St. 6. V Gorici, 10. februvarja 1888. „Sofia" izhaja vsn'k petok in velja popostiprejemana ali v florici na dom poSUjana: Vse leto ..... f. 4.4C Pol lota ..'...„ 2.2C Cetvrt leta . . . . „ 1 10 Pri ozuanilih hi tako tudi pri „jw-ilanicuh'1 se placuje za navadno tristop- uo^jrrsto:_________...................----------......-............. 8 kr. fie se tiska 1 krat 1 „ „ » ,, 2 » 6 „ „ „ „ 3 „ Zaveie crko po prostoru. Posamezne §tovilkc b-edcuivajo po 8 kr. v tobakarnicab v gosposki ulUi blizu „treh kron", na atarem tr^ti in v nunski ulici ier t Trsiu, via Ca-8ortna, 3. Dopisi in uarotaina naj se pofilja opravnistvu ,,800,0" Via Seminario St. 10. Rokopjsi se nc vraciiju; dopisi naj SO blagovoljno (rankujcjo. — D'rhiicoiu ia drugi m ncproinoJiflitii so nnrnfiiiiin zniia, ako so og'ase pri opravnifitvu. " Slovenskemu uciteljstvu. i. * ~ Ko s-mo Slovenci iu Hrvatje poslali pred dvoma lutorna preko pon&n&enih plauin svoje slovansko po-slanstvo na srebropeuo Veltavo, da sklenerao med mi-limi brati na aeveru in Jugoslovaui ono vzvi&eno po-bratimstvo, ki je voljno preliti tudi poslednjo kaplji-co krvl za zatiranega pobratiraa, spreraljali smo s po-cornim oLesom to postonstvo \ svoje o vsakem njego-ˇcm koraku. Vidoli amo, kako jo plemeniti naiod fieSki od najvisje inteligeneije vefikrut v lel-i, eelo po veCkrat na me-sec, kjer debatujejo o raznih predlogih ter ai bistri-jo tak6 najraznovftstnejSe menj jaane pojme. Iu taka pugosta zborovanja uplivajo neizmerno mnogo ua krepki razvoj pedagogiSko-uditeljske literature, kajti Ce hoLe kdo o Lem predavati, mora pisati, a 6e hoCe piaat., mora se uclti, — in se mnogo in temeljito u-citi, da ne bode avojim slusateljem le v pomilovalen zasmeh. Iu mi vidimo, da imajo vsi fic§ki uciteljski listi dosti iu izbornega gradiva. Pri takih zborovaniih pa so tudi vzajemno odu§evljujejo za tezavni, nehva-Uini a vulepomembni poklic svoj, premisljaje in raz-niatraje, kako bi mogli najuspe§neje in zvesto sMitl domovini svetej. No pri tem pa ne pozabljajo koriatij svojega stinu, ki aa paS v najtesaejSi zvezi s kori- auje oaebno sreco njegovo v zivljonji iu ga napravija mufionika za odino odplafiilo, daje vzor&rugim ljudein. To odplacilo, katero ae pri u6en\h ijud^h nesmrt-uost imenuje, je tjiko vabljivo, da je zarad njega postalo naj vec velikih in imenitnili nioz, Se vii>e pjacilo je Bog 8am. Iu zgodbe mueenikov od sv. Stefana do najnovej§iU eaaov nam pricajo, koj znanje vae premore iu kaj zamore. — Pa zaSel aem predated. Po vo2nji 15. dni pa-demo arectoo na Dunaj. Zviatl aem v primerno krat;-kem casu ?ae Sole od elementara naprej. dokier da aem postal jesicni dohtar. Pridno iu marljivo aem as ufiil da so me vsi hvaliii. Ko aem dospel do sedate latinake solo sera zapazil, da mi je poslanceva bcerka Jeanette (beri 2anei) bil* tako ljuba, kakor da bi mi bila ljuba aestrica. Saj je pred mojimi o6mi do> j raala. Lepa zlatoiaaa deklica je bila. Njen ode m njena mati naju so tudi oba enako ljubili. Tako je prialo, da sem smel pred njo proato na vrtu telovaditi in — oh gorjel — pri taki tolo-vadbi sem enkrat tako nesre5uo na hrbot padel, da aem poalal nezavesttm. Jeanette jo bila zraven in je aama moj padec videla. VS^a je zb^-gana, pa koj je prisma nazaj. Jazaem jo zagolovil, da ni6 alabega ni. Ona je bila zarad toga po otrodje vc8ola. Leto je bilo preSlo po onem padcu in todej amo bili pri§li vsi byitje obiskat svoje ljube starise. Kar jaz nisem vedek je tedaj ?.apazila mati: da sara namre5 hrom na levi nogi. To bfdezon seoipavodno zanemarjal. Postal sem jurist, dogaal studije in postal doktor. VStopii sem pri fraaooskem poaianiStva ua Dunaji v slu2bo. Imel bi bil postati auprog lepo in ljubljene Jeanette, ali jaz sem se vedno obotavljal, key sem se vedno nadejal, da ozdravjm svoij fro* stimi Solskimi. Stauovska dast, sfcanovski ponos jinj jo viaoko v disli. AH u5iteljstvu sl«>venskemu nallk imd tudi ono izbojevafti Se mnoge boje za popobio 03vo-bojo svojega stauu in svojih koriatij. Uciteljstvo Ce5ko vd, da je le v zlogi prava mofi, da more zdru^euega, celokupnega u&iteljstva beseda impoaovati tudi takim krogom, ki navadno nimajo zanj ai prijaznega oCesa ni dobrega area. In da mu bode mogo&e jednemu mo-id nalfk bojevati se za svoje in osnovnega fiolstva koriatij, zjedinilo je vseh sto u8itelsk^ch jedaot' v „osrednje drustvo", t. j. iz delegatov vseh ten „j e d-n o t" o&ivotvorilo je Jj stf e dn i 'sp oie k j e4-not uftitelsk^ch v 6eohach", kojemu je po-glavitui naracn: I. H a j e u i (obramba) z a j m & v (kodstij) u C i t e 1 s k f e n, 2. p e 6 e (skrb) o v n i-t f u f (notranji) r o z k v e t (razv6j) S k o 1 a t v I d* e-s k c h o, vy d a v au 1 m (vy — iz) s p i 8fi v, u 6eb-uych pomftcek, sezuainovduim Ccak^ko uCitelstva se skolstvtm jin^eh udrod4 z v I a 316 (vzl&sti) s I o v a u s k f e h. (la Se o ne-kej veleimeuitnej nalogi o drugi pvilikil) Kdor pa opazuje, s koliko euerzijo je zaSelo le-td osrednje