Na Goriškem prvi Turnir brez meja, edinstven nogometni dogodek Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 7. OKTOBRA 2008_ Št. 238 (19.328) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" o= dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € Panika je odveč, skrbi pa so utemeljene Vlasta Bernard Čeprav so politiki in bankirji v Italiji še včeraj zagotavljali, da je položaj pod kontrolo, da so tukajšnje banke trdne in da se državljanom ni bati izgube niti enega evra, je včerajšnji potres na svetovnih finančnih trgih močno prizadel tudi Italijo. Prvi mož največje in najbolj mednarodno po-zicionirane banke Unicredit je še v petek trdil, da so pri njih mirni, da torej ni nobene nevarnosti. V nedeljo pa je na vrat na nos sklical upravni svet, v katerem sedijo največji lastniki banke, in jim pokazal načrt za dokapitalizacijo, ki je bil brez dvoma pripravljen že veliko prej, nedvomno že v petek. Alessandro Profumo, ki je bil vzor modernega italijanskega bankirja, cenjenega tudi v tujini, si je v nekaj urah zapravil ugled, z njim pa tudi - in to je najhujše - zaupanje. Ne glede na to, da bo kriza veliko globlja in daljša, kot bi lahko sodili po pomirjujočih izjavah odgovornih za finančne in državne sisteme, pa to še ne pomeni, da se morajo državljani in mali varčevalci bati za svoje prihranke. Italija je tudi s tega vidika država močnih jamstev, morda najmočnejših v Evropi. Sredstva na tekočih računih v bankah so namreč zajamčena do višine 103 tisoč evrov, mirne (in zato tudi nizko donosne) oblike vlaganj prihrankov, kot so državne obveznice, pa niso v nevarnosti. Velika večina državljanov namreč nima delnic izpostavljenih družb, ne špekulira na borzi in se tudi ne poslužuje izvedenih instrumentov, v katerih se skriva veliko pasti. Zato lahko mirno spimo, a hkrati tudi (pobožno) upamo, da kriza ne bo terjala dodatnega davkoplačevalskega denarja. london/berlin/washington - Borze so se včeraj znašle v globoko negativnem območju Strah pred finančno krizo Svetovne borze strmo navzdol V okviru držav EU iskanje dogovora o nujnih ukrepih praprot - Ob 60-letnici postavitve spomenika Množični poklon padlim Častni gost je bil Milan Kučan - Po uradni proslavi so v šotoru priredili partizanski miting PRAPROT - Vaška skupnost Praprot in devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI sta v nedeljo priredili svečanost ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB iz Prapro-ta. Slavnostni govornik je bil nekdanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, kulturni program pa sta obli- kovala nastopa Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič in nabrežinske godbe na pihala. Na 5. strani LONDON/BERLIN/NEW YORK - Strah pred nadaljnjo poglobitvijo finančne krize in morebitno recesijo je vnovič zamajal svetovne borze. Iz Evrope prihaja vse več informacij o težavah finančnih institucij; ukrepi za njihovo reševanje pa terjajo čedalje več finančnih sredstev.Svetovne borze so se znašle globoko v negativnem območju. Vlagatelji na evropskih borzah so panično razpro-dajali delnice, v rdečem se je končalo tudi trgovanje na azijskih in arabskih borzah, v Rusiji pa so zaradi krepkih padcev celo vnovič začasno zaustavili trgovanje. Na 25. strani Brambovci podpihujejo sovraštvo proti manjšini in Sloveniji Na 3. strani Posvet o ločenem zbiranju odpadkov Na 6. strani S predstavo za dijake SSG začelo sezono Na 7. strani Kučan presenečen nad podvigom obnove Rubijskega gradu Na 20. strani Na števerjanskem odru in v goriški galeriji utrip Koroške Na 21. strani gorica - Po napovedih dežele bo dokončana leta 2013 Prihodnje leto začetek del za avtocesto Gorica-Vileš GORICA - Avtocestni odsek Gori-ca-Vileš bo dokončan leta 2013, je prepričan odbornik dežele FJK Riccardo Ric-cardi. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je v vlogi izrednega komisarja za avtocesto Trst-Benetke včeraj na goriški občini podpisal akt, ki bo omogočil sklic konference javnih ustanov pred 21. oktobrom in bo sprožil postopek za razlaščanje zemljišč vzdolž hitre ceste. Gradbena dela za prekvalifikacijo hitre ceste v avtocestni odsek se bodo začela v letu 2009 in bodo potekala na 17 kilometrov dolgi progi, ki jo bodo razširili za dodatnih deset metrov. Napovedanih je 900 razlastitev, celotna investicija pa znaša 172 milijonov evrov. Na 19. strani / ALPE-JADRAN Četrtek, 9. oktobra 2008 134 koroška - Ob bližajoči se 88. obletnici plebiscita Brambovci ponovno podpihujejo sovraštvo proti manjšini in Sloveniji Haider ima uspeh BZO na volitvah za potrdilo svoje manjšinske politike - Škandalozen koledar KAB CELOVEC - Letošnje praznovanje 88. obletnice koroškega plebiscita (10. oktobra leta 1920), ki bo doseglo svoj višek konec tedna z uradno proslavo na dvorišču deželne hiše v Celovcu, že meče temne sence na deželo. Odgovorne zato so predvsem nem-škonacionalno usmerjene domovinske organizacije na čelu z Zvezo bram-bovcev (KAB), njim pa so se priključili tudi že nekateri vidni koroški politiki na čelu z deželnim glavarjem Jorgom Haiderjem. Predsednik KAB Fritz Schretter je na svojem tradicionalnem zborovanju konec tedna v Celovcu vnovič svaril pred slovenskim teritorijem na Koroškem in sovražnikom onstran Karavank, ki da se še ni odpovedal ozemeljskim zahtevam po Koroški. Deželni glavar Haider pa je - kot slavnostni govornik na zborovanju bram-bovcev - odkrito podprl dejavnost te nemškonacionalne organizcije, izid preteklih državnozborskih volitev, ko je BZO na Koroškem zbral skoraj 40 odstotkov glasov, pa je tolmačil kot potrdilo svoje manjšinske politike na Koroškem. Ob tem je trdil, da je zakon o narodnih skupinah na Koroškem v celoti uresničen in da ni več nobene potrebe po nadaljnjih ukrepih v korist slovenske manjšine na Koroškem, posebej na na področju dvojezičnih tabel. Protimanjšinsko dejavnost KAB sta na zborovanju izrecno pohvalila tudi poslanec ljudske stranke (OVP) Stephan Tauschitz ter celovški župan Harald Scheucher, ki prav tako pripada ljudski stranki. Oba sta poudarila, »da je Koroška lahko ponosna, da ima tako aktivno organizacijo.« Drugačno je mnenje socialdemokratskega podpredsednika deželnega šolskega sveta Rudolfa Alters-bergerja, ki je opozoril na nov škandalozen primer podpihovanje sovraštva do koroških Slovencev in do Slovenije. Zveza koroških brambovcev je namreč izdala koledar, v katerem med drugim piše, da se Slovenija do danes ni odrekla teritorialnim zahtevam do Koroške, koroški Slovenci pa da so pri plebiscitu vsi glasovali proti Avstriji. Altersberger je koledar označil za pot-varjanje zgodovine in sedanjosti ter zahteval, da KAB takoj umakne škandalozni koledar. Hkrati je ostro kritiziral tudi kulturni oddelek dežele, ki je finančno podprl izdajo tega hudo spornega koledarja. Ivan Lukan Tudi pred dvema letoma je bila uradna slovesnost ob obletnici koroškega plebiscita na dvorišču deželne palače v Celovcu arhiv koroška - Prvi »dom« na Svinjski planini Haider zdaj ustvarja posebne domove za azilante CELOVEC - Koroški deželni glavar Jörg Haider je uresničil svojo napoved, da bo prosilce za azil, ki so - baje -storili kazniva dejanja in »ogrožajo varnost Korošcev«, namestil »v krajih, kjer bodo izolirani od koroške družbe.« Kot je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu potrdil, so po nalogu dežele v nekem nekdanjem domu za mladince na Svinjski planini v okraju Velikovec uredili »poseben dom« (Haider), v katerem bodo lahko namestili do 50 prosilcev za azil, ki so storili kazniva dejanja. Lokacija doma je sredi gozda na nadmorski višini 1200 metrov, azilante pa naj bi nadzorovali posebni nadzorniki. Po prvih informacijah naj bi v dom že pripeljali pet prosilcev za azil, in sicer z avtobusom koroškega nogometnega prvoligaša Austria Kärnten, pri katerem je bil Haider še pred nekaj meseci tudi predsednik.... O njihovem transportu na planino in njihovi nastanitvi v domu pa dežela ni informirana kot tudi ne pristojno okrajno glavarstvo in župan občine (Grebinj), na območju katere Jörg Haider je lokacija novega »posebnega doma«. Najnovejša akcija koroškega deželnega glavarja je medtem že naletela na močno ogorčenje med ostalimi političnimi strankami in nevladnimi organizacijami na Koroškem in v Avstriji. Deželna svetnica Nicole Černic, referentka za socialna vprašanja pri koroški deželni vladi, je poudarila, da je treba takšno dejanje takoj preprečiti in se mora koroška javnost upreti takšni politiki in ravnanju, ki spominja na čase, ki so mnogim še živo v spominu. Oceni socialdemokratske deželne svetnice se je pridružil tudi govornik Zelenih Ralf Holub. Poudaril je, da je treba Haider-ja takoj ustaviti. Na nesprejemljivo obravnavanje tujcev in azilantov na Koroškem je opozoril tudi Akcijski komite za več človečnosti in tolerance. Ze kot soustanovitelj iniciative Pravna država in demokracija marca letos je njen odvetnik Far-had Paya opozoril na zelo problematičen položaj prišlekov in ljudi, ki zaprosijo za azil, Haiderjevo najnovejšo akcijo pa je odločno obsodil. Kot je znano, je Haider poleti letos hotel izgnati iz Koroške skupino desetih prosilcev za azil, toda notranje ministrstvo mu je to preprečilo s tem, da je avtobus z azilanti ustavilo na meji med zveznima deželama Koroško in Štajersko in ga poslalo nazaj na Koroško. Haider je posjus izgona skupine, v kateri je bila tudi mati z otrokom iz Mongolije, utemeljil s tem, da so storili kazniva dejanja. Notranje ministrstvo pa je sporočilo, da nihče od njih ni bil pravnomočno obsojen. (I.L.) Kongres furlanskega Filološkega društva CODROIPO - Furlansko filološko društvo načrtuje tudi mednarodno dejavnost. Na nedeljskem kongresu je padel predlog, da bi ustanova pri nas in v tujini promovirala ustanovitev evropske agencije za manjšinske kulture in jezike. Slednja naj bi imela sedež v Vidmu, kot je svojčas predlagal predsednik Dežele Renzo Tondo. Na kongresu je uvodno poročilo imel predsednik društva Lorenzo Pelizzo, ki bo najbrž potrjen na tem mestu. Italijanski filmi v Cankarjevem domu LJUBLJANA - Od četrtka, 9. do srede, 15. oktobra bo v Cankarjevem domu v Ljubljani prikaz italijanskega političnega filma od leta 1968 do danes. Prvi bo na ogled film Konformist (Il Conformista) režiserja Bernarda Be-troluccija. Pobudo prireja Cankarjeve dom v sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Ljubljani in z osrednjo italijansko kinoteko (Cineteca nazionale). Program je na voljo na spletni strani Cankarjevega doma: www.cd-cc.si. Policija zaradi Šentvida ovadila dve osebi z Darsa LJUBLJANA - Ljubljanski kriminalisti so v teh dneh zaradi odpada protipožarnega ometa v stari galeriji predora Šentvid 1. julija in 6. avgusta letos na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper dve osebi v Družbi za avtoceste v RS (Dars). Ovadeni sta za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Kot je znano, so najdražji predor v Sloveniji, katerega vrednost znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostroj-no opremo pa 135,7 milijona evrov, slovesno odprli 1. julija. Nekaj ur po odprtju pa so predor zaradi odpadanja protipožarnega ometa zaprli. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel, v mesecu dni pa je bil nato zaradi sanacije še nekajkrat začasno zaprt. Morski pes pri Visu huje poškodoval Slovenca ZAGREB - Morski pes je včeraj zjutraj v zalivu Smokova pri hrvaškem otoku Vis napadel in huje poškodoval slovenskega državljana, je na svoji spletni strani poročal Jutarnji list. Po navedbah Slobodne Dalmacije gre za 43-letnega potapljača iz Ljubljane, morski pes pa ga je ugriznil v nogo. Zagrebški časnik dodaja, da so ga pred morskim psom rešili kolegi, ki so ga nato odpeljali v ambulanto v mestu Vis, nato pa s helikopterjem v splitsko bolnišnico. trst - Bivši predsednik FJK Illy: Politike sploh ne pogrešam... TRST - »Politike v tem trenutku res ne pogrešam«. Tako Riccardo Illy ob včerajšnji uradni predstavitvi kmetijskega podjetja Mastrojanni, ki ga je kupila skupina Illy. S temi besedami je nekdanji predsednik Furlani-je-Julijske krajine spet odločno zanikal govorice, po katerih naj bi znova razmišljal o sodelovanju na politični sceni. »Sedaj se ne ukvarjam s politiko, ki mi ne manjka. Trenutno sem angažiran z drugimi izzivi, predvsem s tistimi, ki zadevajo družinsko podjetje,« je novinarjem še povedal Illy. Tudi s politiki, ne samo s politiko, je prekinil vse stike, je dodal. Včerajšnje sodelovanje na predstavitvi toskanske-ga vina je bila ena redkih priložnosti po volilnem porazu, na katerem se je bivši predsednik pojavil v javnosti. Illy, kot znano, ni nikoli želel javno komentirati svojega volilnega poraza. Nekaj dni potem se je s telefonskim sporočilom zahvalil uslužbencem deželne uprave, potem pa spet kroma molk. Tednik Espresso je nekaj tednov po volitvah anticipiral nakup s strani družine Illy kmetijskega podjetja v To-skani. Tudi ob tej priložnosti Illy ni želel govoriti o politiki, tednik pa je v istem članku objavil nepreverjene govorice, da razmišlja o kandidaturi na evropskih volitvah 2008. Celo, da mu je evropsko kandidaturo ponudilo državno vodstvo Demokratske stranke, ki tega ni nikoli potrdila, a tudi ne zanikala. Včerajšnje Illyjeve besede vsekakor dokazujejo, da mu je politika, vsaj za sedaj, zelo daleč. trst - Po objavi pregleda na spletni strani slovenske vlade ■ • •• « Itv v »Izmenjava« mnenj in stališč med Piccolom in našim dnevnikom TRST - V Piccolu in v Primorskem dnevniku že nekaj tednov beremo članke in mnenja, ki jih je spodbudil krajši pregled zgodovine slovenskega naroda, objavljen na spletni strani slovenske vlade ob koncu predsedovanja EU. Prvi se je v italijanskem časniku oglasil politolog Paolo Segatti, svoje mnenje pa so nato med drugim objavili Stelio Spadaro, Renzo Codarin, Alessan-dro Maran in Sergio Bartole. S pojasnilom v zvezi z zemljepisnim terminom Primorska se je oglasil tudi slovenski generalni konzul Jože Šušmelj. V našem časopisu sta o teh vprašanjih med drugim razmišljala Jože Pirjevec in Samo Pahor. Prav njemu v sobotnem Pic-colu odgovarja Bartole, ki glavno pozornost namenja evropski okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin, zlasti pa konceptu t.i. etničnega ozemlja. Strokovnjak za ustavno pravo izraža željo, da bi se Sergio Bartole kroma v tej javni razpravi, poleg Sama Pahorja, oglasili tudi drugi Slovenci, zlasti tisti, ki so zasebno podprli njegova stališča. Poleg tistih, piše Bartole, ki ne soglašajo s Pahorje- vim konceptom etničnega teritorija. Pisec razglablja o vsebini omenjene evropske listine in zavrača Pahorjeve očitke, da tega dokumenta ne pozna. Bartole glede tega izpostavlja, da je kot izvedenec italijanske vlada neposredno sode- loval pri oblikovanju omenjenega dokumenta in da je bil nato štiri leta član posvetovalnega odbora za njegovo izvajanje. S svojimi stališči Pahor gotovo ni naredil usluge slovenski manjšini, je prepričan Bartole, prej nasprotno, »saj zagovarja ideološka stališča, ki so povzročila v bližnji preteklosti toliko zla na Balkanu ter v preteklosti v srednji Evropi«. Težke besede, katerim pisec dodaja oceno, da predstavljata etnonacionalizem in etnocentri-zem prekletstvo za naše kraje. Pri tem navaja primer nedavno sprejetega deželnega zakona za zaščito furlanščine. Kljub ostrim in polemičnim stališčem Bartole izraža upanje, da se bo javno soočenje o teh vprašanjih nadaljevalo. To je tudi naša želja, saj gre za vprašanja, ki ne zadevaj samo preteklosti, temveč zadevajo tudi sedanjost in prihodnost tega našega prostora. 4 Torek, 7. oktobra 2008 GOSPODARSTVO Omizje na včerajšnji pokušnji Brunella posestva Mastroianni kroma kulinarika - Terra Carsus v restavraciji Križman V Repnu zelo slasten prikaz inovativne čezmejne kraške kuhinje trst - Včeraj na razstavi v bivši ribarnici predstavili novo vejo proizvodnje družinskega obrata Illy: Poleg kave odslej tudi vrhunsko vino Brunello Podjetje odkupilo vinarsko posestvo Mastroianni na območju Montalcina TRST - Podjetje Illy je naposled vstopilo še v svet vinske proizvodnje in to na najvišji ravni, kar je tudi sicer doslej veljalo za izbire družine Illy. Z odkupom podjetja Mastroianni iz Montalcina se Illyjevi pravzaprav vračajo v kmetijski sektor, saj je bil ded bratov Illy, ki danes vodijo podjetje, nekoč že istrski vinogradnik. Kot je na včerajšnji predstavitvi in pokušnji vina povedal Riccardo Illy, se je podjetje ob kavi bavilo še s čajem in čokolado, prevzem toskanskega vinarskega podjetja pa sodi v razvojno usmeritev podjetja in je sad spleta okoliščin. O teh je spregovoril Riccardov brat Francesco Illy, ki bo v Toskani vodil podjetje, za katerega bo kot doslej strokovno skrbel upravitelj in enolog Andrea Marchetti. Francesco Illy je redno zahajal v Toskano, kjer je pred leti kupil kmetijsko podjetje, ki meji ravno na vinarsko posest Mastroianni. Takrat še ni vedel, kako se bodo stvari razvijale, izjemna lepota to-skanskih gričevb v okolici Montalcina pa ga je nezadržno pritegnila. Tako je spoznal sosede posestva Mastroianni. Kakovost proizvodnje vina Brunello je na posestvu od leta 1975 dalje stalno rasla, po smrti lastnika pa se sinovi niso mogli sporazumeti o nadaljnjem upravljanju imetja. Tako je prišlo do licitacije, pri kateri si je lastništvo zagotovilo podjetje Illy in začela se je nova zgodba. Nova sicer le do neke mere, saj bo strokovno vodstvo še naprej ostalo v rokah Marchettija, proizvodnja pa bo v režiji skupine Illy gotovo dobila dodaten impulz. Včerajšnjo predstavitev je spremljala pokušnja petih vin proizvodnje Mastroianni, ki ima sicer na seznamu šest vin. Pokušnja je bila oplemenitena s prisotnostjo in ocenami številnih poznavalcev in strokovnjakov, kar je izzvalo tudi zanimivo razpravo in komentarje, ki jih je usmerjala znana izvedenka Rossana Bettini, ki je sicer tudi voditeljica pokuševalnega centra Trgovinske zbornice Expo Mittelsc-hool v ulici San Nicolo. Naj strnjeno navedemo vtise s pokušnje. Prvi je bil na vrsti Rosso di Montalcino 2005. To je v bistvu mlajša varianta vina Brunello, ki je prav tako pridelano iz grozdja sangiovese grosso. Vino je bilo še mlado in sveže, z nekoliko manj telesa kot so starejši Brunelli, zato pa toliko pitnejše in živahno, z izrazito aromo gozdnih sadežev. Sledilo je rosso di Montalcino 2006, ki je bilo po ocenah nekaterih prisotnih strokovnjakov bolj harmonično od predhodnika, v tretje pa so v kozarce nalili toscana igt rosso S. Pio, letnik 2004. To vino je za podjetje kot tudi za območje Montalcina nekakšna izjema,saj gre za mešanico 80% cabernet sauvignona in 20% krajevnega sangiovese grosso. Vsekakor brezhibno vino, ki se ga pije z lahkoto, ki pa nima česa opraviti z Brunellom 2003, ki je sledil. Čeprav je bil letnik 2003 dokaj problematičen zaradi vremenskih razmer, je Mastroiannijev Bru-nello vrhunski, s polnim telesom, nevpadljivimi tanini in značilnimi aromami po usnju in dimu. Krona vsega kar zadeva arome in okuse pa je bil Brunello 2001 iz vinograda »Schiena d'asino« (oslovski hrbet), ki nosi to ime po zančilnem profilu griča. Gre za plemenit »cru«, kot bi rekli Francozi, vino iz grozdja ene same lokacije, ki ga pridelajo le ob izrednih letnikih, du-gače ga »deklasirajo« v navaden Bru-nello. Predstavitev in pokušnja sta bila lepo presenečenje in gurmansko doživetje. Ob različnih, vsekakor laskavih ocenah pa gre vendarle poudariti komentar kolege Alfonsa Di Leva iz agencije Ansa, ki je izrazil zadoščenje, da končno podjetnik iz naše dežele odkupi vrhunsko vinarsko podjetje v To-skani. Doslej se je namreč v večini primerov dogajalo ravno obratno. (D.U.) REPEN - Pred dnevi je bil v repen-ski restavraciji Križman zelo prijeten večer, posvečen inovativni »čezmejni« kraški kuhinji, ki so ga soustvarili mladi kuharski mojstri, člani regijske kraške ekipe Terra Carsus. Gre za skupino navdušencev, ki so v okviru Sekcije za gostinstvo in turizem Območne obrtne zbornice (OOZ) Sežana pred leti začeli nastopati skupaj na kulinaričnih predstavitvah in tekmovanjih kot kraška kuharska reprezentanca. Sodelovali so tako na gostinsko turističnih zborih v Čatežu in Olimju, kjer so osvojili zlato za pripravo in postrežbo menija. Posebno priznanje so prejeli tudi na lanskem svetovnem kulinaričnem prvenstvu Expo gast v Luxembourgu, kar jih je pripravilo in opogumilo ne le za nastop na letošnjem Gostinsko turističnem zboru, ki prav te dni poteka v Moravskih toplicah, ampak tudi na kuharski olimpijadi IKA 2008, ki bo od 19. do 22. v oktobra v nemškem Erfurtu. Začetnim petim članom Petru Pa-tajacu (Ruj dol pri Vogljah), Martinu Ma-horčiču (Kozina), Dejanu Križmanu (Tu-blje pri Hrpeljah), Blažu Malovcu (Duto-vlje) in Matjažu Lindiču (Apetit Sežana) se je pridružil še Elvis Guštin, vodja restavracije, ki je predstavitev gostila. Tudi zato so pripravili poskusno predstavitev jedi, s katerimi bodo nastopili na omenjenih tekmovanjih, prav v repenski gostilni. Od začetne rolade s hobotnico in krompirjem se je šlo na svinjsko ribico, ma- rinirano v popru s surovim ohrovtom (vrzuotami) in pečenim česnom, pravo poslastico. Potem so bili na vrsti nadevani ajdovi štruklji s skuto in orehi v bučni omaki, cvrt žajbelj in popečene bučke z zeleno, morda najbolj tvegana montaža izključno vegetarijanskih prvin. Sledilo je meso, izvrstno v hladnem delu leta, in sicer pečen jelenov hrbet, nadevan s pinjo-li, z zelenjavno terino, glaziranimi šalot-kami in korenjem. Vse te jedi so spremljala vina priznanih vinarjev z obeh strani Krasa: Glje-ra Sancin, Vitovska Lupinc, Dražna bela Čotar in spet Merlot Sancin. Izbor posrečenih okusov in barv se je sklenil z nenavadno sladico: mousse iz zelene na pista-cijevem biskvitu, z omako iz polkandira-nih pomaranč in s karameliziranim sladkorjem, kar je tudi spodbudilo razne komentarje in ocene. Poleg gurmanov in prijateljev gostincev z obeh strani nekdanje meje, ki so bili v lepem številu, je bilo tudi nekaj vinarjev in še drugih operaterjev, ki niso skrivali navdušenja nad prijetnim večerom. To je bil tudi nekakšen predvečer letošnjih Okusov Krasa, saj bodo omenjeni gostinci obeleženi tudi v letošnji zgibanki z jedilniki in ponudbo tipičnih proizvodov trgovin in pekarn. Na promociji Okusov Krasa v Sežani, ki bodo imeli letos v ospredju domača zelišča, bodo sodelovali tudi skupaj s kolegi s tržaškega in goriškega Krasa. (DD) Člani kuharske ekipe (z leve) Peter Patajac, Blaž Malovec, Elvis Guštin, Matjaž Lindič, Dejan Križman in Martin Mahorčič kroma V Sloveniji bencin •V* II || v«« cenejši, dizel dražji LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,028 evra na 1,086 evra, cena za liter 98-oktan-skega bencina pa za 0,031 evra na 1,099 evra. Podražila pa sta se dizelsko gorivo in kurilno olje, in sicer za 0,009 evra na 1,145 evra oziroma za 0,008 evra na 0,812 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Rekorden pretovor kontejnerjev v Kopru KOPER - Na kontejnerskem terminalu koprskega pristanišča so septembra pretovorili 32.044 kontej-nerskih enot (TEU) in tako za 1213 TEU presegli prejšnji mesečni rekord, ki so ga zabeležili marca. V devetih mesecih letos so pretovorili 261.085 TEU, kar je 16,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. EVRO 1,3634 $ -1,45 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. oktobra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 6.10. 3.10. ameriški dolar japonski jen 1,3634 140,78 1,3834 145,09 ruski rubel 9,3297 35,6235 7,4598 9,4742 35,8525 britanski funt 0,7728 9,7660 0,78355 norveška krona 8,3480 24,675 8,2920 24,795 švicarski frank estonska krona madžarski forint 1,5534 15,6466 248,88 3,4444 1,5654 15,6466 246,10 3,4277 kanadski dolar 1,4787 1,4899 bolgarski lev 1,9558 3,9430 1,9558 3,8765 slovaška krona 30,335 3,4528 30,329 3,4528 latvijski lats 0,7095 2,8922 0,7096 islandska krona 195,00 156,13 hrvaška kuna 7,1245 7,1208 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. oktobra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 4,0925 4,28875 4,0525 3,9525 LIBOR (EUR) 5,1225 5,3375 5,4125 5,4775 LIBOR (CHF) 2,87333 3,02167 3,09167 3,3 EURIBOR (EUR) 5,15 5,345 5,419 5,482 ZLATO (999,99 %%) za kg 20.398,66 € +572,37 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. oktobra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 23,26 imtttdci iddda 1 q -4,00 KRKA 1 1 IKA KOPER 72,99 -3,99 -4,53 -4 16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 42,20 190,72 -3,17 TELEKOM SLOVENIJE 405,20 189,72 -3,83 -4,63 BORZNA KOTACIJA - DELNICE AERODROM LJUBLJANA 59,58 nm n ddnna ia -2,63 ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST ltlik/idac h/ltc 42,00 61,92 18,70 -5,64 -1,56 -3,51 NIKA - - di\/n\/adma 1 ači/n c7qc POZAVAROVALNICA SAVA ddnbami/a 21,87 -1,13 SALUS, LJUBLJANA - - SAVA 308 57 +0 46 SAVA 308,5 7 +0,46 TERME ČATEŽ - - 7im i7i;nn _1 «q ZAVAROVALNICA TRIGLAV 35,25 -4,91 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 6. oktobra 2008 -8,44 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,505 5,66 13 574 -11,89 -9,92 -10 50 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 8,81 -14,76 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,755 5,463 1 084 -3,04 -6,21 EDISON ENEL ENI 5,56 1662 -8,14 -7,49 FIAT FINMECCANICA 7,893 14 566 -9,66 -7,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 21,65 2 916 -5,38 -4,84 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,46 17 368 -8,53 -11,28 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 14,727 4172 -5,53 -7,34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 9,08 1 534 -6,50 -5,06 PIRELLI e C PRYSMAN 0,342 11 276 -5,07 -8,34 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 16,251 -9,34 -15,21 -1 44 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,298 6,821 -6,83 -10 85 TENARIS TERNA 0,953 10,60 -15,42 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,458 0,8686 14 395 -4,40 -13,91 UNICREDIT 2,914 -5,92 -5,48 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 89,15 $ +1,53 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. oktobra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana CDITTlD 1 M.kli^n^. 5.957,74 1 310aq -3,03 O JL)I 1 Ul , l.j U UIJCI I ia 1 ._» 1 PIX, Ljubljana - -BIO, Ljubljana - - TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIRS Banialiika 2.777,09 1.368,20 -0,30 -0,48 Dll\J, Dal lia 1UKCl FIRS, Banjaluka Reley 15 Beograd 2.575,84 896,69 -0,36 -8,09 DCICA 1 J, DCUUI CH_1 SRX, Beograd BIFX Sarajevo 490,97 2.763,86 -10,74 -2,22 Dir a, saiaicvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 15.217,09 4.255,39 -1,53 -1,90 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.959,48 1.862,96 -3,49 -4,34 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.056,84 1.138,674 5.387,01 -3,86 -0,24 -7,07 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.617,24 3.711,98 2.578,75 -7,29 -9,04 -8,44 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.102,9 2.868,97 -8,46 -7,86 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.473,09 2.168,32 16.803,76 2.173,74 11.801,70 -4,25 -5,61 -4,97 -5,23 -5,78 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Torek, 7. oktobra 2008 APrimorski ~ dnevnik 5 ■ ■ tn ■ It W ■ ^ V V. V.U II V J l V M V V IV. II I I VI V I l VV. jp V I I IV. I I I l\U ^/U VI I I I I I V I s v. »Meje pravic enih so v enakih pravicah drugih« Slavnostni govornik je bil bivši slovenski predsednik Milan Kučan - Nastopila sta TPPZ in nabrežinska godba »Upor zoper fašizem je najčistejša legitimacija, ki jo ima naš narod pred zgodovino,« je v svojem govoru poudaril nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan (desno); svoj venec so položile delegacije borcev in strank in društev (levo) Čeprav je minilo že šestdeset let, je kamniti spominski pomnik še vedno tam. Ponosno se dviga sredi Praprota in opozarja na domače padle borce za svobodo, žrtve nacifašističnih taborišč in pogrešane v osvobodilni vojni, na njihov svetel zgled srčnega upora in borbe proti okupatorju. V nedeljskem sončnem popoldnevu se je na praprovski svečanosti ob 60-letni-ci postavitve spomenika padlim, ki sta jo priredili Vaška skupnost Praprot in devin-sko-nabrežinska sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije ter jo je povezovala Rada Zergol, zbralo več sto ljudi, domačinov, prebivalcev sosednjih vasi, aktivistov, bivših partizanov in članov borčevskih organizacij. Plapolali so praporji in zastave, italijanska in jugoslovanska z zvezdo ter mavrična, ob spomeniku pa so ob častni straži tabornikov RMV stali domačini v narodnih nošah. Po uvodnem polaganju vencev ob spremljavi žalostinke Žrtvam, ki jo je zaigrala nabrežinska godba na pihala, je prisotne v imenu devinsko-nabrežinskega VZPI pozdravila domačinka Elda Trampuž. Pred slavnostnim go- vornikom, bivšim slovenskim predsednikom Milanom Kučanom, pa je za mikrofon stopil pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Giorgio Marzi. Počaščen je bil, da se je proslave udeležil tudi predsednik Kučan, »ki uteleša vrednote odporniškega gibanja in antifašističnega boja.« Za njegovo predsedovanje je bilo namreč značilno prijateljstvo med Italijo in Slovenijo, je pojasnil Marzi, ki se je spomnil Kučanovega pokončnega posega v času, ko se je skušalo kriminalizirati partizansko gibanje. »Desnica je danes v naši državi spet na potezi in na vsak način želi poveličevati fašizem, celo s poimenovanjem ulic in trgov po črnih herojih,« je potožil Marzi in dodal, da je naša dolžnost prenašati vrednote svobode, socialne pravice in bratstva mladim rodovom. » Upor zoperfašizem je najčistejša legitimacija, ki jo ima naš narod pred zgodovino. Bojevati se proti okupatorju je bila moralna dolžnost in etično dejanje.« S temi besedami je Milan Kučan pozdravil žrtev mladih ljudi, ki so svojo kalvarijo prehodili zgolj zato, ker Slovenci. Vedeli so, da se zlo fašizma ne bo zaustavilo samo in da kroma nobena žrtev ni prevelika. »Morda bi nam Slovencem bilo mogoče preživeti tudi brez odpora, ampak to bi bilo preživetje z uklonjeno glavo in ponižanje pred lastno zgodovino in zanamci.« Zelo dolgo je trajalo, da je bil prispevek primorskih Slovencev v boju zoper fašistično zlo prepoznan in priznan tudi v italijanski republiki, je izpostavil Kučan. »Verjamem, kljub nekaterim neugodnim sedanjim znamenjem, da bodo to spoštovali tudi njeni sedanji upravitelji in tako potrdili svoj demokratični značaj. Prav tako verjamem, da bo imela slovenska manjšina pri svojih zahtevah oporo tudi pri nedavno izvoljenih novih oblasteh v matični slovenski domovini.« Življenje na tem stičišču narodov je bilo vse prej kot prijazno, bolj je razdvajalo, kot povezovalo ljudi, zarezalo je globoke rane in te so, razumljivo, pustile brazgotine. »Za pošteno sodbo pa je treba razumeti in priznati, da ima vse to dogajanje svoje vzroke in posledice, da je nedvomno vir vsega zla fašizem, ki je bil spočet v Italiji in v svoji brutalnosti najprej preizkušen na Slovencih.« Kučan pa je naposled pogled usmeril v prihodnost. »Dolgo je trajalo brezpravno fašistično nasilje in nič manj dolga in težavna pot pelje do medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Dovolj je razlogov, da premislimo o skupni prihodnosti, o tem, kako bomo zavarovali Jadransko morje, ki nam je skupno, kako se bomo lotili okoljskih vprašanj in energetske oskrbe, transporta, migracij; kako bomo znali razumeti, da so meje pravic enih v enakih pravicah drugih in da tisto, kar je različno med nami dela naše skupno življenje bogatejše in bomo zato znali to spo-štovati.«In ravno v duhu spoštovanja in priznanja dostojanstva padlim je Kučan zaključil svoj govor. »Umrli so, da bi nekoč lahko padle meje med ljudmi in narodi, na nas je, da padejo še tiste, trdožive, v glavah.