Poštnina plačana v gotovini POSHMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—> — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, D#* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda Din , mali oglasi, ki slutijo v sociahte namene delavstvu in nameščence m. vsaka beseda Din 0 Jd! Štev. 125 « Maribor, sobota, dne 3. decembra 1938 • Leto XIII Delavstvo se mora boriti za svoje socialne pravice Delavstvo se ne bori zaradi svoje zabave za svojo socialno enakopravnost v družbi. Bori se zaradi krivic, ki se ®u gode in ki jih družba z vsemogočnimi metodami nalaga delavstvu in drugim delovnim slojem. Delavski boj za pravice torej ni šport. Delavsko gibanje se je tega zavedalo od prvih početkov, ko je bolj in bolj Pritiskal kapital in še obstoječi fevdalizem na njegove mezde in svobodo. Za-branjeval je izpočetka boje delavskega gibanja in imenoval njega voditelje za-rotnike, veleizdajalce in upornike. Obsojal jih je celo na smrt in v prognan-stvo. Celo na Angleškem so pred dobrimi 150 leti obsodili take »upornika« na smrt, češ, da so uporniki proti državnemu redu, čeprav so se borili za red v državi, za socialno enakopravnost v državi, torej pošten in pravičen red. Kdor ni čital zgodovine delavskega gibanja ali ni sam doživel takih neutemeljenih, skoraj perverznih trditev, bo mislil, da kaj takega ob zdravi pameti ne bi bilo mogoče. Vendar je pohlep Po nadoblasti in hierarhično naziranje (eden gospodar, vsi drugi hlapci) minulih dob prav na podlagi teh trditev prelilo mnogo delavske krvi in mnogo jih je trpelo neizrečene duhovne in telesne muke po ječah ali sicer v svetu. Delavsko gibanje pa je raslo; kri mučencev i® bila seme novih bojevnikov za svobodo delavstva in za pravice delovnega človeka. Plemenitost človeška je tako velika, da prenaša krivice le do gotove meje, potem pa tem odločneje zahteva svojo pravico in svojo enakopravnost. Tak je naraven razvoj, ki ga ne prepreči nobena reakcija. Reakcija pravi tudi, da je vsaka drugačna misel ali celo miselnost nevarna *n pod zaščito te nevarnosti vztraja na svojem stališču. To ni nič drugega kakor doba pred tristo in štiristo leti, ko so se podložniki, kmeti in obrtniki, otepali tiranskega fevdalizma in klerikalizma. Ali otepali so se in človeštvo ie napredovalo ter si priborilo v daljši trpki dobi vendarle do devetnajstega stoletja mnogo političnih in socialnih pravic. Doba tragike človeškega razvoja nas zaraditega ne sme ustrašiti. Poguma ne smemo izgubljati. Zakaj boj za pravico je vedno pošten, vedno moralno Utemeljen, čeprav zahteva časih samo-požrtvovalnost in tudi večje žrtve. Nobene prilike ne smemo zamuditi, da ne bi storili v interesu pravice svoje dolžnosti. Verujmo, da so naše zahteve naravne in opravičene! Verujmo tudi, da je naravni razvoj, ki je najbolj logičen, naš najboljši zaveznik, ki ga ne more streti nobena začasna umetna reakcija. Tri milijone Jel lavcev je stavkale v Fi III raitcui v znak protesta, da bi samo delavstvo nosilo žrtve za ozdravljenje državnega gospodarstva ako bi se odzvali pozivu na Francoska glavna strokovna zveza je ' kaznimi, odredila 24 urno splošno protestno J stavko, stavko proti vladinim odredbam, s ka- j Sporedno s temi odredbami je vlada t.erimi se takorekoč docela ukinjajo poslala na pošto in železnico, zlasti v Blumovi socialni zakoni, podaljšuje de- Parizu in po vseh večjih mestih teh-lovni čas, z uvedbo novih indirektnih nične čete, ki so imele nalogo, da vzdr-davkov podražuje živila in nalagajo j že telefonski, telegrafski in železniški sploh vsa bremena za ozdravljenje fran coskega državnega gospodarstva na ramena delovnega ljudstva, *»«» Proti sklepu glavne strokovne zveze je francoska vlada, ki ji načeluje ministrski predsednik Daladier, odredila mobilizacijo: 1. vseh delavcev in uradnikov državnih in samoupravnih oblasti, 2. vseh delavcev in uradnikov v podjetjih, ki so državna ali samoupravna last, torej vsega poštnega in železniškega osobja. Obenem je zapretila vsem mobiliziranim delavcem in uradnikom z najtežjimi promet, v Parizu tudi promet na podzemski železnici. Kako je potekla stvavka? V stavko so stopili predvsem rudarji, delavci v kovinski industriji, avtomobilskih tovarnah, gradbeni delavci, tiskarji, usnjarji in živilci, torej vse one stroke, ki predstavljajo največji del delavstva. Delno pa je stavkalo tudi uradništvo v državnih uradih, na občinah in pri drugih samoupravnih uradih. Poštni in železniški promet, tako tudi promet na pariški podzemski železnici, je vzdrževalo vojaštvo, kljub temu pa se je razvijal zelo neredno. V splošnem se računa, da je stavkalo okoli 3 milijone delavcev in nameščen- Vlada pravi, da njen položaj ni omajan. Predsednik vlade Daladier je izjavil po radiu, da je vlada zadovoljna in da stavka ni uspela, ker se je posrečilo, vsaj deloma vzdržati poslovanje v .ara-dih poštni telegrafski, telefonski ter železniški promet. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudaril, da splošne stavke v drugih državah vodijo k diktaturi, francoska vlada pa na to ne misli, ker je diktatura francoskemu narodu tuj pojem. Francoski parlament je sklicati za dne 8. decembra. Zasedanje bo poteklo najbrž v. zelo napetem razpoloženju. ^ Vodja rumunsklh fašistov ustreljen Z njim vred je bilo na begu ustreljenih še 13 fašistov. Iz Bukarešte poročajo, da je bilo v noči od 29. na 30. novembra t. I. ustreljenih v Ploestiju v Romuniji 14 fašističnih prvakov razpuščene »Železne garde«. Med ustreljenimi se nahaja vodja Corneliu Zelea Codreanu in njegov namestnik .Constantinescu. Uradno poročilo pravi, da so oblasti odredile prevoz 14 tih obsojencev iz jetnišnice v Ploestiju v vojaško kaznilnico. Transport se je vršil ponoči z avtomobili. Med potjo so brili avtomobili napadeni od neznancev. Razvilo se je streljanje med orožniki, ki so spremljali transport in napadalci. Med bojem pa so jetniki poskušali pobegniti. Ker so imeli orožniki strog ukaz, da preprečijo vsak pobeg in vsako nasilje, so brezobzirno streljali na uporne fašiste in jih vse pobili. Vest o ustrelitvi 14-tih fašističnih prvakov je izzvala ogromno senzacijo ne samo v Romunij, ampak tudi po vsej Evropi. *> Skoro istočasno z dogodki, ki so se odigrali V zvezi s Češkoslovaško, je začel v Romuniji živahen fašistični po-kret. čigar predstavnik^ je ilegalno delujoča organizacija »Železna garda«. Pretekli teden so fašisti izvedli tri atentate. Enega v Temešvaru, v ondot- Kontrola nad delovanjem humanitarnih društev za vzajemno