*	m
| Posamezna StsanEBou * s 1 krono* :
Z jim«.* teaj» «■*	S
J	>» pra:u>SSr*r, M. *»{ *	■
« tovtaMTOi uflsiofinjera <nM te dna » J «nio4nta» 150 K,	90	K,	•
* Mrttets« tH ironiM Ut« » 5 b>9c*a ja iogcrui«, fti	5
»hjMt popast.	*
& q g g05rmsm rar
er sr m
feS*- w> nri tr»rwi
ato tm, 4*
5,
T;| iiAn
E
.©■M«*
I taoax „ :-^|s
• shmotStvo
a^estsAiis s
EfRUV. m	»	WB.W	S
teto: 53.
Maribor, sobota 22. oktobra 1921.
, Številka: 239.
Gor. Šiezija, Bur-! Sporazum med demokrati in radikalci
f;-ško5 Albanija.
Bodoči zgodovinar bo dokazal, da je DU najodločilnejši trenutek v svetovni vojni takrat, kadar je Wilson zapustil Mirovno konferenco. Vodili ste se bili dve ogromni borbi: materijalna in mo* "fr v tistem trenutku se je borba od-jS .: rea,!’?t Clemenceau je premagal Realista Wilsona. To je bilo navsezadnje -jsto naravno, zakaj pokazalo se je, da ■oveštvo že ni dozorelo za silne, dale-osežne reforme in da kazalcev napred-a ne more posuniti od šeste na dva-*Jsto uro niti individualist Wilson. niti omunist Lenjin. Dasiravno je tedaj bi-° Pričakovati, da bo skozi idealno stavbo /fopskega miru prodrla v neštetih rovih ®azana voda imperijalizma, ki se je 2Pasel med narodi enako kakor brez-°z’rna sebičnost med posamezniki, se «!r9 v *em trenutku začenja velikan-c. . diplomatska komedija, ki kakor "“^espearjev „Sen kresne noči* pred-bi* *a 2(*ai resnične, gcabežljive in se-n cn® narode, zdaj imaginarna, izmišlje-^v’t,metna bitja, kakor so internacijonale, nrf2a. narodov in druge mednarodne ,‘ganizacije. Diplomati se spretno igrač-J? i,z*a mirovnih pogodb, ki ločijo .» tenjelni svet in moralne sile kakor enske stene svet Tezejev od sveta prav-'6Jitanije. Ta komedija, ki prikazuje nedoslednost, neiskrenost in JEJ**, ki je kedaj vladala v med
prodnem življenju, je kriva, da nastaja neznosno pol’
<r neznosno politično ozračje, ki kiti * poišče Širokih ventilov, skozi .e puhti ne samo skvarjeni zrak se-nje evropske politike, temveč tudi še ®rad svetovne vojne. Trije taki veliki 'atili evropskega imperijalizma *o G.
Burgenland in Albanija.
, Gornješlezijsko vprašanje, ki je dolgo ?‘°3alo mlado deblo evropskega miru, IL*e<*af — kakor izgleda — definitivno 'Seno. Antanta, ustvariteljica mirovnih j®Rodb, je stala pred dilemo: ojačiti aii ''točijo ali Poljsko. Nedvomno je bilo 'glede na kakšne čustvene ozire v njena* teresu» (*a Poljsko in si ustvari f" « način močno trdnjavo proti sov-čijo	hkrati pa drli v šahu Nem-
H .^PraSanje Burške je bilo bistveno tel u n‘ s*° za izbiro med prija-‘jsko in neprij8teljsko državo, ampak nilf treba izbirati med dvema nasprot-. 0nia, ki sta sama zase nesposobna t. Sa®ostojno življenje in vsled pritiska
Posiljena sprejemati milost mo-dulu • Povrh tega ste se razvili v teh t*®. državicah dve posebni politični ideo-čiin • Avstrija se hoče združiti zNem-J? in se s tem postaviti očitno proti tvii ’» Madžarska pa teži za vzpostavili? reakcionarnega habsburgovskega uia M18' Kai *° storile antantne sile ? Kr-so previdno krog vulkanskega m nato poslale na kopno Italijo, podaljša životarenje
Jtoka
t*v^a»reši v°zefj ter i *in Avstriji kakor Madžarski. Na ta na-vje	® si obe državi ohranili svojo od«
ls,?ost in _
n,m,.,--* *u — hvaležnost do salamonske «nai! modrosti, ki je na Burskem lja. Ko kakor v G. Sleziji spretno prese-au5nik° mirovne pogodbe.
*a ,.ao*ia ie postala ventil specijelho dov ?• Jah9ki imperializem, kateremu ni vatl°1|,> da se je raztegnil daleč na slo-0zernlje» marveč hoče takoj za *avn • noS pohabiti jugoslovensko dr-j{an“ m si pridobiti prvenstvo na Bal-
I
EDU B e o g r a 'd, 20. oktobra. Dopof- ženem sporazumu med radikalci in 'detno-dne sta demokratski in radikalni klub i- krati se bo jutri kandidiral za predseduš-mela. sejo*, na kateri so pretresali vpraša- ka s. dr. Ivan Ribar. Glede drugih članov nje izvolitve predsedništva skupščine, ki predsedniStva sc zdi, da bodo izvpljer.l se ima izvoliti na jutrišnji seji. Po dose- stari člani.
Siojasi Protic gre v parlament in priseže.
LDU Beograd, 20. oktobra. Gospod mani mandat za kruševačko okrožje. Ker Stojan Protic je precisedaiStvu narodne sedaj ni nobene ovire za položitev, prise-skupščine poslal nastopno pismo: Kjer na- ge, bom prisegel, ko predsedništvo odredi rodna skupščina doslej m Sprejela upbe- za to dan in uro. Beograd, dne IS. okto-nega sklepa o mojem aktu od 24. decern- bra 1921. Stojan Protic, državni svetova-bra 1920, je ta sedaj, ker je sprejeta usta- lec in izvoljeni poslanec za kruševačko va, postal brezpredmeten. Zato mi je čast okrožje, obvestiti narodno skupščino, da spreje-
Sijajen vspeh državnega mvest. posofila.
LDU Beograd, 20. oktobra. Četudi državno posojilo ni podpisano v celotnem znesku, vendar se je podpisalo za 150 milijonov. din. več, kakor se je pričakovalo od privatnikov. V vsej kraljevini se računa, da so privatniki podpisali okoli 380
milijonov din. Od te vsote odpade na Srbijo 145. na Vojvodino 75, Hrvatsko 70, Slovenijo 3S. Bosno m Hercegovino 30 in na Dalmacijo 9 milijonov, okoli 20 milijonov din. pa na uradniške podpise. y
polnilo s sovraštvom, strastmi, nezan1 panjem; smodnik se bo snSiltudt v bodoče, kot je dejal Cronnvel, da se utrdt bo5ja pravica. Staro imperijalistično načelo, da moraš podpirati vojno, če hočeš mir, bo dobilo zopet vso aktuelnost. To se dogaja ob času, ko se drugi de! Evrope duši v vzduhu, katerega je nasitila prezgodnja eksplozija onih idej, ki jih zapadna Evropa ni hotela preizkušati na lastnem telesu . . .	I—as.
Komisija za proučavanje Albanije.
LDU Beograd, 20. oktobra. Pres- hod radi tega, ker eden izmed članovi rti biro poroča iz Pariza: Ženevski dopisnik hotel sprejeti tega mandata. Dopisnik lista »Journal des Debats« javlja, da je. smatra, da se bo mesto tega člana mogiojfcostno	ceno	10	K-
antantna komisija, ki bi imela odpotovati takoj popolniti, tako da bo komisija lahko	Cez	Par	dni	P5*čil°
.vi Albanijo w četrtek, preložila svoi od- odpotovala prihodnji teden,	::-----
Zborovanje zaupnikov siovenske kulture.
LDU Ljubljana, 21. oktobra. Na pobudo »Slovenske ATatice« so se včeraj popoldne zbrali v prostorih »Slovenska Matice« predstavitelji slovenske umetnosti in kulture. Med drugimi so bili za sto
fakultet ljubljanskega vseučilišča, ker smatrajo, da bi bili s tem oškodovani aivljenski interesi slovenstva, čigar celokupni program je pravtako bistven del kulturnega in gospodarskega programa
pani rektorat in posamezne fakultete jugoslovenskega, kakor sta njegov bistre-ljubljanske univerze ter razni drugi slo« ni del srbstvo in hrvatstvo. Zato so venski kulturni zavodi in kulturna dru- mnenja, da ne gre varčevati pri potre-štva. Po raznih govorih je bila sprejeta bah narodne kulture, ki skrbi za dušo resolucija, na kateri protestirajo sloven- naroda, ko je prilike dovolj, da se ski kulturni delavci, slovenski kulturni omejijo državni izdatki na manj boleč zavodi in slovenska kulturna društva način, proti morebitnemu ukinjenju posameznih
Finančna pogajanla med Jugoslavijo	Giško-turška vojna.