« Borbena pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom dirigentke, domačinke Pie Cah, je še dodatno oplemenitila prireditev, ki se je zaključila s tradicionalno Vstajenje Primorske ob spremljavi nabrežinske godbe, ki je nato vse prisotne s koračnico pospremila do velikega šotora, kjer se je slavje nadaljevalo s partizanskim mitingom. Pod taktirko Iztoka Cergola so godbeniki ustvarili prijetno vzdušje, medtem ko so Praprovci gostom postregli z narezkom, partizanskim golažem ter sladicami, ki so jih spekle pridne domačinke. Partizanska pesem pa je v nedeljo odmevala še dolgo v noč. (sas) mačkolje - Nedeljske svečanosti ob 65. obletnici nemškega požiga vasi Spomin na tragedijo je še živ Pri spomeniku padlim polaganje vencev, petje noneta Primorsko in govor Alda Štefančiča - Spomin tudi med nedeljsko mašo - Počastitev mačkoljanskih žrtev v Zazidu Od nemškega požiga Mačkolj 2. oktobra 1943 v okviru širše nacistične ofenzive proti partizanskemu gibanju v severni Istri je minilo že 65 let, domačini pa še vedno ohranjajo spomin na tisti tragični dogodek, ki je globoko prizadel vas, tako kot so jo globoko prizadele mlade žrtve vseh tistih krajanov, ki so na tak ali drugačen način darovali svoja življenja za svobodo slovenskega človeka izpod fašistične in nacistične strahovlade. Pred petimi leti, ob 60-letnici, so priredili veliko svečanost pred mačkoljansko Srenjsko hišo, na pročelje katere so ob tisti priložnosti tudi postavili spominsko ploščo. Nedeljska dopoldanska svečanost, ki je v priredbi domačih društev - SKD Primorsko in PD Mačkolje - potekala pri spomeniku padlim ob vhodu v vas, je bila morda skromnejša, a prav tako občutena. Ob polaganju vencev in petju noneta Primorsko je govornik prof. Aldo Štefančič poudaril predvsem spomin na tiste, ki so padli oz. žrtvovali svoja življenja za svobodo ter potrebo po ohranjanju vrednot odporništva v nasprotju z zgodovinskim revizionizmom oz. težnjo, da se zgodovina potvarja ter da se žrtve enačijo s krvniki. Obletnice požiga vasi so se po končani svečanosti spomnili, kot je običaj, tudi pri nedeljski maši v mačkoljanski cerkvi, svečanost pa je bila ob tej priložnosti dvojna, saj je ravno na obhajanje te žalostne obletnice prispel v vas novi župnik, ki bo upravljal Dolino in Mačkolje: gre za sale-zijanca Sandija Osojnika, ki je prej služboval v Križu, mačkoljanskim vernikom pa ga je predstavil škofov vikar Franc Vončina. Tudi ob tej priložnosti je zbrane v domači cerkvi nagovoril prof. Štefančič, ki je obudil spomin na tisti tragični 2. oktober 1943. V nedeljo pa ni potekala svečanost samo v Mačkoljah. V dneh požiga se je namreč skupina trinajstih mladih vaščanov umaknila iz Mačkolj in se napotila proti Podgorju, a so jih Nemci zajeli pri Zazidu in usmrtili. Zato se je po končani mačko-ljanski slovesnosti predstavništvo napotilo v to istrsko vas, kjer je položilo venec k tamkajšnjemu spomeniku, nonet Primorsko pa je spomin na usmrčene počastil s pesmijo. Na svečanosti pri spomeniku padlim je prisotne nagovoril prof. Aldo Štefančič kroma 6 Torek, 7. oktobra 2008 TRST / okolje - Posvet o ločenem zbiranju odpadkov v deželi FJK Nujno skupno načrtovanje, pa tudi čezmejno sodelovanje Položaj v tržaški pokrajini zelo slab, ključno vlogo pa ima tržaška občinska uprava Položaj v tržaški pokrajini je na področju ločenega zbiranja odpadkov zelo slab v primerjavi z drugimi mesti v deželi FJK in sploh drugih deželah v severni Italiji. Zato so v luči zakonodaje, na osnovi katere bo leta 2012 za javne uprave najmanjša dovoljena raven ločenega zbiranja odpadkov 65 odstotkov, nujni ukrepi. Če so npr. na Tridentinskem že dosegli skoraj 50-odstotno ločeno zbiranje odpadkov, v Venetu 48,7%, v Lombardiji 48,6% in v Piemontu 40,5%, je ločeno zbiranje v FJK 33,3%. V Vidmu je odstotek ločenega zbiranja 33,7% (leta 2006), v Gorici 41,6% in v Pordenonu 45,3%. V tržaški pokrajini pa je bil odstotek leta 2006 (zadnji razpoložljivi podatek) 16,7%. Še dobro, da so s tem v zvezi zelo aktivni v Občini Dolina (31,75% leta 2007, 38,31% letos) in da se v Miljah na to pripravljajo. Toda dokler se ne bo kaj spremenilo v tržaški občini, ki predstavlja 80 odstotkov prebivalstva tržaške pokrajine, bo zahtevanih 65 odstotkov ostalo le pobožna želja. To je poudaril podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina med svojim poročilom na posvetu o deželnem načrtovanju zbiranja in ločenega zbiranja odpadkov, ki ga je priredila deželna zveza zadrug Legacoop včeraj popoldne v konferenčni dvorani družbe Friulia. Namen zasedanja je bilo še zlasti pregledati stanje v tržaški pokrajini in poglobiti, ali oz. kako lahko zadruge prispevajo k smotrni strategiji, da bo lahko ločeno zbiranje odpadkov na Tržaškem leta 2012 doseglo raven 65 odstotkov. O problematiki so na srečanju govorili mnogi izvedenci in javni upravitelji, med katerimi so bili poleg Walterja Godine predsednik deželnega Legacoop Renzo Marinig, pooblaščeni upravitelj družbe Acegas-Aps Cesare Pil-lon, predsednik družbe Iris Armando Querin, občinski odbornik Paolo Rovis in podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia. Sicer so v tržaški občini v zadnjih letih zabeležili korak naprej, je ocenil Go-dina, toda daleč pod zahtevanim povprečjem. V tržaški občini se je tako odstotek ločenega zbiranja odpadkov v obdobju 2004-2007 povečal za 17 odstotkov (s 14.167 ton letno na 17.031 ton letno), pozitivni premiki so bili tudi v okoliških občinah. Vendar to očitno ni dovolj in mora imeti glavno besedo (oz. nositi odgovornost) tržaška občinska uprava. Prizadevanja drugih občin namreč ne zadoščajo. Nujni so torej ukrepi. Če je Menia naglasil, da je ločeno zbiranje odpadkov brez ustrezne reciklaže neuspešno in po- Na sedežu družbe Friulia je bil včeraj posvet o ločenem zbiranju odpadkov kroma udaril, da mora dežela FJK okrepiti ločeno zbiranje odpadkov, je bil Marinig mnenja, da je potreben deželni sistem ločenega zbiranja. V tem smislu je zadosten en sam upravitelj na deželni ravni, seveda ob upoštevanju specifik oz. različnosti posameznih območij ter ob uvajanju najsodobnejše tehnologije. Godina je nato nakazal dosedanje težave in morebitne rešitve za tržaški položaj. V prvi vrsti je treba analizirati ves proces, od proizvajanja odpadkov do njihove predelave, in skleniti sporazum med občinami oz. pokrajino, ker je 6 različnih sistemov res odveč. Po drugi strani morajo pokrajine imeti več pristojnosti. »Absurdno je«, je menil Go-dina, da imajo pokrajine strateške pristojnosti na tem področju, ne morejo pa kaznovati občin, ki ne upoštevajo njene strategije. Za prihodnost je torej nujno deželno načrtovanje, ki pa mora upoštevati tudi zemljepisno lego raznih središč za predelavo odpadkov. V tem smislu bi morali pri tržaški sežigalnici tudi pogledati čez mejo, ker je okoljska problematika skupna vsem, je predlagal Godina. V ta namen bi morali skleniti čezmejne dogovore, pomembno vlogo pa ima lahko pri tem prav deželna vlada. Na tem področju je skratka nujen zasuk. Javne uprave morajo prevzeti lastno odgovornost in tudi seznanjati občane s problematiko, za katero je že čas, da jo dosledno obravnavajo v šolah. A.G. narodni dom Posvet Jeziki brez meja Tržaško esperantsko združenje prireja danes v Narodnem domu (v Ul. Filzi št. 14) posvet Jeziki brez meja. Zasedanje, ki se bo začelo ob 16. uri, organizirajo pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in v sodelovanju s tržaškim centrom Unesco, tržaško univerzo in združenjem diplomirancev na tržaški univerzi. Na posvetu, ki se ga bo udeležila tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Po-ropat, bodo govorili avtor knjige Narodi severnega Jadrana naproti Evropi Giovanni Gregori, docent nemščine na Visoki šoli za prevajalce in tolmače Lorenzo Rega, član evropske komisije za manjšinske jezike Bojan Brezigar, predsednik tržaškega centra Unesco Paolo Alessi, predsednik združenja Intercultura Zlatko Ti-sljar iz Maribora in podpredsednik univerzalnega združenja za esperanto Ranieri Clerici. danes Na prefekturi o tablah na hitri cesti Predsedstvo Koordinacijskega združenja kraških vasi je posredovalo sledeče tiskovno sporočilo: »Dejstvo, da je tržaški prefekt takoj sklical institucionalno omizje o vprašanju dvojezičnih napisov na avtocestnem odseku Padriče-Katinara, je vsekakor pozitivno. KZKV upa, da se bodo udeleženci srečanja dogovorili o rešitvi problema, ki je med prebivalci Vzhodnega Krasa zelo občuten. Na septembrskih srečanjih, ki jih je na to temo priredilo KZKV, je prišla do izraza jasna zahteva, da morajo oblasti poskrbeti za namestitev dvojezičnih tabel pred odprtjem novega avtocestnega odseka. Prisotni so tudi podčrtali, da je nesprejemljivo, da se je treba četrt stoletja po veliki manifestaciji za dvojezične table v Treb-čah, ponovno sestajati in si prizadevati za dosego nečesa, kar bi moralo biti danes rešeno v okviru redne upravne prakse. Na srečanjih je prevladala težnja, da je treba dati vsekakor prednost dogovornemu reševanju zadeve, a tudi pripravljenost, da se poseže po drugačnih prijemih, v kolikor z dogovarjanjem ne bi prišli do rešitve.« Drevi na Pomorski postaji Ferrero (SKP) Začnimo spet iz opozicije" to je naslov drevišnjemu srečanju Stranke komunistične prenove, na katerem bo govoril vsedržavni tajnik stranke Paolo Ferrero. Na zborovanju (ob 20.30 na Pomorski postaji) bo mogoče rezervirati mesta na avtobusu za vsedržavno manifestacijo, ki bo v soboto v Rimu. Pobuda demokratov o ameriških volitvah V konferenčni dvorani četrtega pomola bo danes govor o kampanji za predsedniške volitve v ZDA. Pobudnik srečanja (začetek ob 18.uri) je Demokratska stranka, ki s tem začenja dejavnost za usposabljanje svojih kadrov. O novembrskih volitvah v ZDA bosta govorila Elisa-betta Vezzosi in Paolo Guarino. Srečanja bo vodil Mitja Giauluz, ki v DS odgovarja za usposabljanje. Dvorano bodo poimenovali po Carlu Sciarelliju V Pomorskem muzeju pri Sv. Andreju bodo danes ob 18. uri poimenovali eno od dvoran po Carlu Sciarelliju, velikemu tržaškemu izdelovalcu jadrnic in drugih bark. O njem in njegovem delu bosta psre-govorila tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in direktor muzeja Sergio Dolce. Zdrava hrana za boljše življenje Na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Ul. Ginnastica 72 bo danes ob 10.30 srečanje o projektu Zdrava hrana za boljše življenje v okviru programa Interreg Italija-Slovenija III A. Sledila bo degustacija hrane, pridelane v deželi. Energetsko varčevanje Energetsko varčevanje se začenja v šoli je naslov mednarodnega načrta, h kateremu sta pristopila tudi tržaški Znanstveni park in laboratorij Znanstvenega imaginarija. Sponzor načrta je združenje Iuses (Inteligent Use of Energy at School), njegov namen pa promocija inteligentne uporabe energetskih virov. Pri načrtu sodeluje 12 evropskih držav in 13 znanstvenih in raziskovalnih institucij, »energetsko izobraževanje« pa je namenjeno predvsem višjim srednjim šolam. tržaško sodišče - Demonstrativno kopanje pri fojbi v Bazovici leta 2000 Sancinova dejanja so zastarala Primož Sancin, ki je bil obtožen skrunitve državnega spomenika, poškodovanja prostora, skrunitve grobov in odstranjevanja kosti, kljub ugodnemu razpletu ni zadovoljen Odvetnik Renzo Frandolič (levo) in Primož Sancin pred včerajšnjo obravnavo kroma Dejanja, s katerimi si je Dolinčan Primož Sancin pred dobrimi osmimi leti dobesedno nakopal razne obtožbe, so zastarala. Pripadnik družbeno-političnega društva Edinost se je januarja 2000 lotil demonstrativnega kopanja pri bazovski fojbi, ker je hotel, da bi oblasti razjasnile, kaj se v fojbi pravzaprav nahaja. S svojimi nameni je tedaj v slovenskem jeziku seznanil policijo, ki je dala besedilo prevesti, prevod pa so baje prebrali šele po zaključku kopanja. Policija je Sancina prijavila, po predhodni obravnavi pa se je sojenje prekinilo že pri začetku, oktobra 2002, ko je sodnik sprejel ugovor odvetnika Renza Frandoliča in zadeva se je vrnila v fazo predhodne obravnave. Postopek se je razvlekel do letošnjega leta. Frandolič in Sancin sta leta 2002 med drugim zahtevala, naj se vse dokumente, tudi spise javnega tožilca, v skladu z ustavo prevede v materin jezik obtoženca. S tem v zvezi je Frandolič opozoril na neustavnost 109. člena kazenskega postopnika, ki predvideva samo prevode dokumentov, namenjenih pripadniku jezikovne manjšine. Ena- ko zahtevo je Frandolič ponovil včeraj, šest let pozneje, drug ugovor pa je predstavil v zvezi s pomanjkljivo obliko prevoda dekreta, s katerim je postopek ponovno prešel v fazo sojenja. Razprava se je nato končala, saj je sodnik Fabrizio Rigo ugotovil zastaranje kaznivih dejanj. Sancin je bil obtožen skrunitve državnega spomenika v ograjenem prostoru (zakonski odlok 490/99), poškodovanja prostora (člen 635 kazenskega zakonika), odstranjevanja človeških kosti oz. trupel (čl. 411 kazenskega zakonika) in skrunitve grobov (čl. 407 kazenskega zakonika). Dolinčan pa z ugodnim razpletom ni bil zadovoljen. Dejal je, da se je pred osmimi leti odločil za kopanje zato, da bi raziskali, kaj je zakopano v bazovski fojbi. »Zahtevali smo zaslišanje prič, vključno z zgodovinarji in domačini, ki so leta 1954 dvigali material iz tamkajšnjega rudniškega jaška. Zgodovinar Boris M. Gombač je napisal čudovit tekst na to temo: posredovali smo ga, a ni bil nikoli preveden,« je včeraj povedal Sancin. Ni izključil možnosti, da bi se proti zastaranju pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. (af) / TRST Torek, 7. oktobra 2008 7 ssg - V soboto je zaživel abonma Barakuda za višje srednje šole Višješolci so si ogledali Enzensbergerjevo Hčer zraka Na predstavi dijaki licejev Prešeren in Slomšek ter zavoda Zois - Vtisi profesoric referentk V soboto se je v veliki dvorani Kulturnega doma začela letošnja abonmajska ponudba Slovenskega stalnega gledališča za tržaške višješolce. Abonma Barakuda je odprla predstava Hči zraka, ki jo je napisal sodobni nemški dramatik Hans Magnus Enzensberger po baročnem izvirniku Calderona de la Barca. Produkcijo SSG v režiji Janusza Kice, ki so jo v poletnih mesecih uprizorili na odrih festivala Gledališča v gledališču, Mittelfesta in Primorskega poletnega festivala, so si ogledali vsi razredi liceja Prešeren in zavoda Zois ter dijaki trienija liceja Slomšek. Umetniški vodja Marko Sosič je pred začetkom predstave pozdravil občinstvo in poudaril, kako je »stik in poglobljen odnos s tržaško višješolsko realnostjo ena izmed največjih investicij v razvoj gledališča,« kar ne gre brez obžalovanja letošnje odpovedi ene od tržaških višješolskih ustanov. Sledila je kratka predstavitev vsebin predstave o tiranski oblasti, ki je pripomogla k boljšemu dojemanju kompleksnega teksta. Organizatorka in ko-ordinatorka abonmajske ponudbe za mladino Valentina Repini je večkrat poudarila pomen predhodne priprave dijakov na ogled predstave (v prejšnjih sezonah je potekala v obliki specifičnih predstavitev po šolah), Predstavo Hči zraka (desno) so si ogledali dijaki šol Prešeren, Zois in Slomšek, ki jih je uvodoma nagovoril umetniški vodja SSG Marko Sosič (levo) kroma predvsem v primeru takih, bolj zahtevnih del. Uvodno poglabljanje je zdaj zaupano profesorjem in referentom, ki skrbijo za čim boljši in koristnejši potek celotne pobude. Ob izhodu iz dvorane po predstavi, ki so jo dijaki nagradili z navdušenim aplavzom, so nam referentke treh višjih šol zaupale svoje vtise ob začetku nove abonmajske sezone. Neva Zaghet, referentka za licej Prešeren, si prizadeva za vzgajanje bodoče gledališke publike: »Predstava Hči zraka je bila zelo zahtevna za bie-nij, čeprav smo se pripravili na ogled z branjem vsebine teksta. Dijake zanima v prvi vrsti fabula, kar se dejansko dogaja na odru. Interpretacija, v tem primeru tolmačenje nasilja, ki velja pri likih, pa je večkrat na drugem mestu. Letos sem posebno zadovoljna, da skušamo senzibilizirati dijake zadnjih letnikov za možnost obiska tudi izven šolskih urnikov. V letošnji sezoni jim je ponujena namreč možnost, da si ogledajo dodatno predstavo Vihar v večernih urah. Tudi drugi kolegi so bili navdušeni nad ponudbo, zato upam, da bo odziv primeren.« Med kolegi, ki spremljajo abonma s pozitivnimi vtisi, je prof. Milič, referentka za tehnični zavod Zois: »Osebno podpiram pobudo rednega obiska predstav Slovenskega stalnega gledališča in menim, da je izkušnja koristno povezana s poukom slovenščine. Predstava Hči zraka je bila v tem smislu posebno poučna, saj so dijaki lahko poslušali primer lepega slovenskega jezika. Po vsebini je bila nekoliko zahtevna, a so jo vsekakor sprejeli lepo. Mladi bi povečini najraje gledali komedije in bolj razbremenjujoče predstave, a morajo razumeti, da so komedije samo del bogatega in raznolikega gledališkega obzorja.« Marta Rener, referentka za pedagoški licej Slomšek, celo razmišlja o morebitni širitvi ponudbe: »Sodelovanje z gledališčem je primerno in važno za čim popolnejšo izobrazbo dijakov, ki na odru vidijo, kar se v šoli učijo. Lepo bi bilo, ko bi poleg gledaliških imeli na voljo še baletne predstave, da bi dobili vtis čim širše palete umetniških izrazov.« ROP barkovlje - V nedeljo dopoldne ob obali ob prisotnosti narodnih noš Tudi letos rožnovenčna procesija Vodil jo je Aleksander Osojnik, ki je pred tem daroval tudi mašo - Prihodnjo soboto večerni pohod v spomin na Zora Starca Prva oktobrska nedelja je v Barkovljah minila v prazničnem vzdušju. Tega dne se namreč domačini že od nekdaj zbirajo pred kipom Marije, Kraljice sv. rožnega venca, ki ob tej priložnosti stoji okrašen na levi strani pred glavnim oltarjem bar-kovljanske cerkve. Venec, ki je tokrat krasil kip, je nastal izpod marljivih rok domačink, ki jih je vodila gospa Eva Scheimer, domačinom pa so ob prazniku na pomoč priskočili tudi prijatelji italijanske narodnosti. Slavnostna maša v slovenskem jeziku se je predvčerajšnjim začela ob 8. uri, daroval pa jo je Aleksander Osojnik. Množica vernikov, med katero je bilo opaziti tudi otroke v narodnih nošah, je med drugim prisluhnila tudi domačemu pevskemu zboru, ki ga je vodil Ladi Vodopivec, na orglah pa je navdušil maestro Zudini. Sveti maši je nato sledila ro-ženvenčna procesija, ki se je vila ob morski obali. Naključni mimoidoči so lahko občudovali brezhiben izgled narodnih noš, ki so jih v bar-kovljanskem društvu za to priložnost zlikale in uredile domačinke, poseben trud pa je običajno namenjen tudi vezanju dekliških naglavnih rut. Procesijo, ta se je ustavila pri fontani, kjer je sledil blagoslov kraja in njenih krajanov, je spremljala godba s Proseka, ki je zaigrala niz nabožnih pesmi. Po pesmi Marija skoz' življenje so se verniki vrnili v Sugestivna procesija je stekla po barkovljanski obali kroma cerkev sv. Jerneja, kjer so zapeli še Mariji v pozdrav, nato pa so se preselili na sedež barkovljanskega društva, kjer so sledili prijetni nedeljski družabni trenutki, protagonist katerih je bil predvsem klepet. Na praznik čaščenja roženvenčne Kraljice se namreč v Barkovlje vrne marsikdo, ki sicer živi daleč od rojstne- ga kraja, ob kolačih in dobri pijači pa je bržkone prijetno klepetati. Naj ob koncu še povemo, da bo prihodnjo soboto, 11. oktobra, na sporedu tradicionalni barkovljan-ski večerni pohod, ki so ga organizatorji lani poimenovali po domačinu Zoru Starcu. Ob 16. uri bodo po-hodniki obiskali pokopališče na Kontovelu, kjer je pokopan Zoro Starec, ob 17. uri pa se bo začel izlet. Pohodniki, katerim se toplo priporoča primerna obutev, se bodo zbrali pred barkovljanskim društvom, hoja pa bo trajala približno tri ure. Ker gre za večerni pohod, je priporočljivo, da pohodniki s seboj vzamejo tudi svetilke. (sč) Tramvaj spet vozi Openski tramvaj bo od danes zjutraj spet vozil. Novico je sporočilo prevozno podjetje Trieste trasporti. Tramvaj ni vozil dva dni, potem ko je v soboto iztiril na Škorklji. V DSI predstavitev knjige o Janku Kralju Pri založbi Družina v Ljubljani je izšla knjiga z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Knjiga osvetljuje lik in delo dr. Janka Kralja, goriškega politika in prosvetnega delavca, ki je deloval v Gorici in na širšem Primorskem v letih najhujšega fašističnega preganjanja. Napisala jo je Kraljeva hčerka Lučka Kralj Jerman. Knjiga je nastajala vrsto let. Z uporabo obsežnega dokumentarnega gradiva, že znanega kot tudi povsem novega, podrobno osvetljuje delovanje dr. Janka Kralja med Slovenci na Primorskem. To delovanje doslej še ni bilo celovito predstavljeno, mnogokrat je bilo celo zamolčano. Avtorica je z osebnim poznavanjem okoliščin in mnogih takrat živečih osebnosti prispevala knjigi avtentično pričevanjsko dimenzijo. Predstavitev monografije Lučke Kralj Jerman o dr. Janku Kralju bo v torek, 7. oktobra, ob 20.30 v Peterli-novi dvorani, Donizettijeva 3, na izrednem večeru Društva slovenskih izobražencev. Knjigo bo predstavil prof. Peter Černic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič, avtor dveh krajših, v knjigi objavljenih prispevkov. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevnikar. Trst in oskrba: četrti na vsedržavni lestvici Italijanski gospodarski dnevnik Il sole 24 ore je včeraj objavil rezultate raziskave o kakovosti skrbstvene oskrbe v italijanskih mestih. Na vsedrža-vni lestvici se je Trst znašel na četrtem mestu, kar je odbornik za socialna vprašanja Carlo Grilli ocenil kot »zelo pomemben dosežek«, ki priča o pozornosti mestne uprave do socialnih vprašanj. Film o Milesu Davisu V krožku Knulp bosta nocoj ob 20.45 novoustanovljeni jazzovski krožek Thelonious in kulturno združenje Tina Modotti predstavila film o Milesu Davisu, in sicer posnetek koncerta velikega ameriškega trobentarja v londonskemu Hammersmith Odeonu leta 1982. Takrat so z Milesom igrali Marcus Miller (bas kitara), Mike Stern (kitara) Bill Evans (saksofoni in flavta), Al Foster (bobni) in Mino Ci-nellu (tolkala). Tečaji slovenščine in izleti v Slovenijo Šola slovenščine pri Italijanski ustanovi za spoznavanje slovenskega jezika in kulture v Ul. Valdirivo 30 obvešča, da je odprto vpisovanje na letne začetne in nadaljevalne tečaje slovenščine 2008-2009. Obstaja tudi možnost obiskov v Sloveniji z jeziko-vno-kulturnimi letovanji. V nedeljo, 26. oktobra bo brezplačni izlet v Dolino Trente z ogledom muzeja o prvi svetovni vojni v Kobaridu. Vse informacije posreduje tajništvo ustanove od 17. do 19. ure (razen ob sobotah), tel. 040-761470. Požar uničil hiško V Ul. Ratto della Pileria 23, pri Sv. Soboti, je požar včeraj popoldne uničil manjšo, pretežno leseno hišo. 13 gasilcev je delalo od 15.30 do 17.30, v času požara pa so bili v hiški 4 psi in 3 mačke; ena mačka je zaradi zadušitve z dimom poginila. Stanovalcev ni bilo doma, gasilce je poklical sosed. Ogenj se je razširil iz dnevne sobe, vzroke požara preiskujejo karabi-njerji. V hiši so opazili več gradbenih nepravilnosti, tudi v zvezi z električno napeljavo. 8 Čet rtek, 9. oktobra 2008 MNENJA, RUBRIKE / prijatelji muzejev - Palača Gopčevic Gledališki muzej v nedeljo poskrbel za bogat program Evropski denar za tržaški projekt Carbonanobridge: tako je naslov projektu tržaških docentov Mau-rizia Prata in Laure Ballerini, ki je kot edini v Italiji pridobil prispevek Evropskega sveta za raziskovanje za leto 2008 v višini 2,5 milijona evrov. Projekt bodo predstavili danes ob 10.15 v dvorani Cammarata Univerze v Trstu. Za Maurizia Prata, ki na tržaški univerzi predava farmacevtsko kemijo in je tudi poddekan fakultete za farmacijo (medtem ko je Laura Ballerini pridružena profesorica na oddelku za vede o življenju), to financiranje predstavlja pravcato evropsko priznanje za življenjsko delo, saj se na razpis lahko prijavijo le tisti znanstveniki, ki se lahko ponašajo s pomembnimi rezultati v zadnjem desetletju oz. z izvirnim in pomenljivim doprinosom na raziskovalnem področju. Tržaški občinski gledališki muzej Schmidl je bil letos eden od sooblikovalcev državne pobude Prijateljev muzejev. Prva nedelja v oktobru je že peto leto dan, namenjen spoznavanju nekaterih muzejskih zbirk na državnem teritoriju, seveda z brezplačnim vstopom. Muzej v palači Gopčevic je odprl vrata ob 9. uri, ko je prve obiskovalce sprejel glasbeni preludij dua Lumen Harmonicum. Sledila je celodnevna alternacija vodenih ogledov muzeja in koncertov, ki so nastali s sodelovanjem Glasbene šole 55. Konservator muzeja Stefano Bianchi in pedagoginja Marta Finzi sta pripravila in vodila zanimive sprehode po sobah enega od redkih tovrstnih muzejev v mednarodnem merilu, ki hrani veliko dragocenih redkosti, med katerimi so na primer največja zbirka medalij na glasbeno temo v Evropi, kostumi Fedore Barbieri, zgodovinska glasbila in edinstveni dokumenti in predmeti, ki dokumentirajo delo krajevnih avtorjev. Glasbena kulisa je bila vezana na arhivski in muzejski zaklad z upora- Ob ogledu so bili predvideni tudi koncerti kroma bo skladb in instrumentov, ki jih muzej hrani. Violinist Marco Favento in violončelist Massimo Favento sta po uvodu oblikovala na stopnišču dunajski »salonski« utrinek z izvedbo vrste variacij Antona Diabellija v najrazličnejših glasbenih oblikah. Pianist Federico Consoli pa je kasneje izvedel zanimiv prikaz različne zvočnosti dveh glasbil tržaških izdelovalcev iz muzejske zbirke. Igral je na fortepiano Heichele iz začetka 19.sto-letja in na klavir Magrini & Sohn iz začetka 20. stoletja. Skladbe so bile seveda izbrane v skladu z glasbilom in njegovimi značilnostmi: na prvem so zazvenele Mozartove znane variacije na temo »Ah, vous dirai-je, ma-man«, na drugem pa dve Chopinovi mazurki in skladba Le Ricordanze, ki jo je napisal tržaški skladatelj in kritik Luigi Cimoso. Dan »odprtih vrat« mestnega muzeja je doživel zelo dober odziv, saj se je pobude udeležilo 550 obiskovalcev, ki so si ob muzeju ogledali tudi razstavo o pevki Marii Callas. Kulturni spored je imel tudi okrepčevalni kontrapunkt v pritličju z degustacijo vin. (ROP) preiskava Goljufal stanovalce in si prilastil 450.000€ Zaradi sumljivega delovanja upravitelja njihovih kondominijev so se v Trstu razni lastniki stanovanj v zadnjih letih obrnili na finančno stražo. Upravitelj, ki je skrbel za 12 poslopij od tržaškega mestnega središča do predmestja, naj bi stanovalcem računal previsoke stroške ter jim nepravilno poročal o vzdrževalnih in drugih posegih. Oddelek davčne policije tržaške finančne straže je v preiskavi, ki jo koordinira javni tožilec Raffaele Tito, ugotovil, da je 53-le-tni upravitelj kondominijev Furio Mattiussi po raznih poteh spravil v žep približno 450 tisoč evrov. Goljufal je lastnike stanovanj, poleg tega pa naj bi si nezakonito prilastil kapitale zadruge, kateri je predsedoval in jo tudi privedel do stečaja. Sumijo, da si je s časom prilastil skoraj pol milijona evrov, osumljen pa je tudi ponarejanja dokumentov in namernega stečaja. Po domnevah preiskovalcev naj bi si Mattiussi v osebne namene prilastil večje vsote denarja, ki so mu jih stanovalci posredovali za kritje rednih in izrednih stroškov za storitve in vzdrževanje poslopij. S sodobno računalniško tehniko je upravitelj ponarejal potrdila o načrtovanih stroških, pri čemer je napihoval predvidene vsote za plačilo storitev in posegov. Z isto tehniko je namišljene poviške zatem pridno brisal, razlika pa je ostala njemu. To pa še ni vse. Nekaterim tržaškim bankam je predstavil zapisnike zborov stanovalcev, ki naj bi se na podlagi glasovanja odločili, da zaprosijo za bančni kredit. Preiskovalci so ugotovili, da so bili zapisniki lažni: upravitelj jih je samovoljno napisal in posredoval bankam. Znesek prejetega kredita je nato v celoti izčrpal za lastne potrebe. Finančna straža trdi, da si je upravitelj neposredno od stanovalcev in preko bank prilastil 300 tisoč evrov. Mattiussi pa je bil tudi predsednik upravnega sveta zadruge, ki je šla v stečaj. Zadruga je med drugim dolgovala državi večjo vsoto denarja. Predsednik upravnega sveta je osumljen namernega stečaja, ker naj bi s tekočega računa zadruge preselil v lastne žepe 150 tisoč evrov. rojan day - V nedeljo na Peričevi domačiji pri Lajnarjih Krpanova veselica uspela V znamenju 150-letnice Levstikove pripovedke - Nastop Danijela Malalana - Spehod mimo rojanskih znamenitosti Rojansko nedeljsko popoldne sta zaznamovala sončno vreme in prijetno vzdušje, tako da je Ro-jan day povsem uspel. Okrog trideset ljudi se je udeležilo pohoda iz Rojana mimo Piščancev do Laj-narjev; Patrizia Vascotto jih je vodila mimo lazare-ta, nekdanje tovarne Stock in gostilne Bole, vse do stare pralnice v Ulici Moreri, ki bi si, mimogrede, zaslužila bolj urejen dostop. Ob prihodu na domačijo prijazne gospe Anite Perič so pohodniki, pa tudi vsi, ki so se jim pridružili, uživali ob čudovitem vremenu ter pogledu na staro pristanišče in ves tržaški zaliv. A tudi ob okusni hrani in pijači, ki so jo prispevali radodarni Rojančani in Rojančanke. Med udeleženci je bilo letos veliko otrok, najbrž tudi zato, ker je dan potekal v znamenju Martina Krpana. Letos mineva namreč 150 let od izida Levstikove pripovedke, ki je iz Martina Krpana ustvarila enega kultnih otroških literarnih junakov. Osrednji dogodek je bil zato zaupan gledališkemu igralcu Danijelu Malalanu, ki je na svojevrstnem odru, malem dostavnem tovornjaku, obnovil Krpanovo zgodbo. Pri tem so mu pomagali čudovita naravna kulisa, predvsem pa nekateri statisti, v prvi vrsti mali Jakob, ki se je izkazal za res pogumnega Martina Krpana ...in seveda premagal tudi mogočnega Brdavsa. (pd) Igralcu Danijelu Malalanu sta pomagala tudi statista Jakob in Sandro ... kroma proces lorito Serija požarov brez storilcev Po junijski preložitvi, ko je sodnik Luigi Dainotti zaradi manjkajočih prepisov telefonskih prisluškovanj prekinil prvo razpravo, se je proces leta včeraj konkretno začel. Na zatožni klopi je Carlo Lorito, bivši načelnik goriških in še prej tržaških kriminalistov, obtožen je korupcije, prikrivanja kaznivih dejanj in razkritja uradnih tajnosti. Osumljen je, da je med preiskavami ščitil razpečevalce, ki so mu prodajali kokain. Afera je izbruhnila s prisluškovanji v sklopu preiskave o podtaknjenem požaru v sesljanski ribarnici Sergija Luxe in Dimitrija Da-neua (do požara je prišlo 27. julija lani). Včeraj so zaslišali prve priče (na spisku tožilcev jih je 32), med katerimi sta bila starša Loritovega obtože-valca, upravitelja ribarnice v Ribiškem naselju Diega Desteja, pa še Loritova »desna roka« inšpektor Sergio Sava-rese (na vprašanja ni odgovarjal), De-stejev psihiater in tržaški inšpektor Alessandro Valerio. Razpečevanja sta obtožena Devinčan Fabio Novacco (upravitelj restavracije Babylon v Li-gnanu in pred tem istoimenske diskoteke v Ul. Costalunga, ki jo je leta 2003 uničil požar) in Goričan Andrea Sauro, Lorita zastopata Giorgio Bo-rean in Riccardo Seibold, javna tožilca sta Lucia Baldovin in Raffaele Tito. Odvetniki sicer še vedno ne razpolagajo s prepisi 67 telefonskih pogovorov (skupno jih je 3600). Prihodnja razprava bo 27. oktobra. Rosanna Deste je opisala sinove težave v zadnjih dveh letih. Izgubil je voljo do dela, postal je šibek in nejevoljen, kmalu je bilo jasno, da jemlje mamila. Iz Ronk se je junija lani preselil k staršem. Mati je v ribarnici pogosto srečevala Lorita, ki je prihajal obiskovat Diega, kar se ji je zdelo sumljivo. Diego pa se je družil tudi z Novaccom, kateremu sama sploh ni zaupala. Vedela je, da se Novacco ukvarja z drogo. Po požaru v Seslja-nu je bil Diego med osumljenimi, predvsem zaradi nekega precedensa: ko je delal v ribarnici Grassilli, so ga upravitelji le-te prisilili, da ponudi odpoved, ker so trdili, da je ribarnico za-žgal. Rosanno Deste so po sesljan-skem požaru zaslišali na kvesturi. Včeraj je sprva dejala, da ji je Lorito pred zaslišanjem svetoval, naj odnosov med njim in Diegom ne omenja. Nato pa je odvetniku Seiboldu potrdila, da ji je Lorito tudi rekel, naj med zaslišanjem odgovori na zastavljena vprašanja. Ko je Destejeva zaprosila samega Lorita za pomoč v zvezi s sinovimi zdravstvenimi problemi, ji je baje odsvetoval govoriti s karabinjer-ji. Nekega dne pa ji je Diego končno zaupal, da je Lorito prihajal v ribarnico po kokain. Ni pa vedela, kdo je mamilo dobavljal, in sicer Paolo Tin-daro Faranda iz Trevisa. Destejev oče Lillo je bil mnogo manj zgovoren. Sinovi posli ga ne zanimajo, z njim se očitno tudi malo pogovarja. »Ne vtikam se v Diegovo življenje,« je dejal. S sinom ni veliko govoril niti lani jeseni, ko je prišla na dan resnica o mamilih: »V glavnem se je z njim pogovarjala mama. Jaz se ne vtikam.« Med procesom se tu pa tam vrača v zgodbo cela vrsta nerazčiščenih požarov. Lanski julijski dogodek v Sesljanu je samo zadnji iz serije požarov, ki so bolj ali manj neposredno povezani z življenji obtoženih. Leta 2003 je zgorela Novaccova diskoteka v Ul. Costalunga (Lorito je osumljen, da je razpečevalca ščitil med preiskavo o požaru), v istem obdobju pa je požar zajel podjetje za konzerviranje rib Friul Fish v Ribiškem naselju, nedaleč od ribarnice Destejevih. Nekaj let prej pa so lastniki ribarnice Gras-silli, kot omenjeno, trdili, da jim je uslužbenec Deste zažgal trgovino. (af) / TRST Torek, 7. oktobra 2008 9 narodni dom - Jutri on 18. uri Predstavitev vodnika Gremo v mesto Ljubljana Jutri ob 18. uri bo v konferenčni dvorani NŠK v Narodnem domu predstavitev knjige, ki je v bistvu vodnik po slovenski prestolnici. Publikacija ima podnaslov Arhitekturni sprehodi in ogledi. In to je tudi res, saj avtorja ponujata 6 sprehodov po mestu Ljubljana in 5 posebnih ogledov. Knjiga je manjšega formata, malo večjega od žepnega, vendar izredno prikupnega videza. Manjši format je bolj prikladen za vodnik. Nemogoče je krožiti po svetu z vodniki velikega formata. Publikacija šteje 168 strani, vsebuje kar 359 fotografij, 95 ilustracij, 45 načrtov, 12 zemljevidov in 8 risb razvoja mesta Ljubljana. Skratka pred nami je vodnik drugačnega značaja. Skuša na zanimiv in privlačen način prikazati arhitekturo mladim, otrokom, turistom in vsem tistim, ki jih arhitektura in umetnost gradnje nekega mesta vsaj malo zanima. Ko o nekem mestu kaj več prebereš, se mu lahko bolj približaš in vzljubiš. Vodnik Gremo v mesto Ljubljana je namenjen spoznavanju mesta, predvsem njegovih prostorskih in arhitekturnih odlik. Predstavitev mesta je takole oblikovana, da je primerna za družine z otroki, za turiste in za vse ostale, ki bi radi spoznali mesto malo drugače. V vodnik so vključeni vsi najbolj prepoznavni prostori, ki dajejo najboljši in najlepši vtis o arhitekturnem prostoru v Ljubljani. Vodnik je sestavljen iz dveh temeljnih sklopov: zgodovinskega pregleda in posameznih arhitekturnih sprehodov. Zgodovinski sklop je razdeljen na deset časovnih obdobij: koliščarsko obdobje, rimska Emona, srednji vek, barok, klasicizem, sece-sija, modernistična Ljubljana, Plečnikova Ljubljana, socialistično obdobje, sodobna Ljubljana. Vsak arhitekturni sprehod (ali ogled ) zajema splošen opis, prikaz na karti, podrobno predstavitev. Avtorja vodnika sta arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar mlajše generacije. Na tržaški predstavitvi bo uvodoma spregovorila arhitektka Anastazija Korsič. Tržačanka po rodu se je uspela uveljaviti izven rodnega mesta. Tržaška predstavitev želi nadaljevati vrsto uspešnih predstavitev, ki so se v zadnjem obdobju zvrstile v prostorih Narodnega doma, ki postaja lepa izložba slovenske prisotnosti. Narodna in študijska knjižnica s celo vrsto partnerjev skuša nuditi širši javnosti dosežke slovenske kulture na številnih področjih. Lansko leto (2007) smo prav v Narodnem domu gostili arhitekta Maksa Fabianija z Vodnikom po arhitekturi po Sloveniji in Italiji. Tokrat je na vrsti Ljubljana z arhitekturnimi sprehodi in ogledi po zamisli dveh slovenskih arhitektov mlajše generacije. Poleg besed in slik bo na predstavitvi tudi lep glasbeni utrinek mlade tržaške harfistke Tadeje Kralj, gojenke šole Glasbene matice iz Trsta v razredu profesorice Jasne Merlak Corrado. mp Včeraj danes Danes, TOREK, 7. oktobra 2008 MARKO, MARIJA ROŽNOVENSKA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.33 - Dolžina dneva 11.22 - Luna vzide ob 15.06 in zatone ob 23.39. Jutri, SREDA, 8. oktobra 2008 MITJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1020,5 mb raste, veter 6 km na uro ju-go-zahodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. [13 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Od ponedeljka, 6., do sobote, 11. oktobra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 734441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 11, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Obvestila Upravitelji kioska «CANOVELIA DE/ ZpVPOU-pki èu pa h" vabijc stranke in pr*ja1el|e na íwoHt I^BDS flafcn skupaj îSSriri» «i uspeS^fiJJ KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gradežu in v Stru-njanu. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KRUT prireja tečaj orientalskega plesa - neverbalne, učinkovite tehnike sproščanja napetosti, osvajanja harmonije in samozavesti. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (l.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KD FRAN VENTURINI vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo danes, 7. oktobra, ob 21. uri, v centru Anton Ukmar Miro pri Domju. SKD VIGRED sporoča, da bo danes, 7. oktobra, od 17. do 19. ure v društvenih prostorih v Šempolaju prvo srečanje začetnega in nadaljevalnega tečaja »štikanja« z gospo Marico Peric. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 7. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira osnovni - 12 urni tečaj standardnih in latinsko ameriških plesov za srednje in višješolce ob sredah od 18.30 do 20.00 v telovadnici OŠ F.Bevk na Opčinah. Ni potrebno vpisovanje v paru! Tečaj vodi Petra Križmančič. Prvo srečanje v sredo, 8.oktobra. Info na 346-1852697 ali +38651875966 Petra; 349-7597763 Nastja. STRANKA SSK, Sekcija Škedenj, Ko-lonkovec in Sv. Sergij priredi v sredo, 8. oktobra, ob 20. uri v prostorih doma Jakoba Ukmarja v ul. Son-cini 112, sekcijski kongres. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! TEČAJ NEMŠČINE organizira društvo NOE. Na tečajih se boste naučili splošnega in poslovnega jezika, poudarek na konverzaciji. Informativni sestanek bo v sredo, 8. oktobra, ob 19. uri v kmečkem turizmu Radovič v Nabrežini. Tel.: 349-8419497. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM priredi v četrtek, 9. oktobra, filmski večer z dr. Oskarjem Volpi-jem, ki nam bo prikazal utrinke s potovanj in še marsikaj. Večer bo v Marijinem domu v Rojanu (ul. Corda-roli, 29) ob 20.30. Toplo vabljeni k udeležbi! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Prvo srečanje bo četrtek, 9. oktobra. Vabljeni! OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI vabi vse otroke, ki so jim všeč ljudski ples in petje ter družabnost, na prvo vajo v četrtek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure v društvene prostore SKD Škamperle na stadionu 1. Maj v Trstu. ASD-SK BRDINA obvešča, da poteka predsmučarska telovadba za otroke ob sredah v telovadnici v Lonjerju od 16.30 do 18.00 ure in ob sobotah v naravi od 15.30 do 17.00 ure. Kdor se želi prijaviti, lahko kliče na številko 348-8012454. Vpisovanje je odprto vsem. Vljudno vabljeni. ASD-SK BRDINA sklicuje v petek, 10. oktobra, izredni občni zbor na sedežu društva v Merčedolu. Izredni občni se prične v 1.sklicu ob 19.30 in v 2.sklicu ob 20.30. Vabljeni člani društva. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 3386439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki ga vodi Matjaž Šček, ima vaje ob petkih od 17. do 19. ure v Bazovskem kulturnem domu. Dobrodošle so nove pevke (stare od 14 do 19 let). Info: 3331176331 in 00386-41495281 (Slo). ČEZMEJNI MLADINSKI PEVSKI ZBOR SPD KRASJE, ki druži mlade od 10. do 14. leta, ima vaje ob četrtkih v Ljudskem domu v Trebčah v dveh izmenah (za nove pevce od 16.15 do 17.15). Info: 333-1176331 in 00386-41495281 (Slo). SK DEVIN prireja »Smučanje na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo od 9. do 11. ure. 2. izmena od 11. oktobra do 1. novembra oz. od 12. oktobra do 2. novem-bra.Možnost najema opreme. Informacije na 338-8621592, 040-209873 ali na info@skdevin.it SKD VIGRED obvešča pevce in godce od vse povsod, da bo tudi letos v okviru 13. Kraškega Oktoberfešta, v Praprotu pod šotorom v nedeljo, 12. oktobra, ob 16. uri tradicionalni Kraški Muzikfešt. Sodelujejo lahko muzikanti, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine. Prijave do sobote, 11. oktobra zvečer pri odbornikih društva, oz. na prireditvenem prostoru v Praprotu ali na e-mailu: tajnistvo@skdvi-gred.org. SKD VIGRED vabi na 13. kraški Oktoberfest pod šotorom, ki bo v Pra-protu 10. 11. in 12. oktobra. V petek, 10. oktobra, ob 19. uri otvoritev, sledi ples s skupino Okrogli muzi-kanti. V soboto, 11. oktobra, ob 15. uri ex tempore za otroke in mladino ter turnir v briškoli za odrasle, od 19.30 ples z ansambloma Mladi kraški muzikanti in Navihanke. V nedeljo, 12. oktobra, od 9. do 10. ure zbirališče za 13. pohod »Na Krasu je krasno«. Ob 13. uri odprtje kioskov, ob 16. uri 13. Kraški Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev, nato ples z ansamblom Slovenski zvoki. V soboto in nedeljo taborniški kotiček za otroke in mladino v organizaciji tabornikov Rodu Modrega Vala Trst - Gorica. AŠK KRAS - NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da že poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoni-ku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. MEPZ SKALA SLOVAN obvešča pevke in pevce, da se bodo pevske vaje odvijale ob ponedeljkih in četrtkih, ob 20.45, v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBVESTILO OLJKARJEM: Kmečka zveza obvešča, da Deželna služba za varstvo rastlin svetuje s svojim opozorilom z dne 26. septembra, da so še možni napadi oljčne muhe. Olj-karji, ki še niso opravili škropilnega posega proti oljčni muhi za preprečitev napada ličink te žuželke, še zlasti na območjih kjer je bil presežen prag nevarnosti, naj to opravijo čimprej na oljčnikih belice. Omenjena služba svetuje škropljenje s sredstvi na osnovi dimetoata (Ro-gor). Pri tem opozarja, da je karen-čna doba tega pripravka 28 dni in je zato ta poseg, upoštevajoč čas obiranja oljčnih plodov, verjetno zadnji. V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o morebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP 338-9176435, za varstvo MAGNE-OLI 347-9422892. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. Pevovodji Nicole Starc in Aljoša Saksida. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste osnovnošolce. Tedenska srečanja, vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v društvenih prostorih v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. Info na tel. št.: 3803584580. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD I. GRUDEN v Nabrežini bo potekal pod mentorstvom Borisa Fabjana ob sredah ob 18. uri za otroke in ob četrtkih ob 20.30 za odrasle. ŠZ BOR obvešča, da bo rekreacija za odrasle potekala v prostorih Stadiona 1.maj s sledečimi urniki : ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ter torek in četrtek od 16.30 do 17.30. Vadba se prične 2. oktobra. Informacije na licu mesta. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 13. oktobra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, od 18. do 19. in od 19. do 20. ure; četrtek, od 19. do 20. in od 20. do 21. ure. Za vpis in pojasnila pokličite na tel. št.: 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma) v večernih urah. SKD F. PREŠEREN - ŠIVANJE NOŠ: Ponovno srečanje bo v ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. KRUT - NATURA prireja začetno delavnico Bioenergije s prvim srečanjem v sredo, 15. oktobra, ob 19. uri. Istega dne ob 17.30 bo stekla tudi nadaljevalna delavnica. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040360072. KRUT sporoča, da tečaj joge pričenja v četrtek, 16. oktobra, ob 19.30. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst, tel. št.: 040-360072. MATURANTI učiteljišča A.M. Slomšek iz leta 1978 se zberemo na družabni večerji, ki bo v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri v pivnici Golden v Sežani. Svojo prisotnost potrdi s sporočilom ali pokliči na tel. 3388086691 (Igor-Nacjo). REIKI - v teku je vpisovanje na tečaj prve stopnje, ki se bo odvijal 18. in 19. oktobra pri Krut - Natura. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu Krut-a, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENCI V MILANU bo slovesno praznovalo 40. obletnico prve slovenske maše v Milanu, v nedeljo 19. oktobra, ob 15.30, v baziliki Sv. Ambroža v Milanu. PILATES PRI SKD IGO GRUDEN Ob torkih in petkih pilates 1 ob 18.30; pilates 2 ob 19.30. V sredo, 22. oktobra, začetek novega niza uvajanja začetnikov ob 18.30. Za zdravo hrbtenico v sredah ob 17.30, v petkih ob 18.30. Za pojasnila, tel 040200620 ali 349-6483822 (Mileva). 35-LETNIKI se bomo zbrali na praznovanju v restavraciji Križman v Repnu, v soboto, 8. novembra, ob 20. uri, kjer bo večerja z zabavo. Prijavite se na naslov: vecerja1973@ya-hoo.it (napišite svoje ime in priimek, datum rojstva in telefonsko številko) ali pokličite ob urah obedov na tel. 338-9436142 (Gabrijela). Vabljeni! TRŽAŠKO ESPERANTSKO ZDRUŽENJE razpisuje 3.Mednarodni natečaj na temo »Božič v podobi in pesmi« namenjen otrokom vsega sveta od 6. do 14. leta. Vsak lahko pošlje več izdelkov na omenjeno temo in sicer: risbo, ki naj ne presega velikosti lista A4 in/ali pesem. Vsa dela morajo dospeti do 10. novembra, na sledeči naslov: »Esperanto Trieste C.P. 601, Trieste Centro, IT-34132, Trieste-IT«. V pošiljki naj bo listek z imenom in priimkom avtorja/ice, naslov, starost, ime šole in razreda. Vsa dobljena dela bodo razstavljena v božičnem času 2008. Zmagovalce bodo proglasili na javni svečanosti. Za nadaljnja navodila: noredv@tele2.it ali testudo.ts@gmail.com Zapustil nas je naš dragi Luciano Roncelli (Maščo) Žalostno vest sporočajo žena Mirella, brata Carlo in Egidio z družinama ter ostalo sorodstvo. Pred upepelitvijo se bomo od njega poslovili v četrtek, 9. oktobra, med 12.30 in 13.30 v mrtvašnici na Ulici Costa-lunga. Z vedrim srcem je v 86. letu starosti mirno prestopila prag večnosti Silva Kuret vd. Vodopivec Žalostno vest sporočajo sestra Bernarda, vsi nečaki in ostalo sorodstvo Pogreb bo v četrtek, 9. oktobra ob 13. uri iz mrtvašnice v ulici Costalunga v dolinsko cerkev sv. Martina. Dolina, Ricmanje, Boljunec, 7. oktobra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine v Črtomir Rapotec Obveščamo, da se bomo od njega poslovili v soboto, 11. oktobra ob 13. uri iz ulice Costalunga. Za zadnji pozdrav bo naš dragi v mrliški vežici od 12. ure dalje. Pogreb bo krenil z oširka pri cerkvi v Borštu na vaško pokopališče. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda Opčine Iskreno sožalje Iztoku, družini in Sari Ivana in Uroš z družino IG Torek, 7. oktobra 2008 TRST / U Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »La terra degli uomini rossi«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Mamma mia!«; 18.05, 21.15 »Mira-colo a Saant'Anna«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »Zohan«; 16.05, 17.55 »L'arca di Noe'«; 15.50, 18.00, 20.05, 22.15 »La mummia: La tomba dell'imperatore Dragone«; 16.00, 20.00, 22.00 »Sfida senza regole«; 20.00, 22.00 »Burn after reading: A prova di spia«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Hancock«; 16.10, 18.05 »Kung Fu Panda«. EXCELSIOR - 16.00, 18.30, 21.00 »Pa-rigi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.00 »Kung Fu Panda«; 18.30, 20.15, 22.00 »Il papa' di Gio-vanna«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.45, 20.45, 22.20 »Burn After Reading - A prova di spia«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 18.15, 19.30, 22.00 »Miracolo a SantAnna«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00, 21.20 »Tropski vihar«; 18.40, 20.40 »Vojna zvezd: Vojna Klonov«; 19.20, 21.40 »Dirka smrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.20, 20.20, 22.20 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zohan - Tutte le donne vengono al pet-tine«; Dvorana 3: 16.30 »Un segreto tra di noi«; 18.15, 20.15, 22.15 »Riflessi di paura«; Dvorana 4: 16.30 »L'arca di Noe'«; 18.00, 20.00, 22.00 »Sfida sen-za regole«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Mamma mia!«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.10 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.15 »Zo-han«; Dvorana 4: 18.15, 21.15 »Miracolo a S. Anna«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »La terra nel sangue«. Čestitke Slovenska skupnost mestna sekcija Mestna sekcija stranke Ssk prireja jutri, 8. oktobra ob 18.00 na sedežu stranke v ulici G. Gallina, 5 svoj SEKCIJSKI KONGRES Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji! II aBOA iS« AURORA Naši izleti in potovanja: Avtobus in naše spremstvo Vsi Sveti Martinovanje Adventni sejmi Silvestrovanje PALLADIJEVA RAZSTAVA V VICENZI 26.10._ Tura po SICILIJI, z letalom 27.10. - 03.11. MALILOŠINJ 31.10.-02.11. DUNAJ 31.10.-03.11. ŠMARJEŠKE TOPLICE 31.10.-05.11. ZAGREB 01.11.-02.11. BUDIMPEŠTA 01.11.-04.11. _PRAGA 01.ll.-05.il. Martinovanje v Termah ČATEŽ 08.10.-09.11. Odprte kleti v FURLANUI 09.11. _COLLIO 16.11._ ASOLO in BASSANO DEL GRAPPA 30.11. LINZ, STEYR in ADMONT 06. - 08.12. NUERNBERG in jezero CHIEMSEE 06.-08.12. Ledene jaslice v GRADCU 07. - 08.12. INNSBRUCK in grad AMBRAS 13. -14.12. LJUBLJANA z Muzejskim vlakom 14.12. LJUBLJANA in razstava Primoža Trubarja 21.12. PTUJ 24.-26.12. _ROGAŠKA SLATINA 24. - 28.12. ROGAŠKA SLATINA 28.12.-04.01. BUDIMPEŠTA 29.12.-01.01. PRAGA 29.12.-02.01. MALILOŠINJ 29.12.-02.01. DOLENJSKE TOPLICE 29.12. - 02.01. BERLIN 29.12.-03.01. VELENJE 30.12.-01.01. DUNAJ 30.12.-02.01. ZADAR 30.12.-02.01. ROVINJ 30.12.-02.01. VELENJE 31.12.-01.01. ... pa še ROGAŠKA SLATINA 04.01.-06.01. £ [ Letalo in naše spremstvo Severni VIETNAM in LAOS 29.10. - 12.11. OMAN 24.11. -04.12. v prvi polovici leta 2009 JORDANIJA, CILE in Velikonočni otoki, KITAJSKA Enkratna priložnost za enotedensko križarjenje z ladjo MSC '. iz Trsta 13., 20., 27. in 03.11. ter iz Benetk 1. in 8.11. ; Cena "vse vključeno" že od 546,00 EUR } Obiščite nas, poiskali vam bomo najugodnejše PONUDBE za kratka in dolga bivanja! Zelo zanimivi jesenski paketi v termah. Za novemberske praznike paket 3 noči z uslugami polpenziona že od 75,00 EUR. Posebna ponudba za Novoletno križarjenje s COSTA CONCORDIA, omejena razpoložljivost. Oglasite se pri nas. Potovalna agencija AURORA, ul. Milano, 20 TRST tel 040 631300 fax 040 365587 Urnik: ponedeljek - petek 9.00 -12.30 / 15.00 -18.30 četrtek no stop 9.00 -18.30 / sobota 9.00 -12.00 ^e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com Na tržaškem konservatoriju "G. Tartini" je uspešno diplomirala iz violončela Irene Ferro Casagrande razred prof. Peter Filipčič Obema iskreno čestita Glasbena matica Naša Irene je v soboto, 04/10/2008 diplomirala iz violončela. Še veliko nadaljnjih uspehov ji iz srca želimo vsi domači Včeraj je praznoval MATTEO BARRAI 6. rojstni dan. Da bi ostal priden fantek in lepo napredoval v šoli, mu želijo mama in papa, nona Ada, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. Naš stric FRANC BANDI je v dobri formi dosegel 99. življenjski cilj. Iskreno mu čestitamo in voščimo še polno zdravja in dobrega počutja v pričakovanju velike fešte čez leto dni. Slavica in njeni. Srčna voščila so za drago NEVO, ki danes rojstni dan ima. Želimo ji naj uživa prelepo barvano kraško jesen, ki jo bo gotovo bogato obdarila in razvedrila. Vse naj...naj od vseh iz Trebč ki jo imamo radi. Danes DIKA GABROVEC-BLA-ŽINA praznuje 80. rojstni dan. Še veliko srečnih in zdravih dni ji vaška skupnost želi. Ivanu, Pauli in Sari se je pridružil mali Emil Z njimi se veselijo Tatjana, Vladislav, Marisa, Katja, Silvano, Lara, Davide in Elisa M Izleti KLAPA'36 dolinske občine vabi na izlet v Nadiške doline v nedeljo, 19. oktobra. Vabilo na kosilo, ogled Čedada in obisk praznika kostanjev. Za informacije 040-228896 (Nerina) ali 040-228254 (Just). POZOR! Enodnevni izlet po partizanskih poteh v nedeljo, 19. oktobra, v organizaciji SKD Slavec Ricmanje -Log ODPADE, zaradi nizkega števila udeležencev. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na tradicionalni pohod po Banjšicah, v nedeljo, 12. oktobra. Krožna pot primerna za vsakogar, po pohodu družabno srečanje. Zbor udeležencev med 8.30 in 9. uro pred domom KS na Banjšicah. Vpisnina: 5,00 evrov (topel obrok in napitek). Pohod vodi Jože Sedevčič, ki ga lahko pokličete za dodatne informacije na tel.: 041/345-411. SESTRE IZ SV. KRIŽA PRI TRSTU vabijo v soboto, 18. oktobra, na romarski izlet v Kočevje in širšo okolico z zanimivo zgodovinsko preteklostjo in lepoto narave. Avtobus bo odpeljal z Bazovice b 6.10. s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, s sv. Križa ob 6.50, s Proseka ob 6.55, z Opčin ob 7. uri. Stroški romarskega izleta znašajo 42,00 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej 040220693 ali 347-9322123. ASD-SK BRDINA organizira 18. in 19. oktobra izlet in smučanje na ledeniku Molltaler. Vpisovanje je odprto vsem. Za informacije in prijavo pokličite na tel. št. 348-8012454. Zaradi organizacijskih razlogov, naj se zainteresirani javijo čimprej. Vljudno vabljeni! KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da se udeležijo izleta, ki ga prireja v nedeljo, 19. oktobra, na tradicionalni praznik kostanja BURNJAK. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored.Odhod avtobusa ob 7.30 iz Bo-ljunca. Cena izleta, ki vključuje potovanje z avtobusom in kosilo, je 35,00 evrov. Zainteresirane naprošamo, da se iz organizacijskih razlogov čim prej vpišejo v uradih Kmečke zveze v Trstu in Gorici, tudi telefonsko, od ponedeljka do petka do 13. ure (Trst - 040 362941, Gorica 0481- 82570). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dovjega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA tu- di letos organizira tradicionalni izlet oljkarjev, ki se bo odvijal v dneh 22., 23. in 24. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali v Ligurijo, kjer si boste lahko ogledali razne oljčnike, vinograde in tolklo ter razne lepote Ligu-rije. En dan bo posvečen samo turizmu, premikali pa se boste z ladjo in z vlakom in si ogledali Cinque Terre. Približna cena izleta za vse tri dni znaša 270,00 evrov. Če ste zainteresirani pokličite v jutranjih urah na tel.št.: 040-8990103 (Laura), oz. 0408990108 (Roberta) in boste dobili vse dodatne informacije in tudi podrobni program izleta. ITALIJANSKA USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE vabi na v nedeljo, 26. oktobra, na brezplačni kulturno-jezi-kovni izlet na Sočo in v dolino Trente. Obiskali bomo tudi muzej 1. svetovne vojne v Kobaridu. Izlet je namenjen vsem, ki znajo in se učijo slovenski jezik tudi preko drugih šol. Info.: na sedežu ustanove, ul. Valdirivo 30, tel. št. 040-761470, 040-366557 od 17. do 19. ure ali 338-2118453. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 12. oktobra: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev knjige Lučke Kralj Jerman z naslovom Janko Kralj, utišani in pozabljeni slovenski politik (1898-1944). Predstavitev bo danes, 7. oktobra, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Knjigo bo predstavil prof. Peter Čer-nic, ob njem bosta spregovorila tudi avtorica ter prof. Tomaž Simčič. Z glasbeno točko bodo nastopili mladi pevci in glasbeniki, pravnuki dr. Kralja. Večer bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. OBČINA MILJE vljudno vabi na otvoritev razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. Otvoritev bo v petek, 10. oktobra, ob 18. uri v občinski dvorani umetnosti »G. Negrisin«. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6 prireja v soboto, 11. oktobra, večerni pohod »Zoro Starec«. Po domačih klancih nas bo vodila prof. Marinka Pertot. Ob 16. uri bo počastitev spomina Zora Starca na pokopališču na Kontovelu. Ob 17. uri bo start pohoda izpred sedeža barkovljanskega društva. Priporočamo primerno obutev in svetilko. Info vam nudijo na tel. 040-411635 ali 040-415797. DOBRODELNI KONCERT »STU LEDI NEJ PRIDE NUTER« - folklorno srečanje posvečeno Stojanu Petarosu, pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst, bo v nedeljo, 12. oktobra, ob 17. uri, v Kosovelovem domu v Sežani. Sodelujejo: TFS Stu Ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter Istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. RADIJSKI ODER obvešča, da bo naslednja predstava 11. Gledališkega vrtiljaka na sporedu v nedeljo, 12. oktobra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in druga ob 17.30 (red ZVEZDA). Skupina KPD Šmihel bo nastopila z igrico MEZINČEK. H Mali oglasi DELAVEC srednjih let išče novo službo. Klicati ob delavnikih od 10.00 do 12.30 na tel. št.: 349-3320198. IŠČEM DELO kot tajnica/uradnica z večletno izkušnjo v jutranjih urah. Tel.: 348-7428691. KUPIM majhno stanovanje v Miljah. Tel.št.: 339-4551135. PRODAM bencinski chevrolet nubira SK 1,6 SW, letnik junij 2006, edini lastnik, v odličnem stanju, prevoženih 27.000 km. Poklicati na tel. št.: 3391024723. PRODAM HIŠO v okolici Zgonika (Girandole) z majhnim vrtom. Okvirna cena 185.000 evrov. Tel. 040-327296. PRODAM ZEMLJIŠČE-PAŠNIK 1.300 kv.m., v stenicah v Boljuncu. Tel.: 040280910. PRODAM kraški portal. Tel. 3346475337. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, vso pobarvano z rožami. Tel. 3397396098. PRODAM motor aprilia 125 tuareg -win po ugodni ceni. Tel. 338-6036203. ZARADI NEUPORABE prodam profesionalno kletko znamke Meneghin, v zelo dobrem stanju, za vzrejo kuncev (2 x 6,18 m). Deluje povsem avtomatično. Cena 2.000 evrov. Tel. 3297260688 v večernih urah. S Poslovni oglasi VINO MERLOT kvalitetno prodam. 00386-31270149 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386-41948806 TRGOVINA JESTVIN IŠČE va- jenca(ko) za delo v skladišču. 347-2220095 Id Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 - 228217. Prispevki V spomin na Draga Širco daruje osebje otroškega vrtca v Nabrežini 45,00 evrov za MePZ Igo Gruden. V spomin na Draga Širco daruje družina 100,00 evrov za MePZ Igo Gruden. Ob 5. obletnici smrti dragega moža Vit-toria Mosine daruje žena Ema 30,00 evrov za Sekcijo VZPI Dolina - Mač-kolje - Prebeneg. V spomin na Tatjano Šmuc vd. Koren darujejo Jasna, Rado in Tjaša Gruden 50,00 evrov za Krut. Ob prejetju dragocene nagrade na področju šolstva za leto 2008 daruje Lučka Barei 100,00 evrov za predrago-ceni vrtec Jakob Ukmar pri Sv. Ani (Trst). V spomin na tovariša Polda Vatovca darujeta Silvano in Oriella Caharija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Dorko Sancin Bandi darujeta sin Boris in hči Neva z družinama 50,00 evrov za SKD Jože Rapo-tec iz Prebenega. V spomin na Draga Širco daruje družina 100,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. V spomin na Draga Širco daruje Ada Caharija 25,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. V spomin na Draga Širco daruje osebje otroškega vrtca iz Nabrežine 45,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. V spomin na Draga Širco darujejo Milena, Gabrijela in Nadja 40,00 evrov za balinarsko sekcijo ŠD Sokol. Ob 5. obletnici smrti moža Vittorija Možine se ga z ljubeznijo spominja žena Ema in daruje 50,00 evrov za SKD Primorsko, 30,00 evrov za Nonet SKD Primorsko in 30,00 evrov za spomenik padlim v Mačkoljah. V spomin na Draga Širco daruje družina 50,00 evrov za pevski zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Anico Udovič daruje John Earle 50,00 evrov za Krut. V spomin na svaka in strica Rafaela Co-sma darujeta družini Cosma in Vi-zintin 100,00 evrov za pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Dorotee San-cin - Dorke daruje družina 50,00 evrov za TFS Stu ledi. Športnica meseca: Mateja Bogatec zmagovalka svetovnega pokala FIS /l3 2. Memorial Marka Mikolja v spomin na Sloginega odbojkarja Bratje Abbagnale, legende veslaškega športa / 18 Jadranov podvig v državni C-ligi na gostovanju v Oderzu / 15 Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it torkova priloga Primorskega dnevnika nova sezona - Vsa prvenstva se še niso začela Čakajoč na odbojko Konec tedna so stopili na parket tudi košarkarski D-ligaši in Krasovi namiznoteniški igralci POGLED Z VEJE Zamejske olimpijske Marij Čuk Ko mi je pred dnevi urednik priloge Saško Koren poslal sms, da se spet začenja, sem se zdrznil. Kako? Je poletje že naokrog? Je čas sonca in plaž že pogoltnila jesen? In jaz sem popolnoma brez misli, nepripravljen, nespočit, neuk, kot večno poškodovani Totti, ki je na vprašanje, ali gre pri njem za nekakšen carpe diem odgovoril, da ne pozna angleščine. In Koren me v teh časih splošne recesije vabi, naj spet pišem! V obdobju finančne krize, padca borze, katastrofe bank in posojil, volitev v Sloveniji in Avstriji, v taki zmedi naj pišem? Saj nimamo skorajda več kaj povedati, ker se je nabralo toliko, da je še preveč izhodišč in ni videti primernega oprijema, kje začeti pripovedovanje. Morje. Ne, ne, ocean brez konca in kraja in po tej neizmernosti pluje gumenjak z idejami, ki ne vidijo pristanišča. Le milijone valov. Zato sem se za to sezono odločil najeti vohuna, za katerega mi bo šel ves pi-škavi honorar, a bo vsaj izvohal kaj zanimivega. In res. Gospod Nosnik (tako se podpisuje vohljač) mi je sporočil, da se pri nas kuhajo olimpijske igre, ki bodo daleč presegle pekinške. Zaobjele bodo le eno športno panogo, in sicer plezanje, a takšno, da se nam zlata kolajna ne more izmuzniti. Prvič zaradi tega, ker bomo tekmovali le Zamejci. In drugič - ker smo v tej disciplini pravi mojstri. Gre namreč za plezanje po steklu, brez kakršnihkoli pripomoč- lgre kov in opreme, le z golimi rokami in nogami, v samih spodnjicah, kar je za našo skupnost itak značilno. Kdo bo junak, ki bo prvi priplezal na vrh? To je vprašanje, ki ga ne zna razrešiti niti vohun. Zato pa je na delu moja bistrost, ki mi prišepetava, da je plezati po steklu navzgor nemogoče, in tako bomo vedno tam, kjer smo - na dnu! Ko pa bi plezali od zgoraj navzdol, bi se stvar iztekla podobno, kot s plezanjem navzgor - priplezali bi na dno. Menim, da me ima najeti špijon za norca, kajti olimpijske igre bi bilo pri nas nemogoče organizirati. Kdo pa naj bi bil prireditelj? Stranka Slovenske skupnosti, ki hoče postati zbirna, slovenska komponenta demokratov, ki hoče biti prav tako zbirna, ali enotna organizacija civilne družbe, ki želi biti tudi zbirna, a ne bo, ker sta organizaciji dve in bi bili radi vsaka po svoje zbirni... Skratka, prava zmešnjava! Gospoda Nosnika najbrž ne bom še odslovil, dal mu bom še kakšno priložnost, a s priporočilom, naj ne dreza v zamejsko sršenje gnezdo. V tem tednu se bomo raje posvetili Barcolani, a ne tisti na vodi, marveč mišljenju mnogih Tržačanov, da gre za največjo regato na svetu, čeprav pod pogojem, da ne zmaga slovenska jadrnica. Zakaj jim Kosmina in ostali ne bi pokvarili takega razpoloženja? Želim vam veliko vetra, pravega in ne takega, ki zapiha, kjer se konča človekov hrbet! Nogometaši igrajo že s polno paro. V nedeljo so v različnih amaterskih prvenstvih zaključili že tretji krog. Prav tako so igrali dve tekmi naši košarkarji v državni C-ligi (Bor in Jadran). Konec prejšnjega tedna se je začelo tudi prvenstvo D-lige, v katerem nastopajo letos tri naše ekipe s treh različnih geografskih področij: Breg, Dom (Gorica) in Kontovel. Začela so se namiznoteniška prvenstva. Le kra-sovke v A1-ligi bodo za zelene mizice stopile 18. oktobra. Prav tako naši odbojkarji. i N. Meroi Enajsti osem-tisočak. Alpinista iz naše dežele Nives Meroi in Romano Benet sta se v petek povzpela še na Manaslu (8163 m) Rokomet Za slovenske ekipe se je rokometna LP začela z dvojno blamažo Koprčanov proti Cehovskim Medvedom in Celjanov v Chamberyju. 