^shovenecu Kopitarjevi »L6/III "" ^^^^^ jev. 6. telefon 2*» Telefoni aredalštvai daevaa slaiba 2M — aočaa Wt, tm la l« *--Ww)a vaak daa ajotraj. razea ponedeljka ia daeva po praznika t Madjarske „volitveu Madjarski parlament šteje 245 poslancev. Volijo jih na podlagi volivnega zakona, ki menda med kulturnimi državami nima primere. Nove volitve, ki so bile z včerajšnjim dnem končane, so se začele že 31. marca in eicer so bile javne za 199 volivnih okrožij, tajne pa za 7 veciih mest s skupno 19 poslanci, ined tem ko sta včeraj, dne 7. aprila, volili Budimpešta svojih 25 in Hodmezova-sarheljr svoja dva poslanca, in sicer tudi tajno. Z javnimi volitvami je bilo torej izvoljenih 199 poslancev, 46 pa s tajnimi. Od teh ■ie dobila Gomboševa zedinjena vladna stran-i?a 185 poslancev, stranka malih kmetov IV borja Eckhardta 18 poslancev, krščanski so-cialci 6 poslancev — toda številke se niso zaključne. Z drugimi besedami je dobila Gomboševa stranka v novein parlamentu masivno večino, ki je tako močna, da vlada dela, kar hoče, ker tista peščica opozicije, ki si sicer lahko zapiše v svoje dobro, da je iz-vojevala »moralno zmago«, dejansko v parlamentu ne prihaja v poštev Gombos je z volilnim zakonom, ki je bil izdan po komunistični revoluciji Bela Kuna z izrecnim namenom, da zavaruje oblast protirevolucio-narnih strank, sedaj naravnost pomandral opozicijo s temeljitostjo, ki je niti zgodovina madjarskega parlamentarizma, ki je sicer tako pestra v zasmehovanju demokracije, dozdaj ne pozna. Celo Bethlenove volitve leta 1931 o katerih je svetovni tisk takrat trdit, da so edinstven primer organiziranega nasilja, ki mu je najti primera samo se v Ko-muniji, so bile v primeru z Gombosevo volilno maškarado še vzgled demokratične 6vobode. Da bo Gomboš v stanu izkoristiti javnost volitev in vse druge ugodnosti, ki jih volilni zakon daje vladajočemu režimu na razpolago, o tem ni dvomil nihče. Da bo vladna stranka pri teh volitvah »zmagala«, je vedel vsakdo, toda da bo režim izrabil brezobzirno vsa sredstva — po sodobnem kino-zargonu bi rekli stoodstotno — da se ne bo oziral niti na svoje zaveznike, s katerimi je pred volitvami sklenil volivne sporazume, tega mnogi niso pričakovali. Saj je znano, da se je GSmbošu posrečilo znebiti se grofa Bethlena in ž njim vred vse imovite visoke aristokracije le s pomočjo Eckhardta. voditelja stranke malih kmetov, ki je v zadnjem parlamentu štela 25 poslancev in ki ji je ministrski predsednik v volilnem sporazumu obljubil, da jih bo v novem parlamentu dobila vsaj 50. Tudi del krščanskih socialcev pod vodstvom Wolffa in Ernszta je paktiral s pred: sednikom vlade, pričakujoč od tega nekaj političnih odpadkov. Na splošno so mislili na »ladjarskem in tudi pri sosedih, da je Gombosu kaj na tem, da izžene iz režima tisto redko, a bogato plast aristokraticmh veleposestnikov ter prenese težišče politične oblasti na Madjarskem bolj proti levici _ s tem. da se v večji meri nasloni iia male sloje, predvsem na svobodnega malega kmeta. Kakšna utvara! Kako so se vsi prevarili! Ves politično-upravni aparat je dobil nalog, da naj pri volitvah navija brez ozira na kakšne volilne sporazume izključno le za vladne kandidate. Tibor Eckhardt je na predvečer prvega volilnega dne doživel v De-brečinu, kjer je bil gotov, da dobi mandat, presenečenje, da kandidature njegove listo niso potrdili, češ, da »manjka 25 priporočilnih podpisov«. Tibor, ta lepi Tibor se je sicer razjezil, proglasil je volilni pakt za brez vrednosti, izjavil, da gre sedaj v opozicijo, toda prepozno, kajti vso predvolilno dobo je agitiral za Gčimboša in njegov režim, in navduševal volilce za vladni program. Kako naj sedaj njegovi lastni volilci verjamejo, da to ni res! Takoj drugi dan se je videlo, kako je ta manever, če moremo prelom dane besede sploh imenovati še manever, uspel. Ves politično-upravni aparat je navalil na opozicijo. In to z znanimi metodami, ki jih je ze pred 30 leti tako nazorno opisoval za zapadne kulturne poslušavce angleški zgodovinar Wickham Steed. Pa saj ni treba tak9 daleč nazaj. Hitlerjevski »Angriff«, ki se je pred par dnevi bavil z. madjarskimi volitvami, Tih je zopet naštel. Navodila političnemu uradništvu, da mora voliti za vladnega kandidata pod kaznijo odpusta iz službe brez pokojnine. Navodila orožuištvu, da poagitira med volilci za vladnega kandidata. Razpisi davčnih uprav, da bodo rubile zaostale davke pri čez glavo zadolženemu kmetu, ce bi volil proti vladnemu kandidatu. Okrožnico bančnih zavodov, da bodo odpovedalo vsakemu kredite, ki bi nasprotoval kandidatu vladne liste. Migljaji trgovcem in obrtm: kom, da bodo izgubili koncesije, ce bi dali svoje glasove opoziciji.. Nasveti vsem delo: dajalcem, da naj pazijo kako bodo volili uslužbenci, ker sicer bi jih morala vlada klicati na odgovor. Priporočila, prinesena dobesedno na koncu bajoneta v delavske domove in borne kmetsKe hise najemnikov, da bodo oblasti vodile račune p njihovih glasovih. K tem bolj maskiramm in prikritim pritiskom so se pridružili se drugi. Ponekod eo orožniki s kordonom zaprli opoziciji do-aton do volišča. Drugod so jih obkolili in držali ves dan kje v predmestju do zaključka volitev. Zopet drugje so šikanirali z volilnimi imeniki, češ da imena niso prav vpisana, ali'onemogočili opozicijo, »ces da niso sprejeli kandidatove prijave«. Znan je pn: mer, da so razdrli most cez reko, da volilci niso mogli do volišča. Poleg tega vsega pa So bile volitve še javne in je vsak volilec, i je še imel poguma, da se je preril skozi Vse peklenske ovire in da svobodno izrazi svoje politično prepričanje, naenkrat stal pred srepimi pogledi svojih političnih pred; stojnikov ali poslodavcev, ki so se zarili vanj in mu slednjič zašibili kolena. Dejansko so vladni kandidati »prodrli v 50 volilnih okrajih brez prouKauuiutttov. Konferenca velesil v Stresi se zavija v vedno večji dim Anglija rešuje Nemce iz zagate Italija je prevzeta vodstvo v odpora proti germanolilshi politiki Anglije - Spričo needinosti med velesilami postaja igra Nemčije čimdalje lažja London, 8. aprila, c. Danes se je vršila toliko pričakovana seja angleške vlade. Na tej seji bi moral lord Eden poročati o svojem dolgem potovanju po Evropi. Toda lord Eden je zbolel in na seji jo bilo zato samo prečitano poročilo o njegovih zaključkih glede položaja v Evropi. Seji niso prisostvovali vsi člani vlade in zato je bila debata sama zelo počasna in neodločna. Zatrjuje se samo, da je predsednik vlade MacDonald znova začutil, da je sedaj prišel njegov čas, da zopet poseže v svetovno politiko na svoj znani mesijanski način, ki si ga je ohranil še iz časov, ko je bil socialist. Da je MacDo^ nald v tem popolnoma uspel, se vidi najbolj iz tega, da je bilo po seji sporočeno, da bo odšel na konferenco v Stresi sam MacDonald na čelu angleške delegacije. Sicer je bilo sklenjeno, da bo to sporočil pariamentn jutri sir John Simon obenem - >bšir icjšo izjavo vlade o mednarodnem i.oio/.aju, toda Mac Donald je popoldne sam odšel v pa. ia-ment in tam svojim tovarišem izjavil, da gre v Streso. Borbo proli Angliji vodi Mussolini Tako se zmeraj br1.i zaostruj, napetost, ki se te dni razpleta -d Franeijo in Italijo na eni strani in med . *lijo na drugi strani. Borbo proti Angliji tokrat prevzel sam Mussolini, ki bo najbrž moral sedaj "voj pripravljeni govor v marsičem spremeniti, da mu nato MacDonald ne bi preveč popravljal njegove sodbe o evropski politiki. Stališče Francije je v tem oziru dokaj lahko. V ozadju je bil zadnji čas vendarle Mussolini tisti, ki jc hotel z rimskim sporazumom in londonskim komunikejem stalno hoditi nazaj na svojo glavno misel o evropski politiki, ki je: med Anglijo, Francijo in Italijo Izsiliti trozvezo, ki bi nato pritegnila še Nemčijo in tako rešila Mussoliniju tisto njegov~ največjo idejo tega stoletja: rešiti pakt če-tvorice velesil, ki bi lahko nadziral i llusijo i Nemčijo hkrati, poleg tega pa še vršiti službo policaja v srednji Evropi. Položaj Nemčije lahek Ta tekma za reševanje vodstva v evropski politiki najbolj jasno označuje, kakšen je položaj med velesilami in kako lahek postaja zmeraj bolj položaj Nemčije. Seveda hočejo sedaj nekateri obtožiti Anglijo, da sedaj ona rešuje Nemčijo iz zagate. Toda tokrat je pesem o verolomni Albion zelo malo na mestu. Če hoče tokrat Mussolini postaviti svojo tezo o reševanju miru v Evropi, potem se more tudi Anglija še lažje postaviti na to stališče, ker ji interesi njenega gosnodarstva in njena imperialna politika nalagajo dolžnost, da za vsako ceno vzdrži mir v Evropi. Gonja za revizionizem v Angliji Da pa bo stališče Anglije še bolj jasno, se sedaj Angleška najbrž na namig od zgoraj spušča na tisto polje, ki bo moralo spraviti ostale udeležence konference v Stresi tako rekoč v obup. Danes je namreč londonsko časopisje začelo zopet z odkrito gonjo za revizijo mirovnih pogodb. Borbo v tem smislu je sedaj začel oficiozni »Times«, ki objavlja danes celo uvodnik, v katerem firavi, da je treba razvesti vso evropsko po; itiko v čisto nove odvisnosti. Mednarodni pravici je treba pripomoči do prodora in to se lahko zgodi samo tedaj, če se ves okvir mednarodnih obveznostij temu primerno spremeni. »Times« še sramežljivo dodaja, da se mora to zgoditi seveda v okviru Zveze narodov. Če je »Times« še nekoliko prikrita, po; tem pa je socialistični »Dailv Herald« nocoj že zelo odkrit in naravnost dolži mirovne pogodbe zapletenosti trenotnega mednarodnega položaja. »Vsi moramo danes nastopiti proti krivicam in kršitvam mednarodne pravice, toda vprašati se je treba, kdo je ustvaril krivični mednarodni red,« zaključuje ta socialistični list svoja vzpodbudna razmišljanja. Ker je jasno, da bo francoski delegaciji predsedoval sam Flandin — vesti iz Pariza potrjujejo, da bo francoska vlada na jutrišnji seji sprejela ta sklep — lahko pričakujemo, da bo ta konferenca ena najvažnejših in najbolj zanimivih v vsej dobi povojne politike. Francosho-ruska vojaška zveza London, 8. aprilu, b. »Express« poroča iz Varšave, da je sovjetska vlada sklenila, da takoj po obisku francoskega zunanjega ministra v Moskvi, priredi veliko manifestacijo za francosko-sovjetsko vojno zvezo. Po tej vesti bo poletelo v mesecu mnju iz Moskve v Pariz 7 največjih sovjetskih bombnih letal, na enemu izmed katerih se bo pripeljal ■ Pariz tudi sovjetski vojni komisar Vo-rošilov. Dalje bo prišel s to eskadro težkih bombnih letal v Pariz tudi šef generalnega štaba rdeče armade Tuhačevski in večjo število višjih vojnih častnikov. Sovjetska vojna delegacija se bo mudila v Parizu nekaj dni. V tem času se bodo vršila važna vojno-poli tična pogajanja s francoskimi merodajnimi vojaškimi krogi. Kakor se čuje, bo takoj po obisku sovjetskih letal tudi Francija vrnila obisk sovjetski Rusiji in bo poslala izbrano francosko pomorsko eskadro v Odeso. Nemški častniki - na Poljsko Pariz, 8. apr. TG. »Echo de Pariš« javlja iz Ba-sela vesl švicarske »Nalionalzeilung«, da je odleče-nih 25 nemških višjih časlnikov, da nemudoma odpotujejo v Varšavo, kjer jih bodo pri poljski armadi uporabili za inštruktorje. Hitler proslavlja Ludendorlla Berlin, 8. aprila. AA. DNB poroča: Driavni kancler Hitler je kot driavni poglavar in vrhovni komandant vse nemške oborožene sile izdal nalog vojski in mornarici na jutrišnji 70. rojstni dan generala Ludendorffa, ki ga naziva največjega nemškega vojskovodjo v svetovni vojni. Z drugim odlokom je Hitler odredil, da imajo jutri na vsel državnih poslopjih viseti lastave. Potu$čevanje Julijske krajine »Vpišite se v fašistično društvo, da ne bo prepozno" — Trst, 8. apr. V okolici Trsta, pa tudi po vsej ostali Julijski krajini se je pričela izvajaji iiva akcija za potujčevanje naše narodne manjšine. Ker se smatra, da postane Slovan Italijan le tedaj, če se vpiše v fašistično stranko ali v eno njenih organizacij ter v njej aktivno sodeluje, so je sedaj zopet pričel izvajati velik pritisk na naše prebivalstvo, da bi se v čim večjem številu vpiso-•\ln v fašistične organizacije. Tako je poveljnik fašistične mladinske organizacije Fascio Giovan-nile di Combatimento i« San Dorlila izdal proglas na prebivalstvo tega kraja, v katerem ga poziva, da se vpiše v organizacijo. Vodja omenjo- Nezaslišne volitve v Gdanska ne organizacije v pozivu med drugim poudarja: »Pozivam vas, da se v masah vpišete v Fascio Giovannile di Combatimento in to čimprej, da no bo le prepozno in še preden se boste znašli pred težkočami, ki jih ne boste lahko prebrodili.« —■ Učiteljem v slovenskih vaseh, ki se drugače volijo, je bilo sporočeno, da se bo njih uspeh v Šoli in v zvezi s tem tudi njihovo napredovanje merilo edino s tem, v koliko bodo uspeli, da bodo slovensko mladino vpisali v mladinsko fašistično organizacijo, v tem primera znano organizacijo Ballila. Navzlic nasilju Skromna zmaga narod, socialistov Gdansk, 8. aprila. (DNB) Končni izid volitev v gdanski deželni zbor je tale: Nacionalni socialisti 139.200 glasov, socialisti 37.533 glasov, komunisti 6880 glasov, ccntrnm 30 tisoč 59 glasov, nacionalna fronta (bela lista) 700 glasov, poljska lista 8100 glasov. Maja meseca leta 1033 so dobili nacionalni socialisti 107..335 glasov, socialisti 38.103 glasove, komunisti 14.766 glasov, poljska lista 6738 glasov, centruin pa 31.399 glasov z 10 mandati. Po proglasitvi izida volitev je imel predsednik gdanske organizacije nacionalno socialistične stranke Forster govor, v katerem je dejal, da ta rezultat vnovič dokazuje vsemu svetu ne samo, kako je Gdansk nemško mesto, temveč tudi, kako se je njegovo prebivalstvo pridružilo načelom narodnega socializma. Gdansk, 8. aprila, b. Včerajšnje volitve v deželni zbor so potekle v znaku silovite agitacije narodnih socialistov. Po vsem, kar so uganjali narodni socialisti, se je videlo, da hočejo odnesti isto zmago, kakor v Posaarju, ker so poslali tudi vse predstavnike nemškega narodnega socializma iz Nemčije, ki so z vsemi močmi agitirali v Gdan-sku. Kljub temu pa zmaga narodnih socialistov ni tako prepričevalna, kakor se je z ozirom na velikansko propagando pričakovalo. Socialisti so še močni ter so v glavnem ohranili vse svoje sile. Poljaki so dobili okoli 8000 glasov ter so tudi oni' ohranili svojo moč. Ves včerajšnji dan je prihajalo tako pred volišči, kakor tudi po cestah Slepič Evrope Madjari predlagajo naj Anglifa izvrši operacijo nad Češkoslovaško Berlin, 8-apr. b. »Berliner Tageblatt« objavlja poročilo iz Budimpešte, iz katerega izhaja, da so madjarski vladni krogi zelo veseli, da »se Franciji ni posrečilo Poljske nahujskatj proti Nemčiji« in da je kljub vsemu pritisku »Po jska ostala najbeljša in najbolj zanesljiva oporna točka politične pravičnosti v Evropi«. V zv:zi s prizadevanji Anglije izražajo madjarski politiki