Poštnina plačana ▼ gotovini.____________________________________________________________________________________________Številka 1 Din.
Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-58. Cek. račun:	Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih.	GLAS NARODA	Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din. Uredništvo:	Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli« ca št 1. Telefon 38-58, Rokopisov ne vračamo,
	LJUBLJANA, nedelja, 5. januarja 1936.	Leto IL
Vsa pokrajina Tigre osvobojena
Na issžaiem bojišču, kjer ras Desta z vso naglico prodira v Somalijo, stojita obe armadi pred odločilno bitko — Italijani se na umiku branijo
s strupenimi plini
Eooscvelt ofe$o|a itatljjaiisM
Addis-Abeba, 4. januarja, b. Tu zatrjujejo, da se je neguš odločil za ni.knatino mobilizacijo v Hararju in v osrednjih pokrajinah Abesi-nije samo vsled tega, ker je abc insko vojno poveljstvo prejelo poročila o velikih pripravah Ital‘jr nov na južnem bojišču za novo ofenzivo. Graziani je baje opustil svoj prvotni načrt, da bi s svojimi četami vdrl v smeri proti Hararu, ker Je naletel na prevelike zrpre-ke in se je zdaj odločil za novo taktiko, po kateri naj bi pridiral po dolini reke Jube skozi rodo vitno pokrajino Sidamo prav do Addis Abebe. Z? nimivo je, da je Graziani skoro vso svojo armado že umaknil iz Ogadena in jo zdaj zbira v področju reke Jube. Graziani sam se nahaja v kram Lugh-Ferrandi, ki leži 100 km južnp od Dola. Kakor znano, se prav tu nahajajo tudi ogromne abesinske čete pod poveljstvom rasa Deste, ki prodira v italijansko Somalijo s tako naglico, da je najbrže Graziani predvsem radi tega moral vso svojo armado zbrati pri Dolu.
Vsi pričakujejo, da bo na tem delu fronte kmalu začela velika italijanska ofenziva, kakor to dokazuje velika delavnost letal in tankov.
Armada generala Grazianija se je med tem časom povečala od 45.000 vojakov na 75.000. V Somaliji se pričakuje deževje že čez nekpj tednov. Italijani pričakujejo, da bodo med tem časom, to je do februarja, dosegli na tej fronti odločilne rezultate. Glavna skrb generala Grazianija je, da pripravi potrebno, da ustavi napad na levem krilu, ki ga ras Desta pripravlja od Sasabane.
Addis-Abeba, 4. januarja. Posebni dopisnik »United PresSe« poroča, da se z izjemo črte Ak. sum-Adigrad in ceste, ki pelje iz Adigrata proti Makali, že vsa pokrajina Tigre nahaja v abesinskih rokah. Prodiranje Abesincev v 1
Spet dve letali sestreljeni
Dessie, 4. januarja, s. Doznava se. da so abesinske čete v pokra, jini Volkait v obližini kraja Kestia spet sestrelile dve italijanski le.
Rooseveltova poslanica kongresu
teh predelih je zdaj že tako us. pesno, da so se Italijani na umiku začeli posluževati strupenih pli. nov, da bi na ta način zadržali prenaglo napredovanje abesinskih čet.
tali. in to še preden sta utegnili povzročiti najmanjšo škodo na abesinskih tleh. Obe letali sta zgoreli.
Italijani groše s maščevanjem
Addis.Abcba, 4. jan. Posebni Havasov dopisnik poroča:	Neko
letalo, ki je letelo in metalo bombe nad Dagabur, je vrglo steklenico z lističem, na katerem je bilo napisano:	»Maščevali bomo
smrt svojega pilota in vam stotero pvrnili njegove bolečine. »To poročilo se nanaša na pilota, ki je bil zadnjič prisiljen, da se spusti pri Dagaburju in ki je bil ubit v borbi, ker je streljal na Abesince, ko so se ti bližali njegovemu letalu.
Italijani dezertirajo
Addis Abeba, 4. jan. Ilavas poroča: Po naknadnih vesteh znaša število Erit rejcev, ki so dezertirali na ogadenski fronti k abesin-cem. ti častnikov, 10 podčasnikov In 125 vojakov.
Nastopilo je močno deževje
Addis Abeba, 4. jan. Posebni Havasov dopisnik poroča: Iz Ha.
rarja prihajajo vesti, da silno de-ževje v ogadenski poikrajini preprečuje za sedaj vse vojaške operacije.
Manifestacije za mir v angleških cerkvah
London, 4. januarja, n. Canter« burryjski in cordski nadškof sta Vsem cerkvenim cdinicam v Ve# liki Britaniji poslala svoji pasla« Pici za delo, da se ohrani mir. Ta poslanica bo po vsej priliki da des ali jutri pročitana v vseh cerkvah po službi božji.
Nova vojaška disciplina v Italiji
Rim, 4. jan. Agencija Stefani p
Rim, 4. jan. Agencija Stefani Poroča: Danes so stopile v velja« vo nove odredbe o življenju vojn« kov v vojašnicah. Ta reforma ima ,z5 cilj, da privede v sklad živ« 'icnjo vojakov v vojašnicah s fa« ^-stičnim pojmovanjem življenja. ,;isti pričakujejo, da ho sedaj živ« Jenj v vojašnicah živahnejše.
Wash!ngton, 4. jan. Havas poroča:	Po odmoru 4 mesecev se je
danes spet sestal ameriški kongres, da posluša spomenico predsednika Roosevelta.
V svoji poslanici poudarja Roosevelt med drugim:
Politika dobrega sosedstva med ameriškimi narodi je prenehala biti samo upanje, postala jo dejstvo. Od 1. 1933. naprej pa je med tem prenehala dobra volja za mir pri nekaterih velikih evropskih državah In narodih in narodi Amerike morajo vzeti na znanje, da se tam zmeraj bolj širi slaba volja in tendenca, k| je označena posebno z namero napadalca, da zviša svoje
oboroževanje in da se tako duhovi čimbolj razdražijo. Tak položaj ima v sebi vse sestavine, ki vodijo do žaloigre splošne vojne. Roosevelt nato z vso vehemenco obsoja fašistično Italijo in njene me.‘ode, ki so metoda vseh diktatorskih režimov. 85 do 90% narodov na svetu je za mir, samo 10—15% hoče na vsak način izzvati vojno. Tega svet ne sme dopustiti.
Te težke besede so upravičene, je dejal Roosevelt, iz razloga, ker je ta zadeva vašna za splošno civilizacijo in je v zvezi s tem tudi mir USA ogrožen od strani nekaterih, toda ne od strani večine narodov. Mir je v nevarnosti nred-vsem od onih narodov, ki iščejo
pohod ;
egoistično moč v svetu. USA in ostale ameriške države igralo lahko svojo vlogo v svetu edino tako. da odločno odrešuje svojo nevtralnost in da ne store prav nič, da bi mogle hrabriti one države, 1,1 iščejo spor.
Roosevelt je na<o še podčrtal, da ostaja glavna skrb demokratskih narodov v tem, da preprečijo obstoj in novo ustanavljanje avtokratskih ustanov, ki pomen'io nevarnost suženjstva v notranjosti in nevarnost napada v zimami polUi’d.
Poslanica predsednika Roosevelta je napravila v vseh krogih zelo globok vtis. Med čitanjem je bil često prekinjen z burnim aplavzom. Čitanie poslanice ie trajalo okoli 50 minut.
Politika, ki jo želi USA
Ogromna večina Amerikancev želi politiko, ki bo slonela na sledečih osnovnih načelih:
1)	brezpogojna nevtralnost USA, toda ne nevtralnost v smislu predvojnega mednarodnega pojmovanja, temveč nevtralnost, ki zahteva prek in jen je vseh gospodarskih in finančnih zvez z vsemi vojujočimi se državami brez razlike.
2)	zahtevajo se odredbe/ki bi zaščitile vojne dobičke ameriške industrije. To novo ameriško pojmovanje nevtralnosti je rezultat dveh različnih teženj: 1) žele, da se odstrani vsaka možnost, da bi kdo potegnil USA v vrtinec mednarodnih zapletljajev, ki bi mogli izzvati nevarnost vojne tudi za samo USA, 2) žele vodilni ljudje v USA spoštovati moralno načeloi da se ne smemo bogatiti na ra. čun prelivanja krvi drugih narodov- Ker se v USA to leto začenja volilna borba, moramo pričakovati, da se bo poudarjal posebno ta drugi motiv.
Predložen je bil tudi tretji predlog zakona Je najstrožji od vseh, kar jih je bilo dosedaj predlože, nih, saj predvideva popolno prepoved izvoza v vojn joče se države, kakor tudi ukinitev vseh kreditov vojujočim se državam.
Avto — karambol In astrološke napovedi
POHIŠTVO
moderno, solidno v najlepši izdelavi po najnižjili cenah spalnice od Din 2.500.— naprej nudi Vam tvrdka
IVAN PRAZNIK
splošno strojno mizarstvo
Ljubljana, Zavrti 9
Telefon 34-07
Prihodnja številka »Glasa naroda« bo izšla v torek 7. januarja zvečer.
Lava!
spet posreduje
Pariz, 4. januarja r. Po infor» macijah v dobro poučenih krogih se Laval pripravlja na novo ini? ciativo za mirno rešitev italijan* skosabesinskega spora. Ker so pa pariški načrti, ki sta jih Hoare in Laval izdeJala na svojo roko, prav žalostno propadli, Laval to pot ne mara obiti Ženeve, marveč bo ookušal potom kakšne druge dr» zave (zelo verjetno potom Belgi* je) vzbuditi razpravo v svetu D N o predlogih odbora petorice, ki jih je Italija odbila, obenem pa spet spraviti na dnevni red po* kopane pariške predloge. Italija pa bi medtem še s svoje strani zahtevala, da pridejo v ponovno razpravo njene obtožbe proti Abesiniji.
Radio Ljubljana
Nedelja, 5. januarja. Ob 8.00 poročila, 8.15 telovadba (C. Šou» kal), 8.45 Veseli ruski napevi, 9.15 cerkvena glasba iz trnovske cerkve, 9.45 predava prior Učak, 10 Ura romantične glasbe (Silva Hrašovec, Boža Šapi ja, J os. Si» vec), 11.40 Božične pravljice (V. Bitenc), 12 napoved, 12.15 Stari in novi zvoki, 15.00 Kmetijsko predavanje, inž. Lah, 15.20 plo» šče, 16.00 O prehrani (Anica La« zar), 16.15 Naše pesmi, naši ple« si, 19.30 Narodna ura: Književ« nik Vinc v er o otoku Krku, 20.00 poročila, 20.15 Zvonenje in pri« trkavanje, 20.30 Koncert Radij« skega orkestra 21.30 Zvijezdari, hrvaški narodni običaji, 22.00 poročila, 22.15 Škotska sin foni j a, Mendelsohn.