360° Ryan Starc /13 VSE NAJBOLJŠE ! /3 ŠPORT ZA VSAKOGAR /3 12 Torek, 7. oktobra 2008 ŠPORT / naši okoli - V nogometni A-ligi Samir Handanovič lahko gleda vse ostale ekipe z vrha Nogomet Vratar Udineseja Samir Handanovič s soigralci gleda z visokega položaja na vse nasprotnike. Po zmagi z 2:0 nad Torinom (sicer je treba dodati, da je sodnik pri stanju 0:0 razveljavil povsem regularen gol gostov) delijo namreč Fur-lani prvo mesto na lestvici z Laziom in Interjem. K uspehom Udineseja veliko prispeva ravno slovenski vratar. Po odločilnih pokalnih posegih je tudi v nedeljo z dvema zahtevnima obrambama pripomogel k temu, da so ostala Udinese-jeva vrata nepremagana. Na vsedržavnih medijih so njegov nastop ocenili s solidnim 6,5. Napadalec Zlatko Dedič je v Bre-scii dosegel drugi gol v sezoni, a zadetek ni preprečil poraza Frosinonej z 2:1. Vendar Koprčan si je prislužil le zadostno oceno, saj je pri stanju 0:0 prej zamudil izvrstno priložnost. Že v petek pa je poražen zapustil igrišče vratar Mantove Jasmin Handanovič. Dve ligi nižje, to se pravi v drugi diviziji (nekdanja C2-liga) nadaljuje z uspešnimi nastopi Cosenza Alena Car-lija. Ekipa iz Kalabrije je pred 6000 gledalci proti Val di Sangru nanizala šesto zaporedno zmago v šestih krogih (seveda vodi na lestvici z osemnajstimi točkami in z že petimi točkami naskoka nad drugouvrščenim Cassinom). Tokrat je Carli vstopil na igrišče v 83. minuti. A-LIGA DAN POTEM Napadi brez nabojev, črnuhi z rafali Dimitrij KriZman Koprčan Zlatko Dedič Montichiari Lorisa Maniaja je igral sinoči v Perugii in izgubil s 3:1. Matej Černic je že v soboto izgubil s svojo Martina Franco s 3:0 (27:25, 25:21, 25:22) v Macerati. Černic je na tej tekmi dosegel 12 točk (11 v napadu in en servis), sprejel pozitivno 69% žog (54% brezhibno), napadal pa z 38% učinkovitostjo (29 napadov, 4 napake, 1 prejet blok, 11 točk). Nadvse spodbuden je začetek sezone Loreta v moški A2 ligi. Ekipa Da-mirja Kosmine je tudi v drugem krogu zmagala s 3:0 (tokrat je odpravila Gioio del Colle), Kosmina pa je vstopil na igriš- če in dosegel eno točko. Po dveh krogih se sploh ni še začelo prvenstvo za našega drugega predstavnika v italijanski drugi ligi. Nadaljujejo se namreč težave z registracijo Aljoše Orla, ki je moral tako spremljati s tribune prvo zmago Creme, ki je na domačem terenu premagala z dokaj gladkim 3:0 ekipo iz Cavriaga. Težave so nastale zaradi zavlačevanj s strani zadnje Orlove »italijanske« ekipe, Mo-dugna Noicattara (pri teh stvareh se ne šteje prvenstev odigranih v tujini, tako da ne pride v poštev lansko Orlovo nastopanje s slovenskim prvakom Bledom). Orel bo moral mirovati še teden dni, s četrtim krogom pa bo le »polnopravni« član ekipe. Loreto je seveda prvi na lestvici s šestimi točkami, medtem ko se je Crema s prvimi tremi točkami povzpela na sredino razpredelnice. Košarka V ženski B1-ligi je bil že v prvem krogu na sporedu »večni« derbi med Ginnastico Triestino in Interclubom iz Milj pomožnega trenerja Matije Jogana. Tržačanke so bile občutno boljše in slavile s 67:35. Jessica Cergol je med Milj-čankami naletela na črn dan in dosegla le dve točki. Poleti je prestopila k Sca-meju iz Tržiča Martina Gantar. V prvem krogu so Tržičanke odpravile z 51:47 Sarcedo, Gantarjeva pa je dosegla devet točk. V Italiji bi si marsikdo želel v moštvu zvezdnika Barcelone, Lionela Messija ansa Nisem simpatizer Barcelone, a primerjava, ki jo nameravam ponuditi, je zelo zanimiva in predvsem pomenljiva. Pla-vo-granatni iz katalonske metropole so se v soboto znesli nad Atleticom Madrid s 6:1. Na tekmi so dosegli več golov, kot so Inter, Milan in Juventus skupaj (skupaj!) iz igre sprožili strelov proti vratom dežurnih nasprotnikov ta vikend, to se pravi Bologne, Cagliarija oziroma Palerma. Tudi ob upoštevanju dejstva, da je vsaka tekma zgodba zase, lahko k temu vseeno dodam, da ne Palermo, ne Bologna in še toliko manj Ca-gliari niso moštva na nivoju Atletica Madrid, ki hudemu spodrsljaju navkljub vendarle uspešno nastopa v Ligi prvakov. Trojica najbolj uglednih italijanskih ekip je v nasprotju z vragolijami Messija in Bojana ponudila sicer enkratni gol Ibrahimovica, 11-metrovko Adriana in prosti strel Del Pie-ra. O domiselni igri žal ni ne duha ne sluha in ne čudi, da je mogočni Morattijev tanker imel težave z učinkovitostjo celo proti Werderju, to je enajsterici, ki ima od vseh v Ligi prvakov daleč daleč najbolj propustno obrambo. Kdaj bomo videli vsaj obrise tiste igre, ki sta jo gojila Mourinhova Porto in Chelsea, ne vem. Juventus je kot kaže izrabil lanskoletno evforijo po povrat-ku med elito in letos mu gre bistveno slabše od nog. O Milanu, ki je v derbiju doživel klasični osamljeni preblisk, kaže napovedati, da ga do scudetta lahko privede le politična volja trenutne vladne garniture. A za Milanove privržence se bojim, da stric Silvio do nogometa in Milana goji le še zanimanje, ne pa več navdušenja. Torej, mož- Trener Triestine Rolando Maran po tekmi niti ni bil pretirano razočaran. Verjetno je celo pričakoval, da bodo njegovi varovanci naleteli na črn dan. In ravno to se je dogodilo v soboto v Pisi. Preveč igralcev je popolnoma odpovedalo, tako da porazu Triestina se res ni uspela izogniti, kljub temu, da ji je hotel Job precej pomagati. In tu je treba odpreti novo poglavje o inteligenčnem kvocientu določenih nogometašev. Joba je sodnik opomnil v 62. minuti igre, napadalec Pise je torej točno vedel, da ob hujšem prekršku ali nešport-nem vedenju tvega izključitev. Kljub temu je le sedem minut kasneje preigraval v kazenskem prostoru in, ko se je približal branilcu Triestine se je lepo vrgel na tla v upanju, da bo sodnik dosodil enajstmetrovko. Solidni Tommasi pa je bil le nekaj metrov oddaljen in mu je pod nos še drugič pomolil rumeni karton in nato rdečega. Ko je stopal z igrišča pa so navijači Jobu nerazumljivo dalj časa ploskali. Soigralce je spravil v težavo z nešportno potezo in zato ga s tribun spodbujaš? Verjetno bi v normalni državi navijači zaradi tako neumne poteze igralca zmerjali, v Italiji pa mu ploskajo verjetno z idejo: »Bravo, škoda, da ti sodnika ni uspelo prelisičiti«. V tem krogu je pomembno zmago osvojil Sassuolo. Najbrž emilijanskemu moštvu ne bo uspelo ostati pri vrhu vse do konca prvenstva, vendar ima predsednik Squinzi, več let je investiral v kolesarstvo z znano znamko Mapei, dokaj jasne načrte. Morda je napoved, da bo njegov Sassuo-lo v teku dveh sezon prodrl do lige prvakov, pretirana, a nedvomno bi lahko s takimi investicijami kmalu ciljal na napredovanje. Nadaljujejo pa se težave na papirju glavnega favorita za napredovanje. Parma dvojice zvezdnikov Lucarelli-Pa-loschi (in na klopi sedita Reginaldo ter Ku- MIMOGREDE Šport in turizem Stadion Romeo Anconetani -Arena Garibaldi se nahaja praktično v samem mestnem središču Pise. Le nekaj sto metrov od slovitega trga, na katerem »stoji« tudi znameniti viseči stolp. Prijetno, skorajda poletno vreme je v toskansko mesto pripeljalo trume turistov, ki so tudi po več ur čakali v vrsti na obisk stolpa. Mnogi od teh, ki so si ogledovali sosedne ulice, pa so le nemo gledali, kako je na stotine policajev okoli njih zapiralo ceste, postavljalo pregrade, zaustavljalo promet. Vse to, ker je nekaj minut kasneje pridrvelo najprej nekaj policijskih motorjev, nato kombijev in avtov. Vmes kolone vozil sil javnega reda pa kar 2 (dva) avtobusa - enim z registrsko tablico Nova Gorica (!) - s pretežno starejšimi navijači Triestine. Japonski turisti so začudeni spremljali dogajanje. Še sreča, da ne zapirajo celotnega mestnega središča vsem turistom, potem bi se nedvomno že itak skromno število ljudi, ki gleda nogomet v živo, še zmanjšalo. O tem pa bi lahko tudi veliko povedali. Še novinarje so podrobno pregledali, potem pa se sprašujemo, zakaj je vse manj navijačev na tribunah. S takim »sprejemom« se počutiš kriminalec, tudi če si najbolj zgleden državljan... nosti politične obarvanosti prvenstva, v čemer ima Italija dolgo tradicijo, so manjše kot bi bile pred desetletjem. Tokrat nekaj pozornosti vratarjem. Da so malce nori vemo. V Italiji so tudi desničarji. Buffon je doslej bil edini znani primer. Za časa, ko je igral v Parmi, je zaslovel z izbiro dresa s številko 88. Ker izbira ni imela prave razlage so se pojavili namigi, da je pod krinko osme črke v abecedi (to je »H«) Buffon pravzaprav izbral »številko« HH, kar naj bi pomenilo Heil Hitler. Res je, da so na to opozorili Židje, ki zarote proti sebi vidijo povsod, a hitri umik Buffona k manj spornim označbam brez razlage, kaj je tisti »88« pomenil, je pomenil določeno priznanje. Če k temu dodam še črno ruto, s katero je Buffon letos poleti branil na EP in črn trak, ki tudi v teh toplih jesenskih dneh Buffonu greje skromno vsebino telesnega podstrešja je slika popolna. Novi apologet fašizma je Abbiati, v brk Milanovim koreninam, ki izhajajo iz proletarskih slojev prebivalcev lombardske prestolnice. Na novo nas je Abbiati poučil koliko dobrih lastnosti je imel fašizem. Naključje je hotelo, da je Milan takoj po njegovih izjavah odšel na gostovanje v Zurich, kjer so proti Abbiatiju nastopili krajevni navijači. Razlaga: ker so tradicionalno skrajni levičarji. V Italiji pa ob poveličevanju fašizma kot kaže kaj dosti ne migne nihče. Kar lepo ponazarja, proti kakšnemu skrpucalu ima lahko pot do zmage, politične, če mu že nogometnih zmanjkuje, človek z večnim nasmeškom. dimkrizman@gmail.com nogomet - V sedmem krogu, kljub igralcu več, prvi poraz Triestine O inteligenci nogometaša Morda je trener Maran celo pričakoval črn dan Triestine - V Emiliji se nekdo veseli, drugi ne tuzov!) ni uspela premagati skromne Mo-dene in tako zaostaja že devet točk za vodilnim Sassuolom. Časa za izničenje zaostanka je še na pretek, a novega trenerja Guidolina, ki je med tednom zamenjal Ca-gnija, čaka še veliko dela. (I.F.) B-LIGA - Sinočnji izid: Empoli -Livorno 2:1. rokomet - A1 Nadoh dotolkel Ancono Pall.Trieste - Ancona 33:30 (14:14) PALL.TRIESTE: Zaro, Postogna, J.Radojkovič 2, Kerpan, Visintin 2, Sed-mak, Tokic 7, Carpanese 1, Lo Duca 1, Nadoh 18, Leone, Sardoč, Fanelli, Iones-cu 2. Trener: F.Radojkovič. Tržačani so v tretjem krogu italijanske rokometne A1-lige z dokajšnjo težavo odpravili sicer solidnega nasprotnika. Po izenačenem prvem polčasu so si Ra-dojkovičevi varovanci le v zadnjih minutah tekme priigrali odločilno prednost (pet minut pred koncem srečanja je bilo še 29:28 za domače). Za zmago Tržačanov je nedvomno najzaslužnejši Matej Nadoh, ki je dosegel skorajda neverjetnih osemnajst golov, to se pravi več kot polovico vseh golov, ki so jih dosegli belordeči. Lo Duca in ostali so pokazali določen napredek v igri, vendar bi lahko drago plačali nekatere napake in zgrešene podaje, ki so jih nasprotniki takoj izkoristili in nato s hitrimi protinapadi premagovali rezervnega vratarja Zara (zaradi poškodbe bo standardni vratar Mestriner nekaj tekem miroval). IZIDI 3. KROGA: Pall.Trieste - Ancona 33:30, Mezzocorona - Intini Noci 23:25, Pressano - Romagna 28:23, Bozen - No-nantola 27:16, Meran - Castenaso 26:25, Capua - Cologne 33:30; VRSTNI RED: Bozen in Pressano 9, Capua, Meran, PallTrie-ste in Intini Noci 6, Ancona 4, Romagna in Cologne 3, Mezzocorona 1, Castenaso in Nonantola 0. DRZAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 6.KROGA: Atalanta - Sampdoria 4:2; Cagliari - Milan 0:0; Chievo - Fio-rentina 0:2; Genoa - Napoli 3:2; Inter -Bologna 2:1; Juventus - Palermo 1:2; Lazio - Leccce 1:1; Reggina - Catania 1:1; Siena - Roma 1:0; Udinese - Torino 2:0. VRSTNI RED: Lazio, Udinese in Inter 13, Palermo in Atalanta 12, Napoli in Catania 11, Milan in Fiorentina 10, Genoa in Juventus 9, Siena in Lecce 8, Roma 7, Torino in Chievo 5, Sampdoria 4, Bologna 3, Reggina 2, Cagliari 1. 2. divizija - Skupina A IZID 6.KROGA: Ivrea - Itala San Marco 2:1; VRSTNI RED: Sambonifacese 16, Rodengo 14, Ivrea 13, Alessandria 12, Canavese in Mezzocorona 10, Ol-bia 9, Como in Itala 8, Valenzana in Carpendolo 7, Vercelli 6, Pavia, Pizzig-hettone in Alghero 5, Alto Adige in Montichiari 4, Varese 3. ODBOJKA A1-liga IZIDI 2.KROGA: Cuneo - Pineto 3:0; Piacenza - Vibo Valentia 2:3; Modena - Padova 3:0; Macerata - Martina Franca 3:0; Forli - Treviso 0:3; Verona - Trento 3:2, Perugia - Montichiari 3:1. VRSTNI RED: Cuneo 6, Macerata, Perugia 5, Verona, Treviso, Piacenza in Trento 4, Montichiari in Modena 3, Vi-bo Valentia 2, Martina Franca in Pine-to 1, Forli in Padova 0. A2-liga IZIDI 2.KROGA: Loreto - Gioia del Colle 3:0, Crema - Cavriago 3:0. VRSTNI RED: Bassano, Loreto, Man-tova, Roma, Santa Croce in Bologna 6, Latina 4, Crema 3, Citta di Castello in Cavriago 2, Catania 1, Castellana, Ca-stelfidardo, Corigliano, Gioia in Iser-nia 0. košarka - B2-liga AcegasAps upravičil vlogo favorita Uspešni: tržaški AcegasAps in rožaški Centrosedia sta upravičila vlogo kandidatov za prva mesta in se z gostovanj v Rivi del Garda in Monzi vračata z dragocenima zmagama. V obeh primerih je uspeh dozorel v poslednjih minutah: Tržačani so še tri minute pred koncem zaostajali za 5 točk, nato pa s silovitim fi-nišem po zaslugi Lenardona (13 točk) in Be-nevellija (18) zmagali celo za 10 pik (64:74). Centrosedia pa je po izenačeni tekmi s petimi zaporednimi točkami Budina in serijo prostih metov v zadnjih minutah tesno zmagal (79:83). Poleg Budina je dobro igral tudi Meneghin (18). Neuspešni: Falconstar je po uspešnem začetku postopoma popuščal in cel drugi polčas stalno lovil nasprotnike. Como je bil v poslednjih trenutkih prisebnejši in zmagal (65:68). Laezza (25 točk), Miniussi (12), Vidani (11) in Acunzo (10 točk do izključitve v drugi četrtini) niso tokrat imeli veliko pomoči od tovarišev. Goriška NPG je doživela predviden poraz na gostovanju v Trentu proti glavnemu favoritu za prvo mesto Bitumcalorju. Nekoliko boljši od ostalih so bili Matteo Nobile (18 točk), Tombolini (10) in Biondo (9). Prihodnji krog: derbi kola bo v Trstu, kamor prihaja glavni favorit za končno prvo mesto Bitumcalor Trento, ki uvršča nekaj odličnih posameznikov (Cu-pello, Fossati, Sabbia, Gallerini); Gorica bo gostila Moncalieri, Centrosedia pa Iseo (oba nasprotnika sta v prvem kolu zmagala), medtem ko bo Falconstar v spopadu poražencev igral v Vareseju. B-LIGA: NAŠI V DRUGIH SREDINAH Protagonist: Jan Budin je že v prvi tekmi dokazal, da bo eden izmed adutov rožaške ekipe v tej sezoni: s 23 točkami, 70-odstotno realizacijo iz igre (5:7 za dve točki, 2:3 za tri) in 100-odstotno pri prostih metih (6:6) in skupnim učinkom +25 je bil najbolj zaslužen za zmago svoje ekipe. Brez pohvale ne graje: Daniel Batich je sicer igral celih 26 minut, zadel pa le 4 točke (1:4 iz igre, 2:2 prosti meti) po zaslugi treh skokov in prav tolikšnih pridobljenih žog pa je imel učinek +7. Popravni izpit: za Petra Sosiča, ki je v sedmih minutah vsega zgrešil le en met iz neposredne bližine koša s skupnim učinkom -1. Marko Oblak / ŠPORT Torek, 7. oktobra 2008 1 B športnica meseca - Mateja Bogatec, zmagovalka svetovnega pokala »Ponosna sem, ker nikoli ne obupam« Tako kot nam je že napovedala, krasi kristalni globus dnevno sobo. Na leseni mizi, na čipkastem prtičku. Letošnja zmagovalka svetovnega pokala v rolkanju Mateja Bogatec je ponosna nanj. To dokaže tudi s svojim pogledom, ko se med pogovorom vanj večkrat zazre: »Zmaga leta 2005 je bila posebna, saj sem pokal osvojila prvič in sem bila tudi prva italijanska reprezen-tantka nasploh, ki je posegla po tem naslovu. Mogoče pa je letošnja osvojitev pokala nekoliko drugačna prav zaradi kristalnega globusa in bo zato spomin na zmago še prijetnejši.« Rolkanje spremlja Matejo že od mladih nog, ko se je kot petletna deklica pridružila bratu Davidu in prijatelju Eriku ter z njima nabirala prve rolkarske kolajne. Kot štirinajstletnica je ugotovila, da je pri rol-kanju konkurenčna, in je zato odločila, da bo v tem športu vztrajala; pa čeprav je bilo družbe na treningih vedno manj. Njena vztrajnost in vestnost pri delu pa je od rolk ni oddaljilo niti takrat, ko jo je večkrat pre-sunilo podcenjevanje njenih dosežkov zaradi nerazširjenosti in nepoznavanja te športne panoge: »Večkrat sem razmišljala, da bi se zato usmerila v drugo športno panogo. Najhuje je namreč takrat, ko veš, da si vrhunski športnik, in ugotavljaš, da ljudje sploh ne poznajo tvojega športa. Včasih se zdi, da sem si ta šport izbrala zato, ker je manj konkurence in so zmage lažje dosegljive. A temu ni tako.« Matejin glas postane v trenutku glasnejši in odločnejši. Tudi s tonom želi obrazložiti, da je rolka-nje športna panoga, pri kateri je vsaka zmaga težko dosegljiva. Moti jo, da je njen šport manj cenjen. Rolkanje je namreč tesno povezano s smučarskim tekom, ki je olimpijski šport. Vsi smučarski tekači v poletnih mesecih trenirajo na rolkah in večkrat tekmujejo z rolkarji: »Na snegu preživijo nekaj mesecev, sicer pa so vsi vedno na rol-kah. Večkrat tekmujem tudi proti Arianni Follis, najboljši italijanski smučarski tekačici. Res je, da v poletnih mesecih mogoče tekači niso v optimalni formi, ampak so taki tekmovalci zelo konkurenčni. Tehniki obeh športov sta si zelo podobni.« Med govorom se njen pogled večkrat zaustavi na kristalnem globusu. Ta je sad dolgoročnega dela, izpiljenih treningov in izkušenj, potrdi 26-letnica. Pa tudi njene neizmerne vztrajnosti: »Ponosna sem, ker nikoli ne obupam. To imam v krvi. Zlahka treniram in to mi ne teži, čeprav so treningi zelo zahtevni.« Zagrizenost in želja po nenehnem izboljševanju lastnih sposobnosti jo tudi vodi do novih uspehov. Odrekanja so del vrhunskega športa, ampak Mateji to ne teži: »Opažam, da mi sedaj nekateri celo zavidajo, ker veliko potujem. V najstniških letih je bilo včasih težko, a sem vseeno naprej vztrajala,« ugotavlja. Sedaj je tudi ljubezen tista, ki jo spodbuja: »Seveda. Tudi ljubezen pripomore k uspehom. Mirnejši si in počutiš se dobro. To nedvomno pomaga tekmovalcu. Brez ljubezni si nedvomno bolj nemiren, včasih žalosten. Uspehi te poplačajo, ampak vedno nekaj manjka ... « Kristalni globus je tudi pomembna prelomnica - rolkanje najbrž ne bo več na prednostni lestvici v življenju kriške rol-karke. Načrti so sedaj usmerjeni v nekaj »konkretnejšega«, pravi Mateja. »Mogoče sem sedaj samo prenasičena rolkanja, zato razmišljam v tej smeri. Mogoče bom po premoru spet obula rolke ... Premisliti moram. Če bi bila profesionalka, bi bilo najbrž vse lažje.« Kaj bo, ko bo velika, si še ni razjasnila. Prav gotovo bo ostala v športnem svetu: mogoče se bo usmerila v fitnes in postala trenerka, rada bi trenirala rolkarje in smučarske tekače. Veronika Sossa ŠPORT ZA VSAKOGAR Rad bi šel na Triglav, vendar bo to šele moj prvi pohod v gore (1) Svetuje prof. šp. vzgoje Matej Florjančič, gorski vodnik Šport za vsakogar: letošnja torkova rubrika bo vsak teden ponudila nekaj uporabnih nasvetov za športno aktivnost. Včasih bodo naši nasveti namenjeni športnikom, ki še redno trenirajo, drugič pa se bomo osredotočili na športne panoge, s katerimi se lahko ukvarjamo tudi rekreativno in so primerne za vse starostne skupine. Glavna tema vsakega tedna bo nakazala le nekaj praktičnih nasvetov (za že izkušene ali pa za prave začetnike); v primeru da tema ne bo izčrpana v prvem delu, bomo izbrano tematiko obravnavali tudi v naslednjih tednih. Svetovali bodo strokovnjaki, predavatelji na Fakulteti za šport v Ljubljani, profesorji športne vzgoje, absolventi na FŠ in zdravniki. Dodatna vprašanja in vaše pripombe lahko pošljete na: sport@primorski. it. Svojo rubriko začenjamo s pla-ninarjenjem ali hojo v gore, ki je primerna rekreacijska dejavnost za vse starostne skupine. Ne gre le za telesno dejavnost kot nujen del zdravega življenja, ampak predstavlja tudi pomemben del lepih doživetij v našem življenju, ko se duša in telo okrepita in s tem nabereta moč za vse naloge, kakršne koli so pred nami. »Rada bi šla na Triglav, a bo to šele moj prvi pohod v hribe!« Stavek, ki ga večkrat slišimo. Veliko je priložnostnih gornikov, ki se kar čez noč odločijo, da bi radi šli na Triglav in tako postali »pravi Slovenci«. Je izziv dosegljiv vsem? Vsak gorniški cilj izbiramo glede na vsestransko pripravljenost in zdravstveno stanje. Za lažje vzpone ni potrebne vnaprejšnje pripravljenosti, ko pa se odpravimo v sredogorje in visokogorje pa je predhodna fizična pripravljenost nujno potrebna. To lahko nabiramo z daljšimi pohodi, kolesarjenjem, tekom, igranjem skupinskih športov, fitnesom. Vsako udejstvova-nje s športom pripomore pri izboljšanju splošne kondicije. Dobra pripravljenost omogoča gorniku, da mu bo vzpon lažji in bo tako dosegel cilj z večjim užitkom. Pogosto se zgodi, da slaba pripravljenost spreobrne užitek hoje v pravo muko in zato gornik ne vzljubi gora. Vsak, ki želi v gore, lahko to udejanji. Priporočljivo je, da se osebe s kroničnimi obolenji ali raznimi drugimi zdravstvenimi težavami (astmatiki) pred turo posvetujejo z osebnim zdravnikom. (naslednjič o načrtovanju ture, opremi, prehrani, uporabi palic) VSE NAJBOLJŠE! Na današnji dan se je rodil eden najboljših zamejskih košarkarjev vseh časov Marko Lokar. Sedmega oktobra so se rodili še furlanski smučarski tekač Giorgio Di Centa, Milanov vratar Nelson Dida, pa tudi bivši košarkar in trener, ki je z večjim uspehom nastopil v politiki, Igor Kocijančič. Poleg slednjega sta se na današnji dan rodila še dva politika, ki sta v preteklosti uspevala tudi v športu. Gre za judoista Vladimira Putina, trenutnega ruskega premiera, in nekdanjega nogometaša v mladinskih ekipah Juventusa Piera Fassina. V prejšnjih dneh pa se je za leto postaral najuspešnejši slovenski jadralec na olimpijskih igrah Vasilij Žbogar (4.10.), dan po njem pa je ugasnila svečke odbojkarica združenega moštva Bor-Breg Maria Della Mea. Jutri bo zaradi SMS-ovskih voščil neprestano brnel telefon nogometaša Triestine Fa-brizia Cacciatoreja, 10. oktobra pa bo rojstni dan slavil večkratni kotalkarslti svetovni prvak Samo Kokorovec. Prvi oktobrski dnevi pa so obrodili tudi dva Jadranova košarkarja. V četrtek je praznoval Alen Semec, v petek pa še Peter Lisjak. Kot boste še videli, se spisek oktobra rojenih jadra-novcev ni izčrpal. (P. V.) 360 STOPINJ Igra klarinet, rad kuha in pleše Ryan Starc, študent in-ženirstva, rojen, 2. julija 1988, od leta 2002 je član navijaške skupine Cheerdance Millenium: »Prijatelj me je povabil v skupino in res sem se jim pridružil. Takoj sem se navdušil, saj me je nova športna panoga hitro prevzela. Družba in želja po športni dejavnosti me je prepričala, da sem tam ostal,« je povedal Ryan. Pred plesom se je pri ŠD Kon-tovel ukvarjal s košarko, potem pa je začel trenirati karate, kjer je osvojil modri pas. Ob študiju in plesu Prosečan zelo rad kuha in igra klarinet. Študira na kon-servatoriju v Trstu in igra tudi v proseški godbi na pihala. Nastopanje pri Cheerdance Millenium pa mu obenem tudi omogoča, da veliko potuje. Bil je že v Berli- nu in Manchestru, kjer je dosegel tudi najboljši športni dosežek - 4. mesto na evorpskem prvenstvu. Nastopa pri Škratih in peterki v vlogi baze ali zadnjega va-rovalca. Stan: prost Ostali športi: rokomet Moj mentor: sestra Ostale dejavnosti in konjički: igram klarinet v Godbi na Prose-ku in študiram na kon-servatoriju Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Primorski dnevnik, Piccolo/računalniške revije, Sale&pepe,/TG2, Slo Rai 3/AnnoZero Spletna stran: www.youtube.it Knjiga na nočni omarici: Gospod prstanov Najljubša glasba: jazz Najljubši film: Komu Moj lokal: Liverpool (Savo) Najljubša jed: pašta Najljubša pijača: pivo Cenim/sovražim: sovražim tiste, ki se vedno pritožujejo, cenim tiste, ki so vedno veseli Najljubši športnik: Pi- storius Najljubša osebnost: dalajlama Najljubše počitnice: novo leto v Beogradu 2005 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil... karateist Moja himna: Vstala Primorska Moj vrstni red (ljubezen, šport, prijatelji, denar): prijatelji, ljubezen, šport, denar ŠPORTNA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV PLANSAR, PASTIR, OVČAR AMERIŠKI KROKODIL NEKD. FR. TENISAČ SOL OGLJIKOVE KISLINE DOVTIPI, POUDARKI HENRIK IBSEN SKANDINAVSKI DROBIŽ NAS REŽISER (MARTIN) ITAL. PEVEC (MUKANDI) ITALIJANSKI PEVEC (PIERO) UMRLI ITALIJANSKI KOLESAR (MARCO) MESTO V LACIJU KOMEDIJA ARISTOFANA JUŽNOAMERIŠKI DVOPRSTI LENIVEC POKRIVALO BREZ KRAJEVCEV NEMŠKI PISATELJ (GÜNTER) HERMAN TALNER DOTIK ŽOGE OB MREŽI RDEČI KRIŽ REKA V FRANCIJI, DESNI PRITOK RONE DIVJA MAČKA MLADININA ROLKARICA KOŠUTA BERI ŠPORTNO PRILOGO PD ACE MERMOLJA ENOJKA KONEC POLOTOKA TKANINA ZA PLENICE ANGL£SKO SVETLO PIVO ENOSTAVNA BELJAKOVINA ZMAGA PRI ŠAHU MESTO PRI TERAMU SAID AOUITA I Naša četica koraka / KOŠARKA Torek, 7. oktobra 2008 15 c-liga - Jadran Mark v Oderzu Ključ zmage skupinska igra in dobra predstava mladih Razburljiva tekma se je zaključila šele po podaljšku - S. Ferfoglia odločilen v tretji četrtini Oderzo - Jadran Mark 87:91 (15:14, 28:34, 53:51, 76:76) JADRAN MARK: Madonia 5 (1:1, 2:8, 0:2), S. Ferfoglia 27 (5:7, 11:21, 0:2), Oberdan 6 (4:4, 1:5, 0:2), Zaccaria 4 (2:2, 1:2, 0:0), Malalan 5 (1:4, 2:4, 0:0), K. Ferfoglia 13 (7:10, 3:11, 0:2), Coco 12 (0:0, 6:8, 0:3), Slavec 19 (7:11, 3:5, 2:4), Semec 0, Lisjak n.v. TRENER: Popovič. Okrnjeni jadranovci (brez Franca in Marusiča) so po pravi drami dosegli prvo zmago v državni ligi, ki je prava spodbuda za nadaljnje nastope. Na nedeljskem gostovanju so k uspehu vidno pripomogli predvsem mlajši igralci (S. Ferfoglia, Malalan in Zaccaria), ki so igrali konstanto in prepričljivo. Začetek srečanja je bil izenačen, v nadaljevanju pa je vajeti igre prevzel Jadran. V drugi četrtini sta Madonia in Malalan zaigrala pod košem prepričljivejše, kar je ob čvrsti obrambi in hitrih protinapadih omogočilo, da so jadranovci po-vedli za sedem točk (23:30) in prednost obdržali do zaključka prvega polčasa. Po odmoru je na igrišču zagospo-daril Oderzo, ki je z Morom na čelu (dosegel je kar 34 točk) nadoknadil zaostanek, v 24. minuti izenačil na 40:40, v nadalje- »c-ingelca« Relativna prednost domače dvorane Drugi krog v tretjeligaškem »zabavišču« je potrdil, da lahko v skupini C prav vsak premaga prav vsakogar in da nas bodo iz tedna v teden presenečali nepričakovani razpleti na igriščih. Naj nas ne čudijo! Po dveh tekmah je neporaže-nih le še pet ekip (ravno toliko jih še ni okusilo zmage), in sicer papirnatifavoriti Roncade, Caorle in videmski Virtus, novinec Rovigo, ki ima precej večje ambicije kot zgolj obstanek, ter vedno solidni San Daniele. Pet zmag na tujem Domače igrišče bo v tej izjemno izenačeni ligi predstavljalo relativno prednost. Ta vikend je namreč kar pet ekip slavilo v gosteh. Ob podvigu jadranovcev v Oderzu ostrostrelca Mora (po prvih dveh kolih top scorer prvenstva s kar 65 točkami) beležimo tesno zmago Roncad (Casonato 19) v Spilim-bergu (Musiello 22) in zanesljive uspehe videmskega Virtusa (De Simon 19) v Margheri (Bordignon in DalMolin 18), Roviga (Guerra 27) v Benetkah (Vio 21) ter San Da-nieleja (Silvestri 31) v Padovi (Man-cini 21). Doma pa so svojo dolžnost opravili Montebelluna (proti borovcem z odliko), Caorle (Tomasini 25) s Codroipom (Campanotto 20) in Pordenon (Gonzo 17) na račun mlade Vicenze (Gaiatto 16). Prihodnja tekmeca Bor Radenska bo igral v soboto proti Padovi, Jadran pa v nedeljo proti Montebelluni. Oboji se vračajo na domače deske. Vrednost obeh tekmecev pa je doslej težko oceniti: Virtus je na prvi tekmi namreč gladko zmagal v Vicenzi, nato pa doma klonil pred San Da-nielejem. Sobotni Borovi rablji pa so v prvem krogu v Vidmu izgubili za 28 in nato doma zmagali za 25... Protagonist Priznanje tokrat dvema veteranoma. Paolo Casonato je s trojko v zadnjih sekundah rešil Ron-cade na peklensko težkem igrišču v Spilimbergu. Franco Binotto pa je v zadnji sekundi tretje četrtine zadel Borov koš kar s svoje polovice igrišča. Sreča aliprvoligaška roka? vanju pa tudi prevzel vodstvo (maksimalna prednost je znašala pet točk). Jadranovce je v tem delu srečanja v igri obdržal Saša Ferfoglia, ki je od skupno 17 točk v tej četrtini dosegel kar 11. V zadnji četrtini je moral Jadran po uvodnem izenačenju 53:53 ponovno loviti nasprotnike. Le minuto pred koncem so se Oberdan in soigralci približali le na dve točki (76:74). Čeprav je Oderzo ob izteku rednega dela imel napad in tudi dva prosta meta, vodstva ni povečal. Po zadnjem zgrešenem prostem metu Marana, je odbito žogo prejel Kristjan Ferfoglia, nad katerim so le sekundo pred koncem storili prekršek. Ferfoglia je hladnokrvno izvedel oba prosta meta, kar je pomenilo izenačenje in podaljšek. Oderzo se v uvodnih minutah podaljška ni pustil presenetiti in je takoj po-vedel za štiri točke (80:76). Takrat pa so s sodniške mize sporočili, da z igrišča kljub petim osebnim napakam ni odšel Malalan (imel jih je že ob koncu 4. četrtine, ampak so opozorilo vsi preslišali). Zaradi prekrška so dosodili Jadranu še tehnično napako. To pa ni potrlo gostov, ki so v razburljivi končnici z veliko mero borbenosti in zagrizenosti nadoknadili zaostanek, s Sašo Ferfoglio tudi povedli na 86:85, z uspešnimi prostimi meti Zaccarie in Oberdana pa se je vodstvo še povečalo na končne štiri točke. Predvsem neprecizno izvajenje prostih metov je v končnici pokopalo Oderzo, Jadran pa je to odlično izkoristil. 19-letni Saša Ferfoglia je bil s 27 točkami najboljši strelec Jadrana in drugi najboljši strelec tekme (najboljši je bil Moro s 34 točkami). V tretji četrtini je bil njegov doprinos odločilen. Ob tem je zbral še 6 skokov in pridobil dve žogi kroma Halo Jadran Trener Boban Popovič o Jadranu Mark: »Seveda sem zmage zelo zadovoljen. Čestitam vsem igralcem, predvsem zaradi njihove vztrajnosti in borbenosti. V težkih trenutkih smo vsakič dobro reagirali. Zmaga je predvsem spodbuda za naprej: v takih okoliščinah (poškodovana sta oba centra op. ur.) smo je bili res zelo potrebni. Mislim, da je bil ključ zmage predvsem skupinska igra. Pomemben doprinos pa so dali vsi mlajši igralci, ki so imeli vseskozi aktivno vlogo. Posebna pohvala gre Zaccarii, ki je prvič odigral tako tekmo in dosegel v končnici poglavitna prosta meta.« Halo Bor , Trener Andrea Mura o Boru Radenski: »Predvsem slaba predstava v napadu v drugem delu srečanja je bila odločilna za drugi poraz. Iz težkih trenutkov pa se nikakor nismo uspeli izvleči. Škoda, saj smo začeli zelo spodbudno. Igrali smo skupinsko in učinkovito. Vsi igralci so se sicer borili do konca, a vseeno ni prišlo do preobrata. Poraz ni tragičen: ugotovili smo, kje so še težave in kje se moramo še izboljšati. Pred začetkom sezone sem sicer upal, da bomo že v uvodnih srečanjih bolj uigrani, a opažam, da moramo še vestno vaditi. Ne bi rekel, da na našo predstavo vpliva dejstvo, da nekateri igralci dalj časa niso igrali. Vsi so zelo dobro fizično pripravljeni, tako da moramo vzroke iskati drugje.« d-liga - Prvi krog še ni merilo za oceno ekip Kriterji za razvrstitev ekip je lahko koš količnik: Breg ima primat Količnik košov med Bregom in Libertasom je večji od 2 - Skupina D enakovredno porazdeljena v tržaški in goriški pokrajini V vzhodni skupini D lige so ekipe letos enakomerno porazdeljene: sedem jih prihaja z Goriškega, sedem pa s TržaškegaNasprotniki na Tržaškem ... V tržaški občini bosta letos igrala le San Vito in Libertas, Poggi, Intermuggia in Don Bosco pa bodo igrali domače tekme v Miljah. Od teh ekip sta na papirju najboljši Poggi in San Vito, ki sta se med seboj pomerili v prvem krogu. Tokrat je slavil Pog-gi, skozi celo leto pa bi se lahko obe ekipi potegovali za vrh ali mesto tik pod njim. In-termuggia bo po dveh letih v nižji ligi spet nastopal med četrtoligaši, kjer gotovo ne bo igral tako vidne vloge kot v promocijskem prvenstvu. Glede na sobotno predstavo pa je Libertas skoraj neizbežno obsojen na izpad. ... in na Goriškem Fogliano se je po repesažu med poletjem kar precej okrepil, kljub temu pa je izgubil proti izkušeni tržiški peterki Gast-hausa, ki ni sprejela ponudbe za nastopanje v C2-ligi. V tem prvenstvu pa se bo preizkusila ekipa Perteole - zgodovinski nasprotnik Brega v D-ligi. Proti tej ekipi so namreč pred leti Brežani kar dvakrat odigrali odločilno tekmo za končnico: prvič so v gosteh izgubili, drugič pa zmagali na domačem igrišču. Po napredovanju Gorizia-ne in odpovedi Athletisma bosta v Gorici igrala le Dom in Dinamo, ki se je med poletjem okrepil s Signorettijem in Furlanom. V Gorici so se tako spet zbrali nekateri iz- Borut Sila (Breg, 17 točk) kroma med ključnih igralcev, s katerimi je Romans ciljal na napredovanje pred dvema letoma. Zato letos Dinamo cilja na višjo uvrstitev in je to tudi dokazal s suvereno zmago proti izkušeni miljski ekipi. NAB se je med poletjem nekoliko ošibil, tako da bo letos verjetno v spodnji polovici lestvice, še predvsem če bo - kot že dve leti zapored - lahko računal na Gona le za pol sezone. V Ro-mansu je ekipa v bistvu nespremenjena, gleda na nekoliko nižjo kakovost prvenstva pa bi se lahko vključila v boj za končnico. Poleg tržaškega Libertasa je na papirju drugi kandidat za izpad drugi Libertas (Vil- C-liga IZIDI 2. KROGA Spilimbergo - Roncade 72:73; Marghera - Virtus UD 69:78; Oderzo - Jadran Mark 87:91; BVO - Codroipese 88:80; Pool - Rovigo 71:82; Virtus PD - S.Daniele 66:75; Montebelluna - Bor Radenska 90:65; Pordenone - Vicenza 77:54. Virtus UD 2 2 0 155:118 4 San Daniele 2 2 0 163:133 4 Roncade 2 2 0 148:125 4 BVO 2 2 0 167:155 4 Rovigo 2 2 0 162:150 4 Pordenone 2 1 1 148:129 2 Marghera 2 1 1 131:123 2 Virtus PD 2 1 1 133:134 2 Montebelluna 2 1 1 139:142 2 Codroipese 2 1 1 155:159 2 Jadran Mark 2 1 1 136:149 2 Oderzo 2 0 2 139:171 0 Spilimbergo 2 0 2 139:161 0 Bor Radenska 2 O 2 14O:169 O Vicenza 2 0 2 113:144 0 Pool Venezia 2 0 2 124:157 0 PRIHODNJI KROG Bor Radenska - Virtus PD (11.10 ob 20.30 v Trstu, I.Maj); Jadran Mark -Montebelluna (12.10 ob 18.00 v Trstu, šola Don Milani). D-liga vzhod izidi 1. KROGA Muggia - Dinamo 74:89; NAB - Romans 78:82; Don Bosco Villesse 86:71; Kontovel - Dom 79:71; Breg - Libertas 104:51; San Vito - Poggi 58:65; Fogliano - Monfalcone 56:68. Breg 11O 1O4:51 2 Don Bosco 110 86:71 2 Dinamo 110 89:74 2 Monfalcone 110 68:56 2 Kontovel/Sokol 11O 79:71 2 Poggi 110 65:58 2 Romans 110 82:78 2 NAB 1 0 1 78:82 0 San Vito 1 0 1 58:65 0 Dom 1 O 1 71:79 O Fogliano 1 0 1 56:68 0 Villesse 1 0 1 71:86 0 Muggia 1 0 1 74:89 0 Libertas 1 0 1 51:104 0 PRIHODNJI KROG Poggi - Kontovel/Sokol (11.10. ob 20.00 v Miljah); Dom - NAB (10.10 ob 20.45 v Gorici, Kulturni Dom); Villesse - Breg (11.10. ob 18.00 v Vilešu). lesse), ki bo nastopal s postavo, ki lani igrala v promocijskem prvenstvu. Zgodovinska zmaga Po prvem krogu je kot običajno polovica ekip na prvem mestu, druga polovica pa na zadnjem. Medsebojnih spopadov še ne moremo vzeti v poštev, saj jih sploh ni bilo med ekipami, ki trenutno imajo isto število točk, tako da je prvi kriterij za razvrstitev koš količnik - razmerje med doseženimi in prejetimi koši. Ponavadi se sicer govori o koš razliki, ki je v veliki večini primerov enakovredna količniku, saj je dosti lažje odštevati in seštevati kot pa množiti ali deliti število točk. V osnovni šoli se poštevanke ponavadi končajo z desetico, ne pa pri 51 ali 104 - končnemu izidu sobotnega srečanja med Bregom in Li-bertasom. Kljub temu pa je vsakomur očitno, da je količnik v tem primeru večji od 2 oz. manjši od polovice - glede pač na ekipo. V mladinskih kategorijah se kar pogosto dogaja, da ima ekipa tak koš količnik, včasih celo čez celo sezono. V članskih vrstah pa je res prva redkost - sami Breža-ni v D-ligi niso nikoli dosegli tako visoke zmage. Celo v sezoni 2005/06, ko so vsega izgubili le štiri tekme in nanizali dve seriji 10 oz. 12 zmag so najvišjo razliko zadali Cusu: »le« 34 točk. Najhujši poraz pa je Breg v D-ligi doživel pred šestimi leti, ko je na klopi sedel prav Tomo Krašovec: v drugem krogu je izgubil v Gorici z Ardito za 49 pik (108:59). Mitja Oblak MLADI Izkazali so se na več frontah Mlajši igralci so imeli minuli vikend pomembno vlogo. Pri Jadranu Mark v državni C-ligi so v nedeljo dobro igrali vsi 19-letniki, Ferfoglia, Malalan in Zaccaria, ki je v petek igral tudi za Kon-tovel v prvem letošnjem derbiju D-lige. Peter Lisjak (Kontovel) je bil tudi prisoten na obeh tekmah, pri Jadranu sicer ni stopil na igrišče. Kot najmlajša igralca sta v prvi postavi igrala 18-let-na Vončina (Dom) in Gantar (Kontovel). ©POŠKODBE Se bo še kdo znašel v ambulanti? Smola se še drži Jadrana Mark. Potem ko si je Peter Franco poškodoval mezinec desne roke na treningu, Matteo Marusič pa si je zlomil nos v prvem krogu proti Marg-heri, je udarec v nos utrpel tudi Christian Slavec. Zdravniški pregled bo šele pojasnil, ali je kaj hujšega. Matteo Marušič bo sicer danes začel trenirati, na parket se bo po vsej verjetnosti vrnil čez dva tedna, Peter Franco pa naj bi bil nared čez tri tedne. Zdravniški pregled je pokazal, da kirurški poseg ne bo potreben. NAJ DOSEŽKI Skupno: S. Ferfoglia (J) 27, Zeria-li (Br) 26, Klarica (Br) 20, Slavec (J) 19, Faganel (D) 18, Sila (Br) 17. Prosti meti: Krizman (Bor) 6:6 (100 %) Za 2T: Klabjan (Br) 5:5 (100 %) Za 3T: Babich (Bor), Slavec (J), Malalan (J), Giacomi (Bor) 2:4 (50 %) Statistika flop: Lisjak (K) 1:6 PM (16,6 %), Vončina (D) 1:7 za 2T (14, 3 %), Furigo (Bor) 1:5 (20 %). NAJBOLJŠI STRELCI C-liga po 2. krogu: Furigo (B) 38, S. Ferfoglia (J) 31, Giacomi (b) 27, Coco (J) 26, Slavec (J) 24. Krizman (B) 22, K. Ferfoglia (J) 21. D-liga po 1. krogu: Zeriali (B) 26, Klarica (B) 20, Faganel (D) 18, Sila (B) 17, Šušteršič (K) 16, Švab (K) in Klabjan (B) 14, Kristančič (D) 13, Cej (D) in Zaccaria (K) 12. 