In Češko.	LDU Beograd, 20.okt. Pfesbiro
LDU Praga, 20. okt. Danes so se poroča iz Aten: Uradno poročilo od 16. v finančnem ministrstvu začela pogajanja t. m. javlja: Na fronti pri Dorili je mir, z zastopniki kraljevine SHS o finančnih dočim je na front? pri Afiun Karahisarju stvareh. Razpravljalo se je o medse- došlo do medsebojnih artilerijskih bojev, bojni izročitvi depozitov in plačilu ter-	nnoh^i«,.«
jatev in obveznosti, ki se glase na stare	nSf!l"J?a	4?A t , -
krone kakor tudi o izplačilu češkoslo- * . °ra<it'c, 20. oktobra. Tukaj-vaških, ozir. jugoslovanskih papirjev in P°dr«ž^ca Centralne banke netn-o drugih finančnih vprašanjih, pri ka- škm liran,lt”c J« «a podlagi rafinirano terih sta interesirani obe državi.	pona[e|en*ga^pisma_ nekega vlagatelja
na podlagi pisma nekega
Uvedena je
Za Izkoriščanje vodnih sil.
LDU Beograd, 20. oktobra. V ministrstvu za poljedelstvo in vode se je
sestavil odbor, ki bo proučil sile vseb Zadnja' naredba za kraljevo madžarsko	j ni^	oddal	v	sobo	med gosle oster strel
vodopadov v naši državi, ki bi se mogli narodno armado objavlja listo častnikov	Kro^a	je	predrla	tri brune	ter	ranila
izkoristiti za industrijske svibe. Razen in vojaških uradnikov, ki se po določbah tega bo ta odbor oddajal svoje mnenje trianonske mirovne pogodbe s 1. nov. pri podeljevanju koncesij za izkoriščanj® tl. upokoje. Lista vsebuje imena 4 feld-
ponarejenega izplačala 2,500.000 kron stroga preiskava.
Upokojitev madžarskih častnikov. DKU Budimpešta, 20. oktobra*
zn
—^   ...............................
Se enkrat: red na našo mejo!
Ze opetovano srno opozarjali na ne* čuvene dogodke n& nsSi meji, odkar je zasedla mejo tkzv. pogranična četa. Kliub temu , se razmere do danes niso niti najmanj obrnile na boljše, pač pa prihajajo dan za dnem nove pritožbe. Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, in to povsem upravičeno. Evo samo p#r slučajfev:
Pri posestnici Lakožič pri Sv. Duhp na Ostrem vrhu (nad Selnico ob Dravi) se je nastavilo 9 vojakov-Wranglovce^ pogranične čete. Posestnica jim je od 3. oktobra naprej dajala hrano ter je zato zaračunala ra današnje razmere malen-Ko pa je zahtevate so jo vojaki nahrulili in ji grozili. Nato pa so tik pred hišo zakurili in st začeli sami kuhati. Ne le, da ogrožajo stem vso vas, ker bi vsled najmanjše neprevidnosti lahko nastal požar, kradejo ori belem dnevu vse poljske pridelke, ki jih rabijo za svojo »kuho*4 povrh tega pa še posestnici drva iz drvarnice.
Posestnik Tischler, ki je prvotno spadal pod Nemško Avstrijo, se je tako dolgo trudil, da je končno dosagel, da je prižel pod našo državo. In tega zavednega moža je dne 13. tm. narednik pograniene Čete Meho Maksonovič udaril s puškinim kopitom po glavi, prsih in po hrbtu, ga težko poškodoval ter g$ dal nato odgnati v Maribor, kjer so ga morali seveda izpustiti, ker so ga brez povoda napadli in šikanirali.
Najbolj pa osvetljuje razmere na mej naslednji dogodek: V Selnici ob Muri pri posestniku Bergmanu, je bila dne 17. tm. svadba na katero je bilo povabljenih krog 50 gostov. Okoli 24. ure sta prišla k imenovanemu posestniku dva oborožena vojaka pogranična čete ter se brez povabila pridružila ostalim gostom. Gospodar jima je dal kruha, mežsa in pijače, misleč, da bodo zopet ©dšla. Ko sla podarjeno povžila, sla začela brez dovoljenja z mize grabiti jedi in vino ter se nadalje mastila. Nihče se ni upal zoperstaviti, ker ?o se ju vsi bali. Okoli 6. ure zjutraj pa sta Šla, že precej pijana, v ve/o, odkoder je eden izmed
maršalleutnnntov, 25 generalov in admi ralov ter 36C0 višjih in nižjih častnikov in uradnikov.
Revolucija na Portugalskem. DKU Lizbona, 20. oktobra. (Ha-
    v  ^	vas')	Danes	dopoldne	se	je	slišalo	z
lišč In Ta 'koncesije se~bolzdel al ‘ posebTn £orske obale zamolklo grmenje topov.
vodnih sil.
Oddaja državnih kopališč.
LDU Beograd, 20. oktobra. Da se zmanjša proračun, se je sklenilo, da s* bodo uprave državnih kopališč oddale privatnemu kapitalu. Za oddajanje kopa-
pravilnik po zakonu o državnih kopališčih. Za prehrano Crne gore.
Predsednik republike je, hoteč preprečiti prelivanje krvi, sprejel novo ministrstvo, kakor ga je sestavil polkovnik Maurel
LDU Beograd, 20. okt. - Oddelek	Cuelo, ki je prevzel predsedstvo in miza prehrano ministrstva za socialno po-	11‘strstvo za notranje zadeve.
V®* *	j ,	.	'. jHtiko na Cetinja, je prosil ministrstvo,	DKU Lizbona, 20. okt. Ceterepu-
VeHkih	aokazuie, aa se je organizem | da se čimprej izdajo krediti za prehrano	blikanske garde in mornarica, ki so igra-
^2fiiir>	držav	okužil s tisto bo- Crnegore. V to svtho je minister za le pri zadnjem gibanju glavno vlogo, so
v°!ni i,,P50tl. kateri se je	boril v svetovni soc. pol., dr. Kukovec, 2e zahteval pri	se zopet mirno vrnile v svoje garnizije.
^ tud i	*	52 b?Iezm	neizogibno sle- ministrskem svetu, da se izdajo krediti	Po ulicah so ostale samo oosamenne
lstc posledice: Oiiafijc se bo j za prehrano pasivnih krajev,	straže.
posestnikovo hčer na levi strani obraza. Med gosli je nastala panika, poskakali $o skozi okna in sa skrivali v temi. Posestniku Ferku, ki je hotel zbežati skozi vežo, je eden izmed vojakov nastavil puške na prsa in bi ga gotovo ustrelil, da mu ni posestnik Toplak priskočil na pomoč in vojaku izvil puške iz rok. Nato je hotel vojak vreči v sobo ročno granato, katero pa sta. mu imenovana dva posestnika še pravočasna iztrgala iz rok. Vojaka sta oddala Sp kakih 60 do 70 strelov ter nato izginila. Oba pripadata k posadki v Slokem vrlin oziroma v Zgornjem Cmureku ter st? govorila rusko.
Dne 9. tm. krog 14. ure sta prišla k pocestnici Rozini Vrus v Selnici ob Muri dva oborožena vojaka, ter jo prosila za pijačo. Ko je hotela posestnica v klel po pijaCo, jo jp zgrabil .eden izmed .vojakov z obema rokama z vso silo
okrog Trata ter Jo hotel posiliti. Vsled krika so prihiteli ljudje, nakar sta jo oba pobrisala v Sladki vrh.
Neki drugi ženski iz Maribora sta dne 17. tm. v Ceršaku dva vojaka odvzela v gozdu žensko jopico in 120 K denarja, s katerim je hotela kupiti pri nekem tamkajšnjem kmetu krompir.