svojo zadovoljnost, da se je Eden ustavil tudi v Pragi, da se na svoje lastne oči prepriča, da hoče češkoslovaška daleč nad svojo dejansko veljavnostjo ustanoviti v Podonavju hegemonijo, ki ji nikakor ne pripada. Tako zahteva med drugim poslanec Turi, da bi bilo najboljše, če bi Anglija pozvala Evropo, naj obrne hrbet Češkoslovaški in da »po potrebi tudi izvrši nujno potrebno operacijo na tem slepiču Evrope«, ki spravlja zdravje Evrope v neprestano življenjsko nevarnost. Operacijo naj izvrši kakšen angleški kirurg, saj Anglija najbolj uvideva, česar je bolni Evropi treba za ozdravljenje. griff« jo povedal, da je Gombos dokazal, da je njegov režim najbolj barbarski v Evropi in da se naj Madjarska nikar več ne sklicuje na svojo starodavno »kulturo« in kliče na pomoč Evropo za svoje težnje, ki so sramota 20. stoletja. Tako se je zgodilo, da je Gomboš odnesel na volišču »sijajno zmago«. Lahko bo raz-bobnal po deželi madjarski in po Evropi, da »stoji za njim sedaj strnjeno madjarsko ljudstvo«, da »predstavlja politično voljo madjarskega naroda«, med tem ko je nasprotno res — kar so pokazale volitve v krajih, kjer je bilo erlasovanje tajno — da se jo ljudstvo oprijelo z veliko doslednostjo opozicije. Gomboš je dosegel svoj cilj. loda morda se bo kmalu izkazalo v neprilog Madjarske same — kajti takšno početje jo mora naravnost znstuditi tudi pri njenih najboljših prijateljih — da je bila »zmaga« prevelika in da bi bilo mnogo boljše, če bi bila bolj skromna ali vsaj malo mani nroz-ornal do številnih incidentov. Številni člani napadalnih oddelkov so na vseh koncih in krajih neprestano izzivali incidente, ki so v mnogih slučajih zavzeli nevaren obseg, ki pa jih je policija k sreči pravočasno zadušila ter ni prišlo do večjega prelivanja krvi. Narodni socialisti so dobesedno poplavili vse ulice z lepaki, proglasi in zastavami. Prišlo je tudi do spopada med Poljaki in nemškimi narodnimi socialisti, zaradi česar je poljski predstavnik vložil protest pri senatu. Predsednik senata je obžaloval te napade in izjavil, da bodo krivci kaznovani. Že snoči so narodni socialisti slavili zmago. Na ulicah je bilo izredno živahno. Poljaki izjavljajo, da je relativna zmaga nemških narodnih socialistov posledica nezaslišanegi terorja, ki se je vršil proti vsem nasprotnikom. Najhujši teror so morali prenašati socialisti, ki pa so se junaško borili. Rauschnigg pobegnil Največjo senzacijo pa je davi povzročila vest, da je bivši predsednik gdanskega senata Rauscli-nigg pobegnil na Poljsko, ker se boji represalij narodnih socialistov. Kakor znano, je Rauschnigg pred par dnevi v nekem listu objavil odprto pismo, v katerem je odločno nastopil proti narodnim socialistom, trdeč, da bi v slučaju, če bi oni prevzeli t Gdanski oblast v svoje roke, pomenilo io smrt Gdanska, zlasti če hi zavladala tam triče-trtinska večina nemških narodnih socialistov, ki hi lahko spremenila tudi ustavo. Zaradi takšne večine nemških narodnih socialistov pa bi gotovo Poljska izvajala represalije proti mestu Gdanska, kar bi pomenilo gospodarsko smrt tega mesta in njegove okolice. To pismo Rauschnigga je povzročilo divjanje pri nemških narodnih socialistih, ki so ga z vseh strani ostro napadali. Gdansk. 8. aprila. A A. Bivši predsednik senata Rauschnigg je snoči pobegnil iz Gdanska. Mislijo, da je odšel na Poljsko. Po drugih vesteh pa je dr. Rauschnigg še vedno v Gdansku ' =o je skril pred svojimi nasprotniki. * Akademija v spomin kralja Aleksandra Ljubljana, 8. aprila. Nocoj ob 20 je bila v kazlnski dvorani žalnn akademija ob priliki polletnice smrti mučeniškega kralja Aleksandra. Žalno akademijo je priredila Narodna odbrana. Udeležilo se je je številno občinstvo, med ostalimi tudi predstavniki vseh ura dov in korporacij ter vidnih društev. Bansko upravo je zastopal pomočnik bana dr. Pirkmajer, vo jaško oblast general Jovanovič, mestno občino pt podžupan prof. Jarc. Spominski nagovor je imel predsednik Na rodne odbrane dr. Cepuder. Sledile so razne koncertne točke, pri katerih so sodelovali: radijski orkester pod vodstvom Neffata, Betteto in prima-don"!a ljubljanske opere ga. Gjungjenae. Vse točke so žele toplo odobravanje. Laval: Francosko srce bije za Jugoslavijo Jugoslovanski dan v Franciji Zbiranje za spomenik kraljev Aleksandra L in Petra I. Paril, 7. apr. AA. Zbiranje prispevkov za gradnjo spomenika pok. kralju Aleksandru I. in kralju Petru I. v Parizu ter spomeiiika kralju Aleksandru v Marseillu se je začelo v Parizu že včeraj popoldne in je trajalo ves današnji dan. Prav tako se je vršilo tudi na vsem Francoskem in v vseh francoskih kolonijah. Francija je danes hotela pokazati svojo zvestobo spominu na dva preizkušena svoja prijatelja, obenem pa manifestirati svoje trajno prijateljstvo do Jugoslavije. Mnogo uglednih pariških gospa, nešteta dekleta in deklice bo z jugoslovanskimi trakovi na rokah tekmovale pri zbiranju denarja, ki naj omogoči v Marseillu in Parizu, da se ovekovečita postavi dveh jugoslovanskih kraljev. Po zaslugi njihove vneme, nič manj pa zaradi ljubeznivosti Pa-rižanov, ki se pri tej priliki niso dali prositi, ste lahko videli danes na prsih skoraj vsakega pa-santa v Parizu značko iz kartona v jugoslovanskih barvah s podobo kralja Aleksandra I. Tudi cerkev je s svoje strani mnogo pripomogla k uspehu današnjega dne. Po nalogu pariškega kardinala-nadškola so duhovniki v vseh pariških cerkvah pridigali vernikom, naj prispevajo k ovekovečenju spomina na dva velika francoska orijatelja. Prispevke so zbirali pred cerkvami, gie- Iz domače politike dališči, kini, kavarnami, restorani, na trgih in ulicah, v podzemski železnici itd. Sodeč po velikem številu Parižanov in Pari-žank, ki so hodili danes z značkami kralja Aleksandra I., se sme brez pretiranja reči, da se je Pariz odlično odzval snocnji želji Pierra Lavala, I ki je dejal: Potrebno je, da jugoslovanski narod jutri občuti, da zanj bije francosko srce. Lavalov govor V zvezi z današnjo proslavo jugoslovanskega dne je imel snoči zunanji minister Pierre Laval v radiu velik govor, v katerem je dejal: Kralj Peter m kralj Aleksander sta dve veliki postavi ustvarjajočega patriotizma. Dve usodi sta, ki se doj olnjujeta in nadaljujeta in ki se jima divijo vsi in ki imata hvaležnost vseh Francozov. V času, ko nadaljujemo potrebno delo organiziranja miru, v čigar službi je kralj vitez Aleksander padel, se boste spomnili njegove plemenite osebnosti in boste pripomogli, da se ovekoveči njegov spomin. S svojo gesto boste ohranili tradicijo prijateljstva, ki druži Jugoslavijo in Francijo. Jutri naj jugoslovanski narod čuti, da bije zanj srce francoskega naroda. V Londonu so prepričani Vojna z Abesinijo neizogibna Italija samo še čaka, da preneha deževje v Abesiniji Napulj, 8. aprila, b. Jutri odpluje iz Na-pulja velika ladja »Gange* s štabom gavinanske divizije, ki se že vsa nahaja v vzhodni Afriki. S štabom se peljejo tudi nekatere tehnične čete in mnogo vojnega materijala. Prihodnji teden se bo pričelo tudi z vkrcavanjem in od pošiljanjem novega letnika, ki je mobiliziran v Italiji. London, 8. aprila, b. V tukajšnjih krofih smatrajo, da je vojna med Abesinijo in Italijo neizogibna. Po podatkih, ki jih navajajo angleški časnikarji, je jasno, da Italija samo Čaka, da preneha deževje v Eritreji, nakar bo takoj začela z odločnimi vojnimi operacijami proti Abesiniji. Angleški poročevalci pravijo, da ni bila brez ozadja izjava uradnih krogov v Rimu, da je podnebje v Eritreji zelo ugodno za vojake, ki prihajajo iz Evrope ter da se Tli bati noibenih epidemij. Po nekaterih poročilih, ki so jih dobili britanski časnikarji iz zelo zanesljivih virov, pa je že pričela razsajati med italijanskimi vojaki v Eritreji bolezen v manjšem obsegu, ter se torej iz tega vidi, da kl:T.a ni ravno preveč ugodna a vojake, ki prihajajo iz Italije v Afriko. To pa je šele začetek in po mnenju britanskih poročevalcev se bo epidemija pričela širiti v pravem obsegu šele tedaj, ko nastopijo zares vroči dnevi, ki jih italijanski vojak ne bo z lahkoto prenašal. Po-" ........... zliodr* *' ! veljnik vseh italijanskih čet v vzhodni Afriki general de Bono je podal sedaj tudi izjavo, v kateri je ostro napadal Abesinijo, ki jo smatra kot nekulturno državo, v kateri je treba napraviti red enkrat za vselej. Zakaj je Nemčija proti sovjetom „Istočasno za svetovno revolucijo in za svetovni mir" RudoU Hcss» Gdanshu Varšava, 6. aprila. Pošiljam vam posnetke iz velikega govora, ki "3 je na predvečer volitev v Gdansku imel namestnik fiihrerja Hitlerja Rudolf Hess v zopolskem kazinu o zunanji politiki Nemčije, ki smo ga tukaj slišali po radiu. Morda ste ga po posredovanju informacijskih agencij že dobifi. V tem primeru samo primerjajte- Rudolf Hess je v svojem govoru predvsem obravnaval odnošaje bitlerjevske Nemčije do sovjetske Rusije ter se o tem izrazil tako-le: »Kdo nam pa more jemati za zlo, če smo nezaupljivi in previdni napram vsem mednarodnim sporazumom, pri katerih je udeležena tudi sovjetska Rusija? Ali niso sovjetski državniki opetovano izjavili, da sovjetska Rusija sklepa pogodb« s kapitalističnim državami — med katere sovjetska država brez dvoma šteje tudi Nemčijo — samo s tem priznanim namenom, da bi ravno s pomočjo teh pogodb tem državam in njihovemu gospodarstvu škodovala in podpirala svetovno revolucijo?* »Sicer se mi pa zdi mnogo bolj nepristransko in tudi bolj pošteno, če v odgovornih državnikih sovjetske Rusije zares vidimo voditelje, ki svojo oblast v državi izkoriščajo, da bi z njeno pomočjo uresničili politični program komunizma, kakor pa, da bi jih hoteli ponižati v državnike, ki so zatajili Uspehi „ktjukas*e vzgoje" syoj pravi program, ki jih je ravno spravil na njihove visoke položaje.* »Program, ki ga sovjetski oblastniki svetovno-nazorno širijo in se zanj zavzemajo, je svetovna revolucija. Program našega narodn?ga socia.izma pa je tak, da ima veljavo samo za Nemčijo in za Nemce, ki ga naši fiihrerji nočejo nikomur vsiliti Če boljševiškiin vodjem priznamo značajno in za nje pošteno obnašanje, potem moramo v njih videti vedno le apostole svetovne revolucije. Zato se nam zdi malo čudno, kako bi v isti sapi mogli biti tudi apostoli za svetovni mir kot podpisniki kakšnega mirovnega pakta.* »Zelo pikantno je citati, kako zastopniki svetovne revolucij: napijajo zdravice na angleškega kralja, ki je sorodnik carja Nikolaja, ki je bil od zastopnikov istega boljševizma na malo čuden način v Jekaterinenburgu odstranjen. Nam se ne zdi verjetno, da je kjerkoli na svetu kakšen monarh, ki bi se boljše skladal z boljševiško svetovno revolucijo, kot pa ruski. Če se Nemčija le težko odloča, da bi sklepala pogodbe z državo, ki javno propagira svetovno revolucijo, in to z vsemi sredstvi, pot^m moramo priznati, da temelji naše nezaupanje v pre-i pričanju, daetaka država ne more istočasno, ko se j bori za rcvolucijo, skrbeti za mir in za obstoj naše 1 kulture.* JV. R. ,fRešite mladino propadanja!" Značilen proglas nemške vlade na starše in vzgojitelje Mlinehen, 7. aprila, b. Narodno socialistična stranka se vedno ponaša, kako je znala Nemčijo obnoviti in nemško pleme preroditi k novemu, zdravemu življenju. Dogodki lanskega 30. junija, ko je umor cele vrste najvišjih vodij narodnega socializma razgalil vse globine moralne pokvarjenosti in grdobije, ki je r teh krogih vladala, so že pokazali na resnične »vzgojne možnosti« narodnega socializma. K temu se sedaj pridružuje še značilen proglas, ki ga je objavil državni namestnik pokrajine Hannover dr. Egger s sopodpisom predsednika višjega deželnega sodišča ITasemanna. Proglas je namenjen >vsem staršem in vzgojiteljem«; ter jih poziva, >naj vendar posvetijo več pozornosti naraščajoči mladini*. Iz proglasa, ki ga je objavilo vse nemško časopisje, posnemamo samo nekaj točk, ki pričajo, kakšne razmere morajo vladati v teh krajih, ki jih narodni socializem vzgaja sedaj že drugo leto, da so prisilile državne oblasti do tega koraka. >Razne sodne razprave,« pravi proglas, »posebno pa razprava o okoliščinah Scluvagstorferje-vega umora, so odprle tako strašne vpoglede t moralno življenje mladine, da se kot odgovorni možje čutimo naravnost primorane pozvati vse starše in vzgojitelje po mestih in po deželi, naj hranijo mladino pred propadanjem. Pri tem ugotavljamo, da teh strahot moralnega propadanja nismo našli samo po mestih, ampak da so se rai-pasle posebno po podeželju, kjer opažamo, da ig-ginja čedalje bolj vsako pravo nadzorstvo nad mladino, ter da so začeli prevladovati čudni moralni pojmi med mladimi. To je propadanje, ki postaja nevarno ca drniino in za narod. Zatorej pozivamo vse, starše, učitelje in odrasle, naj skrbno nadzirajo mladino doma in t šoli ter izven nje. naj predvsem pazijo, s kom otroci občujejo. Naj nadalje r pravem časa poučijo mladino o »polnih vprašanjih, naj opozarjajo doraščajočo otroke o nevarnostih, ki prežijo na nje posebno od strani neodgovornih pokvarjenih tipov, ki n-podkopujejo pravilen in naraven r»XToj človeške nravi in notiskai« mladina v »euravnost. Samo zdrava mladina je up boljše bodočnosti in jamstvo za trajanje našega naroda.« Tako proglas, ki ne rabi nobenega komentarja. Odkar je narodni socializem zaprl vse katoliške mladinske organizacije in preprečil, da bi katoliška cerkev vzgajala mladino, kot je to v Nemčiji delala stoletja v največji prid nemškega napredka, odkar si je prilastil monopol mladinske vzgoje, nas takšni proglasi ne presenečajo. Če bo šlo v Nemčiji še tako naprej, bodo prišli še drugi proglasi in še hujši. Toda prišel ho čas, ko nobeden proglas ne bo pomagal več, ko bo blato nemorale zalilo naraščajočo mladino. Narodni socializem je sejal vihar in se čndi sedaj, ko žanje točo. Le škoda je tiste mladine, ki bo vsled njegove »vzgoje« propadla. Goring se ženi ▼olivni shodi Jevtič«ve liste. V nedeljo ie bil volivni shod v Petrov- gradu, ki je bil, kakor piše »Politika*, odlično obiskan. Govorili so ministri Vujič, Avda Ha-sanbegovič in dr. Marušič. Prvi je govoril prometni minister, ki je dejal, da je vlada g. Jevtiča vlada narodnega in držuvncga edinstva in da oni, ki nastopajo proti g. minjstr. predsedniku in njegovi listi, skušajo z intrigami zapeljati narod, ker ne želijo edinstvene države, toda oni se bodo opekli. »Vi ste to državo osvobodili« — je dejal g. Vujič navzočim kmečkim volivcem — »vi jo boste tudi zmali braniti!