospoda
med. dr. Ludovika Jenko
zdravnika
ki jc danes, ob pol 12. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo.
Zemski ostanki preblagega rajnika sc bodo v sredo, dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne v hiši žalosti Jurčičev trg št. 3. slovesno blagoslovili in nato prepeljali na pokopal šče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo brale v raznih cerkvah.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dne 5. februarja 1912.
Terezina Jenko
soprogo.
Dr. Eleonora Groyer- Jenko
zdravnica
hčeri.
Med. dr. Ludovik Jenko
zdravnik
Dr. Anica Jenko
Dr. Miroslav Groyer
zdravnik, zet,
T. »lov. poflrthnl IAV0,1 .los. T url;.
SllluVU.
Miljutin Jenko
moiitan. inžener
Jolanda in Ludovik
vnuku.
FRANCOZI PROTI LAHOM RAZBURJENI.
Pariz, 5. februarja. Tudi del včerajšnjih jutranjih listov se obširno peča z obstreljevanjem Hodeide. »Avtorite« piše: »Gre se tukaj za premišljeno izzivanje. Čeprav je Francija miroljubna, takega vedenja Italijanov ne more več prenašati.« »Li-bre Parole« piše: »Italija, ki je radi vojske s Turčijo financijelno in vojaško izčrpana, ne zasleduje sedaj drugega cilja kot interese tuje trgovine oškodovati. S tem hoče prisiliti velevlasti, da bi posredovale in prisilile Turčijo, da bi priznala italijansko aneksijo Tripolisa.«
POTOVANJE ČRNOGORSKEGA KRALJA.
Monakovo, 5. februarja. Kralj N i -k o 1 a j črnogorski in princ Peter sta došla došla včeraj ob pol 7. uri iz Trsta sem in sta z istim vlakom nadaljevala svojo pot proti Frankobrodu skozi Stuttgart in Hei-delberg.
Berolin, 5. februarja. Črnogorski kralj Nikolaj in njegov sin sta sinoči prišla sem in se nastanita v hotelu »Adler«. Kralj
!>otuje v najstrožjem inkognito in se je od-očil danes in jutri ostati v Berolinu in potem nadaljevati pot v Rusijo.
AVSTRIJSKO-RUSKI SPORAZUM.
Pariz, 5. februarja. K poročilu »Ber-liner Tagblatta«, da se je prestolonaslednik Franc Ferdinand pri svojem zadnjem obisku v Berolinu ugodno izrazil o zbliža-nju med Avstrijo in Rusijo, poroča petro-grajski dopisnik v.Tempsa«: Kakor dozna-jem iz političnih krogov, je napravilo omenjeno poročilo tukaj ugoden vtis. Če bo Avstrija razločno izrekla željo za zbli-žanje, potem Rusija gotovo ne bo nasprotovala, da se prično tozadevne razprave, ki naj bi dosegle entento med obema državama. Med Rusijo in Avstrijo za sedaj ni nikakih spornih točk.
ODGODENJE MORAVSKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Brno, 5. februarja. V moravskem deželnem zhoru so se nasprotja med Čehi in Nemci tako poostrila, da se pričakuje od-godenje deželnega zbora te dni.
CANEVA RANJEN?
Berolin, 5. februarja. »Morgenpost« poroča iz Carigrada, da je bil general Ca-neva pri Ain-Zari napaaen in ranjen.
POMILOŠČENJE DR. HINKOVIĆA.
Zagreb, 3. febr. Stol sedmorice jc znižal kazen dr. Hinkoviču od šest mesecev na tri, a kvalifikacija čina se spremeni od zločina na prestopek.
VLAK POVOZIL DESET OSEB.
Odesa, 3. febr. Brzovlak je zadel v voz, na katerem sc je vozilo deset oseb od svatovščine. Vlak je voz popolnoma razbil. Vseh deset oseb, med njimi tudi ženin in nevesta je mrtvih.
PONESREČEN KROJAČ - ZRAKO-PLOVEC.