Takih in enakih slučajev je že vse polno. Ljudstvo je do skrajnosti razburjeno, ženske si sploh ne upajo več delati na polju. Pogranične čete v mariborskem področju so 4>rez vsakega nad zorstva, vodje čet brez vsakršnih navodil glede izvrševanja službe, komandant pa sedi v nekem mariborskem hotelu in se za vse to sploh nič ne briga. Pogranične čete bi morale vršiti službo v 1 km širokem pasu ob meji, vojaki pa se pote pajo brez nadzorstva v zaledju po 8 in še več km daleč od meje, streljajo brezsmiselno naokoli, trošijo dragoceno mu-ničijo, razburjajo ljudstvo in kradejo. Stariši si še celo otrok ne upajo več pošiljati v Šolo. To so razmere, ki lahko povzročijo na meji resne nemire. Avstrijci zbirajo po svojih ljudeh vse te podatke in jih bodo izkoristili proti nam. Meja je bila prej po maloštevilnem orožništvu bolje zastražena kot je sedaj, ko se za službo sploh nihče ne briga. Kdo je te-jnn kriv, ne bomo ugotavljali; mislimo pa, da poveljnik spada k svojim ljudem, n« pa v mariborske hotele. Cemu vlada v niarenberškem področju red? G. okr. glavar se je obrnil že na vse strani, da doseže red na meji, a zaman. Danes se je ponovno odpeljal h komandi pogra-ničnih čet v Celje. Pozivamo vlado najodločneje, da takoj in z enem lenimi sredstvi vzpostavi red in pokliče krivce na odgovornost. Bilo bi umestno, Če bi se sedanji oddelki, ki so že preveč osovraženi pri ljudstvu, odpoklicali in nadomestili s stražniki, ki ne bodo tako brezmejno Škodovali ugledu In avtoriteti naše države v eksponiranlh obmejnih krajih.
umori takih učenjakov, kakor sta bila strokovnjak za državno pravo Lazarevsky in kemik Tihvinsktj, vpijejo v nebo! Kakor je potrdila sama sovjetska vlada, je bil prvi ustreljen radi tega, ker j« spisal predlog za reformo krajevne samouprave in ureditve denarnega prometa, dragi pa, ker je objavil v inozemskih listih poročilo o stanju ruske petrolejske industrije. Ta grozna umora že sama dokazujeta, kakšna nečlovečnost, ne priznavajoča nobenih pravic in pravnega reda, vlada sedaj v sovjetski Rusiji. Izpolnjujemo sedaj svojo sveto narodno in vsečloveško dolžnost, če sporočamo vsem tovarišem in celemu civiliziranemu svetu svoj protest proti temu morilskemu in podlemu režimu.*
Kongres ruskih uče-njakov y Pragi.
V	pondeljek je bil zaključen kongres raških učenjakov v Pragi. Udeležilo se ga je lepo število predstaviteHev ruske znanosti, ki žive v emigraciji. Ob sklepu kongresa je prebral prof. Metalnikov slavnostni protest, naslovljen na ves civilizirani svet, ki se glasi: .Kongres ruskih učenjakov, ki je danes končal v Pragi svoje delo. se obrača v imenu 400 učenjakov, razkropljenih po 16 državah, učenjakom vseh dežela in celega sveta ter jih prosi, naj dvignejo svoj glas proti eksistenčnim in delavnim pogojem, pod katerimi so prisiljeni živeti ruski učenjaki, ki jim samovoljni sovjetski režim od-jemlje najenostavnejše človeške pravice. 'Nikdar, pod nobenim režimom in v nobeni državi, niti v prejšnji Rusiji, niso bili duševni delavci, zlasti pa akademiki v položaju, ki bi bil gmotno tako težaven in moralno tako nevzdržljiv, kakor je današnji. Posebno vznemirjajoče in nevzdržljivo je to, da je odpravljena osebna nedotakljivost in da pri vsakem koraku groze prizadetim duševne muke in telesna prostost Usmrčen j* ali bolje:
Dr. LjndeTit Pivko:
Pesem dobrdvoljcev.
(Konec.)
Zavddil je zdaj še bolj rohnel nad svojimi avstrijskimi rojaki:
»Tega vam ne odpustim! Tako lepo smo vam zapeli, vas lepo pozdravili — vi, Cehi, pa mečete bombe? Vi niste Cehi, vi ste lopovi avstrijski. Nobenega rojaka ne poznam več, z nobenim Cehom ne bom imel več usmiljenja.*
Zmerjal jih je še dolgo in ga ni mogel pomiriti.
Prešteli smo se in se vračali pravilno če* Val Scura na rebro pod Col d’ Echele.
V	sosednih odsekih so jeli svetiti avstrijski reflektorji. Posamezni streli so se bliskali tupatam. Tudi globoko pod nami na dnu Frenzelske soteske je ' fronta oživela.
Obstali smo pri ležečem ogromnem deblu stare pinije, opazovali življenje v preplašeni avstrijski fronti. Počivali smo in — jeli zopet prepevati. Reflektor nas je iskal, toda zaman. Bil je preslab, da bi nas mogel kdo razločevati od senci
Notranja in zunanja
politika.
* Francija za mir. Angleško*ameriški žurnalisti so priredili na čsst francoskemu ministrskemu predsedniku Bri-andu v Parizu zajutrk. Na pozdravni govor predsednika novinarskega udru-ženja je odvrnil ministrski predsednik Briand, da gre na washingtonsko konferenco z namenom, da dokaže, da stremi francoska vlada v interesa Francije in vsega sveta za miroljubno politiko. Dokler bom stal jaz na Čelu vlade, se bom trudil, da utrdim in razširim mir, da tudi nemškemu narodu olajšamo, da si modernizira svojo državo in da se končno prilagodi končni ideji miru in lojalnemu pojmovanju elementarne pravičnosti med narodi, ki obstoja v tem, da podpisane zaveze spoštuje in izpolni. Na koncu svojega govora je izrazil upanje, da bo washingtonska konferenca ustregla željam vsega sveta, da se utrdi in izpopolni svetovni mir.
* Pašlč v Parizu. Ministrski predsednik Pašič je nameraval prvotno že
18,	t. m. odpotovati iz Pariza, vendar pa je moral svoj odhod z ozirom na to, da je med Italijo, Francijo in Anglijo v albanskem vprašanju in razmejitvi med Albanijo in Jugoslavijo dosežen sporazum, preložiti. Potrebno je, da ostane sedaj, ko se razpravlja o tem vprašanja, Še v Parizu. Vsebina sporazuma glede Albanije še ni znana. Vlada je obvestila ministrskega predsednika, da je z ozirom na notranji položaj njegova prisotnost v Beogradu nujno potrebna.
* Angleška politika In kapitalizem. Kakor javlja pariško novinstvo, je dobila neka angleška družba od albanske vlade tobačni monopol za Albanijo. Sestavila bo akcijsko družbo z glavnico 50 mil. liber šterlingov, polovica delnic ostane v angleških rokah. Ista družba bo imela izključno pravico do dobave telefonskega in brzojavnega materijala. Družba bo osnovala banke, podobno avstroperzijski banki, ki bo posredovala med angleškim trgom in Albanijo. Neka druga angleška družba je dobila koncesijo za preiskovanje petrolejskih vrelcev v Albaniji.
* Italija se hvali z narodno pravičnostjo. Italijanski generalni konzulat javlja službeno: Nasprotno vestem, ki so jih objavili neka-
teri časopisi, da je italijanska vlada preprečila otvoritev hrvatskih in slovenskih šol v Julijski Benečiji, objavlja kraljevo italijansko poslaništvo v Beogradu, da je v Trstu, v Istri in v goriški okolici otvorjenih 307 slovenskih in 84 hrvatskih šol, ki redno funkcijonirajo.
* Avstrljsko-madžarska pogajanja
o	Burskem. S sklepom odbora za zunanje zadeve je avstrijska narodna skupščina priznala beneški sporazum kot okvir za nadaljna pogajanja z Madžarsko. Kancelar dr. Schober je pooblaščen, da vodi nadaljna pogajanja, ki se bodo bržkone pričela že prihodnji teden. Pred tem pa se bo dr. Schober sestal z dr. BeneŠom v Znojmu ali v Budjejevicah. Merodajni krogi upajo, da bo tndi Madžarska pristala na daljna pogajanja.
* Se vedno Gornja Slezija. Inicija tivo za aadaljno reševanje gornješlezi skega vprašanja je prevzel ministrsk predsednik Briand. Govori se, da bo stavila francoska vlada nov kompromisni predlog. Angleška vlada se je v zadnjem času zelo približala francoskemu stališču, na drugi strani pa je tudi Francija modificirala svoje stališče. Kompromisn predlog francoske vlade še ni definitivno formuliran ter stremi v glavnem za tem, da se ženevski sklep istočasno sporoči nemški in poljski vladf. Glede gospodarskih konvencij naj se prepusti obema narodoma na prosto voljo, da se o tem med seboj sporazumeta. Končno pa na
o	tem odloči konferenca veleposlanikov.
* Napeto stanje med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Med Anglijo in sovjetsko Rusijo vlada precej neodkrito-srčno razmerje, čemur *e ni čuditi, če uvažimo, da ima sovjetska vlada pre< očmi samo komunistično propagando angleška pa kapitalistično izkoriščanje.
