ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA (C. a con in posta) - V Trsta, t torek 14. februarja, TO8, - Leto VI, Številka M Letnik LIH L 6.50 več j^tj^M nlce, zahval^j .ven ponedeljka. Naročnina,: za i mesec L 8.—« celo leto L 75.—, ▼ ineaemetvo me«e£aa ; številke 30 rt. — Cglasnina za 1 mm proekocs li za trgorske in obrtne oglate L 1.—. za oaarU , vabila L 1.50, oglase denarnih zarodov L 1—» 0££aat na prvi strani L 2— ~ Uredništvo in upravni! tro: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Te-Moa 11-57. Dopisi naj *e pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« mul)i ia denar pa upravni*Ura. Rokopisi se oe vračajo. Nelrankiran« pitna se ne sprejemajo. — Last, založba In tlak TIskarne < Edinost«« Pedttredniatvo v G o r i c i i ulica Giosu£ Cardocci 3t. 7, L i - Telci it 3JL Glavni i* odgovoru urednik: proi Filip Peric. .... _ arfeisrslne Pi-sali smo že na tem mestu, da obstoji ena izmed značilnih lastnosti udejstvovanja svetovna diplomacije od konca zadnje vojne sem v tem^ da tvorijo njena prizadevanja — vsaj v formalnem oziru — sistematično reakcijo proti vojni kot taki. To je morda ena izmed posledic ustanovitve in obstoja Družbe narodov. Dasi u-spehi ženevske mednarodne ustanovo niso bog-ve kako razveseljivi, radi česar trpita UMU ugried in zaupanje v njo, je vendar precej gotovo, da ideje, ki so izražene v listini o ustanovitvi Družbe narodov, niso nikaka umetna tvorba ali fantazija,, temveč so izraz idea^ Ia, ki začenja dobivati bolj in bolj jasne oblike ter osvajati v čedalje večji meri oni del mišljenja in čustvovanja, ki se nanaša na odnoeaje med! celimi narodi in državami. Gre za to, da bi se dosegla taka uredba mednarodnih odnosa je v, katera bi izključevala možnost vsake vojne, katera bi vojiio kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov odpravila. Priznati pa je treba, da ima kljub vsem tozadevnim prizadevanjem državnikov ta ideja le še malo prepričanih pristašev. t. j. pristašev, ki bi bili prepričani, da se ta cilj da sploh doseči. Razlogi, ki jih navajajo nasprotniki, so tehtni: države so suverene enote, one tvorijo kot skupnost nekako sosesko, nad katero ni nobene višje o-blasti, ki bi ji bile vse podrejene, tako da bi nad vlado vala njihovo voljo. Edini način urejevanja meddržavnih odnošajev so torej m edin aro dne pogodbe med enaikimi. Te pa držijo le toliko časa, dokler jih držijo prizadete stranke, in usoda mednarodnih pogodb v zadnji vojni je jaisno dokazala, kako malo še je moči zanesti nam je v času resnejših kriz (n. pr. kršitev pogodbe o nevtralnosti Belgije). Če dodamo še dejstvo, da se tudi po vojni vrši oboroževanje v enaki im še večji meri kot pred vojno, potem se nevernim Tomažem ne more prenaglo zameriti, da so previdni. Vsega tega se zaveda tudi ona ista diplomacija, ki sklepa nove pogodbe, s katerimi se voijna izključuje iz mednarodnih odnošajev ter se postavlja na njeno mesto razsodišče. To so arbitražne pogodbe, ki tvorijo že precej razpredeno mrežo. Naj omenimo le locarnske pogodbe, ki vežejo skoro vso sredin j o in 5a.pa.dn0 Evropo. Poleg: njih imamo drugo mrežo, ki jo tvorijo takaimenovane pogodbe o prijateljstvu in sodelovanju. Posebne omembe pa je vreden novi tip pogodb, v katerih se države pogodbenice slovesno obvezujejo, d«, se vojne sploh ne bodo posluževale kot sredstva za uveljavljanje svojih interesov. Take določbe vsebuje lani sklenjena pogodba med Francijo in Jugoslavijo in te dni podpisana arbitražna pogodba med Francijo in Ameriko. Dasi vsebujejo tudi te nove pogodbe gotove omejitve in izjeme, so vendar nekaj drugega nego običajne arbitražne pogodbe, ki takih določb ne vsebujejo. Že sama svečana izjava ene ali druge države, da se hoče v bodoče izogibati vojne kot političnega sredstva, ima velik moralen pomen kot zgled za druge države. Tem večji bo torej učinek, če se več držav vzajemno obveže pred vsem svetom, da se ne bodo vojskovale ne med seboj ne proti drugim, temveč da bodo reševale even-tuelne spore mirnim potem. Dejistvo je torej, da so take pogodbe že tu in da se priprav-tjajo še druge (n. pr. med, Anglijo in Ameriko). Kljub vsej nezaupljivosti, ki je dovoljena glede trdnosti tudi teh pogodb v slučaju resnih kriz, je pa na drugi strani že njih samo pojavljanje dokaz, da morajo odgovarjati nekakim novim potrebam posameznih držav, ker bi jih sicer ne sklepale. V mednarodnem življenju je začel soodločati nov element, ki je bil pred vojno še v ozadju, a sili po vojni vedno bolj v ospredje. Ta novi element je vedno večja gospodarska soodvisnost posameznih cfcržav. Zavest te soodvisnosti, posebno pa zavest ogromne gospodarske iko«de, ako ne naravnost propasti, ki bo morala biti v vedno večji in hujši meri neodklonljiva posledica vsake nove vojne, ta zavest je duševna podlaga teh novih arbitražnih pogodb, ki predstavljajo kot take znaten napredek v primeri s podobnimi pogodbami iz predvojnega časa. Z vsakim letom gospodarskega razvoja sveta postaja gori omenjena gospodarska soodvisnost narodov večja in z vsakim dnem je obstoj vseh v Čedalje večji meri odvisen od mirnega sodelovanja vseh delov »veta. Zato je ravno tu najtrdnejša podlaga vsakega mirovnega gibanja. Ministrski svet Priprave za prihodnje zasedanje RIM, 13. Poročali smo Že, da je ministrski svet sklican za 20. t. m. predpoldne. Prihodnji pondeljek se bo terej vršila prva seja v novem zasedanju, ki obeta biti zelo zanimiva spričo važnih vprašanj, o katerih bo ministrski svet razpravljal. Posamezna ministrstva bodo tekom tedna pripravila osnutke za razne ukrepe. Pravosodni minister on. Rocco "bo predložil načrt za preuredbo nacionalnega predstavništva, o katerem je že razpravljal veliki fa&atovski svet. Ministrski svet bo razpravljal tudi o načrtu iza pravilnik k zakonu o stabilizaciji lire. Grof Volpi se je glede tega v^pralanja že dogovoril z zavodom «Banca dTtalia« in je tudi poročal načelniku vlade. Vojni minister je predložil ministrskemu svetu predloge, ki jih je izdelala komisija za povišanja v kr. armadi giede imenovanj poveljnikov armad-nih zborov in divizij. Finančni minister Volpi bo v petek govoril v senata o stabilizaciji lire RIM, 13. Na današnji seji visoke zborcine, ki se je otvorila ob 16. uri, je senat odobril brez sleherne razprave več zakonskih osnutkov, nakar je predsednik ob 18. uri zaključil sejo. Prihodnja se bo vršila v sredo. Takrat bo senat pričel raspravljati o vprašanju spremembe u-kaza„ s katerim je bila uvedena zlata valuta, v zakon. Ker se je priglasilo k besedi znatno število senatorjev, bo trajala ta razr-prava bržkone do sobote. Finančni