Pariz, 5. februarja. Krojač Franc Reichelt, ki je hotel poizkušati nek za zrakoplovce namenjeni padalnik in sc je ž njim spustil iz prvega nadstropja Eifflovega stolpa, je padel na zemljo, ker naprava ni funkcionirala, ter si zlomil vrat in obe nogi. Bil je takoj mrtev.
Iz HrvaŠke.
-f Dne 7. februarja bo zasedanje hrvaškega sabora. Pravaški poslanec ,Turaj Tomac je izdal oklic na vse hrvaške poslance, da naj pridejo 7. februarja v Zagreb v sabor. V dotičnem oklicu pravi: »Mi, izvoljeni poslanci hrvaškega naroda moramo priti 7. februarja v sabor, to je naša dolžnost. Ako mi poslanci to banovo zlorabo in drzovitost »Narodnih Novin« priznamo, tedaj pokažemo, da smo vse drugo, samo ne dostojni zastopniki hrvaškega naroda«. Kakor se zatrjuje, pridejo vsi opozi-onalni hrvaški poslanci na ta dan v Zagreb. — Na isti dan sklicujejo soc.
elemokratje v Zagrebu velik protestni shod. — Grof Pejačevič je na ta dan tudi sklical sejo hrvaških članov ogrske delegacije.
—	Ples Hrvatov na Dunaju, o katerem se je toliko pisalo, se je vseeno vršil. V zadnjem trenutku jc namreč pripravljalni odbor brzojavno preklical povabilo bana Čuvaja. Vsled tega sta se plesa tudi udeležila poslanca Štefan Zagorac in dr. Nikolič pl. Podrinski. Pri drugem valčku so se razdeljevale hrvaške kokarde. General baron Vare-šanin si jo je pripel poleg reda železne krone. Tretji del čistega dobička je namenjen za ranjene zagrebške dijake.
—	Ločitev zakona Pečić - Odillon. Po dolgih pogajanjih med zastopniki obeh zakonskih se je posrečila ugodna rešitev ločitve. Pečic bo dobil v zakon prinešenih 116.000 kron. Budimpeštan-sko sodišče bode kot. kompetentni forum izvedlo ločitev. Oba zakonska sta se ločila v najboljšem sporazumu.
Liberalci pri „delu za narod".
Neverjetno oderuštvo. O oderuhih, ki so kraške kmete žulili se še poroča: V nedelo, dne 21. januarja 1.1. je bil prišel v Sežano veleposestnik iz neke občine sežanskega okraja, ter si izposodil pri Josipu Rebcu ravnatelju pisarne c. kr. notarja dr. Rumerja v Sežani posojilo za 500 kron. Rebec mu je to svoto posodil proti 10''/o obrestirn za dobo enega meseca torej 120<>'o na leto. Isti dan je naprosil dotični veleposestnik Petra Švagelja, naj mu izposluje nekoliko denarja na posodo. Švagelj mu je res storil to „uslugo": peljal ga je k Edvardu Štolfi, ki je možu posodil 200 kron proti temu, da mu je podpisal menico za 400 kron, prispevno po 24 ur; torej bi bile obresti znašale nič manje nego 36*500 od sto: ali, da še jasneje povemo, bi bil moral ta veleposestnik v enem letu za 200 kron plačati 73 000 (triinsedemdesettisoč) kron obresti. Potem, ko je bil od Edvarda Štolfa dobil to posojilo, je mož ostal v Sežani črez noč. Drugi dan, v ponedeljek, dne 22. januarja t. 1. sta ga pa prišla iskat v Sežano njegov oče in njegova žena. Kaj se je potem zgodilo med njimi ni znano. Dejstvo je pa, da sta bila v petek, dne 26. januarja aretirana 30-letni Peter Švagelj in 28-letni Edvard štolfa. Ker se je pa zvedelo, da je ravno oni dan, ko je Štolfa posodil onemu veleposestniku na tako oderuški način onih 200 kron, tudi Josip Rebec istemu posodil 500 kron, je sodnik pozval tudi Rebca. Vendar ni bil ta še proglašen aretova-nim. V Sežani se pripoveduje, da gaje dal sodnik aretovati le zato, ker se je pred njim — to je pred sodnikom — vedel zelo arogantno: mož je bil namreč kakor ravnatelj notarske pisarne vsak dan na sodišču, ter je mislil, da si sme dovoliti marsikaj, kar bi si drugi ne smel. Ko je bil pa vslecl tega svojega vedenja aretpvan,. so ga seveda kakor vsakega aretovanca preiskali: in uspeh te preiskave je bil, da so našli v nje-