Ponedeljek, 6. januarja. Ob
9.00	poročila, 9.15 Kvartet na pi* hala, vojaška godba, 9 45 Versko
redavanje dr. Ranta, 10.00 cer« vena glasba iz stolnice, 11.00 Božična povest (Ivan Levar),
12.00	poročila, 12.15 Kar želite, to dobite, 15.00 J. Hladnik pre« dava o ovčereji, 15.20 Komorni Šramel kvartet, 16.00 Gospodinj« ska ura, 16.15 Koncert slov. vo» kalnega kvinteta, 19.30 Narodna ura: Viktor Pirnat 6 us koškem božiču. 20.00 poročilo, 20.15 Kon* cert vojaške godbe, 22.00 poroči« la, 22.15 prenos iz Nebotičnika.
Torek, 7. januarja. Ob 12.00 Smetanove skladbe, 12.45 poro« čila, 13.00 napoved časa, 13.15 Valček za valčkom, 14.00 poroči« la, 18.00 Zvoki iz Azije. 18.40 F. Terseglav predava o Kitajski, 19.30 Narodna ura: general Ni* kola Golovič nredava o božiču na Draču 1. 1915.. 29.00 Schubert, Pri treh mladenkah.
Ljubljana, 4. januarja.
K avtomobilski nesreči, ki se je primerila včeraj pri Trojanah, danes z zadovoljstvom sporoča* mo, da bržkone ne bo imela za posledico človeške žrtve. G. Gro* ma so prepeljali v sanatorij »Šlaj* mer jev dom« v Ljubljano, kjer bo zdravniška veda skušala ublažiti in zagladiti na njegovem obrazu vse posledice avtomobilske ne* zgode.
Grom je sicer močno poško* dovan na nosu, vendar ni nevar* nosti za njegovo življenje. Je pri zavesti in se počuti prilično dobro.
Vsekakor je zanimivo, kako točno se je uresničila naša astro*
loška napoved za 3. januar (glej »Glas naroda« 3 I. 1930!), kjer napoveduje naš astrolog: »Danes potovanja niso priporočljiva. Za avtomobile in motorje sploh kri* tičen dan.«
Kakor nam gornja nesreča po* trjuje, je bila napoved dobra. Naj sc le ravnajo po njej ka* kor tisti kandidat Ljotičeve stranke iz Ljubljane, ki je name* raval 3. januarja na daljšo vož« njo z avtomobilom, pa je na podlagi naše astrološke napove* di to opustil in ohranil — zdravo kožo. Njeipu čestitamo, g. Gro* mu pa ždimo skorajšnje okreva* nje!
Dnevna pratika
Nedelja, 5. januarja. Katoliča. ni: Telesfor, Pravoslavni: 23. decembra, Tucin dan.
Ponedeljek, 6. januarja. Katoličani: Sv. Trije kralji. Pravoslavni : 24- decembra, Badnji dlan.
Torek. 7. januarja. Katoličani: Lucijan. Pravoslavni: 25. dsoem-bra, Roždenje Hristovo. (j* Dežurne lekarne Nedelja: Leustek, Resljeva cesta 1,Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič-—Glince, Tržaška cesta 12.
Ponedeljek: Dr. Piecoli, Tyrše-va cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
Torek: Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7-
Maribor
m— Narodno gledališče. Nedelja, 5. januarja ob 15. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene- Ob 20. uri: »Majda«. Znižane cene. — Ponedeljek, 6. januarja ob 15. uri: »Tartuffe«. Zadnjič. Znižane cene. Ob 20. uri: »Malomeščani«. Zadnjič. Globoko znižane cene.
m— Kino- Grajski:	Velefilm
»Zeleni domino«. V glavni vlogi K. Ludvik Diehl. — Union: Jan Kiepura v svojem najboljšem filmu »Ljubljenec vseh žena«.
m— Tujski promet. V mesecu decembru je bilo pri policiji javljenih 2618 tujcev, od teh 988 ino-zemcev. Dunajčanov je bilo 45, Gradčanov 37, ostalih pa iz raiznih drugih inozemskih krajev.
m— Pustolovec Friedmann, o katerem smo pred kratkim obširno poročali, je bil zaradi, pomanjkanja dokazov pred dnevi izpuščen iz zaporov. Svoboda pa ga je navdahnita z novimi sleparskimi podvigi in je skušal na lahek način ogoljufati neiko mariborsko tvrdko, kar mu pa ni uspelo. Moral je zopet na potici j o. ki ga bo končno z odigomom spravila v njegovo domovinsko občino, ki je nekje v Banatu.
m— Padel — im izgubil nogo. Pred tedni je na poledici padel 55 letni posestnik Simon Vertnilk iz Zg. Polkave in si pri tem zlomil levo nogo- Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Pri zdravljenju pa so nastopile komplikacije in so zdravniki morali nesrečnežu odrezati nogo v podkolenu.
m— Občinske volitve bodo. Sicer ne v Mariboru, pač pa v št. liju. Pri volitvah bodo udeležene tri liste in sicer: JRZ, JNS in delavska. Za potek volitev vlada veliko zanimanje.
m— Tihoptapcem na sledu. Policija je v Frankopanovi ulici sooči ustavila nekega avstrijskega železničarja, M je imel sumljivo debel trebuh. Pri pregledu se je izkazalo, da je bila vsebina ogromnega trebuha« večja količina saharina. Na podlagi železničarjeve izpovedi, je policija prišla na sled večji tihotapski družbi, ki se je že dalje časa bavila s tihotapstvom. Podrobnosti še niso znane.
m— Dobra dela- Pomožna akcija za siromašno deco krčevinske ljudske šote je obdanovala za bo-
žič 225 otrok.________________
Varšava, 4. jan. v. Poljski Rde* či križ je poslal švedskemu Rde* Čemu križu brzojavko, v kateri mu izjavlja sožalje radi izgub v Abesiniji.
Nič se ne boj, moj mali deklič?
Tako si je nemara mislila 19* letna Marija Žakelj, ki je kljub svoji zorni mladosti nc marajo več v Ljubljani in ji je oblast radi srčnih zadev prepovedala povratek v osrčje Slovenije.
Pa ni pomagala korajža. Mari* ja si je bila pred dnevi p rila« stila nekaj tuje ženske obleke. Ljudje, ki zmeraj vse vedo, so to brž izvohali in bo morala Mici—Micika pred stroge gospo* de sodnike.
Sv. Jožef je sicer zavetnik in patron krščanske družine, ven* dar to čisto nič ne moti tatov in tatičev. V bližini cerkve sv. Jo* žefa se je v noči na 3 januarja nekdo splazil v čisto dostojno krščansko stanovanje in pobral nekaj jedil, nad Din 300.— So* tovine in dve vložni knjižici Mestne hranilnice po Din 15.000. — in 3.000,— Pazite, da se zdaj kdo ne »namaže« z nakupom teh knjižic.
Iz domače politike
Kmečka zveza obnovljena.
Kakor poroča zadnji »Domoljub«, so bila potrjena nova pravila kmečke zveze in se je v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani tudi vršil že ustanovni občni zbor Za načelnika je bil izvoljen Janez Brodar, za prvega podnačelnika Janez Štrcin, za drugega in tretiega pa Alojz Janžekovič in Štefan Bakan. Sklenjeno je bilo, da se v okviru zveze osnujejo posebni odseki za kmečke fante, kmečko ženstvo in za absolvente kmetijskih šol.
Kdo bo tainlk Delavskih zbornic?
Ker je dosedanji tamik centrale Delavskih zbornic dr. Živko Topa-lovič odstopil, se navaja kot njegov naslednik socialistični prvak Bogdan Krekič, ravnatelj OUZD v Sarajevu. Živko Topalovič se namerava popolnoma posvetiti organizaciju' socialistične stranke.
Konferenca Pohorcev v Zagrebu.
Včeraj se je vršila v hotelu »Esplanade« v Zagrebu konferenca prvakov tako zvane pohorske akcije. Razpravljali so o političnem položaju v zvezi z zadnjimi političnimi dogodki, kakor tudi o perečh državnih in narodnih vprašanjih, nap ram katerim so bila zavzeta
GOSPON, GOSPON,
SREČA VAŠA . . .
Naj bo stara, al’ pa mlada, srečo prerokuje rada — vsaka ciganka! Tudi 45*letna Ana Ni* količ iz Gornjega Bukovca pri Zagrebu je prerokovala po celi Sloveniji. Znala je povsod in zmeraj zasukati prerokbo tako, da je prerokovanje — njej pri* neslo srečo.
»Prokleti Kranjac,« dobričina kakor je, je seveda bil dolgo za* maknjen v ciganko, posebno ženski svet. Nazadnje pa se tu* di naša buča naveliča skubljenja. Ciganka Ana je namreč kradla in goljufala na debelo. Združeni vestnosti orožništva iz Laškega, iz Celja, Središča, Tuhinja iti raznih drugih krajev se je kon* čno posrečilo, da je Ana v pre* stopnem letu prestopila z vso svojo srečo — za varno mrežo, kjer bo arestantom, oziroma arestantkam lahko delila svoje blagre.
stališča te skupine. Na dnevnem redu so bila tudi poročila o delu glede reorganizacije jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) ter vplivu pohorske akcije na to de'o. Govorilo se je tudi o parlamentarnih odnošajih v senatu in Narodni skup-ščni v zvezi z jugoslovanskim neodvisnim nacionalnim klubom ter klubom senatorjev JNS.
V vrstah slovenskih Mačkovcev Današnji »Slovenec« poroča; Slovenski pristaši dr. Mačkove politične taktike, ki jih napačno skupno imenujemo »mačkovci«, so imeli 24. nov. 1935. v Celju sestanek, na katerem so sklenili, da bodo skušali v tridesetih dneh napraviti eno politično skupino, iz tednikov »Bojevnik«, »Ljudska pravica« in »Slovenska zemlja« pa eno glasilo te skupine. Dasi so listi »Bojevnik«, »Ljudska pravica« in »Slovenska zeml,a<i objavili tozadevni dogovor, do novega skupnega lista vendar le ni prišlo in bodo vsi navedeni tedniki izhajali še nadalje-. »Slovenska zemlja« je to še posebej povdarila v svoji številki z dne 30. dec. lanskega leta. »Slovenska zemlja« bo tedaj še nadalje izhajala kakor do sedaj, to sc pravi, da ne bo službeno glasilo Mačkovega pokreta pri nas.
Dogodki doma in po svetu
Ljubljanske hiše se sesedajo
Ofenziva proti toou na gradu
Abesinija je ljudem zlezla pod kožo in od streljanja se trese zemlja pod njimi. Tudi pet hišnih posestnikov na Mestnem trgu, ki se njih hiše stiskajo pod grajski hrib, in pa celo posestnik hiše skoraj pri tromostovju na Cankarjevem nabrežju so se pričeli bati streljanja na gradu in so vzdignili mestno komisijo.