minister Volpi bo, kot napovedujejo tukajšnji listi, govoril v petek. Kralj in kraljica sta si ogledala palaio M a dama RIM, 13. Tekom današnjega dopoldne sta si ogledala kralj in kraljica palačo Majdama. Sprejeli so ju člani predsedni-štva visoke zbornice s predsednikom Tittonijem na čelu. Slednji je izročil kraljici lep šopek cvetja. Nato je rasikazal kraljevski dvojici prostore senata, posebno knjižnico in nove prostore v palači Giustiniani. V eni izmed dvoran sta kralj in kraljica občudovala lepo sliko prestolonaslednika, katero je naslikal slikar Alciati. Drago kurivo ~ 405 milijonov državnih obveznic sežganih RIM, 13. Danes ob 16. uri je bilo v prostorih oddelka za javni dolg, ki je prideljen finančnemu ministrstvu, v navzočnosti podpredsednika amortizacijske blagajne senatorja Schan-zerja in drugih višjih uradnikov finančnega ministrstva sežganih 405 milijonov lir državnih vrednostnih papirjev, ki so bili amortizirani. Po sežig-u papirjev v bronasti žari je bil njihov pepel skrbno prebran in položen v vazo iz alabastra, ki bo izročena finančnemu ministru. Ker je bilo svoje časno že sežganih za 148 milijonov lir vrednostnih papirjev, znaša tedaj vrednost do sedaj uničenih vrednostnih papirjev 553 milijonov lir. RIM, 13. Včeraj zjutraj je nenadoma preminul g, Jean Dou-cet, francoski poslanik pri Vatikanu. Podlegel je v par urah hudemu napadu influence. Slovesnost v MKuno gesta obletnica kronanja papeža Pij a SIRIM, 13w Včeraj predpoldne se je v Sikstinski kapeli vršila svečana ceremonija v proslavo šeste obletnice kronanja papeža Pij a XI. Sv. mašo Je daroval kard. Locateili. Ceremoniji Je prisostvoval tudi švedski kralj 9 svojim spremstvom. V Vatikan« so ga »prejeli rnona. Nardone in drugi vatikanski dostoj ansffcveniki. Vladar se je takoj podal v kapelo, spremljan od štirih vojakov švicarske garde; v kapeli je bila zanj postavljena posebna tribuna. Slovesnosti so se udeležili mnogi kardinali, papeževa sestra in svakinja ter razni drugi cerkveni in posvetni dostojanstveniki iz Italije in inozemstva. Fašistovsko zborovanje v Ferrari FERRARA, 13. V novem gle-dališču se je včeraj vršil sedmi pokrajinski kongres ferrarskih faštjev. On. Italo Balbo je imel velik govor, v katerem je razpravljal o dosedanjem delu fašizma. (Sester za korporativno kulturo in propagando v Gcnorvi GENOVA, 13. Na tukajšnji univerzi je včeraj popoldne o-tvoril državni podtajnik v ministrstvu za korporacije novi center za korporativno kulturo in propagando. Po dalj&em govoru, ki ga je imel on. Bottai, je prof. Guidi predaval o bistvu in socialnem pomenu fašistovske-ga sindikalnega sistema. Biznfla potnega nfinnli v procesu, proti komunistom Iz severne Italije RIM, 13. Danes se je zakljfuCil pred posebnim tribumalom proces proti komunistom iz Pa-, dovc in drugih sevemo-italijan-skih mest. Tekom dopoldanske in popoldanske razprave so govorili državni pravdnik in zagovorniki. Proti večeru je sodni dvor imel daljše posvetovanje, nato pa je predsedujoči preči-tal razsodbo, glasom katere so bili obsojeni: Lovrenc Foco na 14 let, Marij Belloni na 12 let, Bruno Padoan na 9 let, 10 mesecev in 10 dni, Ivan Bertoli na 7 let in 6 meeecev, Julij Contin na 7 let in 6 mesecev, Anton Caporese na 5 let in Aleksij Sa^ voldo na 7 let in 5 mesecev ječe. Vsi ti so bili obsojeni tudi na 3 leta posebnega nadzorstva. Obtoženci Zerbetto, Albert in Marij Savoldo so bili oproščeni, in sicer Ivan Zerbetto in Albert Savoldo radi pomanjkanja dokazov, Marij Savoldo pa, ker ni bil ničesar kriv. Gibanje cea& krnhu RIM, 13. Kakor poroča agencija «Roma», so se gibale cene kruhu do 4. t. m. v posameznih pokrajinah v sledečih mejah: od najnižje cene 1.20 lir (Calta-nissetta) do najvišje 2.— lir (Reka) za kruh v obliki polkg; od najnižje 1.50 (Regigio Cala-bria, Caltanissetta, Palermo) do najvišje 2.— (Reka) za kruh v obliki po pol kg; od najnižje cene 1.70 (Turin, Chieti, Fogigia) do najvišje 2.15 (Pistoia) za kruh v hlebčkih po 200 g; od najinižje cene 1.70 lir (Turin) do najvišje 2.35 lir (Pistoia) za kruh v oblikah s težo izpod 200 gramov. Finska vojaška misija prispela v Italijo BRENNER, 12. Danes ob 16. uri je prispel s ekspresnim vlakom načelnik finskega generalnega štaba Wadle»nius, ki ga je povabil v Italijo načelnik vlade. Na meji je siprejelo načelnika finskega generalnega štaba in njegovo spremstvo italijansko vojaško poslanstvo. General VVallenius si bo ogledal razna italijanska mesta in bo prispel v Rim 23. februarja. 'Razstava v Tripolisn TRIPOLIS, 13. Na željo načelnika vlade bosta odpotovali deputaciji senata in poslanske zbornice, ki sta bili povabljeni s strani guvernerja B. Bonna k otvoritvi raastave, v Tri po lis šele tekom meseca aprila, ko bo posetil razstavo tudi kralj. JupHa Mm kriza Dr. ParU vrnil mandat BEOGRAD, 13. Radikal ski poslanski klu?b je imel dalj do sejo, na kateri se je bavil s pogoji za vstop v vlado, o katerih so, kot znano, načelniki opozicijskih skupin oziroma v imenu demokratske unije Davido-vić obvestili kraljevega mandatarja dr. Perića. Ker je poslanski klub te pogoje odklonil, je dr. Perić že tekom včerajšnjega dne vrnil kralju stvoj mandat. Obenem je vladarju predlagal, naj poveri načelniku > glavne politične skupine man-'dait za sestavo delovne vlade. Kralj je dal takoj nato res pozvati na dvor načelnika radi-kaLske stranke Vukičeviča, kateremu je ponovno naročil, naj sestavi novo vlado. VakitKTk sM stani Mi BEOGRAD, 13. Tekom današnjega dopoldneva je Velja Vukičević, ki mu je kralj, kakor znano, poveril mandat za sestavo delovne koalicijske vlade, pismeno obvestil Ljubo Davido-vića, da je dobil mandat, in ga naprosil za sestanek ob 18. uri. Tekom dneva je imel sestanek s predsednikom kluba Jugo slovenske muslimanske organizacije dr. Hrasnico, ki mu je ponovno izjavil, da pristaja muslimanski klub na to, da vstopi v novo vlado. Ob 17. uri se je odJpravil Velja Vukičević na dvor, pol ure nato pa je bil sp< t v narodni sku jačini, kjer je imed krajdi sestanek s svojimi prijatelji. Ob tej priliki je sklical sejo radikalskega kluba za jutri ob 10. uri dopoldne. S svojimi prijatelji je tekom popoldneva govoril tudi Ljuba Davidovič, ki je bil pozvan 17.30 na dvor. Ko se je vrnil ob 18.30 z dvora, se je zares sestal z Ve-Ijo Vuiki če vicem v ministrski sobi narodne skupščine. Kot je Vukičević dejal že v svojem pismu, ki ga je, kakor smo spočetka omenili, pisal Davidovi-ću, sta se razgovarjala o «reali-zaciji manjdata», ki mu je bil poverjen. Razgovarjala sta se poldrugo uro in je Davidovič po sestanlku izjavil novinarjem: «Očrtal sem gosp. Vukičeviču naš program, ki bi se naj izvedel s skupnim delom v vladi. On bo sedaj o tem razmišljal in bo jutri odgovoril.» Na vprašanje novinarjev, ali sta razpravljala o razdelitvi portfeljev, je izjavil: «Tako podrobno sploh nisva govorila. R^zgovarjala sva se bolj o delovnem programu. Glede podrobnosti vam bom že jutri povedal.