podpiranje in strokovne organizacije I torej se nanaša po našem mnenju logič- ^ Minister trgovine in industrije Nikola' no na pridobitne ali špekulativne usta-^abalin je izdal naredbo, ki določa! nove te vrste. Ne more se pa nanašati Nadzorstvo nad zavarovalnimi podjetji, Pravilnik o ustanovah humanega znanja, ki se bavijo z zavarovanjem za po-*reb in stroške za primer bolezni ali za ®enzijsko zavarovanje. Doslej glede teh __________________ ,________ V^nov snloh ni bilo zakonitih določb, trolo, so napravili v Angliji že večkrat državi je danes tisoče takih društev, in v bivši Avstriji 1904. Vedno so pa ^aki fondi so ustanovljeni tudi v drugih | državniki uvideli, da bi bilo to krivično i>r^!vib *n Prosvetnih organizacijah, ki ter pustili strokovnim organizacijam oijo podobne podpore. na delavske strokovne organizacije, ker spadajo te v delokrog notranjega ministrstva. Take poizkuse, da bi delavske strokovne organizacije spravili pod kon- Naredbo je izdal trgovinski minister, svobodo, nove. ker niso spekulativne usta- nem gledališču, kjer je bomba ubila tri ljudi, enast pa ranila, drugega pa v Cluju, kjer so na cesti streljali na rektorja ondotne univerze in njegovega spremljevalca, nekega detektiva. Rektor je bil težko ranjen, detektiv pa ubit. Tudi tretji atentat je imel za posledico več ranjenih. Romunska vlada je po uvodni preiskavi prišla do prepričanja, da niti akcije, ki jo je začela razpuščena in ilegalno delujoča »Železna garda«, vodijo v inozemstvo j. • • ->i - »mi p. .«•*•* . .t Zna- čilno je, da je teroristična akcija začela v neposredni zvezi z obiskom kralja Carola v Londonu, kjer je bilo govora o razdelitvi gospodarsko političnih področij v jugovzhodni Evropi ter je Anglija izrecno poudarila svoj interes na Romuniji. Z naslonitvijo Romunije na Anglijo je seveda prekrižana pot vsakomur, ki bi hotel iz srednje Evrope proti vzhodu, bodisi v Ukrajino ali pa sicer na obale Črnega morja. Romunija je zadnja leta kolebala in se nikakor ni mogla odločiti ali naj se nasloni na Nemčijo in Italijo ali pa na Anglijo in Francijo. L. 1937. in v začetku 1. 1938. je iz-gledalo, da se bo Romunija vrgla v naročje Nemčiji. V tej domnevi je potrdila svet preosnova vlade, padec liberalnega1 Tatarescovega kabineta in prihod na oblast predstavnika romunskih krščanskih fašistov sedaj že umrlega Goge. »Železna garda« se je tedaj že pogajala z Gogo radi enotnega delovanja in morebitne spojitve obeh organizacij, ko je nenadno prišlo do preokre-ta. Goga je bil odstranjen z vlade še predno je mogel izpeljati volitve. »Železna garda« razgnana in vsi njeni vidnejši predstavniki zaprti. Zaprte so obtožili cele vrste terorističnih dejanj, ki so se izvršila že davno poprej, med drugim umora bivšega predsednika vlade Duce. Vodjo, nekdanjega študenta Codreana, so z mnogimi drugimi obsodili na dolgoletno ječo. Vlada se je upravičeno bala, da bi Po livolltvl prezidenta ČSR Dr. Hacha novi prezident. Dne 30. nocembra je bila v Pragi volitev novega prezidenta Češkoslovaške republike. Kot edini kandidat je bil postavljen dosedanji predsednik najvišjega u-pravnega sodišča dr. Emil Hacha. Volitev se je udeležilo 312 senatorjev in poslancev. Za Hacho jih ?e glasovalo 272, 39 glasovnic je bilo oddanih praznih, ena pa je bila neveljavna. O izvolitvi je bil dr. Hacha takoj obveščen in se je v spremstvu dosedanjega predsednika vlade generala Syro-vega pripeljal v skupščino. Tu je položil slavnostno zaobljubo, nakar se je podal v svojo rezidenco na grad Hrad-čane. r t >»..»•ugotavljajo listi, da je izvoljenega dr. Hacho pričakoval ob prihodu iz dvorane rimski kardinal, ki mu je čestital in da se je dr. Hacha kot prvi predsednik republike od njenega obstoja udeležil naslednji dan svečane maše, kateri so prisostvovali tudi skoro vsi ministri, kolikor je katoličanov. Izgleda, da so izvolitev dr. Hache predvsem podpirali Slovaki, ker je katoličan in je Slovak dr. Chvalkov-sky, bivši rimski poslanik, baš radi tega, ker je protestant, moral odstopiti od kandidature. Poročila tudi poudarjajo, da razen oficijelnih prireditev ni bilo v javnosti nobenega t i- vji. Češkoslovaška seveda ne more drugače, kot iti po tej poti. Tak je položaj in pravilno je ugotovilo »Pravo Lidu« v eni svojih prejšnjih številk, da bi tudi izrazito levičarska vlada v sedanjih1 mednarodnih razmerah ne mogla voditi drugačne notranje in zunanje politike, kot jo vodi sedanja vlada. zaprti fašisti s pomočjo tujih sil, ki so bile tu na delu, lahko utekli zato je ukazala prevoz zaprtih fašistov s Co-dreanom na čelu iz civilne jetnišnice v vojaško kaznilnico. Kaj se je potem zgodilo med potjo, pove uradno poročilo. 'Alt (>& fcks 1“ fcttfro ati ne. V Španiji ni nobenih večjih dogodkov Na španskih bojiščih ni nobenih večjih bojev. Izgleda, da je nastopilo slabo vreme, ki ovira operacije na obeh straneh. Občuti se pa tudi izčrpanost. Na obeh straneh jfe najbolj živahno letalstvo. Nacisti mečejo bombe na odprta španska mesta. Pred kratkim so vrgli bombo na neko angleško ladjo. Dve angleški ladji pa so Francove ladje prisilile, da so se s svojim tovorom podale v špansko pristanišče Palmas. — Ladji sta bili natovorjeni s pšešnico. 'I # <..» ».** toda angleška vlada zahteva sedaj pšenico nazaj. Naši kandidati na listi dr. Mačka za volitve v Narodno skupščino. Beograjske »Radničke Novine« objavljajo: Kosovska Mitroviča: dr. Živko To-palovič, nam. Vladislav Miletič, trgovec iz Kosovske Mitroviče. Niš (mesto) \Milorad Belič, nam. Do-brivoje Popovič, šofer. Despotovac: Vnja Veličkovič, tajnik Zveze rudarjev, nam. Dušan Bogosav-ljevič, rudar iz Ravne reke. Paračin: Milorad Belič, nam. Drago-ljub Nikolič, rudar iz Sisevca. Leskovac: Kostu Stamenkovič, to- varniški delavec iz Leskovca, nam. Toma V. Kostič, poljedelec. Ljubčki okraj: inž. Milan Miloševič, nam. Svetislav Kuzmanovič, poljedelec Sarajevo (mesto): Jovo Jakšič in Ivan Unger, krojaški pomočnik, nam. Muharem Tuzlič, brivec in Gaon Izrael, trg. potnik. Vršac: Joca Radivojevič, kmet, nam. Konrad Eichhof, obč. delavec. Podgorica: Blašo Jovanovič, odvet. pripravnik, nam. Milan Vukovič, delavec. Visočki okraj: Lekič Pavel, livar iz Vareša, nam. Šabanovič Alija, rudar. Zenica: Omerhocič Muharem, rudar, nam. Radič Nedeljko, delavec. Šid: llija Midrič, nam. Kuzman Sla-vujevič, poljedelec. Skoplje (mesto): Dragoslav Stani-šič, odvet. pripravnik, nam. Milan Markovič, kolar. Prilep: Sotir Damevič, kavarnar, nam. Spasoje Stefanovič, delavec. Bitolj: Veljko