druStvo svoje delovanje, oaobito se avojo peticijo do dezelnega zbora, s kojo zahteva, da se ustanove za-konite nonno pri oddavanji uLiteljskih §lazb ter omo-}i takd ona najstro2e graje vredna protekcija, tak6 mora pa6 vzdihniti: 0, da ae i slovansko uCiteljstvo tako jasno zayeda naloga svoje in avojega poklica!" Da, prav v tem nam je posuemati mile tovariSe svoje tam gori ob Labi, Veltavi in Moravi; a poanemati je Se osobito v necem drugem, kar je zaprav glavni namen moj, — o 5emer ho5em go'oriti vbodoce. Prva opereta na Gori§kem. BSlovenako bralno in podporno druStvo" priro-dilo je 5. doe t. m.v proatorih tukajsnje ditalniec „veliko bosedo". Via pred par tedni omeuili sti BSo6a* in nEdiuoata, da slovensko bralno in podporno druStvo pripravlja veselico, pri kterejseima pred-stavljati tudi „opereta" I Marsikdo je pri tej besedi ostrmel in debele pogledal, ali se eelo namifihnil ter si mislil: no — bo pa gotovo kaka burka, katero lezni. Ali bolezeu je bila zmoraj huja in zato sem moral akleniti, da pokopljem v svoj cm serci avojo ljubezen. Ker aem gorko Selol srefia Ijubljeui devi, sem jej spravil v blizino svojega prtjatelja in ona aama ai ga je izbrala za moza. M>alim, da je moje najbolj Xlahtao delo to, kar sen* atoril, ker ob enem aem na sreco svoje ijubljcnke o!povede.l se bogastva (frauooski poslan.ee ie bil nararfcc prav bogat) in sem atariSe Jeanettine reSil najvece pregnane do avojeg* otroka, n»mre6 da bi jo ailili do nesreSaega zakona. Njeai. atariSi bi bili imeii biti tudi moji atariSi; oni so bili moji naj-veci dobrotniki in za h/aieanost, da bi bil jaz na-pravii nesrecno niuno Ii5erl Razbilo so ae tore} pri-jazne razmere rued raano in francoskim poalancem, ki ni pozaal mojih nagibov, in jaz aem ostal vendno nj -govana 03eba pri fraocoskeui poslanstvii. Pri vsem tem pa sem ostal zaveden in zvest Avatrijec. T 8vojem poalovanji sera mnogo videl, kar je bilo moji domovini novarnega. Enkrat bi bil pri takih opra-vilih imel izvrSevati glavnp nalogo* in ker aem ae takemu podetju odmaknil, izgubil sem po prizado-vanji moj domovini aovraznih mo5i siuzbo, dohodke in druSfcveno spostovanje. K svoji sreci sem bi pri-aluftl dohodke, od katerih morem Siveti, in 8em V uajvcfii skrbi storil za svoje ozdravljeoje pravi korak, kajti zdravega mo tu vidite." Jeler jo konfial pripovedovat;. Sarao to vem so povedati, da so vai trije bratje bili aklenili, da Ga-spar prevzamo skeb za svoje stariie in da po njihovi smrti so bili postavili na doma5em m'rodvoru veliko uagrobno piramido x spomiu svojim stariSom z na-pisom: Svojim atari Sem r spomiu trije Biaovi troj^eki. Pft je Qwpet postal Jastaifc . - m ii------------ amo'Mm alt tam vidoli. Drugace pa si je to atvar misitt, kdorje iz „vabila« k omenjenej „veliki beae-di* Videl, da se ima v resnici predstavJjati „operetaa v pravem pomenu bcsede; kajti — tu so ti bill ime-novani solisti: zupao, bertf, pisar, stareSine, ob-Cinski svetovalci, vodji orkestra, vprav tako, kakor to prinasajo ^plakati", ki nas vabijo v glediSfia u t. d. Tedaj se je oni Saljivi smeh poiegol — in vaak-do je sedaj, rekel bi,bolj se strahom ia veseljem pri-cakoval 5. dne februvarja; se strahom, ker bal se je, da je stvar rnorda prenagljena, da se ne posrcci; z vcseljein, ker srefien vspeb zabiljeftti se ima se ,zla-tirai Crkami" v kroniko naprcdovanja na GoriSaeiii; da, na Slovenskem splok—. PriSel je slednic dan— videli smo — posiefi !o se je — bolje nega suia pn-Sakovali. Poglojino si torej izid te „veHke besede: PosluSalcev bilo je ogromuo atcvUo; v dvoraai je bila gujeia — nad 500 osebl sedeii na .sofah* bill so opoludnc v2c vsi razprodani; ac toltku bi se jih bilo razpiodalo, da bi bill na razpolugo. Zc prcd 7, zv. dohajalo je obcinstvo, b»jece at;, da poznrju ne dobi prostora. Ob 77t bila je dvorana vze vsa napol-njena. Vse se je radoveduo poprasevalo, kako bo z .opereto" pojde? Igvalce same smo poprasevali, a verjeli nismo njihovemu ptitrjevarju, dokier se niamo sarai preprifiali — da se je izvrstuo zvrsila. — Prva toc-ka bila je: .Zrinaki Frankopanka" se s>premljevai»jem orkestra. Tudi to tofiko Bmo kaj tezko pricakovali, radovedni, kako se kaj podaje spremljevaujc orkestra krepkim glasom znanih pridwh pevcev nbralmga in podpornega druStva*. Tedaj opozori vodja oikestra g. Pahor, s palSito godce — a opozoril je nas — kajti iiastala je natmkrat tihota in vse je zamakuje-bo poslaSalo k'oracnico, skladbo znf.nega mojstra Iv. pi. Zajca. Pela se je izvrstuo, i kaj bi se ne I vodila je pevce aprctna roka tg. Kumarja, orkester pred odrom pa g. Pahor. Ploskaje so udeMenCi naznauja-li ielje, da bi se ta toCka ponovila, a ni se raoglo vslreci, ker pesen je preccj dolga — i program vie take preobsireu. Za tem slcdila je godba. Igrale so skoro nuj-bolj§e moci orkestra tukajSnjega gledaliSca in kakor Be je govorilo, spolniie so svojo nalogo prav vesluo, sosebno pri spremljevanji operete. Sledila je igra: „Pol vina — pol vode*. Igrale so jo mod druzimi 2e dobro znano ostbe: gospodi5na Jug — gospod Zavr-tanek; oba sta za Oder dospela v<4e do neke dovrie-nosti, kajti njih naravno kretanje— neprestraSeooat, jasno izgovarjanje in wmimikaj" cUju jim i castni pro-Btor med najboljimi diletanti na Gonskem. Vdovo, Marijo Zoriccvo, igrala je g. Zora; v prvo na odru, refila je svojo nalogo castno, in zeleii je, da bode tudi dalje bogatila osobjc dilefcantinj. „Lazarja Malm-Scaka" je dobro predstaljal g. Kumar. Naslednja fcocka bila je nMornara za baritou solo od g. F. S. Vilbarja: pel jo je g. Eronavetvogl izvrstoo — dovrSjno. Kar dostikrat pogreSamo pri petju, t. j. piano — forte i. t. d,, to je g. Krona-vetvogl vse natanko izrazeval in s tern pokazal pravi vkus v petji; pokazal redko pevsko zuioinoat. „Lanico" pel je meSani zbor. Oilikovale so se zopet nase gospodicue pevkinje: g, Pehani in g. KlanfiC, sopranistinji in gospodifine Jug, Urbantic in Kocijan5i63 altistinje. Pesom se je vsied neprestanoga ploskanja penovila; meSaui zbori se obcinstvu ja-ko dopadajo. Naj bi ne bilo veselicc, kjer ne nasto-pi vsaj en me§an zborf Za^ tem siedila je deklamacija: „Jnnak in dete". Gospodicna Kianci6eva nam je svojo deklamovaUko domaLih faiso, da je menib Mohor vmrl koi ^sier gvardijan samostana 9t Vreseb" in da je Jelor rmrl kofc spostovan avstrijski poslaneo na roskem dvoru. FajmoSter v prizaioi: BPraT ato jo povedaii Cetrtn zapoved boija je prav obiirnega pomoua, in sre6ea je, kdor jo spolnjuje. Z Bogom T* S tem je bila pravljica koncana. Lja Jje so Sli iz cerkve, Ko prcd cerkvijo poatojijo, da bi krulje-vega pr povedovalca Jo2eta obfiudovali, prileti poreden mlinarjev Joio od nckod in krici: Lejte no, scm „djal" davi, zakaj nasi zvooovi xmiraj pujejo: Pav-linska, Simenajka, Gregor5evkar brij Vsi irijo zadnji pripovedovalci spijo v teh hisah. Z i v i I i t o r ej, sasi zvonori! Ljudje tea oponassjo to pesern moBtarskim zvo-noTom. Sentviikogomkiia pa: Eajnk Pavlen je vmrol (vmrl), Eado ga bo droi (drl)? „Svet, ga Vida 6rov (6rv)«. Le jamo skopljite, Le noter ga denite, Le' n kamn gor nanjt De ven ne bo mol (mogel). Enako oponaSajo po vsem Slovenskem zvono-vom raznib cerkva. Ta ti^i v vsakem obziiu naroden zaklad. Morebiti pride kdo ki ga izkoplje. Meni na pr. se iz prav zdaj navedoaega opouaganja sentviSko-gorskih zvonov zdi, da bc imajo li tihniki 1, m, n, r 8matrati kot poluglasniki ne samo r, kateremu daja ono iast slavni slavist, c. k, dyorni svetovaleo Aiiklosid. sprcstnost vze veckrat pokazala in moramo jej pri-zmili obeno bvalo in izreiM zeljo, da bi tudi v kukej igri prevzeJa primerno ulogo. Za tem sledil je cveterospev z alt solo „Sirotau. Gojpodtcna Jog pela ga je pray dobro. S takimi glasov! nam ai treba vedno ostati le pri zborih, am-pak sciemo lahko po kaj vegem — sedaj imeli smo op ore to za moske giasove; v prihodnje Iabko uapra-vimo kaj z 2enskimi in moSkimi glasovi. Nadjara se, da nas pri prihodnji priliki gosi>odicae pevkinje osre-cijo s kakim „holott ! Glavna tofika „ve]ike besede" imela je slediti. Obftnstvo jo je ncstrpljivo pricakovalo. Vzdigne se ziigrinjalo itt..berlfi stoji na odru, tev ptiduo siiazi in ptipravlja sob) id sraresTtisko st»jo. G. Pahor nama-liiie oikestru in „ttvod'" opsr^tc se prifi.ip. „Bericu, g. Krouavctvogl, zviseval jo svojo ulogo izvrstuo, da si je ti'z.wna — igrati in d.-I.tti po odru ob encm jii pazili na V(»djo i orkestor — pel je puvscm giad-ko, neustraSno; porab 1 jc izvrstuo priliku, da je pri „J nil nnii'in Vain lagati i. t. iK '* pokazal, da zna na prnvum mosju pokazati moC glusu — zadostiti u-lot?i „b«aua, kajti nudvladal je orkester in sosebno „ConUub;istf, Izticuadil ivaz je tudi /. par kitieami kot „kiipU»ttt, alikajo6 na:ii zapana z prav d»b»o mi-miko. Nastopil j« za njini Hmudra glava" — ptsar (to-noi) g. Kumar, kateri se jo jako odlikoval se svojim cistim glasom, sosebno v „duotu l biMiccm." V „due-lu* pi'ti sk spriMiiljcvaitji'iii orkestra tako tciko- ulf)* go, kakor sta jo imela pi.-ar in btwicv operefi, je bilo sicer pricakovati od g. Knnuvcivogla i g- Kumarja", a pela sta z zavzt'ijetu, kakor bi seb-la borita z>\ in-stnejo mesto; pula sta s posebno procizaostjo, da sta si najvfitj priznatijo i pulnoli pridobila. Sledil y. lomu najlepsi prizur: btarc§itiOV dobod k posvetovauju. ,Na zdar Vam i. t. d.lC Zbor stare-Sin v kraani .okolifianski u-jSi.z Sirokokrajnimi klobuki na piavd je. poaeben vtis na obemstvo — preVeti-je bilo posamezne opazovati, poslt^ati izborno pefje, slediti natafinemu izgovarjatiju besed, obnasanju ata-rcsia itd. — Zbor staresiis, sestavljeu iz Standic§kih in gori§kih pevcev, obna§al se je vtlo drbro, da je zvabljal smeh §e tako melanhoiiicnemu. Gosiski pevci so o-dm in obnasanju v2e bolj vajeni in jim je to vie bolj maleukost, a StandreSkim pevcem gre veca cast in hvala, ker so priprosti delavci in so avojo ulogo tako dobro reSili ter pokazali, kaj zmoro tudi priprost