« Vukičević kot Davidovič sta se po sestanku podala v prostore srvojče je nato izreklo razsodbo, glasom katere je bil Anich obsojen na 1 leto in 6 mesecev ječo in 100 lir globe. Tudi Errath bo moral sedeti 1 leto in 6 mesecev, eno šestino te ječe bo pa prebil v samotni celici. To radi v prvi rubriki opisanega zločina. Kar se tiče drugih zločinov, je sodišče, pod predsedstvom cav. Colombisa izreklo oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Prizivi proti vinskemu davku za leto 1923. Tukajšnja finančna intendanca sporoča, da morajo biti odposlani rekurzi proti eventuelnim nepravilnostim (tisti ki so morda davek že svoječasno plačali, pa jih vnovič terjajo) vinskega davka za leto 1923 naravnost na tehnični urad finančne intendance v Trstu (Ufficio Tečnico di Finanza). Od tam bodo prišla potem tozadevna obvestila na goriško finančno intendanco. Pri igranju ga je ranilo GoriSki Zeleni križ je moral prepeljati iz Kromberga v goriško mestno bolnišnico nekega 10-let-nega Jožefa Gorijana. Ko se j© Jožef z drugimi otroci igral v nedeljo popoldne na domačem dvorišču z nekim starim predmetom, je ta nenadoma eksplodiral in ranil otroka preecj močno v stegno. Cepil ]e drva Nekemu Jožefu Komavilju, stanu jočemu v ulici Ponte Isonzo, je pri cepljenju drv priletelo poleno tako močno v glavo, da je moral iskati prve pomoči na Zelenem križni. Izpred sod!S£a Znižali so mu kazen Ivan Kacin iz Sp. Idrije je bil svoječasno kaznovan od idrijskega pretorja na 4 mesece pogojnega zapora, češ da se je zoperstavil mi-ličarjem, ki so ga bili vprašali za osebno izkaznico in našli na njej nekaj pomanjkljivosti. Hotel jim namreč ni slediti v njihovo vojašnico. Kacin je vložil priziv proti tej razsodbi in včeraj mu je goriško sodišče znižalo kazen na 2 meseca in 2 dni pogojnega zapora. Branil ga je odv. dr. Stojan Brajša. pogojnega zapora za ukradenega zajca Včeraj dopoldne se je moral na goriškem kazenskem sodišču zagovarjati neki Anton Orel iz Goč pri Vipavi- Obtožen je bil, da je ukradel znanemu posestniku Francu Kebetu zajca, ki ga je ta slednji prejišnji dan ustrelil. Obtožencu so prišli na sled^ ker je kljub temu, da ni bil lovec, takoj drugi dan po omenjeni tatvini ponujal zajca svojim prijateljem. Največji dokaz pa je ležal v tem, da je imel ta zajec kot oni, ki je bil ukraden, prestreljeno stegno, čeprav je Orel trdil, da je svojega zajca nadel na polju ujetega v zanjko. Tudi pred sodniki trdi obtoženec, da je nedolžen. «Kako pa, da je Imel zajec, ki ste ga nadel v zanjko ujetega na poljih &bre v nogah ?» «Saj je bil lahko Že pred dvema letoma obstreljen!» «Kako pa, da so našli pri vas orožniki, ko ste prišel k njim, fovč?» «Pri nas ima vsak kmet vedno pri sebi fovč.» Priča Kobe pove, kako je moral obtoženec zajca s palico potegniti sko>.i okno shrambe, v kateri se je nahajal. Jožef FerjanČiČ pove, da mu je prišel Orel ponujat zajca na dom. Ni pa hotel povedati, kje ga je dobil. Alojz Štemberger pa pravi, da se je nekaj dni prej šalil z Orlom, ki je ubil v njegovi hiši pri oknu šipo da ko mu že denarja nikoli za šipo dal, naj mu pa prinese kos zajca. In potem mu ga je res prinesel, toda on ga ni hotel vzeti. Nato pove še vipavski orožniški maretšjalo, kako je slišal že več krat od ljudi, da je Orel zelo hud za zajce in jih jako rad lovi. Državni pravdnik' je zahteval, naj sodišče obsodi Orla na 6 mesecev ječe. Sodniki pa so Orlu odmerili 4 mesece pogojnega zapora. Pijana je bila Radi pijanosti je bila od goriškega pretorja obsojena neka Josi-pina Mozetič, stara 33 let, na 2 meseca in 15 dni zapora. To je že njena 30. kazen. Odločitev kasacijskega sodišča v Rimu V zadevi Ivana Staniča iz Komna. Leta 1926. in sicer meseca aprila, je bil — kot je našim Čitateljem morda še znano — obsojen na goriškem sodišču neki Ivan Stanič, star 29 let, iz Komna na Krasu, na 24 let ječe radi goljufije in ponarejanja uradnih spisov. Sodili so ga v kontumaciji. Stanič je sin bogatega posestnika iz Komna. Kot jurist je zaprosil na komenski pre-turi za kako mesto kot praktikant, kar je tudi dosegel. Kmalu se je delu v uradu privadil. Ker pa je precej razsipno živel in je potreboval več kot mu je oče dajal, se je poprijel goljufije. Pričel je goljufati in ponarejati uradne akte v škodo svojega očeta ter je na ta način prišel do denarja. Oškodoval je očeta za kakih 30.000 lir. Končno je stvar prišla na dan in Stanič je moral z doma. Nenadoma je izginil in o njem ni bik) več ne duha ne sluha. Medtem pa so ga na sodišCu v njegovi odsotnosti obsodili na 24 let ječe. Toda Stanič ni za vedno izginil. Lansko leto so ga prijeli, in sicer na precej romantičen način. Od doma se je bil namreč Stanič zatekel v Fusine di Val Romano, kjer je dobil delo In si s pridnostjo pridobil zaupanje svojih nadzornikov in tovarišev. Seznanil se je celo z družino nekega delovodje, kjer eo ga imeli zelo radi. In zgodilo se je. da se je zaljubil v 16-1 etno hčerko tega de- lovodje. Ker se je ljubezenska Idi-, la vlekla precej časa, so starfii * njim Sklenili,, da se poročita. Ven* dar pa so se prad poroko hotel* informirati o StaničevUk statrtiK in podobnem, zato »o se obrnili % Komen za informacije. Toda š tem je bil Stanič izdan ln kmal* nato so ga orožniki v Fužine iai Val Romana aretirali in ga odve&< 11 proti Gorici. Med potjo si je ha* tod prerezati žile in umreti. Toda ta poskus so mu preprečili in gm pripeljali v Gorico. Ko je dospel tja, je hotel vložiti priziv proti strogi obsodbi na prizivno sodi-•če v Trst, ki ga pa ni moglo sprejeti. Obsodba je postala nepreklio na. Zato se je Stanič odločil, da ba poskuša] napraviti priziv na naj« viffjo indtameo, na kasacijsko so* di^če v Rimu. In res je storil to. —« Kasacijsko sodišče je te dni razveljavilo razsodbo prizivnega so* d£Sča v Trstu in je hkratu določilo, da se proces obnovi in sicer na prizivnem sodišču v Benetkah. Leopold Blažič, ki ja kradej kože, in sokrivci prod sodiščem Včeraj popoldne ee je vršila na goriškem kazenskem sodišču «per, direttissima» obravnava .proti peterim obtožencem, ki so, kot smđ že pisali v «Edinosti», bili soudeleženi pri tatvini kož v škodo strojarne Scalettari in sinovi is Mirna. Obtoženci so sledeči: Lo-opold Blažič iz Mirna, mesar K!e-ment Peric iz Solkana, Ivan