« Nato je minister dejal, da so politične stranke v naši državi postale gnili panji, v katere so legle svoja jajca strupene kače. Zato je bilo potreba najti ljudi modernih nazorov, poštenih roik in strokovnega znanja, da državo rešijo. Naša država potrebuje motike, ne pa politike. Zato bo vladu vodila borbo proti trotom, ki kradejo Bogu dneve in zastonj jedo narodni kruh. Zato bo vsa skrb vlade obrnjena na kmeta. Vlada bo tudi odpravila strankarstvo na sodnijah in se brigala za pošteno upravo. O opoziciji je dejal g. Vujič, da predstavlja akcijsko družbo pod ficio g. Mačikn, katere deficit naj bi plačal jugoslovanski narod. Opozicija obeta vse, izpolnila pa ne bo ničesar. — Minister Avda Ilasanbegovič je dejal, da so v opoziciji zbrani ljudje, ki nimajo nobenega programa in nobene politike. Oni hočejo svoj program objaviti šele po volitvah. Njihov vodja je dejal, da bo v Belgrad prišel šele, kadar ga oo pozvalo sodišče za zaščito države. Nihče nima ničesar proti opoziciji, katera ima poštene namene, toda nihče ne more odobravati take opoizicije, ki noče jasno in odkrito povedati, kaj misli o našem narodnem in državnem edinstvu. — Minister d4, je davčni oddelek finanč. ministrstva dni tole pojasnilo: Dividende, obresti in prebitki delniških družb in zadrug predstavljajo rezultat poslovnega delovanja teh davčnih obvezancev v teku poslovnega leta. Pri presoji doseženih dobičkov je vseeno, ali se je dobiček dosegel iz poslovnega delovanja z delničarji, zadružniki, ali katerimi drugimi osebami. Ker služi dobiček iz takega poslovanja na podlagi sklepa letnega zbora za temelj za razdelitev dobička, je treba tudi razdeljeni dobiček obdavčiti z I0%nim davkom, ne glede na to, pod kakšnim imenom in v knkšni obliki, so ga razdelili med delni-' Sarje, oziroma zadružnike, in ne glede nn to, | ali je ta dobiček razdeljen v razmerju s številom delnic, deležev poslovanja z zadrugo ali i na katerem drugem temelju. To velja tudi za primere, kjer se dobiček razdeli v obliki verifikacij ali blaga v naturi. Dunajska vremetiska napoved. Spremenljiva oblačnost. Temperatura nad 10° nad ničlo. Ponekod še padavine. Sicer za-padni vetrovk Ljubljanski proračun Belgrad 8. aprila, m. Kaikor smo že poročali, se je te dni pretresal proračun ljubljanske mestne občine. Proračunrf doslej finačni minister še ni potrdil. Ljubljanski župan dr. Vladi-, mir Ravnihar, ki je prišel sem v glavnem radi potrditve ljubljanskega mestnega proračuna, je na merodajnih mestih tudi interveniral radi Eodržavljen ja mestne dekliške gimnazije v jubljani. V finančnem ministrstvu istotafeo še ni potrjen proračun bansike uprave dravske banovine, v katerem je finančno ministrstvo zahtevalo več važnejših sprememb. Osebne vesti Belgrad, 8. aprila, m. S kraljevim ukazom so napredovali sledeči profesorji: v IV, pol. skup. 1. stopnje dr. Pavel Breznik, jjrofesor III. realne gimn. v Ljubljani; Vinko Kalan, profesor na učiteljišču v Ljubljani; Franc Alič, profesor na realni gimnazijo v Ptuju; Viktor Co-tič, prof. III. realne gimnazije v Ljubljani. — V IV. pol. skup. 2. stopnje je napredoval Ignacij Voštar, profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. — V VIL pol. skup. sta na|>redovals Karel Jirak, profesor 1111 realni gimnaziji v Mariboru in Stanko Tavželj, profesor realne gini-iluzije v Celju. Drobne vesti Belgrad, 8. apr. m. S kraljevim ukazom je vpokojen Božidar Krstič, načelnik upravnegn oddelka v notranjem ministrstvu. Belgrad, 8. aprila. 111. Včeraj je bil na tuk. novem pokopališču po kopa 11 Radomir Totloro-vič. pomočnik notranjega ministra. V zemumk' bolnišnici je pa umrl bivši šef izseljenskega odseka v notranjem ministrstvu dr. Baton. Moskva, 8. aprila. AA. Mednarodni krogi po trjujejo, da je sovjetska vlada sklenila v načelu pristopiti k mednarodnemu uradu za dolo, čo bo tn priznal delovsko zakonodajo sovjetske države New York, 8. aprila. AA. Ob Miseissippiju je včeraj divjal strahovit ciklon. 14 oseb je ubitih Cerkev in rasizem Važne smernice v pastirskem Usta mariborskega škofa Kdor ima le količkaj odprte oči za potek in razvoj borbe med odločujočimi idejami naše dobe, ne more prezreti velikega preobrata, ki se je tu izvršil in se še vrši. Skrajni subjektivistični imdi-vidualizem je doživel polom in se umika v ozadje Na njegovo mesto stopa totalitarni nacionalizem (rasizem), obešajoč na svoj prapor idejo narodnega občestva in boj proti mehanično-kolektivističnemu internacionalizmu marksizma. Oba, rasizem in marksizem, hočeta biti svetovnonazorsko zaključena; marksizem itak, a tudi rasizem. Oba zreta s sovražnim očesom na tretji, obema protivni nazor, ki bi ga lahko nazvali duhovni in organično socialni univerzalizem- Ta univerzalizem ima svoje glavno oporišče v idejnem svetu katolicizma, v katoliški Cerkvi, zavzema pa tudi vedno močnejše pozicije v sodobni filozoiiji in sociologiji. Totalitarni nacionalizem je trenotno v svojem velikem zaletu- V Evropi je pometel, na zunaj — to besedo je treba podčrtati — z marksizmom, sam v sebi pa si pričenja šele graditi svojo idejno zgradbo, svoj krvni kozmos. Ta kozmos naj ima po mne: nju nekaterih tudi svoje lastno svetišče, svoj lastni tempelj, to se pravi: tudi vera naj se nacionalizira in podredi potrebam in zakonom nacionalne totali-tarnosti. Radi tega postaja krilatica o »narodni tejša. Tudi pri nas se oglaša. aciti, to je z enim cerkvi« vedno pogostejša. Na kak način se skuša udomai , . stavkom povedal zagrebški nadškof dr- Bauer v svojem letošnjem pastirskem listu, rekoč: »Pri nas so prišli v modo napadi na katoliško Cerkev, da je anacionalna, to je nenarodna; radi tega bijejo z vso spretnostjo po papežu in škofih.« . V tem je podana splošna označba jugorasistič-nega napadalnega instinkta, oziroma taktike proti katolištvu. Posebna njegova značilnost, potekajoča deloma iz svojevrstnega razvoja naše nacionalne misli v preteklosti, in iz konkretnih veroizpovedmi! prilik v sedanjosti, pa je v tem, da se skuša nasproti katoliškemu univerzalizmu posluzutt tudi gotovih obstoječih cerkva, tistih namreč, o katerih meni, da so nacionalno dovolj opredeljene in omejene, da bi mogle ustrezati njegovim ciljem. Odtod več ali manj enostranska simpatija s , Eventuelni prozelitizem teh dven bi mu bil očividno zaželjen, pač v tihi nadi da se s tem ruši katoliški univerzalistični svet in pripravljajo tla, na katerih upa postaviti svojo čisto rasno-religiozno formo v smislu in po potrebah svoje nacionalistične totalitarnosti- Razumljivo je, da škofje, kot poklicani učitelji v Cerkvi, in tolmači katoliške misli, ne morejo prezreti tega pojava. Saj tu končno ne gre več samo za to ali ono, boljšo ali slabšo družboslovno obliko našega nacionalnega in državnega sožitja, marveč se prehaja v same osnovne prvine svetovnega nazora; gre za bistvene poteze katoliške vere kot take in s tem božjega razodetja- Mariborski škof je v svojem letošnjem pastirskem listu posvetil posebno pozornost temu vprašanju. Njegova izvajanja vsebujejo v tem oziru važne, jasne in odločne smernice, ki zadobivajo po vsem povedanem zelo aktualen pomen. Zato bomo gotovo ustregli našim bravcem, ako na kratko registriramo in opozorimo na glavne značilne stavke tega pastirskega lista. V uvodnem odstavku prvega dela se nad-pastir spomni najprej lanskega škofijskega evharističnega kongresa v Mariboru nato pa vabi na veliki evharistični shod, ki bo letos v Ljubljani za vse katoličane naše države. Utemeljujoč upravičenost tega kongresa pride do besed sv- Pavla: »Bog, naš Odrešenik, hoče, da bi s e vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice« (1 Tim 2, 4). Ta klasična formula katoliškega univerzalizma mu daje povod in podlago, da v kratkih, razločnih potezah razvije osnove katoliške eklesiologije in edinozveli-čavnosti katoliške Cerkve: Potrebno je bilo razodetje. To je tudi prišlo. Kristus ga je izročil svoji Cerkvi. Njegova Cerkev je tista, ki jo je sam postavil na skalo sv-Petra (Mt 16, 17—19) in njegovih naslednikov, rimskih papežev. »Jasno je, da je Kristus ustanovil samo eno Cerkev in da more prava Cerkev Kristusova biti samo ena « Jasno je tudi, po katerih znamenjih se spozna njegova Cerkev. Prava Kristusova Cerkev je tista, ki je edina, sveta, vesoljna ali katoliška, apostolska. K edinstvu spadajo isti nauki, isti zakramenti, isti vrhovni po- (davar. Vsa znamenja prave Kristusove Cerkve ima e naša Cerkev, ki se od začetka imenuje katoliška in ki ima za poglavarja naslednika svetega Petra, to je rimskega papeža. Naj bi to uvideli vsi, ki so ee kakorkoli ločili od te edino zveličavne Cerkve, tem, da mu vse storimo, kar si sami po pravici želimo, nič pa takega, česar sami po pameti nočemo imeti, in da predvsem skrbimo za zveličanje njegove duše«... Ni pa prava ljubezen, če se ne brigamo za dušno zveličanje bližnjega, če molčimo k njegovi zmoti ali ga v njej potrjujemo, ali če brez ugovora trpimo, da kdo spravlja naše duše v nevarnost, da kdo najiada našo vero, da kdo krši pravice naše svete Cerkve- Tu velja druga beseda Gospodova: »Nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč« (Mt 10, 35). Svojega bližnjega moramo ljubiti, njegovih zmot v stvareh vere in zveličanja pa ne moremo in ne smemo ne priznavati rte odobravati. 3. V veliki zmoti je, ako kdo taji eno ali drugo versko resnico, ki jo uči sveta rimskokatoliška Cerkev, Iz besed Jezusovih je jasno, da je on dal Petru in ostalim apostolom oblast učiti vse narode-Da se ne bodo motili, jim je obljubil, da jim bo poslal Duha resnice, ki jih bo učil vso resnico (Jn l4 13), in da bo sam ostal pri njih vse dni do konca sveta (Mt 28, 20). Petru je zagotovil še posebno pomoč: Jaz sem prosil za tebe, da ne neha tvoja vera, in ti nasprotno potrjuj svoje brate (Lk 22, 32). Zato dober katoličan nikdar ne bo dvomil o resničnosti katoliških naukov, o svetem Pismu, o izhajanju Svetega Duha od Očeta in Sina, o brezmadežnem sjx>četju Marijinem, o vicah in odpustkih, o papeževem prvenstvu, o papeževi nezmotljivosti in drugih resnicah, . očitajoč katoliški Cerkvi, da se je z njih proglasitvijo oddaljila od razodetega nauka božjega. 4. Krivico dela kato'iški Cerkvi, kdor trdi, da na eno ali drugo stran ni pravična. Ce se na pr. ne upoštevajo pravice narodnih manjšin, kakor bi bilo pričakovati, se krivda za to naj ne vali na Cerkev, ki ne razfiolaga z nobenim orožjem in vojaštvom •.. Krivda naj se pripisuje tistim, ki imajo moč v svojih rokah, pa to moč zlorabijo za krivice in na-silstva nad slabejšimi in z njo ovirajo Cerkev v njenem božjem poslanstvu .. - 5. Ne pojmujejo prav Cerkve Kristusove in njenega zvanja tisti, ki zahtevajo narodno cerkev. Kristus je svojo Cerkev ustanovil, da vodi vse narode k zveličanju. Cerkev, ki bi se zavzemala samo za eno ljudstvo in skrbela za koristi samo enega naroda, bi ne imela enega izmed jx>glavitnih znamenj Cerkve Kristusove, bi ne bila vesoljna ali katoliška ... Ni pa Cerkev Kristusova protinarodna. V njej imajo vsi narodi enako pravico, ker so pred Bogom vsi enaki in se je Kristus za vse ljudi daroval s svojo smrtjo na križu . • Zalo je pravilno, ako se reče, da je naša Cerkev mednarodna. Krivično in zlobno, da, obrekovanje pa je, ako kdo pravi, da ie protinarodna ali celo prolidržavna. Iakšen očii-k moramo odločno odklanjati.-. S svojimi načeli je katoliška Cerkev državi tem močnejša ojx>ra. čim večjo svobodo uživa v izvrševanju svojega, od božjega ustanovitelja ji poverjenega poslanstva. Dober katoličan, zanesljiv državljan. 6. Proti ljubezni do bližnjega in proli obstoječim zakonom ravna, kdor vabi ali sili katoliško ljudstvo — bodi mladino, bodi odrasle — k verskim obredom ali prireditvam drugih veroizpovedi. Tu je treba jasne besede- Ce se za narod ali državo zaslužni možje, kakor so sv- Sava ali Strossmayer, počastijo s svetno, izvencerkveno proslavo, se takšne prireditve more udeležiti vsak rodoljub in državljan. Ce pa je proslava drugoverca združena z verskimi obredi, molitvami, blagoslovljenji, tedaj je katoličanu udeležba pri verskem delu slavnosti vob-če prejiovedana, oziroma, le v izjemnih primerih, na pr. iz službenih razlogov, dopustna. 7. Končno so zaslepljeni in si pripravljajo strašno sodbo božjo izraziti sovražniki božji: oni, ki hočejo izpodriniti vero v Boga z neko poganstvu podobno narodno religijo ali jo uničiti s popolnim brezboštvom; oni, ki rušijo in zažigajo samostane, svetišča, cerkve; oni. ki preganjajo, mučijo in morijo škofe, duhovniki, in vernike na bolj grozovite načine, kakor so to delali rimski trinogi s prvimi kristjani. Vi veste iz časopisja, da se to in hujše godi sedaj, v naših dnevih, pred očmi omikanega sveta, ki pa k vsemu — molči. — Tako se izjx)lnjuje na katoliški Cerkvi, in sicer le na njej, prerokba Gospodova: »Ce so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« Prav to nam je nepobiten dokaz, da je ta Cerkev — Cerkev Kristusova. To so v resnici jasne, silne besede. V njih veje duh vekovite vesoljne Cerkve, ki se zaveda svojega božjega poslanstva in ga vrši z nezmanjšano odločnostjo tudi v naših dneh. Slovensko ljudstvo, ki so mu bili njegovi škofje vedno najzanesljivejši, nesporni duhovni vodniki in prosvetitelji, jih bo sprejelo z veseljem in zadoščenjem kot zanesljive smernice, ki ga vodijo skozi mrak sodobnega kaosa z njegovimi dvomljivimi in zmotnimi, a hvala Bogu kratkotrajnimi gesli- Zločin v Dravski dolini pojasnjen Za 10 Din in uro ubil človeka Maribor, 8. aprila. Strašni roparski zločin v Dravski dolini, o katerem smo pred nekaj dnevi poročali, je že pojasnjen. Nenavadno naglo se je posrečilo orožnikom, da so odvozljali njegovo zagoinetko ter prijeli morilca urarja Tertineka iz Kozjega vrha pri Breznu. Dogodek je silovito razburil vso Dravsko dolino, saj takega dejanja že dolgo v teh krajih ne pomnijo in zato je vse prebivalstvo sprejelo z velikim zadoščenjem vest. da se nahaja zločinec že v rokah pravice. Velike zasluge za naglo izsleditev morilca sta si pridobila orožnika pod narednik Gjuro Karapandže in narednik Irgolič. Potek preiskave. Minuli ponedeljek, dne 1. aprila je prijavil Peter Roman iz Sp. Vižinke orožnikom na Remš-niku, da je najden urar Tertinek na Kozjem vrhu št. 24 pri Breznu ubit v svoji hišici. Roman je šel zjutraj okoli osmih po cigarete ter je hotel pri povratku prositi Tertineka za vžigalice. Vrata na njegovi hiši niso bila zaprta, pač pa £ in naj bi se zopet vrnili v njeno naročje; naj bi se zavedli svoje odgovornosti tisti, ki je nočejo spoznati kot take, ki silijo ven iz nje, ali celo vabijo, nagovarjajo in zapeljujejo druge v odpad- To je prvi del, granitni podstavek in svetilnik, raz katerega v drugem delu posveti z žaro-metno svetlobo preko obzorja obstoječih zmot in modnih krilatic: 1. »Ni res, kar se mnogokrat sliši, da bi bile vse vere enako dobre. To ne more biti, kakor ne more dvakrat dve nikdar biti pet. Resnica je samo ena v vseh rečeh, tembolj v onih, ki se nanašajo na Boga in zveličanje. Ena je resnica o tem, kako se more priti k Bogu; ena je vera, ki to resnico uči; ena je Cerkev, kt to vero oznanjuje« 2. »Prav se mora razumeti izrek: Brat je mio, koje vjere bio- S tem se hoče reči, da bi naj vla- , dala med ljudmi iste krv.i in istega jezika, pa raz- j lične vere, strpljivost in ljubezen.