3482
govih žepih kakor se pripoveduje — i - večje število takih oderuških menic, I 'kakor je bila ona, ki jo je bil omenjeni j veleposestnik podpisal Edvardu Štolfi. Edvard Štolfa in Peter Švagelj sta bila minoli ponedeljek, dne 29. januarja izpuščena na svobodo, a Josip Rebec jo pa bil pridržan v zaporu. Seveda bosta morala tudi štolfa in Švagelj odgovarjati sodniji radi oderuštva. Aretovani Josip Rebec ima komaj 27 let ter se je oženil še le pred enim mesecem. Na sličen način, kakor gori navedeni veleposestnik, je bilo oškodovanih še 21 drugih kmetov. V vsem je torej oškodovanih 22 kraških kmetov.
Tako se liberalci pogrezajo od enega poloma v drugega, od ene slep arije v drugo sleparijo. In taki ljudje že leto in dan ne pišejo o svojih ogromnih sleparijah — ampak dan na dan samo izmišljotine o »Kregarju in Štefetu«.
Andrej Savli, ^gUftt
sposka ulica št. 4, se prav udano priporoča za blagohotna naroČila in zagotavlja dobro postrežbo in nizke cene.
Telegram!
I Kavama „CENTRAL"
Dunrska dams'u elifnr. Bca-; psi . P .{AGA BUDEK ravno-349 kar došh.
кзг Koncert vso noč. Vsfop pr sf. Ksv-ma do jutra odpira.

Vabilo
no 56 redni oblin! zbor
Mesa Р1ШШ um r. n u. i LMi!
ki se bode vršil v četrtek, dne 15. februarja 1912. leta
ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 4, I. nadstr.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega zbora.
2.	Letno poročilo in računski sklep za leto 1911.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Poročilo na zadnjem občnem zboru izvoljenega odbora o pregledu računov.
5.	Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Prememba pravil. •
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
il'M >	< JI 10.
' Cene veljaio za 50 k«.
Budimpešta, 5. februarja.
Pšenica za april 1912.....12 09
Pšenica za oktober 1912 . . . .	U 22
Rž za april 1912.......10 79
Oves za april 1912 . .' . . . .	10 35
Koruza za maj 1912......9 07
izi&m.
350
Izjavljamo tem potom, da gospod HERMAN MELICHEN iz Gorice ni opravičen za nas sklepati kupčije, ker smo mu že pred meseci odtegnili v to potrebno pooblastilo.
ГШ m & sin. Ljubljana.
Št. 15.

Za sedemrazredno ljudsko šolo V Spodnji Šiški
oddala sc bo nabava
nove
oprave
potom javne pismene ponudcinske razprave.
Ponudbe je vložit! do 15. februarja 1.1, do 12. ure dopoldne v šolovodjev! pisarni v Spodnji šiški. — Ponudbam je priložiti 5o/0" vadija.
Načrti in oddajalni pogoji so na ogled vsak dan (razen četrtka in nedelje popoldne) od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v šolo-vodjevi pisarni v Spodnji Šiški. — Krajni šolski svet si pridrži pravico dela oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
I^rajni šolski svet V Spodnji Šiški
dne 5. februarja 1912.
352
V. Maurer, predsednik.
C. kr.
priv.
3*8
občna zavarovalnica
u Trstu
ustanovljena leta 1831. Jamstveni zakladi znašajo nad 392 milijonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka »a življenje:
meseca januarja 1912.
Vložilo se je ponudb . . za zavarovano vsoto . . Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto . . Naznanjene škode znašajo
• • •
2500 K 20,299.59774
2113 K 17.802.84495 K 561.42971
m
O
N
O 0.