V	javnosti se pojavlja vedno več nezadovoljstva nad tem umetnim, čisto kori-stolovnim prijateljstvom. Pred par dnevi je angleški trgovski minister Horne iz javil, da trgovina z Rusijo ne ilspeva. »Naš načrt se je izjalovil deloma rac lakote, ki vlada v Rusiji, deloma pa zato, ker so boljševiki rajši razmetavali svoje zlato za propagando, kakor da bi plačali blago, ki smo ga mi odpošiljali*. Sovjetski zastopnik v Londonu Krasin pa je te dni v nekem govora ostro napada zaveznike, češ, zapadne države hočejo zlorabiti glad na Ruskem za svoje politične namene. Angleško novinstvo s
Timesom" na čelu piše o odpovedi trgovinske pogodbe s sovjetsko vlado. .Times* pravi: „Cemn je vlada ponižala angleško ime, pogajajoč se s teroristično in internacijonalno orgauizacijo, dasiravno je dobro vedela, kaj je boljševizem? In čemu podaljšuje veljavnost pogodbe, o kateri ve, da je brezplodna. V Londonu se nahaja stalna sovjetska delegacija baje zaradi trgovskih stikov. Toda trgovinski stiki so bajka, dočim je propaganda resničnost. Boljševiki' hočejo visoki kredit, istočasno pa III. internacionala, podprta z boljšeriškim zlatom še nadalje podkopava temelje, na katerih sloni vsaki kredit!
* Konferenca v Portorose. Dne 24. oktobra se vrši v Portorose konferenca nasledstvenih držav bivSe Avstro-Ogrske. Te konference se bodo udeležili
tudi zastopniki velesil. S sklicanjem koiv ference v Portorose upa Italija Cim boi zmanjšati upliv male antante in ustvariti v Italiji nekak eentrum, kjer se boda reševala vsa srednjeevropska vprašanja.
v redkem gozdiču. Avstrijski šrapnel je zablodil daleč preko nas na desno, drugi še dalje. Dali smo črnogorsko »Onam onamo" in za njo Se enkrat Češko »Kje dom je moj.,
Oživelo _ je zopet med poslušalci avstrijskimi branitelji pri Stoccareddu. Oni, ki so pred 10 minutami še streljali na neznanega nasprotnika, poslušajo zopet, poslušajo mirno, morebiti bi radi zapeli z nami. Noben strel ne moti več krasote slavnostnega trenotka.
.Na svidenje Jutri! »Lahko noč!* smo jim klicali in šli polagoma navzgor na svoje oporišče. Opravili smo za danes. Zadovoljni smo bili z uspehom, dasi smo se nadejali mirnejšega poteka akcije.
Ob 2. uri po polnoči smo dospeli na svoj vrh. Na »slovanskem oporišču* je čakalo več Častnikov III. bataljona 33. laškega polka, ki so opazovali naš napad na Stoccareddo in poslušali n«še pesmi. Ta način vojskovanja jim je bil povsem nov. Slišali so vse jako dobro, )ilo je baje tako lepo!
»Kdo je tam?* nas je ustavila naša
astna straža pred oporiščem, ko smo se približali.
»Cento!*
Cento (laSki-sto) je bila parola legionarske čete vse dni, dokler smo vršili službo v tem odseku. Ceta je štela namreč 100 mož. Izbrali smo si to jesedo, ker si jo je vsakdo lahko pom nil in ker so nas tako z lahkoto spo znavali Lahi in Francozi.
Poročali smo o akciji in meštvo je Slo spat. ■—
Pravi uspeh naših pesmi se }e pokazal šele drugi dan, v naslednjih dneh.
V 12. avstrijskem polku se je takoj raznesla vest, da so legionarji tu. Iz Rusije? Iz Amerike? Vseeno, tukaj so, avili so se. In pričeli so se tajni a burni razgovori med zavednimi Češkimi vojaki, ki so obžalovali neprevidnost posadke v Stoccareddu. Kaj sedaj?
V nedeljo 31. marca zarano, smo še spali vsi v »slovanskem,oporišču" razen jutranjih straž. To je preskočil prvi Avstrijec ograjo pri Stoccareddu. Bilo je jasno videti, kako se je razgovarjal še s svojimi tovariši, nato se je pa spustil v tek do razriti poti, ki vodi gor k nam,
Zanimivosti.
Poštnina vRtisi}!.—Dobrosrčna Italija* Moderna mumija. — Čudna oporok*-
Znano je, da v sovjetski Rusiji ni bilo nobene poštnine. Pisma in poštne pP‘ šiljke so se brezplačno odpošiljale m pravljale. Toda temu so sedaj napravili konec ter uvedli poštnino, kakor tu® drugod po svetu obstoja. Poštnina^ zn®* za pismo do 15 gramov 500 rubljev, »* odprto dopisnico pa 200 rubljev. Z* frankiranje pisem izdavajo znamke carske dobe po 1 do SO kopejk, rač,,na' jof za 1 kopejko t rubelj.
.	#. .v	.
Italijanska vlada je ponudila ob?'M* na južnem Tirolskem, da jim da koviBO za nove zvonove, katere jim je pobr*1* bivša Avstrija in iz njih vlivala topo**1 To bi bilo čisto lepo in prav. Toda tl*”* je obenem zahtevala, da mora vsak l! te kovine vlit zvon nositi napi« — a!*T°| spev Italiji. Razume se, da so v*e velikodušno ponudbo odklonil®-
Na Long Islandu so našli dels^ * pesku zakopano mumijo Indijanke *-P^ ruskem načinu odrezanimi lasi. Stroko^ njaki sodijo, da spada najdena munnjj v dobo 2000 let pr. Kr. r. Njena se niti najmanj ne razlikuj« od , našnjih lepotic. Celo lase ima pristrižen _ po današnji modi. Torej so bili Indija*^ že 2000 let pred Kristusom tako mod**1’1 kot smo mi še le 2000 let po Krista*
• *
Nemec Viljem Waldeyar je ddlo$ * svoji oporoki svojo glavo, mozeg in kosti anatomskemu inštitutu v On je namreč mnenja, da mora iztržiti anatomično raziskavo sam® telesih znamenitih ljudi.	^
Dnevna kronika*
— Desetdnevni dopust flfltelje#: Ministrstvo prosvete je dovolilo 10 do*v®‘ dopust onim učiteljem, ki s« udel«*8 kongresa jugoslovenskega učitelj**#* »druženja dne 8. in 9. novembra t. !• Zagrebu.	;
— Odprava prevozne takse. nančno ministrstvo je sprejelo predlo*1 da se ukine prevozna taksa za petrolej in sladkor, kot najpotrebneJJ® življenske potrebščine j za to pa se a v«0 dvojna faksa za razkošne predmete. .
— Prvi metropolit Dalmacije« činski svet mesta Splita je zahteval. se proglasi splitska cerkev kot metrop^ litanska cerkev za Dalmacijo. OWfle”! je občinski svet izrekel željo, da se * prvega metropolita Imenaje kotorske?* škofa Frana Ucellinija.	'
—	Spomenik Mlloradu Draškovffl”
V	Beogradu se je pod predsedstvo® jatrijarha Dimitrije osnoval odbor. teremu je poverjena naloga, da popJJ dostojen spomenik pokojnemu Miloradu Draškoviču, ki je padel v s!u*° domovine, zadet od morilčeve krOg^J
v laško linijo. In tu je ustrelil nekdo * vrha Col del Rosso. Naš stražnik J videl, da se je sočasno s strelo® Pf!j vrgel avstrijski begunec in se več ganil. Francoski „chassenr* pri strojni puški, ta nesrečnež, j* JL pomeril kakor za šalo svoje nosno precizno orožje in stavil s tovarišem, da pogodi »boša* l). I? K godil ga je na dober kilometer slučajno morebiti, a dobro.
Poslali smo ponj. Podporočnik houtek je vodil posebno patruljo IB močnejša naša dečka, Valter in Mati*? j sta prinesla krvavečega Avstrijca n* 0 ■*' Echele.
Imenoval se je František Z& bil je od 10. čete III. batalj. 12- sjf ,0 polka. Imel nam je povedati, da Pria \
>) Značilno je za miSljanie tej,'* tr»oco*\% vojaka,. id le naziral vse Mles boche»“- **-. pi nosilo nemško ali avstrijsko uniformo, <?a	j«
dal dopovedali. ItakJen popre8#k jo storil, *er ^ streljal na poedinca. neoboroženo^ b*^al\^nie, je ie s tem pokazal sroie piot.mem*ko mi«!®*'L, da je ubežal iz avstrijske tiniie. Na dokai°v® da .je Cehoslovak nekaj drugega ko tm* mignil z ramo, iti, lo je bil ,boohe“. k®1 ltfj avstrijsko uniformo. „Mi no fiozniuno Tojshijcmo.* („nou* faisona 1»
' — Kmetijski inšpektorat. V mini* Kritvu iz poijedalstva 5n vode se ude* 'ui<i pravilnik" o razdelitvi države na KOJčtijske inšpektorate. Na ta način se ™ pospešila administrativna funkcij« in tia predele poljedelstva.