Kancler, Bruno Obilič iz Gorice ter Ivan Pecorari. Prvi je bil obtožen, da je pri prevažanju kož strojarne Scalettari pokradel nad 30 kož in jih nato prodajal pod tržno ceno ostalim ortožencem, ki so radi tega obtoženi da so sprejeli ukradeno blago. Pri obravnavi Blažifi prizna tatvino pripomni pa, da so ga k temu skoro naganjali ostali obtoženci, izmed katerih je Pecorari kupil samo eno kožo za 70 lir Zaslišan je bil tudi g. Scaleiari ter marežšgal orožniške postaj® Joso. Po daljtšem govorenju odvetnikov in kratkem predlogu državnega pravnika je sodišče obsodilo Leopolda Blažiča na 1 leto, 5 mesecev ter 15 dni zapora, Perica, Kanclerja in Obiliča vsakega po 1 leto. 2 meseca ječe ter 350 lir globe, Pecorarija pa le na Štiri mesece zapora in na 100 lir kazni. Pogojna kazen je bila dovoljena le zadnjemu. Se razume, da morajo obtoženci povrniti škodo ter plačati ostale stroške. KOBARID Kupčija z mlečnimi izdelki in z losom ter davčna Izterjevalnica. Ne gre prav dobro s kupčijo. Zlasti je padla kupčija z živino. Tudi les nam ne prinaša več onega dohodka kot nam ga je včasih. Naša okolica je pač najbolj prikladna za takozvano mlečno industrijo. Toda tudi ta so zadnje Čase ne razvija tako kot bi želeli. Vzrok temu so pač jako nizke cene mlečnim izdelkom. Maslo so n. pr. prodaja po L 13 kg, dočim sir (letošnji bovški sir) po L G.5-0 kg. Vendar pa upamo, da se bodo razmere zboljšaie, upoštevajoč, da je morda ta kriza Je prehodna. O-menili bi še našo davčno izterje-valnico, ki jo ima v zakupu di užba Gaggia. Zadnje čase so namreč ljudje jeli dobivati povabila, na podlagi katerih bi morali ponovno in dvakrat plačevati različne davke. Ljudje se sjMošno proti temu pritožujejo ter mislijo, da se jim dostavljajo taka povabila in take terjatve po pomoti. Zato naprošamo omenjeno družbo, naj glede zadeve uredi kakor je treba, da se ne bodo ljudje po nepotrebnem jezili in imeli sitnosti. IZ TOLMINSKEGA (Plesi in hribovci.) Nič čudnega se mi ni zdelo prejšnje čase, ko sem slišal v trgu Tolminu, da v Zadlazu pri «Mač-ku», majhni vasici na desni strani Tolminke, plešejo v «gajdriž». Spotaknil se nisem ne ob čudni besedi ter že manj ob načinu plesanja v «gajdriž». Plesi so bili na Tol-minskemi, kot pač po vsej deželi, tako navadna stvar, da je vse to šlo mimo nas. Co je bila poroka kakega večjega kmeta, je plesala vsa vas dve, tri noči. Ce je bila kaka društvena prireditev, so je vselej morala končati z »Marička poskoČ», t. j. s ples omu V pustu se je vsak ples navadno začel zvečer ob 8. uri ter končal naslednji dan od 9. do 10. dopoldan. Teh plesov pa je bilo nešteto. Posledica vsega navedenega je bila, da so imeli gostilničarji in godci, ki so noč za nočjo nategovali harmoniko, mastne dobičke. Ljudje pa, ki so se kar naprej vrteli, po vsakem plesu cele tedne suhe žepe. Ker je bilo prebivalstvo že radi posledic vojne telesno rahlo, je naravno, da so tudi ti plesi zelo vplivali nanje. Nikoli ni bilo mogoče toliko pogrebov iz Tolmina samega ter okolice kot ta leta. Posledice plesov so se poznale vsestransko; tako so odmevale v praznih žepih kot na zdravju ter še na marsikateri drugi plati našega gorskega življenja. Splošno običajni so bili razni plese «v gajdriž«, da se je namreč plesalo po cele noči. Običajno je bilo nadalje, da so tako dekleta kot fantje po pleeu postali podobni «gajdram», kot pravi ta naš hribovski izraz. Z veseljem moramo danes pri-poznati, da je v tej stvari marsikaj drugače. NeStevilnih «gajd- -žorr» ni več. Da se pa tu in tam zgodijo, ni naša krivda, kajti le malo naiih Gorjanov se jih udele- V Trstu, dne 14. februarja 1928. •EDINOST* in. tuje. Se ti slednji udeležniki so pač navad do dekleta, ki nimajo pristriženih samo las, ampak tudi pamet ter zraven tega ta ali oni fant, ki pač hoče hiti s tem «chlc». Mogoče hi kdo ugovarjal, češ da prebivalsvo nima denarja ali kaj podobnega! Pripaznati moramo res to trditev- Ker ni veliko dela. ni zaslužka in radi tega ni tudi cvenka. Na drugi strani pa je zopet resni-Čno, da je v prvih letih po vojni radi neprestanega vrtenja veliko njih nekako otopelo. Z resnejšimi časi pa so pri51i do spo-enanja, do večje preudarnosti, pa eo rekli: »Dosti, kar je bilo, naj se pozabi, prihodnjost pa naj bo v skladu z resnostjo.» Odklenkalo je torej raznim «gajdrižem», raznim «nahcetim» ter vsemu podobnemu veseljačenju preteklih dni. Za bedake bi nas res moral smatrati svet, Če bi po plesih kvarili naše zdravja ki ga na eni strani stalno krepimo s težkim delom v naših gorskih rebrih in z našim svežim gorskim zrakom. Gora ni nora* ples in podobne prireditve pa tudi niso; zato ostanimo resni, kot smo danes. Hribovc. Znanost injimeinost Henrik Anton Lorentz t Cd elektronske teorije do relativnostne teorije Clerk Maxwell je na podlagi naziramja svojega velikega prednika M. Faradaya zgradil še danes splošno priznano teorijo, ki nam pojasnjuje vse elektri-šike in magnetne pojave zunaj materialnih teles, in ki slavi ravno v naših dneh. svojo popolno zmago v brezžičnem brzojavu in v radiofoniji. Splošno se danes govori o elektromagnetnih valovih, }o elektriškem in magnetnem polju, o elektri-ških in magnetnih silnicah, ki tvorijo to polje, ter o etru, ki smo si ga izmislili kot nosilca teh pojavov. Bolj pozno smo prodrli tudi v tajnost elektriških in magnetnih p-ojavov v materiji sami. Res je sicer, da je že Franklin govoril o dveh električnih tekočinah, ki se pretakata neovirano po prevodnikih, toda radi tega smatrati Franklina že za očeta sedaj splošno veljavne elektronske teorije, hi biJo vsekakor preveč. Franklin je v najboljšem slučaju za elektron-sko tecrljo, kar je stari gr^ki filozof Demokrit za sodobno a-tomistiko. Nedvomno je prvi izsledil že znake elektriške atomistiske že omenjeni M. Faraday. Prvi pa je jasneje to izrazil G. J. Stoney, in sicer 16. februarja 1881., v opombi k neki svoji prejšnji razpravi, skoro istočasno z njim pa tudi nemški učenjak K. Helmbolta v svojem govoru v spomin M. Faradaya (15. aprila). Toda ni Stoney ni Helmholtz nista mislila na samostojno bitnost teh električnih delcev, o katerih sta govorila. Idejo, da je tudi elektrika a-tomična in da je zg-rajena ka- kor materija iz elementarnih delcev, je izrazil docela jasno in precizno šele L 1883. ravnokar umrli holandski fizik, Hen-drick Antoon Lorentz. On je posvečal pažnjo predvsem točkam, iz katerih Izvirajo in kamor se vračajo elek-triške in magnetne ailenice, ki tvorijo elaktriško in magnetno polje po Maxwellovi teoriji. Izvor morajo biti po Lorentzu elementarni delci elektrike, torej nekakšni atomi elektrike, ki jih je 1. 