Ognjanovič, nam. Gane Stefanovič, delavec. Brčanski okraj: Milan Marinkovič, nam. Hašim Rendič, delavec. Belički okraj: Milutin Arandjelovič, poljedlec, nam. Dragutin Kostič, poljedelec. Jadranski okraj: Milivoje Stefanovič, čevljar, pomočnik iz Ložnice, nam. Zdravko Dražič, krojaški pomočnik. Rudolf Beran novi predsednik vlade ČSP Po izvolitvi novega prezidenta ČSR dr. Emila Hache, je podala češkoslovaška vlada generala Sirovega demisijo. Novo vlado je sestavil dosedanji vodja agrarne stranke, poslanec Rudolf Beran, ki je obenem predsednik nove stranke Narodne edinosti, ki bo sedaj vladina stranka. Časopisi označujejo program predsednika Berana kot nadaljevanje smernic pokojnega poslanca Švegle in dr. Kramara. Poslanec Beran je baje človek zdravega razuma češke-1 ga kmeta, ki ni obremenjen s teorijami) in tudi v prejšnjih letih ni tiščal v ospredja demokracije, kakor tudi njegova agrarna stranka ne. Nova slovaška vlada. Tudi v Bratislavi so dobili novo vlado za Slovaško. Predsednik je *»>*Js monsignor dr. Tiso, ki si je obenem obdržal notranje zadeve. Člani vlade so še dr. Vanču, dr. Durčanski, dr. Teplan-ski in dr. Čerma. V centralni vladi pa bo zastopal Slovaško redaktor Sidor. Pogodba med Anglijo In Francijo Zahteva utrjenega miru Kakor poročajo angleški listi, se prične D' smislu dogovora med Chamberlainom in Daladierom konferenca angleških in francoskih generalnih štabov dne 4. decembra. Francozi v primeru vojne ne računajo z angleško pomočjo na kopnem, pač pa z zračno. V tem pravcu skleneta Anglija in Francija pogodbo, ki gre obenem za tem, da se zračna oborožitev pospeši. Ivanov-Rajkov: T. M.: Muci j S cev o la Na sveti je ogenj položil on dlan in uprl pogled svoj strogi v vladarja: »Vidiš, ne plaši svobodni Rimljan pred ognjeni se tvofga oltarja! Ne strašijo boja se naši sinovi: tristo mladeničev, drznih ko laz je priseglo umreti, predno noč se poslovi, vsem znano je dobro, kje skrivaš obraz! Zaman ti je varstvo tvojih zlatih bogdv, naših puščic te dosežejo snopi. Svobodnega Rima, — gnezda orlov, brez kazni despot ne prestopi! Če ne jaz, bo pa drugi z jeklenoj rokoj, iztrgal srce ti iz grudi. Nisem jaz sam, ki sledi -Ja teboj.' moj svet je — odidi, ne mudi!« Nad ognjem iz roke je v mrku rdečem darilnico močila kri cvrčeča. Car je s strahom poslušal, a v jutru sledečem, je sovragov izginila vojska preteča. Dr. Avg. Reisman: Jz spominov na avstrijska sodišča 8. Superarbitracija — sedmič pri naboru. Prvo leto svetovne vojne sem prebil še na univerzi v Pragi, ker mi je rekla avstrijska naborna komisija pred maturo, da sem za njo »untauglich« in me tako ob mobilizaciji niso pobrali. Nato sem vsled vojne hrane še bolj oslabel in tisti »untauglich« se me je držal zvesto tudi pri vedno pogostejših vojnih naborih. Kot pravnega pripravnika so me leta 1916. klicali že sedmič k naboru, ko so že devali zadnje ostanke rezervne armade na rešeto. Prav dobro imam v spominu vse te svoje sojunake, ki smo stali v dolgi vrsti puščobne sobe mariborskega semenišča in čakali končne odločbe uniformiranih zdravnikov in višjih oficirskih šarž. Bili smo res »pogled za bogove«. Samo kdor je pri tem mislil na bodoče vojake na frontah, je moral v hipu obupati nad zmago Avstro-Ogr-ske. Zadnji' Mohikanci. Če me takrat srečal znanec, in je bil kolikor toliko rahločuten, mi ni gledal v obraz, ampak »mimo«. Včasih je le komu ušlo, pa me je začel tolažiti, češ, saj ni tako hudo, bo že boljše. Če me je zopet srečal čez par tednov, sem mu bral prav jasno v očeh začudenje, kako da še vedno zemljo tlačim, ko pa je on v svojih mislih že davno napravil križ nad mojo življenjsko silo. Na licih sem imel takšne vdrtine, da bi lahko služile za kako skromnejšo shrambo. Ko smo se pri naboru tako-le gledali eden drugega, nagi kandidati za nove soške ofenzive, smo si prav lahko preštevali rebra in se do kosti temeljito preštudirali brez rentgena. Kljub temu so padle sodbe »tauglich« s polnim zaupanjem v življenjsko moč ostankov človeštva. Mene so si vendarle še nekaj časa ogledovali, skomigali z rameni, posebno zdravnik, toda armada je zahtevala čim večjo liferacijo živega materijala. Zdravnik si je pa mislil, »umijem si roke« in me je poslal k »superarbitraciji«. Tam je bila zadnja in končna instanca. Vodil jo je zdravnik dr. Morpurgo iz Gorice v poslopju moškega učiteljišča. Slišal sem pa že, da je mož vesten doma tu si/ek* Poglavje o pozabljivosti. V »Slovencu« me nek »grafičar« vprašuje, če sem še pozabil, kaj sem 1. 1935 .»vse pisal v .Delavski Politiki’ o grafični stavki« v zvezi z »Narodno tiskarno« in g. dr. Kramerjem. Radovednemu vpraševalcu naj bo to-le v odgovor: Ničesar nisem pozabil, tudi ne tega, kar sem napisal o katoliški »Jugoslovanski tiskarni«, ki je šla takrat solidarno z »Narodno tiskarno« v boj proti grafičarjem in le obžalujem, da vpraševalcu njegov spomin tako enostransko funkci-jonira. Kar se moje osebe tiče, sem že večkrat dokazal, da znam braniti interese organizacije grafičnih delavcev. Želel bi, da bi jih znal braniti tudi dotični prijazni, toda žal neznani grafičar, ki se za svojo organizacijo tako malo zanima, da ne ve niti tega, da nimam več nobene funkcije v organizaciji. Eržen Viktor. Bivši JNS voditelj v JRZ. Ker je JNS zavrgla unitaristični in centralistični program in se pridružila dr. Mačku, se je hrvaški voditelj JNS dr. Demetrovič približal JRZ, H Hočejo, da se jim izroči zagrebška Delavska zbornica. Kakor poroča »Samouprava«, je organizacija Jugorasa v Zagrebu zaprosila .n 11 ■ •• -— ..