s!o-venski dclaveo — ako hoee! SIcda|i6 nastopi g. 2u-pan, purgermajster. Starc3ino ga eprejmo z vso Crtstjo ter se mu po taktu do tal priklas^ajo in mu spevajo: wslava, slava nascmu gospodu zui»anu. Sedaj pricne bvojo ulogo g. 2upau (baritou; g. Korsic, veSfiak v muziki. Imel je ulogo, ki bi mardikatcreinu staremu igraleu operet deSala preglavico, kajti pri po-sameznih toCkah se je zelo tezko o pravem casu o-glasiti, a vso to jc on jako dobro opravil; menil se je s stare&ni ia jemal od njih „Snupcett, a pri vs 13 drustvu priakrbljeuih slovenskih fi.isnikov zastonj te« zttlo v dru§tveni sobi in vded nemarnoBti zgubljovalo svojo dnsovno hrano. — Opomoim Vas tudi na oni govor, ki ate ga slisali na veeor z^iduo voaolire} da se pri priluznosti pomenite o ustanovitvi druzbo sv. Ciiila in Metada. Tukaj lahko z malim sterile veliko v korist zatiraoega sloveuskega naroda. ________Podkrajski. Iz Brd,, 5. februvarja. Kedar pridejo mla-den6i od vojakov doinu na dopugt, vedo mnogo po-vedati o bitkah in ztnagah, Vsak vaS6an rad po-slu§a te branitelje domovine, ter so njih zmago ve* acli. Tudi jaz vam liocem o bitki in zmagi goTOritt; veselitf so z"hierio! Ta bitka ni so vrSila zbodalom, reziloai ali sir.'livom, ampik z unia Bvitlim-meoom. in z nbosedott. SrutS so jo premagat „SIovenski jeza mooge zapreko, ki s-o ma branile priroliti zabavni vefior na mejt mod Gradncm ia Morntkom, v srediSci D^lenjske 2upanijo, ˇ naiem Tisokera Hlovniku. Zdaj so vosclimo, kei' ae je zabava dne 5. t. m. prav ye-selo in mirno izvriila. N.ij jo na kratknn popiSem: Gospo-1 Mas tin Skubin, posostntk v Hlevniku, dal jo svojo plesno dvorano v to svrho; njegov aia Karol je issto prar lepo priredii so zeleuimt vejicami in oku%uo preptetel se zastavami, k»kor je po zimi na de2eii preteiko n&praviti. Spoiod je bil ta: I. Pozdrav prcdaedotkov, o krivicab na raoji. 2. Petja Hej Slavjaui, **kje so naSo meje?" To je pel domafii zbor. 3. Zafietek vefierje, koja ae za vrfitev zabavo vefikrat pretrga. 4 Petjo flBridka budniea* po g. Yo-ItriSevem napevu. To so peli pevci iz Kozano pod vodstvom skladatelja. 5. Govor o domovini in napit* rtioa cesarju (preds.). 6. Cesarska peaem. 7, flVen-^ek* posm'. 8 Govor o aaslugah sv. 06, pap. Loona XEII. za Slovane (preds.). 9. Petje; koouova hirana. 10. Zbor domaeili pevcev podaii iavratnemui sklada* telju in povovodjt g. Hvab. Volaridu umetno sostav-ljen aopok eve/ib cvetlic, predsednik p.i kupicj, da vloSi sopek, s primernim nagovorom. Mislim, da bo to pocoidenje vaira spoStovalcem skladatelja vsefino. 11. Petje ?Bri(>ka budnioa", zopet; „Rozicttt. 12. „Pri- , zor navmeji talijanaki*, seatavila predsedoik in tajnik, igrali Stefa (vdovec), Milka (ajogova hfii) in Sregko (njih prijatelj); konec igre je zapela poboljaana Milka pesem Ga^i-jevo „Jaz uiaem Taljanka* — spremljajo jo pevci pri raizi pa g. Yolaric" pri liarmoniji — div-no. 13, Nadaljujo se vecerja in vpevajo razne pesmi. 14. Saljiv govor „o trebuhu'*, zol6 dolg, a tako hu-raoristidon, da je vsaki stavek zbujal aplosen smeh. Govoril ga jo g. skiadatelj Volari«5. Kaj tacega uiaem ie filiial, 15. Petje razoib pearai. 16; ftwea govor kot uvod k poBmi „81avjani, no udajrao ser! 16. To pe- i sem jo navduSeno zapel domaSi zbor, obatojec' iz mla denSev gradenskega iu nieruiSkega vikaijata. Seata-T;telj in pcvovodja tcmu ninoguStevilnemu pevskemu zboru jo g. u&telj Bele. Njegov in pevcev trud je hvalo vreden; 3 do 5 det< t ure daljefi 6iez hribo ia grapo k pwskim vajam kuditi, to je vclika pozrto-valnost. 17. Pohvalni govor z napitiiio v ctet doma-iiim po? cem oapravil jo g. vVol;iii6; vsem pevcom Bkupaj pa predaednik. 18. Saliv dvospov „l>.janec,,1 pola Milka in Jaako. 19. Kozauski povskt zbor za-poje peaeni „alilka moja" in razae druge v prolepeni soglasju. 20. Tombola z navadnim humorjera; najvefii dobitek nakloaila jo sreca tistemu Karolu, ki jo brcz-plactio ured»l sobauo. 21. Kozaiiski. pevovodja potip-Ije hariuonij in pevec M. pojo njegovo peaem BLana sije" (boIo) 8 primorno mimilto. V tej poami sioji rebuhca namesto ljubico, Spretoost g. Volarifieva iz-vabila je iz barinonija mnogo ,,okroglihttt a isenske so so znalo premagati. — Mod skupnim popevranjem razSla so jc rauogobrojtia vcsola druiba v uajlopgem vetlu. llvaia Koibanakemu zupanu g. Blsiida, ker je 2a isti dan ustavil ple.se po vaej zupaniji! fopovan, 6. fobr. V prid druStvu av. Cirila ia Moioda so bili namenjeni doliodki „beaedeu dne 2; febr ; a so pac" le vinarji evanjgeljake udovc, kajti kmecka vaa s svojo buaedo brez uatopniua so no more meriti z trgi in mesti. Kabrala so je vendor po nakaznici Vam poslana avota 10 gl. Besoda due 2. fobr. so jc poaeboo dobro izvr-Sila. Qbcmatva je du&lo nepricakovano mnogo. Pevct ao iineli izvratna grla, Volaridove novejSe peami so se tako dopadalo, da so so morale ponav-Ijati; so pa res akladbe v duhu naroda. Gospod Loban jo pel sarooapev Vilharjev BSrco" jako pre-cisno, ob&jaatvo