« Da! Toda vedeti i je treba, v čem je prava ljubezen do bližnjega: »v so bila okna zavešena. Odrinil je priprta vrata, ki vodijo naravnost v kuhinjo ter je v polmraku zagledal Tertineka negibno ležečega na tleh. Prctko glave je bil pokrit s suknjo. Naglo je stekel po soseda Franca Vulca in njegovo ženo ter jima dejal: »Pridita hitro, ne vem, ali ie Tertinek nor, ali pijan ali mrtev.« V vsej okolici je bilo namreč znano, da napade včasih urarja neka blaznost ter takrat počenja čudne stvari. Vulc je odstranil suknjo z glave ležečega ter opazil, da ima vso glavo razbito, pod njo pa je mlaka strnjene krvi. Pozvani orožniki so se takoj podali na temeljito preiskavo. Razmetana notranjost kuhinje in sosednje sobice je pričala, da je Tertinek žrtev roparskega umora. Napol kuhan krompir na štedilniku pa je dokazoval, da se je zločin izvršil v nedeljo zvečer v času, ko si je urar kuhal večer jo. V nekem predalu so orožniki odkrili 1380 Din denarja v bankovcih in srebrnikih. Teh morilec očividno ni našel. V drugem predalu pa je bilo vse razbrskano, v nsnjati denarnici sta bila dva dinarja in stari srbski bankovec za 10 Din, na katerem se je poznal odtis krvavega prsta. Upravičen sum. Že prva zaslišanja sosedov in znancev ubitega urarja so napotila preiskavo v pravilno smer. Ljudje so govorili, da bi prišel v poštev kot storilec 25-letni tesar Maks Gašper iz Šmartna pri Sloven jgradcu, ki je delal seda j Sri posestniku Valentinu Pačniku v Radilci. ekateri so se spominjali, da je Tertinek pravil, kako ga je Gašper pred nekaj leti okradel. Bil je takrat Gašper raznašalec kruha pri peku v Marenibergu. Prišel je k Tertineku ter v času, ko se je urar mudil v kuhinji, izmaknil iz predala denarnico s 700 Din. Urar je tatvino kmalu 0pa7.il ter zasledoval na kolesu Gašperja, katerega ju dohitel v Marenbergu. Tat je dejanje priznal ter mu vrnil denar, ki ga je že mod potjo skril v obcestni kanal. Prosil je Tertineka samo, naj ga ne prijavi. Tertinek je sam večkrat nekaterim izjavil, da se Gašperja boji, ker je zloben človek. Sumljive okolnosti so bile tudi, da je Gašper že nekaj dni pred umorom pravil, da bo dobil od učitelja Barleta v Sloven jgradcu večjo vsoto denarja, ker mu je prodal hranilno knjižico, katero je podedoval jx> svojem umrlem očetu. Dne 28. marca se je fiogajal s posestnikom Mihom Šilerjem za njegovega konja. Šiler je cenil žival na 2500 Din n Gašper je dejal, da bo prinesel denar v ne- vellka steklenic« Din. 65.— srednja . . 35.— mala . . 22.— Iz domače politike Preklican so kandidaturo nn Hodžerovi listi: Hrastnik Mihael, posestnik v brstniku (okraj Laško); štrucelj 1'ranc, posestnik, Brezje (okraj Gornjigrad); Turnšek Maks, posestnik in trgovec, Nazarje (okraj Gornjigrad); Pišok Jože, posestnik v Med logu (okraj Celje in Konjice). — bnenovani so podpisali kandidatno listo na podlagi napačnih informacij. Ko so zvedeli resnico, so podpis takoj preklicali. Nadalje smo še sprejeli obvestilo od g. Alojzija Janžekoviča iz Sterianoev pri Moškanjcih, da ne kandidira pri volitvah dne 5. maja na nobeni listi. Iz gornjegrajskega okraja nam poročajo, da g. Martin Steblovnik, posestnik in župan v Šmartnem ob Paki ne kandidira na nobeni listi. G. Albin Prepeluh nam sporoča: >Da me ne bodo ljudje jk> nepotrebnem nadlegovali. Vas prosim, da popravite svojo vest, da bom Ž'az novemu dnevniku »Glas naroda« urednik.« I tem to popravljamo. Nadaljne kandidature. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bilo do včeraj overovljenih 44 kandidatskih podpisov za razne okraje v Ljubljani, okolici, v drugih krajih Slovenije. Dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani je overovil svoj podpis kot namestnik kandidata za Krivo Palanko. Kandidira na Topalovičevi listi. Za ljubljansko okolico so overovili svoje podpise pristaši Ljotičevi- liste. Kandidirajo v okolici Zupančič Martin, gozdar v Stranski vasi j>ri Grosuplju. Drugi kandidat je Rud. Zalokar, tovarnar na Viču, Tržaška cesta. Kot namestnika sta določena Šimnovec Rudolf, uradnik, Glinška cesta št. 7 v Ljubljani in Kovič Karel, krojač, Moste, Zaloška cesta št. 14. Overovljen 1 je podpis mesto na Ljotičevi listi Antona Šturma, kape- »ja . je bil dalje podpis kandidata za okraj Novo mesto na Ljotičevi listi / ' tana v pok. v Ljubljani. deljo ali ponedeljek. Očividno se je že dalje časa pripravljal na umor, ki ga je določil na nedeljo zvečer. Na podlagi teh ugotovitev so začeli orožniki iskati Gašperja. Dognali so, da se je odpeljal proti Sloven jgradcu in res so ga tamošnji orožniki dne 4. aprila odkrili v neki gostilni v Šmartnem in aretirali. Popival je več dni po sloven jgraških in okoliških gostilnah. Morilec priznava. Gašper je dejanje po aretaciji trdovratno tajil. Pri preiskavi na domu njegovega brata pa so našli njegovo staro obleko, ki jo je skril in na njej so se poznali krvavi sledovi. Imel je še pri sebi 12 Din in srebrno uro. Prepeljali so ga na orožniško postajo na Remšniku, kjer je pretekli petek vse priznal. Med jokom je opisoval vse jKKlrobnosti zločina: V nedeljo popoldne ob 6 je odšel iz Radilce na Kozji vrh v namenu, da Tertineka uibije. Da bi se o položaju pri Tertineku poučil, mu je že prejšnjega dne prinesel svojo uro v popravilo. Ko je v nedeljo zvečer okrog pol 9 prišel k Tertineku, je ta baš bil zaposlen pri popravilu njegove ure. Ker še delo ni bilo gotovo, je sedel na posteljo, ki se nahaja za urarjevo delovno mizico. Začel f Apostolskemu nunciju msgr. Zecchiniju v spomin Pred tremi tedni so ga z veliko slovesnostjo pokopali daleč gori ob Baltiku v Rigi, glavnemu mestu republike Latvije (Letonska). — Ker je preživel tri leta tudi v naši ožji domovini in je mnogim naših starejših dohovnikov Je v živem spominu radi svojega veselega in blagega značaja, je prav, da se ga na tem mestu, četudi malo pozno spomnimo. Čeprav Je po rodu Furlan, je vendar dobro obvladal slovenski in hrvatski jezik. Saj je bil dalj časa v Dalmaciji, kjer je tudi 1. 1898 kot jezuit napravil v Splitu večne obljube. Na raznih krajih, rlasti pa na Hvaru, je mnogo pomagal v duševnem pastirstvu. Par let pred vojno je postal profesor •erkv. prava v goriški bogoslovnici. Kot tak in kot »emeniški spiritual je moral s pokojnim nadškofom Sedejem in celotnim semeniščem bežati pred bojno vihro v zatigje stiškega samostana na Dolenjskem. V Stični je ostal do konca vojne. Poleg svojega materinega jezika — italijanščine, je govoril še nemški, francoski, španski in celo poljski jezik. Radi njegovih jezikovnih in diplomatskih sposobnosti ga je kmalu po vojni papež Benedikt XV. imenoval za apostolskega vizitatorja v baltiških republikah [Litva, Latvija in Estonska). Biva! je povečini * litvanskem glavnem mestu Kovna. Vprav papež Pij XI. ga je tudi jeseni 1. 1922 imenoval za apostolskega delegata istih republik. L. 1925 je bil sklenjen konkordat s Poljsko, ki je na podlagi dejanskega položaja priznal vilnsko nadškofijo kot Poljski pripadajočo cerkveno pokrajino. Zato se je moral msgr. Zecchini pred napadi litvanskih nacinalistov umakniti v Rigo. Naslednje leto je bil imenovan za internuncija ozir. nuncija z naslovom nadiškofa. V tej službi je ostal do svoje 6mrti 17, marca t. 1. Tu se je naučil ruskega jezika, da je lažje posredoval kot poseben papežev zaupnik za ruske izgnance, zlasti pa za vjete in trpeče duhovnike in škofe v boljševiški Rusiji. Tako je po posebnem papeževem naročilu posredoval za osvoboditev mučeniškega škofa Sloskana in ga tudi slovesno sprejel, ko se je vrnil iz strašnih Soloveckih otokov v svojo domovino Latvijo. Kako priljubljen in spoštovati je bil pokojni, je fiokazal veličastni pogreb, katerega je oskrbela atvijska vlada na državne stroške, in se ga je udeležil predsednik republike sam z vsem diplomatskim zborom. Sam je bil naročil, naj ga pokopljejo v Rigi. Hotel je počivati v zemlji, ki mu je v dolgih letih vzvišene službe za sv. Cerkev tako zelo prirasla k »rcu. Njegovo delo in izredno vedra osebnost sta se družila z globoko pobožnostjo in apostolsko gorečnostjo. Tak bo ostal še dolgo svojim znancem v Ispcs: spomiau. je premišljevati, ali naj urarja uibije ali ne, ter se končno odločil. Ko ie urar dal na oko pove-čalno steklo ter se sklonil nad uro, je morilec zgrabil za debelo poleno jkkI štedilnikom in zamahnil. Udaril je še drugič, nato zgrabil urarja z desnico za vrat ter ga podrl na tla. Oba udarca in trd prijem, pa je bilo dovolj za smrt. Urar je obležal nepremičen, morilec ga je še pokril preko glave s suknjo, nato pa je začel brskati po predalih. Najprej je vzel srebrno uro, nato je našel v drugem predalu denarnico, v kateri je bil srebrn kovač in dvo-dinarski novec ter star srbski bankovec, ki nima več veljave. Kovača je vzel, ostalo pa pustil. Potem pa ga je prevzela nepojmljiva groza. Nič več ni iskal naprej, ugasnil je luč ter pobegnil v noč. Taval je dolgo okrog in še vedno nosil s seboj v roki okrvavljeno poleno, s katerim je urarja ubil. Naposled je poleno vrgel v Dravo ter se zatekel h konjaču Matiji Verdinšeku v Sp. Vižingi, kjer je zaprosil za prenočišče. Zjutraj pa je vstal še pred peto uro ter odhitel na vlak. Odpeljal se je v Slo-venjgradec k bratu ter popival 4 dni po gostilnah. Na vprašanje, zakaj je izvršil zločin, je odvrnil: »Mislil sem, da ima urar veliko denarja. Rabil sem denar, ker sem bil dolžan Pačniku 50 Din, pa me je za ta dolg neprestano tirjal. Bil sem pa tudi brez sredstev za življenje. Sedaj mi je strašno žal, da sem to napravil. Nc vem, kaj bi dal, če bi lahko Tertineku zopet povrnil življenje.« Upravo »Slovenca« Maribor Koroška eesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-uišiVa lista. Novozgrajeni Novinarski dom v Belgradu v Franko-panovi ulici, ki je bil v nedeljo slovesno otvorjen. Spomeniki lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv. Križ — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 Kovačeceva mama umrla Maribor, 8. aprila. V visoki starosti 81 let je umrla v nedeljo v mariborski bolnišnici Katarina Kovačec, po-sestnica iz Juršincev pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah po daljši bolezni, ki jo je prenašala z veliko potrpežljivostjo. Pokojna je bila prava slovenska mati, poznala jo je vsa okolica, revež" niso nikdar odšli praznih rok od njene hiše. Zato je bila tudi znana v vsej okolici in so jo imeno vali Juršinska mati. V njeni družini je bilo doma pravo krščansko življenje. Kakor je bila sama pobožna in se je v vseh težavah zatekala po pomoč v molitev k Bogu, tako je vzgojila tudi svoje otroke. Vseh pet. izmed katerih je eden padel * svetovni vojni, eden je doma na domačiji, dve hčerki in dr. Ivan, ki ie ravnatelj banovinske hranilnice v Mariboru, kažejo, da so rojeni in da so rastli v pravi slovenski katoliški družini. Bolehala je že dalje časa doma in ie prišla iskal zdravja v mariborsko bolnišnico. Kljub vsem na poroin zdravnikov pn ni bilo več mogoče pomagati, vsled visoke starosti je odpovedalo srce Pogreb pokojne bo iz domače hiše na farno poko-ališče pri Sv. Lovrencu v torek ob 10 dopoldne, aj bo Bog plačnik pokojni za vsa dobra delal Preostalim nate Mtreoo aotaliaJ Ljubljanske vesti: Skrb za ljubljanske onemogle Ljubljana, 8. aprila. 0 socialnih zadevah se pri ua« mnogo piše, zlasti posveča »Slovenec« vso pozornost tem vprašanjem, vendar pa je javnost še najmanj poučena o tistih, ki so kolikor toliko žo preskrbljeni in ki jim je skrb za življenje prevzela mestna občina, to je o ljubljanskih onemoglih. Seveda, ti so že na varnem, hrane imajo dovolj, toplo stauovanje tudi, torej javnosti ne peče več vest zaradi njih iu so druga socialna vprašanja bolj aktualna. V resnici pa vprašanje ni tako lahko, zakaj znano je dejstvo, da za ostarele revne ljudi še daleč ni tako preskrbljeno, kakor bi bilo potrebno. 2e davno so minuli časi, ko je zavetišče za vnemogle v Japljevi ulici zadoščalo za ljubljanske potrebo. Ne samo povečano število prebivalstva, tudi poslabšane socialne razmere so povzročile, dn jo novo zavetišče za onemoerle v Ljubljani nujno potrebno. Mladi rod, ki je zmožen dela, je v tako slabem položaju, da težko prevzema skrb recimo za svoje starše ali druge ostarele sorodnike. Pogosto so mladi ljudje, tudi iz obrtniškega stanu, brezposelni in mora torej skrb za njihove starše pasti na mestno občino. Inflacija je uničila vse prihranke starejših, obrtništvo je zašlo v krizo in posledica je, da loži sedaj na socialnem uradu na sto in sto prošenj za sprejem v mestno zavetišče. Srečen je, kdor je uslišan in kar izginili so pojavi, da kdo uide iz zavetišča. Ti pa, ki so v zavetišču, so dobro oskrbljeni, saj imajo hrano po 4-krat na dan, bolniki tudi po petkrat. Petkrat na teden imajo meso z govejo juho itd. Zavetišče je snažno in zračno. Število oskrbovanih oseb se v mestnem zavetišču stalno giblje okoli 250. Lani jih je bilo 259, od teh je bilo 94 moških in 165 žonsk. Vzdrževanje zavetišča znaša letno 1,000.000 Din. Poleg tega vzdržuje mestna občina še v raznih zasebnih zavodih, kakor v hiralnici sv. Jožefa na Vidovdanski cesti, v Jožofišeu na Poljanski cesti in v zavetišču sv .Vincencija v Mengšu 75 starčkov, od teh 24 moških iu 51 žensk. Za te plačuje mestna občina 358.000 Din. Poleg tega je lani prejemalo okoli 1000 oseb stalno podporo, med temi po večini stari in onemogli ljudje. Svoj čas je Mestna hranilnica votirala znesek 5,000.000 Din za zgradbo zavetišča v bežigrajskem okraju. Položen je bil tudi že temeljni kamen. Do zidave pa ni prišlo, ker je Mestna hranilnica prišla med tem v znane težave. Morda bo kdaj pozneje izpolnila svojo obljubo! Pozneje se je občinski svet še enkrat obvezal, da zgradi tako zavetišče, namreč ob priliki sklepanja pogodbe s šišensko električno zadrugo. Tako je mestna občina dvakrat vezana, da zgradi to nujno potrebno zavetišče. To zavetišče bi prišlo predvsem prav ostarelim zakoncem, ki inorajo; ako so sprejeti v dosedanje zavetišče, sedaj bivati ločeno v moškem in ženskem oddelku, med tem, ko bi imeli v novem zavetišču tudi skupno sobice. ® Razstava: »Spomini na našega kralja Aleksandra«. Ker poteče danes prav šest mesecev, odkar se je zgodil gnusni zločin, ki nas je oropal našega velikega kralja, bomo posvetili njegovemu spominu prav posebno svoje misli. Razstava v Jakopičevem pavdjonu nam kliče v spomin vse dogodke iz kraljevega življenja in iz življenja njegove rodbine. Odprta je vsak dan od 9 do 18. — Vstopnina je 10 Din, za otroke in dijake 3 Din-Ves čisti dohodek bo oddan »Odboru za postavitev spomenika Nj. Vel. viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju«. Danes bosta, prav ob uri, ko je v daljnem Marseillu umiral naš kralj, v prostorih razstave recitirala žalnemu spominu fjosvečene pesmi gg- stud. arh- Gerk Rudi in stud. itir. Bor-gar Branko. Med temi recitacijami so tudi pesnitve, ki jih je zložil rudar Tone Sajovic iz Trbovelj in slišali borno, kako je odjeknila strašna tragedija v duši našega delovnega ljudstva- Ker bo danes hotel vsak naš človek položiti svoj oboi za spomenik v Ljubljani, opozarjamo, da bo to najlepše storil s tem, da bo obiska! razstavo »Spominov«. 