Prekrasna je Skabernetova hiša v dvorišča Bogata renesansa. Ne rabi zakonite zaščite, saj ta arhitektonski zaklad tako skrbno varujejo lastniki sami. da so za zgled vsem drugim hišnim posestnikom. Za hišo je pa popolnoma navpična pečina skoraj prav do steze pod gradom. Ogromne skale groze, da se zvale na hišo. neprestano pa kamenje leti na ozko dvorišče, razbija opeko in leseni hodnik ter ogroža tudi stanovalce. Pred desetimi leti je Gantarjeva punčka spod gradu padla v prepad, a otroci, ki stikajo po grmovju, so v večni nevarnosti. Srobot je spletel pravo past prav nad prepadom. Kakor veliko gnezdo je ta past in če hi nepreviden otrok zlezel vanj. hi ga ujela smrt v prepadu!
Ciglič se je že zavaroval z betonskim zidom, preti mu pa še vedno zrahljana Cudnova škarpa. Kadar streljajo je po dvorišču Polno prsti, slame in trave, ki z njo bašejo top, a tudi omet pada z zidu.
Torej poskusni strel!
Zagrmelo je in po zraku frče menda sežgane cunje, niti prašek Da ne pade na dvorišče in tudi drobec se ne odkruši od razpokanega preperelega ometa. F.dino mačka mijavka. Zaradi strela so namreč odprli kuhinjsko okno, pa ie mački zadišalo kosilo.
Pri Cantoniju pa pri procesijah Doka opeka in pada s strehe.
Cudnova gospa se vsa trese v težkem kožuhu in tudi ne gre gori.
Ljubljana, 4. jan.
če bodo streljali. Uh, kar cinglja, ko poči, in škarpa se je na vrtu podrla z vsemi dehtečimi rožami. Po vegasti!), izlizanih kamnitih stopnicah in čudnih tunelih smo naposled prilezli na terase nad hišami. Škarpa je res aodrta. Iz suhega kamna in opeke je bila zložena in malo zamazana z malto.
Zenska, ki vsak dan gre k izpovedi in obhajilu, ie zibala dete. Ustrelilo je in otrok te padel iz zibke Kar milo se je komisiji storilo pri pripovedovanju preplašene gospe Čudnove saj tudi že dimnik visi in bo vse sedlo na kup.
Komisija je ugotovila, da gospa ni posebno vneta za popravila. Čez deset minut torej dva poskusna strela zapored! S testamentom je že vse v redu. a kapljice za srce morajo biti pri roki.
Komisija se razdeli po vsej hiši. Avizo iz pritličja javlja, da je gospa na varnem v pritličju Še šest minut. Šipe bodo pokale, opeka frčala s streh, kamen se valil z gradu, zidovje, škarpe vrtnih teras... smrtna nevarnost... Ure zategnjeno bijejo enajst... Zadaj: trenutek življenja...
Prvi strel...
Hvala bogu. vsi smo še živi!
Drugi strel zarohni, da nam gre skozi kosti. Golobje plavajo zbegano nad strehami.
Člani komisije raportirajo dr. Kodretu in že piše protokol: Niti najmanjšega tresliaia — niti drobtinica se ni odkrušila s slabe škarpe itd. In inženjer Perko reče pomenljivo: «Bo treba vse solidno popraviti, da ne bodo ogroženi stanovalci.
Ognja pa menda vendar več ne bodo naznanjali s topovi. Starodavne hiše so prenesle stoletja in se niso hale pokanja topov v vojnah. Plašni smo pač in nervozni.
Krvavo koledovanje
Z leblii obstreljena lenta
v Dočim koleduje v mestih le še dolska mladina, obstoja posebno v Gornjih Halozah običaj, da j. Novemu letu in Sv. Trem Kra-‘Jem koledujejo od rasti i fantje.
lako so se odpravili na Silvestrovo koledovat v Sesterže pri Majšperku Vnuk Rok, Babšek,Ju-v'i in Mesareč Vincenc, vsi vini-Carji iz Savinskega, katerim se je Pridružil tudi viničar Skambič Vin-£ene iz Sesterž. Obiskali so že sko-raj vso vas, ko so pa okrog 23 ure apeli pred hišo Kavčiča Antona, 1 je iz zasede napadla družba antov, katerim ni bilo po volji, da /dedujejo v njih vasi tudi fantje s' sosedne vasi. Udarili so po njih k°li in ročicami, nekdo je pa
Ptuj, 4. jan.
celo streljal nanje s staro pištolo, v ka eri je imel nasekane konce -žebljev, ki so hudo ranili v noge Vnuka in Skambiča. Takoj sta se zgrudila na tla. Mesareča pa so s koli tako obdelali, da je obležal s sedmimi ranami nezavesten poleg svojih tovarišev. Srečo je imel le Babšek Jurij, ki se je skril napadalcem v neki jarek, kjer ga niso mogli izslediti in je tako odnesel zdravo kožo. Poškodbe vseh treh poškodovancev pa so tako resne, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Vnuk in Skambič imata v nogah, prvi osem, drugi pa devet drobcev.
Enako smolo je imel s koledovanjem tudi 341etni viničar Rodo-
šek Vincenc iz Janškega vrha, ki je šel koledovat na dan Novega leta in je bil deležen toliko pijače, da je komaj primahal do doma ter je kar pred hišo zaspal. Ko so ga zvečer našli spečega fan'je in ga spravili v hišo, se je začel prepir. Nekdo ga je tako obdelal, da mu je zlomil levo roko in mu zadal tudi več drugih poškodb.
POROČNI PRSTAN MRLIČA
V vasi Stari Sivac je bil te dni oskrunjen grob nekega nedavno pokopanga krojača Storilca so prijeli. Bil je to neki hlapec, ki je izpovedal, da se ie hotel oženiti, ker pa ni imel denarja, da bi svoji nevesti kupil poročni prs^n. je sklenil vzeti ga mrliču.
DVE POŽARNI KATASTROFI
Novi, razkošni hotel «Waveley» v Edinburgu je novoletno noč pogorel V plamenih so našle smrt tri uslužbenke, sedem oseb je dobilo težke opekline, med njimi tudi mlada zakonca, ki sta v hotelu prebila poročno noč.
Na božičnici v društvenem domu malega kraja Krflavik (Islandija) se je pod božičnim drevescem vnelo nekai papirja in v hipu je bila dvorana v plamenih. V divji paniki ie vse bežalo, a na nesrečo je bil glavni izhod zaprt in so morali šele razbiti vrata. V gneči je bilo več otrok in žensk pohojenih. Katastrofa je zahtevala šest smrtnih žrtev, štiri otroke in dve starejši žnski; obžganih ali drugače poškodovanih je bilo nad 40 oseb, med njimi deset smrtno nevarno.
AFERA STAVISKEGA
gre zdaj Ii kraju. V četrtek na 42. razpravni dan pred pariško poroto je zaključil državni pravd-nik svoj obtožilni govor. Dočim je za vse druge obtožence zahteval eksemplarično kazen, pa je priporočil vdovo S ta v iškega prav milemu pravdoreku porotnikov, ker da očividno ni vedela za sleparije svojega soproga. Predlagal je samo načelno obsodbo m kazen, ki ne bo presegala dobo pie-iskovalnega zapora. Upam. je dejal državni pravdnik, da se ho gospa Staviska. ki je bila omo-žena z največjim sleparjem in hohštapler jem našega časa. ko pride spet na svobodo, umaknila v zatišje in se bo posvetila predvsem vzgoji svojih dveh otrok. Na koncu je pozval porotnike, naj v popolni nepristranosti storijo svojo dolžnost in pokažejo mednarodni javnosti, da je v Franciji še pravica.
UGRABLJEN SIN TEKSTILNEGA KRALJA
Kakor smo že poročali, so v Filadelfiji gangsterji ugrabili sina tekstilnega kralja Milnea in zahtevali 50.000 dolarjev odkupnine. Policija je več dni zasledovala bandite, ki so bežali z avtom. Spotoma so vrgli ugrabljenega mladeniča v jarek, tam so ga našli ljudje vsega izčrpanega. Pripove-
Naj bo stara al' pa mlada, vsaka pije «Naš čaj» rada!
NAŠ ČAJ je strokovnjaško sestavljena mešanica domačih čajnih zelišč, najboljša naravna zeliščna krepilna hrana, rabi manj i sladkorja je cenejši in ni zdravju : škodljiv kot KITAJSKI (Ruski) ; ČAJ
NAŠ ČAJ dobite v vsaki špecerijski trgovini.
doval je, da je ves iefcn, ko je bil v rokah banditov, dobil nič manj ko 34 injekcij, po katerih je vsaki-krat zapadel v omotično dremavico tako, da se ne more na nič spominjati. Po zdravniškem mnenju bo mladi Milne potreboval \eč tednov, da dodobra okreva.
USODA WRANGLOVIH ČASTNIKOV
. urška vlada je izgnala kakih 160 bivših častnikov armade generala Wrangla, ki so od leta 1920. prebivali v Turčiji. Večina njih bi se rada podala v Francijo, toda ne dobijo dovoljenja od francoskih oblasti.
V ŠANGHAJU
so slovesno praznovali 251etnico kitajske republike. General Čang-kajšek je imel svoj prvi govor po radiu, v katerem je dejal: «Naši možgani so enako dobri kakor možgani vsakega inozemca. Telesno smo prav tako sposobni kakor oni, toda mi nismo držali skupaj, bili smo nesložni sebičneži.*
ANGLEŽI — NAVDUŠENI EINO-F1LI
Po uradni statistiki izdajo Angleži letno 41 milijonov liber šter-lingov za kino (okoli 8 milijard dinarjev). V Agliji je 4305 kino. od tega 400 samo v Londonu. Državni blagajni prinaša kino z davki letno okoli dveh milijard dinarjev.
— Strašno, puška ni nabita! Kje so naboji?
— Jaz jih imami
Sramota bernhardinea ftlila
SHke Sg soržwg dvorane
Taiinsfn©^! tihotapci
se ie sshsrmček spremenil v sodo
Bilo je lanske pomladi, ko je zidar Franc Koštomaj bil zaposlen pri gradnji neke mariborske stavbe. Sicer je bil njegov dom nekje v okolici Ptuja, pot za kruhom pa ga je pripeljala v Maribor. 2e takrat se je na stavbi često zglasil 631etni invalid Jakob Schwarz iz Maribora in se spuščal z nekaterimi delavci v tajin-stvene pogovore, ki jim je prisluhnil tudi Koštomaj. Izvedel je, da Schvvarz ponuja delavcem saharin in po precej nizki ceni. Odločil se je, da bo tudi on kupil od Schvvarza nekaj saharina, da bo doma lahko pil sladko in cenejšo kavo. Zmenila sta se s Schwar-zem, da bosta sklenila kupčijo blizu Betnavskega gozda, tako, da ju ne bo nihče videl. Kupčija s saharinom ie silno nevarna reč, za katero se kaj lahko pride v luknjo.