•»** * ' da ji izroči upravo »Delavske zbornice« v Zagrebu. Predstavniki Jugorasa utemeljujejo to svojo prošnjo s tem, da je Jugoras najjačja delavska organizacija na Hrvaškem, s katero se URSSJ in pa Hrvaški radnički savez sploh ne moreta meriti. Železnica Št. Janž—Sevnica bo otvorjena fine 8. t. m. Konferenca generalštabnih načelnikov armad držav Balkanskega sporazuma, t. j. Rumunije, Jugoslavije, Grčije in Turčije, je pričela dne 28. novembra v Atenah. Von Ribbentrop, nemški zunanji minister, bb potoval v pondeljek v Pariz k podlpisu fran-cosko-nemške nenapadalne izjave. Kaj namerava Nemčija s Slovaško? Dunajski radio je prenehal oddajati češka poročila, odkar se je Češka popolnoma preusmerila in izgubila svoje obmejne kraje v korist Nemčije. Zato pa je tembolj napadalen dunajski radio v slovaških poročilih, ki jih oddaja vsak dan po 1. uri. Ta poročila oddaja tako, kakor bi bila to volja Slovakov in izzveni vsako tako poročilo v duhu popolne slovaške samostojnosti in'neodvisnosti ut i n t* «■»»’ ili«i r Poročeva- lec vzpodbuja Slovake k popolnemu prelomu s Čehi, ki baje sploh niso sorodni Slovakom, ampak rasa čisto za sebe, pač pa, da so Slovaki v plemenski sorodnosti z Jugoslovani, Rumuni, Madžari in Poljaki. Tudi Podkarpat-ska Rusija je zadnji čas prirastla k srcu temu poročevalcu in je videti, da si jo hoče Nemčija na vsak način obdržati za svoje zveze proti vzhodu in zato tudi niso dopustili, da bi jo Madžarska zasedla in dobila na ta način skupno mejo s Poljsko. Poljska vlada in opozicija. Poljska vlada je pri volitvah v parlament zmagala s pomočjo volilnega reda, s katerim si je to večino že v naprej zagotovila, zlasti še, ker kmetje in socialisti sploh niso šli volit, t j. niso postavili svojih kandidatov. Kljub temu pa je bilo v novi poljski parlament izvoljenih nekaj zastopnikov narodnih manjšin. Izvolitev teh predstavnikov je vlada dopustila v pomanjkanju vsake druge opozicije. Da bi ji pa ta ipo-zfcija v parlamentu ne bila neprijetna, je iz- dala nov poslovni red za parlament, v kate-rem je določilo, da morejo predlagati zakonske osnutke v parlamentu le skupine, ki Štejejo najmanj 15 poslancev. S tem je zastopnikom narodnih manjšin zavezan jezik. Poljski listi o rusko-poljski izjavi. Poljsko časopisje posveča veliko pozornost zbližan)1! med Poljsko in Sovjetsko Rusijo. Poljski dnevniki prinašajo članke s slikami Lenina-Stalina in Litvvinova. Italijanski fašisti so hudi nad meščani, ki $°' čustvujejo z židi. Glavni tajnik fašistične stranke Starace je izjavil te dni, da sočustvujejo 1 židi le tisti italijanski meščani, proti katerffli se je fašizem boril že od vsega početka. V Italijo bomo lahko izvozili blaga za 25® milijonov lir. Italija omejuje uvoz in dog0-varja z vsako državo posebej, koliko & kakšnega blaga sme le-ta uvoziti. Doslej sni« uvažali v Italijo letno za 180 milijonov Kr’ odslej pa se bo zvišala vrednost uvozne kvo*i te na 250 milijonov lir. Od celokupne vrednosti uvoza odpade: 30 mil. na govedo, 15 nul' na perutnino, 25 mil. na pšenico, 15 mil. na koruzo, 15 mil. na kovine in 68 milijonov na različne vrste lesa. Belgijska vlada v krizi. V belgijski vladi nastali spori radi vprašanja podpore brezposelnim. Politične posledice stavke v Franciji. De®’ ničarske stranke so sklenile, da bodio z oziro#1 na potek splošne stavke naprej podlpirale Dal*' dierovo vlado. Chamberlain in Halilax pojdeta v Rim. Obetani obisk v Rimu napravita angleški predsed' nik vlade Chamberlain in zunanji minister Hall" fax in se bo izvršil dne 11. januarja 1939. Gr® za snovanje V- -1 ta štirih ali petih velesil« Angleški funt sterling pridobiva na vredno* nosti. Na beograjski borzi raste vrednost angleškega funta. Kdor je med tem prejel iz Afl' glije večja nakazila v funt sterlingih, je zado-voljen, ker bo ogromno profitiral pri zamenja' vi funt sterlingov v dinarje. Država pa ne more biti zadovoljna, ker dvig funt sterlinga povečuje naše dolgove, ki jim imamo v Angliji. Je namreč velika razlika, ako plačamo za fufl* sterling 245 din ali pa 260 din. Avstralska vlada je zvišala kvoto za nas®' litev nemških, avstrijskih in sudetskih beguncev. Istotako je izjavila uprava Južne R°' dezije v Afriki, da bo povoljno rešila prošnje židovskih beguncev za naselitev v koloniji. Narodi govore vedno manj jezikov. Po prvotnih ugotovitvah je govorilo na svetu 6760 narodov različne jezike, danes jilh imamo le -ie 2796. To dokazuje, da narodi ali naglo izunu' rajo ali pa se prilaigode novemu govoru, ki se staplja iz več jezikov. Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev >OGENJ< . M A R I B O K oskrbuje za umrle vpepeljitev v krematorij v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po star0' stl in mesečna članarina Din 15.—. R^Z jaz sem dobil čez nekaj dni odlok, sem za vse večne čase popolnoma: J™ uporaben za vsako pomoč Avstro-U* ski, »ganzlich untauglich«. _ Tako ^ ostal celo svetovno vojno civilist. 8* % 2g> našiU Utajev Naša proslava 20-letnice Jugoslavije bo v soboto, 3. decembra 1938 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Unlona“v Mariboru. Vstopnine ni! Pridite vsll TRBOVLJE V»11* VOLILNI SHOD se bo vršil v četrtek, dne 8. decembra s Pričetkom ob 4- uri popoldne v dvorani »Delavskega doma«. Na zborovanju poročajo: sreski kandidat s. Petejan Josip in nam. s. Murn Josip ter župan s. Klenovšek in drugi. VOLILNI SESTANKI s> Petejana Josipa, kandidata za srez laški: Retje: v soboto, dne 3. decembra ob 4. uri v |ostilni Sušnik, istega dne ob 6. uri v gostilni ^vrašek. Sv. Marko: v nedeljo, dne 4. decembra ob ‘•uri popoldne v gostilni Božič. Knezdol: v nedeljo, 4. decembra ob 5. uri Popoldne v gostilni Zadobovšek. Doberna: v ponedeljek, dne 5. decembra ob uri popoldne v rudniški kantini. Klek: v ponedeljek, dne 5. decembra ob 5. Uri Pop. v gostilni Kranar. Loke: v ponedeljek, dne 5. decembra ob 6. Uri pop. v gostilni pri Ameršku. Dosetje: v torek, dne 6. decembra ob 6. uri Pop. v gostilni Kepa. Na Tereziji: v torek, dne 6. decembra v Gostilni »Delavski dom«. Trbovlje: v sredo, dne 7. decembra v dvojni »Delavskega doma«. Bonbonere in druga lepa darila za Miklavža v veliki izbiri po najnižjih cenah Vam pripo-r°ča slaščičarna KOZINA. Prireditev na Barbarin dan v »Delavskem uorau«. V »Delavskem domu« se bo vršila proslava Barbarinega dne v nedeljo, dne 4. decembra z godbo in plesom. Igrala bo priljubljena delavska godba s kapelnikom g. Hudari-uom. Posetite to rudarsko prireditev vsi. Vstopnina malenkostna. ZAGORJE OB SAVI Dramska predstava. Delavsko kult. dru- štvo »Naprej« bo otvorilo dramsko sezono v nedeljo, dne 4. decembra t. I. z veseloigro v treh dejanjih »VDOVA ROŠLINKA« v dvorani Zadružnega doma na Lokah. Začetek ob 5. uri popoldne. Vabimo vse prijatelje delavskega odra, da posetijo predstavo in podpro delo dramskega odseka. Kdor si želi par uric zdravega smeha in zabave, naj nas poseti v nedeljo, v dvorani na Lokah, ne bo mu žal! Nasmejal se bo do solz. Za mladino neprimerno Vljudno vabi odbor. LAŠKO ' * shod socialističnega kandidata s. Pete' Jana. V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil ob u. uri jfiu - t« shod v Laškem, na Katerem so poročali trboveljski župan s. Kle uovšek, delegat JNS iz Ljubljane in drugi. SENOVO PRI RAJHENBURGU Ne bi smeli jesti niti kruha. Pri nas na rud-u>ku v Reštajnu imamo paznika J„ kateri zelo ezko gleda, ako rudar v službi zavžije svoj ?ri košček suhega kruha. Ker nam do danes u>so niti najvišji gospodje tega branili, upa-jUo, da se bo po tej pripombi tudi ta gospod “a to navadil. Ako se stroj v obratu ne maže , “h 8 ur, postanejo ležaji topli. Isto naj velja ‘Udi za rudarje. K čim večji storitvi nas goni naše akordno delo, zato ni treba, da bi nas še *• J. Toliko za danes! KRANJ »Jugočeška«, dr. Vajs In delavstvo. Večkrat »mo že poročali o tem, kako dr. Vajs postopa ‘.delavstvom v »Jugočeški«: Poročali smo o megovern priganjaškem sistemu, o tem, kako malenkostni vzroki zadostujejo za odpust, o "bcutnih denarnih kaznih in njegovem občevanju z delavstvom sploh. Vse to so žalostna Volilni shodi 'Jejstva, ki so največje obsodbe vredna. Zlasti ua moramo protestirati proti psovanju delavca. »Slovenski osel!