Gabriella Chmet je literarna ustvarjalka, ki živi in dela v Trstu, vanj pa se je preselila iz Istre / 13 Centru Gradina grozi krčenje prispevkov Zgodovinar Guido Crainz v svoji najnovejši publikaciji razkriva korenine današnje Italije / 12 Tržaška finančna straža prišla na sled razpečevalcem hašiša Primorski dnevnik SREDA, 2. DECEMBRA 2009 št. 285 (19.684) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Sestanek brez odvečnih slepomišenj SandorTence Sinočnji sestanek zastopnikov slovenske manjšine z deželnim odbornikom Molinarom je bil zelo konkreten in obenem odkrit. Vsi udeleženci imajo za seboj določeno politično »kilometrino« in vsi dobro poznajo obravnavana vprašanja. V takšni družbi bi slepomišenja izpadla kot odvečna in smešna. Pavšič in Štoka sta prišla na srečanje s seznamom štirih vprašanj: dodatni milijon evrov za manjšino, razdelitev prispevkov za leto 2010, sklad FJK za Slovence in negotova usoda čez-mejnega projekta Jezik-Lingua. Na tri vprašanja sta voditelja SKGZ in SSO dobila kolikor toliko zadovoljive odgovore, na eno pa ne. Molinaro se je obvezal, da bo predsednik Dežele Tondo vendarle uradno opozoril Ber-lusconijevo vlado na finančno stisko manjšine. Dežela je pripravljena spremeniti porazdelitev državnih prispevkov za prihodnje leto, ki je bila izdelana upoštevajoč krizo SSG in posledično »na koži« preostalih ustanov. In končno Molinaro zagotavlja, da projekt Jezik-Lingua, ki od blizu zanima tudi Benečijo, ne bo propadel. Negativni odgovor zadeva Sklad FJK za Slovence, ki bo vsaj polovico prihodnjega leta obstajal le na papirju in torej brez proračunskega kritja. Uspeh sestanka, kot pravilno ugotavljata deželna svetnika Gabrovec in Kocijančič, je odvisen od pričakovanj udeležencev. Spričo velikih problemov na tapeti so bila pričakovanja tokrat precej skromna, zato lahko srečanje ocenimo za tvorno. trst - Srečanje Slovencev z odbornikom Molinarom Dežela napoveduje korake za dodatni milijon manjšini Na obzorju nova porazdelitev prispevkov za leto 2010 TRST - Včeraj seja paritetnega odbora za slovensko manjšino Spoštovati 21. člen zaščitnega zakona Raziskava o slovenščini v javni upravi TRST - Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine bo opozoril krajevne uprave na potrebo po spoštovanju 21. člena zaščitnega zakona, kjer je govor tudi o predstavništvu manjšine v posveto- valnih telesih uprav, ki mora biti imenovano sporazumno s paritetnim odborom. Slednjega doslej še nobena krajevna uprava ni zaprosila za soglasje, zato je odbor samoiniciativno sprejel sklep o pisnem opozorilu. Med ostalimi sklepi, ki jih je odbor sprejel na včerajšnji seji v Trstu, je tudi razpis za izvedbo raziskave o izvajanju člena zakona, ki govori o rabi slovenščine v javni upravi. Na 2. strani TRST - Dežela bo posegla pri rimski vladi, naj, podobno kot lani, v začetku prihodnjega leta nameni slovenski manjšini dodatni milijon evrov prispevkov. Pristojno odborništvo je v zvezi s porazdelitvijo prispevkov za leto 2010 (brez morebitnega dodatnega milijona evrov) pripravljeno spremeniti razpredelnico, ki jo je poslalo v presojo posvetovalni komisiji za Slovence. To sta otipljiva rezultata si-nočnjega srečanja deželnega odbornika Roberta Molinara s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Što-ko ter z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Igorjem Gabrovcem. Na 3. strani Fincantieri dobil novo naročilo iz ZDA Na 4. strani Obračun »Furlaničeve« komisije za prozornost Na 7. strani Občina Trst: »Bandellijevci« ustanovili skupino Na 7. strani Karabinjerji predstavili koledar 2010 Na 8. strani V Tržiču alarm zaradi nuklearke Na 16. strani Goriška: v šolstvu tisoč delovnih mest manj Na 14. strani EU - Van Rompuy včeraj v Sloveniji in Italiji Z Lizbonsko pogodbo se začenja novo obdobje STOCKHOLM - Predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt je včeraj ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe poudaril, da se v EU s tem "začenja novo obdobje". Na spletni strani švedskega predsedstva je še zapisal, da je z novo pogodbo "EU opremljena za nove izzive". Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pa je Herman Van Rompuy tudi formalno prevzel položaj prvega stalnega predsednika Evropskega sveta. Van Rompuy je prvi dan svoje predsedovanja med drugim obiskal Slovenijo, kjer se je srečal s premierjem Borutom Pahorjem (na sliki), in Italijo. Na 2. in 18. strani ITALIJA - Politika Berlusconi in Fini pred obračunom? MILAN - »Berlusconi zamenjuje ljudsko podporo, ki jo gotovo ima in ki ga legitimira, da vlada, z nekakšno imuniteto v odnosih do katere koli druge nadzorne ali jamstvene oblasti.« Tako je povedal predsednik poslanske zbornice Gianfran-co Fini javnemu tožilcu iz Pescare Nicoli Trifuoggiju, ko se je z njim pogovarjal minulega 6. novembra med podeljevanjem Nagrade Borsellino v Pescari. Ob nevednosti sogovornikov je njune besede nekdo posnel, zvočni zapis pa je včeraj objavil dnevnik La Repubblica. Finijeve trditve so seveda izzvale kopico političnih komentarjev. Vodstvo Ljudstva svobode je zahtevalo od njega »pojasnila«. Na 6. strani ZDA - Predstavitev Obamova strategija za Afganistan NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je to noč ob 2. uri po srednjeevropskem času Američanom in zaveznikom predstavil svojo afganistansko strategijo, ki ne predvideva le povečanja števila vojakov, ampak tudi vizijo umika iz Afganistana in konec sedaj že osemletne vojne, v kateri je umrlo okoli 900 ameriških in 600 zavezniških vojakov. Oba-ma je imel govor v vojaški akademiji West Point v državi New York, o njem pa po sili razmer poročamo le na osnovi anticipacij. Na 18. strani Til Trg Cavour, 25 34074 - Tržič tel in fax 0481 791066 nasproti območja za pešce, v bližini večnadstropnega parkirišča 2 Sreda, 2. decembra 2009 ALPE-JADRAN / TRST - Paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine bo opozoril krajevne uprave Spoštovati 21. člen zaščite Člen določa predstavništvo manjšine v posvetovalnih