je hotolo ponovitev. Prijetno jo bilo tudi posluSati deklamacijo tLegendaB, katoro je Aniea Suligoj prav dobro iz.rSila. DruStveni predsedaik nam jo razlagal n a m e n in pomen druStva sv. Cirila ia Me to da, ter unemal kupovati areSke, katedh ei.sti dobodek so je dolo&l teinu drustvu. DiamatiSoi prizor „Stara ura" so nam 6ez vao zaiiiinivo predstavljali gospod Rustija in Lebao, ki bta imolti glavna ulogo. Tudi manjSo uloge so domaCi diletaoti dobro izvrsili. Zidovoljiioati ia smclia je bilo so proved, kor je easi branil beaedara do uses posluBulcev. Po ter ae jih je nabralo okoli 50 a potem ni dulia no aluha o dr.izbi; zaspala jo mauda kakor ditalnica v Stijaku. Mnogi "povprasu-jojo, kako in kaj je z druzbo, a nobodoa ne ve, ra-zou g. u6itolja ~ on molfii diugi no vedo; Vso okoli nas napreduje za narod in dom, mi pa apimo! ___________Rodoljub. Dlltovlje, 6. febr. 1888. — Prejemai 3. Stev. conj^ne „So6ea dne 3. febr., in t nji dopii iz Av-beja, ki ima namon grditi in Smiti naae dru§tvo, o-brekovati jo in poduditi, kako naj bi pri prih. vese-licah njenm na ljubo postopalo. V kratkem bodi onemu dopianiku (ali nareko-valcu) povedano, da mu jo on© vratice narekovala le atrast neopravidonega ranadevanja, ter da je nam do sedaj ae vaakdo priznal, da drustvo Saslno zvrauje nalogo svojo. So ve\ da truditi se z duaevnimi mofimi, 2rtovati in segati tudi v 2ep, $& troba, in druge za-atonj kratkodasiti, ne zmoremo se. Vstopnica k veselici je atala le 20, k pleau pa 60 kr. iu toliko modii smo vendar lo bili, da nismo pui6ali ljudi v dvorano — brezplaLtio; So inanj tacih, ki ao hoteli ailoma prodret: v veaeli6no dvorano (aram naj bo tacega ne-otesanoa 1), in ki so bili vrhu toga se natrkani, Taki naj bi raje do.na ostali pod kaminom, 6e tudi jih aludajno doleti vabilo? Nekdaj aem se u6il, da tnoder je oni, ki upo-rablja prava in podtena sredstva v dosego svojega namena; dopianik avberski se jo sioer tudi poslu^e-val 8iedatev, all kakSnih? Doaegel je tudi z dopisom, kar je bil namenil; zato mu pa tudi prav radizaza-aluge njegovih \&ii postavljamo na tern meatu hvale-zon spomiuek: govoritt (njeniu: kricati) jo arcbro, molSati zlato, ali: flsi tacuiasea, philosophus man-si8ea.tt S torn opiavifiujem svoje druStvo, katorega ud mi je east biti; za par druzih, neuinostnili beaed, ki zadevajo bolj obfiino, nego nas, se do zmenim. DrustveDik. M Pddlllelca, 5. februvar. — LetoSnja zima jo tudi tukaj pri nas obudila razne bolezui mcd otroci in odraaenimi. V tacih nemiiih slu^ajih se 61o-vek Se le u6i spoznati in ceniti dobrega, veatnega zdravnika ter spostovati ga zo zaradi potiebe. Tacoga so nam jo tudi pokazal sedaj ni c. kr. okrajni nas zdt4vBikt ki si codalje veS zaupanja pridobiva pri obdinstvu. OtroSka davica, o ktori je nekdo iz teh krajev spoio^al v 2. Stov. letoSnje 98066", je, hvala Bogu in vestnemu prizadovanju okrajnega zdravnika, vSo popolnoma ponebala. Ko je gospod zdravnik iz-vedel o bolezir, je kaj pogostoma zabajal v na§ krej ; So cpIo v Rakovec, eoo uro daled, je Sel do otrok nekega vbozega gosta. 0 tej piiliki je monda v prvo poBkuial, kako so po naS h atnnih iedenih gorah hodi v obutvi z lodeniki okovaui. Hodil pa ni brezvapeSao ; povaod, kannr jo priiet in naael bol-nike, dosegel je izvrstne vspehe. No edon bolnih otrok, ki jih je zdravil, ni umrl; vai ao areSno okre-vali, Kako to? Ljudje ao se strogo ravnali po nje-govern aavodu pri bolnih otrokih in s tem tudi po-kazali, da ga dobro umejo. A. ne lo otroke ampak tudi odrasle jo^zdravijal z istim dobrim vapehom. V Podmelcu je ncko zono ozdravil zelo muLne bolezni na praib. Ni So dolgo, od kar je bil po nodi klican i;a Grahovo k tc^kemu porodu in je nemudoma priSo! tor reiil maler in otroka. Gospodu dohtarju bi se godila krivica; ko bi mu ne hoteli priznati zaslug, ki si jih jo v majhuom 5asu v n&Sera kr;ju pridobil so svojo spretnostjo in pcirtovalnoatjo. Pokazal je, dajebilomogoSo do biti v To Imi n takega zdravnika, ki nam more v bolezni pomagati. Torej bo-dimo pravicoljubni; priznajmo zasluge, kjerkoli jih oajdemo in nikar se no prenaglimo v sodbab. kih pogodnikov tudi tedaj postane skupno do skupnega sklepa miru. Glen III. Ta pogodba imata v zrnislu nje-nega mirovnega znafiaja in pa, da se izkljudi vsako napadio tolmadenje, oba visoka pogodoika imcti tajno, ter se sme tretji vlasti razodeti sa-mo s porazumljenjem obeh pogodnikov in pu v sinislu posebnega dogovora. Oba visoka pogoduika imata po misljenji cesarja Aleksandra izra^enem, pri dotiki v A-loksandrovem nado, da se oborozevanje Rnske dtvjansko ne bode skazalo njima nevarno in zato sedaj nimata povoda, kaj naznanjati, ako bi se pa proti piicakovanji ta nada skazala kot 11a-pacna, tcdaj bi visoka pogodnika smatrala kot dolznost svoje (lojalitete) odkritosti, to vsaj za-upno cesarju Aleksandru naznaniti, da bi morala napad na euega kot zoper oba obrnjenega smati'ati. V dokaz tega sta poobla§6enca to pogodbo