« bo menda še najlepša j^ovka, katere je bil že skoro vsak delavec m večkrat deležen. Vsaka delavka, nad kate-lir t- u'' se P°Prei razjoka predno jo preneha Za* i* Ali Je t0 inteligenca?! A. m sl? o. svetujemo dr. Vajsu, naj še enkrat podel 1 -če mu ie mo«oče- človeško postopati z ŠTORE Sporočamo žalpstno vest, da je 23. novem-v celjski bolnici po kratki bodel'" ,naša mlada sodružica Lojzka Medved, -javka v šamotni tovarni. Zapustila je svoje-Tg. žalujočemu možu tri nedorasle otroke. Var 0 prizadetemu je delavstvo Samotne to-«rne priskočilo v kritičnem trenutku na po-d c s tem, da je namesto nagrobnega venca $e *a,° za otroke okroglo din 550. Posebej u3 Preminula lesni Sviv6 zailvaliujemo g. ravnatelju, ki je tudi s h,Je strani priskočil prizadeti družini na poza 7 Sodružici Anici Jus pa se zahvaljujemo n,ei°' da ie požrtvovalno nabirala za družino Ho s de'avstvom. Družini izrekamo naše iskre-sp0 °za'je- Lojzko bomo pa ohranili v trajnem ^JUnu. — Delavstvo Samotne tovarne. Sirite naS list I Maribor levi breg: Maribor: Volilni shod kandidata s. dr. Reismana, ki je bil sklican za petek, dne 2. decembra v dvorani na Ruški cesti, je uradno prepovedan. Kamnica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 8. uri zjutraj v gostilni Dimc. Maribor: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Govorili bodo: kandidat za Maribor, levi breg, s. dr. Reisman, namestnik s. Bahun in s. Ulbl. Maribor desni breg: Pobrežje pri Mariboru: V petek, dne 2. decembra s pričetkom ob 7. uri zv. v gostilni Štok na Aleksandrovi cesti. Sl, Bistrica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 9. uri v dvorani hotela »Beograd«', Slivnica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v gostilni Kosič, Hotinja vas. Marija Brezje: V nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni Marije Lešnik. Tezno: V pondeljek, dne 5. decembra ob 8. uri zvečer v gostilni Felič. Govorijo ss. dr, Reisman, Grčar Viktor, Jelen Adolf, Čeh Alojz, Minodraž in Oblak. Volilni shodi za kandidata s. Josipa Petejana in namestnika s. Dragotina Magdiča v srezu Maribor desni breg: 1. v Rušah v nedeljo, dne 4. decembra, 2. v Studencih v petek, dne 2. decembra, 3. v Poljčanah v nedeljo, dne 4. decembra, je oblast prepovedala, k*« ■ *• Okraj LaSko: Hrastnik: V petek, dne 2. decembra ob 6. uri zvečer v gostilni Banton na Brnici. V soboto, dne 3. decembra ob 6. uri zvečer v gostilni Dimitrovič Hrastniku. V nedeljo, dne 4. decembra ob 11. uri dopoldne v gostilni Peter Šentjurc na Dolu. V nedeljo, dne 4. de cembra ob 3. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrast niku. Poročajo: kandidat s. Petejan Josip, ss. Malovrh, Kolner in drugi. Širje nad Zidanim mostom: V nedeljo dne 4. decembra s pričetkom ob 8. uri zjutraj v gostilni Medved. Krnice: V nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni Kerže. Na shodih poročajo ss. Kolner, Beut in drugi. Okraj Dravograd: Kandidat za okraj dravograjski Eržen Viktor je najavil volilne shode: 1. v Vuhredu, dne 2. decembra, 2. v Dravogradu, dne 3. decembra, 3. v Guštanju, dne 4. decembra, 4. v Kotljah, dne 4. decembra, 5. v Trbonjah, dne 6. decembra. Sresko načelstvo v Dravogradu je te shode prepovedalo « **« — *,< i.tr » »s Zato se ne bodo vršili. Okraj Litija: Vače: V nedeljo, dne 4. decembra ob 11. uri. dopoldne volilni sestanek na Vačah. Popoldne ob pol 3. uri pa v gostilni g. Zarnika na Mlinšah, Na teh sestankih poroča kandidat s. Arh Jurij iz Zagorja. LJUBLJANA Povabilo. Vljudno vabim Franceta Bežlar-ja, da se ob priliki zglasi pri meni. — Dr. Jelen ec. MARIBOR NaSa proslava 20-letnice Jugoslavije bo v soboto 3. t. m. ob 8. uri zvečer v »Unionu« To soboto, dne 3. decembra t. 1. ob 20. uri zvečer, priredijo združene mariborske delavske kulturne organizacije v dvorani »Uniona«, na Aleksandrovi cesti, delavsko proslavo 20. letnice Jugoslavije. Slavnost je namenjena najširšim krogom našega delavstva in bo zato vstop brezplačen, čeprav je spored zelo obširen. V svrho kritja stroškov za prireditev bodo zaupniki prodajali spominske znake z napisom »20. letnica Jugoslavije«, ki si ga naj vsak nabavi in pride z njim na proslavo. naj Ker je pričakovati velikega navala, .... vsakdo skrbi, da pride pravočasno, najbolje že nekaj pred 8. uro. Spored je sledeči: Godba Glasbenega društva železničarjev, ka. pelnik g. Schonherr. Pevski zbor »Grafike«, dirigent g. Živko. Deklamacije (člani »Vzajemnosti«). Slavnostni govor s. dr. Avg. Reismana. Pevski zbor pekovskih pomočnikov, dirigent g. Horvat. Godba. Proslava državnega praznika ie potekla v Mariboru v znamenju večjih prireditev. Ogromen obisk je bil ipri sokolski akademiji v »Unionu«. Dopoldne 1. decembra pe je bila manifestacija na Glavnem trgu, kateri je pri-vsa popolnoma zadostovalo. Občinstvo bi le že lelo, da bi se vstopnine, ki so v Mariboru menda najvišje, primerno znižale; kakor ču-jemo, namerava g. Valjak v sedanjem kinu Union« vzdrževati nekako ljudsko kino-gle sostvovala vsa šolska mladina. Zvečer, dne dališče po zmernih cenah od 3 do 10 din, "kar 1. decembra je ibila razsvetljava mestnih po-1 pozdravljamo. Želeli bi pa tudi, da bi se pro- slopij: magistrata in gradu, po oknih zasebnih ■»<■<•»»1 \r ---- x..