Neke sobote popoldne se je Koštomaj res napotil do Betnavskega gozda, kjer je ob poti že čakal Schwarz v družbi dveh moških. Pod pazduho je imel aktovko, v njej pa saharin. Pričeli so barantati in se je Koštomaj končno odločil, da kupi kilogram saharina za ceno 500 Din. Schwarz pa ni bil s tem zadovoljen in je ponujal še tri kilograme, češ bog ve ali bo kdaj še taka prilika za nakup. Na prigovarjanje ostalih dveh moških se je Koštomaj dal pregovoriti in je res kupil štiri zavoje, za katere je takoj plačal Schwarzu 2000 dinarjev.
Maribor, 4. jan.
Veliko pa je bilo Koštomajevo razočaranje, ko si je doma s kupljenim saharinom hotel osladiti kavo. Kava ni in ni hotela biti sladka, pač pa je imela silno zo-perni okus. Mož je spoznal, da so ga grdo opeharili in je vso zadevo javil policiji, ki je kmalu dobila v roke «tiho!apce». Na policiji pa so tudi ugotovili, da so sleparji namesto saharina napolnili zavojčke z zdrobljeno navadno pralno sodo.
Sedaj so se sleparji zagovarjali pred mariborskim kazenskim senatom. Pri razpravi je Schwarz valil vso krivdo na svoja tovariša 51 letnega pekovskega pomočnika Evgena Stančiča in 341etnega peka Otona Rozmana. Dejal je, da sta mu ona izročila zavoje in dejala, da je v njih p "avi saharin. Sam se pa o resničnosti ni hotel prepričati, ker je imel v tovariša popolno zaupanje. Take njegove trditve so bile danes možne, ker njegova tovariša k razpravi nis’a prišla. Zanimivo je še, da so si vsi trije, kakor so to izpovedale nekatere priče, denar za sodo izposodili od neke ženske.
Na predlog sodnika dr. Tom-baka se je kazensko postopanje proti Schwarzu in Rozmanu zaenkrat ustavilo in izločilo, da se zaslišijo medtem še druge priče. Na podlagi dokazov, pa je bil obsojen odsotni Evgen Stančič na 3 mesece strogega zapora in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let.
Kai ie strojem mar družina
Zagovornik dr. Milan Šubic je prav povedal, da ima tudi seksualno vprašanje svoje nerazumljive tajne, večkrat grozne in strašne.
Tovarniški delavec Janez je imel nezakonsko hčer, vendar je pa svojo ljubico pozneje vzel za ženo in prav zadovoljno so živeli. On trezen, priden in skrben oče. ona pa mirna in potrpežljiva žena. Celo svojo hišico imajo.
Punčka je zrasla v zalo dekle. Oče v tovarni, mati v tovarni ves dan in večkrat tudi pozno v noč, naposled je pa moralo v tovarno tudi dekle. Samo oh nedeljah so bili skupaj med tednom pa še kuhali niso doma. Pravega družinskega življenja ni bilo, saj ni bilo časa. Vse le delo, vse je v službi tovarne. Mati hčerki ni odkrila ženskih skrivnosti. Gotovo že vse ve od tovarišic v tovarni. Oče ji je vse razložil. Da bi se znala varovati moških, jo je poučil prav o vsem. In ISletna deklica se je bala očeta, saj je morala ubogati, kar so doma rekli, naposled je pa povila mrtvo dete. Mati jo je sicer okregala in mirno trpela dalje. Za
Ljubljana 4. jan.
dramatične scene ni bilo časa, saj je vse služilo tovarni.
Drugo leto je bil rojen fantek in živel je šest mesecev. Mož ni zanemarjal svoje žene, vendar je pa postal na svojo hčer, ko je pričela govoriti s fanti, tako ljubosumen, da jo je šel k notarju tožit. Nesrečno dekle je iz pisarne dobilo pismo, da mora takoj iz domače hiše, ker se vlači z moškimi.
Šla je in oče je ni nadlegoval nikdar več. Pa je pri tujih ljudeh neka ženska izvedela pekočo tajnost lepe mladenke. Ko je tudi ta ženska prišla navzkriž s postavo, se je maščevala in ovadila nesrečno dekle.
Strog je zakon za krvosram-stvo. Do 10 let robije zahteva. Zakaj bi še podirali podrti dom, zakaj popolnoma uničili nesrečno družino? Človeško so sodili in očetu prisodili osem mesecev strogega zapora, hčerki pa pogojno štiri mesece.
Kaj se tovarniški stroji menijo za družinsko srečo!
Ali je lep, imeniten in nobel pes. 1 Pa tudi dobrega srca in zvest svo- | jemu gospodu, tovarnarju Zalokarju na Viču, da bi brez pomisleka dal življenje zanj. In Ali tudi zares veliko da na to, da sta z gospodom tako dobra prijatelja, in se vedno tudi tako vede, da mu dela le veselje.
Tisti dan pred sv. Jožefom je bil pa za Alija nesrečen dan. Nerodno je govoriti in spomine obujati na take stvari, ali smola je smola. Pomladno solncc je tako lepo sijalo, da je dobra volja kar plesala v Alijevem srcu. Poskočil je malo in že se mu je snel ovratnik, da je lahko brez rožljajoče verige zaplesal z dobro voljo in pomladjo. Kar v svet ga je pognalo in že se je zagnal na Tržaško cesto.
Dobrega sam bog tepe in nesreča je bila tu.
Ali se je z vso svojo pomladansko sproščeno močjo in impozantno težo zaletel v kolo, ki je na njem sedel gospod Pavle. Na železnico se je peljal v službo in s seboj je nosil brašna za tri dni in tri noči. Gospod Pavle se je zvrnil v grmovje ob cesti, zvito kolo na diugo stran, jedila za tri dni in tri noči so se pa valjala po blatu. Ves blaten in tudi malo raztrgan ter udarjen in celo nekoliko krvav se je pobral gospod Pavle. Besen in razjarjen, kakor gospod Pavie še nikdar ni bil tako. Toda Ali je razumel njegov težki položaj in bi bil rad vse popravil. Sram ga je bilo in smilil se je gospodu Zalokarju, da mu je šel na roko, vendar pa stvari ni bilo moči poravnati.
Grenko žalosten je bil Ali, saj so mu očitali, da ne pozna manire in je navadna zarobljena sirovina brez kulture. To bil Ali še prestal ali — pomislite — obrekovali so ga tudi, da je gospoda Pavla napadel zaradi tistega brašna za tri dni in tri noči. Kakor bi pri svojem ljubem gospodu ne imel vsega dosti! Da bi pa gospoda opravljali zaradi skoposti in umazanosti, da še psu ne privošči jesti, tega pa Ali ni mogel prenesti.
Alijeva sramota je prišla na št. 28. Med prepirljive babnice pa Ali nikakor in nikoli! Pravica se mora izkazati, in naprosil je gospoda, naj on gre na sodnijo namesto njega. Bridko vest mu je gospod prinesel iz «špetircimra». Obsodili so ga! Na 100 Din in na vso sramoto ...
Ali je obupaval in sramoval se je pred zadnjim cuckom. Bevskalo je na njega vsako grintavo ščene. Samo ležal je in tuhtal, da je neznansko shujšal. Pa sta z gospodom sklenila pritožbo. Šla sta h gospodu dr. Ažmanu, ki ima lepe kužete rad, in napravili so pisanje s kolki. Ali je sedel pred pisalno mizo in globoko mu je visel jezik, da je gospod doktor omočil kolke na njem. Drugače Ali ni mogel pomagati pri pritožbi, ali štemplji so nagravžnega okusa. Debele solze so kapale na dragoceno perzijsko preprogo.
Tudi na št. 79. Ali ni mogel. Preveč ga je bolelo srce in preveč je bil razburjen. Že je dvomil o pravici, saj se je zadeva Alijeve časti in kredita vlekla od zgodnje pomladi.
Kdo pa ne bo verjel čistokrvnemu bernhardincu, plemenitašu po srcu vsega pasjega in sploh živalskega rodu.
• Ali je dobil popolno zadoščenje in satisfakcijo. A'i je rehabilitiran in spet dostojanstven. Kolesarja pa ne pogleda nobenega več.
Sodnik: «Šest mesecev ječe!»
Obtoženec: «H vala Bogu, te velike skrbi bi bil torej rešen!»
Sodnik: »Kako to mislite?«
Obtoženec: «Oh. žena me je zadnje dni neprestano trapila z vprašanjem, kam bova šla na Silvestrovo.«
John je šel prvikrat v šolo: Ko se je vrnil domov, ga je mama vprašala: —No, John, kako ti je bilo všeč v šoli?
— Nič mi ni bilo všeč, se odreže John, vse skupaj je bila velika sleparija. Na vratih je bilo zapisano «1. razred«, namesto žametnih sedežev pa so bile notri same lesene klopi.
Angleži po zadnjih poročilih mrzlično utrjujejo zapadne predele v Egiptu. Tja pošiljajo tudi močno oborožene čete. Slika kaže Oazo Sivah na meji Libije, ki bo oporišče za angleške zračne sile.
Rrrrr!... France je jezno pri-oskal na sprožilo — rrrrr! Voz je stal ko vkopan.
Poizkusil je še enkrat. Zasmeli-J1Vo drdranje ga je dražilo. Po-8 ed na zapestno uro: ena in de-Set minut. Ob eni trideset pa je ^ojal trobiti pred vrati Majde. Srčkana domislica male, da ga je vsak dan točno ob pol dveh ponoči klicala po telefonu! Sprva je
0	čisto prijetno — sčasoma pa 81 o na živce. Toda Majda v tem °^ru ni poznala šale. Če se ji da-nes ne javi, bo jutri velika polo-jnija. France je skočil iz avtomo-
1	a in brskal po motorju. Uspeh oiiak ničli. Poizkusil je spredaj s Poganjačem. Potne srage so mu s ale na čelu, ura pa je kazala ena ln dvajset minut.
v Mimoidoči taksi se je ustavil, šofer je škodoželjno opazoval gospoda v elegantnem plašču, kako 'J'Ps besen rogovih okrog vozila, jsckaj časa je užival prizor in po-e,n vprašal obupanca: «Ali naj Vam Pomagam, ali pa se vadite za vetovno prvenstvo na lajni?* t'rance je dvignil glavo in za-8 odal angela rešitelja. «Da, pro-^,rtl> zelo sem vam hvaležen — l°da hitro, se mi mudi!* — «To bomo kmalu naredili!* je obljubljal rešitelj z grobim glasom. Z bliž-P-^ga stolpa je udarilo pol dveh. 1’ranče se je nervozno zdrznil, hitro, prosim, da? Meni se, Kakor rečeno, zelo...* — «Vi, Kospod, ne govorite toliko, — če _l> s *)0 šlo, če pa ne bo hotelo, Pp ne bo hotelo.* In ni hotelo.
st.i t|Z nekai Pasa je rešitelj opu-brezuspešne poizkuse, zmajal skomigni! z rameni in to-doinov!^eja*: <!‘*az vas Povlečem
odln,anCeJe PotcKnil listnico in ne-SoVer )rs^a* lncd bankovci.