■
s
mm
s
Sloveče detektivske povesti
SHERLOCK HOLMESOVE
I	Dobivajo se v založni knjigarni Ig. pl. KIeinmayr & Fed.
1 11 dj d J U. Bamberg v Ljubljani in tudi v vseh drugih knjigarnah.
32*
»I
u
"0 o
N
O
T
Ш.
Razne stvori.
Znamenita miza. V mestu Pupiin, Mo., živi neki S. P. Wood, ki je naredil do sedaj še neprekosni umotvor v obliki mire, sestavljene iz 100 milijonov posameznih lesenih kosov. Za to delo potreboval je nad leto dni časa ter je dobil na mednarodni razstavi države Missouri višnjev svileni trak ali prvo darilo. Glavni deli te mize sestoje iz solidnega belega smrekovega lesa. Mož jc po poklicu mizar. Naredil jc to znamenito mizo tekom jednega leta zvečer doma v prostih urah. Tudi noge so sestavljene iz koščkov. Na celi mizi ni dobiti dveh sličnih ali jednako vdelanih koškov lesa jeden poleg drugega.
Znamenite številke iz New-Yorka. Vsakih 40 minut dospe povprečno po en naseljenec v New-York. — Policija aretuje vsake tri minute po eno osebo. — Vsakih 3 minut rodi se en otrok. — Vsakih 7 minut vrši se pogreb. — Vsakih 13 minut vrši se poroka. — Vsakih 42 minut odpre se kakšna nova trgovina. — Vsakih 48 mimit odpluje kakšen parnik iz pristanišča. — Pri ponesrečbi ubije sc vsako poldrugo uro kak človek. — Vsakih 7 ur pride v konkurz kaka trgovina. — Vsakih 8 ur izvrši se en poizkus za roprroki napad. — Vsakih 8 in pol ure izvrši se ena ločitev zakona. — Vsakih 10 ur izvrši se kak sa-moumor. -— Na.vsak drugi dan izvrši se kakšen roparski umor. — Te številke računajo sc povprečno na podlagi uradnega letnega statističnega izkaza.
Proti natakaricam. Okrajno glavarstvo .Tungbunglau je prepovedalo imeti kavarnarjem in gostilničarjem celega okraja, v svojih lokalih žensko postrežbo. Kdor bi ravnal proti tej odredbi. se mu odvzame koncesija. Gostilničarji so pa sedaj sklenili, da bodo eglašcvali kot postrežnice le ženske. Če se bo pa radi tega le enega kaznovalo, bodo vsi v 14 dneh zaprli svoje lokale.
Kako naj inseriramo? Da sc dose-Se r, anonco ugodne uspehe, ne zadostuje, da se inserat samo plača in pusti objaviti, temveč je treba tudi razumevati, anonco tudi prej spretno in prav spisati. O tej umetnosti razpravlja list »Ipresa moderna«, ki navaja tudi lepo primero dobre in slabe anonce. Tako n. pr. pozabi poštenjakar v cerkvi svoj dežnik. Dežnik je bil kupljen pred. tremi dnevi, iz najboljše svile in precej drag. Gre v upravništvo nekoga lista in pusti objaviti sledečo anonco: »Izgubljeno! V cerkvi sv. Petra je izgubil nekdo preteklo nedeljo lep, svilen dežnik najboljše kakovosti. Kdor ga prinese nazaj lastniku v to in to ulico, dobi lepo nagrado.« Mineta dva dneva, (rije: arionca pa je ostala brez uspeha. Možakar je ogorčen, ker je m zven dežnika izgubil tudi denar za inserat, zato gre k inseratnemu agentu, kateremu če britko pritožuje, da ni imela anonca uspeha. Zviti praktik pa mu smehljajo jdgovori: »To je popolnoma vaša kriv-Ja, ker niste anonce prav sestavili. Naredite še en poizkus, toda pustite, da fecstavim sam besedilo«. Naslednjega dne izide sledeči oglas: »Лко ona oseba. ki se jo ie preteklo nedeljo opazilo v cerkvi sv. Petra., da se je polastila nekega dežnika, ki ni bil njena lastnina, i;oče imeti neprijetnih posledic in izgubiti svojega dobrega glasu, naj takoj prinese oni dežnik v to in to ulico. Ime osebe je znano.« Dve uri pozneje, ko je izšel ta oglas, je našel lastnik izgubljenega dežnika v veži svoje hiše ne le вагао enega, ampak 12 dežnikov, samih svilnatih. In na vsakem je bilo privezano pisemce, v katerem se iskreno prosi, naj se ne zasleduje nadalje nadeve.