telesih - Raziskava o rabi slovenščine v odnosu zjavno upravo Pozitivno mnenje o porazdelitvi sredstev krajevnim upravam in ustanovam - Januarja nadaljevanje avdicij o vidni dvojezičnosti Člani paritetnega odbora so bili soglasni pri skoraj vseh točkah dnevnega reda KROMA TRST - Institucionalni paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine bo vseh 32 občin, ki se nahajajo na seznamu uprav, kjer naj veljajo določila zaščitnega zakona št. 38 iz leta 2001, poleg tega pa še pokrajine Trst, Gorica in Videm ter deželo Furla-nijo-Julijsko krajino opozoril na potrebo po spoštovanju 21. člena zaščitnega zakona, kjer je govor o družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih vprašanjih in ki med drugim določa, da mora biti sporazumno s paritetnim odborom v pristojnih posvetovalnih organih zagotovljeno ustrezno predstavništvo slovenske manjšine. Tako je odbor soglasno sklenil na včerajšnji opoldanski seji, ki je tako kot prejšnje potekala na sedežu deželne vlade FJK v Trstu. Po besedah predsednika Bojana Bre-zigarja je odbor samoiniciativno sprožil to vprašanje. Minili sta namreč že dve leti od podpisa odloka predsednika republike Giorgia Napolitana, ki je uzakonil seznam 32 občin oz. delov občin, kjer naj se izvaja zaščitni zakon, doslej pa nobena krajevna uprava (niti »slovenske« občine) ni vprašala odbora za soglasje glede predstavništva v posvetovalnih organih. Od tod sklep o pisnem opozorilu v tem smislu, saj je zakon zelo jasen in ga je treba spoštovati. Pri tem bo paritetni odbor dal tudi okvirno navodilo, v katerem bo omenjene uprave opozoril, da deželni zakon za Slovence št. 26 iz leta 2007 določa, katere so reprezentativne organizacije slovenske manjšine. V 23. členu je tudi prehodno določilo, ki predvideva, da dokler se ne izpolnijo določeni pogoji, sta reprezentativni krovni organizaciji SKGZ in SSO. Odbor želi preveriti reprezentativnost ostalih organizacij, čeprav, kot je dejal Brezigar, ne bo izbiral imen. Na včerajšnji seji, na kateri so člani odbora dosegli soglasje pri skoraj vseh točkah dnevnega reda (razen pri eni, ko je predstavnik desnice Adriano Ritossa glasoval proti), pa predmet obravnave ni bil samo 21., ampak tudi 8. člen zaščitnega zakona, kjer je govor o rabi slovenščine v javni upravi oz. o pravici pripadnikov manjšine, da se v odnosih z javno upravo poslužujejo slovenskega jezika. Odbor je sklenil izdati razpis za izvedbo raziskave o izvajanju tega člena s strani krajevnih uprav. Razpis bi moral biti pripravljen v kratkem, potem bo objavljen v deželnem uradnem vestniku, od dneva objave dalje pa bodo imeli zainteresirani trideset dni časa, da se prijavijo. Vedno glede izvajanja 8. člena je paritetni odbor dal pozitivno mnenje o sklepu deželne vlade za porazdelitev državnih sredstev - gre za 2.169.573,08 evrov - krajevnim upravam in ustanovam. Odbor se bo prihodnjič sestal predvidoma januarja, ko bo nadaljeval z avdicijami o izvajanju vidne dvojezičnosti. Potem ko jih je svojčas opravil s predstavniki krajevnih uprav, bo odbor tokrat prisluhnil predstavnikom javnih ustanov oz. podjetij, ki delujejo na področju prevozov, pošte in prometa. Ivan Žerjal LJUBLJANA - Herman Van Rompuy pri Pahorju in Turku Predsednik EU v Ljubljani Pot je nadaljeval v Milan, kjer se je srečal s predsednikom italijanske vlade Berlusconijem LJUBLJANA - Premier Borut Pahor je včeraj po pogovoru s predsednikom EU Hermanom Van Rompuyem poudaril, da je danes, ko v veljavo stopa Lizbonska pogodba, pomemben dan v zgodovini Evrope. Van Rompuy, za katerega je bil včeraj prvi delovni dan, čeprav bo položaj uradno nastopil 1. januarja, pa je dejal, da ga bodo pri delu vodila načela »dialog, enotnost in ak-cija«.»To ni običajen dan, je zgodovinski dan,« je na novinarski konferenci ob obisku prvega stalnega predsednika Evropskega sveta poudaril Pahor. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Van Rompuy »absolutno kos« nalogi in da bo znal počasi počasi izgraditi novo evropsko institucijo. Zdi se mu tudi pomembno, da je na vrhu Evropskega sveta nekdo, ki ima občutek za socialni dialog in socialna vprašanja. .Pahor je pojasnil, da sta se na pogovorih skušala dogovoriti o vseh stvareh, ki so pomembne tako za njegovo kot tudi za delo predsednika Evropskega sveta. Razložil mu je, kje je Slovenija pripravlje- na pomagati in kje pričakuje določene stvari od EU. Kot glavne izzive, s katerimi se bo moral soočiti, pa je Van Rompuy omenil gospodarsko krizo in njen vpliv na delovna mesta, podnebno krizo, ki zahteva uspeh na podnebni konferenci v Koeben-havnu, energetske izzive in pričakovanja državljanov po socialni pravičnosti. Napovedal je še, da bo položaj 1. januarja prevzel »z navdušenjem in odločnostjo«, da bi zagotovil, da bo Evropski svet Evropi dal dodano vrednost. Van Rompuy je omenil tudi arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško, ki ga je označil za «zelo dober primer, kako reševati zadeve na evropski način». »To je dokaz političnega poguma in vodstva dveh premierov,« je poudaril. Kot je pojasnil, sporazum Hrvaški omogoča nadaljevanje pristopnih pogajanj, je pa tudi pomemben signal državam Zahodnega Balkana. Obenem je še dejal, da z veseljem pričakuje ratifikacijo sporazuma v obeh državah. Pahor je še pojasnil, da je kot kandidata za predsednika Evropskega sveta najprej podprl nekdanjega britanskega premiera Tonyja Blaira, ker se mu je zdelo pomembno, da ima Evropa na vrhu močno osebnost, ki bo dala moč položaju, ki ga zaseda. Ko se je izkazalo, da ima tedanji predsednik belgijske vlade Van Rompuy največjo podporo evropskih voditeljev, ga je podprl tudi sam. Novoimenovanega predsednika Evropskega sveta je zatem sprejel še predsednik republike Danilo Türk, ki mu je čestital ob imenovanju. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, sta sogovornika izmenjala mnenja o nekaterih temeljnih vprašanjih prihodnosti EU, ki bodo zahtevala čimbolj usklajeno delovanje vseh evropskih institucij in čim bolj vključujoč politični proces ob upoštevanju potreb vseh držav članic. Iz Ljubljane je Van Rompuy odšel v Milan, kjer se je srečal še s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem. (STA) PORTOROŽ - Slovenski zunanji minister spregovoril o odnosih s sosedami Žbogar: Z Italijo preveč odprtih vprašanj Kar zadeva Hrvaško, je arbitražni sporazum po njegovem edina možnost za rešitev mejnega spora - Problem izvajanja ADP - Minister tudi o Dimitriju Ruplu PORTOROŽ - Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je na pogovoru z ministrom za promet Patrickom Vlačičem v ponedeljek zvečer v Portorožu spregovoril o odnosih Slovenije s sosedami. Po Žbogarjevih besedah bi si morala Slovenija bolj prizadevati za sodelovanje in partnerske projekte s sosedskimi državami, kar bi morda olajšalo tudi reševanje ostalih odprtih vprašanj. Žbogar je vnovič poudaril, da je arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško v tem trenutku edina možnost za rešitev spora glede meje. Slovenija in Hrvaška sta po njegovih besedah v 18 letih namreč poskusili praktično vse možne rešitve razen arbitraže. Državi spora trenutno ne moreta rešiti z dvostranskim dogovorom, je poudaril minister. Edina rešitev je po njegovih besedah, da o vprašanju meje odloča tretja stran. Pač pa Žbogar ni izključil možnosti, da bi do dvostranskega dogovora lahko prišlo v prihodnosti, "če se bo vzdušje med državama popravilo". "Mislim, da je sporazum dobro napisan in da smo lahko zadovoljni," je dejal Žbogar, ki se je dotaknil tudi ozadja reševanja vprašanja meje. Kot je dejal, je imela Slovenija v preteklosti v odnosih do Hrvaške navado, da je "velikokrat grozila in se potem umaknila", na kar so bili navajeni tudi v EU. Ravno dejstvo, da je Slovenija decembra lani vztrajala pri rešitvi problema s Hrvaško, je po njegovem prineslo preobrat v razumevanju slovensko-hrvaškega vprašanja med državami članicami EU. Šef slovenske diplomacije je poleg tega spregovoril o odnosih Slovenije z ostalimi sosedami. Slovenija ima z Italijo preveč odprtih vprašanj, kar ni v redu, je poudaril. Med drugim je izpostavil financiranje slovenske manjšine in delovanje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, kot novo temo, ki "zelo zastruplja in bo verjetno še", pa vprašanje plinskega terminala. Kot je še opozoril, je še vedno "zamrznjena" odškodnina za zapuščeno imetje optantov, odprto pa ostaja tudi vprašanje vrnitve arhivov in umetniških del, ki so bila Sloveniji odtujena po drugi svetovni vojni. Glede fojb je Žbogar poudaril, da je Slovenija pričela s čiščenjem kraških jam, od Italije pa pričakuje v tem pogledu reciprociteto. Po njegovih besedah bo v prihodnje sicer potreben premislek, ali nas Italija sploh jemlje kot enakopravno sosedo ali ne. Glede odnosov s sosednjo Avstrijo je Žbogar opozoril na problem nasledstva Avstrijske državne pogodbe (ADP). Kot je pojasnil, bo potrebno v Sloveniji zaključiti razpravo, ali naj se nasledstvo tudi formalno uredi. Kot odprto vprašanje je minister izpostavil tudi izvajanje ADP, predvsem postavitev dvojezičnih ta- bel, glede česar Slovenija še čaka na predlog avstrijske vlade. Slovenska diplomacija se premalo ukvarja tudi s sosednjo Madžarsko, čeprav prestavlja za nas gospodarsko pomemben trg, je poudaril Žbogar. Kot možno obliko sodelovanja je predlagal odpiranje skupnih ambasad tam, kjer bi to koristilo gospodarstvu, kar bi za obe državi pomenilo nižje stroške. Slovenija lahko po Žbogarjevih besedah marsikaj stori tudi v zvezi z vključevanjem balkanskih držav, predvsem Bosne in Hercegovine, v zvezo Nato in EU. Slovenija bi si morala prizadevati za vključitev BiH v mednarodne organizacije, saj po 15 letih, odkar se je v BiH končala vojna, v EU ni entuziazma, da bi se z njo še ukvarjali, je poudaril. Žbogar je obenem okrcal delo Dimitrija Rupla na zunanjem ministru. Kot je dejal, je "takemu človeku težko najti ustrezno delo v zunanjem ministrstvu, posebej, če se tako ceni". Na ministrstvu po njegovih besedah tudi še vedno čakajo na oceno predsedovanja Slovenije EU, ki naj bi jo pripravil Rupel. Kot je ob tem še poudaril, sam ni konfliktna oseba in se konfliktom poskuša izogibati, vendar na ministrstvu ne bodo dopustili, da bi se podobni dogodki, kot je bila Ruplova nedavna novinarska konferenca, "ponavljali v nedogled". (STA) Samuel Žbogar jP^_ALPE-JADRAN_Sreda, 2. decembra 2009 3 TRST - Deželni odbornik Roberto Molinaro s predstavniki Slovencev Dežela bo v Rimu posegla za manjšino Na obzorju nova porazdelitev prispevkov Trenutno malo možnosti za financiranje sklada FJKza Slovence - Podpora čezmejnemu projektu Jezik-Lingua Udeleženci sinočnjega srečanja na deželnem odborništvu za kulturo, šolstvo in jezikovne skupnosti v Trstu KROMA RIM - Zunanji minister Franco Frattini »Italija močno podpira arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško« RIM - Italija močno podpira arbitražni sporazum o meji, ki sta ga sklenili vladi Slovenije in Hrvaške, je na včerajšnji novinarski konferenci za tuje dopisnike v Rimu dejal italijanski zunanji minister Franco Frattini. Kot je še dejal, se je odločitev EU, da se spor glede meje med državama ne internacionalizira, izkazala za pravilno. Dodal je, da sta slovenski premier Borut Pahor in njegova hrvaška kolegica Jadranka Kosor sprejela razumno, predvsem pa daljnovidno odločitev, da je ustanovitev nepristranskega mednarodnega arbitra najboljša pot za rešitev perečega vprašanja slovensko-hrvaške meje. Po besedah vodje italijanske diplomacije je sicer Slovenija zgleden primer države z območja bi- Minister Franco Frattini ANSA vše Jugoslavije, kako postati uspešna članica Evropske unije. »Prav dobra izkušnja s Slovenijo nam lahko pomaga prepričati vse tiste evropske voditelje, ki niso posebej naklonjeni začetku pristopnih pogajanj z novimi kandidatkami za vstop v EU,« je še menil Frat-tini. Italijanski zunanji minister veliko pričakuje tudi od konference na visoki ravni o Zahodnem Balkanu, ki naj bi potekala med španskim predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta. »S slovenskim kolegom Samuelom Žbogarjem sva se strinjala, da bi Slovenija pri organizaciji srečanja kot dobra poznavalka tega območja lahko igrala pomembno vlogo,« je še povedal. Frattini je sicer na novinarski konferenci orisal tudi aktivnosti italijanske diplomacije v letošnjem letu. (STA) KOPER - Kriminalisti ovadili 32-letno Kitajko Zasegli več kot pol milijona ponarejenih italijanskih srečk TRST - Dežela bo posegla pri rimski vladi naj, podobno kot lani, v začetku prihodnjega leta nameni slovenski manjšini dodatni milijon evrov prispevkov. Pristojno odborništvo je v zvezi s porazdelitvijo prispevkov za leto 2010 (brez morebitnega dodatnega milijona evrov) pripravljeno spremeniti razpredelnico, ki jo je poslalo v presojo posvetovalni komisiji za Slovence. To sta otipljiva rezultata sinoč-njega srečanja deželnega odbornika Roberta Molinara (pristojen je tudi za narodne manjšine) s predsednikoma SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko ter z deželnima svetnikoma Igorjem Kocijančičem in Igorjem Gabrovcem. Slednja sta bila organizatorja sestanka, ki bi se ga moral udeležiti tudi predsednik Dežele Ren-zo Tondo, a ga zaradi drugih obveznosti ni bilo. »Vse obveze, ki jih bo sprejel Molinaro, so tudi moje obveze,« je pred srečanjem dal vedeti predsednik. Deželna vlada bo posegla v Rimu Molinaro je obljubil, da bo Ton-do uradno opozoril osrednjo vlado na finančno stisko slovenske manjšine. V igri so tudi odnosi med Italijo in Slovenijo, je podčrtal odbornik. Očitno ni pozabil na vlogo zunanjega ministra Franca Frattinija, ki je na priporočilo Ljubljane v začetku tega leta najbrž odločilno pripomogel, da je Rim »vrnil« manjšini manjkajoči milijon evrov. Dežela računa, da se bo ta scenarij ponovil tudi letos, čeprav o tem ni nobenih zagotovil. SSG najbrž 500 in ne 700 tisoč evrov Odbornik je zadovoljen s potekom dogajanj v Slovenskem stalnem gledališču. Sprejeto rešitev za teater je označil kot uspeh sodelovanja med slovensko manjšino in tremi lokalnimi ustanovami (Dežela, Občina in Pokrajina Trst). Nakazana finančna rešitev za SSG bo najbrž omogočila drugačno porazdelitev državnih prispevkov 2010, ki je povzročila precej negodovanja med manjšinskimi ustanovami. Namesto napovednih 700 tisoč evrov naj bi gledališče dobilo 500 evrov iz proračuna zaščitnega zakona. Nakazuje se torej nova porazdelitev državnih prispevkov (brez morebitnega milijona evrov). Molinaro je Pavši-ču in Štoki dal razumeti, da Dežela pričakuje od manjšine predloge za novo notranjo organiziranost in torej za posledično bolj smotrno razdelitev prispevkov. To ni prvič, da deželna uprava to izpostavi. Trenutno malo možnosti za financiranje sklada Molinaro ni dal veliko upanj za Sklad FJK za Slovence, ki bo vsaj s finančnim zakonom 2010 ostal brez denarja. Ni pa izključil možnosti za njegovo financiranje, odvisno od proračunske situacije, ki je danes zelo slaba. Dežela je vsekakor v prejšnjih tednih dejansko »sprostila« vsa razpoložljiva državna in deželna sredstva za manjšino iz prejšnjih let, je ugotovil odbornik. Podpora čezmejnemu projektu v Benečiji Pavšič je izrazil bojazen, da Dežela ne bo odobrila evropskega projekta Jezik-Lingua, ki je sad sodelovanja slovenske in italijanske manjšine. V ta projekt sodi tudi multimedijski center v sklopu beneškega Inštituta za slovensko kulturo, ki ima sedež v Špe-tru. Čezmejni načrt finančno ne obremenjuje deželnih blagajn. Molinaro je zagotovil, da uprava FJK ne zavira tega pomembnega projekta, temveč ga podpira. Odbornik se bo osebno pozanimal kje in zakaj so se stvari zataknile. Torej nobenih političnih vetov na projekt Jezik-Lingua. Ocena sinočnjega srečanja Molinaro je zadovoljen s sestankom in s »tvornimi odnosi« med slovensko manjšino in Deželo. Gabrovec je izpostavil tvorno vzdušje na srečanju, Kocijančič pa je prepričan, da je sestanek presegel pričakovanja, »ki so bila majhna, saj je problemov na tapeti precej in vsi so zelo resni«. Štoka in Pavšič, ki sta uradno zaprosila za sestanek, menita, da je odbornik pokazal dobro voljo za reševanje težav manjšine, končno merilo za oceno politike FJK pa bodo dejanja. S.T. KOPER - Slovenski cariniki so konec avgusta v koprskem pristanišču v zabojniku, ki je prispel s Kitajske, odkrili ponarejene srečke italijanske hitre loterije. Kriminalisti so nato podali kazensko ovadbo zoper 32-letno državljanko Kitajske in druge neznane storilce, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja. Kot so sporočili s Carinske uprave RS, so slovenski cariniki v koprskem pristanišču konec avgusta izločili in nato pregledali zabojnik, ki je prispel iz Kitajske. Na spremljajoči dokumentaciji je bilo navedeno, da so v njem plastični izdelki in papir, blago pa je namenjeno podjetju v Italiji. Na začetku zabojnika je sicer bilo nekaj blaga, kot je bilo prijavljeno, za njim pa so cariniki našli ponarejene srečke italijanske hitre loterije. Poleg srečk so bili v zabojniku tudi ponarejeni vrednostni kuponi za različne izdelke, ki so bili prav tako namenjeni italijanskemu trgu. Skupaj so odkrili 572.400 loterijskih srečk z nominalno vrednostjo v skupni vrednosti 2.862.000 evrov ter 365.000 vrednostnih bonov v skupni vrednosti 655.000 evrov. Vse ponarejene srečke so bile brez dobitka in s ponavljajočo se serijsko številko. Kriminalisti so si ogledali kraj kaznivega dejanja v koprskem pristanišču, zbrali obvestila in dokaze, ponarejene italijanske loterijske srečke in vrednostne kupone pa zasegli in jih na podlagi odredbe koprskega okrožnega sodišča iz Kopra izročili italijanskim varnostnim oziroma pravosodnim organom. Za to kaznivo dejanje je predpisana zaporna kazen od enega do 10 let. (STA) V deželnem proračunu 500.000 evrov za obnovo paštnov na tržaški obali TRST - Deželni odbor je z amandmajem k finančnemu zakonu vključil 500.000 evrov izrednega prispevka za financiranje obnove paštnov v kmetijske oz. vinogradniške namene. To gre oceniti