Nožni šofer
Vesela pustolovščina
svojem v02ii„ .,ncuiei' ls.Kal P° Vrv in . Zllu ni privlekel dolgo
niški avtoVem1,za svoj in za upor'
zimoi T i *1 ako’ zdaj se pa vo-Oda paziti morate, če ne
bo joj!» France pa je žalostno strmel predse.
«Zdi se mi, da si nič prav ne upate? Veste kaj? Sedite vi v moj avto, jaz bom pa zadaj vašega vodil — to je lažje!*
Hvaležno je sprejel France ponudbo in zlezel v taksi. Startanje je bilo hrupno in ne brez težkoč. Toda hvala Bogu, stara škatla se je zavedala svoje dolžnosti. Sunek in že je šlo. France je vozil zmerno in neprestano trobil, čeprav ni bilo daleč naokoli žive duše niti vozil.
«HaIo! Taksi! Halo! Tak ustavite se, če vas kličem!*
Ljubka mlada dama v kožuhu preko večerne obleke je obupno migala. France se je v hipu zbudil iz svojih sanj in zavrl voz kar hipoma. Toda okorni taksi ni bil vajen takega postopanja in je zdr-čal po zmrzlih tleh še košček dalje.
«Hoj! Ustavite! Peljite me v Medvedovo ulico, toda previdno, prosim!*
»Oprostite!* je dejal France vljudno, »jaz vas na žalost ne morem peljati, milostiva — saj vidite, da nekoga vlečem!*
»Kaj pripoveduje! ?» se je razburjala mlada dama. »To je nedopustno, da me nočete peljati, in se policijsko kaznuje, ste razumeli?* In ostro je pogledala v notranjost voza. »Nihče ne sedi notri! Takoj me peljite — ali pa si zabeležim vašo številko!*
»Toda, milostna — ne bodite no tako hudi!* se je oproščal France, »če pa zadaj nekoga vlečem!*
»Kaj se to pravi? Daleč naokrog ni nič videti! Vi enostavno nočete, in za to se boste pokorili. To zadostuje!*
»Toda, — če je zadaj...»
»Prepovedujem si vaše šale!* ga je nahrulila dama, in France je videl pred seboj besen, toda srčkan obrazek. »Saj bi tako rad, toda tam zadaj...» In pokazal je z roko nazaj, sledil z očmi roki —
^'ndbttgtiVobepnil^!8 A°b kTnCU ?<arega ,eta vest, da je slavni
ir«	šatra
niln» pa stopa njegovaVžm.VO* V nar0c,u dru SV0|eea sinčka- Pred
in videl praznino. Zadaj ni bilo nič — prav nič!
To se pravi — majčkena sled vrvi je visela med kolesi. In kje je bil njegov avto, njegov novi, lepi avto?* Torej me hočete zdaj peljati ali ne?» je dejala dama med besom in solzami.
»V božjem imenu, vstopite!* je godel France ves strt in pomagal vsiljenemu gostu v taksi.
»Oselnikova cesta!* mu je za-bičila dama še enkrat in se z vzdihom olajšanja naslonila nazaj.
France je pognal, dal plina in od časa do časa dajal vestno znamenja na vse strani, kakor se je to učil, ko je bil v šoferskem kurzu; obenem pa se je trudil, da bi si osvežil svoje geografično znanje, toda kljub naporom se ni mogel domisliti, kje bi bila Oselnikova ulica.
Kar naprej je vozil: preko državne ceste, čez most, po prečni ulici. Dama pa je molčala. Taksi se je gugal in tresel in zavil po Jožefovi ulici navkreber. Zdaj se je France previdno ozrl in pogledal v notranjost voza. Dama se ni ganila. In France je bil prepričan, da vozi pravilno, in je peljal dalje. Cesta se je čedalje bolj vzpenjala, avto pa je začel drčati po zlede-neli cesti nazaj; upiral se je vzeti breg. Nekje daleč je bfla ura dve po polnoči.
France je izstopil in odprl vratca. »Prosim oproščenja, milostiva, toda dalje ne gre!»
Dama je planila pokoncu in si zaspano mela oči. »Kaj pa je? Kje pa sem?»
»Zadnij košček ceste mora milostiva žalibog iti peš, ne speljem z vozom tega klanca!* je javil France ponižno.
»Kako? Kakšen klanec? Moj Bog, kam sem pa zašla?* je jadikovala dama. »Človek, kaj ne ve,-ste, kje je Oselnikova ulica?*
France je moral priznati, da tega ne ve.
»In kaj takega se imenuje šofer taksija in ima dovoljenje za prevažanje ljudi? Nezaslišano? Vi! Vi...»
France je ves nesrečen prestopal z ene noge na drugo. »Šofer taksija, to je bil namreč oni, ki sem ga imel tam zadaj* — pokazal je na ostanek vrvi — »na vrvi*.
Dvoje velikih, prestrašenih oči ga je zrlo izza pokončnega kožu-hovinastega ovratnika. »Povejte mi rajši, kje sva tukaj?*
»Tega res ne vem!* je priznal France.
»Kaaj? Vi niti ne veste? Zakaj pa ste me potem sem peljali?* Videlo se ji je, da so ji švigale pred očmi slike iz detektivskih filmov. Ko je videl njeno grozo, se je v njem prebudilo vse viteštvo.
»Nič se ne bojte, milostiva, jaz vas bom nepoškodovano peljal domov, ko bi le vedel — kje je Oselnikova ulica.*
»V prvem okraju vendar!*
»Jasno, v prvem okraju! Da se tega nisem takoj domislil.* France je bil takoj pomirjen in tudi čez bledi obrazek mlade dame je šinil smehljaj; pomirjena je spet vsto-
pila, da jo France popelje domov. »Šofer torej niste! Razbojnik oči-vidno tudi ne...», je pri izstopu ugotovila.
»Oprostite! Jaz sem odvetnik — dr. France Klek.*
»Me veseli!* Mlada dama mu je krepko stresla desnico. »Toda povejte mi, — kako ste prišli do tega taksija?*
»To je dolga povest, predolga, da bi vam jo tu na mrazu pripovedoval. Toda, če mi dovolite, da se pri vas poklonim ...» — »Zakaj ne, toda kdaj drugič! Danes je za prvi obisk že precej pozno, ali ne? Povejte mi vašo telefonsko številko, jutri vas pokličem.*
»Toda ne ob pol dveh ponoči!* je ušlo Francetu nepremišljeno.
»Kako pa pridete na tako noro idejo — kdo vas bo pa klical sredi noči?*
»Res je noro — oprostite’* je France navdušeno pritrdil in sklenil v bodoče telefon in Majdo ponoči izključiti za vedno.
Astrološka naooved
za 5. januar.
Dan, ki prinaša duševna razpoloženja, povzroča malodušnost in potrtost. V poklicu se bodo pojavljale težave, zdravje je ogroženo. Kdor živi v drugi hiši, bo močno občutil slabe vplive tega dne v vsem, kar zadeva denar. Ker se žarki Lune in Venere srečujejo v slabem ;zgledu opozic ie, je pričakovati zapletljajev v Iju-bavnem življenju Nesoglasja z ženskami v zakonu in izven zakona.
za 6. januar.
Zveza Merkur—Jupiter je dobra za znanstvenike in za poslovne ljudi. Za trgovske zadeve uspešen dan. Nasprotno pa ie ta dan slab za vse, kar je v zvezi z značajem. Ljudje so danes muhasti in razdražljivi. Lahko nastajajo prepiri. Kvadratura Lune z Neptunom kaže vedno na laž in prevaro. Ne smete se začuditi ako zasačite danes kakega uslužbenca pri nepoštenem dejanju. Ne posojajte danes denarja, ker ga ne dobite nazaj.
za 7. januar
Ta dan potovanja z avtomobilom niso priporočljiva, tudi za letala dan ni dober, pretijo viharji, neurja, nezgode. Na političnem polju utegnejo danes krožiti senzacionalne ves‘i. V splošnem neugoden dan.
* Dobro lirnno po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ulica št. 4.
X SITAR & SVETEK — štampiljke in etikete — G ra verstvo — sedaj na Marijinem trgu št.S.
Modni salon Rozman
Ljubljana, Dvorni trg 3
(Prelogova hiša)
izdeluje DAMSKE KROJE po meri iz najnovejših žurnalov. Istotam tudi informacije za izgotovitev obleke.
MAŠČEVALEC
Kriminalni roman.	8
Jack v nevarnosti.
Istega večera, ko je Ela Moni-sova bila na tako podel način izvabljena v hišo barona Hardya, je sedelo v neki krčmi v ulici zapadne obale več ljudi. Bili so precej dobre volje in so razgrajali. Zbrali pa so se v tisti sobi, kjer je Jack sprejel svoja pomočnika.
Oblečem so bili v delavske in mornarske obleke, po rokah sodeč pa niso bili ne eno ne drugo.
«He,» je eden zaklical, «to je bil prizor, ko smo tako leteli za tistim mornarjem. Nekateri so se že veselili, da imajo že tisoč funtov v žepu.»
«Ha, ha, ha», se je oglasil drugi, «kako smešno je letel tisti detektiv v krilu. To se je Jack smejal!»
«Bilo je precej tvegano, pa smo se le zabavali. — No, kje pa hodi John?»
«Ta lopov zopet ni prišel — menda ne bo postal vohun in izdajalec?#
«Naj se le pazi, Jack ne pozna šale.»
«Morda pa mu je Jack kaj naročil?«
«Ne, ni.» se oglasi tretji, »sigurno vem, da ni. — Najbrže se je po-lakomnil denarje.«
Naenkrat so vsi utihnili. Kakor da bi zrasel iz zemlje, se je pojavil med njimi mož s krinko. Njegove žareče oči so naglo obletele vse.
«Kje je John?« vpraša.
«Ni prišel, gospodar«, mu odgovorijo.
«To je že tretjič, da ni prišel. — Dobro, sam ga poiščem.«
Potem je stopil k vsakemu posebej in mu nekaj zašepetal na uho. Tisti, ki so dobili povelja, so takoj odšli. Naposled je ostal v sobi samo še eden.
«Jim, ali ste kaj pazili na hišo v Nelsonov! ulici?« ga vpraša Jack-
«Sem. Včeraj je bil Clifford zopet pri gospodični Jenkins. Ko je odhajal, je bil zelo dobre volje.«
«Ah, potem je čas, da kaj storimo. Že zdavnaj sem hotel obiskati te sirote, pa doslej nisem utegnil.«
Jim se je naglo obrnil k vratom.
»Gospodar, nekdo trka, toda' to ni naš znak«, mu šepetaje reče.
«Res je. Čakaj, bom pogledal.«
Odkril je majhno linico v vratih in jo naglo zopet pokril.
»Policija je zunaj«, je zašepetal Jimu.
Jim je prebledel.
»Potem smo izgubljeni!-
»Izgubljeni? Le mirni bodite. Storite tako, kakor vam bo velel
—	stopite za vrata!«
Jack je ugasnil luč, v sobi je zavladala popolna tema. Trkanje se je ponovno začulo. Jack se je vstopil pred Jima.