±:— .. ,— stanovanj pa so gorele sveče. Danjkove barake so zgorele. V sredo, dne 30. t. m. zvečer so zažgali Danjkove barake in vagonarsko kolonijo. Ob ognju se je zbralo na tisoče ljudi, ki so .gledali, kako ognjeni zubl.ii uničujejo mariborski gheto brezdomcev, v katerem so nekateri izmed njih preživeli vsa povojna leta, »iv > • -*,i| Po- gorišče je obkrožilo vojaštvo in so za čas največjega ognja, ko je bilo treba braniti tudi sosednje objekte, ker je veter raznašal iskre, odklopili električni tok v vsem mestu, da so preprečili kratek stik, ker vodi električna napeljava nad zemljiščem. —< Občina upa, da je na ta način uničila mrčes, ki se je zaredil v »stanovanjih« bednikov, jtv — v h rr.u Krščansko socialni tajnik se je poslovil. — Tajnik JSZ in banski svetnik Rozman je dal ostavko na mesto tajnika JSZ v Mariboru z utemeljitvijo, da gre na svoje posestvo in da ne bo več deloval na strokovnem področju. Sedaj pa si je menda premislil. Kakor se čuje, razpošilja na JSZ organizacije pozive, v katerih pravi da naj pretrgajo zveze z JSZ in slede njemu, ki ustanavlja neko novo organizacijo. Kino »Esplanade« v novi moderni trinadstropni palači v Grajski ulici, ki jo je dal sezidati podjetni g. Valjak, bo prihodnje dni otvorjen. S tem bo imelo, poleg kina v Renč-ljevi dvorani na Pobrežju, mestno središče tri velike kino-dvorane, kar bo za dogledno dobo grami zboljšali. V Mariboru čutimo v tem ozi-«ru nekako vistosmerjenost, kar se nam zdi čudno, ko vendar čitamo o filmih, ki so se dajali in se še dajejo v Beogradu in v Zagrebu in celo v Ljubljani, v Mariboru jih pa zaman pričakujemo. Saj ne zahtevamo ruskih filmov, čeprav so doli na jugu tudi večkrat na programu, ampak bi radi vsaj nekaj zapadno-evropskih in ameriških klasičnih filmov, kakor je bila »Dobra zemlja« in »Tovarištvo«, v Zagrebu so vrteli in še vrte: ameriški film »Tom Sawyer« in Disneyyeva »Snegulčica«, angleški film »Nekje v Tibetu«, francoski film »Mir na Rajni« in »Oče Sergjej« in češki filmi »Hordu-bal«, »Poročnik Rjepkin« in »Pastorka«. Vse to so visoko umetniška in vzgojna dela in ne vemo, zakaj bi jih Maribor ne smel videti. Ali so za Maribor kaki drugi predpisi kakor za ostala m*sta, kar ne moremo verjeti, ali pa igra tu vlogo neka osebna politika. Strojniki in kurjači pozor! Udeležite se sestanka Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev Jugoslavije, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4.. t. m. s pričetkom ob 9. uri v »Delavski zbornici«, Sodna ul. 9-11. Sestanek je zelo važen in brez izjeme za vse člane obvezen, —j Odbor. Na Mlklavževanje vabi I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru za v nedeljo, dne 4. t. m. v gostilno »Triglav« (preje Vol-ler) v Košakih. Začetek ob 15. uri. Darila se sprejemajo istotam 4. t. m. od 14. do 18. ure. Sodrugl I Obiskujte frizerski salon J. KOSEC - LJUBLJANA MikloSlieva cesta Stev. 18 CELJE Na zadnji poti smo spremili v torek s. Al Koražijo, zvestega člana kovinarske organizacije in dolgoletnega naročnika »Delavske Politike«. Njegovi sodelavci v Cinkarni ga bomo ohranili v najlepšem spominu kot zvestega borca za skupne delavske interese. Zahvala. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili mojega moža na zadnji poti. Zahvaljujem se s. Plankarju in vsem delavcem Cinkarne za venec in spremstvo. Zahvala vsem, ki so me ob težki izgubi tolažili in bodrili. — Koražija N. Poročilo v »Večernlku« o gledališki predstavi »Lampacij-vagabund« tukajšnje »Vzajemnosti« milo rečeno ni točno. Bolj na mestu bi bilo, ako bi rekli, da je zlobno. Prva predstava v soboto res ni bila dobro obiskana. Ali to gre na rovaš tistih temnih elementov, ki so širili po Celju vesti, da so vstopnice že vse razprodane. Drugi dan se je pa igra vršila skoro pred razprodano hišo. Par lož je bilo Praznih, drugo pa vse nabito polno, posebno stojišča. Glede režiserja pa naj »Večernik« prepusti skrb izvoljenemu odboru. Mestno kopališče bo od 1. decembra dalje odprto ob delavnikih od 13. do 20. ure, ter ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. V pondeljek bo kopališče zaprto kot doslej. Obratni čas je spremenjen radi premalega dopoldanskega obiska. Kino Dom - Celje 3. decembra. »TAJNO POVELJE«. 4. decembra »OTOK SMRTI«. 5„ 6. in 7. decembra »BELI TIGER«. 8. in 9. decembra »13 STOLOV«. — Film smeha do solz. JESENICE * r‘iu shod liste dr. Vladimirja Mačka, Olip-Čelesnik se bo vršil v nedeljo, dne 4. t. m. ob pol 10. uri dop. v »Delavskem domu« na Savi. Shod bo okrajni volilni zbor in bodo poročali na njem ss. Celesnik Ivan, Kristan Cvetko in Jože Kopač iz Ljubljane ter gg. Pavel Olip, sreski kandidat, Tine Zupan in Andrej Uršič iz Ljubljane, . .vrv.« —» %, *»«» .<-»•!., i.u_, Volilni sestanki faste Olip-Čelesnik Slov. Javornik pri Konjiču dne 28. t. m. ob . uri zvečer. (.*• • l?l> Predsedoval je g. Joško Svetlin, zapisnik je vodil s. Mur Janez. Poročali so: g, Olip Pavel in ss. Čeles-nik Ivan in Kristan Cvetko. Podhod: v torek, dne 29. t. m. pri Žaloherju. ■ , j.a Poročali so g. Pavel Olip in ss. Celesnik Ivan in Kristan Cvetko, r* »•>■*.» Radovljica: v sredo, dne 30. nov. pri Hirš-manu. * «. .»' * »»ui aMvk Poro- čali so g. Pavel Olip in ss. Celesnik Ivan in Kristan Cvetko. Nadaljnji sestanki se vršijo: v nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri pop. v Kranjski gori v hotelu Razor; ob 5. uri v Podkorenu v gostilni Razinger; ob 7. uri zvečer v Ratečah pri g. Kirhmajer in ob pol 9. uri zv. v Mojstrani v »Gasilskem domu«. — V pondeljek, dne 5. t. m.: Na Selu (Zabreznica) pri Osvaldu ob pol 7. uri zv., na Hrušici ob pol 9. uri zv. pri Ocepku. — V torek, dne 6. decembra: Mošnjah pri Pernušu ob 6. uri zv., na Brezr ah, pri Rešu ob 8. uri zvečer. Kino Radio predvaja v soboto in ndeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) ve-lefilm »Vrtinec« z Jeanom Gallandom. Med dodatki Paramountov zvočni tednik in kulturni film. — Sledi za praznik: »Očetova, pesem«. Razpis nedeljske zdravniške službe pri Bratovski skladnici za mesec december 1938 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, ki velja za vse družinske člane brez razlike na njih bivališče, in sicer: 1., 11. in 25i decembra t. 1. g. dr. Keržan Bartol; 4„ 18. in 26. decembra t. 1. g. dr. Čeh Milan. MEŽICA Gledališka predstava. »Vzajemnost« Mežica uprizori v soboto, dne 3. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer in v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. točno ob 4. uri popoldan Koržetovo veseloigro petjem in godbo »Čigav je grunt« v dvorani Toffa v Mežici. Vstopnina običajna. Vljudno vabi — odbor. Ali sl 2« poravnal naročnino? Ako ie na, stori takoj svojo dol2nost l Obsodba s. dr. A. Reismana — razveljavljena Dne 4. oktobra t. 1. je bil odvetnik dr. Avg. Reisman pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi obsojen po § 302 k. z. radi žaljenja sodnika na 20 dni strogega zakora, din 4000 denarne kazni in din 500 povprečnine ter v izvršitev pogojne kazni celjskega sodišča, 10 dtii zapora in 1000 din denarni kazni. * «^~-o »Slovenec« in »Slovenski dom« sta se te obsodbe že neskončno veselila in prinašala cele članke, da bo moral dr. Reisman 20 dni se- ska dnevnika, kakor tudi njihovi zagrebški duševni bratci, prinesti popravke s dr. Reismana, ki so med drugim navajali, da bo dr. Reisman odsedel prisojeno kazen le tedaj, če okrožno sodišče ne bo ugodilo njegovemu prizivu, ki ga je vložil zoper to obsodbo. Okrožno sodišče je ugodilo prizivu Ta teden pa je prišla iz Murske Sobote sodba okrožnega kot prizivnega sodišča, ki je sodbo okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi razveljavilo in vrnilo okrajnemu sodišču v Dolnjo deti. To sta poročala celo zagrebškim časopi-' Lendavo v novo razpravo z nalogom, da izve-som. I de od dr. Reismana predlagane dokaze. Poročali pa smo že, da sta morala radi ne-j »Slovenčevi« mariborski sotrudniki in somi-resničnih vesti v dotičnih člankih oba ljubljan-1 šljeniki so se torej prezgodaj veselili «« "-*> Amnestija za 31. december. Za 1. december je bila izdana amnestija in pomilostitev, ki vsebuje sledeče določbe: sojeni za kak zločin, pa samo za 18 oziroma 9 mesecev. Zadnje vesti Nova češkoslovaška vlada. Razen ministrskega predsednika Be-rana so položili zaobljubo tudi vsi ostali ministri nove vlade. Podpredsedniški mesti v vladi zavzemata general Syro-vy in urednik »Slovaka« Sidor. V novi vladi ni nobenga pristaša bivšega predsednika dr. Beneša, pa tudi nobenega socialnega demokrata ozir. člana Narodne stranke dela. Člani vlade so povečini višji uradniki. Francoska vlada proti stavkajočim. Francoska vlada je sklenila kaznovati vse uradnike in delavce državnih podjetij, ki so se udeležili stavke. Med uradniki, ki so stavkali je mnogo profesorjev in tudi višjih uradnikov. Glavni tajnik zveze strokovnih organizacij L. Jouhaux (Zuo) je bil razre- Glavna delavska zveza o stavki. Havas javlja: Francoska delavska zvez« Amnestirani so vsi tiskovni pregreški1 izv/eti: Od amnestije in pomilostitve pa so šen vseh funkcij, ki jih je imel v uprav- in vsi prestopki po zakonu o gozdovih in sicer brez ozira na to, ali se je sodno postopanje že začelo ali ne in ali je bilo skončano ali ne. ! nih odborih državnih ustanov, med dru- Vsi tisti, ki so bili pole^ glavne kazni j gim tudi v upravnem svetu francoskih obsojeni na izgubo častnih pravic ali iz- železnic. Enako so bili razrešeni svo-gubo službe; j jih funkcij tudi drugi predstavniki stro- tisti, ki so bili kot javni organi ob-! kovnih organizacij v državnih korpora- Osebam, ki so bile ob izidu amnestije J soieni zaradi sprejemanja podkupnine; j cijah.__________________________________________ begunci, ki se skrivajo bodisi v no- pravomočno obsojene na kazen, ki ni I _ bila večja od 12 mesecev ali 5000 din, ■ tranjosti države ali pa v inozemstvu, da se odpušča neodsedeni oziroma nepla-j bi bila nad njimi izvršena kazen; čani ostanek kazni, pod pogojem, da po- tisti, ki so bili obsojeni zaradi na- miloščenec v bodočih 3 letih ne zagreši nobenega zločina in nobenega prestopka ali prekrška iz koristoljubja. Od te pravljanja krivih listin, po §§ 214, 215, 216 in 218 k. z., zaradi tatvine, vloma, poneverbe, razbojništva, goljufije, laž pomilostitve so izvzeti tisti, ki so bili, njivega bankrota, oškodovanja upnikov, obsojeni zaradi žalitev in klevet. Kazni, ki se odpuščajo, morajo biti pravomoč-ne, to se pravi, da ni v teku nikakršna pritožba. Delno se zmanjša kazen osebam, ki so bile pravomočno obsojene na večjo kazen od 12 mesecev in sicer: Dotičnim, ki so bili obsojeni do 4 let, se odpusti 1 leto oziroma 6 mesecev. kaznjivih dejanj pri konkurzu, oderušt-va in zlorabljanja službenega položaja po §§ 314, 316, 319, 326, 328, 334 do pravi, da je stavka potekla brez kakršni!^ incidentov, ki bi jih bil zakrivili delavci. NH dvomno pa je akcija v zvezi z organiziranjem | stavke morala pretrpeti neuspeh spričo neoB*; čajno obsežnih vladinih protiukrepov. temu pa je bila stavka izvedena v največjej? j mogočem obsegu. V kovinski in tekstilni industriji je v večini obratov počivalo vsako dH lo. V kemični industriji je stavkalo do 95 odst-j delavstva in nameščenstva. Radi odpustov nove stavke. Ker so nekatera industrijska podjetja odpU' stila delavce radi izvedene splošne stavke, s® j sedaj nastale v provinci nove stavke. Prekinjeni odnosaji med Belgijo in Barceloni Barcelonska vlada je odpoklicala svojega P°' slanika v Bruslju v znak protesta, ker je gijska vlada imenovala svojega zastopnika Pr' vladi v Burgosu, kljub temu, da se še ni izvedel umik prostovoljcev. Nato je tudi belgijska j vlada odpoklicala svojega zastopnika v Baf' celoni. Nova zapreka francosko-nemškemu sporazun«1 Dne 5. t. m. je nameraval priti v Pariz nen1'; ški zunanji minister v. Ribbentrop na podPlS; francosko nemške nenapadalne izjave. Sed3! j pa so nepričakovano nastale zapreke radi P1' j i sanja italijanskih listov, iz katerih je razvid' j no, da Italija zahteva za se francoski otok j i Korziko in pa Tunis v Afriki. Francoska vlada je zahtevala v Berlinu, da se berlinska vla- ^"17 v;#* in 107/TT Ako hči kljub skrbnemu iskanju ne bi mogla oDD, -330, m ... „xnp!r:l mp„fa )atlkr. zahtevate nelovski pravni svetovalec Predčasni odpust učenke (Črna) Vprašanje: Moja hčerka je bila že 6 me- odpustifa. nfdaVVmeir za fo^kite zadostne da izjavi glede teh italijanskih zahtev. Dokler razloge. Kam naj se obrnem? Odgovor: Ker je bil odpust neupravičen, je dolžno po zakonu pristojno obrtno združenje posredovati in najti Vaši hčerki drugo mesto. Zato se obrnite predvsem na združenje. k. z.; osebe, ki so bile obsojene zaradi špi-jonaže v korist kake tuje države; osebe, ki so bile obsojene po zakonu I o zaščiti javne varnosti in reda v državi, - - «... - .... i .'i kakor tudi zaradi žalitev in klevet prot: Če pa so bdi ze popre, obso,em za kak'kraljUi prestolonasledniklli kraljevskim zločin, samo za 6 mesecev oziroma 3 mesece. Dotičnim, ki so bili obsojeni do 10 let, se odpusti 18, oziroma 9 mesecev. Če pa so bili že poprej obsojeni za kak zločin, samo 9 oziroma 5 mesecev. Tistim, ki so bili kaznovani do 15 let, se zmanjša kazen za 2 leti, oziroma za 1 leto. Če pa so bili že poprej obsojeni za kak zločin, samo za 1 leto oziroma 6 mesecev. Tistim, ki so bili kaznovani do 20 let, se zmanjša kazen za 3 leta, oziroma 18 mesecev. Če pa so bili že poprej ob- namestnikom, tujim vladarjem, tujim poslanikom po §§ 307, 308, 309, 310 k. z.; osebe, ki so bile obsojene