Utonilo 11 mornarjev. Portšmouth, 2. svečana. Angleški podmorski čoln »A 3« je zadel s kanonskim čolnom »Hozard« in sc potopil. Utonilo je 11 mornarjev.
Milijonska ustanova za bankerot-ne ljudi. Soproga ruskega zlatarja Ivanova je zapustila v svoji oporoki 2in-pol milijona rubljev kot ustanovo za bankerotne trgovce. Ta svoj sklep je utemeljila v oporoki s tem, da doslej še ni nihče mislil na to, da bi se za te nesrečnike, ki skušajo skoro najbolj težave življenja, ustanovila kaka dobrodelna naprava. Bankerot pomenja skoro vedno pri poštenem trgovcu konec njegove gospodarske samostojnosti in veliko nesrečo. Isto velja glede, banke-rota. obrtnikov. Zato je zapustila vse svoje veliko premoženje bankerotnim trgovcem in obrtnikom. Za en milijon rubljev se 1)0 zidal iz zapuščenega denarja sanatorij, v katerem bodo mogli iskati počitka in oddiha oni trgovci in obrtniki, ki so mogoče vsled razburjenja pri svojem polomu trpeli škodo na zdravju. Ostanek denarja se bo porabil za podporo in vzgojo hčera banke-rotnih trgovcev, ki so večinoma preje videle boljše dni. Sanatorij bodo zgra-
dili v bližini Peterburga. Ves denar, ki je namenjen za bankerotne trgovce, so izročili starostam peterburškega tr-govstva ter znaša po odpisu vseh lega-tov pol tretji milijon kron. Ogromne vsoto so določene za ustanovitev šol za otroke obrtnikov. Proti tej nenavadni ustanovi se je uprlo pred sodiščem večje število oseb, ki so z umrlo v sorodu in ki trdijo, da pokojna ni bila pri pravi pameti. Starosta peterburškega trgovstva, I. I.Krjukov pa meni, kot poročajo listi, da se s procesom ničesar drugega noče doseči, kot prisiliti tr-govstvo, da stopi v kak kompromis, k čemur pa ni voljno. Tudi ni pričakovati, da bi proces imel kak uspeh ter se sodi, da bo azil za bankerotne trgovce v d ogled nem času že zgra jen.