»Zdaj pa se ne genite z mesta«, mu zašepeta. »Odprl bom vrata
—	stražniki bodo skočili v sobo.«
»In naju bodo ujeli...»
' »Ne, ne bodo naju ujeli, ker bova skrita za vrati. Kakor hitro bodo
v sobi, skočiva ven in slečeva po stopnicah v gornic nadstropje.«
»Toda, šli bodo za nama.«
»Mir — odprl bom vrata.«
Jack je potegnil za neko žico in vrata so se na stežaj odprla.
»Stražniki so z revolverji v rokah planili v sobo, Jack in Jim pa sta se kakor dve senci naglo izmuznila iz sobe. Vendar so ju zapazili in tekli za njima.
Toda o njima ni bilo v vsej hiši več sledu, vse iskanje je bilo zaman. Davis pa je potem v sobi prebral svojim ljudem tole pismo, ki ga je bil ta dan prejel:
»Glavni upravi londonske policije!
»Če hočete ujeti največjega zločinca, pojdite v ulici zapadne obale v krčmo ,Pri britanskem levu*. Tam boste na koncu hodnika videli majhna vrata, na katera počasi dvakrat potrkajte. V sobi boste našli tega zločinca. Kakor hitro bo v vaših rokah, pridem po razpisano nagrado.«
»Mislil sem, da nas je nalagal, pa ni bilo tako Mislim pa, da sta to bila dva druga zločinca, ki ju policija že dolgo išče.«
Davis je odšel v gostilniško sobo, toda tu ni bilo nobenega gosta več. Niti krčmarja ni bilo tu. Pri točilnici je stalo mlado, lepo dekle, ki je nezaupljivo gledalo v prišleca.
»Kje je krčmar?« vpraša Davis.
»V pristanišču«, mu odgovori dekle. »Kaj pa bi radi od njega? Jaz sem njegova hči.*
»Tako. Potem mi pa vi povejte, zakaj sprejemate pod vašo streho zločince?«
»Zločince?« vpraša dekle začudeno. »Ne razumem vas, gospod.«
»Jaz sem detektiv«, jo osorno zavrne Davis, »in sem izvedel, da ste dvema zločincema pomagali pobegniti.«
»Ah, moj Bog, saj to niso zločinci!« se je dekle veselo nasmejalo, »to so takozvani ,mokri bratje*. Oni se pogosto zabavajo v naši gostilni.«
»Mokri bratje?« je nejeverno vprašal, »potem jim pa ni bilo treba bežati pred nami.«
»Toda, gospod, tisti ljudje, ki se ponavadi zabavajo v sosednji sobi, že nekaj dni niso prišli v našo gostilno.«
»Kaj še, v sosednji sobi sta bila dva«, je dejal Davis.
»Bog varuj, motite se,» mu smeje se odgovori dekle, »le vprašajte mojega očetu in potrdil vam bo da sem govorila resnico.«
Davis je uvidel, da od nje ne bo ničesar izvedel in je odšel.
Čim je izginil, je dekle veselo poskočilo.
»Tako sem se že bala, da so ga ujeli!«
Ko se je prepričala, da ni nikogar več v hiši, je šla v zgornje nadstropje in stopila k zidu.
»Pst, pst!« je tiho rekla. »Vsi so odšli.«
V zidu so se odprla skrivna vrata. Ven sta stopila človek s krinko in Jim.
»Morate oditi preko dvorišča in v stransko ulico, pred hišo stoje stražniki«, jima je pošepetalo dekle.
Zahvalila sta se dekletu in odšla.
»Jim,« mu pri slovesu reče Jack, »pridite jutri zvečer v White-chaple.«
»Boni, gospodar.«
»Preoblecite se v stražnika, boste varnejši. Tole pismo pa oddajte jutri na pošti.«
»Storil bom, kakor ste ukazali.«
Jim je pogledal na naslov: Upravi policije — London.
Neznani dobrotnik.
»ivloj Bog. kako se bo končalo z nama? Zadnji denar sem potrošila — ne vem več, kaj naj storim. Ali naj mirno gledam, kako mi umira mati?«
Tako je vzdihovala Mary Jen-kinsova in v obupu vila roke. S postelje se je zaslišalo stokanje hudo bolne starke. Zdravnik je bil izjavil, da bi bolnici pomagala le dobra hrana in specijalna, a zelo draga zdravila. Odkod pa na) vzame vse to?
Mary se je spomnila na starega Cliiforda. ki ji je ponujal denar in udobno življenje zanjo in za njeno mati. Že dolgo se je borila, ali naj stori ta poslednji, usodepolni korak, samo da reši na smrt bolno mater. Ali naj se žrtvuje, žrtvuje svojo čednost.
Naposled se je odločila in s tresočo se roko napisala Cliffordu pismo, v katerem je pristala na njegove ponudbe.
Ko je napisala pismo, je stopila k bolni materi, da si pri njej v tihi molitvi olajša svoje gorje. Ko je vstala, pa je pismo padlo na tla.
Naenkrat se je zdrznila. Vrata v sobo so se neslišno odprla, vstopil je človek s krinko. Prestrašeno ga je gledala.
»Ne bojte se, gospodična,« jo je ogovoril, »prišel sem vam pomagat.«
»Vaša mati je zelo bolna?« je nadaljeval, »in nimate sredstev, da bi jo ozdravili?«
Vsa v solzah mu je deklica potrdila.
»Povejte mi: ali ni večkrat prihajal k vam neki Clifford?«
Mary ni mogla spregovoriti niti besedice, tako je bila zmedena.
»Ah, razumem«, je odgovoril tujec. »Vaš molk je zadosten dokaz — toda, kaj pa je tole-----?»
Naglp se je pripognil in pobral pismo s tal. Mary mu je hotela iztrgati pismo iz rok, toda neznanec ga je že bil prebral.
»Gospodična Jenkins,« jo je ogovoril,-»vse vem in nič mi ni ostalo prikrito. Ta lopov pa se ne bo veselil. Tu imate denar, ki vam bo zadoščal za prvo silo. Vem, da ste velika sirota, toda poštena in pridna. Dobro negujte mater, kadar pa boste še potrebovali denarja, ga boste dobili. Če pa pride spet tisti stari lopov, mu dajte tole pismo.«
Tujec je položil na mizo denar in pismo.
»Gospod!« je vsa ginjena odgovorilo dekle. »Kako naj se vam zahvalim za to dobroto? Vse, vse sem pripravljena storiti za vas, mojega rešitelja Prejle sem molila k Bogu, naj me reši, in zdi se mi, da vas je on poslal. Povejte mi: kako naj se vam zahvalim, kaj naj storim za vas?«
Tujec jo je otožno pogledal — bil je ganjen nad njeno hvaležnostjo
»Molite k Bogu tudi za mojo dušo in ostanite še dalje tako poštena in pridna. To je vse, kar vas prosim.« Obrnd se je in naglo odšel.
Mary je pokleknila in si z rokami zakrila obraz. Dolgo časa ie tako molila.
Podmornica.
Noč. London je bil zopet zavit v gosto meglo. Posebno gosta pa je bila na Temzi. Cestne svetiljke so klavrno brlele in mimoidoči so komaj videli za korak pred seboj. S cerkve sv. Pavla je odbila deseta ura.
Ulica zapadne obale je bila popolnoma zapuščena. Nikjer ni bilo žive duše. En sam človek se je počasi sprehajal sem in tja. Bil je Tom, ki je točno prišel ob dogovorjenem času pred hišo št. 19.
Prišel je prezgodaj in je zdaj premišljeval, ali pride neznanec ali ne; pri tem je sanjaril, koliko bo lahko prihranil in si čez leta kupil majhno ladjico.
Naenkrat ie začul korake. Snel je čepico, pred njim je stal gospod, s katerim se je »Pri veselem Jakatu« bil dogovoril za ta sestanek.
»Prav, da ste tu, ljubim točnost«, je ogovoril mornarja. »Zdaj pa pojdite z menoj, da vam pokažem ladjo.«
Tom mu je molče sledil. Ko sta prispela do neke hiše, je tujec obstal in potrkal. Vrata so se takoj odprla. Vstopila sta in vrata so se takoj neslišno zaprla, čeprav ni Tom nikjer opazil žive duše. Sla sta po dolgem hodniku in prišla do vrat, ki so se zopet neslišno odprla.
»Vstopite«, mu je velel neznanec.

— Vaši ženi je zdravnik priporočil spremembo zraka. Zdaj jo boste gotovo poslali v kak lep kraj?
— Ne, pač pa ji bom kupil drugačen parfum.
Gospodarske vest!
Kakor smo včeraj poročali je ministrski svet sprejel odredbo o izdajanju blagajniških bonov v znesku 500 milijonpv dinarjev, ki se bodo uporabili za kritje letečih dolgov državne blagajne. Dejan-sko pomeni ta izdaja blagajniških bonov najetje kratkoročnega not: tanjega posojila v višini pol mi: lijarde dinarjev. Posojilo se mo: Ta amortizirati najkasneje do konca I. 1940.
Preosnova ministrstva za gozdove in rudnike. Po novi uredbi Re bo izvedla preosnova ministr« siva za gozdove in rudnike, in s,cer se bo vrhovna gozdarska in rudarska nadzorna oblast ločila ^d uprave državnih gozdov in drž. rudniških podjetij.
Davek na dividende. Češko* slovaški ministrski svet je osvo* j''! predlog, da se bo v bodoče Plačevalo od dividend 10% dav* ka.
. Znižanje cen. Poljska vlada je ’zdala 79 odredb zaradi kartelov 'n znižanja cen industrijskih Proizvodov.
Posledice sankcij proti Italiji. lVcč industrijskih podjetij v Sa* v°jski pokrajini v Franciji je od* povedalo svojim nameščencem in delavcem službo, ker so zaradi sankcij prišla v stiske in nimajo yeč naročil. Neka tamošnja ban* ka je prosila za moratorij, ker ne pride do svojih terjatev v Italiji. Belgijska petrolejska dru* aba, ki spada med največja tr* Kovska podjetja v Anversu, je *a/Ja v stečaj. Družba je odpove* nala vsem svojim nameščencem.
1 svoji ^vlogi na sodišče pravi, a je zašla v stečaj zaradi sank* ClJ proti Italiji, ker ni mogla po* ravnati 20 milijonov, kolikor ji dolgujejo italijanski uvozniki.
Krize ni več!? Poročilo »Ber* ’ner Handels*GesseIschaft« p ra* J: "a so se v zadnjih let. v mno* Km državah znatno izboljšale go« »Podarske razmere. Gospodarski °k je čedalje naglejši in verjet* 1° je, da bo v 1. 1936 še boljši industrijska proizvodnja in trgo* -sta vedno živahnejši in tudi j€evi,o brezposelnih se zmanjšu*
Dohodki mariborske carinami: 5oc1? *naSaIi v preteklem letu
^58.002.50 dinarjev, razen 8.595
‘n odpada vse na uvoz.