— Bogoslovje češkoslovaške cer-t. ^ Piomuca poročajo, da bo tam wyot}en prvi bogoslovni seminar češko* . '‘0vaške ceikve.
•- B.acfl osepnfe odkrit. \z Santiago
Chflle prihaja vest, da je tamešnji >akterifologr Astra odkril bacil osepoic. Maherja, ki jo je izvedel v bolnikovi *P-ij je pokazala zadovoljiv uspeh, v — Odgoditev vpoklica kmečkih ?*ckrutov. Iz Beograda se poroča: M> iiiatiski svet jo odobril, da se letošnji .poziv rekrutov-zemljoradnikor odgodi na Prihodnjo jesen.
— Dar. G. dr. Kimovec je daroval H	v	Rušah iz poravnave Hab.-
'7Kr’°- K 500 —. Denar je bil izročen
■	v°lskennj vodstvu v KuSali.
j Griža v Laporju. Ker prhnanj-'uie zdrave pitne vode, razsaja v Laporju j-adnji čas huda griža, na kateri je obo-®<o 7se p0in0 jn jj]t je nekaj tudi
28 umrlo.
in c sta ne oškodovana
za edini d,-
Y	" Stavka krojačev v Ljubljani.
pondeljek ko pričeli v Ljubljani -stav-^ aU trojaski pomočniki. Kakor dozna-aniQ, zahtevajo 25 odstotno povišanje
Razpis raznih del. Z rokom do J!:*11" so razpisana razna adaptacijska "l.Pri okrajnem sodišču v Bre&ican, (;t u na Vranskem, kmetijski šoli na Ve1^’ V mc*^‘ kaznilnici v Mariboru ter ®*hi gimnaziji v Norem mestu. Pofae-'a daje oddelek IV b gradbene direkcije le, , ^bljani, gradbeno vodstvo v Brežicah, v.1 °krožnagradbena sekcija Maribor in ^■°?o mesto
S. P. D. podružnica Maribor pri-0, 1 v soboto in v nedeljo 22. in 23. tm. paritveni izlet v mariborsko kočo na ž 'orje. Podružnica je že prevzela kočo vsem inventarjem ter je tudi že nastavila '0v° oskrbnico gospo Tomažič iz Kranjske Koča je preskrbljena z vsemi jedili zboruj, pijačo. Za fino kuhinjo jamči kuharica. Krasna jesenska na-(}J? s svojo pestro gozdno barvitostjo,
■ razgled od koče na prostrana polja _ itopresijauai najlepših barv, gozdna r ezija, kličejo planince ter prijatelje na-*»e: padite, pridite v prekrasno naravo! 15*1 od južni konec dravskega mostu ob
■	m 18. uri.
,|9	h DolgOŠ. O lovišču dr. Mrav-
iiik-0	0 sedanjem upravitelju dr. Kup-
il u> bi se dalo še veliko pdvedati; ta ovek. strelja namreč vsak dan, tako da lw° v«s revir popolnoma uničil, to pa iz ftašCr	■	,
jiascevanja, ker mu občina ni hptela kVa podaljšati na podlagi starega za-1#m? ^nih 800, K. Za lovišče bi občinr to dobila sedaj 5 —10 tisoč kron
_________________    t-	_
Pa za prazen revir ne bo več dobila
^ I..J ]-	___UlLl!U'i Ui-iU!..
za njim, takorekoč vsa posadka ^sek# Stoccareddo. Slišali so naše slf^niH so, da zapuste avstrijsko oil! i? in s* pridružijo nam, borcem zn ■Roditev svojega naroda. .Naslednjega jutra so zapustili Za-Jelkovi tovariši avstrijsko črto. Naj-,3 je tekel eden, za njim je prihajala a skupina ostalih, 10 mož.
m, ?* polk ni in,el več obst8nt« v ***”
stv« fronte. Avstrijsko vojno povelj-v, . 8a je potegnilo iz fronte. Premeta-p8Qf nezanesljivih slovanskih polkov je prijet avst”iskemu Povc'lstvn strašno
*	* ’* '
♦
6r Vel.ik6 so bile posledice pesmi do-Vrt^icev. Citali smo kmalu nato n«-dem? n c^nek publicista Achilla Bene-jaten - ,no!l!a> ki nikakor ni bil naš pri-tiaui ’ !n sic«r v listu, ki ni bil Slovanom v »Giornale d’Italia‘3. maja o članek o krasoti slovanskih pesmi, \r .akciji legionarjev 28. marca. ar>rii /inis!{e*n kongresu začetkom J 918 je izpregovoril ministrski jarm? • ** Ortando k zastopnikom pod-avstrijskih narodov o tej čehno" a'<c*ji? ki i« podprla zahtevo Or-rnr,-OV3^'li lastopnikov, naj sc dovoli
Zat*80'18	,eK'ie v daliji.
^Omi gle pesm' dobrovoljcev časten v zgodovini narodnega osv
h odele. - ki bi ya lahko imela. Ta ultra-germanska qo:-.pocl«, ki' je plačala za lo-vi«r^» 800 K. bo dobila letos krog J00 zajcev, 100 fazanov in par sto jerebic in vse to vi. — 800 K. Cbopi kmetje pa
i	morajo plačevati za' kg konjake mrhdvimi i 4 — y k.
— Na državni dvorazredni trgov-
i	skl šoli v Ljubljani se-otvori dne 4. no-j vembra 192! ob 14. uri Z a d r u ž n a (gola. Vpisovanje se vrši dne y. novembra od 15. do 17. ure. Pogoj za sprejem je dopolnjeno Iti. leto starosti .in dovršena ljudska šola. Vstopnine in šolnine ne plačajo udeležniki nobene. Sola bo trajala do 11. aprila 1922.
•	Fantovska bitka v Podv inčih pri Ptuju. Med fanti občine Zabovci in Podvinci vlada že staro sovraštvo, ki je rodilo že nebroj pretepov. Ker so pri zadnjem pretepu zmagali fantje iz Podvincevv so se v. soboto zvečer hoteli fantje v/. Zahov-jev rad njimi maščevati. Oborožili * o ,se s puškami in z drugim orožjem ter odšli v Podvince, kjer so po vasi strašno ra/ • sajali in streljali. Podvinški fantie so se po prvem presenečenju postavili v hran in tako je prišlo do pravcate bitke pri kateri sta obležala dva mrtva, eden iz Podvincev in eden iz Žabovcev, katerega so ustrelili lastni tovariši od zadaj v srce. Orožništvo je te vojščake aretiralo in spravilo v zapore v Ptuj.
—- Kaj je res ? Z dežele nam pišejo, da napada „S!ovemki Gospodar" po njegovih znanih ,,krščanskihk metodah ministra Puclja ter ga opisuje ko( krivcu vsega slabega, karkoli se zgodi v naši državi. On je zakrivil draginjo, on je zakrivil, da se bodo zidale nove kasarne itd. Na drugi strani pa pravi »Gospodar'1. da ministra Puclja v Beogradu nihče ne upošteva, da se gospodje v Beogradu še ne zmenijo ne zanj in ga niti ne poslušajo. Človek z zdravo in normalno pametjo, to dvoje ne gre skupaj. Ge je gospod minister Pucelj rea kriv vsega zla, potem mora imeti prav veliko besedo v Beogradu, če ga pa nihče ne posluša, potem pa ne more biti kriv nobene slabe stvari, ki jo za-grese v Beogradu. Kaj je torej res? O-boje ne more biti. Je sicer res, da so nekateri klerikalci, ki srkajo svojo duševno hrano iz „ Slovenskega Gospodarja« do skrajnosti omejeni, toda vsi pa vendar niso tako neumni, da bi mirno požrli take gluposti.