16 Torek, 7. oktobra 2008 NOGOMET / promocijska liga - »Rdeči« zmagali tretjič zapored Kras že kaže mišice Vesna v težavah Juventina prebila led Kras Koimpex je po treh krogih že sam na vrhu lestvice. Ali so nogometaši re-penskega društva iz pravega testa, pa bomo videli v prihodnjih treh krogih, ko bo Kras najprej v gosteh igral proti Virtusu Corno, zatem doma proti Vesni in nazadnje še proti Lignanu (lani kot Vesna v elitni ligi). »Proti Marianu smo stalno držali vajeti igre v svojih rokah. Igrali smo dobro, četudi smo bili manj zbrani in manj borbeni kot na prvih dveh tekmah. V napadu smo ustvarili številne priložnosti za gol. Žal pa nismo bili natančni pred nasprotnikovimi vrati. Na koncu so gostje zmanjšali zaostanek in našim navijačem so se naježili lasje. Ne smemo si dovoliti takih nerodnosti,« je svoje varovance opozoril trener Alessandro Musoli-no. Pred tekmo so pri Krasu kapetanu ekipe Radenku Kneževiču podelili priznanje (plaketo) ob 100. zadetku v Krasovem dresu (99 v rednem delu prvenstva in 1 v play-offu). Prvo zmago v letošnji sezoni je vknji-žila štandreška Juventina, ki je z 2:1 premagala Mikuševo Ponziano. V taboru štan-dreškega društva so se nekoliko oddahnili 4 toliko je bilo v 3. krogu v raznih amaterskih prvenstvih, pri ekipah naših društev, izključitev in enajstmetrovk. Izključeni so bili Ric-cardo Bertocchi, Mustacchi (oba Vesna), sovodenjski vratar Pavio in Di Gregorio (Primorec). Eno 11-metrovko v svojo korist in proti so imeli Sovodenjci. Po dve pa sta bili dosojeni proti Zarji Gaji in Bregu. 2. al Breg in Zarja Gaja: tako ne gre! V drugi amaterski ligi ne gre vse po načrtih. Breg in Zarja Gaja sta nerodno izgubila, Primorju Interland pa je le uspelo iztrgati točko. Predsednik proseškega društva Robert Zuppin meni, »da na Proseku ni nihče zadovoljen s položajem na lestvici«. »Morali bi biti vsaj na sredini lestvice. Tokrat so naši igralci delovali nekoliko utrujeno. Brez prave svežine je tudi več napak in nerodnih posredovanj. Strelov na gol je bilo malo in Esperia bi si mogoče zaslužila enajstmetrovko. Veseli smo tudi, da se je kot spremljevalec k Primorju vrnil nekdanji pre-sednik Dario Kante, « je še dodal Zuppin. Primorje je tokrat igralo manj napadalno kot proti Bregu. V nedeljo se je poškodoval tudi Mat-teo Cheber (udarec v hrbet). Precej razočarani so bili tudi v Bazovici. Zarja Gaja je izgubila proti sicer solidnim Žavljam. »Igrali smo slabo, četudi v prvih dvajsetih minutah smo zgrešili tri zelo dobre priložnosti. Sodnik je mogoče prenaglo pokazal na enajstmetrovko, saj je nasprotnikov napadalec spretno padel v kazenskem prostoru. Ekipa tokrat ni delovala dobro. .Še dobro, da je v drugem polčasu dobro branil Jaš Grgič,« je ocenil spremljevalec Daniele Iozza. Razlogov za veselje ni niti pri Bregu, ki je klonil v Fiumicellu. »Čimprej moramo pozabiti na to tekmo. Igrali smo zelo slabo in v obrambi smo naleteli na precej težav. Proti Fiumicellu je sicer naš prvi poraz v novi sezoni. Treba je tudi dodati, da so furlanska gostovanja težavna in malo ekip bo od tod odneslo domov vse tri točke,« je prepričan Bregov nogometaš Omar Zida-rich. (jng) R. Kneževič in D. Centrone kroma in zadihali. Belo-rdeči so igrali dobro in so se izkazali na vseh pozicijah. Ko so že vodili z 2:0, pa so gostje zmanjšali zaostanek in na koncu celo še enkrat resneje ogrozili domača vrata. V Štarancanu je razočarala kriška Vesna. »Za nas je bila usodna napaka v obrambi,« je uvodoma dejal športni vodja Paolo Vidoni, ki je obenem opozoril na številne zgrešene priložnosti »plavih«. »Staranzano je igral zelo defenzivno, kljub temu pa smo ustvarili kar nekaj dobrih priložnosti za gol, ki pa jih nismo znali izkoristiti. Nasprotnikov vratar se je obenem izkazal s tremi dobrimi posegi. Žal smo še vedno preveč živčni. Tokrat nam je sodnik pokazal kar dva rdeča kartona. Premalo pa izkoristimo tudi proste strele in podaje s kota.« Kaj pa ostali? Arandželovičeva Pro Gorizia je slavila zmago v gosteh z 0:1 proti Sangiorgini. Trieste Calcio, pri katerem igra še en sežanski nogometaš, Saša Gulič, pa je z 1:0 premagal Caprivo (gol Srba Be-siča). V elitni ligi, v kateri letos ni ekip naših društev, po treh krogih vodijo Manza-nese, Rivignano in Tricesimo. Monfalcone (Dario Kovic ni stopil na igrišče) je igral neodločeno proti Fontanafreddi, pri kateri igra slovenski vratar Manuel Zanier iz Ronk. Krstni nastop pri Gonarsu je opravil Cristian Devetak, ki pa je stopil na igrišču šele v 90. minuti. Gonars je igral neodločeno 1:1 proti Fincantieriju, za katerega je dal gol slovenski branilec Igor Božič. (jng) 3. AMATERSKA LIGA Mladost prava Terzova nočna mora Mladost je prijetno presenetila in se je iz Terza vrnila s tremi težkimi točkami. Varovanci Fabia Samba so igrali borbeno in požrtvovalno. Zmagoviti gol je dosegel Caggiula, še dve dobri priložnosti za gol pa je imel Dimitrij Bensa. V drugem polčasu so gostitelji napadali in v ospredje je stopil vratar Jurij Devetak, ki je vsaj štirikrat odločilno posredoval. Mladost je v Terzu, ki je eden glavnih favoritov za napredovanje, zmagala že v lanski sezoni. Poleg Devetaka je dobro igral tudi Simone Bressan. TOP-FLOP rekli so Alex Sedmak: Smo živčni in zelo napeti Domenico Centrone, predsednik Krasa Koimpex: »Igrali smo res dobro, čeprav smo zgrešili cel kup lepih priložnosti. Lahko bi zmagali vsaj s čistim 4:1. Lahko še veliko napredujemo in izboljšamo našo igro. Nekateri igralci so res kakovostni in ko se bodo še bolj ujeli, bo vse skupaj še bolj zanimivo. V prihodnjih treh krogih nas čakajo tri težke tekme. V nedeljo bomo v Ro-žacu igrali proti Cornu, nato proti Vesni doma in nazadnje še Lignano. Po teh tekmah bomo lahko videli, če smo iz pravega testa. Tokrat bi pohvalil zvezno linijo z Giacomijem in Tomizzo ter mladega Orlanda, ki je dal dva gola.« Mario Pantuso, kapetan Juventine: »Končno nam je uspelo prebiti led. Igrali smo dobro in dokazali smo, da lahko letos premagamo vsakogar, čeprav smo zelo pomladili ekipo. Zadovoljen sem, ker ustvarili številne priložnosti za gol. Škoda le, da je Pon-ziani uspelo doseči gol. Zatem nas je zajela panika in tvegali smo celo, da izenačijo. Neodločen izid bi bil nepravičen.« Alex Sedmak, spremljevalec in maser Vesne: »Žal smo zelo živčni in napeti. To nas zelo ovira. Prav zaradi tega je sodnik, ki tokrat res ni sodil dobro, izključil tudi dva naša igralca. V nedeljo moramo absolutno zmagati, drugače se bo vse še dodatno zakompliciralo. Smo zelo ^kvalitetna ekipa in to moramo tudi dokazati na igrišču.« (jng) Promocijska liga IZIDI S. KROGA Juventina Ponziana 2:1; Kras - Mariano 2:1; Pertegada . Virtus Corno 0:1; Cervignano Centro Sedia 0:1; Sangiorgi na - Pro Gorizia 0:1; Santamaria Lignano 1:4; Staranzano - Vesna 1:0; Trieste - Capriva 1 :0. Kras S S G G 7:1 9 Virtus Corno B B 0 0 4:0 9 Lignano B 2 1 0 5:1 7 Staranzano B 2 0 1 4:2 6 Pro Gorizia B 2 0 1 B:B 6 Ponziana B 1 1 1 4:B 4 Sangiorgina B 1 1 1 4:B 4 Juventina S 1 1 1 2:2 4 Centro Sedia B 1 1 1 1:2 4 Cervignano 2 1 0 1 2:1 B Pertegada B 1 0 2 2:2 B Trieste B 1 0 2 B:5 B Mariano B 1 0 2 2:5 B Santamaria B 0 2 1 1:4 2 Vesna 2 G 1 1 G:1 1 Capriva B 0 0 B 0:6 0 PRIHODJNI KROG Juventina - Sangiorg ina; Vesna - Pertegada; Virtus Corno - Kras. 1. al - Tokrat dva poraza Pri Primorcu so že zaskrbljeni, Sovodenjci (še) ne Sovodenjci Saša Tomšič, Simon Feri in Sandy Kogoj (v ozadju) kroma Dva poraza v skupini C prve amaterske lige. Sovodenjski trener Claudio Sari je svoje varovance postavil na zatožno klop, češ da ekipa dobi preveč zadetkov. »Sicer nismo igrali slabo. V napadu smo bili še precej dejavni in tudi večkrat nevarni. Portelli in Reščič tudi tokrat zaslužita pozitivno oceno. V obrambi pa še ne gre. Nasprotniku pustimo preveč manevrskega prostora. Treba bo ukrepati,« je dejal Sari, ki je še dodal, »da sploh ni razlogov za paniko«. Panike ne zganjajo niti v Treb-čah, čeprav ne gre vse po načrtih. Tokrat je Primorec zasluženo izgubil proti Gradeseju. »Če bi izenačili, bi gostom dobesedno ukradli točko,« nam je dejal športni vodja Franko Milkovič. »Igrali smo slabo, brez prave volje in borbenosti. Res ne vem zakaj. Povrh tega se je poškodoval branilec Farra, ki se je udaril v ramo. Dva tedna najbrž ne bo niti Di Gregoria, ki mu je sodnik zaradi ugovarjanja pokazal neposredno rdeči karton.« Gradese je imela številne priložnosti za gol in zmaga bi lahko bila še višja. V skupini C je še tretjič zapored zmagal San Giovanni, ki je s 3:2 tesno premagal Domio. V gosteh, pri San Lorenzu, kjer igra tudi doberd-obski nogometaš Daniel Ferlez (igral je celo tekmo), pa je zmagala Costa-lunga, ki je tako druga na lestvici. NAŠI STRELCI - 3 gole: Reščič (Sovodnje); 2: Candussio (Juventina), Orlando (Kras), Portelli (Sovodnje), C. Bertocchi (Zarja Gaja); 1: Kneže-vič, Tomizza, Cipracca, Orlando, Bernabei (Kras), Lanza, Mercandel, Krevatin (Primorec), Delise, Calliga-ris (Sovodnje), Ghezzo (Zarja Gaja), A. Čok, Pipan in Merlak (Primorje), Gargiuolo (Breg), Radetič, Caggiula (Mladost). 1. amaterska liga IZIDI S. KROGA Medea - Isonzo B:2; Pieris - Pro Romans 0:2; Primorec - Gradese 0:1; Ronchi - Villesse 1:1; S.Giovanni - Domio B:2; S.Lorenzo - Costalunga 0:2; Sistiana - Sovodnje B:1; Turriaco - S.Canzian 1:4. San Giovann BB 0 0 6:B 9 Costalunga B2 1 0 9:B 7 Domio B2 0 1 6:4 6 San Canzian B2 0 1 7:5 6 Ronchi B 1 2 0 5:B 5 Gradese B 1 2 0 2:1 5 Villesse B 1 1 1 4:B 4 Pro Romans B 1 1 1 B:B 4 Sovodnje S1 1 1 8:8 4 San Lorenzo B 1 1 1 B:B 4 Sistiana B 1 1 1 4:6 4 Turriaco B 1 0 2 4:6 B Medea B 1 0 2 7:10 B Isonzo B0 1 2 B:5 1 Primorec SG 1 2 S:5 1 Pieris B0 0 B 0:6 0 PRIHODNJI KROG Sovodnje - San Lorenzo; Costalunga - Primorec. Postave in izidi ©PRVI NA LESTVICI Kras za mnoge s pravo »armado« V zadnjem krogu so se veselili le na igriščih v Repnu in v Štandrežu. Kras, ki je premagal Mariano, je sam na vrhu lestvice promocijske lige. V Štandrežu pa so prvič letos zmagali. Pri rdeče-belih so tako bolj optimisti. V Repnu imajo - po mnenju mnogih - pravi »armado«. S tako garnituro bodo v nadaljevanju prvenstva prav gotov glavni favorit za napredovanje. Prvenstvo pa je še dolgo! Juventina - Ponziana 2:1 (2:0) STRELEC: 1. in 44. Candussio. JUVENTINA: C. Peteani, Paravan, Giannotta, Re, Masotti, Negro (Sorbara), Candussio (M. Peteani), Pantuso, Stabile, Gerometta, Zanuttig, trener Portelli. Kras Koimpex - Mariano 2:1 (1:0) STRELEC: 10. in 68. Orlando. KRAS: Contento, Manía, Tomizza, Giacomi, Sessi, Banello, Batti, Bertocchi (Cipracca), Kneževič (Botta), Bernabei (Metullio), Orlando, trener Musolino. Staranzano - Vesna 1:0 (1:0) VESNA: Carli, Bertocchi, Spadaro (Debernardi), Mustacchi, Degrassi, Rossi, Giorgi, Leghissa (Di Donato), Monte, Leone, Venturini (Peter Carli), trener Marco Della Zotta. IZKLJUČENA: 20. Mustacchi, 80. Bertocchi. Primorec - Gradese 0:1 PRIMOREC: Trevisan, Emili, Palmisano, Ojo, Farra (Sincovich), Meola, Di Gregorio, Leghissa (Lanza), Krevatin, Cadel, Mercandel (Laghezza), trener Oliviero Macor. IZKLJUČEN: Di Gregorio. Sistiana - Sovodnje 3:1 (1:0) STRELEC: 51. Portelli 11-m SOVODNJE: Pavio, Pacor, Tomsič, Trampuš, Sandy Kogoj (Simone), Bregant, Delise (Marega), Calligaris (Dimitri Ferletič), Portelli, Reščič, Feri, trener Claudio Sari. IZKLJUČEN: 72. Pavio. Fiumicello - Breg 2:0 (2:0) BREG: Barbato, Sestan (Coppola), Degrassi, Apollonio, Gargiuolo, Medda (Zidarich), Suttora, Gustini, Pernorio, German, Di Duca (Erbl), trener Davor Vitulič. Primorje Interland - Esperia 1:1 (1:0) STRELEC: 34. Aljoša Čok. PRIMORJE: Busan, Brajnik, Cheber (Kapun), Ferro, Merlak, Aljoša Čok, Fratnik (Rebez), Pipan, Pauletič (Candotti), Ravalico, Jan Čok, trener Nevio Bidussi. Zaule - Zarja Gaja 2:0 (1:0) ZARJA/GAJA: J. Grgič, Franco, Segulin, Kariš, G. Križmančič, V. Križmančič, D. Gregori, Bernobi (Primosi), Zocco (Gurtner), Bečaj, Bertocchi, trener Giacomo Di Summa. Terzo - Mladost 0:1 (0:1) STRELEC: 32. Caggiula. MLADOST: Devetak, Batistič, Radetič, Contin, Zorzin E., Zorzin C.R., Spadari, Bressan, Gagliano (Altinier), Caggiula (Bet), Bensa (D'Onorio De Meo), trener Fabio Sambo. 2. amaterska liga IZIDI 3. KROGA Begliano Ruda 1:2; Castions - Opicina :1; Chiarbola - Romana 0:0; Fiumicello - Breg 2:0; Primorje - Esperia 1:1; Torre - Fogliano 1:4; Villa - Porpetto 2:2; Zaule - Zarja Gaja 2:0. Fogliano B B 0 0 12:5 9 Zaule B 2 0 1 5:4 6 Fiumicello B 2 0 1 5:4 6 Porpetto B 1 2 0 7:5 5 Castions B 1 2 0 4:B 5 Opicina B 1 1 1 5:2 4 Romana B 1 1 1 2:2 4 Chiarbola B 1 1 1 1:1 4 Villa B 1 1 1 4:4 4 Breg S 1 1 1 1:2 4 Esperia B B 0 4:4 B Zarja Gaja S 1 G 2 S:5 S Ruda B 1 0 2 2:6 B Primorje S G 2 1 S:4 2 Begliano B 0 1 2 2:4 1 Torre B 0 1 2 4:8 1 PRIHODNJI KROG Breg - Torre; Ruda - Primorje; Zarja Gaja - Villa 3. amaterska liga IZIDI 3. KROGA Aiello - Pro Farra B:0; Campanelle - Strassoldo 2:0; Cgs - Muglia 0:2; Montebello - Aurisina B:1; Mossa - Sagrado 1:2; Poggio - Audax 6:1; Terzo Mladost 0:1; Union - S.Andrea 0:4. Muglia B B 0 0 8:1 9 Sagrado B B 0 0 6:2 9 Aiello B 2 0 1 8:B 6 Mossa B 2 0 1 7:4 6 Poggio B 2 0 1 8:5 6 Terzo B 2 0 1 4:1 6 Cgs B 2 0 1 4:2 6 S.Andrea B 1 1 1 4:1 4 Montebello B 1 1 1 B:2 4 Audax B 1 1 1 4:8 4 Campanelle B 1 0 2 B:4 B Mladost S 1 G 2 1:4 S Union B 1 0 2 5:11 B Strassoldo B 0 1 2 B:6 1 Aurisina B 0 0 B 2:8 0 Pro Farra B 0 0 B 0:7 0 PRIHODNJI KROG Mladost - Aiello / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. oktobra 2008 21 namizni tenis - V moški B2-ligi Zmaga proti neposrednemu tekmecu za obstanek Michele in Stefano Rotella sta igrala zelo dobro - Bojan Simoneta še ni v pravi formi Vilazzano - Kras 1:5 Manganelli - Rotella M. 0:3 (10:12, 10:12, 7:11); Alessandrini - Simoneta 2:3 (11:2, 8:11, 11:9, 7:11, 8:11); Mesaroli - Rotella S. 3:0 (11:4, 11:8, 11:8); Manganelli - Simoneta 0:3 (11:13, 9:11, 8:11); Mesaroli - Rotella M. 2:3 (8:11, 11:5, 6:11, 11:6, 8:11); Alessandrini - Rotella S. 0:3 (7:11, 9:11, 7:11) Krasovci so odlično začeli prvenstvo in premagali ekipo iz Vilazzana, ki jo sestavljajo trije tretjekategorniki. Zgoniški fantje so letos novinci v ligi, saj jim je lani uspelo napredovanje iz C1 lige; poleg tega bosta brata Rotella prvič nastopila na tako kakovostnem nivoju. Zmaga v Vilazzanu je zelo pomembna, saj bo po vsej verjetnosti sobotni nasprotnik neposreden tekmec v boju za obstanek v ligi. Najboljši igralec srečanja je bil prav gotovo mladinec Michele Rotella. Pozna se mu, da se je na letošnjo sezono odlično pripravil in izboljšal se je predvsem v izvajanju hitrih top-spinov. Nekaj preglavic mu je povzročil Mesa-roli, katerega je premagal šele po petih nizih. Bojan Simoneta je letos s treningi začel kasneje in zato ni še v pravi formi. V velikih težavah je bil predvsem proti Alessandriniju; porazu se je za las izmuznil, ker je v odličnih trenutkih kljub povprečni igri pokazal večjo borbenost in koncentracijo od nasprotnika. 15-letni Stefano Rotella si letos nabira izkušnje, saj je v lanski sezoni nastopal v C2 ligi, katero loči v primerjavi z B2 ligo velik kakovostni razkorak. Mladi krasovec je pokazal, da je na ravni nasprotnikov, ki so na papirju boljši. Tako je proti Alessandriniju pripravil prvo presenečenje in prebil led že v prvi letošnji tekmi. Naslednji teden se bodo krasovci podali na gostovanje k ekipi Abano terme, ki že vrsto let nastopa v B2 ligi z izkušenimi igralci. Fantje bodo morali igrati z isto borbenostjo, ki so jo pokazali na prvem srečanju, da se bodo lahko kosali z nasprotniki in po tihem upali v presenečenje. (T.F.) tenis Paola Cigui v glavnem turnirju lovi 600. mesto Gajevka Paola Cigui bo danes nastopila v prvem krogu glavnega ITF turnirja v Reggio Cala-brii z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. V kvalifikacijah je kot osma nosilka najprej premagala Hrvatico Bezjak (še nerankirana igralka) s 6:0 in 6:0, v drugem krogu pa se je pomerila z Alessio Ber-toia. Igralko iz naše dežele je naša najboljša teniška igralka premagala že pred dvema tednoma na deželnem prvenstvu, uspeh pa je ponovila tudi tokrat. Sovrstnico in prijateljico je premagala s 6:0 in 6:2. Z zmago in posledično uvrstitvijo v glavni turnir je Paola prejela eno točko WTA. Danes se bo pomerila v prvem krogu z drugo znanko, Giulio Lambiase. Gre za novo italijansko prvakinjo v kategoriji U16, ki je v finalu državen-ga prvenstva premagala gajevko Carlotto Orlando. Paola je mlado igralko, ki bo na turnirju nastopila po povabilu, letos že premagala na turnirju v Cremoni (10.000 dolarjev) s 6:1 in 6:2. Zmaga je torej dosegljiva: v primeru uspeha, bi Paola prejela 5 točk in bi na lestvici WTA osvojila 600. mesto. Krasov tekmovalec Stefano Rotella kroma mladinski nogomet - Naraščajniki »Deželna« Pomlad iztrgala prvo točko Najmlajši Pomladi so v 1. krogu v Križu premagali Domio kroma Fincantieri - Pomlad 1:1 (0:1) STRELEC ZA POMLAD: Martin Jarc v 12. min. POMLAD: Visintin (Mattiassich), Potleca (Segulin), Rossone, Zeriali, Kerpan, Pečar, Hofer (Brass), Žerjal, Jarc, Vidoni (Carli), Purič. Trener: Rajko Žeželj. Deželni naraščajniki Pomladi so tokrat pokazali lep napredek v igri in lahko bi iz Tržiča odnesli domov vse tri točke. Pomlad je povedla z golom Martina Jarca, ki je streljal z roba kazenskega prostora. Isti igralec bi lahko dosegel še drugi gol, toda domači vratar se je izkazal in močan strel odbil v kot. V drugem polčasu je domačinom uspelo izenačiti. Ostali izidi: Cervignano - Cormor 0:2, Extra - Pordenone 4:4, Virtus Corno -Valnatisone 2:0, San Luigi - Brugnera 1:2, Pordenone - Fontanafredda 5:1, Sanvitese - Donatello 3:2. Vrstni red: Brugnera, Pordenone, Sanvitese 7, Donatello 6, Cormor 5, San Luigi, Valnatisone, Virtus 4, Extra 2, Fincantieri, Pomlad 1, Cervignano 0. Prihodnji krog: Pomlad - Virtus Corno. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM Pomlad - Domio 1:0 (0:0) STRELEC: Christian Paoletti. POMLAD: Vidoni, Bonetta, Alessio-Verni (Sedmach), Vallon (Perco), Simeoni, Porro (Kerpan), Paoletti, Bolognani, Kras-niqui, Arduini, Rebula, (Daneu), trener Dejan Makivič. Trener Dejan Makivič je pohvalil vse svoje varovance: »Igrali so dobro in pokazali smo nekaj res lepih akcij. Želim si, da bi tudi v prihodnje pokazali take predsta- odbojka - Memorial v organizaciji ŠZ Sloga in v sodelovanju z ZSŠDI V spomin na Marka Mikolja Na mednarodnem turnirju nastopilo šest mladinskih ekip - Zmaga v Prvačino, tudi drugo mesto v Slovenijo Za Pomlad je odločilni zadetek dosegel solidni Christian Paoletti. V vratih se je izkazal vratar Vidoni. Ostali izidi: Cgs A - Cgs B 5:0, Esperia - Roianese 0:2, Opicina - Sistiana 3:1, S. Andrea - Mont. D. Bosco 3:6. Prihodnji krog: Mont- D. Bosco - Pomlad. NA GORIŠKEM Cormons - Juventina 5:0 (2:0) JUVENTINA: Nazzaro, Fedel, Bitici, Robazza, Maniacco (Yao Agbetiafa), Brisco (Mattiussi), Zorzut (C. Gashi), Marko-vič, Saveri, M. Gashi, Semolič (Terčič). Trener: Franco Cecotti. Juventina je morala priznati premoč ekipe iz Krmina, ki bo letos tudi eden glavnih favoritov za prva mesta. ZAČETNIKI NA TRŽAŠKEM (11:11) Trieste Calcio A - Pomlad A 11:0 POMLAD: Carli, Racman, Kofol, Sanzin, Caselli, Kovacic, Stojkovič, Lasch-izza, Genzo, Glavina, Mesar, trener Daniel Tomizza. Začetniki Pomladi A so visoko izgubili proti boljšemu in bolj izkušenemu nasprotniku. Pomlad B bo tekmo proti Trifo-gliu igrala 15. oktobra, ob 16.30 v Repnu. NA GORIŠKEM (7:7) Gradese - Mladost 9:0 (4:0, 5:0, 3:1) MLADOST: Visintin, Faidiga, Devivo, Persoglia, Peric, Gergolet, Cosani, Ter-pin, Danielis, trener Paolo Peric. Začetniki Mladosti so v Gradežu morali priznati premoč leto starejših domačinov. Pri ekipi doberdobskega društva, ki jo letos vodi trener Paolo Peric iz Poljan, je tokrat dobro igral Ivan Persoglia. Markov oče Danimir Mikolj in mama Serena sta nagradila zmagovalce turnirja kroma V nedeljo se je na Opčinah in v Repnu odvijal 2. Memorial Marko Mikolj, ki ga je v spomin na svojega pred tremi leti preminulega igralca priredilo AŠZ Sloga v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Turnir je bil mednarodnega značaja, tekme pa so si sledile nepretrgoma od jutra do poznih popoldanskih ur. Kakovostno je bil na dobri ravni, zlasti na finalnih bojih smo lahko gledali res lepo in tehnično zelo dovršeno odbojko. Šest nastopajočih ekip je organizator razdelil na dve izločilni skupini, v katerih so se ekipe pomerile vsaka proti vsaki. V izločilni skupini na Opčinah je bila najboljša ekipa Marchiol iz Prvačine, ki je brez izgubljenega seta premagala tako Futuro iz Cordenonsa kot Slogo Multinvest. Naša združena ekipa je izgubila tudi proti Fu-turi, trener pa se je na igralce hudoval ne zaradi negativnega izida ampak predvsem zaradi načina, kako je do njih prišlo: Sloga Mul-tinvest je namreč zaigrala dokaj medlo in brez prave borbenosti, po kakovosti svojih igralcev pa bi morala doseči vsekakor precej več. V drugi izločilni skupini je bila najboljša Mežica, saj je z najmlajšo ekipo turnirja (najstarejši igralec je star šele 16 let) brez težav premagala tako Rijeko kot tržiški Fincantieri in bila sploh najlepše presenečenje vsega tekmovanja. Finalne tekme so bile takoj po izločilnih v telovadnici v Rep-nu. Sloga Multinvest je končno zaigrala veliko bolj motivirano in odločno, tako da njena zmaga proti hrvaški ekipi ni bila nikoli v dvomu. Trener je preizkusil vse svoje igralce, nekoliko pa se jim pozna, da še niso uigrani, saj so v združenem sestavu nastopili šele drugič (prva preizkušnja je bila dan prej na turnirju ob otvoritvi telovadnice v Doberdobu). Tekma za tretje mesto je bila zelo izenačena v prvem nizu, ki ga je osvojil Fincantieri, v nadaljevanju pa se Futura ni pustila presenetiti in je zasluženo obrnila izid v svojo korist. Lepa je bila tudi finalna tekma, v kateri je Mežica po vrsti izenačenih akcij osvojila prvi set, vendar se starejši igralci iz Prvačine niso predali in v drugi polovici naslednjega niza strli odpor mlajših nasprotnikov s Koroške, ki jim nato v odločilnem niso bili več kos. Izidi, izločilna skupina A: Futura - Sloga Multinvest 2:0 (25:17, 25:21), Marchiol Prvačina - Futura 2:0 (25:21, 26:24), Marc-hiol Prvačina - Sloga Multinvest 2:0 (25:23, 25:21). Izločilna skupina B: Mežica - Fincantieri 2:0 (25:13, 25:16), Mežica - MOK Rijeka 2:0 (25:20, 25:15), Fincantieri - MOK Rije-ka 2:0 (25:18, 25:21). Finale za 5. mesto: Sloga Multinvest - MOK Rijeka 2:0 (25:17, 25:13), finale za 3. mesto: Futura - Fincantieri 2:1 (24:26, 25:15, 15:9), finale za 1. mesto: Marchiol Prvačina - Mežica 2:1 (23:25, 25:18, 15:7) Vrstni red: 1. Marchiol Prvačina, 2. OK Mežica, 3. Futura Cordenons, 4. Fincantieri, 5. Sloga Multinvest, 6. MOK Rijeka. Marchiol Prvačina: Testen, Rijavec, L. in M. Petejan, Vuko-vič, Markič, Jerončič, Kavčič. Trener Aleš Karnel OK Mežica: Plesec, Vehovec, Lednik, Prepotnik, Jež, Petrič, Ciganovič, Štrucl (libero). Trener Blaž Merkač Futura Cordenons: Gustinelli, Boz, Cacilotto, Babbo, Ma-sutti, Pilot, Cavallini, Gabana, Truccolo, Bassi, Straulino, Toffolo. Trenerka: E. Babbo Fincantieri: Bossi, Cortese, Del Pizzo, Freschi, Gastaldo, Pica, Pugliese, Aruffo. Trener: Furlan Sloga Multinvest: Butkovič, Calzi, Devetak, Dussich, Guštin, Ilič, Juren, Košuta, Riosa (libero), Stancich, Žerjal. Trener Ivan Pe-terlin MOK Rijeka: D. in L. Lasič, Bradarič, Brajkovič, Brožičevič, Giaconi, Miletič, Bukvič, Bošnjak. Trener Andrej Burič Tekmovanju je sledilo nagrajevanje ob prisotnosti Markovih staršev Danija in Serene, Markove tete Mirjan, predsednika pokrajinskega odbora FIPAV Tirela ter predsednika ŠZ Soča (s katero letos Sloga sodeluje na mladinskem moškem področju). Slogin predsednik Vojko Miot se je najprej spomnil na človeške in športne vrline pokojnega Marka in poudaril, da je tak mladinski športni praznik, kot je bil nedeljski, najboljši način, da ga ohranimo za vedno v spominu. Vse nastopajoče ekipe so prejele pokale (darovali so jih Dežela FJK, Pokrajina Trst, Občina Repentabor, Občina Trst, pokrajinski odbor CONI, pokrajinski odbor FIPAV, ZSŠDI in Zadružna Kraška banka), prvouvrščena Marchiol Prvačina pa še trofejo družine Mikolj. Nagrajeni so bili tudi posamezniki in sicer najboljši obrambni igralec Nathan Kavčič (Marchio Prvači-na), najboljši napadalec Gregor Testen (Marchiol Prvačina), najboljši podajač Mattia Gabana (Futura) in najboljši igralec turnirja Vasja Plesec (OK Mežica). (INKA) 30 Nedelja, 5. oktobra 2008 ŠPORT / naš pogovor - Bratje Abbagnale, uspešni veslači, na obisku v Trstu Še sami ne vedo, koliko odličij so osvojili Na OI v Moskvi leta 1981 so premagali dotlej nepremagljivi čoln Vzhodne Nemčije Prešteti odličja, ki so jih osvojili brati Abbagnale, je dokaj težko. Tudi priznan vodja trojke Giuseppe ni mogel kar tako našteti vseh zmag na velikih veslaških tekmovanjih in bilo mu je težko izluščiti tisto, ki mu je najbolj ostala pri srcu. Za kdaj kasneje je pustil odličja, ki jih je osvojil najmlajši Agostino v četvercih in osmercih. »V resnici ne morem postaviti na prvo mesto ene same. Vsaj tri so take, ki zaslužijo najvišje mesto. Pri spominu na te se še vedno nekoliko zdrznem, vendar predvsem zato, ker so prve. Najprej je bila zame prelomnica osvojitev prvega svetovnega naslova, ki je pomenil povsem novo prizorišče. Druga je vsekakor prvo olimpijsko zlato, ki je predstavljalo tedaj moj cilj, kot verjetno tudi cilj vsakega mladega športnika. Na koncu še druga olimpijska zmaga, ki je v meni potrdila samozavest in me dodatno prepričala, da svetovni naslov in prve OI niso bile izjema.« Brata Giuseppe in Carmine Abbagnale sta s krmarjem Di Capuo osvojila svetovni naslov na prvenstvih v letih 1981, 1982, 1985, 1987, 1989, 1990 in 1991, na OI so bili prvi v letih 1984 in 1988 in drugi v Barceloni leta 1992. V tako dolgo karieri je bilo veliko zanimivih pripetljajev, Giuseppe Ab-bagnale pa se je omejil na enega, ki je spadal bolj v stroko kot med klasične anekdote. »Ko smo začeli tekmovati na visoki ravni ob koncu 70. let, je bila Vzhodna Nemčija pojem uspešnosti. Bilo si je težko zamišljati, da bi lahko njihov čoln premagali. In vendar se je to zgodilo leta 1981 na regati v Moskvi. Prehiteli smo čoln vzhodne Nemčije, kar je v nas okrepilo samozavest in po tej zmagi smo se zavedali, da so drugi tisti, ki nas morajo zasledovati.« Veslanje je šport, ki vsebuje obilico garanja. Kakšen je bil klasičen dan bratov? »Vrhunsko udejstvovanje je terjalo dva treninga na dan za skupno pri- Nekoč nepremagljiv dvojec s krmarjem dvajset let kasneje, nesporni vodja trojke Giuseppe Abbagnale je prvi na desni krizman bližno pet ur dela. Če izvzamem ogrevanje, opremljanje čolna, pospravljanje in drugo, sta na tisti pravi trening, ki veča tvoje zmogljivosti odpadli vsaj dve uri na dan. V jutranjem delu smo imeli približno enake pogoje kot vi v Trstu. Morje je bilo zgodaj zjutraj navadno najbolj mirno in zato primerno za vadbo. V popoldanskem delu smo veslali na morju, če je bilo to primerno, sicer pa vadili na suhem. Od veslanja se tudi po končani tekmovalni karieri nisem ločil. Sem član tehnične komisije pri veslaški zvezi, moja dva sinova pa tudi veslata in zato sem popolnoma vključen v to športno zvrst.« Med vašimi največjimi uspehi so mediji večkrat ugibali, kaj vse vam je kričal krmar Di Capua. Govorilo se je o vseh najbolj sočnih psovkah neapeljskega narečja. »To so bile samo govorice. Krmar je v vsakem čolnu vsekakor ključna osebnost, od katere je v veliki meri odvisen rezultat. Od pravega ritma je odvisno koliko zavesljajev veslači izvedejo v minuti. Prepočasno diktiranje pomeni zamudo, ob prehitrem se predčasno pokuri energijo. Krmar mora sicer tudi nadzorovati druge čolne in biti stalno v stanju spoznati pravi trenutek za pospešek, ki duševno lahko stre nasprotnike. Ob vsem tem zagotavljam, da ni dovolj časa za besede, ki bi dražile veslače. Res smo bili prijatelji, pri kakih recimo žaljivih besedah, pa bi se vseeno lahko porodili spori, kar bi kvarno vplivalo na rezultate.« Z izginotjem Vzhodne Nemčije so se korenito spremenila razmerja moči. Kako ocenjuje Giuseppe nove stvarnosti? »Ob Vzhodni Nemčiji je blok zase predstavljala tudi Sovjetska zveza, ki se je razdrobila. Seveda če danes pogledamo na lestvice kolajn, ne najdemo več monolita na vrhu, posegajo po boljših mestih pa številne druge države. Seveda se morajo le-te omejiti na eno ali dve posadki, strniti nanjo vse razpoložljive moči. « Razgovor bodo brali tudi v Sloveniji. Kaj vam pomenita imeni Iztoka Čopa in Luke Špika? »Del njune kariere, posebno seveda Iztokove, se je začel, ko smo bili mi še v polni dejavnosti. Čopa zelo cenim in sem zadovoljen, da je spravil skozi tako dolgo in predvsem uspešno kariero.« (dk) Doping: Piepoli in Schumacher pozitivna PARIZ - Nemški kolesar Stefan Schumacher, ki je zmagal na dveh etapah letošnje dirke po Franciji, je bil pozitiven na dopinški kontroli, v njegovem vzorcu pa so našli novo generacijo krvnega dopinga eritropoetina. To snov naj bi našli tudi v vzorcu italijanskega kolesarja Leonardo Pie-polija. Schumacher in Piepoli, specialist za gorske etape, naj bi jemala tretjo generacijo EPO, ta se imenuje CERA. To snov so dokazali tudi Ric-cardu Riccu, ki je prejšnji teden že dobil dveletno prepoved nastopanja. Ricco, Piepoli in Schumacher so prvi trije kolesarji, ki so obtoženi jemanja poživil na letošnji dirki po Franciji. Piepolija bo disciplinska komisija CONI zaslišala v petek. TAKO V NEDELJO Stoner za prestiž PHILIP ISLAND - Avstralec Casey Stoner (Ducati) je zmagal v kraljevskem razredu MotoGP na veliki nagradi Avstralije. Drugi je bil Valentino Rossi (Yamaha), ki je že na Japonskem osvojil naslov prvaka. Marco Simoncelli (Gilera) je bil najhitrejši v četrtlitrskem razredu in je še povečal vodstvo v skupnem seštevku. Francoz Mike di Meglio (Der-bi) pa je slavil v do 125 kubičnih centimetrov pred Nemcem Štefanom Brad-lom (Aprilia). Loeb najhitreje BARCELONA - Svetovni prvak v reli-ju, Francoz Sebastien Loeb, je zmagovalec dirke po Kataloniji. Branilec naslova je na koncu za 25 sekund premagal moštvenega sotekmovalca v Ci-troenu, domačina Danija Sorda. V skupnem seštevku SP se je Loeb s četrto zaporedno zmago na relijih v Kataloniji in skupno že 45. v karieri še utrdil v vodstvu. Jankoviceva suvereno STUTTGART - Srbska teniška igralka Jelena Jankovic je osvojila turnir WTA v nemškem Stuttgartu z nagradnim skladom 650.000 dolarjev, potem ko je v današnjem velikem finalu premagala Rusinjo Nadjo Petrovo s 6:4 in 6:3. Petkovšek odličen BUDIMPEŠTA - Svetovni in evropski prvak na bradlji Mitja Petkovšek je na uvodni tekmi jesenskega dela svetovnega pokala v Szombathelyju pometel s konkurenco in z oceno 16,05 točke slavil prepričljivo zmago. Jadralci Čupe in Sirene na Barcolini Letošnje Barcoline (na sliki KROMA jadralci Čupe in Sirene), ki predstavlja mladinski vod v znamenito Barcolano, se je udeležilo skoraj 350 jadralcev do 20. leta starosti. Tekmovali so v razredih optimist, laser in jadralnih desk. Sobota je bila v znamenju burje, nedelja pa libeča, vreme jim je bilo skratka letos naklonjeno, potem ko so lansko izvedbo morali odpovedati. Na mednarodni regati so se zelo dobro odrezali tekmovalci in Slovenije in Hrvaške. Med optimisti (kar 270 nastopajočih) je med mladinci zmagal Bartol Ko-matar pred dvema Nemcema. Na 25. mesto se je uvrstil Matia Ugrin (TPK Sirena), Mirko Juretič je bil 30., Ingrid Peric 58., Thomas Gruden 107. in Chantal Zeriali (vsi Čupa) 111. Med kadeti je zmagal Peter Janežič, član izolske Burje. Kadeti v soboto zaradi burje niso tekmovali, na edini nedeljski regati pa se je s 4. mestom odlično odrezal član TPK Sirena Dan Poljšak, ki je sicer tekmoval za slovenski Loka Timing. Ostale uvrstitve jadralcev naših društev: 23. Marta Curri, 24. Max Zulian, 42. Vanja Zulian, 48, Marco Marzo Magno (vsi Sirena), 49. Jana Gruden, 69. Sebastian Cettul, 81. Samuele Ferletti (vsi Čupa), 82. Pie-tro Osvaldini (Sirena), 84. Luca Carciotti, 91. Cecilia Federi, 96. Martina Husu (vsi Čupa). V razredu laser je v kategoriji 4.7 prvo mesto osvojil Miljčan Giovanni Coccoluto. Daniel Gruden (Sirena) je bil 19. V kategoriji radial je prevladal Slovenec Matej Valič (Jadro Koper), Giulia Ceschiutti (Sirena) pa je bila 16. Med deskami techno 293 (izvedli so kar osem plovov) je bil najboljši Lukas Kusstatsscher. Podelili so kar 50 nagrad in delov nav-tične opreme. Včeraj so v navtičnem krožku Adriaco predstavili peto izmed šestih etap pokala RC44. Preizkušnja v tržaškem zalivu bo gostila deset posadk, ki se bodo od danes do sobote pomerile v mach racejih in flotnih regatah. Na jadrnici ekipe Cereef bo nastopil tudi Sirenin jadralec Jaro Furlani. Na predstavitvi je bil prisoten tudi Russlle Coutts, olimpijski in večkratni zmagovalec Pokala Amerike, proizvajalec Marino Quaiat, Bertrand Favre, direktor klase RC44, lastnik portugalske ekipe Banca Espirito Santo Patrik Barros in beneški jadralec Alberto Barovier. UJETA V OBJEKTIV V Kašmirju, indijski pokrajini z večinskim prebivalstvom muslimanske vere, se tokrat Indijci in Pakistanci niso bojevali s topi in z raketami. Indijski in pakistanski rokoborec sta se »spopadla« na prijateljskem dvoboju. Zmagalo je... sožitje. ansa o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Družba ANAS odobrila načrt, Tondo dal zeleno luč za začetek postopka Avtocesta Gorica-Vileš dokončana čez pet let Romoli: Zgodovinski dan - Santuz: Že razmišljamo o četrtem voznem pasu Odsek hitre ceste med Gorico in Vilešem, ki čaka na prekategorizacijo bumbaca Avtocestni odsek Vileš-Gorica bo dokončan pred koncem mandata Tondo-ve deželne vlade, ki bo zapadel leta 2013. V to je prepričan odbornik Furlanije-Julijske krajine Riccardo Riccardi, ki je časovni plan za prekvalifikacijo pomembne prometnice nakazal včeraj na županstvu v Gorici. Predsednik dežele Renzo Tondo v vlogi izrednega komisarja za avtocesto Trst-Be-netke je namreč včeraj na goriški občini podpisal akt, ki bo omogočil sklic konference javnih ustanov pred 21. oktobrom in bo sprožil postopek za razlaščanje zemljišč vzdolž hitre ceste Vileš-Gorica. O tem, da je prometnica, ki povezuje avtocesto A4 in Gorico, strateškega pomena, je pričala množica predstavnikov krajevnih uprav in javnih ustanov ter deželnih svetnikov, ki so se včeraj zbrali v dvorani goriškega županstva. Med drugimi so bili prisotni prefektinja Maria Augusta Marrosu, za pokrajino odbornik Maurizio Di Matteo, dalje vodilni predstavniki avtocestne družbe Autovie Venete in podjetja ANAS, ki je prejšnji teden odobrilo dokončni načrt za razširitev hitre ceste. »Sklep upravnega sveta našega podjetja bo izrednemu komisarju Tondu omogočil, da bo skrajšal postopek za dodelitev in začetek gradbenih del,« je povedal predsednik ANAS-a Pietro Ciuc-ci in poudaril, da bo za preobrazbo hitre ceste v avtocesto med Vilešem in Gorico vloženih 172 milijonov evrov. Ciucci je dodal, da ureditev avtocestnega odseka sodi v širši načrt izgradnje tretjega pasu avtoceste A4. »Vanj bo vložena približno ena milijarda evrov. Cilj, ki si ga postavljamo z rimsko vlado, deželo in krajevnimi upravami, je začetek del na avtocesti Trst-Benetke pred koncem prihodnjega leta. Če ne bi dosegli ko-misarske uprave, ki omogoča poenostavitev birokratskega postopka, bi zamudili dodatni dve leti,« je ocenil predsednik cestnega podjetja ANAS in izpostavil pomen, ki ga ima razširitev avtoceste pri zagotavljanju varnosti. Zadovoljstvo je izrazil tudi Tondo, ki je spomnil, da je deželni vladi v štirih mesecih uspelo doseči komisarsko upravo za avtocesto Trst-Benetke in vključiti med pristojnosti izrednega komisarja tudi izgradnjo odseka Vileš-Gorica. »Danes se veselimo prvega koraka, s katerim se za Gorico in našo deželo začenja obdobje, ki ga bodo zaznamovale tudi nevšečnosti, saj bo naš teritorij postal ogromno gradbišče. Prometne težave bomo skušali omiliti, pri tem pa bo pomembno sodelovanje s silami javnega reda,« je včeraj podčrtal Tondo. Riccar-di je pripomnil, da bodo za razbremenitev prometa na avtocesti A4 izkoristili tudi logistično platformo za prevoz tovornjakov po železnici, ki jo je družba SDAG pred nedavnim predala namenu v okviru štandre-škega tovornega postajališča. Predsednik družbe Autovie Venete Giorgio Santuz je opozoril, da sta izgradnja avtoceste do Vileša in razširitev avtoceste A4 nujno potrebna posega v vidiku odprtja hitre ceste Razdrto-Vipava, do katerega bi moralo priti na začetku prihodnjega leta. avtocestni odsek - Naložba znaša 172 milijonov evrov Napovedujejo 900 razlastitev, začetek del v prihodnjem letu Temeljni kamen bo položen pred koncem prihodnjega leta. To je cilj deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, ki po besedah odbornika za promet Ric-carda Riccardija želi predati namenu novi avtocestni odsek Vileš-Gorica pred koncem svojega mandata. »Po zaslugi pooblastil, ki jih kot izredni komisar ima predsednik dežele Tondo, bomo prvotno predvideni časovni rok za izvedbo del skrajšali za eno leto,« pravi Riccardi in ocenjuje, da bomo rez traku dočakali še pred letom 2013. Gradbena dela za preureditev hitre ceste v avtocestni odsek bodo potekala na 17 kilometrov dolgi progi. Celotna investicija, ki je predvidena v finančnem načrtu družbe Autovie Venete, znaša in 172 milijonov evrov. »127 milijonov je namenjenih gradbenim delom, preko 20 milijonov pa bomo porabili za razlaščanje zemljišč vzdolž hitre ceste,« pojasnjuje Riccardi. Začetek postopka za razlaščanje - po navajanju načrtovalcev gre za okrog 900 razlastitev - bo omogočil akt, ki ga je Tondo podpisal včeraj v Gorici. Dokument predvideva sklic omizja vseh zainteresiranih javnih ustanov pred 21. oktobrom, ki naj bi se o načrtu izrekle do konca novembra. »Pred koncem tekočega leta bosta na vrsti odobritev in objava razpisa javne dražbe za dodelitev del,« dodaja Riccardi in navaja še ostale časovne termine: »Do določitve izvajal- Z leve Ciucci, Tondo, Romoli in Riccardi ca naj bi prišlo v roku šestih mesecev, cilj pa je odobritev izvršilnega načrta novembra 2009 in začetek del pred koncem prihodnjega leta.