, Lvropsk/ lesni kartel. Pred ne* ŠiV ,mesec' je bila v Kopenhagenu °ka lesna konferenca. Glavni c rneu in zaključek te konferen* iie ?n"aja še*e sedaj na dan. Snu* ♦el St--namrcč evroPski lesni kar* Sv,’,ji ga kodo tvorile Rusija,
. Finska, Jugoslavija, hij.jska. Avstrija, ČSR in Romu*
Čo/J^0v'nskl sporazum med na*
*■: S m f0 ic podnli'
Zasehnj kliring z Nemčijo. Fi. Uri'ul1 ministcr je izdal odlok o Plačilnega prometa z treivclJO- F° tem odloku ne ho yeč čakati na vrstni red kvoi Ca a' y bodoče bo mogoče kaziP tcriatye oz. klirinška na* lOfi./' Prodajati na borzi za vseh ^/o uvoza.
z|at?dn|i /eden lanskega leta sc je P0<J aRav mzozemske narodne koltlin u'jovVe^a'a Za k-* niilijona
Veseli In žalostni dogodki v porodnišnici
62 mrtvorojena, 36 krat — dvojčki
Ljubljana, 4. jan.
Na porodniški oddelek držav* ne bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani je bilo lani sprejetih 2106 nosečih žen. Porodov je bilo 2021, za 143 več kot leta 1934, za 965 več kot leta 1925 in za 1208 več kot leta 1920. Tako ogromne* mu številu porodnic je bilo mo* goče preskrbeti mesta v bolnišni* ci le na tanačin, da se je odvze* mal prostor ginekološkim bolni* cam im da so otročnice večinoma že sedmi dan po porodu odhajale iz bolnice.
Pri porodnicah je bilo izvršenih 261 večjih porodniških operacij (20 cesarskih rezov, 7 prerezov sramnega stika, 33 obratov i. t. d.). Od porodnic jih je umrlo 7 v zavodu, 1 pa po transportu na dom. Umrljivost porodnic v za* vodu je torej znašala 0.35%, daleč pod poprečjem zadnjih 10 let. Mrtvorojenih otrok je bilo 62, umrlo pa jih je 73. Odstotek mrtvorojenih je najnižji v zad* njih 15 letih, odstotek umrlih no*
vorojenčkov pa je nekoliko pod poprečjem zadnjih 10 let. Iz po* rodnišnice je bilo zdravih od p u* ščenih novorojenčkov 1922. Po spolu je bilo 1094 dečkov in 963 deklic. Dvojčki so se rodili 36 krat.
Na ginekološki oddelek žen* ske bolnice je bilo sprejetih 1846 ginekološko bolnih žen. Umrlo jih je 38, in sicer 16 za rakom, 10 pa na posledicah splava. Izvrše* nih je bilo 1117 ginekoloških operacij, med njimi 196 laparoto* mij (prerez trebuha).
V letu 1936 bo stala ženska bolnica pred težkimi nalogami. Navalu porodnic je že sedaj ko* maj zadostovala. Beda bo v pri* hodnjem letu še povečala število žen, Li bodo iskale pomoči v bol* nišnici. Tako bo skrb za postelje eden najtežjih problemov, pred katerim bodo stali zdravniki. Druga težka briga pa bo, kako preprečiti nastopanje septičnih infekcij spričo nezadostnih pro* štorov.
Revmatizem. •.
Gospoda in zima nič ne šenkata
Ljubljana, 3. januarja.
»Gospoda in zima nikomur nič ne podarita,« tarnajo ljudje radi letošnje nenavadne zime. Ako bo trajalo sedanje milo vreme le še nekaj dni, bo grmičje po prisojah ozelenelo. Tudi ozimina bo jela siliti v rast.
To bi ne bilo končno nič preveč hudega, ako bi ne vedeli, da nam preti še mraz. Po tem toplotnem premoru sredi zime pa utegne ponovni mraz povzročiti obilo škode; kajti »gospoda in zima nikomur nič ne šenkata«, reko ljudje.
Sicer pa ima ta mlačna vlaga tudi druge slabo posledice. Rev* matiki to posebno občutijo.
»Kaj zlodja vem«, mi je včeraj popoldne potožil možak z dežele, ki so ga pripeljali v bolnišnico, »ko je zeblo, da je vse škripalo, mi ni bilo nič hudega. Zdaj v tej mokroti me pa trga in cuka, da se ne morem nikamor ganiti.«— Revmatizem ga je prav doslovno »priklenil« no posteljo, da se ne more niti ganiti. Kar vidno mu je odllegilo, ko je voz—zapravljivček, na katerem je imel čisto udobno postlano, zavil na bolniški vrt.
Bolj bridko se je pripeljala kmetica z dežele. Bleda, suhljata ženska, proti štiridesetim letom. Nobene blazine, nobene prave odeje. Nekaj otepov slame za ležišče, oguljen koc edina odeja. Z lepo oblikovanega obraza odseva bolestna vdanost v usodo.
»Kaj pa je vam, mati?«
Ženska se niti ne ozre, kakor češ:—Kaj te briga!
Z uvodom o stiski in slabih časih ponovim vprašanje. To jo omehča.
»Veste sama ne vem, kaj mi je. Trpljenje, pomanjkanje, garanje in prehlad za prehladom, pa se počasi nabere toliko, da človeka viže. Noge so mi čisto odpoveda-
le, v prsih me stiska, roke mi zatekajo. Za nobeno rabo nisem več. Saj pravim, ko nihče ne ve, kaj je bolniku, reče zdravnik—revmatizem, Nemara je res, kaj jaz vem. živeti ne morem, smrt me ne mara, pa sem zdaj tukaj.«
Iz oči se ji utrne solza.
»Otroci se mi smilijo«, vzdihne, ko že vratar odklepa vrtna vrata. »Sicer bo pa itak kmalu vsega kraj, če se kaj ne predrugači«, se trga iz .nje, ko zavije voz na vrt.
Bolniki s pogledi pozdravljajo novo tovarišico. Strežaji prineso nosilnice, radovedneži ob ograji se razhajajo, iz oblakov pa vztrajno prši pomladno—mlačen dež...
Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
5.	januarja nedelja ob 15. uri Uboga Ančka. Mladinska predstava Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol: ob 20. uri Vesela božja pot. Izven Znižane cene od 24 Din navzdol.
6.	januarja ponedeljek ob 15. uri Trije vaški svetniki Izven Globoko znižane cene od 20 Din navzdol; ob 20. uri Moli ere Izven Znižane cene od 24 Din navzdol.
7.	januarja torek: zaprto.
OPERA
5.	januarja nedelja: ob 15. uri Mam-zelle Nitouche Izven Znižane cene od 30 Din navzdol; ob 20. uri Ma-dame Butterfly Izven Znižane cene od 30 Din navzdol.
6.	januarja ponedeljek:	ob 15. uri
Prešmentani grad Izven Znižane cene od 30 Din navzdol; ob 20. uri Carmen Izven Znižane cene od 30 Din navzdol.
7.	januarja torek: zaprto!
Pridiga najbolj tajinstvenega Madžara
Ljubljana, 4. januarja
Pred unevi sc je vrnil v Budim* pesto grof Pavle Teleki, ki je za* stopal Madžarsko na svečanostih Carnegieve ustanove v Ameriki. V Listu »Nemzeti Ujsag« je opi* sal svoje vtise, ki so za madžar* sko revizionistično propagando naravnost porazni in zaslužijo tudi z naše strani vso pozornost, saj je znano, da je bil madžarski revizionizem naperjen posebno proti nam.
Grof Teleki bere svojim bra* tom prav krepke levite, ko jim očita, da imajo zelo omejeno ob* zorje, ker mislijo, da se ves svet zanima zanje in njihove jeremi* jade. Teleki je bil v Ameriki prav v tem pogledu močno raz* očaran in priporoča zato Madža* rom, naj v bodoče ne odhajajo več v tujino z domišljavim ob* razom propagandistov za madž.tr sko stvar, ker bodo na tem po* lju dosegli le zelo skromne usne* he in — trpka razočaranja Ma* džarske propagande za s premem* bo sedanjih državnih meja v Srednji Evropi nihče v tujini ne more razumeti, ker so vsi njih propagandni dokumenti sestav* Ijeni »preveč po madžarsko«, to se pravi, kakor da hi ves svet po* znal njihove marnje in potrebe. Američani se za take re*' prav nič ne zmenijo in jim za Madžarsko še mar ni. .. Te svoje domišlja* vosti, da jih ves svet pozna. j se Madžari zato kar otresejo. . To jim svetuje trpko preizkušeni grof Teleki oh svojem povratku iz Amerike in potem še dodaja-
»Mi Madžari sploh mislimo, da se ves svet vrti samo okoli nas... Madžari morajo končno uvideti, da se svet zanie prav malo zarti* ma ... V manjšinskih zadevšči* nah se moramo kar v naprej od* reči svojim iluzijam Madžarska je samo neznaten del Evronc. Re« vi-ziio bodo Madžari le stežka do* živeli, ker b' se moglo izvršiti le v okviru splošne evropske revi* zre... Ta pa je šc zelo daleč«.
Tako piše o"e madžarske revi* ziCiiistične propagande, človek, ki ga smatrajo za najbolj taimst* veno osebo na Madžarskem
l
Državna razredna loterija
Najcenejša in najzanimivejša igra v razredni loteriji v Jugoslaviji
samo pri
Konstantinu L. Lešić - Batliji
BEOGRAD, ZANATSKI DOM
Za Din 160 za rolo 31. kolo dobite DELEŽ za igranje na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 čet rti nk.
PRVO VPLAČILO 70 IN DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO.
Ček, rac, pošt, hran. št. 57.062. Načrt in objasnila brezplačno.
*
Vremenska napoved
Pooblačilo se je v vsej kralje* vini, nekoliko zjasnitve je nasto*
Kakšna bo zima
pilo le tu in tam na vzhodni po* lovLci države. Na zapadu in v Pri* morju dež. Temperatura se ni znatno spremenila. Najnižja Uzice — 1 C, naj višja Koviljača + 17 C.
Napoved za danes:	Oblačno,
od časa do časa dež. Snežilo bo v severo*zapadnih krajih in po planinah. Deloma nastopi obla* j en je po severnih in zapadnih krajih. — Sonce vzhaja ob 7.16, zahaja pa ob 16.10.
Dunaj: Oblačno in milo vreme, od časa do časa dež.