Natakar — komponist. Nad 300.000 kron letnih dohodkov ima neki ameri-kanski komponist, ki ne zna niti ene note brati ali zapisati pravilno. Piše se Inving Berlin in je še pred dvema letoma kot priprost natakar služil v restavrantu v kitajskem delu mesta New Torka, imel je veliko veselje do glasbe in večkrat se je vsedel v gostilni h klavirju, da je zabaval svoje goste. Nikdar se ni učil v življenju Citati note ali pa to samo poskušal. Igra po svoji fantaziji. Nekega dne mu je svetoval nek gost, naj si pusti par svojih pesmi zapisati od kakega prijatelja. Inving Berlin je privolil končno v to in prva stvar, ki je bila zapisana po njegovi igri, je bila vesela poulična pesem »Ale.tanders Rag-Time Band«, ki se danes poje in izvaja po celi Ameriki in ki je pridobila naravnost bajno popularnost. V* kratkem času je bilo nad en milijon izvodov te pesmi razprodanih. Svoje pesmi je spočetka prodajal za slepo ceno. a založniki so delali ogromne dobičke. Danes seveda ve Iriving Berlin, da so njegove pesmi in kompozicije zlata vredne, njegove fantazije na klavirju se/drago plačujejo in nekdanji natakar zasluži nad 300.000 K na leto. Neki londonski tednik pa poroča, da živi v Londonu v Bcak Streetu neki brivec, ki je tudi na glasu kot dober komponist Ta muzikalični brivec se piše Artur Lunch in je skomponiral celo vrsto ljudskih, piše pa predvsem cerkveno glasbo. Ena izmed njegovih cerkvenih kompozicij se dandanes v vseh angleških cerkvah vedno poje in igra. Artur Lunch je izboren igralec na orgije in glasovir, obvlada pa tudi vse instrumente na lok. Čez dan opravlja v brivnici svoj posel z britvijo in škarjami, zvečer pa se posveča glasbi in piše dostikrat svoje kompozicije do 2. ali 3. ure zjutraj. V njegovi brivnici se shajajo mnogi glasbeniki in mnogokrat je videti, da Lunch naenkrat, preneha s striženjem in si hitro zapiše par not na svojo manšeto. ,Znanci vedo v takem slučaju, da je dobil Lunch novo misel, nov motiv. Nek drug uspešen komponist je neki Fr. W. Fischer, član londonske požarne brambe. Muzikalični ognjegasee jc skomponiral zlasti mnogo valčkov.
Nenavadne šole. Socialna oskrba mnogih mest se peča s primerno vzgojo deklic iz nižjih slojev za njihov poznejši poklic kot žene in matere in se zato v občinskih šolah snujejo mnogokrat gospodinjski razredi. Toda kar sc teoretično da prav dobro obravnavati, se izkaže v praksi velikokrat, mnogo težje. Zlasti povzroča v takih gospodinjskih šolah težkoče pouk o vzgoji tnalih otrok. Zaradi tega so začeli no-vati tudi posebne »šole za matere«. V londonskem mestnem delu St.. Pancras n. pr. obiskujejo tako šolo mlade matere iz delavskih slojev zelo številno. l)a obstoji tudi za grobokope šola, je pač malokomu znano. Tako šolo imajo v Belgiji, v kateri morajo prosilci za mesta grobokopov napraviti predpisane izpite, ker jih drugače ne nastavijo. Neka velika amerikanska tvrdka pa ima lastno šolo za blagajničarje in bla-gajničarke. Kdor hoče vstopiti v to šolo, mora biti star nad 14 let ter se mora obvezati, da bo po določeni učni dobi služil gotov čas pri tvrdki. V tej šoli se poučujeo trg. znanosti. Žc marsikdo, kdor je obiskoval to šolo je našel pozneje v velikih ameriških mestih svojo srečo. V Riclunondu in Surreyu obstoji šola za krpanje čevljev. Pravzaprav jc neke vrste šola za domače gospodarstvo. V njej sc poučujejo pridni učenci iz višjih ljudskošolskih razredov, kako si morejo sami popravljati čevlje in tudi izdelovati. Na. ta način sc prihrani ubogim, z otroci oblagodarjenim družinam marsikakgen krajcar. V Montc Carlu pa imajo celo šolo za croupirje. Ta šola je v prostorih kazina in je isto-tako opremljena z igralnimi mizami kot igralnice same. Tudi pseudoigntlci so navzoči. Bodoči eroupir se mora' v tej šoli ufiti, kako se hitro in brez pomote denar Izplačuje in prejema. Zo crou-
pirja nastavijo potem izmed uCencev, ki se izkažejo kot najspretnejši. Kdor pa ni zadostno spreten, dobi poceni nasvet, naj si izbere kak drug poklic.
V gostilni ustreljen gostilničar. V gostilni Jožefa Herberga v Pratru so gostje ogledovali revolver sluge dunajske trgovske in obrtne zbornice. Revolver jc šel iz rok v roke, pri tem so pa bili gostje tako neprevidni, da se je nakrat revolver iz-požU. Gostilničar Herberg se je zagrabil z roko proti srcu in se mrtev zgrudil. Kroglja ga je zadela naravnost v srce.