0 Puklonitev rdečih križarjev blagopokoj-nemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplencu. Našemu ponovnemu pozivu za pokloni tveno potovanje blagopokojnemu viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Oplenae se je odzvalo tudi večje število članov iz Ljubljane. Ker morajo biti predpriprave zaključene najkasneje 20. t. m., naprošamo ljubljansko članstvo, da se prjiavi vsaj do navedenega dne. Po tem dnevu se ne bo mogoče več ozirati na eventuelno udeležbo. © Dijaki ljubljanske klasične gimnazije bodo priredili v dramskem gledališču literarno akademijo, ki nam bo pokazala razvoj slovenskega slovstva old Trubarja do moderne. Nad 250 dijakov lio izvajalo najboljaš dela naših najboljših in najbolj pomembnih književnikov. Izvajanje nikakor ne bo enolično. Posebnost prireditve bodo recitacije v zboru. Razen štirih zborov pa nastopijo tudi recitatorji solisti z nekaterimi Iirskimi deli Levstika, Jenka, Gregorčiča, Ketteja, Murna, Meška, Gradnika, Maistra^ Kosovela in Albrechta. Dijaki pripravljajo akademijo pod vodstvom člana narodnega gledališča g. Lipaha in agilnega ter vsestransko požrtvovalnega učitelja petja na zavodu g. Kramoljca. Prireditev se bo vršila v petek, 12. aprila ob osmih zvečer v ljubljanskem dramskem gledališču. Upamo na številno udeležbo pri tej po vsebini in namenu kulturni prireditvi. © Železniškim vpokojencem v vednost. Umrl je gospod Franc ,1 e r n e j č i č , nadsprevodnik v pokoju. Pogreb bo v torek 9. aprila ob 5 popoldne iz splošne bolnice k sv. Križu v Ljubljani. Železniški vpokojenci se vljudno vabijo, da se pogrebu polnoštevilno udeleže. — Društvo železniških vpokojencev v Ljubljani. 0 Ureditev trikota na Tržaški cesti. Izto-čišče Rimske, Tržaške in Bleiweisove ceste, torej treh zelo važnih ljubljanskih cest, je bilo dolgo zelo zanemarjeno, kar se je pokazalo posebno v zadnjih letih, ko so v neposredni bližini zrastle lepe nove vile, posebno ua Mirju. Letošnjo spomlad pa se je mestna občina odločila, da uredi to okolico. Na tem križišču že stoji javna ura, v trikotu ob Tržaški cesti, ki ni zazidljiv, pa je svoj čas stal električni transformartor. Ideja, da se zgradi nadzemski transformator, se je takoj izkazala za ponesrečeno ter je morala mostna elektrarna umakniti transformator pod zemljo, kar jo je seveda veljalo lepe zneske. Kakor kaže, pa tudi podzemeljski transformator ni bila dobra ideja, saj so gornji deli močno kazili ta trikot. Mestna občina je dala sedaj na tem trikotu zasaditi več drevesc, obenem pa bo nasadila razno cvetje ter vrlno travo, tako, da bo tu nastal lep mal park, ki bo znatno spremenil okolico ter omilil mučno enoličnost omenjenih treh cest. 0 »Dežela smehljaja« z go. Gavellovo in g. Gostičem, ki je zadnjič vsled bolezni morala od-pasti, se bo vršila v soboto 13. t. m. za bolniški fond Združenja gled. igralcev. O Rihard Tauber bo pel drevi ob 8 v kinu Kodeljevo v filmu Simfonija ljubezni. Cene znižane. 0 Telefonsko omrežje, ki je v Ljubljani zaradi zadnjega snega močno trpelo, še vedno ni popravljeno, dasi se je poštna uprava zadnje dni mnogo trudila, da bi popravila nastalo škodo. Še vedno je v Ljubljani okoli 300 telefonskih številk brez zveze. Po raznih ulicah še vedno vise odtrgane telefonske žice. Ker uporablja telefon tok nizke napetosti, občinstvo zaradi teh žic seveda ni v nobeni nevarnosti, pač pa vzbuja telefonska zmeda med naročniki mnogo sitnosti in jeze. 0 Bluze, žemperje, damsko perilo, torbifce, trpežne nogavice in rokavice, vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. Mariborske vesti □ V Maribora bodo odločevali železničarji! — Konskripcijskl urad, ki vodi volivne imenike, i« napravil zanimivo razpredelbo mariborskih volivcev po njihovih poklicih. Na 17 voliščih bo volilo 1837 civilnih uradnikov in 3481 železniških uslužbencev. Oseb • samostojnimi poklici je med mariborskimi volivci 1479, ostalih pa 4179, Za politično strukturo Maribora je res zanimivo, da skoro odločajo uslužbenci s 5318 glasovi, dočim je vseh drugih volivcev 5658. Med državnimi nastavljenci pa prevladujejo zopet z ogromno večino železničarji, saj jih je kar 3481, od tega 1850 takih, ki so dosedaj volili v okoliških občinah. Železničarji bodo tedaj pri volitvah v Mariboru odločujoč el«ment, kar bo vsekakor važno za kandidate, ki bi bili radi izvoljeni. □ Za ravnatelja Splošne stavbene družbe d. d. nn Teznu pri Mariboru je bil imenovan na zadnji seji unravnega sveta g. Josip Babic, ki uživa v mariborskih gospodarskih krogih sloves izvrstnega gospodarskega strokovnjaka. □ Dalmatinski slikar razstavlja. Za veliko noč namerava v Mariboru razstaviti svoja dela dalmatinski slikar Stjepan Ba-kovič. □ Zastopniki za Obrtno banko. V pisarni Okrožnega odbora v Mariboru se je v nedeljo prednoldne vršil sestanek delničarjev Obrtne banke. — Kot zastopnika za severni del Dravske banovine sta bila izvoljena Bu-reš Franjo in Ilich Emanuel. □ Krstna predstava Rasbergerjevo operete »Prebrisani Amor« bo za veliko noč y maribor=Kein glec' bili v soboto in v nedeljo razstavljena načrti za novo cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku. V nedeljo je pri več službah božjih pridigal g- 2alar iz Hristnika in priporočal občinstvu, naj prispeva za novo cerkev v Hrastniku. Temu povabilu so se verniki v obilni meri odzvali. Pozornost po cerkvah so vzbujali tudi hrastniški rudarji, ki so sami zbirali za novo cerkev. sa Zborovanja, seje, posvetovanja... V nedel o jc bilo v Celju zelo živahno. Poleg večjih prireditev so zborovali pri Pošti kovači, organizirani v združenju kovačev, kjer so polagali obračun o preteklem letu in sklepali načrte za bodočnost- V hotelu Evropa je imel sejo glavni odbor sadjarskega društva za dravsko banovino. Mnogo ie bilo videti na cesti tudi gasilskih uniform. Že drugo nedeljo se namreč vrše v Celju tečaji za funkcionarje gasilskih čet, ki so organizirane v celjski gasilski župi- & Volitve v obrtno (zanafsko) banko. V nedeljo dopoldne so bile v hotelu Hubertus za celjsko okrožje volitve v obrtno banko. Postavljeni sta bili dve listi in je dobila lista g. Holobarja 53 glasov, nasprotna lista g. Lečnika pa 85 glasov. Zanimivo je, da je bil pri obeh listah kot namestnik g. Zalar iz Šoštanja- KuHurn* obzornik Koncert Akademskega pevskega zbora Delo, ki ga vrši Akademski pevski zbor pod fodstvom Franceta Marolta, svojega močnega idejnega in umetniškega vodje, stoji na poti slovenskega glasbenega razvoja kot graniten steber, tako masiven, pa tako smotreno klesan, da mu gre vsa vera v njegovo sposobnost opore za bodočo zgradbo, ki bo lahko upravičeno nosila naziv slovenske glasbene umetnosti. To delo namreč postopoma spodbija skepso, ki posmehljivo gleda na našo glasbeno samobitnost in zagovarja očitek, da sploh nimamo svojega glasbenega izraza, ker smo po svoji legi pod vplivi sosednih kullur lako na-srkali vase tuje prvine, da smo v njih povsem izgubili svoj lastni glasbeni obraz. V koliko utegne ta skepsa zlasti v zadnjem času vendar imeti nekje svojo upravičenost, pustimo ob strani. Zato pa moramo tem bolj priznavno dvigniti to delo, ki trdno in dosledno veje mlačev, zraslo na naših tleh, da odloči kleno zrno naše domačije od tujih plodov. — V zavest si moramo postaviti, da nam gre za narodno samobit, ki je očrtana s splošnimi kulturnimi potezami, ki pa je sposobna kot •organizem ludi lastnega izraza. Besedo stno izoblikovali in ji odkazali že visoko mesrto. Gre za to, da si izoblikujemo tudi lastno glasbeno govorico. In to ni utopija. Saj imamo kot narod svoje individualne črte. In če so te še zlasti čuvstveno ka-rakterizirane, kako bi ne imeli lastnih izraznih prvin v glasbi, ki je prav govorica čuvstva! Imamo jih, med našim ljudstvom žive še vedno njih korenine. Gre za to, da jih izgrebemo in presadimo v svežo prst, kjer bodo pognale v novem ozračju novo rasi- Tako nam uu iz njih zrasla lastna glasbena govorica, ne sama sebi v namen, pač pa kot sredstvo za samostojno izražanje duhovnih vrednot v prid vsej človeški skupnosti, katere sestavni del smo. Delovanju Akademskega pevskega zbora gre najprej s leh pogledov najvišje priznanje. Kajti usmerjeno je v postopno izgrebanje pristnih glasbenih usedlin narodovih in v prikazovanje leh prvin v smiselno umetno obdelanih zgradbah. To pa v zrelem, kritičnem načinu, ki ima za osnovo stilno estelske norme, spoznane in začrtane iz znanstvenega raziskovanja, ki je danes glavno delo -/.borovega pevovodje. Da so le norme prave in pristne preko osebnih samovoljnosti, to v veliki meri potrjujejo plodovi celotnega dela. Tako je tudi zadnji koncert Akademskega pevskega zbora dihal vseskozi toliko domačnosti in rodne pristnosti, da je vse prisotne zajel z vso močjo, ko so v izvajanih pesmih začutili samih sebe oni bistveni del, ki je ves prepojen in povezan z rodno grudo in ki se ves razgiblje ob materini besedi in njeni mehki pesmi. Za koncertom, ki je pred letom dni zajel slovensko narodno pesem z belokrajinskth in koroških tal. je letos sledila dopolnitev celotnega obraza s prikazom naše narodne pesmi, kakršno si je izoblikovalo naše ljudstvo na panonskih, sredozemskih, gorenjskih in dolenjskih lleh naše zemlje. Spored so sestavljali najbolj tipični, stilno kritično odtehtani napevi z omenjenih pokrajin, pa umetno zgrajeni v glasbene tvorbe, ki sicer ne zakrivajo osebnih črt raznih tvorcev, a vendar zajemajo osnovno narodno značilnost, ki je začrtana v tipični miselnosti in občutju in kar daje tem tvorbam slovensko svojstvenost ne glede na prav različna subjektivno povzročena izrazna sredstva. Izmed panonskih motivov je »Prelepo polje« obdelal dr. Kimovee. v kitični obliki in v preprostem, a bistrem in v narodu občutenem kompo-zitornem izrazu. »Ljubi konja jašer je osnovno kitično. a po vsebini vendar spreminjajoče se obdelan moiiv, ki mu je Fr. ?uaro!t deloma uuli- fono izoblikoval tipično in občuteno zgradbo. »Voznica«, arhaičen, pa po izrazu sila bogat motiv, je v obdelavi Matije Tomca dobil pristno in močno doživeto ter stilno koiektno umetno obliko. Epski motivi, kot je »Lepa Vida«, so v našem narodu sorazmerno manj razširjeni in so tudi v naši umetni glasbeni literaturi redki. V tej smeri je M. Tome uspešno zastavil svoje delo in iz omenjenega motiva na osnovi polifone stave in svojevrstne arhitektonske zainisfi zgradil močno epično glasbeno umetnino. Izrazito instrumentalni motiv »Zute vuge« tudi v njegovi obdelavi bi mogel dobiti še več. veljave svoji značilnosti, dasiravno se ji je približal. Devova obdelava »Flosarske« je v svoje preprosti pa močno učinkoviti svojstvenosti lepo zajela narodno tipiko. — Izmed sredozemskih motivov je ep.i>ii napev »Kralja Matjaža« obdelal M. Tome. Nelahko problematiko koinpozi-lorne zamisli j«i uspešno rešil s predstavno aaoci-acijsko slikarijo in s siluacijskim nakazovanjem, s čemer mu je uspelo dolgovezno besedilo zgraditi v enoten lik, ki ne zgreši učinka. »Barčico« je v ! kitični obliki prozorno narodnemu svojstvu sklad-j no priredil Fr. Marolt. »Pesem od mrtve deklice*, močno izrazen motiv, je v prozorni polifoni obde-I lavi E. Adamiča dobi! ludi močno izrazno umet-' niško obliko. Moliv »Žena — mož« je obdelal V. Ukmar. Prijazen vipavski pijanček je našel v na-pevu »Vinski brat sebi zelo primeren izraz, napev pa v prerano umrlem romantiku Kocijančiču zelo dobrega prireditelja. — Gorenjska narodna glasbena tipika je bila zajeta najprej v močnem epskem motivu »I.ambergar in Pegnm«, ki ga je obdelal v močan umetniški lik M. Tome. Kompozicija je grajena podobno »Matjažu«, pa je vanjo zelo uspešno pritegnjen tudi recitatorski kompo-zilorni princip, ki je prav v epskih pesmih močno na mestu. Nadaljnje gorenjske prvine so bile zajete še v napevih »V kloštei bi šla«, »Koleda« in »Vojaškat, v obdelavi Fr. Marolta, ki je te na-peve zgradil kitično in v preprosti kompozitorni lC-uiiiki, pa da! VoakGIiiU Cu njih SiiG iZi*aZa iu tO v izredno močnem približanju narodnemu občutju, da je iz vsake od njih zaživel pristni domači svet. Gorenjski »Potrkan ples« je obdelal V. Ukmar. — Končni del sporeda je prikazal dolenjsko pesem z vso njeno šegavostjo, veselosljo, pa ludi s svojevrstno meditativno mistiko. Uvedla je to pesem »Čukova ženitev«, ki jo je obdelal V. Ukmar. Sledila je »Ribniška«, kjer je Fr. Marolt duhovito povezal v enoten glasbeni lik več šegavih ribniških pesmi, ki kažejo svojstvene poteze tega ljudstva, ki kot otok na naši zemlji hrani v sebi bogastvo svojevrstnega življenja. Maroltova priredba je to življenje zajela prav v jedru in ga predstavila prepričevalno v sintetični povezanosti. Motiv »Kangalilejske ohceti« je živa slika Dolenjcev in je v Maroltovi kompozitorni zamisli predstave recitatorja in ljudstva morda najmočneje zajela to ljudsko svojstvenost. Tomčeva obdelava »Furmanske« je srečna v situacijski zamisli, pa morda nekoliko prelirična z ozirom na furmanski element. Njegova prireditev napeva »Od žegnanga britofa« pa je zajela meditativni značaj te pesmi in ga dobro izrazila v homofoni, orgelski stavi. Vse to bogastvo pesmi je izpolnjevalo spored, ki je bil po svoji globini in pestrosti vsebine in njenega izraza celo prebogat za enkratno polno dojet,je. Vsa ta snov pa je dobila tudi v interpretaciji kvalitetno umetniško lice. Zbor akademikov, ki šteje cirka RO pevcev, se je po svoji vsestranski vrednosti izkazal sposobnega podati tem umetninam pravo reproduk-tivno lice. Zvočnost grl je izredno lepa. Visok' tenorji so lirično barvani, silno prožni in imajo posebno mehkobo, ki je redka. Nizkim tenorjem daje rahla dramatska črta nekoliko ostrejši značaj, pa jih s tem usposablja lepo tvoriti most iz skrajne višine proti visokim basom, ki imajo polno, estetsko privlačno baritonsko zvočnost Nizki basi pa imajo prav kozaško pedalno barvo in so v tem potno sposobni nositi vso višjo tonske zgradbo kot trdno stoječi temelji. Vsi glasovi sc v medsebojnem odnosu v pravem razmerju in jc Evgen Jarct Ureditev drz. cest skozi Ljubljano Kakor je znano, je izdala vlada 2. februarja uredbo o financiranju velikih javnih del v skupnem znesku ene milijarde dinarjev »za oživljenje narodnega gospodarstva, pobijanje brezposelnosti in pospešitev tujskega prometa«. Minister za zgradbe je na podlagi danega