— Krščansko hujskanje k zločinstvu. V zadnjem času se pri nas na deželi dogaja vse polno zločinov, pobojev itd. Človeku se zdi čHdno, kdo seje med naše nekdaj mimo prebivalstvo toliko podivjanosti. Ce pa čitamo klerikalne mariborske liste, se nam to ne zdi nič več čudno, saj Jih ti listi, ki pravijo, da so krščanski in katoliški, naravnost pozivajo na zločine. »Straža" je svojčas pisala, naj njeni pristaši s kamenjem in s koli naženejo Sokole, če bi prišli k njim, »Slovenski Gospodar“ pa pravi v zadnji številki dobesedno: „Ce se zopet kateri (samostojnež namreč) teh ljudi pojavi, naženite ga z bičem!" Ce je tako hujskanje preprostega in neukega ljudstva krščansko, katoliščo in pošteno, naj presodi vsak sam. Mi mislimo, da bi se moralo tako zapeljevanje ljudi k zločinstvu in podivjanosti kaznovati.
— Obsodba plačanega obrekovalca.
V	beograjskem »Balkanu" je pred nekaj časa neki železniški uradnik iz Banata, Stevan Pavlovič, nesramno napadal ministra Sr. Pribičevtfa, kar je s posebnim veselj«m pograbilo seveda tudi naše klerikalno časopisje. Min. Pribičevtf pa je proti obrekovalcu vložil tožbo t*r se je vršila r torek pred beograjskim sodiščem tozadevna razprava, Id je ugotovila, da' ie bil Pavlovič podkupljen ter da so vsa njegova očitanja naprani ministru — zlagana. O tem se je uveril tudi sama njegov branitelj dr. Kostič ter zapustil razpravno dvorano že sredi razprave. Pavlovič je bil obsojen na 6 mesecev zapora, 1000 Din. globe ter na poravnavo vseh sodbenih stroškov. Kaj poreče k temu naša »Straža*?
— Naši volakl v Srbiji. Ko smo bili še pod Avstrijo, nismo nikoli čitali v nobenem našem klerikalnem listu, da bi se zavzemal za naš« fante — vojake.
‘Ko smo umirali med vojno od gladu ’ id mraza, zanemarjeni in ušivi, tedaj »i ■bilo nikjer pri 2E* klerikalcih za nas
niti koščka krščanskega usmiljenja. Sedaj pa posvečajo našim fantom — vojakom v Srbiji ti listi kar cele kolone jokavega sožalja, ki ni nič drugega nego podla hinavščina. Ker jim pride vse prav, samo da hujskajo proti Srbom, pograbijajo seveda z veseljem tudi vsako neupravičeno pritožbo boljševiško navdahnjenih fantalinov, ki jim ne ljubi služiti vojake. Toda služiti vojake danes v mirti, je vse nekaj drugega, kakor Da v vojni. Kaj bi bili rekli ti, če bi morali res pretrpeti mi pod. Avstrijo? Ce bi bili kdaj pretrpeli gg. fajmošfri, ki po tm! ujejo danes'te nezadovoljneže tudi vse to gorje, potem bi morda imeli tudi oni malo več pojmovanja o vojaštvu in ne bi pisali takih neslanih neufnnosti. kakor jih pišejo sedaj. Bivši vojak.
—	Zime ne bo več! ,Petit Parisien” prinaša poročilo o razkritjih astronoma Mariota, po katerih so se izvršile v svetovju velike kozmične izpremembe, ki so povzročile, da dobiva solnce večjo toploto. Po njegovih izjavah mi v srednji Evropi sploh ne bomo imeli več hudih zim: temperatura se je jako dvignila in bo prihodnje poletje še bolj vroče, kakor je bilo letošnje. To je sicer malo neverjetno, toda ako pomislimo na te tople dneve, ki jih imamo sedaj koncem oktobra in na dejstvo, da imajo v Dalmaciji te dni 36°, moramo Mariotu skoro verovati.
Ljudska knjižnica
Narodni dom, \. nad*tr.
posluje ob nedeljah od‘/„10.—-l/til. ure in ob četrtkih od	—Vs^- ure
Mariborske vesti.
Maribor, 21. oktobru.
m Nagla vožnja z avtomobilom.
Ze mnogokrat smo slišali pritožbe o prehitri vožnji avtomobilov, ki ogrožajo pasnnte. Med te neprevidneže spada tudi gosp. major Calma, italijanski član razmejitvene komisije, S svojim avtomobilom vihra po ulicah kakor kje po italijanskih ravninah. Mislimo, da bi se tudi tega gospoda smelo opozoriti, da obstojajo pri nas predpisi, ki to prepovedujejo.
m Pretep. Gostilničar A. N. in trgovec A. U. sta precej bojevite narave. Letošnja dobra kapljica pa jima je kri tako pogrela, da sta se včtraj zvečer nekaj časa v Vetrinjski ulici prerekala, končno pa sta se v okrepitev svojih besed tildi dejansko pograbila in premikastila. Konec je napravila roka javne varnosti, ki ju je odvedla na policijo.
m Klub jugoslov. rez. častnikov v Maribor« vabi vse člane in prijatelje kluba na sestanek, ki se Trši v pondeljek dne 24. tm. ob 20. uri v Narodnem domu. Ker se bo na tem sestanku med drugim poročalo tudi o povišanju čina m o nabavnih prispevkih, pričakuje klub, da se člani polnoštevilno udeleže sestanka. Za odbor: Mravljak.
m Za mariborskega Sokola sta darovala g. Ivan in Marija Kravos ob priliki 20-letnice svoje poroke 500 K. Vrlima darovalcema srčna hvala in na mnoga leta!
m Plesni zavod Pečnik otvarjadne 24. t. m. ob 20. uri v dvorani za skušnje v Narodnem gledališču svoje vsakoletne plesne učne kurze za začetnike in nezačetnike ter za otroke. Prijave se sprejemajo v Krekovi ul. št. 8. Več v današnjem oglasu. .
m Amanovo gostovanje v Mariboru. V sodoto, dne 22. in v nedeljo, dne 23. okt. ob 20. (8.) uri gostuje v Gambrinovi dvorani sloviti mednarodni umetnik Amano s svojimi interpretacijami in nedosegljivimi kreacijami. Iz jako obširnega sporeda je posneti, da utegneta biti oba večera jako zanimiva. Predprodaja vstopnic v trgovini s papirjem Zlata Brišnik, Slovenska ulica.
m Izgubil vrečo krompirja. Železničar Andrej Brezovnik, stanujoč v Mlinski ulici št. 26 je kupil v Limbušu par vreč krompirja. Možakar je najbrž pokušal tudi letošnji vinski pridalek ter je še le doma zapazil, da je med potom zgubil vrtčo, 60—70 kg krompirja. ’
ni Kavama »Jadran«. Drmvni karicert prve	salonskega	orkestra.	•
m Zahvala. Vodstvo IH. deške ]-■ u j. ske šole izreka s^osp. dr. Juritschu najsrčnejšo zahvalo za revnim uCenceir podarjenih 200 K.
m Velika kavarna. Danes zvečer koncert prvovrstne salonske podbe prof. Kubieka ‘	1253
% m
m umetnost.
x Praga — slovanski Pariz. Praga postaja vedno bolj kulturno središče Slovanstva. Na praških univerzah ne študirajo samo Cehi, ampak tudi dijaki vseli slovanskih zemelj. Kar se tiče gledališča, živi Praga intenzivneje, nrego katerakoli metropola zapada. Češka, glasba .je znana vsemu sretu, a o napredku pismenosti svedoči velikansko število časopisja, ki izhaja v Pragi. Kultivirajo^ vpodabljajoče umetnost, prireja Praga skoro vsak teden po eno kolektivno razstavo kakega velikega umetnika. Nedavno je bil* otvorjen« razstava Pavla Hooga, sedaj pa so v Budoltinumu izložena dela italijanskih mojstrov in obče kulturnih delav«*iT, tako, da se more i vso pravico trdih, da nastopa češka kultura svoj zlati vek.
x Uredništvo „Ljublj. Zvona" prevzame z novim letnikom peanik g. Fran Albrecht.
Narodno gledališče.
Dramatična šola Narodnega gledališča v Mariboru. Pouk dramatične
tse vrSi danes v petek, dne 21. tm.
19.	uri (ob 7. uri zvečer). — Vedatvo.
Šport
: Športniki s* ©posatjajo, d« je dat 21. in 22. tm. strogo prepovedane hoja na igrišču S. S. K. Maribor kakor tudi uporaba prostora m športne mhe, k*i se dopolnjujejo predpriprave m 4ihb-atletigni meting, ki sr« vrSi v •; mriMfe 2;!. t. m. od 10, ur« napsej. 'V : Svoboda: Mak. Prvenstvena tofcoaa. ki je bila od pododbora določana:a«r deljo ob 8. uri zjutraj *e vrii sporazumno z obema kluboma rib pot i5. uti popoldne na Rapidovam igrišča, nakar obiskovalca Športnih prireditev opozarjamo. Imenovana khiba si stojita prvjfc nasproti in ae pričakaj* iatoranahf igra. Sodil bo g. Franki. ■	’	••>	'
Kino.