Poročilo asa smučarje
Bistrica-Boh. jezero: 4 C, dežuje in sneži. Snega ni. — Bled-Je-zefo: 4 C. dežuje, — Rateče-Pla-tiica: 2 C. barometer pada. dežuje, 15 cm južnega snega. — Kranjska gora; 2 C, barometer pada, dežuje, 15 cm južnega snega. — Vršič, Krnica in Tamar:	70 cm južnega
snega. — Pokljuka 3. jan: 0 C, oblačno, mirno, 30 cm snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. — Dovje-Moistrana 3. jan.: 5 C. vreme južno, mirno, v dolini snega ni. Na Mužaklji, Zgorn.i Krmi in v višinskih legah sneži in je smuka dobra. — Krvave: 0 C, sneži, mirno, zapadlo 15 cm južnega snega na stari podlagi. Smuka dobra. — Velika planina 3. jan.: sneži, zapadlo 25 cm novega snega. — Komna 3. jan.: —1 C, na stari 80 cm podlagi zapadlo 10 cm suhega snega.
Pričela se je prav mokro vsaj pri nas. Kakor napovedujejo meteorologi, pa bo v nadalj.nem precej suha.
Prav v središču sonca so namreč naenkrat nastopile sončne pege v ogromni velikosti in izredni množini. Observatorij v Green-wichu (Anglija) je že več tednov na delu, da s sodelovanjem drugih zvezdaren Evrope, Amerike in južne Afrike ta presenetljiv pojav beleži in fotografira. Kakor znano, so že početkom 1. 1935 javili nastopanje močnih sončnih peg, toda iste niso bile z daleka tako velike kakor so sedanje. Me-tereologi, ki delajo skupno z astronomi, so mnenja, dia bo ta napad sončnih peg povzročil zelo kratko in suho zimo. V Ameriki računajo samo trideset dni hudega mraza v tej zimi.
Da vplivajo sončne pege na vremenske pege na zemlji, to so novejše znanstvene raziskave že dognale. Sonce pošilja pri vsakem nastopu sončnih peg električne toke v vesoljstvo. Ti električni in magnetični toki closezajo tudi zemljo, kjer povzročajo magnetične motnje in s tem spremembe vremenskih prilik.
Angleški astronom Spencer — Jones zatrjuje, da so zdaj nastopajoče sončne pege številnejše i kot vseh zadnjih pet let in da je j pričakovat še porasta teh peg ta-' ko po velikosti kakor po številu.
MS.I OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. da.vek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo slažbe, plačajo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti zn odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
IŠČEM HIŠNIKA
za vsa vrtna dela v vili na deželi. Prednost ima pen-zionist brez otrok. Dam prosto stanovanje. Naslov pove uprava »GLASA NARODA«.
Hranilne knjižice
prodate ali kupite iiajbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamkol Rudolf Zorc, Ljubljana, Gledališka lulica 12. Tel. 38-10
300 DIN
dam onemu, ki ml preskrbi stalno službo kjerkoli v knjigarni, tiskarni, najraje v katerikoli tovarni. Naslov pove uprava lista.
PEČI ZARJA najboljše, najcenejše nudim, obzidavam vse vrste Lutzovih peči, štedilnike, oblagam kopalnice, mesnice s keramičnimi ploščicami, Kovče Ljubljana, Tyrš< va c. 47.
AVTOMATIČNE biljardete, popolnoma nove, prodajam ali dajem v najem pod ugodnimi pogoji. Redno funkci-joniranje aparata zajamčeno. Ponudbe na oglasni od-telek. pod »Biljard«
vezane, oreh furniran ponlzkihcenah, najmodernejše Izdelane,
otomane
In
modroce
docite pri tvrdkah
D. MHCOS--KilRl SITAR
Bolima ulita St. IZ
Telefon 28-10
VELIK*
ROMAN
.LJUBEZNI
prinaša ravnokar „Družinski tednik" pod naslovom „Njena velika ljubezen". Začetek (popolnoma brezplačno) zah-vajte od uprave „Družinskega tednika", Ljubljana, Tyrševa c. 29/GG.
ŠTEDITE PRI VSEM, LE NE PRI ZDRAVJU! ZDRAVJE JE PRVO IN GLAVNO!
POLEG TEGA BOLNIK, ČEPRAV MALO RABI,
MNOGO STANE
NAJBOLJŠA IN NAJBOLJ ZDRAVA VAM OHRANJA ZDRAVJE IN DVIGA ŽIVLJENSKO MOC !
VODA
Iz tega sledijo še močnejši vplivi na vreme na zemlji. Številni potresi, vulkanski izbruhi in drugi presenetljivi dogodi ja ji v globinah zemje so s temi sončnimi pegami v zvezi.
Neka novejša znanstvena teorija pa dokazuje celo to, da vplli-vajo sončne pege tudi na duševnost človeštva, povzročajoč v njej nemir in nestalnost.
Biievna krosilka
X Psa so obesili. Krajncu Francu. železničarju iz Brega, so na Novo leto ponoči neznani zlikovci odvedli dva psa čuvaja. Drugo jutro pa so ju našli v bližini Hajdine nedaleč od državne ceste obešena na drevo psa namreč, ne morda dveh izmed zlikovcev^
X Radi 2 umorov v zaporu 11 osumljencev. Državno tožilstvo v Mariboru je odredilo, naj se odda v zapore ptujskega sodišča 6 oseb, ki so osumljene, da so sodelovali pri napadu Kureša Antena iz Haj-doš, ki je podlegel poškodbam, kot smo že poročali. Tako, da se sedaj nahaja v zvezi z umorom Žnidariča Martina iz Pestike 11 oseb v zaporu.
X Vinski sejem in razstava v Ivanjkovcih bo v torek 7. I. 1938.
X Društvo »SOČA« — Matica v Ljubljani naznanja, da bo pre-_ daval v soboto 4. januarja v Salernu »Pri levu« g. dr- Vinko Šarabon« O kolonialni zgodovini, pri čemer bo obravnaval tudi, sedaj tako aktualno abesinsko vprašanje ter križajoče se interese Anglije in Italije. Vabljeni vsi. ki se zanimate za to aktualno zadevo. Vstop vsem prost! Začetek ob pol 21. uri.
»Matasanovega Naceta nesrečna snubitev« (Maksel), zabavno Wal-friedovo burko, ponove v Šentjakobskem gledališču v soboto, ne-nedtijo in v ponedeljek ob 20.15. V nedeljo ob 15.15 se uprizori kot popoldanska predstava pikantna Hcpvzoodova veseloigra »Skandal pri Bartlettoviih (Vzorni soprog) na splošno željo, in sicer nepreklicno zadnjikrat.
+ Poročila sokolskih društev Sokolski gledališki oder na Viču vprieori v nedeljo ob 20. predstavo »Igra v gradu«. Vabimo! — Sokol Ljubljana II ima svojo glavno skupščino v soboto 18. t-m. ob pol 20 na realki, članski sestanek za sestavo kandidatne tete bo Motam v pomedtijek 13. t. m. ob pol 20. — Sokol Ljubljana HI bo imel redni občni zbor v nedeljo 12. t. m. cb 9 v svojem lokalu na Tyrševi cesti. — Sokol Ljubljana Vič bo imel redni občni zbor v nedeljo 19- t. m. ob 10. v Sokolskem domu.
X Ljubljanica grozi... Zaradi neprestanega deževja je začela močno naraščati tudi Ljubljanica, Preplavila je že predele v gornjem toku. Vasi ob njej od Vrhnike do Podpeči se že boje poplav, ki bi bile prav strašno novoletno darilo neba. Na Špici je reka že poldrag meter nad normalo. Ozemlje pri Zalogu, ki trpi ob vsaki poplavi, pa je že pod vodo. V Vevčah je reka skoro 2 m nad normalo. Za Dar-
jane za zdaj še ni nevarnosti. Moč« no so narasli tudi Ljubljaničmi pritoki.
X Odprta noč in dan so groba
vratc. V Kranju je umrl cand. teh. Kornelij Majdič. — V Brežicah je umrl 72 kiti star posestnik Ivan Grobušek. — V Ljubljanski boln š-nici je umrl uradnik cehske mestne elektrarne Srečko Zrloker. — V Ptuju v boldšnici sta umrla 19-let-ni delavec Horvat Ludvik iz Dra-koncev in 28-letn: zidarski delavec Roškar Martin. Vsem žalujočim iskreno sožalje!
X Osebne vesti. Za upravitelja meščanske šole na Jesenicah je postavljen Gospodaric Jakob, za banovinskega cestarja sta postavlie-na v Ptuju Kozoderc Štefan in Ze-hvc Martu, za načelnika za ljudsko šolstvo v ministrstvu za prosveto je postavljen profesor Vojne akademije Ilija Ma riči ć. Postavljeni so za policijske stražnike v L ubijani Demšar Vencelj, Gabor Jože, Kravcar Janez, Gorše Robert, Bambič Franc Kacijan Rudolf, Lovše Ivan, Levstek Ivan, Meh-lin Anton, Mežek Andrej, Mi.š-ak Josip. Lešnik Franc. Čolnik Anton, Marolt Rdvard, Mandelc Ivan, Novak Vinko, Perčič Ivan, Suhopcrc Leopold, Špurej Josip. Vrečar Alol-zij, Zaman Anton, Ziherl Pavel, Zrnec Ivan. - Napredoval pa je> policijski podnadzornik Koritnik Albin.
x Kipar Dolinar toži občino. Kipar Dolinar je s pomoč o sodniie aztirjal svoj honorar, ki mu ga jia . dolgovala obč. Budva za Spomenk književnika Stjepana Mitrova Lin- ■ biše. Tožba je zdaj pred kasačij-skirn sod ščem v Sarajevu
x Nič ji ni bilo. _ V Doboju je v samomorilnem namenu skočila z okna 10 m globoko sobarica Anka Porubič. stara 25 let, doma iz Karlovca. Najzanimivejše je pa to. da se Anki ni nič hudega zgodJo. Sa-ma ie vstala z neznatnimi praskami in odšla domov. Tudi zdravnik, ki jo je nato pregledal, je ugotovil, da mirna notranjih poškodb.
x Trgovci z dekleti. V Subotici so aretirali natakarja Širnima in Cvetkoviča, ki sta osumljena, da sta prodajala dekleta v zloglasne hiše.
X Poziv borcem za našo severno mejo. Vojaška oblast potrebuje seznam vseh on'h borcev, ki so ob prevratu leta 1918 odšli popolnoma prostovoljno na našo severno mejo ter ondi osvojili Medji-mu rje in ostale naše severne kraje. Pozivajo se vsi taki v Llub-Ijanl bivajoči borci, da sc najkasneje do 20. ji-nuarja t. 1. zglase v mestnem vojaškem uradu na Ani" h rože vem trgu Štev.7-I. soba št. 4 S seboj naj prinesejo vse podatke,
X Mesto cestarja razpisuje kr. ban. uprava v območju sreskega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah. Prošnje vložite do 25. januarja prt sreskem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah.
V nekaj vrstah
ILETOiŠlNdlE J,ETlO je na Angleškem Izšlo 16.110 knjig. To Jo n«ij-večjo Število knjig, kar so jih n» Amigitokem kdajkoli natisnili v enem letu. V letu 1931 jo izšlo 15.628 knjig.
"izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JczerSck. — Vsi v Ljubljani.