mu pooblastila odredil, katera javna dela se naj za sedaj izvedejo. Ntf dravsko banovino odpade vsota 36 milijonov Din, medtem za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti Ljubljana—Kranj — 20 milijonov Din- Nas Ljubljančane zanima tolmačenje tega besedila. Ljubljana je važno križišče državnih cest, in sicer pridejo v poštev: a) drž. cesta št. 2 (Belgrad—Ljubljana—Kranjska gora), ki gre skozi mesto. Dolenjska cesta— most čez Gruberjev kanal—Kartovška cesta—Flo-rijanska ulica—Rožna ulica—St. Jakobski trg—Trubarjeva ulica—St- Jakobski most—Cojzova cesta— Emonska cesta (del)—cesta 29. oktobra (Rimska)— Bleivveisova—Celovška cesta (do mestne meje), skupaj dolga 5500 m. Iz kaldrminskega fonda je mestna občina tlakovala Bleivveisovo (ki bo letos dokončana) in Celovško cesto v dolžini 2700 m s stroškom 6.5 milj. Din; b) drž cesta št. 49 (Tržaška), ki se odcepi v začetku Bleiweisove ceste in je v mestnem pomeri ju dolga 1 km in ni tlakovana; c) drž. cesta št- 50 (Tvrševa — Dunajska c.) od pošte proti severu v dolžini 2725 m. Tlakovane je doslej 966 m- Kakor je že inž. I. M. pravilno označil, gre mestu Ljubljana za to, da se pri ureditvi državnih cest vpoštevajo v polni meri ceste skozi mesto. Da ima ministrstvo tako ureditev cest pred očmi, izhaja iz tega, da je določenih za ceste iz Zagreba do Samobora, Dugega sela in Remetinca 54 milj. dinarjev, za ureditev cest v okolici Sarajeva 10 milijonov, v okolici Niša 10 milijonov, v okolici Dubrovnika 3 milijone in Banje Luke 10 milijonov-Jasen je torej namen ministrstva — ki se tudi po sebi razume — da se urede tiste ceste, ki so najbolj prometne in to so ceste skozi mesta in v okolici. Ljubljana torej opravičeno zahteva,. da terenska komisija za ureditev ceste št- 2 ne začne s trasiranjem šele na severni meji mesta, ampak tam, kjer cesta št 2, prihajajoč od juga, prekorači mestno mejo, to je prilicno pri km 615.500 (pri odcepu glavne ceste na Rakovnik)- Ako obvelja to opravičeno stališče, se bo uredila vsa proga od Dolenjske do Bleiweisove ceste in s tem izpolnila stara ž^lja prebivalcev šentjakobskega okraja. Mestna uprava zavzema to stališče tem bolj opravičeno, ker je iz kaldrminskega fonda, — ki bi ga bila lahko uporabila za ureditev nedržavnih cest — določila lepo vsoto 6 in pol mil. Din za državno cesto št. 2 (B!eiweisovo in Celovško). To je stališče mestne uprave, ki se krije z zahtevo prebivalstva šentjakobskega in dvorskega okraja. Nerešeno še ostane pri tem, kako izvesti tlakovanje Tržaške in Tyrševe ceste- Prva se mora tlakovati do križišča na Viču pri km 1638. druga pa do mosta čez Savo na Ježici (km 5542). Pri tem računam na pomoč ministra za gradbe dr Kožulja, ki je piscu teh vrst zagotovil v ta namen posebno pomoč. Čim postane akutno vprašanje ureditve Dolenjske ceste, se mora odločiti tudi usoda tramvaja. Po mojem osebnem mnenju bi se za slučaj, da bo tlakovana vsa cesta do Rakovnika (morda z lesenimi kockami po Starem trgu) lahko omistil tramvaj in nadomestil z avtobusno zvezo, ki bi bolj odgovarjala epizodičnemu (nestalnemu) prometu na tej progi, zlasti ker tramvajska družba nima in še nekaj let ne bo imela sredstev za obnovitev tramvajske proge. Sicer pa to ne bodi zadnja beseda! Kaj pravite? Nemški narodni socialisti so ustanovili dve veliki mladinski organizaciji, da pridobe mladino popolnoma za sebe s svojo posebno vzgojo: za fante so ustanovili organizacijo »die Hiller-Jugend* (Hitlerjeva mladina), za dekleta pa *Bund deu-tseher Madel« (zveza nemških deklet). Kako pa protiverski vzgojitelji to mladino vzgajajo, vidimo iz izjav in naredb visokih na-rodno-socialističnih odgovornih uradnikov. Tako sta vladni predsednik in višji državni tožilec v Hannover-u javno opozorila starše in učitelje, da se iz raznih procesov zadnjega časa jasno vidi, kako strašne in nemoralne razmere so zavladale med mladino, a to ne samo v mestih, ampak tudi na deželi, tako da lahko govorimo že o resni nevarnosti za obstoj družin in celega naroda. Načelnik porenske pokrajine Terboven pa je izdal policijsko naredbo, ki kratkomalo prepoveduje skupne izlete fantov in deklet in še strožje prepoveduje skupna prenočišča, bodisi na prostem ali po v šotorih. Kaj pravite, g. urednik, ali je današnja Nemčija še >das ReiCh der Gottesfurcht und frommen Sitte«? Mi pa bodimo hvaležni Bogu, da nimamo tudi pri nas tako strogih in z moralinom okuženih okrajnih poglavarjev, kakor jih imajo v Nemčiji. Pred tako strogimi gospodi, kakor se pojavljajo v Nemčiji, ima naša »pokvarjena mladina« popoln mir — ali pa »pokvarjene mladine« nimamo ... Koledar Torek, 9. aprila: Marija Kleofova; Tomaž Tol., mučenec. Osebne vesli — Odlikovan je bil z redom Jugoslovanske krone IV- razreda peh. kap. I. razr- Ivan Novak. = Izpit so napravili za čin akt. kap. korvete: poročnik bojnega broda I- razr- Mirko Reman; za čin strokovnega majorja strokovni kap. I. razreda Milan Štrkanec; za čin strojnega majorja strojna kap. I. razr. Josip Crnobor in Ivan Kajndl ter za čin poročnika bojnega broda II. razr. poročniki fregate Franc Valentinčič, Oskar Bizjak, Franc Mi-sjak, Ivan Malnarič in Božo Vrančič. = Upokojeni so naredniki vodniki I. razreda Hugo Oros, Blaž Čaleta, Marko Barčot in Josip Demšar. Novi grobovi -f- Franc Jeruejčič, železn. nadsprevodnik v p. je umrl v nedeljo 7. t. m. v splošni bolnišnici. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne. Pokojnik je bil plemenit mož, res skrben oče svoji družini. Naj mu sveti večna luč! Njegovim žalujočim svojcem izrekamo svoje sožalje! -f" V Ljubljani je umrla gospa Marija V a n -derschmidt, v častiti starosti 88 let. Pogreb bo v sredo, dne 10. t. m. ob 4 popoldne izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. — Naj počiva v miru ! ■f" V Ljubljani na gradu je v nedeljo umrl Franc Devetak, mestni delavec. Bil je vseskozi kromenit krščanski značaj in kot tak se je tudi poslovil od sveta, sipravljen z Bogom in z ljudmi. Star šele 57 let je zapustil grad, kjer je bil kot paznik ujetnikov, pozneje hiišnik, nazadnje pa kot mestni delavec. Blagor njegovi duši. Žalujoči ženi in hčerama naše sožalje! -f- V Gornjih Gorčah pri Braslovčah je včeraj 8. aprila umrl po daljši bolezni na pot v večnost lepo pripravljen posestnik gosp. Avgust M a -r o 1 t v 60. letu svoje dobe. Pokojni, vzor družinskega očeta, je bil ustanovitelj in odbornik Kmetijske zadruge ter Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah. Pogreb bo jutri dopoldne ob 10 v Braslovčah. Preostalim naše iskreno sožalje! ■{■ V Središču ob Dravi je umrl v nedeljo, dne 7. aprila upokojeni nadučitelj g. Franc Cajnko v visoki starosti 80 let. Pogreb bo v torek 9. aprila ob pol 3 popoldne izpred hiše žalosti na župno pokopališče. Blag mu spomin! ZA VAS dana s tem homogena skupnost prav orgelske tipike. Dokončno ubranost moti le še tu in tam malce solistično izstopanje in ne prav kompaktno vpadanje na polifonih mestih. Pač pa zvene hoino-fona mesta vzorno ubrano. S tem zborom, ki ima take zvočne kvalitete, ki pa ima tudi trdno ozadje v inteligenci pevcev, je zmogel dirigent France Marolt na podlagi svojega resnega umetniškega pojmovanja in velike notranje intenzitete izoblikovati vsem umetninam pravi umetniški obraz. Trdno povezan in poslušen zbor je mogel kot enoten instrument slediti njegovim kretnjam, ki zelo zmisclno nakazujejo vse zunanje estetske, kot notranje vsebinske svojstvenosti umetnin. Tako je bilo dano v izvajanju dojemati pravo umetnost glasbenega poustvarjanja, ki se preko vsakega diletantizma vzpenja do višine, kjer ji kritično merilo odmerja svetsko mesto. Kajti reproduk-tivna zakonitost, ki zajema zborsko oblikovanje (fraziranje, odtehtavanje linij, ubranost sozvočij, dinamične nijanse, ritmična jasnost etc.) je bila izpolnjena, čeprav moremo reči, da ne še do končne popolnosti, ki bi bila možna, če bi bila priprava bolj uložana. A kratko odmerjen čas v razmerju s slino težino podanih pesmi vendar vsemu delu na strani požrtvovalnega pevovodje in na strani idealističnih pevcev izvablja polno priznanje. — Še moram omeniti sodelovanje solistov. Bernot-Golobova je v »Lepi Vidic svoj del podala prikladno estetiki in izrazu in se je njen altovski glas zelo lepo spajal z zvočnostjo moških grl. Lu-dovik Puš se je izredno srečno uveljavil kot inter-pretator tipično narodno barvanih napevov, kjer je močno zajel izraz in vso karakteristiko. Manjše solistične partije pa so se neglede na čisto estetsko osnovo tako dobro zlagale z značajem pesmi, kjer so nastopale, da so močno stopnjevale stilni izraz in učinkovitost. Končno moratn omenili še lep, predvsem pa kvaliteten koncertni uvodnik, ki ga je izdal A1'Z jb tej priliki. V nJem se nahaja znanstveno fundiranih člankov, ki so jih napisali Boris Orel, Božo Vodušek, Rajko Ložar, Anton Skubic, France Marolt, in ki vsi pomenjajo resen donesek k študiju naše folklore. Članke pa zaključuje odlomek iz Cankarjevega Kurenta, ki simbolno podčrtava vse to zgoščeno delo. — Tudi opombe pod tiskanim besedilom pesmi, polnim izrazito lepote iti globine, živeče v naši narodni psihi, so odsev resnega znanstvenega dela na našem glasbenem folklornem polju, kjer je danes intenzivno zasadil lopato France Marolt. — Okusno opremo uvodnika in risbe, ki se lepo skladajo z narodnim značajem, pa je oskrbel kipar France Gorše. Iz vsega je razvidno, da poinenja koncert APZ udarno razvojno pot na našem glasbenem in posredno na splošnem kulturnem polju. Da pa se občinstvo tega tudi zaveda, je dokazalo z zn nas nenavadnim obiskom, ter je ob prvem koncertu in ob njega ponovitvi napolnilo veliko Unionsko dvorano do zadnjega prostora. V. U. DRAMA Začetek ob 20 Torek, 9. aprila: Zaprto. Sreda, 10. aprila: Beneški trgovec. Red Sredn. Četrtek, 11. aprtila: Matomeštani. Premiera. Izven. OPERA - Začetek ob 20 Torek, 9. aprila: Zaprto. Sreda, 10. aprila: Franecsca da Kiminl. Kol A. Četrtek, 11. aprila: Zdaj vam eno 2aigram. Red četrtek. MARIBORSKO GLEDALIŠČE ToroV 0. aprila: Zaprto. 3rouau 18. aprila. rvvuur uiui u kruyu. rv«p> C, Ostale vesti — »Naša javnost o kralju luafenikn« je naslov lepo ilustrirani knjigi, ki jo je izdala tiskarna »Narodnih Novine v Zagrebu z namenom, da se ohrani tudi potomstvu vse, kar je ob marsejski tragediji bilo v naši domovini napisanega in go-voljenega o kralju Aleksandru. Knjiga je tiskana na lep papir in je zelo bogato in lepo ilustrirana. Stane broširana 20 Din, obsega pa 030 strani velikega formata. Naroča se v tiskarni »Narodnih Novin«, Zagreb, Frankopanska ul. 26. — Sprememba v komlsarijatn ljubljanske radlo-postaje. Dosedanji član komisarijata ljubljanske radio-postaje dT. Milarn Dular, častni belg j«ki konzul in ravnatelj ljubljanskega veleaejma, je odstopil Na njegovo mesto je prometni minister ing. Vujič imenoval gosp. ing. Antona Stebija. Tednik »Radio-Ljubljana« poroča, da so na vidiku še nadaljne spremembe v komisarijalu. — Biukoštni izlet Jadranske straže na morje. Za časa binkoštnih praznikov in sicer od 8 do 11. junija t. 1. priredi Krajevni odbor Jadranske stražo v LJubljani svoj tradicionalni izlet na morje. Da omogoči širšim slojem in prav vsakomur poset našega Jadrana, je sklenil izletni odbor prirediti izlet v istem stilu kakor lansko leto t. j. po skupinah. Tendenca Jadranske straže je omogočiti vsem svojim članom poset morja ter je zato vzel v obzir le najcenejšo in najdaljšo pot. Opozoriti moramo, da se izleta sme udeležiti le tisti, ki je res član Jadranske straže in ki je plačal članarino za tekoče leto. Obenem tudi mora vsak član imeti legitimacijo, ki bo služila za vse popuste pri vožnji, prehrani in prenočiščih. Program po skupinah je sledeč: I. skupina Ljubljana—Šibenik— slapovi Krke in nazaj 280 Din po osebi; II. Skupina Ljubljana—Šibenik— Zlarin in nazaj 270 Din \ po osebi; III. Skupina Ljubljana—Šibenik—Tijes- | no in nazaj 290 Din po osebi; IV. Skupina Ljubljana— šibenik—Mandalina in nazaj po 270 Din po osebi. V. Skupina Ljubljana—Split—Trogir in nazaj 260 Din po osebi; VI. Skupina Ljubljana— Split—Metkovič in nazaj 350 Din po osebi; VIL Skupina Ljubljana—Split—Makarska in nizaj 320 dinarjev po osebi; VIII. Skupina Ljubljana—Split — Klis—Slnj—Trogir—Solin in nazaj po 350 Din po osebi; IX. Skupina Ljubljana—Split—Omiš— Vranjic in nazaj po 320 Din za osebo. X. Skupina Ljubljana—Split—Supetar—Split in nazaj 270 Din. XI. Skupina Ljubljana—Splita—Korčula in nazaj 400 Din po osebi; XII. Skupina Ljubljana—Split —Dubrovnik in nazaj 500 Din po osebi. V to vsoto je zaračunana vožnja, hrana in prenočišče po restavracijah in hotelih ter vožnja s parniki. Morebitne izpremembe v posameznih skupinah si pridržuje odbor. Za vsako skupino Je določeno število izletnikov in se prekoštevilne prijave ne bodo mogle vpoštevati zaradi težkoč pri prehrani iu prenočiščih. Prijave izletnikov trajajo do 25. maja t. 1. Pri vpisu plačajo izletniki polovico, ostanek najkasneje do maja. Izleti po morju se vršijo Bamo s parniki ne pa z ladjami kakor lansko leto. Podrobni programi se dobijo pri Krajevnem odboru Jadranske straže, Tyrševa c. št. Ia-lV od 15. aprila dalje. — Izletni odbor. — Priprave za pomladansko umetnostno razstavo v Ljubljani. Pripravljalna dela za pomladansko razstavo so v polpem eku. Te dni je razposlal odbor društva likovnih umetnikov vsem umetnikom, ki so prijavili svojo udeležbo, pravilnik in prijavnico za razstavo. Po številu umetnikov, ki so se dosedaj prijavili, je računati na to, da bo po dolgem času Ljubljana zopet doživela splošmo slovensko umetnostno razstavo, ki bo pokazala nivo sodobne slovenske likovne umetnosti. Iz dosedanjih prijav je razvidno, da bodo zastopani na tej razstavi naši umetniki od najstarejših do najmlajših. Ker je zanimanje za to razstavo zelo veliko in je čas kratko odmerjen, se obveščajo V6i gg. umetniki, ki ee še niso prijavili na udeležbo ter se žele razstave udeležiti, da se prijave sprejemajo samo še do konca tega meseca in se poznejše prijave ne bodo mogle upoštevati. — Odbor. — V »Siovencu« dne 4. aprila je bila omenjena knjižica »Cerkvene pogreb-,e določbe in pristojbine«. Naknadno sporočamo, da knjižica nima cerkvenega odobrenja. — Predavanje« Narodne knjižn!ce in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 10. t. m. ob pol 21 predava univ. prof. g. dr. Ljudmil Hauptmann o temi »Kako je nastala dežela Kranjska«. — Vstop prost. — V »Pond. Slovencu« od 8. t. in. je bil objavljen na drugi strani članek pod naslovom »Borba za Obrtno banko«. Mišljena je tu Z a n a t s k a banka, ki se ji sicer po slovensko tudi pravi obrtna banka. Te banke ni zamenjati z banko, ki je protokolirana pod imenom »Obrtna banka*. — April rad z repom vije, to je star pregovor. Po naših hribih je padlo snega do pasu. Hujše je bilo, če sem si prav zapomnil letnico, leta 1844. Ko sem služboval na Brezjah, mi je pravil stari Bvažnikov oče, da. je tega leta padlo v aprilu dokaj snega. Nastal je mraz in do svetega Marka je držalo. Ta dan je šla procesija iz Breznice v Vrbo po srenju in pred cerkvico svetega Marka so nosači zasadili križe v zmrznjeni sneg. Naslednji dan pa je potegnil jug, sneg je v par dneh zginil in nastopila je topla in lepa pomlad. Bvažnikov oče, stara živa pratika, je še dostavil: To leto je bila dobra in nič poznejša letina. — Lovro Hafner. — Dr. Opekovo knj:go »Iz mojih rimskih 1 e t«, ki je pravkar izšla in smo jo v petkovem »Slovencu« naznanili, je izdala Misijonska tiskarna v Grobljah in se ondi naroča. Napačno smo pa navedli njen obseg in njeno ceno. Knjiga ima 212 strani teksta ter 50 listov ilustracij, in stane broširana 45 Din, vezana pa 50 Din, po pošti 2 Din več. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 18. objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 13 tednika »Istra« in št- 4 mesečnika »Hrvatska revija«, ki se tiskata v Zagrebu. — Ciganska kneginja ciganske kolonije. Banja-luške oblasti je te dni obiskala zanimiva deputaeija banjaluških ciganov, ki so prosili, naj bi jim oblasti odstavile dosedanjega njihovega kneza in mesto njega postavile za kneza 50-letno ciganko čečo. ki je v resnici že dosedaj pravi starešina ciganske kolonije v Banjaluki. Ta kolonija šteje dosedaj '300 članov in vsi brez ugovora ubogajo staro ciganko. Jugoslovanska knjigarna v Liubljanl Tebe Boga hvalimo. Po napovu IIaydiiove zahvnlne pesmi »Hvala bod' Gospod' Bojni« prvotno z latinskim tekstom za mešani zbor priredil A. Fiirster, s slovenskim tekstom R. Pahor. Cena izvodu je 4 Din. Ta skladba je bila več let popolnojna razprodana. Ker se »Te Denm« sedaj poje v slovenskem jeziku, zato izdajo te hvalnice še posebno pozdravljamo. Bistveno ni napev od originala nic izpremenjen in je našim zborom že znan; saj so ga v latinskem jeziku večinoma peli vsi naši cerkveni zbori. Skladba jo zelo praktična, ker se figuralni stavek menja z recitacijo, kar skladbo skrajša, a na efektu ne izgubi ničesar. — Naroča in dobi se v Jugoslovanski knjigarni v IJubliajii. Prav tako, kakor boksar nasprotnika, obvladuje bonbon kašelj PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. JS a z; nemila Liubliana 1 Kulturni odsek Katoliške akciji1 frančiškansko iupnijo vabi vso uliuiu iu prijatelje uh redni torkov sesuuiek. Prodava g. dr. fmuc Ivoretto: Papcts limonin) 111. In njegova doba. Predavanj« lx> xelo «»ui-mJvo, zato pridite v«i! t Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljub. Uana, ima svoj redili sestanek v torek, dne y. aprila ob 1H v predavalnici ženske bolnišnico v LJubljani. — Spored: I)r. Luniveok: Omejitev vaginalne i^vinkavc kot ikroftlakso ptiorporaiuih infekcij; dx. lVluuii, dr. Pavlič: Demoimi,racije iirhuorov. t Spored koncerta čelista Popova Je naslednji: StraiMa ti.: Sonata v f-duru; Ueetlioveu: YariO;u;iJe na Hiiiiditov temu; Bocheriui: Sonata v a duru; Urevat: Sonata v g-dum; Bach: Arija; Paderevaki: Monuet; Davudov: Pri vodometu; Dehutwy. Mesedlua; I>n'\ i dov: Serenuda; Popiiur: Plen vil. liri klavirju »prean-Ija umetnika piani-st dr. H. Aruutnokl. Koncert bu v sredo, 10. aprila ob 30 v fiHhnriuoniOni dvorani. Vstop nic.e no v |>r«l,prodajo v knjigarni Glasbene Matice 1» običajnih koncertnih cenah. I Francotki institut v Ljubljani i)iKr««rJa na za njuiivo aki«i>tiui zbor v sredo, 10. aprila ob 19.91 v druAtvonom lokalu na Konirrivnem t.riru L 1 Za koncert «Trboveljskih slavilcoe«, ki bo v po nodeljek, 15. april« ob JO v unionski dvorani, so v ..top nioe že v preti prod ad.i v knjigarni Gla»shiMie Matice Ol>f>lnt»tvo prosimo, da »I vstopnic® pravoOttano pr»»-skrbi. 1 Kino Kodeljevo. Provt in jutri ob B poje Rl-hard Tarhor v fMmn -Simfonija 1J ubrani«. t ,Vodno sluibo imajo lekarne: mr. Ilakaroii\ Sv Jajkolia trg 9: mr. Riuuor, Miklošičeva coeba 30, im mr. Gairtos, Most«. Maribor m Čajanko s predavanjem in glasbenim tporedom priredi Žensko društvo v sredo, 10. aprila ob JO v dvorani zavoda «VeHiio«. Predavala lw gonpa Mila Hn-iž.i-fova o kulturna zgodovini v dobi N(Miut.nJiOev Glasbene toiVke irt>.slm podala gospo Vrečko in Skvarča. Prl-srimo vabi k udeležbi vse svoje članice odbor. Celie o Ljudsko vseučilišče. V sredo, 10. aprila priredi«« ob 30 na moS^ansk i »oli ua£l JapouikJ gospa M ar lj a Tsuuoiko-tikuiek Ui njeu« gdčna hčerka Krik« Jai»oii»k.i večer. Guupa Skučkova bo opi^vala ob prod v ajanj ti lepili »kiopMAuih slik ja|«UMki narod, pokrajino in old-fraje ter plesala Jaiiion.ske plese, njena hčerka Erika pit bo pela jajKiuske pesmi. Prti>oroč.amo občinstvu, da so udeleži tuga večera. Radio Programi Radio Liublfanat Torek, 9. aprila. 11 Šolska ura: Simnrijiu \iiteflk'str* kralja Aleksandra I. Zodinilulja. Oh zoključjtu globoke žalosti (Vodko Jagodic) — L3ix) Žalna godba na ploSčah. — 12.50 Poročila - 19 00 Ca*. Junaku v spomin (plošče) - 18.(10 Otroški kotiček (ga. Ciril« Medvedova) — 18.30 ArhitekUiuJa-«veU>v«.lka gospodinji v vrtilarstvn (areh. Dušana Šantel) — 18.40 NhiiiS-inn (Banca d'America e dTtalia« s sedežem v Rimu (delniška glavnica 200 milijonov lir) je imela v preteklem letu 19.67 milj. lir kosmatega dobička (prejšnje leto 20.83) in 409.650 lir čistega dobička (190.222). — Anglo-češkoslovaška in praška kreditna banka, katere glavnica je po 51% v drž. rokah, je imela lansko leto 55.9 milj. Kč (prejšnje leto 63.9 Kč) kosmatega dobička in 662.632 (640 tisoč) Kč čistega dobička. Propaganda za telefon v Franciji. Ker ima Francija v primeri z raznimi drugimi velikimi sosedi razmeroma malo telefonov (Francija 1.300.000, Nemčija 2.960.000, Anglija 2.109.000 in USA 17.426.000), je sedaj jx>štno ministrstvo sklenilo povečati propagando za porabo telefona v Franciji in bo še povečalo ugodnosti telefonskih naročnikov. Obenem pa je vpeljalo premije za one uradnike svojega resora, ki pridobe nove telefonske naročnike. Premija znaša 25 in 90 frankov. Naš zračni promet Po podatkih družbe Aeroput, ki opravlja zračni promet v naši državi, se je lani poslužilo zračne poti v naši državi 3652 potnikov (1933 samo 1947), kar je rekordno število. Primerno se je povečala tudi količina prevožene prtljage, padel pa je blagovni promet, znašal je namreč samo 2570 kg v primeri s 15.285 kg v letu 1932. Zaradi tega so se dohodki od rednega prometa povečali od 0.5 mlj. Din leta 1933 na 0.85 milj. Din lani. Družba uživa letno 9 milj. Din subvencije. Dohodki od nerednih poletov niso znatni in so dosegli komaj 0.13 milj. Din. Zanimiva je naslednja primerjava: domača letala so lani prevozila 245.155 km, tuja letala čez naše ozemlje 445.902 kilometra. V programu družbe so za 1935 naslednje proge: Belgrad—Dunaj (od 1. maja do 31. avgusta), Belgrad—Zagreb (od 1. aprila do 31. oktobra), Belgrad—Skoplje (od 1. maja do 30. avgusta), Belgrad—Sarajevo (od 30. aprila do 31. avgusta) ;to so vsakodnevne linije razen nedelje. Nadalje sta v jirogramu še progi: Ljubljana— Sušak—Zagreb dvakrat dnevno razen nedelje v obeh smereh od 15. maja do 31. avgusta in Skoplje—Bitolj—Solun enkrat tedensko v obe smeri od 1. maja do 31. avgusta. Nadalje obstoji namera Čehov, da uvedejo zračno zvezo Sušak—Split, za kar je družba že dala svoj pristanek. Borza Dne 8. aprila 1936. Denar Holandski goldinar, ki je v zadnjem času predmet mednarodne pozornosti, se je nekoliko utrdil. Tudi lira je nekoliko napredovala, prav tako dolar! V ostalem ni izprememb. Dunaj-Zagreb 859—869, Dunaj-Belgrad 860.27 do 856.27, Grčija-Zagreb 29.90—30.65, Grčija-Bel-grad 29.15—29.85, priv. klir. London-Zagreb 230.65 do 232.25, priv. klir. London-Belgrad 282.12 do 233.72, privat. klir. Madrid-Zagreb 582.50-542.50, priv. klir. Madrid-Belgrad 550 bi. Ljubljana. Amsterdam 2955.75—2970.35, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 745.35—750.41, London 212.65—214.71. Curih 142)1.01—1428.08, New York 4362.54—4308.86, Pariz 289.60—291.00, Praga 183.36 do 184.46, Trst 365.27—368.35. Zagrebški promet je znašal 583.502 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 14.92, Nevv York 809.25, Bruselj 52.40, Milan 25.75, Madrid 42.215, Amsterdam 208.25. Berlin 124.80, Dunaj 58, Stockholm 76.90, Oslo 74.95, Kopenhagen 66.60, Praga 12.91, Varšava 58.28, Atene 2.90, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Helsingfors 6.62, Buenos Airee 0.795. Vrednostni papirji Zagreb. Drž. papirji: 7% invest, pos. 78.50 do 79.50, vojna škoda 374—377, 6% begi. obv. 65.50, 8% Bler. pos. 78.50—79.50, 7% Bler. pos. 68.50 do 69.50, 4% agr. obvez. 47—49. — Delnice: Narodna banka 5100—5800, Priv. agr. banka 260—265, Trboveljska 106 den. Belgrad. Dri. papirji: agrarji 48—48.50 (48.25), vojna škoda 374..50—375.50 (375—376), 6% begi. Obv. 66-66.25 (66.26), 7% Bler. pos. 68.25-68.75, 7% pos. Drž. hip. banke 72.50 bi. — Delnice: Narodna banka 58(10—5350, Priv. agr. banka 260 -263. Žitni trg Novi Sad. Vse je neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. PSenica: maj 15.40—15.50, zaklj. 16.80—15.40; junij 15.40—15.62, zaklj. 15.40—15.41. - Rž: maj 11.37 do 11.66, zaklj. 11.36—11.87; junij 11.46—11.65, zaklj. 11.40—11.42. - Koruza: maj 11.50—11.55, zaklj. 1.54—11.56; jnlij 1136—11.46. zaklj. 11.36 do 11.37. Chicago. Pšenica: maj 95.25, julij 92.50, september 92.625. - Koruza: maj 86. julij 79.50. - Oves: julij 47.25. RS: maj 57.50, Winnipeg. Pšenica: maj 8(5.875, julij 86.875, september 88.2». Dri. liga preteklo nedeljo V nedeljo so prvikrat nastopili vsi nasprotniki in zato je bil 'irogram tudi izredno pester. Pn tudi brez presenečenj ni šlo. Nas je seveda najbolj zanimal nastop Primorja, ki je Baskoveem odvzelo dve dragoceni točki. Zasluženo je zmagalo in so iz zadnja mesta, katerega je prepustilo Gra-djanskemu, prerinilo nn predzadnje. Tekmo je sodil pruv dobro g. Podubsky iz Zagreba, ki je v deseti minuti odredil onominutni molk v jročastitev spomina bla-gopokojnega kralja, najvišjega j>okrovitelja nogometnega športa. Igralci in občinstvo so mirno, stoje in odkriti počastili spomin svojega bltigopokojnegii vladarja. Tabela po nedeljskem kolu izgleda tako-le Hašk 5 4 0 1 11:6 8 Concordia 5 2 2 1 7:4 6 Hajduk 4 2 11 15:5 5 Slavija 0. 5 2 0 3 8:19 4 Jugoslavija 2 1 1 0 3:2 3 BASK 3 1 1 1 7:7 3 Slavija S. 1 1 3 11:11 3 BSK 2 1 0 1 4:2 2 Primorje 3 1 0 2 4:8 2 Gradjansk 2 0 0 2 1:7 0 Podzvezno prvenstvo V podzvezni ligi sta se srečali v nedeljo samo dve enajstorici in sicer mariborska Svoboda in Celje. Igra je ostala neodločena 2:2. Tabela v podzvezni ligi pa je ostala neizpremenjena: Železničar 10 6 2 2 27:20 14 Ilirija 8 5 2 1 31:10 12 CSK 8 4 4 0 24:11 12 Rapid 8 4 0 4 22:14 8 Maribor 10 3 1 6 13:29 7 Svoboda 10 2 3 5 12:48 7 Celje 8 2 2 4 13:16 6 Hermes 8 2 0 6 19:22 4 Pravilno! Žal moramo biti pogosto priče, kako pri športnih tekmah prevladujejo strasti in moinentana razburjenost. Vendar nam športniki, ki niso samo veliki tekmovalci, temveč tudi veliki možje, večkrat dokažejo, kaj je pravega športnika vredno, in take dogodke bi moralo vse športno časopisje najmanj tako natančno in izčrpno poročati in poveličevati, kot športne uspehe. Kajti obvladanje celega človeka je važnejše, kakor obvladanje mišic in tehničnih vaj. Pred kratkim se je vršil v veliki športni dvorani Pariza zimski teniški turnir. Sved Sehroder in Irec Rogers sta nastopila nasproti francoskemu paru Borottra-Bernari. Igra je bila že pred odločitvijo, še posrečena žoga in irsko-švdeski gostje bi zmagali. Sehroder je imel začetni udarec, v bližini mreže je stal Rogers na preži. Ostro je letela žoga tik mimo Irca na nasprotno jiolovico ter padla dobro plasirana, za Borottro nedosegljiva, malo j>red črto na tla. Sodnik je imenoval gosta za zmagovalca, čemur se francoska igralca, kakor tudi občinstvo ni protivilo. V tem trenutku pa pohiti Irec k nepristranskemu sodniku in poda sledečo izjavo: Začetna žoga mojega partnerja Schrbderja me je ob letu mimo na-lahko zadela, česar ni mogel nihče opaziti. Udarec je neveljaven, igra zaradi tega še ni končana. Prosim za pionovitev. — Tako se je zgodilo. Vendar sta imela gosta sedaj smolo Nasprotnika sta zmagala. Francozoma se je pozneje posrečilo celo poslati zmagovalca na turnirju. Usoda ni bila Ircu hvaležna, tembolj hvaležni so se mu pa izkazali gledalci ter ga nagradili za njegovo zgledno držanje s spontanimi ovacijami. In to s polno pravico! Nov svetovni rekord v plavanju. Nemci prirejajo zadnje čase tako zvane olimpijske preizkušnje, na katerih pregledujejo svoje najboljše športnike, ki pridejo v poštev za olimpijske igre. Tako so imeli tudi v nedeljo v Diisseldorfu veliko izbirno tekmovanje v plavanju, na katerem je postavil Sietas nov svetovni erkord v prsnem plavanji! na 200 m s časom 2:42.4, s čemer je prejšnji rekord Francoza Canonnela izboljšal za dve ueseuuki sekunde. Isto progo pa je preplavala gdčna Genenger v času 3:00.8, kar j »omeni nov evropski rekord, ker je prejšnjega držala Danka Jacobseu s časom 3:03.4. Končno pa je postavil tiseher nov nemški rekord v 100 in krav-lu s časom 5S.0 sekund. Samo »pori, katerepu pravila to lahko razumljiva in kutvrtuu borba je pritolodna, more pot t tU i po- puimen! Ako ličomo v-zrotk, b&knO poaUuit ona športna pa noga t>olJ prti j u M j tnui kol dru^a, za.kao privlači r.u* vrsta sporui maso glcdalcev, drutfu p« »t- kljub vtuunu trudu nt uhmv i*)v/.ua tou> viAiuo i>opulariio*bi, se prod liamJ kaj kmalu pojavi ruiituv: Ulitka razumljivost pravil ui s umu za lajlka tudi dober pregled igre ua tekmoval išeu je ziiac.iluiMt, ki ueuvoimio sluti kol merilo /.a priljubljenost iu iniplicu.uiejau mu pravila u:re, leui nuuij obiskovalcev ima lakmo, kolikor ra/.iuuUiveJSa so. toliko veeji Je interes inno&ioe lil toliko več je obiskovalcev. To se da kaj hitro dokazali. Nogomet, igra milijonov. Je s|>ort, katerega lahko Ludi »tujec* ua siiortueui polju takoj razuuie. Vidi ras-llč-tio ohleCoiiii mo&tvt iu npu&i, ila «re za to. .-.praviti fco^o v dobro zavarovana vtata Suraiika, kl pri tem spretneje ]tf>Mtopa, Je uiuvgala. Isti pregled nudi tudi rokomet. V draavali kjor *e goji, kaže v teku par lat otMiuJa moKocou raxvaj run /kot tur .-d pridobiva ta vodno iu>ve muožice. — Doku.,. oluiv^a je ru«by, pr ulic* akoro ueiKi/.uajia Urra. Tudi tukaj ne bojujeta dve moAivl eiK. proti drugemu. Tudi tn opazi InJUt, da w borijo za žogo. Ali potem se mu -.a v i j o v*e v temo. Enkrat sliSi o treh, enkrat o petih toMuib, k.1 »o m do-neglo. liorba postane tako ra unska nalova. Gimialuo-talk ne more več ■*],"liti, /ribava se fte nekolike nad pretopi, odide — Iu »c ue vrne nikoli več. Proti nnprUjubljenortti BiHirUi, pri kat«rom »e moj* računati, imamo univerzalno sredstvo, t. j. povrni'!ev i najenostavnejšim, lahko razumljivim formulam. Kjer J» to uiogo,\e, ho se dedaiusko tudi ie potrudili. Tako praj ul bilo mogoče pri umetnem skakanju zjialeilovati po Muurzuih oc«n. šele ix> tok mt se je prKelo rai-uuauje n« dolg« in Simko a koeficijenti tež.kore, srednjo vitalnostjo in sliouim, kar naj bi napravijo subjekt!