Mestni kino. ,Gtnraa£i#, drama t ti činih se predvaja v petak, soboto, nedeljo in pondeljek.	/>■	,
I. mariborski bioskop. Danarin fttir,
v soboto se predvaja že IV. dd »Gospodarice sveta*, ,Kralj Makomba*. Iz »• mantične Azije se je prenesel razvoj te velikanske filmske igre v še romahttfaajSo Afriko. Pred gledalcem se razkrivajo v tem četrtem delu afriške pustinje in divje zamorske rase, običaji črncev in dvor njihovega kralja „črnega veličanstva'. Maud Gregardova potuje s svojim rmenim in belim prijateljem proti Ofirju, mestu, ki je bilo nekoč prestolica sabanske kraljice, da poišCe njene v ruševinah skrit« zaklade. Med potjo, ko beže čez jezero, kjer se solnčijo krokodili, zadane zamorska puščica dra. Kien-Lunga, toda ravno la beg in ta nesreča privede Maud na pravo sled — naravnost v Ofir. ■— V nedeljo in v pondeljek se ho predvajal V, del': »Ofir, mesto prošlostP. V tem petem delu bo Maud iskala in razkrila skrili zftklad.
Gospodarstvo.
g Dobava telefonskih kablov. Ministrstvo vojne in mornarice, inz. teh«, oddelek v Beogradu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sprejema do 15. novembra t. 1. 11. ure dopoldne ponudbe za dobavo 1000 kni poijskega telefonskega kabla. Predmfetni razpis e natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
tBKnoimanDnnDB
Podpirajte Jug. Matico 1
^□■□■oaoaaao«aaiaaiD»c»aa«aarm
Stran 4.'
;fXB'CTR:
mmbfTTs.^msbTfi^
£rne»t Eekstein:
Afrodita.
Roman, Preval: Hužan.
Pripoveduje sc tudi, 'da sc je Akontij že popolnoma potolažil ter zopet ,veselo dela in .v st v a rja po tiranovem tialosu, ter da baje ne misli .več na Kipido, temveč, da je celo zaprosil neko tamkajšnjo domačico. 'le vesti imajo gotovo namev, da vplivajo na Kipido. Haridim strogo pazi na njo. Pisem od Akontija sploh ne more dobiti ,vr roke, ker on vsako prej pregleda. Tudi on si prizadeva, da izpodrine Kipidino ljubezen do Akontija ter 'da jo čim prej poroči s Kononom. Od kvsch strani prinašajo Kip id; poročila o Akonti-jevi nezvestobi. Tudi Kipidina prijateljica l:ol;a, najbrž po naročilu Haridima jo -sku ša prepričati, da je njena ljubezen do A-k on ti ja nedostojna in brezupna in da mora že zaradi Mileta samega vzeti Konona, ki ..'c že .V; naprej izbran za firiiontovega naslednika. Pripovedovala ji je, tudi, da je slišala od očetovega prijatelja, ki je ravnokar prišel z lkarijc, da je Akontij že vse pripravil za sv.ojo žehitev s svojo izvoljenko. Kratko:'tukaj dela vse na to, da prepriča Kipido, 'da jo je Akontij že pozabil ter sili .v, njo, da se poroči s Kononom. Dosedaj je ,vse tozaclpvne predloge odločno zavračala, včeraj pa je 'že prosila, naj ji dovolijo še par tednov, odloka, da st premisli. Kaj to pomeni, pač ve .vsakdo, ki pozna svet. Zelo rad bi vedel ali je Akontij res na Ikariji. in koliko je sploh na tem resnice. Najbrž si je vse LO-le Konon izmislil. Rad bi prinesel Ki-pidi točno vest, IdasiraVno je to skoro nemogoče, ker jo je Haridim obdal s trojno stražo, a nikdo ne sme govoriti ž njo ,v,
, Haridimovi odsotnosti. Prosim bogove, •da te čuvajo in privedejo kmalu nazaj, [Zdravstvu?, gospodar! Klitifont.«
| To pismo je svečenika vznemirjalo. : Prej je lahko storil karkoli, da reši svo-'jega varovanca, a sedaj so mu bile veza-{ne roke. Če se niti Klitifont ne more pri-t bližati JCipidi, bi bilo tudi brezuspešno j poslati koga dmzega. Da bi Akontij sam j šel v, Milet, na to ni bilo niti misliti.
• Sklenil je, da potrpi in čaka, kako sc j bo star razvijala. Vendar pa si je mislil, J da ni dobro tako zapustiti Akontija uso-tdi; zalo se je odločil, da zaupa vse mo-idr eni u in izkušenemu Filostratu. Mogo-[če bo on našel izhod iz te zagate.
x
| Tri dni pozneje se je vršila na Filistra-'tovem dvoru .velika 'slavnost. Prireditve j na njegovem dvoru so povsod slovele. {Ni trpel one jonske mehkužnosti, tudi ne rbeotskega razkošja, temveč pravo idc-julno uživanje in zabavo. Dvorana jc bila j s cvetjem okrašena, nameščeni izvrstni j igralci in plesalke, pri vsem tem pa je izavzemala umetnost prvo mesto.
* Zabava je bila baš v, najlepšem teicu
«/»U UUO VI	‘V.m|
j ko je nenadno vstopil Ksimij in zaklical: | »Slavni vladar , ki nas ščitiš in branih, Ivi Miletu so se izkrcali morski rovaril in |napadli mesto!«	*
*	->Ni mogoče!« so vzklikali od vseli strani. ) »Pripoveduj, Ksimij! Odkod si to zve-j del?« ga je vprašal Filostrat.
’ »V celem pristanišču govore o tem. Enloh je s svojo Halaco priplul ponoči pod ozidje na vzhodni strani mesta, kjer je obala tako strma, da se je vedno mislilo, da se ni mogoče izkrcati. S pomočjo lestev je kakih trideset roparjev, preplezalo zid in vdrlo v, mesto. Predno so se
prestrašeni meščani zavedli, 'so vdrli roparji v Afroditino svetišče, oropali del cerkvenih zakladov, odnesli kip boginje. Predno je Haridifn zbral svoje vojake, so roparji že zopet odpluli.«
»A čemu jim bo kip?« je vprašal nek filozof iz Epira.
'Enioli je dobro preračunal,« je odgovoril Ksimij. »Ljudstvo smatra Afroditin kip za svojo najboljšo in najsvetejšo zaščito mesta. Prorokovano je, da zadene mesto velika nesreča, če ta kip izgine. Najbrž jo ta prvi napad še-le začetek. Rmioh računa na to prorokovanjc ter lipa. da sc mu bodo meščani, k so se vojskovanja že tako popolnoma odvadili, brez upora udali.«
»Nezaslišano!« jc vzkliknil Filestrat. »Ena sama ladja, in Milet, to veliko, bogato, mogočno mesto se je udalo! Seveda, oni žive brezbrižno, mehkužnost in plašljivost milečanskega poslanstva, ki je nameravalo v Korint, je drznega razbojnika le še ohrabrilo!«
»Zares, tako je gospodar! Pravijo, da je Enioh na čelu svojih roparjev preplašenemu svečeniku — nedostojnemu nasledniku našega častitljivega Melanipa
—	,\1 obraz zabrusil, da je napadel mesto samo za to, ker je brez vsakega boja premagal poslaniško ladjo. Če je Konon, nasprotnik Akontija, zares najel roparje za oni prvi napad, potem je njegovo izdajstvo rodilo čuden sad.«
»Bogovi so mogočni!« jc vzkliknil Filostrat. Med tem jc stopil !i Ksimiju suženj, in mu zašepelal na uho, da ga čaka pred vratmi njegov suženj Kerik, ki hoče ž njim govoriti.
»Zopet'nova vest!« je zaklical Ksitnij, zadovoljivo se smehljaje. »Naročil sem
Keriku, da mi takoj izporočl, ce bi prists* la v pristanišču kaka druga ladja iz Mus* ta.« ’	.	,
»Reci mu, naj vstopi!« je ssapovets/ Filostrat.