1895. imenoval po Stooeyu elektrone. V dobrih provodu i k ih bi bili ti električni atomi prosti in bi se v gotovih slučajih premikali vsi v isto smer in tvorili tako električni tok. V osami lih p>a bi imeli sicer nekoliko prostosti, toda gibali bi se lahko le oikoli enega in istega atoma, tako da bi bili z njim vezani na določe*-no mesto v telesu. Uvrščeni vsi v istem redu bi povzročali nekakšno elektriško napetost v osamilu. V elektrolitih pa bi bili sicer vezani na atome ali a-tomiske skupine, toda gibali bi se lahko s temi v tekočini Predaleč bi zašel, ako bi hotel le v glavnih obrisih podati zgodovino elektronske teorije. Tu se hočem dotakniti le nekaterih točk, saj smo sicer že ponovno na tem mestu pisali o elektronih, ko smo g-ovouili d prvinah, o rasnih žarkih, o a-tomskem sestavu, o radiofoniju in drugom sličnem več. Še pred dobrimi desetimi leti so smatrali elektrone kot neko vrsto posebnih atomov poleg znanih materialnih atomov. Tedaj je bilo tudi nerazrešeno vprašanje, ali eksistirata dve vrsti električnih atomov, pozitivnih in negativnih, ali samo ena vrsta, namreč negativni elektroni. Danes ne razlikujemo več med električnimi atomi in materialnimi atomi, temveč smatramo vse materialne atome za zgrajene iz elektriških atomov, namreč iz pozitivna elektriških protonov in negativno električnih elektronov. Tudi vprašanje, ali eksistira-jo negativno in pozitivno elek-tričn' elementarni delci ali samo negativni atomi elektrike, se je razrešilo in sicer v prid enega in drugega naziranja. Razlikujemo namreč, kakor smo ravnokar omenili, negativno električne elektrone, kojih masa je dvatisočkrat manjša od mase vodikovega atoma, in pozitivne električne protone, ki bi bili istovetni z jedri vodikovih atomov. Pri električnem toku pride v poštev praktično le gibanje elektronov, radi tega govorimo tudi le o enem elektronskem toku, ki ima nasprotno smer, kakor jo običajno pripisujemo električnemu toku. Ivo pa je Kaufmainn leta 1901. meril elektronovo maso, je prišel do nepričakovanega zaključka. Elektronova masa ni konstantna, temveč raste s hitrostjo: čim večja je namreč elektronova hitrost, tem večja je namreč njegova vztrajnost in po isti določena masa. Če hi elektron dosegel -svetlobno hitrost, bi postala njegova masa neskončno velika. To nam ho razumljivo, ako pomislimo, da pijpdistavlja tak leteči elektron električni tok, ki ga obdaja magnetno polje. Čim hitreje se elektron premika, tem jačjie je to polje. Ako hočemo torej ustaviti elektron, se-nam ne upira samo elektron po svoji masi, temveč tudi magnetno polje, ki se tako spremeni. Elektronova masa bi bila torej sestavljena iz običajne «materialne« mase in iz te fiktivne «elektromagnetne» mase. Ko pa so skušali določiti velikost ene in druge, so ugotovili, da elektron «materi akie» mase sploh nima, temveč da je vsa njegova masa elektromagnetna. Verjetno je, da velja isto tudi glede pozitivno električnih protonov. Ta verjetnost se nam dozdeva Se večja v luči relativnostne teorije, ki zahteva od vseh vzst energijo, torej tudi od elektromagnetne energije, ne , samo vztrajnosti, temveč tudi težnost, ki velja kot drugo značilno svojstvo materije. Sicer pa je dovedla ravno e-lektronska teorija, kakršno je izdelal H. A. Lorentz, do relativnostne teorije. Po Lorentzu so namreč elektroni, kakor smo že više gori o-menili, točke v etru, iz katerih izvirajo silnice. Ako se premika elektron, nastane naravno tudi sprememba v raodelbi teh silnic, toda ne morda tako, da bi se z njimi premikal in spreminjal tudi eter, temveč slično valovanju vode, kjer se širi sicer val, ne da bi radi tega voda spremenila svojega mesta. Po Lorentzu bi eter torej docela miroval. Če pa miruje, potem nam bi bila dana možnost, ugotoviti gibanje teles napram etru, ali kar bi bilo isfto, napram albso-lutnemu prostoru. Določili hi tako na pr. lahko gibanje Zemlje, kajti hitrost svetlobe bi se nam morala prikazati krajša v smeri tega gibanja kakor v nasprotni smeri ali pravokotno na njej. Toda vsi tozadevni poizkusi, predvsem znani Michelsonov poizkus so imeli negativni u-speh: svetlobna hitrost je bila v vseh smereh enaka. To nesoglasje z elektronsko teorijo je Lorentz razrešil na dokaj bistroumen in neobičajen način. Sklepal je iz tega, da se nam vsi prirodni pojavi tako prikazujejo, da ne moremo nikdar iz njih sklepati na absolutno gibanje. Da je združil to misel, ki je danes splošno naziv-ljajo relativnostni principi, z e-lektronsko teorijo je moral ustvariti zelo čudno dodatno hipotezo: vsa telesa se krčijo v smeri gibanja, pri običajnih hitrostih seveda sila malo, pri velikih . hitrostih pa oeekakor znatno, vedno pa toliko, da se ravno onemogoči ugotovitev absolutnega gibanja. Hipoteza je Lzbamo služila svojemu namenu, toda imela je na sebi dokaj samovoljnega. Ta očitek je docela odstranil Albert Einstein, ko je v svoji relativnostni teoaiji, izvajal to hipotezo kot nujen zaključek iz relativnostnega principa, kakor ga je izrekel prvi H. A. Lorentz. L C, i mmm DAROVI Ob priliki 60-letnice» g. Antona Genneka. je darovala družba na Vogerskem L 200 za Sol. društvo. Slavljencu kličemo: Na mnoga leta! darovalcem srčna hvala! Franca Bevk Mislite si majhnega, kodrola-sega človeka, ki vas nikoli ne pogleda odkrito v obraz. »Sentimentalni romanopisec» ga je imenoval sodnik. Ta izraz je zašel tudi med; sodne akte in v dnevno časopisje, zato ga smem tudi jaz tako imenovatL V časopisih sem bral njegovo zadevo in se koj spomnil nanj. Moj 'bivši šef, ki je tiskar in knjigarnar, mi je dejal nekoč: «Danes izide nov roman.« Ker romani ne rastejo ko gobe po dežju, sem se zavzel in po mnogih vprašanjih -izvedel toliko, da je dal mali, črno lasi človek tiskati romanček, in zagotovil tiskarja, da bo izšla še druga, če ne tudi tretja izdaja, in da se roman imenuje «Ljubezen in kleveta«. Istega dne popoldne je vstopil v knj igarno romanopisec. Bil je majhen... no, tak, kot sem ga že zgoraj opisal. Pod paadu-ho je imel velik zavoj v rumenkastem papirju. Glavo je nosil tako visoko, da je bil brez dvoma za nekaj centimetrov višji kot navadno. Vi, navadni zemljani, ki niste romanopisci, si tega sploh ne morete predstavljati. Sicer ne vem več, kako je bilo temu človeku ime, recimo, da se je imenoval žiži Kukanja. Če si prejšnji dan ali še to jutro vprašal koga: «Ali veš, kdo je žiži Kukanja?» — ti ni vedel odgovoriti; pogledal te je z dolgim pogledom in zamahnil z roko preko čela... No, če si pa tisti večer, da, še tisti popoldan vprašal kogarkoli na cesti: «Ali ti je znano ime Žiži Kukanja?