Vlak primrznil. Vlak Norfolk in \Ve-stern železnice je pri Lynchburgu primrznil na tračnice in ni mogel dalje. Zalili so tračnice in kolesa z vrelo vodo, na kar so vlak spravili zopet v tir. V zgodovini železnic je to nekaj noevga.
Poroka v ječi. V osješki sodni ječi je tamošnji pravoslavni župnik dne 29. januarja poročil 19 letnega kmeta Davida Ašanova z 18 letno kmetico Persido .lankovič iz Dalja. Ašanov je v prepiru s svojci radi razdelitve skupnega hišnega premoženja s sekiro ubil nekega sorodnika in je bil radi tega nedavno obsojen na 7 let ječe. Predno so ga odpeljali v kaznilnico v Milrovi-co. se je v ječi poročil z dekletom, s katero je imel že dalj časa znanje. Takoj po poroki se je žena vrnila, k svojim starišem, on pa je nastopil 7 letno kazen.
S mfunfe od župne cerkve oddaljena
pritlična hiša
pri Dev. Mariji v Poljn z zelenjadnim vrtom se takoj proda. Več pove lastnik Janez Cimerman, istotam. 272
3)obro
vino
je naprodaj kmetskih kleteh; posreduje Posojilnica v Ka-
štelu pošta Buje v Istri 3638
wv
Senzacijonelna prodaja najnovejše spomladanske konfekcije!
Ravnokar dospela sveža, najmodernejša konfekcija za dame, in to dolgi paletoti (raglani) in kostumi od 1.4 naprej ter modre in barvaste jopice za deklice od \{ 4 naprej, enake za olroke od 2 nap.
/Angleško skladišče oblek
0. ^errtalovič, ^Mestni trg št. 5. 3U
Г> J| • f sc daje v najem takoj
i	razpolago so vsi
spodnji prostori hiše štev. 435; če najemnik želi, pogodi se lahko tudi za stanovanje. Prodajalna je vedno dobro uspevala, ker je na najlepšem kraju sredi mesta. Pogoji se zvedo pri posestniku A. Vončinn v hiši.	332
Ženini in neveste! Poročne prstane
kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki cen?
se odda takoj za febranr-termin. Obstoji iz dveh sob, knhinje, shrambe in balkona. Fopraša se: Vrhovčeva nlica št. 12. 3<jq
i
cirkularna žaga
88 \Ш\ proda. 1, pove m pofl si. 335.
Št. ad 39.205/U.
Ш—»|y
c|
Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9.
Pošiljam cenike brezplačno.
321 (3)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je eno mesto cesar Franc Jožefovih ustanov za realce v znesku
100 kron sta leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev te ustanove morajo biti opremljene s krstnim listom oziroma z domovnico, potem z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vlagati do 15. mnrca lega leta pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat IjuMfanski,
dne 26. januarja 1912.
, Zupan:
Dr. Ivan Tavčar.
DUNAJ
PARIŠ
RIM
3380
UST
Olimpija krema
k? se dobiva pri vsakem trgovcu. Sveto vnoznani doktorja pl. Trnk6czyja kranjski redilni in varstveni piašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle. od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
brez maščobe, lepotiio prve vrste, je najboljše in najuspešnejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege, izpuščaji, lišaji, moeoll itd. Mali lonček K 1-20. veliki lonček K 2 —. niimniia nndpi* rožnat, bet in creme. daje licu svežo in posebno sijajno mladostno uiimpija puuct p0jt. in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las кгеР{ 'eslSče >n zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v. Osipalo prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Mazilo zoper ozebline. StitVcT8Kozcblinc' ~ LonCck z navodora 0 ral,i
Otroško mazilo t°	z oguljenimi mesti, — Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Lekarna Trnk6ezy, zraven rotovža. v Lfubljani.
Razpošiljanje po poitL — Prva največja ekspertna tvrdka. — Preizkušeno "lekarniško blnflo Drogerijske cene. — Maatlm za živinorejce. — Telefon 100.	3481
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Mika MoSkerc,