-vne oeeue po možnosti pravilne in objektivne. l*os!c»lle.a pa Je bila: plavalne taktne ho »e že davno kom'j>le. skakaAi in vneteJAi gledalci pa so Se vedno c\akali na dol<*Ml«v inuurovaJea po točkah. Ni čuda, če eledajci ni«o kaz-ab ui Uvke borbe nobenega zanimanja In uporabljajo ninet no skakanje in skakanje s stolpa kot dobrodošel odmor. — Sedaj se pa ra/.gl^u«! število ločk takoj skoka ln gledalec z lahkoto nnaleduje rav.llko med enim tn drn irtm konkurentom. Vfcaalh tako dolgočasna skakanj« sedaj ravno najbolj privlačujejo gl ednina, ki jUl opazuje z zanimanjem. Mnogokrat s« seveda takšne ponuo merjenju. Šole s pomočjo markacije z, zn.«tnvie-nmi katero se pri na« u pel j ali lansko leto nn kalkativkih iirrah v fcagrobn se Je dvligniln nekoliko teneten. Id Je oder sila te vnje. Sedaj vidi gledalec v vsakem tre nntiVtl, kako daleč le posamezni tekmovalen vrgel nI1 strnil in koliko Je oddaljen od rekorda. Gledalcu -c s tem v7,bndl zanimanje, se navduSI in pridobljen Je kiV sta-len trnffl. Kakor pri omemjemom mgbjjn, tako so tudi splošno nepoznana pravila pri z vzhoda nrlneSenont jittiilsu in prosti (ameriikan-skO rokoborlFi, ki ne dopuste, dn hi se trt dve sestri tako priljubljene grško.rimske ro' .,borbe razvili Kake nepriljubljene so zmage po točkah pri l>oksu. za to ne manjka dokazov To Je biJo samo nekaj primerov, ki bi se dn,; poljubno rarzmnožiti. Kolikor primerov bi tudi nnvedel, wl M Sin«11 Mimo kot dokaz, da se mora stremeti v sportn vedno bolj za tem, da »o tndi g!edn.leu-la1Un Tt.i Tirnvi vse koliVor mogoče Jasno. Zmngovnloi v tej borbi l>odo ostalo vodno one športne panogo, kl Be ne spu-S'vnJo v ti 1V a k e komplltcaelje. Gledalec more namreč sa twi takrat borbo dof.lvctt. Se Jo tniH rnztime. L. ef. ZKK Hrrmr*. Centralni odbor. Prvn -seja Ttovob.-rolleneign odbora bo drevi točno ob 1*15 r lokalu na glavnem kolodvoru. Prosijo se t«1 gosiiodje. da se iste zamestjivo ndeleie! Poior gostilničarji, gospodinje, neveste itd. Preden kupuaete belo ali surovo tkamino za namizno, posteljno in telesno perilo, zahtevajte v-z/orce (brezplačno) od tvrdke Pavla Stran.sky, tov zalogo, Tržič. Vata iin predira tndi vedno v zalogi. Najmižje cone! En sam poekns Va« prepriča o kakovosti blaga. ROOTES Ltd. LONDON PRVOVRSTNI ANGLEŠKI AUTOMOBILI ZNAMKE NAJPRIMERNEJŠI ZA NAŠE RAZMERE IZLOŽBENI PROSTORI D U JI LOP - GUNDUlIČEVU UL. 7 ZAGREB Otvoril sem trgovino s sadjem in zelenjavo na Miklošičevi cesti 5 poleg Orand Holela Union v bivšem paviljonu cvetličarne Korsika. Cene konkurenčne, kvalitela prvovrstna. Se priporočam Ludvik Korte. Zapustil nas je za redno naš nad vee ljubljeni soprog, oCe, brat, »trle ki »rak, (Jo »p od Franc Jernejčič železniški uadsprevodnik v pokoju dne 7. L m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 9. aprila 1935 ob petih popoldne izpred mrtvašnice državne splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste -Ljubljana, dne 8. aprila 1935. Globoko žalujoči: Katarina, soproga; Josip, Franc, Stanko, Mirko, sinovi; Anica, hčerka — ter vse ostalo sorodstvo, * jgj POMARANČE $panslce (specfjelna znamka Zlati Jelen) Jalta (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne) le pri špecijalni uvozni trgovini Največja izbiral fl STEU A L PIEIICK trgovina s sadjem na debelo LIMONE I inhlianapoJaCar,ef ^ LJUV1| Uliti knezo škofijska pala v največji izberi ln vedno sveže kakor tudi razno drugo juino sadje in zelenjava Kvalitetno blago 1 Najnižje cene! palača Zahtevajte ponudbe I (Pridite in oglejte si... Moške obleke.......Din 2SO-- damski plašči....... „ 170*~ otroške obleke......„ 75*- modne hlače....... „ 70*- Hubertus plašči za dame . „ 250*« Hubertus plašči za moške . . 292*« A NT. KRISPER Mestni trg 26 LJUBLJANA Stritarjeva ul. 1-3 Tinčkove in Tončkove prigode 2. Proračun za popravilo splava »Zdaj pa preudariva, kaj potrebujeva, da spraviva splav spet v red,< je dejal Tinček. Po kratkem premišljevanju sta ugotovila, da potrebujeta: 2 zvitka strešne lepenke, 12 okenskih šip, 1 pečno cev, zavitek žebljev, čeber barve — da, tudi 2 tečaja za vrata potrebujeta. To bi bilo za enkrat Kmalu nato sta že peljala nakupljene reči k splavu. »Vzemita nas s seboj!« so spotoma prosili otroci. >Zdaj ne,< sta odklonila. >Saj vidita, da imava polno. Na poti nazaj vas vzemeva v voz. Na svidenje!« Tonček je pognal avtomobil. Glasno ropotajoč je oddrdral. MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din 1*—; ienltovenjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za malt oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako] prt naročilu. — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm tieoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZlU znamko. Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Pouk Italijanski pouk privatni, želim prejemati, Ponudbe upravi »Slov.« pod »Privatni pouk« 3960. ilužbodobe Sprejmem potnika verziranega v čevljarski stroki, vojaščine prostega, neoženjenega, po možnosti avtovozača, za potovanje po vsej Jugoslaviji, proti fiksni plači. Nastop takoj. Ivan Prešern, tov. čevljev, Kranj. (b) Monter vesten, samostojen, za vodovodno instalacijo, z več letno prakso - se sprejme takoj. Maks Ussar, Maribor, Gregorčičeva 17. (b) Trgovski pomočnik agilen, mlajša moč, mešane stroke, se sprejme takoj v manjšo trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe s sliko in zahtevki plače ter znamko za odgovor |e poslati upravi »Slov.« pod značko »Agilen« 3969. (b) Dva kroj. pomočnika sprejme v stalno službo Dolinšek Karol, Kamnik. Zanesljivo osebo s potrebnim kapitalom sprejme vpeljana tvrdka kot zastopnika. Deloval bi samostojno v dravski banovini z živo perutnino ter eventuelno z morskimi ribami. Ponudbe pod št. 40089 na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9. Čevljar, pomočnika za šivana dela sprejme takoj Alfonz Zamik, Ga-jeva 9. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 IDEE33 IŠČEJO: Iščem 1 veliko event 2 majhni svetli sobi v strogem centru za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Atelje« št. 3957. (m) Posestva Droben oglas r *Slarmen* posestvo ti hitro proda; ie ie rut gotovim denarjem oai kupca ti t kniiiico da. Posestvo naprodaj V Zabnici pri Škofji Loki je naprodaj lepo posestvo: hiša, gospodarsko poslopje, ca. 14 ha zelo rodovitne zemlje; 6 ha leži tik ob hiši, vrt in njive, 6 ha je po večini zaraščenih gozdov, ostalo travnik. Več se poizve pri: Fr. Juvan, Ljubljana, Šmartinska cesta 26. (p) Novi hiši ob Dunajski cesti, zraven Ljubljane — prodam za vsako ceno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »40.000 Din gotovine« št 2915, lp) Kupimo Pisalni stroj dobro ohrajen, kupimo. Najnižje ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stroj« 3720. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, mvelit. Ljubliana Wolfova uliea št. 3. I Automofor i Avtomobilisti! Vaš avto Vam nanovo liča ali tapecira pri strokovni izvršitvi najceneje Martin Mali, Avto »Duco« ličanje in tapetništvo, Domžale, f GldSbd R. WarB>ineh najstarejša ivornica klavirjev Ljubljana Gregorčičeva ul. 5 I. Prodaja inozemskih in lastnih izdelkov StroUovnjaška popravila in uglaševanje Najcenejša iipo^ojevalnica Obročna odplačevanja ij/OTPffn Ce avto sv o) stan proaa/uS oP motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Stoventev rta r maniSP inserat ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« Kravje maslo (kuhano) razpošilja v vsaki množini Franc Senčar, trgovec, Mala Nedelja. (1) Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubliana, Sv. Petra cesta 14. (1) Narodna noša kompletna, naprodaj. Poizve se pri podruž. »SI.« v Trbovljah. (1) Damske torbice, potoval, potrebščine, denarnice itd., dobite poceni pri J. Karlo, Maribor, Trg Svobode 6. Naročila in popravila izvršujem točno in solidno. Telefon 2059 ✓N PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica 8i. 5. Grobnica pri Sv. Križu naprodaj. • Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 1000-3976. (1) širile »Slovenca«! *J|z9 KMETIJSKA ZADRUGA in LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V BRASLOVČAH javljata žalostno vest, da je na svojem domu v Gor. Gorčah št. 7 po daljši bolezni zaspal v Gospodu ust&novnik in odbornik obeh zadrug, vzorni oče, gospod AVGUST MAROLT v 60. letu starosti, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega zaslužnega pokojnika bo v sredo, dne 10. t. m. ob desetih dopoldne v Braslovčah. Katoliškemu vzor-možu ohranimo trajno hvaležen spomin. V Braslovčah, dne 8. aprila 1935. np,h ranah, poškodbah, opeklinah, hrastah, lišaiih, turih, starih ranah sfiiffi „FITONIN" Steklenica Din 20 - v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici Din 50 -. Poučno knjižico št 15 posije brezplačno „F1 TON» dr. z o. z., Zagreb 1-/8. (Reg.Pod Sp.br.i28i ,.d 28. vit. 1933, Primož Trubar 19 Dne 4. aprila 1548 so se glasili ob devetih dopoldne vsi zvonovi ljubljanskih cerkva. Naznanjevali so čas, ko bo našel pater Tomaž zadnji počitek v blagoslovljeni zemlji. Ne samo Ljubljančani, temveč tudi okoličani so bili zbrani v velikem številu pred minoritsko cerkvijo, da spremijo slavnega govornika in vnetega spovednika na pokopališče. Ob devetih so vzdignili pogrebci krsto z mrtvaškega odra na samostanski porti in jo nesli v cerkev. V spremstvu mnogobrojne duhovščine je stopal na čelu sprevoda sam škof Urban Tekstor, da je s tem pokazal svojo hvaležnost pokojnemu gorečemu delavcu v dušnem pastirstvu. Po škofovi slovesni maši je stopil na lečo minoritski provincial, orisal patra Tomaža vzglfcdno življenje in mu spregovoril zadnje besede v slovo. »Pater Tomaž je bival že od mladih let v Ljubljani« — je razlagal pater provincijal. »Pokojnikov oče je prišel iz mesta Saizburga ter se naselil kot trgovec med nami. Njegov sin je kazal že kot otrok posebno veselje do učenja in molitve. Vsak dan je stregel pri mašah v tukajšnji cerkvi. Deček je bil redovnikom tako všeč, da so ga sprejeli v samostan in ga poučevali v potrebnih vedah. Postal je mašnik, duhovni pomočnik in sloveč pridigar. Ne bom govoril o tem, koliko poslušalcev je potrdil v veri, koliko jih odvrnil od krivoverstva in koliko jih nazaj pripeljal na pot zveličanja. Zdaj ga je pa tako naglo ugrabila neusmiljena usoda! Nikar ne ugibajmo, kdo bi bil kriv njegove smrti. »Ne sodite, da ne boste sojeni!« — tako govori Gospod. Uklonimo se nerazumljivim božjim naredbam in molimo za dušni mir dragega pokojnika.« Po opravljenih molitvah se je razvil veličasten sprevod na pokopališče k Svetemu Petru. Ne samo duhovniki, temveč vsi spremljevalci so nosili v rokah prižgane sveče. Pri odprtem grobu je izrekel škof, prevzet ginjenosti, sledeče kratke besede: »Počivaj v Bogu, neustrašeni borec za versko edinost! Veliko izgubljenih si privedel v naročje katoliške Cerkve. Upamo, da si prejel za svoj trud večno plačilo.« Potem se je množica razšla. Zavedala se je velike izgube moža, iztrganega v krepkih moških letih iz srede apostolskega dela. Takratna zdravniška veda ni mogla dognati pravega vzroka smrti, zato se je ljudstva toliko bolj oprijemala misel o zločinstvu. »Kdo je bil zmožen storiti kaj takega?« — so vpraševali drug drugega. Gledali so okrog sebe, če bi bil kak Trubarijanec pri pogrebu, toda nobenega niso opazili. Zelo previdni so bili drugoverci, da se ni v dan pogreba nobeden prikazal med ljudstvom. Množica je bila tako razdražena, da bi bila lahko nastala iz neznatnega povoda velika nesreča. Opomniti moramo, da je imelo ljudsko suntničenje še večjo podlago v tem, ker je prav tisto leto par mesecev poprej umrl v Novem mestu frančiškam pater Janez za ranami, zadanimi mu od nekega luterana. Po smrti patra Tomaža so protestanti mirnejše dihali. V Ljubljani ni bilo zdaj nobenega govornika, ki bi bil s tako prepričevalno silo žigosal odpadnike in njih verske zmote, kakor jih je pokojnik. Zato pa katoličani niso več tako obiskovali minoritske cerkve kakor poprej. Redovnikom so usahnili dohodki, miloščine je bilo vedno manj in samostan je prišel skoro na nič. Tako zelo se je poznala izguba enega človeka. Pa tudi luteranstvo ni posebno napredovalo. Glavna ovira je bila ta, ker Trubar ni smel javno govoriti. Njegovi pristaši so prosili na vse strani, da bi njih voditelj zopet nastopil kot pridigar, toda ničesar niso mogli doseči. Zadnje upanje jim je bil mogočnjak Ivan Ungnad, duša vsega luteranskega delovanja med plemstvom. Ungnad je bil takrat vrhovni poveljnik za Štajersko, Koroško, Kranjsko in Hrvaško. Imel je velik vpliv po vseh teh deželah, pa tudi on ni mogel pomagati novovercem. V še večji veljavi je bil pri kralju škof Tekstor. Tekstor in njegov mogočni nasprotnik Ungnad sta živela v hudih verskih bojih, toda škof je ostal zmagovalec Ungnad je moral odložiti čast vrhovnega poveljnika in se izseliti v Wiirtenberg. Luterani so premišljevali, kaj bi ukrenili v tem obupnem stanu. Sklenili so, naj njih vodja zopet začne pridigovati v špitalski cerkvi svete Elizabete. Trubar, čeprav izobčen iz družbe katoličanov, je storil po njih volji. Toda ni govoril trikrat ali štirikrat, ko je prišel kraljevi ukaz, da mora zapustiti avstrijske dežele. Ukaz je bil utemeljen s tremi stavki: »Trubar je smel priti iz Trsta v Ljubljano le s tem pogojem, da ne bo javno nastopal v cerkvi. Tega pogoja se ni držal, za to je zdaj nemogoča vsaka pritožba zoper izgnanstvo V enem mesecu mora zapustiti Avstrijo.« Kranjski protestanti niso imeli nobenega orožja več, da bi se ž njim branili. Trubar pa tudi ni dosti premišljeval, kam bi odšel. Saj so sinovi kranjskih plemičev in meščanov ooisko-vali šole v nemških krajih. Mesta Tubingen, Wittenberg in Jena so jim nudila višjo izobrazbo, v njih so bila središča luteranstva in najbolj iz njih je dohajala k nam nova vera Tja v krog nemških predikantov je nameril Trubar svoje korake. Tam v družbi verskih reformatorjev je želel delovati v prospeh Lutrovega evangelija ter seznanjati ž njim tudi svoje rojake v slovenski domovini. DVANAJSTO POGLAVJE. Slovo od domovine. Trubar ni dolgo odlašal z odpotovanjem v Nemčijo. Dobro vedoč, da ni mogoča nobena pritožba zoper izgnanstvo, je kmalu uredil svoje stvari. Glavna želja, ki jo je imel pri slovesu, je bila ta, da bi Slovencem oznanjeval evangelij vsaj s pisanjem in tiskom, ker ga ne more več z govorjenjem. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei, Urednik: Viktor Cenčič.