kot pozitiven in konkreten znak pozornosti deželne uprave do vprašanj kmetijstva na Tržaškem, v tiskovnem sporočilu ugotavlja deželni svetnik Igor Gabrovec. Postavko gre po njegovi oceni razumeti tudi kot prvi odgovor na zahteve Kmečke zveze in tržaških konzorcijev, ki so na odprta vprašanja kmetijstva in na neizpolnjene obljube oblasti odgovorili s pri-zivom na DUS Lacija proti priznanju zaščitenega porekla »Pro-secco Doc«. »Razloge za nezadovoljstvo sem večkrat izpostavil tako v avli deželnega sveta kot v odnosih z deželnim odborom. Namenska finančna dotacija je prvi konkreten znak dober volje, saj višina sredstev še zdaleč ne zadostuje potrebam in pričakovanjem primarnega sektorja. Kljub vsemu pa je pol milijonska postavka pomembna, zlasti če upoštevamo okvire letošnjega deželnega finančnega zakona, ki je vse prej kot radodaren. Pridobitev gre oceniti tudi kot rezultat sinergičnega nastopa številnih dejavnikov, od Kmečke zveze in konzorcijev, do tržaških deželnih svetnikov in vse do osebnega prizadevanja odbornika Claudia Violina«, navaja v tiskovnem sporočilu Igor Gabrovec. Odstranili zemeljski usad in spet odprli karnijsko cesto TRST - Včeraj so ponovno odprli za promet državno cesto št. 52, tako imenovano karnijsko cesto med krajema Forni di Sotto in For-ni di Sopra, ki je bila dan prej prekinjena zaradi zemeljskega usada. Prav tako so ponovno vzpostavili promet na do prejšnjih dni poplavljeni regionalni cesti 251 v dolini Valcellina. Vest je sporočil de-žalni odbornik za promet Riccar-do Riccardi, ki spremlja razvoj slabega vremena zadnjih dni. Obilno deževje je prizadelo predvsem hribovita območja, tako da so bile včeraj ves dan na terenu ekipe civilne zaščite, ki jih koordinira deželni koordinacijski center v Palmanovi. 4 Sreda, 2. decembra 2009 GOSPODARSTVO LADJEDELNIŠTVO - Naročilo ameriške skupine Carnival Corporation & PLC V Tržiču bodo gradili še tretjo ladjo serije Dream Koncern Fincantieri je od leta 1990 za Carnival zgradil že 50 ladij za križarjenje TRST - Ladjedelniški koncern Fincantieri je z ameriško skupino Carnival Corporation & PLC sklenil sporazum za izgradnjo ladje za križarjenje bruto nosilnosti 130 tisoč ton. Ladja je namenjena hčerinski družbi ameriške skupine Carnival Cruise Lines in bo lahko sprejela na krov 3690 potnikov. V tržiški ladjedelnici bodo z novim naročilom nadgradili septembra letos dograjeno ladjo Carnival Dream, rok za predajo nove ladje pa je pomlad leta 2012. S tem najnovejšim naročilom so pri Fincantieriju dobili potrditev o vrednosti projekta Carnival Dream, katere dvojčico, Carnival Magic, v tem času izdelujejo v tržiški ladjedelnici. Novonaročena ladja bo tako tretja iz serije in bo imela enako inovativno zunanjo obliko in opremo, vključno s sprehajalno potjo vzdolž celotnega zunanjega loka ladje. Plovna enota bo opremljena s široko ponudbo za zabavo, kot je npr. vodni park s štirimi tobogani na najvišjem ladijskem mostu. Številne bodo tudi kabine najvišjega de lux razreda, nekatere med njimi pa bodo družinske z do petimi ležišči. Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Carnival Cruise Lines, Gerry Cahill, je novo naročilo takole komentiral: »Naročilo za tretjo ladjo razreda Dream je konkreten dokaz našega zaupanja v trajen uspeh te serije. Po komaj dveh mesecih službe namreč Carnival Dream, ki predstavlja evolucijo naše blagovne znamke, še naprej prejema navdušujoče odzive tako med gosti kot med operaterji sektorja.« Pooblaščeni upravitelj družbe Fin-cantieri, Giuseppe Bono, pa je ob podpisu pogodbe povedal: »To je prvi pomemben signal s trga, ki je še vedno v občutljivi fazi krize. Sektor sicer drži, vendar je čas njegove popolne oživitve še vedno težko napovedovati. Pri tem nam je v uteho dejstvo, da skupina Carnival s tem, da nam je obnovila zaupanje, verjame v naše sposobnosti gradnje lepih in visoko tehnoloških ladij.« Od leta 1990 do danes je Fincantieri, sicer vodilni v svetu pri gradnji ladij za križarjenje, zgradil že 50 tovrstnih ladij, od tega 47 za skupino Carnival. Do leta 2012 bodo v ladjedelnicah koncerna zgradili še 13 ladij. Skupina Carnival Corporation & PLC, v kateri je šest družb za križarjenje (Costa Crociere, Holland America Line, Princess Cruises, P&O Cruises, Cunard, Carnival Cruise Lines), ki uporabljajo ladje, zgrajene v ladjedelnicah Fincantieri, ima floto 93 ladij, do leta 2012 pa se bo njihovo število povzpelo na 106. LEGACOOP Projekt za mlade zadružnike TRST - Tisoč novih zadrug v naslednjih treh letih je cilj projekta združenja zadrug Legacoop, ki so ga predstavili včeraj v Trstu na posvetu Geco Young - Dnevi zadružnega gospodarstva. Po besedah predsednika zveze Giuliana Polettija je namen projekta vlagati v mlade, ki jih zadružne družbe zanimajo bolj kot zasebne. Mladi bodoči zadružniki bodo lahko prejeli do sto tisoč evrov začetnega financiranja, ki ga bosta do 75 odstotkov jamčila jamstveni konzorcij in sklad za promocijo zadružništva. Po Polettijevi oceni je finančna podpora novim zadrugam lahko tudi dober odgovor na krizo. Po analizi družbe SWG mladi zaupajo zadružništvu, saj trije od štirih anketiranih izraža več zaupanja v zadrugo kot v zasebno podjetje, kar 75 odstotkov vprašanih v starostnem pasu 25-34 let pa meni, da navzočnost zadrug prispeva k ustvarjanju novih priložnosti na trgu dela. Ladja Carnival Dream, ki so jo v Tržiču predali naročniku 18. septembra letos BUMBACA PRISTANIŠČA - Računi Luke Koper V zadnjih mesecih se pretovor izboljšuje KOPER - V Luki Koper so opravili obračun poslovanja družbe v prvih devetih mesecih. Pretovor je v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za petino, prihodki so se zmanjšali za 15 odstotkov na 87,9 milijona evrov, čisti dobiček pa za 77 odstotkov na 4,2 milijona evrov. Poslovanje Luke Koper sta zaznamovala globalna finančna kriza in njeni učinki na realno gospodarstvo, sta uprava in nadzorni svet družbe zapisala v sporočilu za javnost. Za pet odstotkov nižji stroški poslovanja, ki so v prvih devetih