lastnorofino podpisala in zraven svoje grbe od-tisnila. Storjeno na Dunaji dne 7. bkt. 1879. (M. P.) Andrassy. (M. P.) Henrik VII. Reuss. Bismark je po objavljenji te pogodbe, nam-re6 pretekli ponedeljek skoraj dve uri govoril v nemgkem drzavnem svetu 0 politi&iem poW-zaji; povedal je mnogo ia dobro, a ni6 doloS-nega, da bi se moglo trditi, da se bode polozaj zbolj^ai ali poslabi^al. Zarad nevarnega politidnega polozaja, de ne zarad nezmoznosti proti Abisinci, pi§ejo nekateri italijanski iisti, naj se pokli8e vojake nazaj iz Afrike. Afrikanska zadeva je za Italijo gotovo zclo neprijeten sladaj, ki niti na druge zvezne vhde ne more delati dobrega utisa. las Avbcrja, 6. dne februvarja. — Draga nSo-6att ! prosim te, dovoli mi malo prostorfika v prcda-lih Tvojega lista. Cital sem v zadnjem listu „So6oH dopis iz Avberja, kateri me je iznenadil, ker sem mi* ilil, da bo goapod dopianik razpravljal naSo razmere. Ako HopU 5itom; zapezim, da napada .Rm^iJko dru- Politidni razgled. Politifini polozaj bi moral biti jako neva-ren, 6e je res, da je Bismark 0 svojeni Sasu izjavil, da, kadar bo vojnablizo, zaSele sebodo diplomatique razprave in pogodbe objavljati.— Pretekli petek sti Nemcija in Avstrija objavili medsobnd pogodbo za ohranenje miru in vza-jemno obrambo. Objava te pogodbe ja vzbudila po vscj Evropi veliko zanimanja in raziia tol-madenja; eni trdijo, da bode to pripomoglo k ohranenji miru, ker Rusija se ne bode upala vojevati proti tenia zaveznikoma; adrugi trdijo, da bo to vojno pospesiio. Ostanek pogodbe med Avstrijo in NemSijo bil je uze davno znan, a kako sti se driavi s pogodbo zavezali, to ni bilo znano. Oficijozna „*Wiener Abendpost" dne 3. t. ra. pa je prinesla to pogodbo, ki se tako le glasi: Olen I. Ako bi se proti prifiakovanji in proti odkritosrdni zelji obeh visokih pogodnikov ena obeh drzav od strani Rusije napadla, tedaj sta oba pogodnika vczana, drug druzega podpi-rati z vesoljno vojno mo6jo svojih drzav indo-sledno samo skupno in soglasno sklepati mir. Cien II. Ako bi bil eden pogodnikov na-paden po drugi vlasti, se s tem zavezuje drug visoki pogodnik, napadniku proti svojemu viso-kemu zavezniku ne le no pomagati, temvec" noj-manj drzati se proti pogodniku dobrohotco uc-pristransko (neutralno). Ako bi pa v takem slufiaju vlast, ki je napadla od strani Rusije, dobila podporo bodisi v obliki dejanskoga sodelovanja, bodisi po vojnih naredbab, ki prete* capadenemu, tedaj nastopi v Slenu I. te pogodbe dogovorjena dolznost vza-jemne pomodi z yso vojno silo tudi v tem slu-Saju lakoj y Ifym to vojskovanie oUh yjsp- Domade in razne vesti Podgorskemu otroSkemu vrtu oglaSajo se So vodno piijatelji z dejanako podporo. Zraven uie izkazanih 59 gld. 36 nov. darovali so Se.: g. prof, pi. Kleinmayer 1 gl.; g. K. J, 50 nov.; v. 6. g. St. P. •3 gld; piijatoljaka druzba dne 29. dec. 1887 v Gorki 4 gld. 50 nov.; v. 6. g. Gregory Ant. 1 gld.; g. Pavletic France 1 gld. 46 nov.; g. Franco Bajfc 1 gld.; pri domacl zabavi dne 2 fobr. t. 1. ae je na-bralo 6 gl. 30 nov.; in dar g. dr. A. G. vergel je 6 gold. — skupaj toraj 84 gld. 12 nov. Vsem dobrot-nikom hvalezni: BB°g poverni*. Odziv k izjavi deSelnih poalancev proti zna-nemu zanidevanji Slovencev nam sti poalali So iupan-stvi v Berjah in v §fc. Andreji. Clan6i6 — „Beda v Gorici" — poslednjega naaoga lista dal je pevod nekemu prijatelju, da nam je piameno pojasnil, da aepodpora zarad slabe Ietine nabira tudi za Slovonce. No, mi bomo veseli, So tudi Slovenci dobo od nabrane podporo kak pocen gro§ in amolo trdimo, da smo k tomu vec pripomoglt nego Skodovali. Sicor pa doatavimo, da je naS list vendar Se toliko vrcden, do bi se mu od take strani poSiljala pojaanila 0 pravem fiasu ia dostojna. Gorelo je preteklo aoboto zveSer v Gorici na treh krajih. Dva ogoja sta bila neznatna; a tretji, v ulicah ar. Ivana, bil je uze velik in jako nevareu. V hiSi nad mesnioo, nasproti 0. k. uSiliada za 2eaako, bilo je vae podatreSje in deloma tudi zgornje nad-atropje v ognji; spodgorela je bila uze streha in pla-men je svigal visoko v zrak. K areoi je bila Se le 9. ura, da so ljudje hitro pritekli pogaBiti. Nekateri pravijo, da se je vzgalo od hranjenega popola, dragi pa mislijo, dajezaLgal polo^eni oatanok ffSpanjoleta.tt t Vinko Zega v Koprivi na Krasu, pozrtvo-valen rodoljub, umrl je po dolgotrajnej bolezni v nedeljo 5. t. m. Poslednja leta je biljako proganjan od nemile usode, ki mu je zaiemnila vid in urn. Takih naobrazenih veleposestnikov, kakersen je bil Zega, treba bi bilo naSemu narodu, kajti obi-skoval je v Gorici visjo realko, potem bil veS let v vojakik narednik. Lep, nadarjen mo2, bistrega uma, vzoren in znafiajen narodnjak, obce spoStovan od vseh, ki so ga poznali. Ve6ni blagor mu Bog daj 1 NajnovejSe D. Fajgeljnovo delo: „24 fu-giranih pred ali poiger v vseh tonovskih naemih ltd., izdalo in zalozilo cecilijansko drustvo za go-ri§P.o nad§kofijou se dobiva pri Wokulatu v Gorici po 55 