« Dela bi morala trajati tri leta. Riccardi je prepričan, da bo časovni plan spoštovan. Po projektu bodo hitro cesto, ki je bumbaca trenutno široka 14,5 metrov, razširili na 25 metrov. Ob dveh voznih pasovih v obe smeri bodo zgradili tudi odstavni pas. Načrt predvideva še izgradnjo dveh umetnih predorov, železniški podvoz, več nadvozov in mostov ter obnovo cestninske postaje v Vilešu. (Ale) »Promet iz Vzhodne Evrope, ki se bo zlival v peti koridor, bo šel mimo Vipavske doline. Zato krvavo potrebujemo razširitev hitre ceste Vileš-Gorica,« je povedal Santuz in pristavil: »Promet bo tako narasel, da ne bi bilo napačno, če bi začeli razmišljati tudi o četrtem voznem pasu avtoceste A4.« Problem naraščanja prometa je potrdil predsednik podjetja ANAS Ciucci, ki ne odklanja ideje, da bi pri izdelovanju izvršnega načrta za tretji vozni pas avtoceste A4 upoštevali tudi možnost bodoče ureditve četrtega pasu. »Za Gorico je današnji dan zgodovinski. Če ne bi prišlo do gradnje avtocestnega odseka Vileš-Gorica, bi bilo naše ozemlje izključeno iz mednarodnega prometa in obsojeno na izginotje,« je včeraj ocenil Romoli, županja občine Vileš Simonet-ta Vecchi pa je poudarila: »Gre za nujno infrastrukturo, od katere bo odvisen razvoj našega teritorija.« Niti besede pa ni bilo izrečene o morebitnih posledicah na območju, skozi katerega danes teče hitra cesta, čez nekaj let pa bo speljana avtocesta. Aleksija Ambrosi M^TTTT prvimi ABONMA V GORICI od 6. OKTOBRA,, vpis abonmajev pri goriškem uradu Info: goriški urad, Korzo Corso Verdi 51, Mob. 340 8624701 Urnik: pon/pet (14.00-17.00), sob (9.00-12.00) Brezplačna telefonska št. 800214302 - pon/pet (10.00-17.00) ■ I I I M III IIHI1I vabilo k abonmaju Torek, 28. oktober ob 20.30 - Kulturni center Lojze Bratuž Torek, 4. november ob 20.30 - Kulturni dom Gorica edoardo erba Maraton v New Yorku SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it Torek, 7. oktobra 2008 150 APrimorski ~ dnevnik ssk - Poziv sekcijam Stekle so priprave na občinske volitve Goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je spodbudilo krajevne sekcije, da oktobra posvetijo svoja redna srečanja aktualnim političnim temam, v prvi vrsti pripravam na občinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Tako je bilo domenjeno na zasedanju pokrajinskega tajništva, ki je potekalo prejšnji torek in se je začelo z oceno opravljenega dela. V središču pozornosti je bilo preoblikovanje goriške svetniške skupine Ulivo-Oljko-Ulif, v kateri ima SSk tri svetnike. Dosedanji načelnik skupine Božidar Tabaj je namreč odstopil iz osebnih razlogov. Njegovo mesto je prevzel svetnik Demokratske stranke Federico Portelli. Pokrajinsko tajništvo je na zasedanju izreklo Ta-baju zahvalo in priznanje za opravljeno delo pri vodenju svetniške skupine Oljke. To funkcijo je sprejel po porazu leve-sre-dine na občinskih volitvah, v času nelah-kih odnosov in razmerij. Občinsko svetniško skupino Oljke zdaj sestavljata dve stranki, Demokratska stranka in Slovenska skupnost. Slovenski stranki je pripadlo mesto podnačelnika, za katerega je bil določen svetnik Silvan Primosig. V nadaljevanju je tajništvo na podlagi poročil treh goriških svetnikov ocenilo položaj v goriški občini. »Čuti se, da sedanja občinska uprava vse težje odgovarja na potrebe in izzive, ki se pojavljalo. Za tako stanje nima primernih argumentov in se vse preveč skriva za izgovorom o pomanjkanju finančnih sredstev. To je tudi razvidno iz dejstva, da na svoja vprašanja občinski svetniki ne dobijo ustreznih odgovorov,« so poudarili na zasedanju pokrajinskega tajništva, medtem ko sta o stanju v mestnih rajonih poročala Marjan Brescia za Štandrež in David Grinovero za Pevmo-Štmaver-Oslavje. Člani tajništva so nato ocenili potek pristopa goriških občin k novoustanovljeni družbi LAS Kras. Kot uspešno je bilo ocenjeno delo, ki ga je doslej opravila pokrajinska odbornica SSk Mara Černic. »Pojavil se je problem v Doberdobu, kjer občinski svet še ni izglasoval vstopa občine v LAS Kras. Gre za pomembno vprašanje, saj je doberdobska občina edina, katere teritorij je v celoti na Krasu. V tej luči je prisotnost doberdobske občine ključnega pomena, zato ni razumljivo stališče župana Paola Vizintina, ki zavlačuje z vstopom v družbo LAS Kras,« pravijo pri tajništvu SSk, ki je na podlagi poročanja doberdobskega občinskega svetnika Daria Bertinazzija podprlo stališče o nujnosti vstopa Doberdoba v LAS Kras. Z zaskrbljenostjo so spregovorili o napovedani reformi šolstva. »Slovenske šole v Italiji morajo imeti posebno obravnavo, saj bi vsako krčenje na podlagi finančnih potreb prizadelo slovenski narodni skupnosti hud udarec. Na Goriškem se pojavlja tudi vprašanje vertikalizacije didaktičnega ravnateljstva v Ulici Brolo in nižje srednje šole Ivan Trinko. Tajništvo sicer zaupa vodstvu šol, da bo opravljena premišljena izbira, pri tem pa izpostavlja problem pomanjkanja ravnateljev, ki mu bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti, saj gre za ključno figuro pri delovanju šolske strukture,« so ugotavljali pri SSk. Kot zadnjo točko so člani pokrajinskega tajništva SSk obravnavali bližajoči se deželni kongres stranke, ki bo potekal v Gorici in Podbonescu. Goriški del bo v kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 8. novembra. V ta namen je tajništvo SSk spodbudilo krajevne sekcije, da oktobra posvetijo svoja redna srečanja aktualnim političnim temam in občinskim volitvam v Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu, ki bodo prihodnje leto. Ravno tej tematiki, vprašanju oblikovanja političnega dogovora z Demokratsko stranko in pripravam na deželni kongres SSk bo namenjeno prihodnje zasedanje goriškega pokrajinskega sveta SSk, ki je bil sklican za torek, 14. oktobra. 20 Torek, 7. oktobra 2008 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Desetletnica razstavne dejavnosti fotokluba Skupina 75 Z nekdanjimi usmerjevalci ocenjujejo prehojeno pot V Kulturnem domu posnetki petih avtorjev in skupinski prikaz novogoriškega kluba V goriškem Kulturnem domu je bilo v soboto bilo živahno. Bolj kot običajno. Odprtja fotografskih razstav se po udeležencih razlikujejo od ostalih. V soboto je k temu pripomoglo dejstvo, da razstavlja ob 10. obletnici te dejavnosti fotokluba Skupina 75 mnogo avtorjev. Običajnemu številu pet - to pravilo je veljalo vsa ta leta, ko je Skupina 75 vabila v goste najrazličnejše in že dokaj uveljavljene umetniške fotografe - so se skupinsko pridružili člani Foto kluba Nova Gorica. Fotografi iz Nove Gorice so bili na začetku usmerjevalci in pokrovitelji našemu fo-toklubu, sedaj pa z nami lahko opazujejo rezultate. O teh govori tudi okusna knjižica, ki je izšla ob okrogli obletnici, kar je zlasti opaziti, če jo primerjamo z nekdanjo prvo. Prav o tem je spregovoril predsednik Silvan Pit-toli v svojem pozdravu pred okrog petdesetimi obiskovalci, ki so si pred in po protokolarnem delu ogledovali razstavljene okvirje, predvsem pa njihove vsebine. O vsebinah razstavljenih del in zlasti petih izbranih umetnikih iz Italije, Slovenije in Hrvaške je spregovorila umetnostna kri-tičarka Lorella Coloni iz Trsta. Roberto Ai- gorica - Čiščenje Odgovornost prevzema Arcobaleno V nedeljo bi se Goričani morali prebuditi z očiščenim mestnim središčem, v resnici pa so bile ulice polne steklenic in drugih odpadkov, ki jih za sabo puščajo mladi ponočnjaki. Za čiščenje bi morala poskrbeti zadruga Arco-baleno, vendar je odpadlo zaradi organizacijskih težav. Predsednik zadruge Fabrizio Valencic je včeraj prevzel odgovornost za nastale težave, oprostil se je občanom, občini in podjetju za javne storitve IRIS ter zagotovil, da bodo s prihodnjo nedeljo začeli redno zagotavljali čiščenje središčnih ulic. ta iz Buje se je tokrat predstavil s popotres-nimi scenami osamelosti, Biserko Ferček iz Hrvaške nam ponuja premisleke o minevanju časa, Slovenec Herman Pivk nas popelje po poteh avantgardne obdelave videnega, domačin Boris Prinčič prikazuje jajčasto zaobljene kamne, ki to več niso, saj jih je spremenil v planete, Goričan Paul David Redfern pa nas z digitalno tehniko postavlja med antiko in sedanjostjo. Skupini Novogoričanov se pozna velika izkušenost, sicer pa je za vsa njihova dela značilna raznolikost, ki jo opredeljujejo barvitost, eksotičnost, igrivost, krajinskost, narava, izzivalnost: goli ženski modeli sami po sebi navadno to niso, drugače pa izpade, če se na začetku pregleda navihano pojavljajo med žagami, skalami... Od pokroviteljev in sponsorjev - pokrajina Gorica, občina Gorica, ZSKD, Kulturni dom, »Federazione italiana arti foto-grafiche«, Glasbena Matica, mestna občina Nova Gorica, Fotoklub Nova Gorica, Zadružna banka Doberdob Sovodnje, Foto Me-deot, Vina Pintar - je za pokrajinsko upravo Marko Marinčič spregovoril v duhu čez-mejnosti in spodbujanja ustvarjalnosti. Z dovršeno tehniko sta na začetku in na koncu v duetu zaigrala dva klasična komada na harmoniko Manuel Figheli in na kitaro Aleksej Visintin. Kot je že nekaj časa ustaljena navada, če kjerkoli nastopajo ustvarjalci iz različnih držav, je protokolarni del potekal dvojezično - razen glavnega posega kritičarke, ki ga je podala le v italijanščini (Novogoričani naj bi pač itak vsi znali italijansko, tudi če gre za zapleten jezik umetniške kritike?!). Tudi od napovedovalk si slovensko občinstvo pričakuje drugačen pristop, da namreč pravilno na-glašujejo in izgovarjajo slovenska imena. Tokrat je italijanska povezovalka zatajila. To se sicer pogosto dogaja, a enkrat je pač potrebno začeti zahtevati spoštovanje dostojanstva priimkov in krajevnih imen. Deseto obletnico razstavne dejavnosti je sicer fotoklub Skupina 75 obeležil z dvojnim dogodkom. V soboto so odprli razstavo v Gorici, o kateri pišemo v članku, v petek pa v pritlični avli novogoriške mestne občine, kjer štirinajst avtorjev ponuja svoja dela na ogled do 15. oktobra. Aldo Rupel Razstava v Kulturnem domu (spodaj) in Pittoli na njenem odprtju (desno) bumbaca iris - Greco (DS) Delavcem zagotoviti nadaljnjo zaposlitev »Zagotovitev nadaljnje zaposlitve delavcem energetskega sektorja družbe za javne storitve IRIS mora biti glavna skrb nas vseh, še posebej županov občin goriške pokrajine, ki so se odločili za razpis mednarodne javne dražbe.« Tako ugotavlja pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco, ki je prepričan, da je treba v razpisu jasno določiti, koliko delavcev bo moral prevzeti novi lastnik energetskega sektorja družbe IRIS. Greco po drugi strani poudarja, da so nesmiselne izjave o veliki deželni družbi, ki jih je goriški župan Et-tore Romoli izrekel le nekaj ur po odločitvi županov o mednarodni javni dražbi. Tajnik DS opozarja, da je goriška občina lastnik 33 odstotkov deležev družbe IRIS, zamisel o veliki deželni družbi pa na skupščini županov ni doživela zadostne podpore. »Našemu teritoriju se ne splača razmišljati o deželni družbi, saj bi nas AMGA in ACEGAS poteptali, s prodajo energetskega sektorja pa bomo lahko dodatno razvili okoljski sektor,« razlaga Greco in poudarja, da je treba ohraniti v javnih rokah ravnanje z odpadki. Po njegovih besedah v goriški pokrajini je recikliranje zelo razvito in ga je treba nedvomno še naprej spodbujati. »Ko bodo reformirali deželni načrt za ravnanje z odpadki, bo goriška pokrajina s preko 60 odstotki recikliranih odpadkov zgled ostalim pokrajinam, ki recikliranju namenijo smešno nizke količine smeti in ki torej sploh ne dosegajo ciljev Evropske unije,« pravi Greco in opozarja, da družba IRIS ima vrsto sodobnih naprav za ravnanje z odpadki, s katerimi se lahko pohvali pred ostalimi pokrajinami v deželi. Pokrajinski tajnik DS zato zaključuje, da je treba čim prej izpeljati javno dražbo in nadaljevati po poti, ki so jo zastavili župani občin goriške pokrajine. sovodnje - Bivši slovenski predsednik obiskal Rubijski grad s Trubarjevim kipom Kučan presenečen nad podvigom O Goriški in sožitju: »Treba je biti potrpežljivi. Temelji so postavljeni. Mislim, da so dobri. Pričakovati preveč v kratkem času pa se mi ne zdi realno« Milana Kučana, bivšega predsednika Slovenije, sta na Goriško zvabila Trubarjev kip v Rubijah in podvig obnavljanja tamkajšnjega gradu. Tako, preden se je odpravil na Tržaško, v Praprot, nagovarjat ljudi ob spomeniku padlim v NOB, se je v nedeljo pomudil pred Trubarjevim obeležjem in vstopil v graščino, ki ji Nataša in Venko Černic želita vrniti nekdanji blišč in vtisniti turistično privlačnost. Bivši predsednik in žena Štefka ter generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj so bili gostje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Po postanku v Rubijah so jih pospremili še na ogled Černičeve kleti na Vrhu, nato pa na kosilo k Devetakovim. Poleg vodilnih goriških mož SKGZ-ja Rudija Pav-šiča, Livia Semoliča, Igorja Komela in Borisa Perica so Bivši predsednik Kučan v obokanih pritličnih prostorih Rubijskega gradu in s spremljevalci pred Trubarjevim doprsnim kipom bumbaca Kučana pričakali sovodenjski župan Igor Petejan in nekaj krajanov, Saverij Rožič in Ivo Tomsič iz društva slovenskih upokojencev ter Vilma Brajnik, predstavnica borčevske zveze. Kaj se v Rubijah snuje, je gostu najprej predstavil Pavšič, ki je poudaril Černičevo trdno željo, da bi grad ostal v slovenskih rokah. Med ogledom grajskega vrta ter na novo in mojstrsko obokanih pritličnih prostorov gradu, nad katerim streha še ni dokončana, je Černic zagotovil Kučanu, da bo že čez šest mesecev ali največ eno leto grad drugače zgledal. »Že veliko sem slišal o tem, kaj tu nastaja, a nisem imel jasne predstave. Prav presenečen sem, da so ljudje, ki si upajo takšne projekte zastaviti, in celo verjamem, da jih bodo uresničili. To jim seveda želim,« je med sprehodom po grajskem parku povedal Kučan in s pogledom na Trubarja pripomnil: »Bil sem na razstavi slik, kipov in vsega pač, kjer je Trubar upodobljen. Zdi se mi zelo zanimivo, kako različni umetniki na različne načine doživljajo tega srečneža, ki je imel nesrečno življenje.« K temu je še dodal, da ga Trubar povezuje z rodnim Prekmurjem, »kjer smo doma imeli knjige, ki so bile po zaslugi protestantizma napisane v prekmurščini, iz časa, ko se pravzaprav o Prekmurcih še ni govorilo kot o delu slovenskega naroda«. Kučan pa je misel namenil tudi Goriški, ki po padcu meje išče nove poti sožitja: »Treba je biti potrpežljivi. Kot je bila dolga in huda pot razdvajanja, tako bo tudi težka pot pozabljenja in graditve novih odnosov. Temelji so postavljeni. Mislim, da so dobri. Pričakovati preveč v kratkem času pa se mi ne zdi realno.« (ide) / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. oktobra 2008 21 nova gorica - Turnir dvanajstih ekip najmlajših z obeh strani meje Edinstven dogodek v evropskem nogometu Brandolin: »To je pravo čezmejno prvenstvo. V Rimu je trajalo tri leta, da so ga sprejeli, pri zvezi UEFA pa pet« Umor: preiskava končana Tatvine v tržiških lokalih Trije tržiški lokali so bili včeraj ponoči žrtev tatov. Do kraje je prišlo v kavarni »Casa del cafie«, v bistroju na trgu Cavour in v baru Gambero 2. Po vsej verjetnosti je avtor vseh treh tatvin ista oseba ali skupina, ki je vlomila skozi vrata. Ob največjo vsoto denarja je bila kavarna »Casa del cafie«, kjer so neznanci ukradli nekaj tisoč evro. Karabi-njerji in policija so odvzeli prstne odtise in začeli preiskavo. »Prvi Turnir brez meja je obenem prvi primer tovrstnega sodelovanja v Evropi in edinstven dogodek v evropskem nogometu,« je na včerajšnji predstavitvi nogometnega turnirja dvanajstih ekip U-14 z obeh strani meje dejal predsednik Medobčinske nogometne zveze Nova Gorica Franc Kopatin. Za predsednika CONI-ja, Giorgia Brandolina, predsednika in podpredsednika deželne zveze FIGC, Franca Tommasinija in Livia Vidoza, komisarja tekmovanja Otmarja Komela in predstavnike vseh dvanajstih klubov, pa je beseda turnir za dogodek, ki se bo odvijal od oktobra do aprila, premalo. Kot je poudaril »oče« te zamisli, Brandolin, gre za dogodek, ki bo potekal med dvema državnima nogometnima zvezama in to celo pod okriljem zveze UEFA. »Vemo, kako ukalupljena je UEFA in kako težko odstopa od svojih ustaljenih poti, zato je to še toliko večji uspeh in dodaten razlog, da dogodek, ki bi ga sicer morali imenovati turnir, poimenujemo prvenstvo. Še več, to je čezmejno prvenstvo!« je podčrtal Brandolin. Na Turnirju brez meja se bo med seboj pomerilo po šest ekip iz Slovenije in Italije, sestavljenih iz dečkov med 12. in 14. letom. Tek- me bodo potekale na obeh straneh meje oz. na domačih igriščih vseh nastopajočih: v Mir-nu, Gorici, Krminu, Štandrežu, Romansu, Ronkah, Biljah, Brdih, Novi Gorici, Gradiški, Ajdovščini in Tolminu. Tekmovanje bo deljeno na jesenski in spomladanski del, prvih šest krogov bo potekalo oktobra in novembra, drugih šest pa marca in aprila. Prva tekma bo tako 21. oktobra, zadnja pa 7. aprila. Tommasini iz italijanske nogometne zveze je poudaril, da je letošnji turnir, ki ga je tudi sam preimenoval v prvenstvo, namenjen kategoriji najmlajših, v prihodnje pa bi ga radi nadgradili še z naraščajniki. Vsi prisotni pa so se strinjali, da je največji pomen letošnjega dogodka, ki orje ledino, v njegovih socialnih rezultatih in ne v tem, kdo bo zmagal. »Živimo v času, ko je veliko govora o čezmejnem sodelovanju. Politika temu še vedno postavlja ovire, s športom pa jih presegamo,« je poudaril Brandolin, ki je dodal upanje, da bodo nogometni pobudi sledili tudi na drugih športnih področjih, denimo v odbojki, ki je ravno tako močno prisotna v obeh čezmejnih prostorih. »Pobuda o čezmejnem turnirju je na prvi pogled zelo preprosta, vsaj za nas, ki ži- vimo v tem prostoru. Toda v Rimu je trajalo tri leta, da so jo sprejeli, pri zvezi UEFA pa pet!« je še dodal Brandolin. »Gre res za krono vsega dosedanjega dela med Medobčinsko nogometno zvezo Nova Gorica in goriškim CONI-jem. Ob vstopu Slovenije v EU se je namreč porodila ideja, da bi naše stike poglobili. Nastal je Turnir brez meja, ki je prvi primer takega sodelovanja v Evropi. Naj tekmovanje omogoči predvsem spoznavanje novih krajev in ljudi ter sklepanje novih prijateljstev,« je pritegnil še Franc Kopatin, ki je tudi član izvršnega odbora Nogometne zveze Slovenije. Da bo temu res tako, daje slutiti že včerajšnje srečanje z novinarji. Udeležili so se ga tudi predstavniki vseh dvanajstih klubov, ki so si po končanem uradnem delu že začeli izmenjevati telefonske številke in načenjati pogovore o tekmovanjih. Morda se bo čez nekaj let uresničila tudi misel, ki jo je na pol v šali, ko je med predstavitvijo nastala kratka zadrega s prevodom iz slovenščine v italijanščino, dodal Kopatin: takšna srečanja so tudi spodbuda, da se naučimo jezika svojih sosedov. Katja Munih Giorgio Brandolin, pobudnik prvega Turnirja brez meja, in Franc Kopatin; turnir bo potekal pod okriljem italijanske in slovenske nogometne zveze fotok.m. gorica Vrtove oplazila prva slana Na Goriškem se je prikazala prva slana, ki naznanja, da se zima bliža s hitrimi koraki. Slana je sicer običajen pojav tudi v jesenskem času, zlasti v krajih, kjer se zadržuje vlaga in so izpostavljeni nižjim temperaturam. Znanilko zime so tako v noči s sobote na nedeljo prvič opazili pri Rupi in v Dolu, kjer živosrebrni stolpec nameri najnižje temperature. Včeraj je že ni bilo, vendar pričakovati je, da se bo redno pojavljala na travnikih, njivah in vrtovih ter bo stopnjevala prelivanje jesenskega časa v zimo. Preiskava o umoru Itala Felluge, 60-letne-ga natakarja, ki so ga v noči med 7. in 8. februarjem zabodli z nožem, se je zaključila. Goriški javni tožilec Marco Panzeria zahteva uvedbo sodnega postopka proti Mi-lovanu Lazareviču, srbskemu državljanu, ki je edini osumljenec. 44-letnik, ki je v zaporu, trdi, da je nedolžen. Preliminarno zaslišanje bo sklicano pred koncem novembra. Šipo razbil za prazno torbo Škoda, ki jo je povzročil na avtomobilu, je bila večja kot izkupiček tatvine. V noči med soboto in nedeljo je neznanec v ulici Ristori v Gorici razbil šipo avta clio bele barve ter ukradel jopič in torbico, ki ju je lastnica pustila na zadnjem sedežu. Izkupiček še zdaleč ni bil vreden tveganja: torbica je bila namreč prazna, jopič pa ni imel posebne vrednosti. Razbito šipo avtomobila s tržaško registrsko tablico je v nedeljo zjutraj opazila patrulja goriške policije. Okenca še danes zaprta Okenca družb IRIS, IrisAcqua in Isogas bodo še danes dopoldne zaprta zaradi posodabljanja računalniškega sistema. Za informacije so na voljo tel. 800-993131 (Iri-sAcqua), 800-993100 (IRIS) in 800-993100 (Isogas). Dan odprtih žganjarn V nedeljo je v številnih italijanskih deželah potekal dan odprtih žganjarn. Kar 38 najbolj znanih proizvajalcev žganja in tropi-novca je odprlo vrata svojih kleti, letos prvič tudi v deželi FJK, in to ravno v naši bližini: v posestvu Villanova v Fari. Kmetijsko posestvo ni znano samo po dobrih vinih, ampak tudi po žganjih, med katerimi prednjači žganje Rožna dolina (Val di Rose). (aw) Ferletič in ne Černic V nedeljski članek o praznovanju desetletnice pobratenja med Doberdobom in Bledom se je vrinila napaka. Fotografiji, ki so jih podarili blejskim borcem in županu, je posnel Karlo Ferletič in ne Černic, kot je bilo zapisano. solkan - V hotelu Sabotin do jutri na ogled kar 135 različnih gobjih vrst Letos ni letina za gobe Na letnem vrtu HIT-ovega hotela Sabotin je še do jutri na ogled razstava gob, že enajsta zapovrstjo, ki jo gostijo v Solkanu. »Prva razstava gob v Novi Gorici je bila sicer leta 1973, tako da je tokratna razstava celo 35. zapovrstjo,« pojasnjuje Božidar Slivnjak, določevalec gob pri novogoriškem gobarskem društvu. Letos je na ogled kar 135 različnih vrst gob - nepričakovano mnogo glede na trenutne razmere v naših krajih, pojasnjuje Slivnjak: »Panovec je skoraj prazen, Banjšice jih nimajo praktično nič, tudi podatki o gobah v Trnovskem gozdu niso bistveno boljši.« Vzrok? »Suša!« odgovarja sogovornik in dodaja, da letos pač ni prava letina za gobe. Vseeno so jih vešči gobarji le našli dovolj, da so tudi letos postavili bogato razstavo gob, nabrali so jih v Brdih, na Banjški planoti, v Vipavski dolini in na Krasu. Letos pa so novogoriškim kolegom pomagali še gobarji iz postojnskega konca. Ravno suša je pripomogla tudi k temu, da letos na razstavi niso presegli lanskoletnega rekorda razstavljenih primerkov, kar 150 različnih so jih na jubilejno, deseto obletnico, postavili na ogled v solkanskem Sabotinu. Vseeno pa je tudi letošnja razstava bogata in pestra ter zato vredna ogleda. Slivnjak opozarja, da je med razstavljenimi gobami kar nekaj takih, ki so še posebej zanimive. Sljudnata tintnica, denimo, je goba, ob kateri ne smemo zaužiti alkohola, vrsto, ki je v slo- Prvonagrajena fotografija Mirka Bijukliča (levo) in drugouvrščeni posnetek Marka Vogriča (spodaj); solkanska razstava gob (desno) foto km. venščini pomenljivo poimenovana smrdljivi lulček, pa so na razstavi zaprli kar v prozorno plastično škatlo. Drugi del imena je goba dobila po nedvoumni obliki, gobarji pa jo zaradi vonja, ki ga oddaja, prej najdejo s pomočjo nosu kot z očmi. Zelo pomembna goba je sploščena pološčenka, gre za gobo, ki ni za splošno uporabo, saj je lesenjača, ime je dobila po svetleči površini, je pa zelo uporabna v zdravilstvu. Slivnjak pojasnjuje, da jo s pridom uporabljajo pri zdravljenju določenih oblik raka. Razstava gob bo v dnevnem času odprta še do srede, gobarji pa priporočajo, da si jo ljudje ogledajo čim prej, dokler so eksponati še sveži. Novogoriško gobarsko društvo šteje 60 članov, predlani je po nekaj letih zatišja znova začelo z delovanjem. Omenjeno društvo je tudi letos skupaj z no- vogoriškim HIT-om pripravilo razstavo gob, ki je tudi letos pospremljena s fotografsko razstavo, ta je nastala v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije. Tokratna razstava je plod 9. fotografskega natečaja Fotohit Sabotin, ki je letos potekala pod naslovom Gobe in gobarji. Na njej že tradicionalno sodelujejo tudi fo- toklubi z italijanske strani meje: goriški fotograf Marko Vogrič je letos za svojo fotografijo prejel drugo nagrado, pred njim se je uvrstil znani novogoriški fotograf Mirko Bijuklič, tretjo nagrado pa je prejel Ivan Šentveter iz Jesenic. Razstava je v avli hotela Sabotin na ogled do sredine novembra. (km) 2 2 Torek, l. oktobra 2008 GORISKI PROSTOR števerjan, gorica - Koroški kulturni dnevi na Primorskem Na odru in v galeriji utrip Koroške Na ogled likovna dela Alberta Krajgerja - V četrtek srečanje glasbenih šol Z gledališko predstavo Sveti plamen so se v nedeljo v Števerjanu začeli Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki jih prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. V Sedejevem domu je nastopila gledališka skupina KPD Planina Sele z dramo Somerset Maugham. Na dobro obiskani predstavi so bili prisotni predsednica ZSKP Franka Padovan, predsednik koroške Krščanske kulturne zveze Janko Šercer ter števerjanski župan Hadrijan Cor-si in podžupan Dominik Humar. Včeraj je bil utrip koroške ustvarjalnosti zaznaven v goriški galeriji ARS, kjer so na ogled akvareli in slike v akrilu Alberta Kraj-gerja. Po uvodnem pozdravu Jurija Paljka in Franke Padovan je slikarja predstavila Pepca Weiss. Povedala je, da je Krajger doma v Šmi-helu v Podjuni, vasici, ki je znana po velikem kulturnem naboju, saj so tam doma številni gledališčniki, pevci in kulturniki nasploh. Po njenih besedah je Krajgerjevo slikarstvo ek-spresivno in polno vrednot, sploh pa se v slikah umetnik spušča v globine človekove biti. Za glasbeno popestritev večera sta poskrbela brata Niko in Mihael Vavti na klavirju oz. klarinetu. Koroški kulturni dnevi se bodo nadaljevali v KC Lojze Bratuž v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri s srečanjem glasbenih šol in v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in 10.45 z lutkovno predstavo Srečni kraljevič. Z včerajšnjega odprtja razstave v galeriji ARS (zgoraj) in z nedeljske gledališke predstave v Števerjanu (levo) bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. ~M Gledališče OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča lanske abonente, da lahko do 8. oktobra potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE obvešča, da poteka vpisovanje abonmajev za goriško gledališko sezono 2008-09. Na programu so predstave Maraton v New Yorku (28. oktobra v KC Bratuž, 4. novembra v Kulturnem domu), Hči zraka (21. novembra), Raztrganci (decembra), Mladoporočenca iz ulice Rossetti (26. januarja), Kreutzerjeva Sonata (2. marca), Dundo Maroje (6. aprila), Art Export (4. maja). Vse predstave bodo opremlje- ne z italijanskimi nadnapisi. Za abonente iz okoliških vasi bo poskrbljen avtobusni prevoz; informacije in vpisovanje v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 3408624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici obvešča, da se bo vpisovanje abonmajev za sezono 2008-09 začelo v petek, 10. oktobra, za lanske abonente, od 18. oktobra za nove abonente, medtem ko bo možen od 27. oktobra nakup posameznih vstopnic; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. PD ŠTANDREŽ ponuja abonma ljubiteljskih gledaliških skupin: v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri bo nastop KD Rudi Jedretič - Ribno z Molierjevo komedijo Georgie Dandin ali Kaznovani soprog; v nedeljo, 30. novembra, ob 17. uri bo gostovalo KUD Polzela z Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi; v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri bo na vrsti komedija Jea-na Cloda Danauda Kvačkarija v izvedbi KUD Šmartno ob Paki; v soboto, 24. januarja, ob 20. uri bo premiera; v nedeljo, 25. januarja, ob 17. uri bo nastopil dramski odsek PD Štandrež s komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje. Predstave bodo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu; informacije na tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža pri blagajni vsako nedeljo do 25. oktobra med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v pe- tek, 10. oktobra, ob 9.30 in 10.45 v okviru Goriškega vrtiljaka in Koroških kulturnih dnevov na Primorskem lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci iz Celovca. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bodo lanski abonenti do 11. oktobra lahko zamenjali abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo na predstavo »Trieste - Alessandria Embarked. Štorja od lešandrink« (Neda R. Bric), ki bo 27. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici, tel. 0481-33288. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.00 »L'arca di Noe«; 18.30 - 21.20 »Miracolo a S. Anna«. Dvorana 3: 17.40 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«; 20.00 - 22.00 »Pranzo di Ferragosto«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mamma mia!«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La mummia - La tomba dell'imperatore Dragone«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.15 »Zo-han - Tutte le donne vengono al pet-tine«. Dvorana 4: 18.15 - 21.15 - 22.00 »Mi-racolo a S. Anna«. Dvorana 5: niz »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »La terra nel san-gue«. ~M Koncerti ZA VEČERNE KONCERTE kulturnega združenja Rodolfo Lipizer iz Gorice je v teku za lanske abonente potrditev abonmaja za 2008-09 do 14. oktobra. Od četrtka, 16. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 3479236285 ter na spletni strani www.li-pizer.it. H Šolske vesti POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega lice-ja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta za izlet v dolino Neretve in Črno goro odpeljala avtobusa št. 1 in št. 2. dne 15. oktobra iz Štandreža ob 6. uri, nato skozi Sovodnje, Doberdob, na avtocesto pri bencinski črpalki Agip pri De-vinu in okrog 7. ure bo postanek v Bazovici na križišču za Kozino (za pojasnila tel. 0481-390688). Udeleženci morajo imeti zdravstveno izkaznico za tujino, dokument za socialno zavarovanje za Hrvaško in posebej za Črno goro ter veljavni osebni dokument. I!3 Obvestila ŠZ DOM sporoča program letošnjih dejavnosti: tečaj motorike z elementi ritmike za deklice prvega in drugega razreda osnovne šole, za fante iste starosti vadba motorike z elementi orodne telovadbe; obe skupini že vadita ob torkih in petkih med 16.30 in 18. uro. Košarko trenirajo začetniki ob ponedeljkih (med 17. uro in 18.30) in ob četrtkih (med 17. in 18. uro), starejši igralci pa ob ponedeljkih in četrtkih med 18. uro in 19.30. Mini odbojka je namenjena deklicam od tretjega do petega razreda osnovne šole (ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro). Začel se je športni vrtec za otroke slovenskih vrtcev v goriški občini in bo potekal ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 16. uro. Za otroke vrtcev iz ulic Brolo in Max Fabiani bo poskrbljen prevoz do telovadnice, tako kot za gojence Dijaškega doma za druge športne panoge. Treningi potekajo v telovadnici Kulturnega doma (ul. Brass 20); informacije od 17. ure do 19.30 na tel. 0481-33288. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 8. novembra, pri spomeniku v Gonjačah v Brdih. Prijave od 20. oktobra dalje do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu. Vpisujejo ob uri obedov poverjeniki Saverij R., Ivo T., Dragica V. (tel. 0481-882183), Ema B., Marija Č. (tel. 0481-390697), Ana K. in na sedežu v Gorici (vsako sredo od 10. do 11. ure). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. III Armata - četrtek, 9. oktobra, 16.00-17.00. KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor društva danes, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. Po razrešnici starega odbora bodo volitve za nov odbor. Člani, ki niso še poravnali članarine in novi člani bodo lahko za to poskrbeli pred začetkom občnega zbora. -/ KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. SKD HRAST prireja tečaj predsmučar-sko-rekreacijske telovadbe v telovadnici v Doberdobu za smučarje in smučarke nad 16. letom starosti; informacije na tel. 347-4433151. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 8210853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da bo v torek, 14. oktobra, ob 20. uri na sedežu v drevoredu 20. septembra v Gorici zasedanje pokrajinskega sveta stranke; na dnevnem redu bodo vprašanje oblikovanja političnega dogovora z Demokratsko stranko v vidiku občinskih volitev in priprave na deželni kongres SSk. Leta bo potekal v Gorici in Podbones-cu; goriški del se bo odvijal v Kulturnem centru Lojze Bratuž v soboto, 8. novembra. UNITRE (Univerza za tretje starostno obdobje) iz Gorice obvešča, da bo do 17. oktobra potekalo vpisovanje za akademsko leto 2008-09 v večnamenskem centru v ul. Baiamonti 22 v Gorici ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 10. in 12. uro, ob sredah med 16. in 18. uro; informacije nudijo na tajništvu ob ponedeljkih med 10. in 12. uro. V četrtek, 16. oktobra, ob 17. uri bo v deželnem avditoriju v Gorici otvoritvena svečanost s pisateljem Pao-lom Maurensigom; začetek lekcij bo 20. oktobra. V ZDRAVŠČINAH bo v nedeljo, 12. oktobra, ex-tempore za otroke in mlade od 6. do 14. leta, ki bodo v prosti tehniki upodabljali zgodovinske trenutke ali krajinske znamenitosti vasi. Prireja ga kulturni krožek Zdravščine na svojem sedežu v ulici IV Novembre 44; udeležba je brezplačna. Sodelujoči bodo morali sami prinesti opremo, organizator pa jim bo izročil risalni list. Izročitev bo ob 9.30, liste bodo morali vrniti do 15. ure istega dne, razstavo pa bodo priredili v nedeljo, 19. oktobra, ob 11.30; podrobnejše informacije na tel. 0481-960951. El Prireditve DNEVI DOKUMENTARNEGA FILMA v Kulturnem domu v Novi Gorici: danes, 4. oktobra, ob 20.15 Kruh naš vsakdanji; v soboto, 11. oktobra, ob 20.15 Za-špehan narod; v petek, 17. oktobra, ob 20.15 Odvetnik terorja. KOROŠKI KULTURNI DNEVI NA PRIMORSKEM: v četrtek, 9. oktobra, ob 18. uri bo v KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol; v petek, 10. oktobra, ob 9.30 in ob 10.45 bo v KC Lojze Bratuž lutkovna predstava Srečni kraljevič v izvedbi lutkovne skupine Navihanci - SKD Celovec. NA GRADU KROMBERK bo v organizaciji Goriškega muzeja Nova Gorica danes, 7. oktobra, ob 20. uri predavanje Blaža Torkarja in Gorazda Bajca z naslovom Primorski padalci in zavezniške misije. 0 Mali oglasi KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprt agriturizem; tel. 0481-78125. OLJČNO OLJE lastne pridelave prodaja kmetija Aleša Komjanca na Jazbinah v Števerjanu; tel. 0481-390238. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke UNICAL. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov; tel. 334-6366765. PRODAM zazidljivo zemljišče na goriškem Krasu; tel. ob večernih urah 3381023477. Pogrebi DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.00, Paolo Buiatti (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. oktobra 2008 21 obletnica - Ob stoletnici rojstva pesnika Carolusa Cergolyja Zastavonoša Trsta »od glave do pete« Iskreno in prepričano se je imel za Srednjeevropejca - Spomin na plodne stike sezone trst - Verdi Kvalitetni koncerti simfonične Te dni je pred sto leti bil rojen Ca-rolus Cergoly, po pravici Carlo Cergo-li, še resničneje, kakor mi je govoril, lahko tudi Carlo Cergol, saj mi je razlagal, da je njegov priimek zanesljivo povezan s slovenskim, najbrže pa tudi, je dodajal, z madžarskim svetom. Čemu je postal Carolus Cergoly pa je pripisal temu, da se morajo umetniki, v tem primeru pisci in pevci, včasih oglašati nekoliko eksotično. Navajal je še, da je to zlasti potrebno v Trstu, to je v kraju, v katerem, kakor vemo, ne živi ena sama nacionalnost, marveč jih je več, italijanska pa je samo ena od njih. Skratka, ponosno je poudarjal, da je v prvi vrsti Trža-čan, to pa z vsemi vezmi, ki jih ima to mesto z drugimi narodi, državami, kar z vso celino. To razlago mi je razvil, ko sem mu na pol zbadljivo rekel, da je najbrž Cer-gol njegov dejanski priimek, čemur se ni upiral, je pa vseskozi podčrtaval, da je on književni predstavnik srednje Evrope in da s svojimi deli v bistvu vseskozi naglaša prav to dejstvo. Ne samo to. Kar govoril je, da je srednja Evropa s svojimi narodi in narodnostnimi resnično »centralna« na celini, saj, je menil, so bile njene rodne in razvojne smeri dejansko matica tega našega kontinenta. V bistvu, iskreno in prepričano se je imel za Srednjeevropejca. Trst pa naj bi bil, je dodajal, tako rekoč eden srednjeevropskih »motorjev« ne glede na stanje, v katerem zadnje čase živi. S Carlom Cergolyem (da ne bo zamere) sva se poznala, ko sem bil v Trstu najprej določen čas po vojni dopisnik Tanjuga, nekaj let pozneje, ko je mesto spet pripadlo Italiji, pa sva okrepila stik, dobivala sva se kar pogosto, razpravljala prav tako in je bil še daleč bolj odkrit kot v času, ko je v mestu bila anglo-ameriška vojaška uprava. Razlagal mi je, da se rad druži z menoj (z njim sem bil pogosto tudi na kosilu doma v ulici Val-dirivo), ker da sem odkrit, zlasti pa, ker v pogovoru o čemerkoli zastopam stališča, ki niso ozko lokalna, pa tudi ne samo italijanska in slovenska, marveč daleč širša. Družbo nama je doma pri njem delala soproga, ki je sicer bila kar se da zgovorna, vendar je kar kimala, ko je mož poudarjal svojo osebno pripadnost. Po ponovnem akreditiranju v Carolus Cergoly Trstu leta 1955 (kot časnikar sem si sporazumno z redakcijami prizadeval za nove stike s sosedo, zasnovane na prijateljstvu in sodelovanju) sem bil dopisnik Poročevalca za severno Italijo, hkrati pa tudi časnikar Radia Beograd in pri pomembnejših vprašanjih spet Tanjuga. Stike s Cergolyjem sem obogatil s tem, da sva pogosto potovala onstran tedanje meje, to pa po krajih brž prek meje, kakor tudi domala po vsej zahodni Sloveniji od morja do Alp. Priznati moram, da sem vedel, da veliko ve, toda globoko me je presenetil, ko je zgodovino posameznih krajev in področij tako natanko razlagal, da bi lahko tekmoval s kakim novim profesorjem. O Postojnski jami je vedel dobesedno vse, od prvega do zadnjega ovinka, od najbolj zanimivega stalagmita do še neraziskanih področij. Natanko me je podučil o zgodovini družine Windisch-gratz, pa o razlogih, zakaj nastaja Planinsko jezero. Nisem se mogel načuditi, dasira-vno sem sam bil kar na tekočem o vrsti zanimivosti. Pa še dogajanja s Pred-jamskim gradom in njegovim gospodarjem. To pa ni vse; podrobno je poznal tudi sodobnejše pojave, naravo sploh, gozdove, kaj prinašajo in kako jih je treba varovati. Potovanje sva opravila tudi na Bled, pri čemer pa sem ugotovil, da ga ne jezero, pa tudi ne okolica nista veliko zanimala. Vedel je sicer o cerkvici in še o marsičem, toda mi je pravil, da ima Slovenija toliko drugih zanimivosti, da je Blejsko jezero že odveč. Daleč bolj je cenil Bohinjsko jezero, češ da je naravno zanimivejše, pa tudi bolj nevarno, njegova razlaga pa se je odtod spuščala na vse bohinjske proge in še marsikaj. O ruski kapelici na koncu Vršiča je roko na srce vedel zagotovo več kot oskrbnik. Najbrž pa je s svojega stališča o srednji Evropi in povezanosti med Trstom in slovenskim delom naravnost obžaloval, da je italijanski del onstran meje »naravna revščina«. Če sem ga zavoljo dobrih odnosov popravljal, me je brž opozoril, da narava ni politika. Skratka, igral sem drugorazredno vlogo. Na dlani je bilo, da je bilo to poznanstvo sentimentalno povezano z njegovo »srednjo Evropo«. Odtod tudi njegovo prijateljstvo z Beliharjem, ki je bil njegov odgovorni urednik pri Corriere di Trieste (Cergoly je bil glavni), je pa bil odkrito avstrofil, kar je vedela vsa tržaška politika, prej anglo-ameriška, nato pa italijanska. Za razliko od Beli-harja, ki je nedvomno bil izjemno spodoben časnikar, pa se je Cergoly vseskozi raje ubadal s svojo poezijo, pa tudi s prozo, kajpak zmeraj v tržaškem narečju, o katerem pa je še razlagal, da ni res, da je »istro-veneto«, marveč izrazito originalno tržaški. Jezik se razvija, dialekt pa predano ostane. V bistvu, ni ga bilo čez Trst in srednjo Evropo. Politično je pa sodil tako, da zavoljo tedanje politične navade pač sprejema trditev, da je »indipen-dentist«, toda, je podčrtaval, ne z namenom, da bi se ločil od filoitalijanov in tedanjih filojugoslovanov, marveč da bi ene in druge preprosto prepričal, da je Trst kot središče željno sodelovati in se razvijati s sosedi. Vemo sicer, da je bil še nekaj časa urednik Corriere di Trieste (ki je, roko na srce, kvalitetno prekašal tedanjo La voce libera, pozneje pa tudi Piccolo). Njegovo mesto je nato prevzel Eugenio Laurenti, vendar v bistvu z namenom, da časnik postopoma odpravi. Kljub temu sva ostala v stikih, lepega dne pa sva se podala na snežniški grad. Zame pač novo doživetje o tem, kako je vse poznal, ne le o gradu, marveč tudi o ljudeh v okolici, češ da je le razlika med Primorci, ki so pomorci, in Ložani, ki so imeli opraviti s tem spomenikom. Pa mi je pripovedoval, da ga navsezadnje veseli, da ni več ravnatelj časnika, saj se bo bolj povezal s kulturo in umetnostjo. Tudi, je govoril, če bo dnevno živel od samega zajtrka. Dejstvo pa je, da so ga založbe že poznale in ra- de volje sprejemale njegove prispevke, kajpak izrazito in originalno spet tržaške, pa naj je bila to proza, poezija ali kritični zapis, včasih se je odrezal tudi kot gledališki režiser. Vrsta njegovih narečnih pesmi je domala zgodovinska. Tako Trieste - om-belico del mondo, Il ponterosso - pittura de roso, O Trieste - vestita a la borbina (zmeraj je imel v čislih tržaško iznajdljivost), Da Opčina a Dolina - strenze-mose la man, monte e marina, La lepa Vida, He no Trieste, citta' del mondo, balorda e coccolona. Nepozabni pa sta dve stvaritvi, prva posvečena graje-vredni vojni, druga pa umrli mami. Tako: »Morti chi per il Re, Chi per la Patria, Altri per Dio, O per la liberta' e morti i piu' senza perche'«. In »Mama, no te camini piu', te se scondi drio nu-voli, lasu. Dai mama, vardime un poco, e dime te se contenta, del fio grando del tuo coco, damelo mama te ascolto, Pian pian, proprio cussi'.« Napisal je tudi nekaj romanov, za založbo Mondadori Il complesso dell'imperatore, za založbo Bompiani pa Trieste provincia imperiale. Cergoly z vso pravico sodi v tržaško, pa tudi širšo literaturo. S tržaško seveda na čelu. Vodila je ona, mi je govoril. Ponavljal mi je, da se z menoj rad druži, ker domala brez pripomb sprejemam njegovo »srednjeevropsko pot«, ker sem v času anglo-ameriške vojaške uprave in pozneje spet Italije vseskozi priznaval, da je Trst osrednje mesto tega dela Evrope. Zanimivo pa je, da sem mu nekoč rekel, da mi je družina v Kopru in je nato le priznal, da je Koper svojčas bil pomembnejši od Trsta, saj se je tedah tržaška inteligenca šolala v Kopru (zlasti seveda v semenišču). Rojen je bil septembra leta 1908, umrl pa je maja 1987. Nepozaben sopotnik, izobraženec, ki ni hotel biti politično »indipen-dentist«, pa je bil mladenič, ki se je ob drugi svetovni vojni javil kot bolničar (dasiravno je bil menda operativni časnik), da bi razkril svojo človeško dušo, mož, ki je natanko poznal ožjo in širšo okolico, dejansko pa pravi Tržačan. Govoril je, da je zastavonoša mesta »od glave do pete,« čemur sem rad pritrjeval. Miro Kocjan knjižne novosti - Sophia, Založba ZRC in Celjska Mohorjeva družba Slovenski bralci imajo na voljo vrsto novih naslovov z različnih področij Pri založbi Sophia sta izšli knjigi, po besedah urednika Uroša Zormana prelomni vsaka na svojem področju. Sveti teror literarnega teoretika Terryja Eagle-tona prinaša svojstven pogled na terorizem, saj avtor izhaja iz pojma »sveto«, medtem ko je Uvod v teorijo dramskih zvrsti profesorja na AGRFT Denisa Poniža unikaten kar v svetovnem merilu. Ime Terry Eagleton slovenskemu občinstvo ni neznano, pa vendarle so njegovi zapisi doslej pri nas izšli le v revialnih oblikah, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala prevajalka in avtorica spremne besede h knjigi Sveti teror Seta Knop. Eagleton, ki je nemara najbolj znan po svojem delu Literarna teorija: uvod, izhaja iz marksistične tradicije, vendar njegov slog ni akademski; je bolj odprt, esejističen in igriv. Eno njegovih zadnjih del, Sveti teror, je izzval 11. september, toda terorizem Eagleton obravnava nekoliko drugače. Knjige, kot je Uvod v teorijo dramskih zvrsti, tudi v svetovnem merilu doslej še ni bilo, je uvodoma povedal njen avtor Denis Poniž. Po njegovi presoji je verjetno tematika premalo »dramatična in iluministična« za teoretike drame, pa vendarle: če dramsko delo ni pravilno zvrstno opredeljeno, pride do številnih zagat in napačnih razumevanj. Knjiga je le uvod, sledi, čez kakšni dve leti, še zgodovinski pregled, je napovedal Poniž. Pri Založbi ZRC so izšle tri knjige, ki jih druži skupni imenovalec, vse obravnavajo etnološke teme. Vesna Mia Ipavec se je v delu Murve in »kavalirji« posvetila svilogojstvu na Goriškem, knjiga Andreja Pleterskega ima naslov Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku, Nataša Gregorič Bon pa je avtorica knjige Prostori neskladij. Knjiga Vesne Mie Ipavec Murve in »kavalirji« - Svilogojstvo na Goriškem prinaša etnološko podobo panoge na goriškem podeželju predvsem v 20. stoletju. Kot je na včerajšnji predstavitvi povedala avtorica, knjiga temelji na ustnih virih in terenskem delu. Posebno pozornost je avtorica posvetila obravnavi svilogojskih postopkov dela, ob koncu pa dodala še slovarček svilogojskih izazov, kjer lahko bralec izve, da gre pri kavalirjih iz naslova pravzaprav za sviloprejke. Številne črno-bele fotografije med tekstom in na koncu knjige bralcu še nazorneje predstavijo svilogojstvo. Knjiga Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku omogoča branje po posameznih delih oziroma daje vsakemu bralcu možnost, da jo bere po svoje, je povedal avtor Andrej Pleterski. Delo temelji na arheoloških virih, eksperimentalni arheologiji ter etnoloških, pisnih in jezikovnih virih. Ker je vzel za izhodišče slovanske jezike, knjiga prinaša podobo kuhinje prvenstveno pri starih Slovanih, čeprav zapisano ni bilo značilno le zanje, je poudaril Pleterski. Knjigo v slovenskem in nemškem jeziku bogati skoraj 100 barvnih fotografij in 15 črno-belih risb, fotografij in tabel. Knjiga Nataše Gregorič Bon Prostori neskladij nosi podnaslov Etnografija prostora in kraja v vasi Dher-mi/Drimades, južna Albanija. Delo se ukvarja z antropološkimi vprašanji nenehne in nestabilne rekonstrukcije prostora in kraja v omenjeni vasi. Vsebina temelji na enoletnem terenskem delu. Pri Celjski Mohorjevi družbi so izšle novele Vsakdanja spominjanja, ki se lotevajo polpretekle zgodovine in hkrati predstavljajo delno avtobiografijo Vinka Moderndorferja, povedke iz Slovenskih Goric Elizabete Ajtnik, Alojza Peserla, Milene Lozar in Jelke Pšajd z naslovom Lüdi so gučali in turistični vodnik Stanka Kli-narja Dovje in Mojstrana. Pisec spremne besede k Mo-derndorferjevim novelam, akademik Ciril Zlobec je ob včerajšnji predstavitvi knjige dejal, da novele govorijo o malih ljudeh. Ti po Zlobčevih besedah ne določajo družbene usode, politik oziroma velikega evropskega prostora in kot taki izražajo travmatičnost in resigna-cijo. Avtor 246 strani dolge knjige s podnaslovom Zgodbe 1993-2007 je povedal, da je kljub temu, »da je marsikaj izmišljenega in predelanega«, delo avtobiografske narave. »Vezano je na mojo družino, ki je viharji 20. stoletja niso pustili na miru,« je poudaril.Izrazil je veselje, da je knjiga izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. Pojasnil je, da sta njegov dedek in babica delala pri tej založbi ter da je dedek pri njej izdal veliko knjig. Marija Stanonik, ki je zapisala spremno besedo v knjigi povedk Lüdi s gučali, je predstavila delo štirih avtorjev. To zajema 177 zgodb iz zahodnega in osrednjega dela Slovenskih goric. »Gre za že 34. knjigo v zbirki Glasovi,« je poudarila Stanonikova. »Gre za skupinsko delo, ki zajema bajke, razlagalne povedke, legendarne povedke in socialne pripovedke,« je pojasnila Stanoni-kova. Stanko Klinar je spregovoril o svojem turističnem vodniku z naslovom »Walks and climbs around Dovje and Mojstrana«. Vodnik je v angleški jezik prevedla Margaret Davis. Knjižica na 100 straneh zajema 22 izletov iz treh kategorij. (STA) Simfonična sezona v tržaškem gledališču Verdi se nadaljuje zelo uspešno: kljub temu, da so sobotne ponovitve koncertov manj obiskane kot petkovi večeri, so domači orkester in gostujoči umetniki vsakokrat poželi veliko odobravanja, nekateri pa pravo navdušenje. Četrti koncert je imel na programu tri skladbe, ki so oblikovale povsem različna vzdušja: vprašanje, če lahko glasba res izraža vsakovrstne občutke, se postavi vsakokrat, ko slišimo Schonbergovo kantato »A survivor from Warsaw op.46 (Preživeli iz Varšave)«. Kako nam lahko glasba po-ustvari grozote koncentracijskega taborišča, je problem, s katerim se je moral Arnold Schonberg spopasti l.1947, ko je uglasbil srhljivo pripoved preživelega taboriščnika. Ko so ga nacisti izključili iz berlinske akademije, kjer je poučeval, se je židovski skladatelj zatekel najprej v Francijo, nato v ZDA, in se tako izognil tragični usodi, svojo solidarnost s tragedijo holokavsta pa je izrazil v skladbi, ki je pretresljiv opomin človeštvu. Originalni Schonbergov tekst je v italijanskem prevodu recitiral Virginio Gazzolo, sprva nekoliko retorično, postopoma pa vedno bolj prepričljivo: njegova pripoved se je spojila z bolečimi zvoki orkestra in stopnjevala v intenzivnosti vse do trenutka, ko skladba doseže svoj višek v hebrejski molitvi moškega zbora. Odlični igralec je z orkestrom, zborom, dirigentom Asherjem Fischem in zborovodjo Lorenzom Fratinijem požel zaslužene aplavze, nato pa se je napetost umirila in razvodenela v Brahmsovem koncertu za klavir in orkester v B-du-ru op.83. Večkrat nas zajame občutek, da sicer imenitni klavir Fazioli ni najbolj primeren instrument za klasično in romantično literaturo, tokrat pa je pomisleke še okrepil solist: Pietro De Maria je v Trstu že večkrat nastopil in na njegovih klavirskih recitalih smo si izoblikovali mnenje, da je pianist tehnično in muzikalno brezhiben interpret, ki pa ne najde pravega sozvočja v mogočnem romantičnem zamahu. Na predlog prve teme, ki ga postavi rog, je solist odgovoril nekoliko oklevajoče in tudi v razvoju velikopotezne kompozicije ni našel prave niti, ki bi povezovala bujen in razvejan dialog z orkestrom; skoraj paradoksalno je slednji postal protagonist, kajti s svojim muzicira-njem je podal tudi strastne odtenke Brahmsove glasbe. Posebno pohvalo si zasluži prvi čelist Jacopo Francini, ki je svoj solo v tretjem stavku izpeljal z drhtečo zavzetostjo, De Maria pa je najbolj prepričljivo odigral lahkotnejši zadnji stavek, čigar zaključek je sprožil val aplavzov in izvabil tudi dodatek: v Scarlattijevi Sonati je naposled pianist pokazal svoje najboljše vrline. Za pravo poslastico sta nazadnje poskrbela tržaški orkester in odlični dirigent Asher Fisch: res je težko, da bi ostali neprizadeti ob prelestni simfonični mavrici, ki jo je Richard Strauss pričaral v svojem Rosenkavalierju. Čeprav je Suita iz čudovite opere po sili tematsko razkosana, nam kljub temu nudi obilo užitka. Asher Fisch se je z naslado predal Straussovi glasbi in z muzikalno zapeljivim vodstvom izvabil iz orkestra šarmantno fraziranje, tako v srebrnoprosojnih harmonijah godal in pihal kot v krepkih posegih trobilcev in pihalcev. Partitura si privošči tudi trenutke komorne intimnosti, v kateri so lepo izstopali posamezni solisti; koncertni mojster Stefano Pagliani je svoj solo izpeljal zadovoljivo, zraven njega pa moramo omeniti vsaj oboistko Paolo Fundaro' in hornista Eola Pignatti-nija, ki sta v Suiti odigrala pomembni vlogi. Navdušenim aplavzom in vzklikom sta orkester in dirigent odgovorila z (žal prekratkim) zaključnim odlomkom Suite, ki je dokončno sklenil žlahten koncert. Katja Kralj 24 Torek, 7. oktobra 2008 ITALIJA / finančni trgi - Katastrofa kot po vsej Evropi in na Wall Streetu Milanski borzni indeks izgubil več kot 8 odstotkov Banki Unicredit ni pomagal v nedeljo sprejet načrt za dokapitalizacijo za 6,6 milijarde evrov RIM - Za evropske borze je bil včeraj najslabši dan v zadnjih 21 letih, pokurile so več denarja (po ocenah skoraj 450 milijard evrov), kot v krizi po 11. septembru 2001. Italijanski borzni indeks Mibtel je izgubil 8,24 odstotka, največ od leta 1998. Najbolj so bile »kaznovane« delnice bank in zavarovalnic, banka Unicredit pa je po nedeljski odločitvi upravnega sveta o sanacijskem načrtu, vrednem več kot milijard evrov, izgubila 5,9 odstotka. Če je pooblaščeni upravitelj Unicredita Alessandro Profumo še v petek zagotavljal, da je položaj njegove banke povsem neproblematičen (»Mi smo mirni,« je povedal), se je v nedeljo kot strela z jasnega pojavila novica, da je bil sklican izredni upravni svet, ki bo sklepal o sanacijskem načrtu za rešitev banke. Načrt predvideva dokapitalizacijo v višini 6,6 milijarde evrov, ki jo bo banka izvedla z več drastičnimi potezami, med katerim i je tudi izplačilo dividend, vrednih 3,6 milijarde evrov, v obliki novih delnic družbe namesto v gotovini. Ostale poteze so izdaja obveznic, odprodaja nepremičninskega premoženja, izstop iz kapitala zavarovalne skupine Generali in še nekateri drugi varčevalni ukrepi. Delničarji Unicredita bodo o dokapitalizaciji odločali prihodnji mesec, operacijo pa naj bi izvedli decembra ali januarja. Profumo je včeraj temeljito spremenil v petek izraženo zaupanje, saj je dejal, da »doživljamo krizo, kakršne še ni bilo po zlomu leta 1929«. Ob tem je bankir tudi priznal, da so v Unicreditu podcenili pomembne spremembe na trgu, do katerih je prišlo po propadu ameriške investicijske banke Lehman Brothers, zaradi česar so bili prisiljeni v omenjeno dokapi-talizacijo. »V zadnjem mesecu je prišlo do pomembnih in težkih sprememb,« je dejal in dodal: »Naredili smo nekaj napak pri ocenjevanju tržnega scenarija, to nam je povsem jasno.« Če se vrnemo k milanski borzi, je treba povedati, da niso bile pod pritiskom samo delnice bančnih in zavarovalnih družb, ampak tudi doslej praktično nedotakljive delnice, kot npr. Eni (-10,5%). Številne delnice najbolj kapitaliziranih družb so bile sredi borznega sestanka izvzete iz trgovanja zaradi prevelikega padca vred- nobel - Medicina Od virusa HIV do raka na materničnem vratu STOCHKHOLM - Nobelova nagrada za medicino gre letos v Nemčijo in Francijo, saj si jo bodo delili nemški raziskovalec Harald zur Hausen ter Francoza Francoise Bar-re-Sinoussi in Luc Montagnier. Nemški znanstvenik Harald zur Hausen je bil nagrajen za odkritje, da virus HPV povzroča rak materničnega vratu, drugo najbolj pogosto vrsto raka pri ženskah. Francoise Barre-Sinoussi in Luc Montagnier pa za odkritje smrtonosnega virusa HIV. Z objavo nagrajenca za medicino se je začela letošnja sezona Nobelovih nagrad. V torek bo v Stockholmu sledila razglasitev dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko, v sredo nagrade za kemijo, v četrtek pa nagrade za literaturo. V petek bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, naslednji ponedeljek pa bodo razkrili še nagrajenca za ekonomijo. Nagrade vsako leto podelijo 10. decembra ob obletnici smrti Alfreda Nobela leta 1896. nosti. Unicredit, ki je med trgovanjem izgubljal tudi 16%, je borzni dan končal s padcem vrednosti za 5,94%, njegova delnica pa je veljala 2,9 evra. V zadnjem delu trgovanja je namreč prišlo do nakupa večje količine delnic Unicredita, ki so ga izvedli sam Profumo in drugi menedžerji največje italijanske banke. Za probleme Uni-credita so sicer včeraj plačale tudi ostale italijanske banke, katerih delnice so dobesedno strmoglavile, kot npr. delnice Banco Popolare (-14,7%) in Intesa SanPaolo (-11,28%). Za vse delnice podjetij, ki kotirajo v okviru indeksa industrijskih družb S&P/Mib, je bil včerajšnji borzni sestanek globoko v rdečih številkah. Znižanje cene surove nafte je povzročilo strmoglavljenje delnic energetskih podjetij Saipem (-15,2%), Eni (-9,6%) in Tenaris (-10,85%). Telecom Italia je izgubil 10,8%, vrednost njegove delnice pa je prvič v zgodovini telefonske družbe padla pod ceno enega evra. Alessandro Profumo, pooblaščeni upravitelj bančne skupine Unicredit ansa eu - Danes na sestanku finančnih ministrov v Luxembourgu Tremonti bo predlagal ustanovitev evropskega sklada za pomoč bankam RIM - Italija se zavzema za oblikovanje skupnega evropskega sklada za pomoč bankam. Premier Silvio Berlusconi je napovedal, da bo finančni minister Giulio Tremonti predlog predstavil evropskim kolegom na današnjem zasedanju finančnih ministrov unije v Luxembourgu. Po tem predlogu naj bi članice v sklad prispevale tri odstotke svojega bruto domačega proizvoda (BDP). Zamisel o skladu sicer ni povsem nova. Oblikovanje sklada za pomoč bankam, ki jih je prizadela finančna kriza v svetu, je po neuradnih virih pretekli teden prva predlagala Francija, vreden pa naj bi bil 300 milijard evrov. Francija je to pozneje odločno zavrnila. Po pisanju medijev naj bi neke vrste varnostni paket predlagala tudi Nizozemska na zasedanju ekonomskega in finančnega odbora Sveta EU, ki je bilo priprava na današnje srečanje finančnih ministrov unije. Te navedbe je potem zavrnil tu- di nizozemski premier Jan Peter Balkenende. Pojasnil je, da je predlagal zgolj to, da bi vsaka evropska vlada prihranila tri odstotke BDP za pomoč bankam, če bi se te znašle v krizi. »To bi skupaj zneslo 380 milijard evrov,« je takrat dodal. Voditelji štirih članic EU, ki sodijo v skupino sedmih najrazvitejših svetovnih držav (Nemčija, Italija, Francija in Velika Britanija), so se v soboto na mini vrhu v Parizu pod taktirko francoskega predsedstva EU sicer dogovorili, da bo vsaka država na svoj način podprla bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale. Na sobotnem vrhu pa zamisli o kakršnem koli skupnem skladu niso udeleženci podprli. Berlusconi je pozneje povedal, da Merklova predloga ni podprla, ker za to ni imela pooblastil. Sedaj naj bi se z načrtom že strinjala. Idejo naj bi podprla tudi Francija, italijanski premier pa je prepričan, da mu tudi Velika Britanija ne bo nasprotovala. V Berlinu so Berlusconijeve navedbe včeraj zanikali. »V Parizu smo jasno povedali, da to ni dobra pot in na tem vztrajamo. Spremembe stališča ni,« je zatrdil tiskovni predstavnik nemške vlade. Še pred tem je podobno povedal tudi nemški finančni minister Peer Steinbruck: »Sami želimo izbrati način ukrepanja, ne želimo biti odvisni.« »Razmere niso enake kot leta 1929. Moramo biti optimistični, da je naš bančni sistem zdrav,« je še dejal Berlusconi in pri tem pojasnil, da naj bi EU z oblikovanjem sklada državljanom dala jasno vedeti, da »nihče ne bo izgubil niti evra«. Čeprav je sprva kazalo, da so resne težave bank omejene zgolj na ZDA in da je evropski bančni sistem stabilen, pa se je v zadnjih dneh v resnih težavah znašlo tudi večje število bank na stari celini, kar je tudi tostran Atlantika vzbudilo zamisli o podobnih ukrepih. šolstvo - Danes Vlada zahteva zaupnico RIM - Šolska ministrica Mariastella Gelmini je ta čas najbrž med najmanj priljubljenimi ministri Berlusconijeve vlade. Tisti, ki nasprotujejo njenemu paketu reform šolskega sistema, ki predvideva med drugim uvedbo enega samega učitelja, ocene v vedenju in šolske halje, so včeraj ponovno demonstrirali, tokrat pred palačo Montecitorio. Proti nebu so dvigali podobice z njenim blaženim obrazom, na katerih so ministrico poimenovali v »sveto nevednost« ... Medtem je v poslanski zbornici Elio Vito, minister za odnose s parlamentom, najavil, da bo vlada med obravnavo »šolskega paketa« zahtevala zaupnico. Glasovanje je predvideno danes ob 19. uri, to pa bo že šesta zaupnica v štirimesečni zgodovini Berlusconijeve vlade. Vest je pričakovano pošteno razburila opozicijo. »Ali ni vlade prav nič sram, ji ni niti malo nerodno, da zahteva zaupnico nad ukrepom, ki predvideva krčenje osmih milijard evrov prispevkov italijanski šoli,« se je spraševala poslanka Demokratske stranke Mariapia Garava-glia. Po njenem mnenju je zahteva po zaupnici samo vnovični dokaz o nadutosti in prevzetnosti desnosredinske vlade. In to tudi takrat, ko gre za življenjsko vprašanje, kar šolstvo nedvomno je. Opozicija tudi opozarja, da se je vlada odločila za zaupnico, ker se boji, da bi za obravnavo in odobritev paketa ministrice Gelmini ne bilo dovolj časa. Pred 31. oktobrom morajo namreč o njem debatirati v ustreznih komisijah in v poslanski zbornici oziroma senatu, v nasprotnem primeru bi predlogi ministrice Gelmini zapadli. Glede na slabo kri, ki so jo že povzročili njeni ukrepi, pa se vlada in večina bojita, da bila pot neprimerno daljša. Od tu »potreba« po zaupnici, saj ta ukrep dejansko onemogoča opoziciji predstavitev kateregakoli popravka. Tudi tistega, ki zadeva slovensko šolstvo. milan - Proces za finančni škandal, ki je pretresel Italijo Javni tožilec zahteva za Callista Tanzija 13 let zapora zaradi bankrota Parmalata Bankrotirani podjetnik Callisto Tanzi ansa MILAN - 13 let zapora. To je kazen, ki jo za Callista Tanzija zahteva javni tožilec Eugenio Fusco na procesu o bankrotu družbe Parmalat, ki je nedvomno eden hujših finančnih škandalov zadnjih let. Fusco je prepričan, da si Tanzi v primeru obsodbe ne zasluži nobenih bonitet ali olajševalnih okoliščin. Nekdanji lastnik skrahiranega Parmalata je obtožen ažiotaže (lažne informacije), goljufije in tudi, da je zaviral delo kontrolnih organov družbe. Tanzi se mora zagovarjati tudi pred obtožbo, da je podpiral zavajanje delničarjev Parmalata, ki ga je izvajal nadzorni svet družbe. Skratka zelo hude obtožbe, ki jih obtoženec le delno zavrača. Njegov odvetnik Giampiero Biancolella pravi, da je obtožnica pretirana, tudi zato, ker je Tanzi že priznal nekatere prekrške in pristal na dogovorjeno kazen. Odvetnik računa, da bo sodni zbor vse to upošteval, čeprav je javni tožilec drugačnega mnenja. Prepričan je namreč, da Tanzi in ostali obtoženci, kljub težavam, niso imeli pred seboj koristi podjetja, temveč le osebne interese. Tožilec Fusco je najvišjo kazen zahteval za Tanzija, ki je v hišnem priporu. Šest let zaporne kazni je od sodišča zahteval za Luca Salo, bivšega funkcionarja Bank of America, pet let zapora pa za njegovega sodelavca Luisa Moncado. Zapor je sodnik Fusco zahteval tudi za preostale obtožence. Družba Parmalat je bila ena največjih italijanskih in evropskih živilskih industrij, propadla pa je zaradi slabega upravljanja, za katerega je po mnenju sodnikov največji krivec prav Tanzi. Slednji naj bi delničarjem prikrival težko finančno situacijo situacijo družbe, za propad pa naj bi bile krive tudi nekatere zelo tvegane investicije v tujini. Krah Parmalata torej ni spravil na kolena le delničarjev, temveč tudi na tisoče varčevalcev, ki so zaupali Tanziju in njegovim sodelav- / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. oktobra 2008 21 london/berlin/washington - Še en skrajno črn dan na svetovnih finančnih trgih Drastičen padec svetovnih borz posledica strahu pred finančno krizo Ameriška centralna banka napovedala nove ukrepe - Mrzlično iskanje dogovora za ukrepe v državah EU LONDON/BERLIN/WASHINGTON - Strah pred nadaljnjo poglobitvijo finančne krize in morebitno recesijo je vnovič zamajal svetovne borze. Iz Evrope prihaja vse več informacij o težavah finančnih institucij; ukrepi za njihovo reševanje pa terjajo čedalje več finančnih sredstev.Sve-tovne borze so se znašle globoko v negativnem območju. Vlagatelji na evropskih borzah so panično razprodajali delnice, v rdečem se je končalo tudi trgovanje na azijskih in arabskih borzah, v Rusiji pa so zaradi krepkih padcev celo vnovič začasno zaustavili trgovanje. Tudi Ljubljanska borza je beležila padec, delniški indeks SBI 20 pa je trgovanje končal najnižje v zadnjih dveh letih, pri vrednosti 5957,74 točke. Izredno pesimistični so vlagatelji tudi v Severni in Južni Ameriki. V New Yor-ku je osrednji delniški indeks Dow Jones sredi trgovanja prvič po štirih letih padel pod raven 10.000 točk (znižal se je za dobre štiri odstotke), indeks tehnoloških podjetij Nasdaq pa je izgubil dobrih pet odstotkov. Na vodilni brazilski borzi v Sao Paulu so zaradi drastičnih padcev prekinili trgovanje. Kot po poročanju ameriške tiskovne agencije AP ocenjujejo borzni analitiki, se vlagatelji zaradi turbulentnih dogodkov -ameriška vlada in številne evropske vlade začasno nacionalizirajo s težavami prežete finančne institucije - preprosto ne upajo tvegati in kupovati delnice. Vlagatelji v bližnji prihodnosti ne vidijo rešitve. Tečaj evra se je v primerjavi z ameriškim dolarjem spustil na najnižjo raven po 22. avgustu lani. Za en evro je bilo treba odšteti 1,3481 dolarja. Trimesečna medbančna obrestna mera na območju z evrom (Euribor), po kateri si banke na območju evra medsebojno posojajo denar z ročnostjo treh mesecev, se je s 5,34 odstotka zvišala na 5,35 odstotka in tako že sedmič zapored dosegla rekordno raven. Tudi mesečni Euribor je s 5,15 odstotka na najvišji ravni v zgodovini. Včeraj so se vse svetovne borze znašle v globoko negativnem območju ansa Tudi dolarski Libor za enodnevna posojila - gre za obrestno mero, po kateri si banke na londonskem medbančnem trgu preko noči posojajo ameriške dolarje - se je zvišal z dva odstotka na 2,37 odstotka. Trimesečni Libor pa se je sicer v primerjavi s petkom prejšnji teden znižal s 4,33 na 4,29 odstotka, a še vedno ostal na zelo visoki ravni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je napovedala nove ukrepe v boju proti finančni krizi. Sporočila je, da bo začela oktobra bankam plačevati obresti na depozite, ki jih imajo pri njej. Banke, ki imajo svoje rezervne depozite pri Fe-du, bodo prvič doslej lahko računale na obresti, Fed pa je prav tako sporočil, da bo povečal vsoto, ki bo na voljo poslovnim bankam za kratkoročna gotovinska posojila, in sicer do konca leta na skupaj 900 mi- sarajevo - Nedeljske volitve v Bosni in Hercegovini Po prvih rezultatih zmagale vladajoče stranke SARAJEVO - Delni izidi nedeljskih lokalnih volitev v Bosni in Hercegovini potrjujejo ponovno zmago vladajočih nacionalnih strank. Največ glasov v Republiki srbski je tako pričakovano dobila glavna srbska Stranka neodvisnih socialdemokratov (SNSD), v Federaciji BiH pa glavna bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA).Volilna komisija je včeraj zjutraj objavila najprej prve delne neuradne izide, popoldne pa je te izide posodobila. Stranka neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premiera Republike srbske Milorada Dodika je dobila župane v večini občin Republike srbske, po zadnjih, sicer še vedno nepopolnih podatkih, v kar 42 občinah, in se tako bistveno okrepila. Tri županska mesta je SNSD dosegla celo v občinah v Federaciji BiH, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Glavna tekmica SNSD v Republiki srbski, nekoč vladajoča Srbska demokratska stranka (SDS), je medtem doživela hud poraz, saj je po navedbah APA dobila samo 16 županov, medtem ko je doslej vodila več kot 30 občin v tej srbski entiteti. Dodikova SNSD je med drugim dobila župana v Zvorniku, Trebinji in Vi-šegradu, pričakovano pa je znova zmagal tudi njen kandidat in sedanji župan v Banja Luki Dragoljub Davidovic. Ni pa ji uspelo prevzeti od SDS županskih položajev v Bijeljini in Doboju, je poročala srbska tiskovna agencija Beta. Zmagovalna stranka v Federaciji BiH je glavna bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), ki je po dosedanjih podatkih dobila župane v 37 občinah. Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH) pa se je z zmago v 16 občinah z večinskim hrvaškim prebivalstvom izkazala za še vedno najmočnejšo stranko hrvaške skupnosti v državi. Po doslej preštetih glasovnicah je edina večetnična Socialdemokratska stranka (SDP) dobila samo devet županov, Stranka za BiH (SBiH) bošnjaškega člana predsedstva BiH Harisa Silajdžica štiri, Demokratska narodna skupnost (DNZ) in HDZ 1990 pa po tri, poroča Beta. Volilna komisija podatkov za več občin, med njimi tudi za Srebrenico, še ni objavila, predvsem zato, ker štetje glasovnic iz tujine še poteka. V Srebrenici naj bi bila sicer zaenkrat v vodstvu SNSD. Komisija tudi še ni sporočila podatkov o volitvah članov občinskih svetov; to naj bi storila v prihodnjih dneh, piše APA. Okoli tri milijone volilnih upravičencev je v nedeljo volilo nove občinske svetnike in župane v 139 občinah. Volilna udeležba je bila 55-odstotna. Volitve so minile brez incidentov. Volilna komisija mora končne uradne izide objaviti najkasneje v 30 dneh, predvidoma pa bodo ti dejansko znani že prej. (STA) lijard dolarjev. Oktobra bodo banke lahko za 24- in 84- dnevna posojila računale na še po 150 milijard dolarjev, enak znesek pa je predviden za november. Delovna skupina za finančne trge Bele hiše pa je sporočila, da namerava pospešeno izkoriščati omenjeni finančni paket in to »z velikimi premiki na večih frontah«. Finančno ministrstvo med drugim namerava državo še bolj potisniti v dolg, in sicer z izdajanjem novih obveznic. Potem ko je finančna kriza v hude težava spravila hipotekarno banko Hypo Real Estate (HRE), so se nemška vlada in domače finančne ustanove v nedeljo zvečer v Berlinu v zadnjem trenutku dogovorile o njeni rešitvi. Skupina HRE bo deležna pomoči v višini 50 milijard evrov. Nemške finančne ustanove bodo obseg posojil koncernu s sedežem v Munchnu podvojile na 30 milijard evrov. Skupaj z že prej odobrenimi posojili v višini 20 milijard evrov je tako novi paket pomoči za skupino HRE vreden 50 milijard evrov. Z dodatnih 15 milijard evrov likvidnostnega posojila se bo »ustanova stabilizirala, s čimer se bo okrepil finančni položaj Nemčije v težkih časih«, navaja nemško finančno ministrstvo. Nad belgijsko-luksemburškim finančnim koncernom Fortis, ki so ga pretekli teden zaradi težav, povezanih s finančno krizo, delno nacionalizirali, prevzema nadzor največja francoska banka BNP Paribas. Povečanje deleža jo bo stalo skupno 14,7 milijarde evrov, poroča AFP. Delež Belgije in Luksemburga se bo tako v Fortisu zmanjšal, hkrati pa bosta državi pridobili delež v banki BNP Paribas. BNP Paribas bo prevzel do 75-od-stotni delež v belgijskem delu Fortisa, preostali četrtinski delež bo ostal belgijski vladi. Poleg tega bo prevzela 66-odstotni delež v luksemburškem delu Fortisa, tako da bo Luksemburgu ostalo 33 odstotkov. Evropske države se v teh dneh, ko evropske borze tonejo v rdečem in centralne banke delijo nove finančne injekcije bankam, odločajo za povečanje jamstev za vloge varčevalcev v bankah. Potem ko so pretekli teden to že storile Irska, Grčija in Velika Britanija, sta jim sledili še Danska in Švedska. Evropska komisarka za konkurenco Neelie Kroes si glede državnih jamstev za vloge varčevalcev želi rešitev na ravni EU, ker bi bila ta smiselna, povečala pa bi se tudi učinkovitost ukrepa. Državna jamstva varčevalcem po oceni Evropske komisije niso slaba, saj trenutna kriza pomeni sistemsko grožnjo bankam, ljudem pa je tre- ba zagotoviti, da denarja ne bodo izgubili. Dansko gospodarsko ministrstvo je tako sporočilo, da so se s komercialnimi bankami dogovorili, da bodo v prihodnjih dveh letih prispevali do okrog 4,63 milijarde evrov v sklad, ki bo pomagal zavarovati imetnike bančnih računov pred izgubami, poroča AP. Vlada sosednje Švedske pa je napovedala, da bo podvojila jamstva za vloge v bankah. Država bo tako jamčila za varnost vlog do vrednosti okrog 51.300 evrov. Za to potezo so se odločili, da bi stranke bank še naprej zaupale v finančni sistem. Poglabljajoča se finančna kriza je sprožila tudi številne krizne sestanke najvišjih predstavnikov evropskih držav in bank. Francoski predsednik Nicolas Sar-kozy je tako skupaj premierom Francoisom Fillonom in finančno ministrico Christine Lagarde imel krizno srečanje z vodilnimi bančniki in zavarovalničarji v Franciji. S predstavniki največjih bank v državi se je sestal tudi španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Zapatero želi od svojih sogovornikov pridobiti diagnozo svetovnih gospodarskih in finančnih razmer, pri čemer pa po srečanju naj ne bi najavil morebitnih ukrepov za boj proti krizi. Britanski premier Gordon Brown pa je prvič sklical nacionalni ekonomski svet, da bi spregovorili o tem, kako zaščititi pešajoče britanske banke, potem ko je Nemčija napovedala svoje ukrepe v odzivu na pretrese na finančnih trgih. Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn pa je opozoril, da ima svetovna finančna kriza lahko »zelo resne« posledice, tudi lakoto, v razvijajočih se državah v Afriki in Latinski Ameriki. »Posledice po državah so odvisne od strukture njihovih gospodarstev,« je povedal novinarjem na konferenci evropskih in la-tinskoameriških predstavnikov v Parizu. Slovenski bančni sistem medtem po zagotovilih Banke Slovenije deluje nemoteno in zaenkrat pomembneje ne čuti posledic dogajanj, ki nastajajo v globalnem in evropskem okolju. Vsi depoziti in hranilne vloge fizičnih oseb so varni. Na finančno krizo pa se je odzval tudi papež Benedikt XVI., ki je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa med drugim poudaril, da bi trenutna finančna kriza lahko izučila ljudi, naj svojega uspeha in kariere ne postavljajo nad vse in da denar v končni fazi ne predstavlja ničesar. »Tisti, ki hiše svojega življenja gradijo na pesku, so tisti, ki gradijo na uspehu, karieri in denarju,« je dejal papež. (STA) 26 Torek, 7. oktobra 2008 bivša umobolnica - Marco Paolini Zgodba o bolničarki Pauline in njeni sokrivdi V parku nekdanje tržaške umobolnice odpira danes ponovno vrata »tovarna sprememb«, niz kulturnih dogodkov, s katerimi želi oddelek za psihično zdravje obeležiti tridesetletnico reforme Franca Basaglie. Na oder prenovljenega gledališča bo ob 20.30 stopil Marco Paolini, gledališki igralec in avtor nekaterih tekstov, ki so pustili sled v italijanski sodobni kulturi (njegova sta bila na primer srhljiva monologa o Vajontu in Usti-ci). Paolini bo tržaškemu občinstvu predstavil zgodbo bolničarke Pauline Kneissler, ki je sodelovala pri izvajanju nacističnega programa Aktion T4, na podlagi katerega je režim pobil nad dvesto tisoč psihično in fizično prizadetih oseb. Besedilo sta si zamisli- la Marcov brat Mario in raziskovalec Giovanni De Martis; slednji je namreč v sklopu združenja Olokaustus raziskal zgodbo bolničarke Pauline, a tudi številnih nemških zdravnikov, ki so pristali na nacistične nečloveške metode in eksperimente. Nocojšnja predstava je razprodana, Paolini jo bo v četrtek ponovil v Milanu, tudi tokrat v prostorih nekdanje umobolnice. Tržaška »tovarna sprememb« pa bo ponovno odprla vrata v ponedeljek, 13. oktobra, ko bo Slovensko stalno gledališče gostilo igralko Lello Costa, trobentača Pao-la Fresuja in njun projekt »(Tra pa-rentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento«. Predprodaja je že v teku. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče »(Tra parentesi) Basaglia, Trieste, pagine del cambiamento« / igra Lella Costa, glasbena spremljava Paola Fresuja (trobenta). V ponedeljek, 13. oktobra, ob 21. uri (predstava izven abonmaja). La Contrada Roberto Curci: »Tramachi« / igra Ariella Reggio, režija: Francesco Ma-cedonio. V petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 12. in v torek, 14. oktobra, ob 16.30, od srede, 15., do sobote, 18. oktobra, ob 20.30, v nedeljo, 19. oktobra, ob 16.30. _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. NOVA GORICA SNG Nova Gorica M. Krleža: »Leda« / V četrtek, 16., v petek, 17. in v soboto, 18. oktobra, ob 20. uri. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder William Shakespeare: »Kralj Lear« / danes, 7. oktobra, ob 19.00 W. Shakespeare: »Tit Andronik« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 19.30. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. V torek, 14. oktobra, ob 18.30 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. V sredo, 15. oktobra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Jean Luc Lagarce: »Samo konec sveta« / danes, 7. oktobra, ob 20.00. Julian Barnes: »Prerekanja« / v petek, 10. in v soboto, 11. oktobra, ob 20.00. V ponedeljek, 13. oktobra, ob 20. uri / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. V torek, 14. oktobra, ob 20. uri / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. V sredo, 15. oktobra, ob 20. uri / »Slovenec Slovenca gori postavi«. V četrtek, 16. oktobra, ob 19.30 / Yasmina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame« / danes, 7. in jutri, 8. oktobra, ob 19.30, v četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri ter v petek, 10. oktobra, ob 19.30. Mala scena Caryl Churchill: »Punce in pol« / jutri, 8. in v soboto, 11. oktobra, ob 20. uri. Sergi Belbel: »Mobilec« / v četrtek, 9., in v petek, 10. oktobra, ob 18. uri. Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to delu?« / Cafe teater v Klubu CD / igra Boris Kobal v režiji Jaše Jamnika. V soboto, 11. oktobra, ob 21.00. Klub bo odprt uro in pol pred prireditvijo. GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Brittna, Itur-raldeja, Mulligana, Elgarja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Riccarda Frizze; solist: Mario Marzi (saxofon). V petek, 10. oktobra, ob 20.30 (red A, v soboto, 11. oktobra, ob 18.00 (red B). _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom Danes, 7. oktobra, ob 19. uri / koncert PRIREDITVE Policijskega orkestra ob 60-letnici. V nedeljo, 12. oktobra, ob 20. uri / dobrodelni koncert »Stu ledi nej pride nuter« v spomin na Stojana Petarosa. Sodelujejo: TFS Stu ledi, AFS Študent (Maribor), GF Santa Gorizia (Gorica) ter istrska glasbena skupina Vruja. Izkupiček bo dodeljen v dobrodelne namene. V soboto, 18. oktobra, ob 20. uri/ koncert Ralpha Townerja (za abonma Džez in vino in izven). ■ KOGOJEVI DNEVI V petek, 10. oktobra, ob 20.30, / Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Matej Šarc - oboa in Nina Pre-šiček - klavir. V nedeljo, 19. oktobra, ob 16.00, / Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. V četrtek, 30. oktobra, ob 20.30, / HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. V četrtek, 6. novembra, ob 20.30, / Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 7. oktobra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Bamberški Simfoniki. Dirigent: Jonathan Nott; solist: Oleg Meisenberg (klavir). V četrtek, 9. in v petek, 10. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije pod vodstvom Theodora Guschlbaura; solistka: Du-bravka Tomšič Srebotnjak (klavir). Cankarjevi torki (glasbeni večeri v Klubu CD) / danes, 7. oktobra, ob 20.30 nastopa Lucia Pulido (Bogota, New York). V torek, 14. oktobra, ob 20.30 koncert Iva Nova (St. Petersburg). V torek, 21. oktobra, ob 20.30 koncert skupine Jure Pukl High Interaction Group (Velenje, New York). SNG Opera in Balet Ljubljana Koncert opernih arij / ob 50-letnici slovenske srčne kirurgije v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v petek, 10. oktobra, ob 20. uri. »Tango za Rahmaninova« / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena. V sredo, 15., četrtek, 16. in v pettek, 17. oktobra, ob 19.30 (abonma Zaupanja in izven). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE V Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara (Ulica Roma 9) bo do 14. oktobra na ogled razstava slik Roberta Tigelli-ja z naslovom »Sentieri«. Urnik: od torka do sobote od 17. do 19. ure, ob četrtkih od 10. do 12. ure. V Občinski dvorani umetnosti G. Ni-grisin (Trg Republike 4) bo v petek, 10. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave »Porečanka včeraj: ozkotirna proga danes: pot zdravja in prijateljstva«, ki jo je uredila Branka Sulli Sulčič. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. NABREŽINA V kavarni Gruden bo na ogled do 21. oktobra razstava slik Ani Tretjak z naslovom »Kreativna energija. Ogled je možen ob urniku kavarne, ob sredah zaprto. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled do 18. oktobra skupinska fotografska razstava »Fotosrečanje 2008«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Paviljonu poslovnega centra HIT v Delpinovi 7a v Novi Gorici je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladi-mirja Segalle. Urnik: do 10. oktobra vsak dan med 10. in 19. uro. SOLKAN V avli Hitovega Hotela Sabotin je na ogled fotografska razstava z naslovom Gobe in gobarji. -/ KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. V Galeriji Cankarjevega doma bo do 9. novembra na ogled razstava slik Karla Zelenka z naslovom »La Comédie Hu-maine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. V Mali galeriji Cankarjevega doma bo do 19. oktobra na ogled razstava fotografij Boruta Kranjca »Praznine«. Urnik: od 10. do 19. ure, ob nedeljah do 14. ure. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do jutri, 15. oktobra, vsak dan od 9.00 do 16.00. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Branko Lenart »Piran : Pirano« / Obalne galerije Piran od 17.10. do 16.11. Roberto Kunsterle »Zrcalo telesa« / Galerija Tir Nova Gorica od 24.10 do 24.11. »Castrumphoto 08, Potajenost vid(e)nega« / Pilonova galerija Ajdovščina od 7.11 do 28.11. »Photonic moments IV« / Mala Galerija Cankarjevega doma v Ljubljani od 21.10. do 16. 11. Eva Petrič »Znaš Plavati« / Mestna galerija Ljubljana od 10.10. do 2.11. Jelena Vivoda »Urbano - ruralno« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana od 14.10. do 3.11. Metka Vergnion »Tišina« / Galerija Fotografija Ljubljana od 15.10. do 22.11. Igor Bijuklic »Na rezilu horizonta« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana od 21.10. do 11.11. Andrej Perko »Vode« / Galerija MOL Ljubljana od 22.10 do 9.11. Matej Sitar »Tsuriai« / Atelje 2050 Ljubljana od 23.10 do 11.11. Barbara Jakše & Stane Jeršič »Iz te snovi se tkejo snaje« / Galerija Art.si Ljubljana od 23.10 do 6.11. Gyula Fodor »Noosphere« / Galerija Photon Ljubljana od 29.10. do 22.11. Ernst Logar »Non Public Spaces« / Ga-relija-Atelje Mikado Ljubljana od 29.10 do 18.11. Gerhard Gross »Seattle Works« / od 29.10. do 2.12. Dušan Pirih Hup »Retrospektiva« / Galerija KUD France Prešeren Ljubljana od 4.11. do 25.11. »Italia Contemporary« / Jakopičeva galerija Ljubljana od 3.11 do 3.12. Tomaž Lunder » Gladina spomina« / Prvo preddverje Cankarjevega doma Ljubljana od 10.11 do 21.11. »Sestanek« / Hotel Mons Ljubljana od 13.11 do 13.12. »Portrait: Berlin« / Mestni muzej Ljubljana od 14.11 do 6.12. »DK, Prehajanja k sodobnim skrbem« / Mestna galerija Ljubljana od 17.11 do 7.12. Lado Jakša »Dialogbrezdialoga« / Ga- relija-Atelje Mikado Ljubljana od 20.11 do 5.12. Bojan Salaj »Interiors« / Galerija Photon Ljubljana od 24.11 do 10.12. Robo Blaško »The Lost Project« / Galerija Alkatraz Ljubljana od 24.11 do 14.12. »Miniatura 2008« / Gorenjski muzej Kranj od 6.11 do 30.11. Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj od 27.11 do 20.12. Viljem Cigoj »Fotografije« / Galerija Stolp Maribor od 7.11 do 10.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor od 25.11 do 31.12. / RADIO IN TV SPORED Torek, 7. oktobra 2008 21 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli.. po Sloveniji - Kraški ovčar Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita E. Daniele in M. Cucuzza) 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 17.00 Dnevnik, sledi Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa Italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Tutti pazzi per la tele 23.20 Aktualno: Porta a Porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.25 Dok.: Terranova nelle baie tra me- gaterre e i vecchi villaggi 6.40 Dnevnik, Eat Parade 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.25 Nan.: Otto semplici regole 9.45 Nan.: Tacy & Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 22.40 Nan.: Close to Home (i. Annabeth Chase) 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Film: Spia per caso - Accidental spy (akc., Honk Kong, '01, r. T. Chan. i. J. Chan) Rai Tre 6.00 8.05 9.15 12.00 12.45 13.05 14.00 15.10 17.00 17.50 19.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Cominciamo bene estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved 20.00 20.10 20.35 21.05 23.10 in športne vesti Variete: Blob Nan.: Agrodolce Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro' Dnevnik - deželne vesti in Primo piano Dok.: 211: Anna Nočni dnevnik Aktualno: S.O.S. tenibilita' Rete 4 15.00 16.00 16.15 18.40 18.55 20.20 21.10 Nan.: I Robinson Nan.: Charlie's Angels Nan.: Hunter Nan.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: My Life Nan.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Le colline bruciano (western., ZDA, '56, i. T. Hunter) Nad.: Tempesta d'amore 22.40 Dnevnik - vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: Arma letale 3 (krim., ZDA, '92, r. R. Donner. i. M. Gibson) 8.05 Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.35 Nan.. Don Matteo 4 11.05 Nan.: The flying doctors 12.35 Aktualno: Automobilissima.com 13.55 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.30 Klasična glasba 14.35 Dokumentarec o naravi 18.35 Aktualno: Genium Friuli 19.15 Inf. odd.. Mettiamoci al lavoro 20.05 Inf. odd.: Casa Italia news - Diario Olipmico 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nan.: Police rescue 22.40 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 2 23.35 Basket Snaidero Udine vs. Air Avellino La 7 7.00 Aktualno: Omnibus - Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Mai dire si' 11.30 Aktualno: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: Bliz nell'oceano (akc., ZDA, '80, r. J. Jameson, i. J. Robards) 16.05 Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Stargate SG-1 23.45 Film: Birthday Girl (kom., VB/ZDA, '01, i. N. Kidman) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Resničnostni show: Amici 17.00 Aktualno: Pomeriggiocinque (vodita B. D'Urso, C. Brachino) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Nan.: Anna e i cinque 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.30 Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Zanzibar 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Variete: Le iene show 23.55 Variete: Saturday Night Life 1.05 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 20.00 0.50 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: S.O.S. Tata 23.15 Nan.: Sex and the City 23.50 Nan.: Dirt (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Lutk. igrica: Na potep po spominu 9.30 Lutk. nan.: Bisergora 9.55 Dok. nan.: Afna Friki 10.20 Zgodbe iz školjke 11.05 Dok. serija: Tihomorsko brezno 12.05 Intervju (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Ars 360 (pon.) 13.55 Podoba podobe (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Trojčice 16.20 Zlatko Zakladko 16.30 Knjiga mene briga: Franz Kafka 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 Dok. serija.: Ksenija Baraga 18.05 Z glavo na zabavo (pon.) 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dok. oddaja: Skrivnostni Yucatana 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Resnični rommel 23.45 Prava ideja! (pon.) 0.10 50 let televizije 0.30 Dok. serija.: Ksenija Baraga 1.35 Dnevnik zamejske Tv {T Slovenija 2 6.30 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.55 NLP s Tjašo Železnik in Klemenom Slakonjo 12.35 Dober dan, Koroška! 13.05 Resnična resničnost (pon.) 13.35 Bleščica (pon.) 14.05 Studio City 15.00 50 let televizije 15.20 Izvirni (pon.) 16.45 Motovi-Hidak 17.20 Nan.: Brat bratu 18.00 Slovenija danes - regionalni program 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 19.00 Operni večer 20.00 Muzikajeto 20.35 Globus 21.05 Prava ideja! 21.30 Vrhunci angleške nogometne lige 22.20 Dediščina Evrope 23.50 Nad.: Temnopolti arijec Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.00 15.45 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.45 20.15 20.45 21.15 22.00 22.15 22.45 23.15 Dnevni program 0.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Fanzine (mladinska oddaja) Arhivski posnetki Avtomobilizem Sredozemlje Artevisione Meridiani Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 1.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Šport Šolska rubrika Alpe Jadran Folkest 2008 Nautilus Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) 0.15 Vsedanes - TV dnevnik Potopisi Biker Explorer Istra in... Tv Primorka 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi @ -a+e 18.45 Pravljica 19.00 Spoznajmo jih (pon.) 19.55 Epp 20.20 Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Asova gibanica 22.00 NA Primorskem 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka; 8.40 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Ženski portreti; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.20 Napovednik, sledita Slov. glasba in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.00 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Zvok in čas; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Inte-lekta; 11.30 En a ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dne- SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesa latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Nedelja, 28. oktobra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan SÜS sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona & TOLMEČ O 4/19 O GRADEC 6/19 TRBIŽ O 3/16 O 1/17 KRANJSKA G, VIDEM O 5/20 O PORDENON 6/19 CELOVEC O 4/18 TRŽIČ 2/19 _ O KRANJ O 3/17 S. GRADEC M CELJE 5/20 O MARIBOR O 5/19 PTUJ O M. SOBOTA O 4/19 8/20 ČEDAD O 6/19 ^ 0 LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 5/19 N. MESTO 5/20 GORICA O -,„ POSTOJNA O ^ 5/20 O 3/17 --- , , „o,. KOČEVJE TRST O XX O 13/20 0 PORTOROŽ O -------^ CRNOMELJ 9/21 , ^ ^ ^^ - ' iUMAG REKA 11/21 ) UMAG OPATIJA . ZAGREB 6/21 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES ^Prevladovalo bo stabilno vreme. Po vsej deželi bo zmerno oblačno do spremenljivo. Zvečer bo oblačnost naraščala. Povečini bo sončno, le v zahodnih krajih bo čez dan nekaj več oblačnosti. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, ob morju 9, najvišje dnevne od 17 do 21 stopinj C. J 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. f Nad Meditaranom se razteza šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad našo deželo dotekajo stabilni severozahodni višinski tokovi, v prizemlju pa bo vlaga počasi naraščala. Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je ciklon-sko območje s fronto, nad Sredozemljem pa je območje visokega zračnega pritiska. Od zahoda doteka nad naše kraje topel in razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 18.34. Dolžina dneva 11.22. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.06 in zatone ob 23.39. BIOPROGNOZA Danes vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, te se bodo pojavljale le pri najbolj občutljivih predvsem v zahodni polovici države. Pogostejše bodo popoldne in v noči na sredo. PLIMOVANJE Danes: ob 8.07 najvišje 17 cm, ob 14.47 najnižje 1 cm, ob 18.34 najvišje 6 cm. Jutri: ob 1.06 najnižje -28 cm, ob 8.06 najvišje 24 cm, ob 14.23 najnižje -6 cm, ob 19.28 najvišje 15 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............17 2000 m............5 1000 m ..........13 2500 m............2 1500 m............8 2864 m............0 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. <5 TOLMEČ O 8/19 O GRADEC 8/18 B CELOVEC O 6/18 TRBIŽ O 3/18 o 2/16 KRANJSKA G. -O 5/17 S. GRADEC VIDEM O 9/20 O PORDENON 10/19 ČEDAD O 10/19 O TRŽIČ 4/19 O KRANJ CELJE 6/19 O MARIBOR O 7/18 PTUJ O M. SOBOTA O 7/18 GORICA O 12/20 O N. GORICA 8/19 O LJUBLJANA 8/19 POSTOJNA O 6/16 KOČEVJE Í-N0 7n N. MESTO 6/20 O .___ ZAGREB 7/20 O _ o ČRNOMELJ REKA 12/20 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno do občasno Jutri bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho.V oblačno vreme. Na Trbiškem območju bo verjetno četrtek bo na primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačnosti manj. V nižinskem pasu in na obali niso povsem oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo, količina pa- izključene šibke kratkotrajne padavine. davin bo majhna. NOVA GORICAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Gradnikove brigade 7. tet.: + 381 (0)5 333 24 li | KOPER adriatica.net CENTER POTOVANJ. Pristaniška ulica 2, tel.: + 386 1015 627 B410 SE2ANAadriatica.net CENTER POTOVANJ. Kosovelova ulica t b. tel.: + 386 10)5 73012 10 CIPER ll-Kilil Hotel 3* 4 dni, zajtrk letalo iz Ljubljane 429 £ 8., 15.11. Hotel 4* 7 dni, polpenzion letalo iz Ljubljane od 945 6 POTUJ PAMETNO O AdrtAKcA.net CENTER POTOVANJ www.centerpotova nj.si abonmajska sezona J Potrditev dosedanjih abonmajev od 22. SEPTEMBRA do 10. OKTOBRA, vpis novih abonmajev pri gledališki blagajni ali preko poverjenikov. XXXXXXXXXXXXXXX Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17. ure. Brezplačna telefonska številka 800214302. www.teaterssg.it ¡nfo@teaterssg.it ¿borL-na jjsj-.i sí - D opis iz pariza Šarm prepovedanega Vsako mesto ima svoje karakteristične točke - spomeniki, muzeji, karakteristične četrti - in tako tudi Pariz: Louvre, Eifflov stolp, Moulin Rouge in seveda Pigalle, rdeča pariška četrt, ki vsako leto vabi trume turistov. Kaj je tisto, kar privlačuje? Zgodovina četrti? »Sex shops«? Radovednost? Zgodovina transgresije se začenja leta 1881 z otvoritvijo lokala »Le Chat noir« (Črni maček) na bulevarju Rochechouart. Uspeh je bil velik in takoj so sledili še drugi: v »Marmite« (Lonec) so predstavili prvi »vroči« spektakel, v »Divan du Monde« (Divan sveta) prvi striptiz in leta 1889 so odprli»Moulin Rouge« (Rdeči mlin), kjer so dekleta s kankanom izzivala puristan-sko buržoazijo. To je bila četrt užitkov, alkohola, deklet in vsega prepovedanega. Nič ni pomagalo, da so se oblasti odločile za gradnjo cerkve Sacre Coeur (1873) na bližnjem in prav tako grešnem Mont-martru. Pigalle, ki se razteza čez del 9.in 18. okrožje, je namreč že od 16.stol. dalje imel slab sloves. Kljub ukrepom so se ka-bareji, alkohol in prostitucija mirno širili. Ko je država leta 1918 uvedla restrikcije na prodajo alkohola, si samo na Pigallu dobil rujno kapljico po 21. uri. V tridesetih letih je v 177 javnih hišah delalo okoli 2000 deklet. Pigalle pa ni bil samo »prepovedano«, temveč tudi (po akademskih kriterijih) alternativna, nižja umetnost: na ulici Pigalle št. 66 je bil Bricktop's, eden najbolj poznanih jazz klubov. Ta četrt je vabila velika imena kot Josephine Baker, Duke Ellington, Ernest Hemingway, Pablo Picasso, John Steinbeck. Prelomnica je bil zakon, ki je prepovedal bordele in torej prekinil pomemben vir dohodkov. Začasno se je dejavnost preselila v hotele, toda kaj kmalu je oblast tudi te zaprla. V sedemdesetih so se razširili sex shops, live shows in druge erotične storitve, ki še da- nes karakterizirajo četrt. Koliko je torej še tistega starega Pigalla, tiste transgresije? Turisti v sex shopih, turisti v kaba-rejih, turisti na ulici. Izgleda, da je tu največ turistov, ki radovedno obiskujejo sex trgovine in so presenečeni, ko jih z vseh koncev vabijo na ogled sex šovov (seveda slednje gre le moški publiki). Je Pigalle le »souvenir«? Nostalgiki jočejo za »starimi lepimi časi«. Tisti stari lepi časi lahko šar-mirajo, imeli pa so tudi kar nekaj črnih pik. Poleg tega, da poklic prostitutke večkrat ni (bil) stvar izbire, se je tudi razvila prava trgovina: tu so zbirali dekleta, ki so jih nato poslali v ZDA ali Argentino. Kjer je alkohol in prostitucija, tam je tudi kriminal: bordele in lokale je imel v rokah ta-koimenovani »milieu«. Ti francoski ma-fijci so gotovo imeli stil, o njih se je pisalo in delalo filme, sicer pa ne moremo mimo dejstva, da so brez pomislekov »odstranili« nasprotnike. Šarmantno, dokler ostaja na platnu ali v knjigi. Ko smo pri črnih pikah, kdo so dekleta, ki delajo v sex showih? Gre večinoma za priseljenke, ki težko dobijo delo in s tem povezane papirje za bivanje. Zadnje čase narašča tudi število študentk; vedno teže se dobi služba, vedno manj je štipendij in včasih nimaš izbire. Sicer Pigalle niso samo sex sho-pi in sex šovi, tu je tudi »Musee de l'ero-tisme«, kjer se odvijajo razne razstave; erotična kultura v različnih državah in različnih obdobjih. (Seveda je razlika med erotiko, pornografijo in prostitucijo.) Dalje so kabareji, med katerimi je gotovo najbolj poznan Moulin Rouge; sicer tudi tu ni več tiste »alternativne« publike, ampak gre za turiste. In nenazadnje so še pomembni teatri kot La Cigale, Divan du monde in Elysee Montmartre, kjer nastopajo znani glasbeniki in pevci. Prepovedano in transgresivno še vedno privlačuje. In Pigalle požgečka našo radovednost in naše skrite želje... Jana Radovič POREČ