1» m*' Jisk': m 3 PHIHDBSKI DNEVNIK ^__________...._ UtfTuT—T G1-ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE S.VI-Stev. 87 (1775) m Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Združimo naše sile v borbi za popolno enakopravnost slovenskega naroda na Tržaškem! IZ PROGLASA OF SLOVENSKEGA NARODA NA TRŽAŠKEM TRST, petek 13. aprila 1951 Cena 15 lir "ASA B ?£? največji £ .no 9 tt lot* jjktiit «» i F* ml*®' vrt11 ord01 leni*** rt ,ri^ •S? {o# ✓ ^mp1°'r,0bl^tnici Osvobodilne VtbivaLrh,* VSem slovenskem na Tržaškem o- ^repfc0 ««wH feice reuSiiy fco 50 Znižani ■ l0narne slovenske ozl!nTPOgnale tudi na ^erni SL® ™lStu ** ” tiiorja ■ aSl Slovenskega Pri- zatiranie sloven- hhstičr,*1! ni rodil° sadov. *®a Itaiifr°^>a'®anda’ ki io je če8 da80 ^Odbi bij, , , ?° P° rapalski n° dr%,.„ vklluoeni v nje- \SZ’Zm^ie bila —-msc • , . jošiste same. irumnn ]e “ popolnoma ^Vn - ženski del prebi- "*«Ua ip „ * ,----------------- pieut so mu fi slovenski> če-bil . imena potujčili, 3 f! s «jS 18 * že^> !*? 'M jj.i ',j % $ A '“S& 1$ i t ^ ie Potujčili, ^rttt «■ yT° ‘fašistični, čeprav kroza da£‘ vidnega tyubni £i™predni. svobo- *0to, k^ osti. In prav *^stwn biio slovensko ^odil»!, tM ta,co, je O-4neis ™Jita našla v niem n krePitev Za SU°^° rast 1uVouedan'^0bod^ne fronte, 24 »Oboril j fašiz™u, borba 'Senin?p° " ‘e misll so bile betici/ e 26 u slehernem !>’*q i”0, Pri™rskem in nj J«?;,, A da je tudi vsakdo %0vorii sv°bodilne fronte i'r 50 čutfr Se hinožičruo usi, i ' Po icatp’ da je zdai tisti i ^ jim ■ 171 so hrepeneli ■ P°t do il organizacija odprtja ouko zaželenega ci- Pri p. . °^odjffra?;a?l 2a razstave ntirtu /e je n. pr. bilo v fcPfcnuiV Se. ”a grafikonih L* Se«0Nte nS£e h‘*e’ 'Cje'' S° ' *Pote Osvobodilne fron- h,lv Vto^ hi moi-ali označiti Nričal, h186 b Gropadi in 1 je rn' 3e Rjavil tovariš, .dZstav teb vasž Prž' >iti3U fna,co je bilo tudi p I191’11 kraiiuV tako v vseh °~ A ce so bili lahko o n , 5u°bodiine fronte mnk^eh hišah pp naših fjil, li PQseb in u predme-jist°t j tolikemu terorju 1JJ Pse . Poet stop, aii niso (^ioj-bp ?ueste pripad.-So sori , ’ a/i riiso za- mi “etonaie za osuobo-1 i lvdi f'"a“je v OF pa je bi-i k doan°n,tano ‘n Prečesto i,nJa .°' da so ljudje, ki fp“5r° — Po,e- ^-S° “bčutiii net'arne afccij<>r »ati da morajo po-narori36 to borba sloven-Pr-ericev “ suobodo pseb itr,!,n0''SiCpl„P0Sebe:i P“ 8e n“ Jit ‘Pl n --20 obstoj. i, )e 2„.,as‘rn aktivistom, ki JSe na^,f ai“ poiici»a- 80 D« berili re8lt‘ življenje, ,fl na skrivne poti, :! fe sovražnega obro- ,c.9- c; .pnji ej9r‘i afc& 8e je, da je are-t e^el y ^ Pobegnil in se i*hir npnozna- $ b?*ce ’ in se s onovanje nepozna- o mestu, in ta, ne la. t-.i„ . rij1’ fcdo je, ga je Z a blok?rav je bil tisti del >■ Zen n Prov zaradi C? d«jani je, uedeia' d“ za !a lenjem ,e J‘ahko plača z s “V $ ,4 L/ teirin ° n* se zmenila it je biln Cd mPravila ono, 1‘ P° nj«ni nesti, /car (- •diia f njeni oesti, /car e« sw°j° dolžnost. .h piožifrani/° p™« ri 1 °d ..-v 2 ZPnn L*i «« IL PlbOon , 3 - d“ 80 "“Št l$tereZi *aaJitali' kar d“ so n tcunrji pri-ic?