Kerik, fant kakih štirinajstih let, ‘i !o modrim pogledom, je vstopil v dvoia' no, se poklonil Vladarju ter ostalini stom, nato pa začel pripovedovati- ^ »Ravnokar je prispela v inislariisJ dvoveslarka z begunci iz Mileta. je padlo. Strašni Emioh jc z osm.uti mi obkolil mesto, premagal aihontovcj vojsko, vkoval geronte v železje ih V3® vso oblast ,v svoje roke. Iz vseh prihajajo razni nepridneži in lopovi, aj * nioh sprejema vse v svoio vojsko. tiran mesta Mileta zapoveduje mest*1' nom: naložil jim je, da predajo vse ero* žje in petino svojega premoženja^ -a0^ se pokori, »sc mu ne zgodi nič.	|
pa so se protivili, a takoj jih je dal čiti in na to ubiti. Njihove ddmovc sv oropali potem pa zažgali. Arhont par^ dim se je s petdesetimi vojaki zapri _ svoj dvor in se tam utrdil. Pri njem je ‘ di nekaj gernosičanskih vojakov. Njs" , dvor jc trdno zgrajen in par dni se lahko uspešno branil. Konon, ki je hn Haridiirfom prvi med plemiči, je takoj P begnil. Tudi prebivalstvo beži »a v , strani: nekateri z ladjami na morje, <» gi z vozom po suhem. Ko sem hitel sei kaj, da vam to javim, sc je videla druga ladja, o kateri sc tudi misli, da P ■ haja iz Mileta. Med tem je že gotovo v spela v pristanišče. Če ini dovoliŠ S spodar, grem nazaj pogledat.« ■ (Dalje prihodnjič)
Glavni urednik: R a d 1 v o 1 Rehar-Odgovorni urednik: R n d o 1 f O z i
Mala oznanila.
Enonadstropna hiša v sr«-«ti»i m*»S» s ituioTaoi«« iu t*g«vnto n« prodaj. Vpraia s« Pr«!na «1h«	4 pri go-
spo&irja	5-1649
U)ftMMC(l<a) se takoj •prajm6 Vlad. VJa^icftrtoffMftrosposka «He* 23	3-1653
<4wie *» v»<il»r*tvo in ti-turstro s« sprajm*
Zrioski-ft-^-G	5-1(358
Proda a« krasi« !«pra»» m trjro»iBo. VpraJa« ttro^rorr.ioav » wliea 13/11 levo.	10(12
Dne 3. oktobra 1931 je izgini1 pes Tolčje pfumt « lnesecsv »tar že preč*)' rslik i lepo p o kiin ru stoječimi nš«si raT-mm repoiu ter sliši na ime Kdor sporoči kje se nahaja, dobi 400 K nagrade pri PeU-r Zorko posestnik v Pekrah pri Mariboru, 1K61
Kupi se Vor.a- mlekarica. Po. rmdbe' na npj-arniStvo ,Tabora “	5-16ti0
Kontorfstirtja IšSe službo poti Sifiro ,'l akoj'1	1662
Sazglis.
'VOZNI REH
l«S«o	v hraUjevinl Srfeov, Hrvatov $lov«ns<3v» I
VsEgavsn osS SunSja
@3. kol.~UubliaBw gl. k&l—'ftrsti
Os. •išISIS	Os. 35 j 40	Meš. 801	BrzvI, 3	Brzvl. 7J507	47	O
fi-30	1015	12-49	13-58	14-14	16-50	22-10
6-03	10-47	13*43	J.	l	17-22	22-42
7-SO	12-12	16-17	13-12	15-28	18-5.1	o-io
S-13	12-55	IMG			19-34	0-68
10-41	14-55	O 5p O	.17-01	•	21-40	3-0«
.	23-40		21-55	•		12-23
im	• : J	•	•	16-01	•	•
(j Maribor gl. tol,K . a-«# Pfagcrsfeo X . . . Celje 2 . . . * . Zidanimost X .	.
Ljubiiaua gl. kol. X
TrstJ< .................
y Zagreb jtiž. kol. . .
Os. 42		Brzvl. 50S[8	BrztL 4
9-59	14-05	14 27	14-45
9-25	33 02		
7-58	10-45	13.03	13-27
7-00	0-40		
5-18	6-40	* '	11-35
•	•	•	
	•	10-30	.. . 1
us.
5131«
16-56
16-22
14-55
14-03
12-03
5-00
32-17
01-43
20*17
19-27
1735
16-13
i-ii
'los
1*43
23-5»
15-20
Dne .2, Boremljia 1S31 oU '•>. uri .dopoldne se hodu začet« raaprodajati z«uljiš<':a pok. zdravnika g. Feliksa Terk pri St. Barbari in sicer t U» skupinah. Nalan-čnajfe , pojasnila daje dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru in g. nadsv*tnik Ernest Ferk pri Sv. Barbari
1664
Maribor gia k©8.-~Qaras--Wiew1
1 Brz.	Os.	Os.	Os.
4	44|0‘2	.74	50(36
15-16	19-00	19-15	8-00
•		19-38	m
15-48	19-31		8*31
10-40	22-19	•	11-17
n-4o	(i-45	•	19-40
Maribor gl. kl.X
St. Ilj............
Spielfeld-StraB X (5raz gl.kol.S? .. V Vrten jtiž. kolX . .
id iz
S prod«}« vsak don n« Glavnem trgu eka-' pprtno drufttvo	1560
Matheis, Suppanz & 0®.
Homad po K. 2*80,
Msrais©r ge. 8noS.-PareiraBI®-6@Boves.
Os. « .	O*. <13-429	Os. 415						Os. 412	Os. «HM	Os. 4M-«13			
													
B-00	15-00	19-48	' •		•	-. •	Maribor gl. kol. . X	7-a7	12-25	20-45			
5-10	15-03	19-56	• '	*	i •	•	| Maribor kor. kol. . f	7-29	12-17	20-37			
e-r.3	16-44	21-38	•	•	•	*	7 Hravograd-MežaX . f	C-01	10-50	19-10			
	1/-28	2-2-16	- •	•	y •	' •	i Prevalje ..... S	5-31	10-04	18-05			
11-07	20-59	•	*		■ •	•	Klagentitrt gl, kol. X	: • ■	6-23	14-15	• *	•	; • ,
r
mr.
1 v;
M
			
Meribbs1 ©S. Es®Sa~-Plttl—Caftovee—Kotoribai
O«;
asi
DOf)
«•36
10-17
11-40
12-63
Os.
•m
1G-00
16-36
27-16
18-33
19-35
Os.
825
20-50
21*20
22-19
2U-37
y Maribor gl. kol. X, v Pragersko X . . , ttuj ..■•••■ Cakovcc X .■, y Kctoriba . . . , ,
Oblastveno konccsijouiranf mednarodni plesni | nčni zavod
PEČNIK
(pletiii učitelj na dekliškem zavodu .Vesna*, plesalec lukajšnjega slov. gledališča in bivši plesni učitelj na kr. višji vojni realki v Mariboru), asistentkinja gdč. Hedvika Pečnik otrori 2i. oktobra, ob 20. uri plesne tečaje za začetnike in tečaj za moderne plese. I.*te6aj: Vaise Patineurs, Češka Beseda, Manuett a la i-eine, Krakoviak. Salonsko kolo-, Pas d’Espagne, Qun-drille frau<;aUe. 11. tečaj: Boston, One eteep, Foxtrott, Jazz, JhMtny itd. po najmodernejšem načinu. Cene tc-iajev: Za celo sezijo o’(it) K. za dijake 800/ kroti. Otročji tečaji od 5 do 10. leta in 10. do 14. leta (Kalistenične vaje) Zasebni tečaji in posebne ure po dogovoru. Modemi plesi samo za odraslo. Vpisovanje dnevflO od 11. do 12. in od 16. do 17. ure v Krekovi ulici 8 pritličje	1665
53
Os.	Brsvl.	Os.	Os.	Brzvl.	Brzvl.
4-13 6-lti 6-46	7-47. 9*34	8-29 10 40 11-13	14-20 16-16 16-45	1801	17-25 19-12
06.
10-80
22-02
22-35
	::	:	Os.	Brztl.	j Os.
•	* Zidanimost X . . . J	832	9-57	12-01
•	Zapresič . * . . §	6-21	•	9-57
•	l Zagreb juž. kol. X . . J v - t	5-50	8-06	9-35
Pristopajte k Ju* goslovenski Matici,
Sr, d
o	o	o	o	CVS
*	£	»	&	^
Hrt ><£ »CO	IS
kSZ	JES	mSS	.SZ	tSf.
o	o	o	o	o
CSm &i	SSm	SSta	«vj	gn
_ O	.	.	SK	«K3
® SS	KZ	g-	O	S
£3!	m	*****	jr	m	Sw	52
o	S!	o	S?	^	ess,	«*»	_
«9	S3.	m	M	(»	>	(g
Qt»	CB	.SS	O	tmm	Ctf	S O
-J>rs| 8— o- tt- CL.IM oa Gu
'f
Lastnik in izdajatelj; Konzorcij ^fabor“ Tiska: Mariborska tiskarna d, d.
ai-n«*«
Brrrl.l Os.
18-52 16-4(1 18-18 21-05
d
ji