« in te je neverjetno čudno pogledal, si mu lahko zabrusil v obraz: «No, ti, ali pa veš, kdo je bil Kolumb, kdo je bil Napoleon ?» In on je po vsej priliki zardel in zajed j al: «Oprostite, kdo je Žiži Kukanja ?» »Slavni romanopisec. Vse mesto govori o njem. Danes je izšel njegov prvi roman. Imenuje se «Ljubezen in kle-veta«. Jutri bodo vsi listi pisali o njem.» Ta zavest, vidite, ga je napravila tako visokega. Še pred' par minutami, ko je šel v tiskarno, da pohaše pnv^izvode, je bil takorekoč ničia. Kdo ga je pogledal? Kdo je slutil v njem velikega žižita Kukanja? In zdaj, ko je nesel pod pazduho zavitek s knjigami, se je smehljal z modrim smehom: «0, ko bi vi ljudje vedeli, kaj nosim jaz v tem papirju zavitega!« In mu je bilo skoraj ljubo, da ne vedo, in so takorekoč potegnjeni za nos. «Roman »sem vam prinesel*« mi je dejal prezirljivo, kot gledajo vsi romanopisci knjigarje, ki se debeli jo od njih truda. »Koliko izvodov želite?« »Mislil sem reči: pet — a dejal sem: «Deset». Nikoli ne pozabim pogleda, ki me je zadel. Bilo je pomilovanje In zaničevanje ob enem. Zadet od njegovih pogledov sem se držal za pult. On, romanopisec, pa je odvezoval zavoj s kretnjo, ki je go- ] 1 - »Vi varila: «Vi morda mislite, da je tu notri milo, ali celo metlice za kuhinjo, trakovi za čevlje, čistilo ali kaj podobnega?« Prikazal se je roman v kakih »to izvodih. Bila je dokaj drobna, skromna knjižica, ki je obsegala kakih sto strani, tiskana sicer na gladkem, a tistem tankem, zelenkastem papirju, ki je tako zopern, da pristudi sicer najlepše čtivo. «Ljubezen in klevcta.» Listal sem posamck-iie liste, odkril tu pa tam kak vzdih, poljub, objem, hrepenenje, škripanje z zobmi in kar je take ropotije v podobnih romanih, nat četudi r u s'k i h, mora znati jahati, a danes bom dal nalog našemu stroj ar j u Ahimovu, naj te uči jahati. On je star kavalerist in za nekaj rubljev bo ta kanal j a napravil iz tebe dobrega jahača. Doma je zavladalo navdušeno veselje, ko »o zvedeli, kk&na sreča je zadela Morica. Ves teden pred njegovim odhodom je prešel s pripravljanjem obleke in z jahalnim poukom. Na srečo ni Moric Osvaldovič toliko razumel ruski, da bi mogel po vrednosti oceniti laskave priimke, s katerimi je stari vojak, pital svojega učenca pri jahalnem pouku zaradi njegove nerodnosti. «Nemški gobec», «vreča krompirja«, «pe&/> itd. I>va tedna po Moricevem odhodu h kneginji Retpjevi je biio v Vsesvjatakem vise na delu: pripravljali so se za »prejem goepode, Jlleodor Kartovtč je takrat kazal veliko pridnost. Pred vbodom pristave so postavili slavnosten slavolok, ves dom je bil okrašen s cvetjem in z zelenjem, a iznad hiše se je vila sastava. Najjprej je prispel general z ženo, nato njegov pastorek Leopold pL Rau^jvaLd z ženo tn dvema hčerkama: Meli in Kiti po imenu. Pred hišnim vhodom je sprejela prišlece Mina Bogdan ovna z dobrodošlico in velikanskim kolačem, Greta pa, ki ae je tudi udeležila jema, je poklonila damam šopke cvetlic in spoštljivo poljubHa roke generalki in baremesi. Po obedu sta se Šastunov in baron podala v svoje sobe, generalka in baronesa pa sta odšli v trudu ar in napol leže počivali v globokih mehkih naslanjaičih. Mina Bogdanovma je ravnokar odšla, ko je gospe povedala vise novosti, ki so se zgodile T teku zadnjih dveh let v okrožju dvanajstih vrst. Dami sta molčali za/topljeni v misli. Matilda Ferdinandova Šastunova je bila ženska dobrih petdesetih let in srednje postave. V svog i mladosti je bila dovolj privlačna. Zdaj ji je debelost kvarila poertavo, a od svojih nekdanjih dražesti je ohranila velike višnjeve oči, svežo barvo lic in čudovite zobe; v temnih, s čipkasto tančico pokritih laseh, se je tu pa tam pojavljala kaka siva nitka. Na prvi pogled je bilo njeno obličje videti iskreno ln dobrodušno, no tanke ustnice tat oster nosek sta dokazovala, da je bila tista dobrota precej pomešana e lastnostmi nasprotnega svojstva. * Mlada baronesa je bfla bolj ostrega, nemškega tipa; visoka, suhljata, s avetloviSnjevimi. ugaslimi očmi, pš©ničnimi lasmi ki preobilnimi rokami in nogami. No, ti majhni nedotsatki njene zunanjosti niso zamorili v Lojei Francovni veselja do koketstva ki Častihlepja, sve teke dame. — Poslušaj, Lopa! Kako ti ugaja Libermar-norva nečakinja? — je vprašala generalka. Govorili sta kajpak nemdki. — Zelo mi ugaja! V svoji višnjevi bluzi in svilenem predpasniku je prav čedna, poleg tega pa đkromna, priljudna in uslužna. —- Da, Grethen Miler je očarujoča. In če si opazila, se zna lepo vesti, in njeno izgovarjanje je čisfto. Treba jo bo kam spraviti; obljubila sem dobri Mini, da jo vzamem pod svoje pokroviteljstvo. Pisala bom baronesi Demejevi, — ona ni bila zadovoljna s svojo pestunjo. — Žal mi je, da je sama ne morem v-ze-ti; bila bi v večjo korist za Kiti in Meli kakor pa ta neenosna Antoniji a Dimitrij evna. Vsak dan se z njo pričkam, — je nevoljno odgovorila baronesa. — Kakšne neprijetnosti si imela zopet z njo? — Saj bi jih imela trikrat na dan, ako ne bi varovala svojih živcev; vso me je izmučila s svojimi zahtevami. Nisem ti še povedala, kaj se mi je zgodilo z njo pred' samim odhodom. Mnogo reči sem že založila v prtljago, pa ti pride k nara nepričakovano Sesftero gostov h kosilu. Nisem imela dovolj namizne posodo in zato sem velela guvernanti, naj obeduje « Eleonoro... — Zakaj ne z otrokoma? — Hotela sem, da bi deklici sedeli z nami, ker je bil med obiskovalci tudi Melin krstni boter. Toda {»mislite, da se je ta čudakisija užalila in je ostala v svoji sobi in brez kosila; ko sem jo pa vprašala, zakaj se je uižalila, mi je odgovorila, da ni vajena obedovati s posli. — To Je res zabavno. Sicer pa je Eleonora hči cerkvenega pevca in docela dostojno deklo. IV. cEDINOST* V Trstu, dne 14. februarja 1926, čez, povrniti bi bila morala tudi stroške. Vložila sta priziv, tedaj je prišlo na dan marsikaj. Prvi obtoženec je izpovedal: «Prodati nisem mogel niti e-nega izvoda; kje so nato končali, me je sram povedati.