/“ *“« » znali *e8a „ ® 8e zavedali, ,/Ta zn h ,Sr}a 3“ te/ca li-Si[® °*vemd°čn08£> W bo •o ,> borim narodn° osno-c% Ptče ‘ ,Zene s Krasa fV^e, raL k° spravljale Podob no potrd‘£a, poro- S«1 081 /iiš«?u *” ° je biI“ \!?fcje daZ- Pn'lskav, za ec u njiui. /n thiu prav sebe0z žena, fci so Nit® P«e (0 uedeti, da pred- \ borbi *fradim doku* - 'b>. uij«; -J Jc ni Mk %j f e sodej,, a Primorskem. Si S LQla U °suobo- Sieliari»eQafcoTiCr aktivisti S st ,2de2. je i P2rofca ,ni- ii^ai6’ 2“to da k®0,"1, p0-‘ o, su0j dp,“ ^ tudi on NuPom«oi „ *• da bi tu- lfSeettlSuobodera' tliemelje ni JPaniem, ’ Postavljati P1^/ta' osvobodilne borbe daje OF pri nas značaj vseljudske narodne organizacije, tak značaj, /cof jo itna -o ostali Sloveniji. In to pristno našo, p naših ljudeh tako ukoreninjeno in s krvjo najboljših sinov in hčera blagoslovljeno ljudsko fronto, moramo čutiti danes kot smo jo čutili pred desetimi leti. S svojimi svobodoljubnimi in revolucionarnimi načeli nam mora biti vodnica kot nam je bila prdd desetimi leti, ko nas je dvignila iz zatajevanega prisilnega mrtvila v silo, ki je znala streti železni fašizem. Proslave in razstave ob deseti obletnici OF, posebno še glavna proslava na stadionu 22. aprila morajo biti odraz naše odločne volje, da hočemo vztrajati v borbi za načela Osvobodilne fronte; s ®uo-jo veliko udeležbo na svečanostih pa moramo potrditi, da je OF narodna organizacija vseh Slovencev. Vse dosedanje proslave in razstave v posameznih krajih in vaseh na Tržaškem, to dejstvo tudi odločno potrjujejo. Pa saj tudi drugače ne more biti: za osvoboditev izpod fašističnega jarma je naše ljudstvo žrtvovalo najdražje in največje žrtve, kolikor, jih ni žrtvoval sorazmerno noben narod na svetu. Zato nam je vsa naša borba za osvoboditev naš največji ponos, zato nam je sleherni predmet, ki nas na-njo spominja nad vse drag in hkrati največja moralna opora za izvojevanje vseh pravic, za katere smo dali toliko krvavih žrtev za katere moramo z našim delom in z nenehno in vztrajno borbo v bodočnosti dokazatit da niso padle zaman1 Začetek razgovorov ) Schumanovem načrtu PARIZ, 12. — Včeraj pozno zvečer se je končal zasebni sestanek med nemškim kancler-jeip Adenauerjem in francoskim zunanjim ministrom Sehu-manom. Uradno poročilo izdano danes zjutraj, pravi, da so bili «razgovorj v ozračju medsebojnega zaupanja. Razgovar-jala sta se o vseh sedanjih važnih vprašanjih«. Zasebni razgovori med obema državnikoma so se nadaljevali danes. Kancler je ob tej priliki izjavil, da je poln optimizma in upa, da bo mogoče v torek podpisati sporazum glede evropske organizacije za premog in jeklo. Danes popoldne pa se je pričelo na Quai d’Orsay zasedanje zunanjih ministrov držav, ki sodelujejo pri Schumanovem načrtu. Prisotni so bili kancler Adenauer, Paul Van Zeeland, Dirk Stikker. Josep Bech, grof Sforza in Robert Schuman. Zasedanje je odprl francoski zunanji minister Schuman, ki je želel dobrodošlico prisotnim ministrom. Nato je orisal načrt za «pool» premoga in jekla ter poudaril važnost, ki ga bo imel ta načrt za evropsko enotnost. Sforza je predlagal Schumana za predsednika vseh sedanjih zasedanj. Nato so pričeli govoriti o postopku. Uradno poročilo, izdano ob koncu današnjega zasedanja, pravi, da so vključili na dnevni red jutrišnjega zasedanja naslednja vprašanja: 1. sestava visoke oblasti, ki bo nadzirala evropski premogovni in jekleni «pool»; 2. sklepali bodo o svetu zunanjih ministrov; 3. ukrepi, ki so potrebni za postavitev visoke oblasti. Kakor je danes izjavil član nemške delegacije, ki je sedaj v Parizu, se bo kancler Adenauer vrni] v Bonn in prišel potem še enkrat v Pariz, da podpiše, sporazum, če se bodo sedanja razpravljanja zavlekla preko torka. Sforza pa je dejal. da je bilo na današnjem zasedanju veliko optimizma v končni uspeh sedanjih razgovorov. Sforza bo v ponedeljek