kr. iztis. Jan V. Lego, najveoji zagovoraik 6eSko-slo-von8kega pobrdtimstva, veliki ljubljenec .naroda fa-Skega in slovenskpga, znani prijatelj LeSkega in alo- sece, a sedaj uiti pisati veS ne Bme. Ze ko so 8e na-pravljali 6ehi na slov. jug, 6esar dnia je Ml ravn» on, bil jo zelo rahlega zdravja, — a vender ga jo prignala ljubezen do naaega rodu Se eokrat doli v domovino naSo; kjer je ze pred 30. Ieti plodunosno deloval za probujo naaega rodd. VracajoS se foz Kranjako v domovino svojo, pa se je pri nearecnem skoktt na Gorenjakem nekaj poskodoval v levin me« <5ih. — Mi Slovenci, ki smo v poalednjera letu ze toliko soiza prelili pri gomilah naSih promaogih, slav-nib mo2, — nadejajnio se, da nam ohrani nebo se innogo let tega miljeoca ceskoslovenakega y pioapeh ceskoBlovenskega pobratimatva, — kajti mi Slovenci so moremo le zajedno s Cebi boiiti za naie_pniTica, ker lo6eni amo celo od naSih najblttnjih bratov Srbo- | hrvatov, a Poljaki se za ostalo Slovanstvo se se za-nimajo zadosti. 0 delovawji g. Jana Lega za sloven-sko atvar bi so dala napiaati oela knjiga. Ker pa U velikoduSni Slovan dela vse le brez hrupa, alov.ob-ftnatvo miiogo o tem ne v6, nili ne alov. razummatvo, razven — ufiiteljatva. Zat6 pa so ga nasi u&teijska druatva volila z oduSevIjeojem Saatnim elanom, kar ga je zelo veaelilo. Prosimo torej milostoo nebo, da ga kmaltt ojafli ter vine plodunoanemu delovanjul RuSdina zafienja prihajti v Avstrijo z ze!6 brzimi koraki, — ali nikakor ne po tako raz-unitem npan8Javizmuu, ki roji vedno po glavah Mad-jarjev (— Tillagog!! —) in drugih slovanskih ne-prijateljev, marvefi po ukazu v o j n e g a m i n i s t r a. &e lani je vojno mioiaterstvo ukrenilo svoj^mu Cast-ni§tvu, da naj se pridno bavi z rusemo, no letoa se to ufienje pridno aad&ljaj?. Zanimivo je to, da se na-roca ucenje ruScroe vzlasti castnikom sibako-nrvaSke-ga, ali sploh slovanskega pokolcnja, — od Nemcev se tega ne zahteva. Nekaj jednakega je ukrenila tu-di Nemcija. Za 1. 1888. je bila razpisana na vojaakej akadeiniji v Beilinu siuzba profesorja tulfiine z letniin placiiom 5000 mark. Tako piSejo „Vojni listi*. -~ No mi Slovani pouzemajmo iz tega lep nauk: da se garni pridno ufiimo ru§Cini in da ae nam ni ve6 bati apanslavizma", gebomo zahtevali, da se na oasih sred-njih Solah uci ru§6ina kot obvezni predmet. Kot Slo-vanom nam bode to od velike koristi, kajti odpr6 ae nam potem bogati viri knjizevnosti rnske ter so otre-semo tako duha germanskcga, ki so nam je zajezil v kri ia meso. Nihilizem. Yisokosolska izobrazenost z"enk na Ruskem. V 1. 1886 studovalo je na ruskih vaeu&li-Scih 779 ieu. Na fakuitetah filologiskih jih je bito 242, na fakuitetah raatematisko fiziSkih pa 500. Pra-voslavnih je bila 587, iidfnj pa 139. Neoinozenih je bilo 748, oinozenih vl. Najveo ten dijakov v kriio bi-lo je iz stana boljarskega (— plemenitega —), doato-jansfcvenikov in uradoiSkega in sicer 437. Pravoslov. tluhovcikov b5era je bilo 84, 117 me§Lank, 4 hCerc vojaSke, a 2 s tojine. Koncem tega Ieta je konfialo gtudije 122 pogluSalk, a 85 jih je prestalo rigoroze (stroge preskuSiije). Razven tega je studovalo ran ogo Bnsinj v Svici. No, potem pa govor6 na^i Ncraci in Labi o barbarskej Rus.ji. Mi pa mislimo, da si Ru-sija goji s takimi zenskirai dijaki le gada na prsih, ker znano je, da se i one unemajo za „uihilizem", ki je po kr§Lanskem mnenji nekega slov. lista §e premaio razSirjen v Rusiji, kajti z velikov kr§5ansko ljubeznijo je vzdihnil pri neki priliki: BSe premaio imate Nihiliatov !K Resnica o5I kolje. V sv. pismu beremo, da je Danjel istinito razlozil Nabnhodonozorjevemn n-nnku Baltazarja dndezno na steno zapisane besedej; Mane, takel, fares I — Nekaj podobnega pripove-duje neka rimska pripoyedka. T rimskem senatu se je prikazalo baje nekofi 12 6rk: tri P, tri S, tri E in tri F. Nekdo ni mogel raztolmaSiti te prika-zni, le Beda (najve6ji sofiasni modrydn) je razlo2il ono prikazen takMe: tri P = Pater Patriae Pro-fectns (ode domovine odsel); tri S = Sapientia Se-cum Snblata (modrost seboj vzel); triB = Regnnm Eomae Ruet (drzava rimska propade); tri F zz Ferro, Flamma, Fane (zelezem, ognjem, lakotjo). Za to razlozitev so mn Rimci oci iztaknili. In vender jemoz prerokoval resnico, kajti besede njegove so se uresnifiile do najzalostnejge skrajnosti. — Iz tega posnemajmo, da ni dobro povedati vsega, kar filovek ve, kajti „Resnica oci kolje" — drugim, a „izkolje" jih najvefckrat onim, ki resnico govore ali se za njo potezajo. Tender pa nam bodi globoko t src6 zapisana zlata narodna prislovica: da le resnica najdalje trpf. Takega nam bi bilo treba: Bogatas v Moskvi, D. Morozow, daroval je 500.000 rnbljev za ustanovitev siroti§ca za otroke vseh veroizpovedanj. Da se nam Sloveneem se ni narodil tak inofc, — potem bi naSa druiba Ciril-Metodova stala in sedaj na krcpkih nogab. No, je pa tudi pri nas res pri'rosni-cen pregovor: „Kdor ima — ne da; kdor bi rad dal — nimau. Mnogo poznamo premo2nih „t u d i-slovence v", katorim no gr6 krajcar izpod palca — za narodno atvar. Premaio je §e — pravega do* moljubja. ^enske na vseucili§6ih na AnglaSkem. Na vseuCiliSCi v Cambridge podpisdli so tamo§nji pro-fesorjt nek spis, ki ae odlodie protivi, da so navaeu-fiiliSfiih tudi zenske — profssorice. Pravo imajo, vsa-ke reSi le kolikor je prav! Sicer pa mentmo, da je gospode profesorjo razgrela zaveat, da nadepolna in vrocekrvna mladina rajc posluSa lepe ,mlade gospice profesorice, nego resne mo2e. B>g nas varuj emar.ci-povanih 2c«sk. Va^no «a itradnike. Dunaj. Va§e blagorodje! Eomaj danes mi je mogoei Yam poroftlti, kak nspeli sem dosegel s svicarskimi zrni od lekarja Brandta proti hemorojidoa, ki so me zarad premnogega se-denjavedno-hudo nadlegovale. Mnogo bi Yam moral pisati, da Yam bi natanko razlozil nered v mo-jem trupln zarad bemorojid. Kratko re^eno: trpim ua firevah zarad pomanjkanja gibanja in prekasnega odpravljanja nev^ifenih tvarin. Proti temu sem vzel Yasia zrnic in mi je vie po polovici zavzivanih bilo dobro, a zdaj sem vse porabil. Jemal sem po 1 ali 2; na zadnje |>a zmiraj le po eno in moram javno priznati, da so narejale u6inek brez vsake boleeine ter vsled tega iz dobrega prepriCanja pri-porcSam ta zrna za to bolezen vsakemu tembolj, ker po njih rabljenji ne ostane v trupln zagacenje, kakor po rabi drazih takih zdravil. Z odliLnim spostovanjem. Velh. Strauss, uradnik, Favoriten-strasse N. 8, HI. Th. 27. Lekarjeve R. Brandtove ivicarska zrna dobi-vajo se v §katlicah po 70 kr. po lekarnah; paziti pa je, da so prave, kar se spozna iz belega kriza na rudecem podu in iz zadrse pri Brandtovem imenu. Zahvala. KatoliSko polit. bral. druatvo podgorako nazna-nilo ju bilo v „SoCitt dve navadoi domafii zabavi ali dva nbralna ve<5era"; s pripomofijo raznili sotrudnic in sodelovalcev smo pa imeli dve lepi wbeseili8, meato Bbralnih ve^erov.* Naj bo torej •< torn vs?m izredena prisrSna zahvala z nadejo, tudi nadaljne njih na-klonjenosti druStvu. P o d g o r a, due 3. avecana 1888. ___________ ODBOR. Javna zahvala. Vsem onim p. n, gospodom in go.spodifinam, ki ao blagovoljno sodelovali pri veliki beaedi 5. t. in., izreka najtoplejso zahvalo „Slovonskega bralnegd in podpornega dru§tva v Gorici" dne 7 februarja 1888. ODBOR. 1 j I'tiijsitit villi). I fe^ nekoliko rezna aicer, pa prav dobra in na- ^ [gj ravna, 87. Ieta, bela in rudeca, razprodajam |B| m\ po 7 do 9 kr. in 85. Ieta bela, volna in Ij '1 prav dobra po 16 do 22 kr. liter. Tudi W Jfj Imam na prodaj 93 etartiaov naravnega sit- jlj MJ vovica iz 85 in ^7 Ieta in na izbero tropin- hgi fafl skega iganja po prav primcrnih cenab. ^ Gj Ptuj, 2. febr. 1888. ^ M I. KRAVANJA, poaeatnik. LJ B1 Bii Inl prevzel sem podpjaani in ao uljudno pripo-Ptt ro^ujem p. n. obciuatvu, aosebno pa ie pri-IHj jateljem in zoancem za pogosto obiakovanje p« ter zagotovljam, da bom vedno skrbel za Jlj dobro p'jaco, raznovratna vina in pivo, pa Py tudi za dobre, okuane jodi. In! Izbe za prenocBfie dajam mnogo ceneje H nego je navada. Imam tudi mnogo prostora Ml za voznike in njih 2ivioo, zato se priporodu-|^U jero soaebno fie mojira gorakim rojakom, naj |Mj se blagovolijo vsaj za poakuSnjo pri meni LLj uatavljati, kadar pridejo po opravflu v Gorico. f!J V Gorici, 26. dne januvarja 1888. m Tomat Kranjec. | Teodor Slabanja, T srebrar v Gf-orici9ll ' f ulice JMureili St. 17, jL se pripopoCn velotfa3titi duliovSfini za if.dclovanja it cerkvenih pQtreb.?(5in najnovejSe obltko, namreS: •* Monstranc, kelihov, eiborijev, svetilnic, J^ svefinikov itd. jed., po najtu'Sji coni. & ^ Tudi so pri njem stara cerkvena priprara y o- ty- gnju pozlatk posrebri -in popravi.------ Na blagovojjna vpraSanjo radovoljao odgovarja in po§lje vsnko blago dobro apravljeno ia postni- ne prosto. I F 1 T I -fr- 1 ^V^V^V#HrV^^^^^^^^ Bi&ikli in iricikli it $r# angleikilt toTUts H. Bock-a u Duuji. Ill- bqUm it. Ceniki se dopoiSiliajn brczplafao. i KijipMec J. Palil, | ^ y Ooriei na TraYniku J S ima veliko za'ogo vaega, kar spada v podroije 9l J knjigotiitva in todno zvrSuje vsa naro^ila <5aso- A ^ pisov in muzikalij. Pri njem ae dobo vae razno- y hp vrstne Solako knjigo, papir, pisanke, avi'iSiniki, id J peresa in vae, cesar se potrebujo v Soli in v 5 5 uradnij". On prodaja po najnli&o mogoii*»ioa Liey-ls.am-JTosef«tlial izrodila zalogo svojib izdclkov za mesto in pokrajino go-ri§ko in da je to zalogo odprl 26. januvarja v judovskih ulicah (Yia Ascoli) hit. 16. V Gorici 1. dne febr. 1888. G. C. LUZZATTO. ! (wvwvwwvwwwl V najcm se da del hise st. 1 v Sempetru, ki je prime-ren za gostilno ali pa za stanovanje kake vefije druzinc. Natanfineje poizve se v prodajalnici prcd iempetersko cerkvijo. IP, 'jcn Nova prodajalnica pnpirja in piaavske priprave (pozoeje tudi knjig) v n8cmeniakih ulioah St. 10 odpre ae pdhodnji ^etrtek. Priporofii'-**; se obilnemu bbiakovanju. x> 3 feflmteij in o«goTp-9i viMiM^ V. KOBglp — JS'WJsr^ TWrmm ˇ Oflrtjf