* Drugi: «Prod al sem jih nekaj, a sem imel z zamudo časa in potmi več stroškov, nego sam prejel zanje.» Kom an o piščeva gospodinja: «Potep mi ni plačal stanovanja, izginil je, kot bi ga pihnil, ta nebodigatrebaU Sodnik je bil moder in usmiljen in je oba prodajalca oprostil vsake ikrivde; roman pa živi med sodnimi spisi svoje večno življenje... Kulturni vestnik Ruski umetniki v inozemstvu. Filip Maljavin. znani ruski slikar,, katerega na barvah bogate slike so znane tudi v inozemstvu, je izstavil ta Čas v Parizu svoje nove, v zadnjih dveh letih izvršene slike. Po večini so to portreti, avtoportreti, slike ruskih vasi m to-varen. — Leonid Pastern-ak, katerega umetniško delovanje je tesno zvezano z osebnostjo in umetnostjo Tolstoja, je razstavil v Berlinu kakih 250 slik in risb. med katerimi je tudi nekaj Tolstojevih portretov, nad sto risb iz Palestine, itd. — Uja Repin ho izstavil še v teku prihodnje pomladi v Skandinaviji in v nekaterih slovanskih mestih, med drugimi v Pragi in v BelgTadu. Važna knjiga o Poljski. »Poljska, njena zgodovina in kultura od najstarejših dob do najnovejšega časra», se bo imenovalo ob-Simo, kakih petdeset snopičenr obsegajoče delo, ki se pripravlja in bo iz£!o v Krakovem. Obseg dela se razvidi tudi iz tega, ker bo v njem kakih 1500 ilustracij; vezano bo v tri debele zvezke. Sodelujejo najznamenitejši poljski učenjaki. Veresajevi spomini. V Moskvi so izšli spomini Vere-sajeva, ki so bili do zdaj raztreseni po raznih ruskih listih in revijah. Ti spomini so v marsičem podobni Korolenkovim spominom, le da jih p° svoji psihološki globini ne dosezajo; baŠ tako kot Korolen-ko je stal tudi Versajev v svoji mladosti msd dvema kulturama. Njegov oče je bil Poljak, ki je moral živeti kot politični preganjanec v čisto tujem, popolnoma ruskem kraju. Vitija Smilovič, to je Vere-sajevo pravo ime, se je rodil šele v Rusiji, njegova mati je bila Rusinja. tako je bil takoj ob rojstvu postavljen pred vprašanje: Pel jak ali Rus? Način, kako je rećil to vprašanje, slike iz podložništva, prva šolska leta, politični tokovi, pedagoška opazovanja in psihološka razglabljanja — vse to opisuje Veresajev z resnobo in na mojster-ski način. V današnji revolucionarni ruski literaturi je Versajev kot miren otočič sredi razburkanega morja. Daath<»ndey o Striadbergu. Neka berlinska revija je prinesla pred kratkim mladostna pisma pesnika Maksa Dauthendeya ki se je o Augustu Strinbergu izrazil takole: «Nato Strindberg... Njegova mogočna glava, lasje kot bodice na vse strani. Rjav otbraz pod širokim Čelom in oči in glas boječega šolarčka. Nos,, usta čelo rjavi in z uvelimi gubami kot kak tiran ali kaznjenec. Ne vem, če poznate njegovo delo «Ljudje na Hemzo». Tista škodoželjna, močna i-n bojazljiva hlapčevska natura, ki vse podjarmi, ki si na zvit, sirov in brutalen način pridobi gospodstvo, ta posebna mešanica energije vladajočega in hlapčevske sirovosti, to je njegov avtoportret. Toda klub temu mi ugaja. Nekaj naivnega in samolastnega je v njegovih očeh, ki ne gledajo sveta po posebnih zakonih in predpisih, ampak docela samo zase. s svojimi lastnimi opazovanji, kot samostojni atrofij Ruski pisatelj Sergejev-Censkij. Pisatelj Sergejev-Censkij je eden izmed onih redkih znamenitih pisateljev. ki jih je nova Rusija podedovala od stare Rusije. Pred vojno je on zavzemal prvo mesto v drugi ali morda šele v tretji vrsti ruskih pisateljev. Njegovo razmerje do novih ruskih razmer šo ni popolnoma jasno, zato tudi ne jemlje snovi za svoja dela iz sedanjosti, ampak se za po preteklosti. Tudi njegov veliki roman j», njegovemu opisovanju so primešani socijalno polilični motivi, katerih so Kuprin ni dotaknil. Nekatere osebe romana so socijalistično usme- rne. Nekatere pa živ** v težkih sirtnj.ili, in svarijo pred stvarmi. ki ifi lahko prišle. Višek romana fe opisovanje neke simbolistične sI:Ki. na kutero je naslikal neki poiblazni slikar stvari, ki so so poznaje zgodile. Slika je trikotna in nosi napis: <>Zia-ia doba.» Prvi del upodablja skupino lepih dam in gospodov, ki sede na torpedu in lete z veliko naglico v neskončnost; poleg so kmetski vozovi, na katerih sede kmetje, ki nevoljno gledajo na torpedo; v ozadju je črn oblak, cerkev, graščina in pasoča se čreda. Drugi del slike prikazuje, kako se je črn oblak utrgal, torpedo in ljudje, ki so na njem, so uničeni. Tretji del: ruska pokrajina. voz je s plevelom zaraste!, redke kmetske koče, graščina je v razvalinah. pogorela tovarna, čreda je izginila, jata vran se vije v krogu, v ospredju stojijo človeška bitja* skoraj naga, raze efrana. brez misli, toda mirna, brez greha in navidezno, blažena.. Ruska kritika se vprašuje, kaj je hotel Sergejev povedati s svojo alegorijo? Ali misli morda, da je uresničitev socija-listične dobe spravila domovino v bedo? Bržkone bo pisatelj na to vprašanje odgovoril v naslednjih delih svoje trilogije. Pesnik Fedor Sologub Ruski publicist Nikolaj Okup je priobčil par Črtic o svojih srečanjih s pesnikom Fedorom S o logu-bom: » * • — V teku 1915. je bral Sologub v prenapolnjeni dvorani petrograjske mestne hiše svoje pesmi. Poslušalci so poznali pesnika največ po njegovih znamenitih «Vragovih gugalnicah*. Toda Sologub je bral tiste izmed svojih pesmi, ki so bile podobne Verleinejevim «Sivim pes-mimp>, bile so namreč brez vsebine. Glasba takih pesmi je žalibog le redkim umljiva. Ni čuda tedaj, da so pesnika r ar tre« eno in brez zanimanja poslušali. V ostalem se je polastila nekaterih poslušalcev nenavadna razimrjenost. «No, končaj že enkrat, stari vra#,» je mrmral kuštrasti študent, ki je stal polog mene. «Kdaj pride že naš božanstvenik na vrsto?» je zacepetala vzhičena devica V jez» teh ljudi, ki so izražali le splošno rarpoloženje, Sologub ni hotel končati. Slednjič je zadonel glasen klic iz zadnjih vrst: «Naj začne Severjanin!» Klic se je pomnožil. Zdaj sem razumel, zakaj je imel Sologub toliko poslušalcev: na programu je stal poleg njega tudi Igor Severjanin. Končno se je prikazal na odru na meetu skoraj izžvižganega So-loguba dolgo zaželjeni Igor. Ovaci- cija je trajala več minut. • * • Poleg javne knjižnice sem nekoč zagledal Sologuba, ki je šel nasproti meni. Bil mi je baš ljub. Iz Berlina sem bil prejel ponudbo, naj dobim kaj petrograjskih pesmi za neki list. Približal sem se Sologubu in ga pozdravil. «Lepa reč», mi je dejal zateglo, «v domu za znanstvenike se dobi le zmrznjeno zelje. Zdaj se je od-tajalo in smrdi ko mrhovina. Lepa reč!» Povedal sem pesniku prošnjo berlinskega lista. «Koliko plačajo?» Povedal sem mu. «Tako? Tako? To je torej manj kot zlat rubelj za vrsto? Z eto malo!« Vedel sem, da to ni malo, in da bi bil pesnik, Če bi bil boljše volje, rad dal pesmi. «Fedor Kuzmič, vsi dobijo samo to!iko.» «Vsi! Cemu pa rabi mlad človek denar? Mi stari rabimo denar, mladina lahko bretz denarja izhaja.» Nala-šč sem povedal to zgodbico. O Sologubu jih vedd takih vse polno. Nekatere izmed njih so postale celo popularne. • * • Ob priliki neke pojedine pri Vja-česlavu Ivanovu je bral Valerij Br-juhov svoje pesmi «Skrivnosti drugega sveta». Po branju pesmi je vsakdo izrazil svoje mnenje. Vsakdo je povedal svoje, le Sologub je moJčal. ccNo, kaj mislite o tem, Fedor Kuzmič?» ga je slednjič vprašal gospodar. «Pomislite malo: drugi svet, onoetrano-st! Kakšna snov!