popoldne prisostvoval v Parizu zasedanju mešanega odbora Evropskega sveta. Priznanje TrygV6 Lica Jugoslaviji Komentarji svetovnega tiska za njeno podporo Združenim narodom o Mac Arthurjevem padcu Izjave glavnega tajnika OZM ob prihodu v Beograd - Danes se bo Trj/gve Lie sestal z maršalom litom- Satelitske vlade nadaljujejo s sovražno politiko proti Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Dogodek dneva je bil danes v Beogradu prihod glavnega tajnika OZN Trygve Liea in njegova izjava, v kateri daje jugoslovanski vladi priznanje za pomoč, ki jo nudi OZN. Trygve Lie je prispel danes v Beograd z letalom okoli 13. ure. Spremljajo ga žena in dva visoka funkcionarja Združenih narodov. V Beograd ga je povabila jugoslovanska vlada, katere gost bo do 15. a-prila, ko bo nadaljeval pot v Atene. _ Takoj po prihodu na letali* še e. kjer sg ga prisrčno sprejeli minister Milovan Djilas, podpredsednik Prezidija ljudske skupščine Moža Pijade, stalni delegat FLRJ v Varnostnem svetu dr. Aleš Bebler, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Jože Vilfan, starešina diplomatskega zbora angleški veleposlanik Charles Peake in drugi, je Trygve Lie izjavil: ((Prepričan sem, da vlada in narodi Jugoslavije želijo nuditi OZN polno pomoč v skupni borbi za mir in mednarodno Varnost. Moj običaj je, je dodal Trygve Lie, da obiskujem dežele članice OZN, in spreje-nam vabila njihovih vlad. kadar mi to dovoljujejo okoliščine in čas. Na tem potovanju bom poleg Jugoslavije obiskal še Grčijo, Egipt, Sirijo, Libanon, Turčijo in Izrael. Želel sem obiskati Jugoslavijo, je nadaljeval Trygve Lie, že ko sem postal glavni tajnik OZN. Nikoli poprej nisem bil y Jugoslaviji, čeprav poznam in cenim vašega zelo sposobnega zunanjega ministra Kardelja, ministra Djilasa, vašega stalnega predstavnika pri OZN Beblerja, dr. Vilfana in druge člane vaših delegaciji v raznih organih OZN. Pričakujem z velikim zadovoljstvom sestanek z maršalom Titom in z drugimi člani jugoslovanske vlade. Hotel bi dodati samo še nekaj besed o vlogi OZN v sedanjem položaju, je izjavil na kocu Trygve Lie. Bolj trdno kot k (li j koli sem prepričan, da Združeni narodi lahko uspejo v obrambi in krepitvi miru tudi v današnjih okoliščinah, s pogojem, da vlade članice, ob pomoči svojih narodov, izkoristijo vse svoje možnosti v korist kolektivne varnosti na eni strani in za miroljubne sporazume, dosežene s pogajanji, na drugi strani«, je' zaključil svo-jo izjavo Trygve Lie. Glavni tajnik OZN se bo ju. tri sestal z maršalom Titom. V načrtu ima sestanke tudi z drugimi člani vlade in pa tiskovno konferenco z domačimi in tujimi novinarji. Danes zvečer je Trygve Lie prisostvoval predstavi domačega baleta »Ohridska legenda« v beograjskem Narodnem gledališču. Predstave so se udeležili tudi Djilas, Bebler in Vilfan. Predsednik vlade marša] Tito je danes sprejel novega egiptovskega poslanika v Jugo. siaviji, Hasana Zaki beja. Države pod sovjetsko dominacijo nadaljujejo sovražno politiko proti Jugoslaviji. Nekaj dni je že prešlo, odkar so bolgarske oblasti neupravičeno izgnale jugoslovanskega odpravnika poslov v Sofiji Pera Ivkoviča, danes pa se je izvedelo. da so slične ukrepe nod-vzele tudi romunske oblasti. Romunska vlada je začela z iz. ganjanjem tujcev, predvsem jugoslovanskih državljanov, tirad za kontrolo tujcev v Bukarešti je brez vsake obrazložitve prisilil številne Jugoslova. ne, da morajo v 10 do 15 dneh zapustiti deželo. Gre povečini