kot vojaki ali civilne osebe v službi vojske in mornarice. Na monopolske kazni se ta amnestija ne nanaša, oač pa je bila izdana posebna monopolska amnestija. Z monopol-sko amnestijo pa je odpuščena oziroma zmanjšana kazen le dotičnim, ki so bili kaznovani zaradi nedovoljenega sajenja oziroma tihotapljenja tobaka in torej za naše kraje ne pride v poštev. Delavci mora|o tekati na rente pri OUZD tudi po tri leta V našem uredništvu se je zglasil nek delavec iz Sv. Lovrenca na Pohorju, ki se je pri delu ponesrečil že v decembru 1935. leta. Nezgodo je takoj prijavil Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani in zaprosil za rento. OUZD je uvedel postopanje in ponesrečenega delavca ponovno, zaslišal, vendar mu odloka o renti ni izdal in mu tudi ni nakazal nikake rente. Delavec je rešitev ponovno urgiral, končno pa se je obrnil v smislu zakona o zavarovanju delavcev kar na sodišče delavskega zavarovanja, ki je OUZD določilo rok, v katerem mora izdati odločbo o renti. Kljub temu pa ni prejel delavec odločbe niti v stavljenem roku. Sodišče delavskega zavarovanja je naknadno OUZD odnosno Osrednjemu uradu v Zagrebu, ki izdaja rentne odloke, rok še podaljšalo, pa tudi v tem podaljšanem roku ni izdal OUZD nobene odločbe. Poškodovani, ki živi v težkih prilikah, čaka tako zaman na rento odnosno vsaj na rentni odlok skoraj že polna 3 leta. Mislimo, da bi naše socialno zavarovanje že lahko poslovalo ekspeditivnejše, da se ne bi pojavljali taki kričeči primeri, kot je zgornji. Ker morajo delavci skoraj brezizjemno čakati dolge mesece, če ne celo leta na rešitev svojih rentnih zadev, bi bila nujno potrebna remedura vsega tozadevnega poslovanja naših socialno zavarovalnih zavodov. Delavci vzdržujejo zavarovanje, zato je pač treba, da jim zavarovanje v resnici služi. Iz CeSkoslovaike Poslanec Sidor poveljnik Hlinkove garde. Slovaki imajo sicer s Čehi skupno armado tu di po novi ustavi, a poleg tega so si osnovali svojo posebno Hlinkovo gardo in je pravkar vlada pristala na to, da bo znani sovražnik Čehov, redaktor Sidor iz Bratislave vrhovni poveljnik teh Hlinkovih gard. Novi prezident ČSR Je pomagal pri zidavi Češke koče pod Grintovcem. Sedanji češkoslovaški prezident dr. Hacha je bil svoje dni navdušen turist. Zahajal je v Slovenijo na Ka ravanke in Kamniške planine. Aktivno ie sodeloval pri zidanju Češke koče pod Grintovcem. Na neki fotografiji iz tistega časa ga je videti, kako nosi temeljni kamen za kočo. Koliko so pridelali sladkorja na Češkem? V 98 sladkornih tovarnah v ČSR bodo letos pridelali 5.26 milijona centov sladkorja na-pram 7,59 milijonom centom v preteklem letu. Na Čehoslovaškem obnavljajo industrijo. Na Čehoslovaškem je bilo vloženih 170 prošenj za ustanovitev novih industrij, zlasti tekstilne. Vlada je že dovolila 60 podjetjem osnovanje podjetij. Industrijci so se večinoma preselili iz sudetskega ozemlja. Aktivnost republike je torej velika in bo kmalu nadomestila veliko izgubo svoje gospodarske pozicije. Dr, E. Beneš ostane do spomladi v Londonu, na kar pojde predavat v Ameriko na vseučilišče. 9 K (Ml nill po^bujete, da zaslužite 1000 Din C JUU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi ,Anoi‘, Maribor, Orožnova 6. I dobiti drugega učnega mesta, lahko zahtevate od šivilje primerno odškodnino za izgubljeni čas. Kavcija (Črna) Vprašanje: Hčerko sem dal brivcu v uk. Brivec zahteva sedaj od mene naenkrat, da mu položim za, hčerko večjo kavcijo. Ali sem dolžan kavcijo položiti? Odgovor: Če ste.se v učni pogodbi z mojstrom dogovorili, da mu boste položili tudi kavcijo, Ste jo dolžni položiti, drugače pa ne. Pokojnina iz Nemčije (Dol) Vprašanje: Kot bivši rudar dobivam iz Avstrije pokojnino. Bil sem pa tudi dalj časa v Nemčiji in bi po mojem mnenju moral dobiti pokojnino tudi od nemške bratovske skladnice, pa je ne dobivam. Kam naj se obrnem radi te pokojnine? Odgovor: Obrnite se na pristojno nemško bratovsko skladnico, pri kateri ste bili zavarovani. Nezgodna renta (Prevorje) Vprašanje: Ze med vojno sem utrpel pri delu v rudniku na Gornjem Štajerskem nezgodo in sem dobival do leta 1920 tudi nezgodno rento. Od takrat ne dobivam nikake rente več, dasiravno še vedno trpim na posledicah nezgode. Ali bi mogel še naknadno izposlovati rento? Odgovor: Rento so Vam ustavili gotovo zato, ker se je Vaše zdravje po zdravniških ugotovitvah toliko zboljšalo, da ni bila več podana po zakonu potrebna delanezmožnost. Naknadno bi mogli dobiti rento le, ako bi dokazali, da se je Vaše zdravstveno stanje radi posledic nezgode v zadnjem času znatno poslabšalo. ne bo nemška vlada izjavila, da se s temi ita' lijanskinii zahtevami ne strinja, ne bo podpi'! sana nenapadalna izjava med njo in Francii0, Pletenine iz lastne pletarne na željo tudi po meri. Rokavict, nogavice, zimsko perilo, perje M čisti puh, copate, ovratniki, svile10 perilo, krojaške potrebščine i. t. «■ najceneje pri „£ia” JMaribor, Aleksandrova cesta H Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporoča: ročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Miklavževa darila Samoprodaj^ Blaupunkt in Radione radio aparatov pri M. Ozvatič, Maribor Cafova 1 (poleg kina Union) Pletene jopice perilo, nogavice, roM' vice za ienske, ntolK* In otroke dobite nafc«' nejle v novi trgovl**1 Vida, Maribor KoroSka cesta štev. 10 MALI OGLASI Naii UtatelU lejo naicencjic f’| naših *•«*n V^-** Franc Kormniinn mil. Kori Rsffi Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija in igrače vseh vrst Največja izbira in najboljši nakup. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom 1.i.1 o. z. Maribor, Frankopanova ulica 1. FRANC REICHER, MARINK Tržaška cesta 18 in Turbarjeva ulica, se_ poroča cenj. občinstvu za izdelavo oblek . gospode in dame po najnižjih dnevnih cen Hitra izdelava. Bogata izbira modnega bia^ KOLESA, GRAMOFONE. šivalne stroje, otroške vozičke P°PravH?,Hfr* bro in po kulantnih cenah znana tvr JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnic,, MARIBOR, Tattenbachova ulica 14. koles čez zimo. Shramb* JOSIP GAGEL LJUBLJANA Šolski drevored (Pod Lemenatom) ZA MIKLAVŽ! Nudi najprimernejša darila in to: Moško in žensko perilo, kakor tudi vse vrste moške, ženske in otroške nogavice in rokavice v največji izbiri po zelo ugodni ceni. ZflMmdte vedno In povsod M In pedoo li DeloosKe pekarne g Mariboru. •hm X« A*nfrett tidatm In urtimi* Adelf Jelen t Marlbtra. — Tiska: Ltudtka tiskarna, d. d. » Mariboru, predstavltell Viktor Erien v Mariboru.