« «0 tem nimam nikakih izkustev » je zamrmral Sologub. Nekoč si je Rozanov lotil naloge, da bi Sologuba pripravil do tega, da bi govoril. «Zakaj tako trdovratno molčite, gospod Sologub?« mu je dejal. «Saj ste podobni opeki. ki je zavita v svršnik.« «Vi pa ste, oprostite, podobni za-robljencu,» mu je odgovoril Sologub brezobziino. m » m Pred kratkim se je vršila v Leningradu slavnost na čast pesniku Sologubu. Pesnik ni bil radi tega prav nič ganjen ali cele navdušen. Zdolgočasen je poslušal dolge nagovore svojih tovarišev v pisateljevanju. Ko je eden izmed njih planil k pisatelju in mu stilnil roko, je ta zategnil obraz in dejal. «Av, to me pa boii!» Le en pozdrav je bil, ki je jubilanta v resnici ganil. Proti koncu slavja je zadonel z ga-lerije alek-sandrinskega gledališča v katerem se je alavnoat vršila, klic: «Fedja, tudi jaz bi te rad objel!« Čez nekaj minut je prišel na o-der starček s snežnobelimi lasmi, nekdanji Sologubov učitelj, in oba moža sta so prisrčno poljubila in obdela. E. S. Seiiger- Brat: Ugrabljeni milijon. Itoman ameriškega Jugoslovena. Knjižnica «Jutra» v Ljubljani, založilo «Jutro». To je humorističen detektivni roman i borba Slovenca Amerikanca. tatu iz ljubezni in hvaležnosti, proti najslovitejšemu amerikamskemu detektivu Doddu. Oba sta športnika, oba genijalna prebrisane* jeklenih živcev in neomajne volje. D od d lovi Slovenca po Zjedinj. državah, Angliji, Nemčiji, Poljski, Rusiji, Sibiriji in Japonski, a Slovenec Jack Bell ali Ivan Belič mu uide vedno iznova pred nosom. Roman je tudi poto- in narodnopisno vseskozi skrajno napet, velezani-miv, predvsem pa poln humorja in neodoljivo komičnih prizorov. «Tat« Jack Bell ima prekrasno, pogumno ženko Polljr, ki doživlja v lovljenju pobeglega moža po svetu ■Čudovito zabavne avanture z lastnim soprogom. Londonske, ham-burške* Iberlinske, varšavske, pe-terbur&ke, sibirske in japonske dogodivščine med Bel lom, Doddoin in Polly so vedno bogate pikantnosti najdecentnejše Oblike. Angleške, nemške in ruske ječe pa kažejo celo vrsto silno -zanimivih značajev iz uradne, policijske in arestant-ske družbe, vseskoz originalov. Življenje na prekmorskih parnikih, obmorskih kopališčih,, prvih modemih svetovnih mestih, po ruskih vlakih in japonskih čajarnah, je opisano živo ln plastično. Tako mora roman, ki je bil tudi Že fil-movan, zelo zanimati vsakogar, moškega ali žensko, najvišjega in-teligenta in preprostega čitatelja, ker je po dejanju, idejah in toriščih izredno pester in bogat, a vrhu vsega napisan v lepem jeziku to najboljšem slogu. Roman je hkratu prvi, ki ima za junaka Slovenca Amerikanca. Cena broš. Din. 35.— vez. Din. 45.—. Naroča se pri upravi «Jutra» v Ljubljani Prešernova ul. 54. Razne zanimivosti Jubilej kave Kava je važno popularno živilo ter zasluži kot taka, da se ji posveti en -članek. Poleg tega je preteklo nedavno (lansko leto) dvesto let od njenega aodkritja«. Da se razumemo. Kava je obstojala kot rastlina že davno prej, nego so se ljudje začeli posluževati sad vi te rastline in napravljati ono izborno in dražilno pijačo, ki jo imenujemo kavo eipres. Ravno 200 let je od tega, ko so ljudje začeli napravljati kavo iz kavovca. Torej v gotovem smislu lahko trdimo, da je bila ka*a »odkrita« pred 200 leti. Kakor pravi arabski zgodovinar Gemel-eddin-Dfhabani se je zgodilo to tako-le: Neki "čuvaj koz pokrajine, ki se naha:^ blizu Moke, se je vedno pritoževal radi prevelike razburljivo-sti svojih živalic, ki niso ponoči nikdar spale, ampak neprestano skakale vsled velike živčne razdražen os ti. Čuvaj je tedaj hotel paziti na svoje koze med pažnjo in je v resnici opazil da žrd z veliko slastjo sad nekega drevesa, kateremu pa ni ubogi čuvaj vedel imena Tedaj je hotel napraviti poskus: zavrel je one plodove v vodi in tudi on dognal, da se ne more zaspati celo noč, če se pije ono pijačo. Kava je bila torej odkrita Toda arabskim zgodovinarjem ne smemo preveč verjeti. Gotovo, da so kavo odkrili v onih pokrajinah, med tem ko se je vpeljala uporaba kave v Evropi dosti kasneje. Drugi zgodovinarji pa pravijo, da so kavo ljudje vedno rabili. Pijača ki jo je ponujal David A!bigailu in ona» o kateri govori Homer ni bila nič drugega kot navadna kava. Na vsak način je bilo odkritja kave onim daljnim časom podzavestno. In v teh okoliščinah se odkritje ne more imenovati več odkritje. Tudi Amerika je bila še preje, ko se je Kolumib odločil napraviti svoje srečno potovanje. Toda Amerika je začela obstojati v ožjem pomenu besede Šele potem« ko jo je Kolumb odkril. V tem smislu je bila kava odkrita pred 200 leti in je torej za preteklo leto organizirani jubilej zgodovinsko dovolj natančen. Trideset let od tega ni dajala najlepše množine kave tipa »Moka« — Moka, ampak BraziMja. V Braiziliji se razprostirajo velike, spoštovanje vzbujajoče plantaže in Brazilija je ona, ki diktira cene tej ljuibljeni pijači. Danes laiiko rečemo, da popij« vsaka oseba 2 ali 3 skodelice kave dnevno. In kljub temu se počuti zdravstveno izborno. Niti ne štejemo veliko število onih, ki spijejo brez vsake škode dnevno 10—12 skodelic kave. Dokazano je tudi, da pomaga pisati kava celo dobre romane. Tako je znanemu francoskemu pisatelju Balsac-u .pomagala kava, da je spisal precej »dobrih romanov. Gotovo, če ni pisatelj za nič miu kava ne bo mogla navdahniti romana, kakor jih je pisal Cesar Bi-roteaiL-Znano je, da so skoro vsi duševni delavci uživalci kave. Fon-tenelle je rekel: »Pravijo, da je kava po-Časen strup. V resnici mora biti zelo počasen, kajti uživam ga že 80 let in še nisem umri na za-strupljenj'u.« Preteklo leto je imela tudi kava svoj praznik in dr j u Daeffert-u, ki je prvi organiziral brazilijansko pridelovanje kave, bodo postavili na enem trgu mesta Santos velik spominski doprsnik. Pozabili smo povedati, da ima kava strahu vrednega tekmeca in sicer cikorijo. Tudi o njej lahko povemo kdaj so jo odkrili. Odkrili so jo trgovci kave, malo dni potem, ko so odkrili kavo. L. M. Zakonita bigamija Garažni lastnik v Lille-ju na Francoskem Boemaert je postal s sodnijsko razsodbo bigamist, ne da bi posta! njegov drugi zakon po postavi neveljaven. Med vojno je bil Boemaert na fronti, ta čas je imela njegova žena namestnika. Ko je mož nekoč prišel domov na dopust in ko je zvedel o ženinem razmerju, je streljal nanjo, a je ni zadel. Boemaert je bil obtožen posku-šanega umora, toda oprodčen na podlagi izjave žene, da je vse sama zakrivila. Temu procesu ie sledila ločitev. -Bivša zakonca sta vkljub temu ostala prijatelja, tudi potem, ko je doseg-el m