za ljudi, ki že dolga leta žive v Romuniji, ali ki so tam celo že vse svoje življenje. Od njih zahtevajo, naj zapustijo svoje družine in kot ((nezaželeni« odidejo iz Romunije. Po drugi strani romunske oblasti nočejo izročiti vizuma mnogim jugoslovanskim državljanom, ki že dolgo časa zahtevajo dovoljenje za odhod iz & sprejmejo romunsko državljan, stvo. ((Politika« komentira te dogodke in piše, da tako postopanje dokazuje, da v vzhodnoevropskih deželah ne spoštujejo niti najosnovnejših človečan. skih pravic, ki se jih drže vse države v svojih medsebojnih položajih. ((Medtem ko si sovjetski delegati v diskusiji o sestavi pakta o pravicah člove- ka v OZN prilaščajo naslov braniteljev človečanskih' pravic«, poudarja list, «nam praksa vlad, kj so pod neposred. nim vplivom iz Moskve, kaže nekaj' čisto drugega: grobo kršenje najosnovnejših človečanskih pravic. Obenem pomeni to postopanje romunske vla. de teptanje določil mirovne pogodbe*. Dodati je treba, da je v Romuniji še vedno 11 jugoslovanskih otrok, ki so lansko poletje med igro ponevedoma zašli na romunsko ozemlje, kjer so j zadržali in jfh še niso vrnili kljub, številnim intervencijam jugoslovanske vlade. Podobno postopa tudi sovjetska vlada z jugoslovanskimi otroki, ki so pred leti odšli na šolanje v ZSSR. Nova skupina 231 otrok, ka. terih starši so kot «Volksdeut-scherji« med vojno ali po njej zapustiR Jugoslavijo, bo 14. aprila repatriirana v Avstrijo in Nemčijo. Ti otroci so bili doslej v otroških domovih ali prj bližnjih sorodnikih. Na ju-goslovansko-avstrijski meji na Jesenicah bo te otroke sprejela komisija, ki je sestavljena iz Predstavnikov mednarodnega, jugoslovanskega, nemškega in avstrijskega Rdečega križa. Skupina jugoslovanskih mla. dincev bo od 24. julija do 4. avgusta letovala na mednarod. nem taborjenju mladincev-za-družnikov v Avstriji. Med' tem časom bodo tudi pripravili ustanovitev mednarodne mla. dinske zadružne organizacije. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je predlagalo madžarski vladi, naj se na jugoslovansko-madžarski meji izvrši zamenjava jugoslovanskega odpravnika poslov v Budimpešti Denov-skega in njegove družine za družino madžarskega odpravnika poslov Hrabeca, ki je nenadoma zapustil Jugoslavijo po izgredu, ki ga je povzročil 31. marca v Beogradu. Kot je znano, madžarske oblasti nočejo izdati izhodnega vizuma odpravniku poslov Denovskemu, zato so jugoslovanske oblasti pred dnevi sporočile, da ne bodo izdale Hrabečevi družini vizuma, dokler ga ne dobi tudi Denovski. RADE RADOVIČ Naslednji korak bi morali biti poskusi, da se vojna omeji in doseže sporazum - Negotovi komentarji na Vzhodu izražajo isto LONDON, 12, — Ves evropski tisk z malenkostnimi izjemami izraža svoje zadovoljstvo ob Trumanovem sklepu, da odstavi generala Mac 'Arthurja. Tudi drugod po svetuj razen v ZDA, kjer so mnenja deljena, prevladuje isto razpoloženje. Vsi angleški listi poudarjajo, da je Truman s terc' dokazal svoj pogum. ((Truman je ukrepal. pravi londonski ((Times«, kot mora ukrepati vsak pred-jednik, vsak načelnik neke svobodne družbe, kadar kdo izziva njegovo oblast«. List poudarja. dia položaj, ki si ga je bil ustvaril Mac Arthur bolj spominja na stare rimske čase kot pa na današnje dni, in da je Truman sodil a starorimsko strogostjo. Najvažnejše konservativno glasilo «DaiIy Telegraph« označuje odstavitev Mac Arthurja kot ((neizbežen sklep« in pravi nato; «Cilj, ki ga je treba zda j doseči, je