mesecih znašali 78 milijonov evrov, so predvsem posledica reorganizacije in izkoriščanja notranjih rezerv. V strukturi stroškov se je v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečal delež stroškov dela in odpisov vrednosti. Stroški dela so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 10 odstotkov, predvsem zaradi podpisa kolektivne pogodbe. Za 12 odstotkov so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali stroški amortizacije, ki so po mnenju uprave in nadzornega sveta predvsem posledica intenzivnih vlaganj. Dodatnih 1,8 milijona evrov je morala Luka Koper odšteti še za koncesijsko dajatev, ki je nadomestila plačevanje najemnine obale državi. Luka Koper je v prvih devetih mesecih tako zabeležila 9,5 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V družbi pripisujejo upad nižjemu obsegu poslovnih prihodkov zaradi padca pretovora in neugodnemu gibanju stroškov dela in stroškov amortizacije. Uspešnost osnovne dejavnosti se v zadnjih mesecih vidno izboljšuje pri domala vseh blagovnih skupinah, poudarjata uprava in nadzorni svet. Ob koncu leta naj bi pretovorili več kot 13 milijonov ton tovora, kar je »nad pričakovanji«. Letošnji prihodki Luke Koper bodo predvidoma 12 odstotkov nižji kot lani, dobiček iz poslovanja pa naj bi presegel 11,5 milijona evrov. Vino za praznični čas TRST - Lokalni Slow Food prireja v nedeljo od 15.30 do 20.30 na tržaški Pomorski postaji degustacijo avtohtonih vin pod naslovom Assagio DiVino. Predstavitev vin domačih proizvajalcev s Krasa in vzhodnih furlanskih gričev bo zaokrožila pokušnja kakovostnih ga-stronomskih izdelkov. Pokrovitelja dogodka sta Občina in Pokrajina Trst, finančno pa ga je podprla Banca di Cividale. Štirideset vinarskih podjetij iz vse dežele pa bo 12. in 13. decembra sodelovalo pri pobudi Natale in cantina (Božič v kleti), ki jo organizira gibanje Movimento Turismo del Vino FVG. Pobuda bo trajala ves december, ko bo si bo mogoče ogledati vinske kleti in se seznaniti z najboljšimi vini in proizvajalci v FJK. Stekla misija v Srbiji TRST - Delegacija 28 podjetij, ki jo vodi podpredsednik nacionalne zveze trgovinskih zbornic Union-camere Antonio Paoletti, je včeraj odpotovala na tridnevno misijo v Srbijo, kjer bo imela vrsto institucionalnih in podjetniških srečanj. OKUSI KRASA - Pobuda Pokrajine Trst in zadruge Amico V Praprotu in Prečniku srečanje o prehrani za tretjo starostno dobo TRST - Kakih 70 gostov tretje starostne dobe, v glavnem iz mesta, se je odzvalo na povabilo Pokrajine Trst in zadruge Amico in se udeležilo zadnje lekcije Okusov Krasa o zdravi prehrani s kraškimi proizvodi. Gre za skupni projekt Argento vivo in provincia, ki ga sponsorizira tudi fundacija Fondazione CRTrie-ste. Na kmetiji Sandija Škerka v Praprotu sta goste sprejela de-vinskonabrežinski podžupan in odbornik za turizem Massimo Romita in predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Sandi Škerk je dal v pokušnjo najnovejšo serijo kraških belih vin Ograde (vitovska, malvazija, sauvignon, sivi pinot) in pojasnil, zakaj je »obesil na klin« inženirsko diplomo in se posvetil družinski kmetiji. S ponosom je razkazal trinadstropno klet, ki sta jo zgradila oče Boris in mati Marija, ponudil novo letino, ki še zori v »bučih«, in podaril obiskovalcem svoj topli nastop. Drugi del lekcije je bil v gostilni Sardoč posvečen degustaciji medu Farme Jakne iz Štivana, ki sta jo zastopala David Peric in Aleš Pernarčič. Slednji, ki končuje študij agronomije, je govoril o čebelarstvu in medu, od bolj znanih sort do skrajno redkega, a zelo kakovostnega šetrajevega, ki ga letos sploh ni bilo in so ga lani pridelali za komaj nekaj deset kilogramov. Satko Sardoč je ponudil domači kruh z izabelo, letošnji krožnik Okusov Krasa, njoke z orehi, jabolčni štrudel in piškote z orehi, ki jih je spe-kla mama Silva. Vsem sodelujočim so se na koncu zahvalili pokrajinska odbornica za socialo Marina Guglielmi, predsednik odbora Rilke Simone Napolitano, Davorin Devetak od SDGZ in predstavnici zadruge Amico Emanuela Ragusa in Rita Breveglieri. EVRO 1,5074 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1. decembra 2009 evro (povprečni tečaj) valute 1.12. 30.11. ameriški dolar i,5074 1,5023 japonski jen 131,02 129,77 10 2564 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia i0,2895 43,9200 69,7550 43,9800 69,7590 II lUlJjKa 1 ULilJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4422 0,9098 7,4424 09115 Ul 1 LC11 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ 10,4185 8,4805 10,4533 85125 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,950 1,5079 26,135 1,5071 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 271 86 15,6466 273,88 1 1 lcl na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst Zadružna banka Doberdob in Sovodnje Zadružna kraška banka STENSKI KOLEDAR št. računa: IT44V05040 02208 000001136670 št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Primorski r dnevnik / RADIO IN TV SPORED Sreda, 2. decembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Tako & Pako -Za prgišče hrušk 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 6.05 6.10 6.30 6.45 9.35 10.00 11.00 11.25 11.30 12.00 14.00 14.10 16.15 16.50 18.50 20.30 21.10 23.20 0.55 Aktualno: Euronews Anima Good News Nad.: Julia Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Unomattina Aktualno: Linea Verde Meteo Verde Aktualno: Verdetto finale Aktualno: Occhio alla spesa 17.10 Vremenska napoved 13.30, 17.00, 20.00, 23.15 Dnevnik Variete: La prova del cuoco Dnevnik - Gospodarstvo Variete: Festa italiana Aktualno: La vita in diretta Aktualno: Dnevnik - Parlament Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Kviz: Affari tuoi Nan.: Medicina Generale - Seconda serie Aktualno: Porta a porta Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.25 19.00 Talent show: X Factor, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.35 Aktualno: Crash - Files 9.50 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 1.