omejiti vojno in skušati doseči sporazum. Zato pa je potrebno, da pekinška vlada preneha s sovražnostmi«. Tudii ostali konservativni listi, razen «Dai!y Expressa», v katerem lord Beaverbrook bra- ni Mac Arthurja mnenje1. Laburistično glasilo «Daily HeraM« pravi, da bo Trumanov sklep «mnogo pomagal OZN pri doseganju ciljev, ki si jih je zadala«. «Daily Mirror«, ki je tudi blizu vladi, je še bolj odločen: «Svet čuti olajšanje, odkar ta trmasti im nevarni mož ni več na čelu čet Združenih narodov«. Tudi pariški tisk posveča veliko pozornost odhodu generala Mac Arthurja im izraža svoje zadovoljstvo. Časopisi zaključujejo v glavnem sledeče: 1. ZDA dokazujejo svojo željo po pomiritvi; 2. Washington je končno vzel v svoje roke vodstvo ameriške politike na Daljnem vzhodu; 3. 'Dejstvo, da 20 politiki prevladali -nad vojaškimi voditelji, bo Evropi samo koristilo. Vsi listi pa opozarjajo, da je ((primer Mac Arthur« ustvaril važen , notranjepolitičen problem v • Ameriki, ki bo delal Beli hiši še mnogo preglavic. Mnogi listi se vprašujejo, kakšno bo zdaj stališke Kitajske in ZSSR. «L’Aube» poudar. ja,'da je zdaj vrsta na Moskvi POLITIČNA NEVIHTA V ZDA zaradi odjtavitve Mac Arthurja Republikanci zahtevajo razpravo o Trumanovi politiki - Mac Arthur bo v ponedeljek odpotoval iz Tokia - General Ridgway je po sprejemu oblasti zopet odpotoval na Korejo - Komentarji Trumanovega govora - Ostra polemika v tisku VVASHINGTON, 12. — Predstavnik državnega departmana je potrdil, da je Fošter Dulles prejel brzojavko, v kateri ga je Mac Arthur obvestil, da bo iz Tokia odpotoval v ponedeljek. Nevvjorški tednik «Newsweek» pa objavlja danes Mac Arthurjevo brzojavko, v kateri ta izjavlja, da ni pred svojo izjavo od 24. marca nikoli dobil predsednikovih navodil o skupni politiki zaveznikov na Koreji Republikanski senator Herman Walter je izjavil, da bi moral Truman, podati cdstavko in p posle podpredsedniku Barkleyu. Ta ostavka da bi zopet ustvarila enotnost v ZDA. Pripomnil je. da bi bili morali namesto Mac Arthurja odstaviti Deana Achesona. (dn druge od te skupine izdajalcev«. WASHINGTON, 12. — V wa- shingtonskih diplomatskih krogih tolmačijo Trumanov govor kot dokaz njegove želje, preprečit; razširitev korejske vojne, toda ne za vsako ceno, t. j. samo če bosta Peking in Moskva s svoje strani zavzela pametno stališče na Daljnem vzhodu. V Washingtonu pričakujejo z velikim zanimanjem na reakcijo iz Moskve in Pekinga. Nekaterj pa ugotavljajo zlasti Trumanovo poudarjanje, da je korejska vojna — vojna Združenih narodov. Zaradi tega menijo, da je treba po Trumanovem mnenju najti sporazumno rešitev spora v okviru OZN, oziroma —, če bo potreb, no — sklepati o poostritvi borbe. Drugi opazovalci se bojijo, da bodo severni Korejci in Ki tajci zavrnili vsako možnost sporazumne rešitve, dokler ne bodo začeli ofenzive, ki jo je Truman omenil v svojem govoru. Po mnenju teh opazovalcev bi bila Peking in Moskva pripravljena začeti pogajanja samo če bodo sile OZN uspele odbiti ta napad. Bela hiša je danes zanikala, da bi bil general Mac Arthur sporočil ministru za vojno Franku Pace svojo željo, naj bj ga upokojili. Predstavnik državnega de. partmana Pa je s ‘svoje strani izjavil novinarjem, da ne more poVedati, ali včerajšnja Trumanova izjava o Koren nadomešča izjavo 14 držav, ki jo je napovedal tisk. Pripomnil je tudi, da ne ve, ali namerava državnj departman poročati OZN o položaju v zvezi s Ko. rejo. V londonskih obveščenih