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Aktualno: Reparto corse Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Zorro 16.00 Tg3 GT Ragazzi 16.35 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Un caso per due 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 6.50 7.20 8.20 9.45 10.30 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.25 19.35 20.30 21.10 21.50 0.15 Nan.: Vita da strega Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan.: Giudice Amy 17.00 Dnevnik in prometne info. Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: L'anima e la carne (dram., ZDA, '57, r. J. Huston, i. D. Kerr, R. Mitchum) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Il patriota (zgod., ZDA, '00, r. R. Emmerich, i. M. Gibson, H. Ledger) Dnevnik - vremenska napoved Film: Il gioco dell'impiccato (triler, i. L.D. Phillips) 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.30 Nan.: Le inchieste di padre Dowling 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Hardcastle & McCormick 14.00 Film: A casa per le vacanze (dram., ZDA, '95, r. J. Foster, i. H. Hunter, R. Downey) 16.00 Aktualno: Cosi stanno le cose 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Exit - Uscita di sicurez-za 23.45 Variete: Victor Victoria 1.00 Nočni dnevnik 1.20 Aktualno: Prossima fermata Canale 5 Jt Slovenija 1 8.40 9.55 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.10 23.30 1.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Talent show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Film: Occhio a quei due (det., It., '09, r. C. Elia, i. E. Greggio, E. Iacc-hetti) Dnenvik - vremenska napoved Talk show: Maurizio Costanzo Show 25 anni Nočni dnevnik in vrem. napoved Italia 1 6.05 Nan.: The War at Home 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Wildfire 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: Hannah Montana 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.10 Nan.: The Mentalist (i. S. Baker) 23.10 Nan.: Californication 23.45 Variete: Chiambretti Night 1.45 Nočni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.05 10.05 10.50 12.00 12.05 12.45 13.10 14.05 14.40 17.00 19.00 20.00 20.10 20.15 20.30 21.00 21.15 23.35 0.25 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik Pregled Tiska Nan.: Daniel Boone Talk show: Formato famiglia 16.00 Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea Variete: Attenti al cuoco Aktualno: Pagine e fotogrammi Aktualno: Area metropolitana Aktualno: Videomotori Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Športne novice Aktualno: Qui Tolmezzo Aktualno: Il Rossetti Deželni dnevnik Aktualno: Consigliando Film: Arriva Sabata (western, '70, r. T. DeMicheli, i. A. Steffen, E. Fajardo) Aktualno: Perche??? Dok. odd.: La grande storia 6.10 7.00 7.05 10.10 10.35 10.55 11.25 12.00 13.00 13.15 14.25 15.10 15.45 16.05 17.00 17.20 17.30 18.25 18.40 18.55 20.00 21.00 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05, 9.05 Dobro jutro Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) Lutk. serija: Notkoti (pon.) ZGNZ - Big father 2 (pon.) Pogled na... (pon.) Mednarodna obzorja: Vojna za Afganistan (pon.) Poročila, športne vesti in vremenska napoved Tarča (pon.) Slovenski magazin (pon.) Mostovi - Hidak Risana nan.: Skrivni svet medvedka Benjamina Kviz: Male sive celice Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 19.55 Gledamo naprej 0.20 Turbulenca Žrebanje lota Risanke Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Film: Martin Turk: Soba 408 Film: Žiga Virc: Trst je naš 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Nad.: Strasti (pon.) 1.40 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 02.12.1991 (pon.) 2.05 Dnevnik (pon.) 2.45 Dnevnik Slovencev v Italiji {T Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 10.50 To bo moj poklic: Izobraževalna serija (pon.) 11.15 Spet doma (pon.) 13.00 Hri-Bar (pon.) 14.00 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 02.12.1991 (pon.) 14.50 Knjiga mene briga (pon.) 15.10 Glasbeni večer (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Črno beli časi 18.00 Hum. nad.: Samo bedaki in konji 18.50 O živalih in ljudeh 19.05 Na vrtu 19.30 Z Damijanom 20.00 Šport 20.25 Odbojka: Rzeszow - Ach Volley Bled (prenos) 22.30 Tv priredba gledališkega dela: Prevzgoja srca, Dušan Jovanovic 0.40 Slovenska jazz scena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.50, 23.50 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 City Folk 21.10 Glasb. oddaja: Etnohist(e)rie 22.05 Srečanje z... 22.35 Rokomet: Rzeszow - Ach Bled 23.45 Iz ahiva po vaših željah 0.45 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 0.00 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Odbojka: OK Salonit Anhovo (SLO) - Diamant Kapošvar (H), (pon.) 1.00 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Male živali; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Najlepša vi-ža; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 2. decembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona **antidldona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 1/7 CELOVEC O 0/6 B TOLMEČ O -1/8 i s VIDEM O r-S 1/14 O PORDENON 2/13 TRBIŽ O -2/7 O -3/5 KRANJSKA G. o 1/7 S. GRADEC CELJE 2/9 O o TRŽIČ - o^ - 1/7 O ČEDAD O KRANJ 2/13 ¿22-! o LJUBLJANA ssr^r" gj m ~-MsSTO;/i. PORTOROŽ O ---^ ČRN°MELJ 4/14 , " ' UMAG OPATIJA , REKA 6/13 MARIBOR O 1/8 PTUJ O M. SOBOTA O 2/7 ZAGREB 4/9 O PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme. Zjutraj bo nekoliko hladneje. Ponoči bo lahko v Valcellini in na Trbiškem nastala megla v pasovih. Danes bo delno jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Več sonca bo na Primorskem. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 4, najvišje dnevne pa od 5 do 9, na Primorskem do 14 stopinj C. J Tok mrzlega zraka v višjih legah nad Sredozemljem povzroča nestabilno vreme. Od jutri zvečer bo ta fronta izginila, nadomestila jo bo toplejša, vreme bo stabilno. V petek bo pritekal v - višinah hladnejši zrak. Nad Alpami in severnim Sredozemljem se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. V višinah priteka malo hladnejši in bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.56 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 7.45 A BIOPROGNOZA Danes vreme ne bo povzročalo opaznih težav, v krajih s sončnim vremenom pa bo vpliv ugoden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.07 najnižje -14 cm, ob 9.04 najvišje 54 cm ob 15.57 najnižje -66 cm, ob 22.42 najvišje 29 cm. Jutri: ob 3.49 najnižje -10 cm, ob 9.39 najvišje 51 cm, ob 16.35 najnižje -65 cm, ob 23.30 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............6 2000 m...........-4 1000 m............4 1500 m...........-1 2500 m...........-6 2864 m...........-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. O GRADEC -2/5 CELOVEC O -3/6 TOLMEČ O -3/7 TRBIŽ O -4/6 o -6/4 KRANJSKA G. ^ A ŽIČ O-3/5 S. GRADEC O TRŽIČ -4/5 rt y VIDEM o «Ü^ = 0/13 O PORDENON 1/12 ČEDAD O 1/12 i|L M GORICA O i /i i O N. GORICA n/in O KRANJ O LJUBLJANA -1/6 POSTOJNA O-3/6 KOČEVJE O C CELJE -3/7 O MARIBOR O-2/7 PTUJ O M. SOBOTA O-2/6 K N. MESTO -1/7- o ZAGREB 0/7 O (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Prevladovalo bo pretežno jasno vreme. Pojavljali se bodo le visoki koprenasti oblaki. V petek bo na celotnem deželnem območju oblačno vreme, po nižinah in ob morju se bodo pojavljale močne padavine. Nad okrog 700 m nadmorske višine bo snežilo. Delno jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo, zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. V petek bo pretežno oblačno, padavine se bodo čez dan od zahoda postopno razširile nad večji delo Slovenije. zDa - Hčerka nekdanjega predsednika in državne sekretarke Chelsea Clinton se je zaročila s finančnikom Marcom Mezvinskyjem Hillary, Bill in Chelsea Clinton na nedavni sliki ANSA srbiJa - Na sodišču Tadic priznal, da je po tekmi pil alkohol M Srbski predsednik Boris Tadic ANSA NEW YORK - Hčerka nekdanjega predsednika ZDA Billa Clintona in sedanje državne sekretarke Hillary Clinton, 29-letna Chelsea Clinton se je prejšnji teden zaročila z 31-letnim Marcom Mezvinskyjem, so poročali ameriški mediji. Novico je kasneje potrdil tudi tiskovni predstavnik Billa Clintona Matt McKenna. Državna sekretarka Hillary Clinton novice ni želela komentirati. Chelsea Clinton se je večinoma držala stran od javnosti, dokler ni lani dejavno sodelovala v materini predsedniški kampanji. Zaročenca naj bi se poročila prihodnje poletje, in sicer na vzhodni obali otoka Martha's Vineyard. Mezvinsky je sicer jud, Clintonova pa je po materi metodistka, po očetu pa južna baptistka. Zaročenca trenutno živita v New Yorku, kjer Mezvinsky dela pri investicijskem podjetju G3 Capital, Clintonova pa študira na univerzi Columbia, potem ko je prej že delala za investicijski sklad Avenue Capital. Par je študiral na univerzi Stanford, spoznala pa sta se preko staršev, ki so prijatelji. Zaročenčev oče Ed Mezvinsky namreč je nekdanji kongresnik iz Iowe, ki je šele lani prišel iz zapora po petih letih kazni zaradi finančnih prevar. Marjorie Margolies Mezvinsky, mati zaročenca, pa je bila pred več kot desetletjem članica predstavniškega doma iz Pensilvanije. (STA) EVROPSKA UNIJ A Švedski notranji minister s hčerko na zasedanju BRUSELJ - Švedski notranji minister Tobias Billstroem je na zasedanju notranjih ministrov EU v ponedeljek v Bruslju poskrbel za zanimivo presenečenje. Na zasedanje je namreč "pretihotapil" osemmesečno hčerko Tone in med kolegi poskrbel za nemalo smeha. Mala Tone je bila ob prihodu na zasedanje ministrov v središču zanimanja novinarjev. "Gledati bi morali mene," je novinarjem potožil 35-letni minister. Ob njem je bila tudi njegova žena. Billstroe-mov tiskovni predstavnik je pojasnil, da je želel minister malo več časa preživeti s svojo družino. "V Bruselj so pripotovali na lastne stroške," je še zagotovil. (STA) vrnitev z iss Astronavti varno pristali v Kazahstanu MOSKVA - Vesoljska kapsula Sojuz z astronavti iz Belgije, Kanade in Rusije, ki so pol leta bivali na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je včeraj varno pristala v Kazahstanu. Plovilo je v skladu z napovedmi pristalo ob 10.16 krajevnem času (8.16 po srednjeevropskem času) približno 88 kilometrov severno od kraja Arkalik. Belgijec Frank De Winne, Kanadčan Robert Thirsk in Rus Roman Romanenko so na ISS prispeli 29. maj in so v vesolju preživeli približno pol leta. Po navedbah ruskih vesoljskih oblasti se vsi trije astronavti počutijo dobro. Že včeraj so odpotovali v center za urjenje kozmonavtov pri Moskvi, kjer so jih čakali njihovi svojci. (STA) BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadic je včeraj na sodišču za prekrške v Beogradu priznal, da je po nogometni tekmi med Srbijo in Romunijo v VIP salonu beograjskega stadiona popil požirek šampanjca, s katerim je nazdravil zmagi srbske reprezentance. "Nisem vedel, da je uživanje alkohola, tudi samo za nazdravljanje, prepovedano, zato v celoti prevzemam odgovornost za storjeni prekršek," je pred sodiščem izjavil Tadic. Na zaslišanju se Tadic ni skliceval na imuniteto, do katere ima po ustavi pravico, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Na sodišču za prekrške so bili včeraj zaslišani tudi ministrica za mladino in šport Snežana Samardžic Markovic in predsednik beograjske mestne skupščine Aleksandar Antic. Predsednik Tadic in več drugih državnih in nogometnih funkcionarjev je poziv k sodniku za prekrške dobilo po prijavi policije zaradi nedostojnega obnašanja po nogometni tekmi 10. oktobra. Prijava proti njim je bila podana na podlagi zakona o preprečevanju nedostojnega obnašanja na športnih prireditvah, ki prepoveduje točenje in uživanje alkohola pred, med in 90 minut po športnih prireditvah. Zagrožena kazen za vnos in uživanje alkohola na stadion je od 30.000 do 50.000 dinarjev (315 do 525 evrov) ali 60 dni zapora, še poroča Tanjug. (STA)