krogih pa so mnenja, da bodo izjavo o smotrih OZN na Koreji objavili še v tem tednu. Ver- v Romunije. Od njih hočejo, naj jetno bo dobil predsednik glav- O zaupnici Oueuilleu bo skupščina glasovala v torek PARIZ, 12. — Na današnji seji narodne skupščine je ministrski predsednik Queuille podal izjavo o vladni politiki, in sicer o finančnih in gospodarskih načrtih ter o dnevu volitev. Poudaril je, da vlada ne bi mogla še dalje prevzeti odgovornosti za oblast, če ne bi bili ukrepi, ki so potrebni za stabilizacijo ffanka in za izboljšanje življenjske ravni, sprejeti. Nato je obrazložil zahteve vlade. Od parlamenta zahteva subvencije, da se omeji zvišanje cen premoga, električne energije in nekaterih kmetijskih pridelkov; dalje zahteva nekatere ugodnosti za uvoz bistvenih proizvodov, ki jih Francija ne proizvaja v zadostni meri, da bi krila svoje potrebe. Zato da se krijejo novi izdatki. ki bodo potrebni zaradi zvišanja plač funkcionarjem in zaradi povečanja izdatkov za vojno v Indokini, je Queuilie izjavil, da je potrebno omejiti državne izdatke. Od skupščine bo vlada zahtevala, naj odobri načrt za varčevanje, ki ga je pripravila. Prav tako bo potrebno določiti nove davke. Vlada je mnenja, da novi davki ne smejo obremenjevati najnujnejših proizvodov in tudi ne zmanjšati virov revnejših kategorij. Predsednik je zahteval od parlamenta, naj da prednost tem vladnim načrtom. Na koncu je izjavil, da bo vlada, čim se bo skupščina dokončno izrekla o volilnem zakonu (o katerem bodo zopet razpravljali v skupščini po glasovanju v republiškem svetu), predložila načrt, ki zahteva od parlamenta, naj določi 10. junij za splošne volitve. V začetku svojega govora je Queuille govoril o potovanju predsednika Auriola v ZDA in Kanado in nato o Koreji in Indokini. V zvezi z odstavitvijo Mac Arthurja le dejal: «Vol ja zaveznikov do miru se je po- novno uveljavila; Trumanov sklep bo nedvomno olajšal poizkuse za diplomatsko rešitev spora«. Po izjavi ministrskega predsednika so številni govorniki zahtevali razpravo o njihovih vprašanjih. Razprava se bo nadaljevala na nočn; seji. Po seji narodne skupščine je Oueuille sklical ' ’ ' skupin večine. Na nočni seji je Queuille sporočil narodni skupščini, da postavlja vprašanje zaupnice o odložitvi razpravljanja o interpelacijah ter j« izjavil, da bo glasovanje o zaupnici vsebovalo Po njegovem mnenju tudi odo. britev programa, ki ga je napo. vedal v svoji izjavi. Glasovali bodo v torek popoldne. Queuille je \ velikih obrisih analiziral finančni in gospodarski položaj ter je vztrajal, naj se volitve razpišejo 10 junija, in dejal, da ima skupščina dolžnost, pustiti razčižčen položaj skupščini, ki ji bo sledila. ne skupščine OZN Entezam nalogo, da njeno vsebino sporoči pekinški vladi in da jo objavi. V Foreign Officeju izjavljajo tudi, da pekinške oblasti niso do sedaj pokazale nobenega znaka, da se hočejo pogajati s predstavniki OZN. V Tokiu je general Courtney Whitney, ki je že deset let Mac Arthurjev sodelavec, v pismeni izjavi zavrnil obtožbe proti Mac Arthurju. V izjavi pravi, da Mac Arthur misli, da se je skrbno prilagodil vsem prejetim navodilom. Mac Arthur da je mnenja, da njegova izjava od 24. marca in njegovo pismo Josephu Martinu »ostajata v okviru vojaškega položaja in v okviru njegove pravice do besede. Whitney je tudi sporočil, da je zaprosil, naj ga razrešijo njegove aktivne službe, ker želi slediti Mac Arthurju, ko bo ta zapustil Japonsko. Novi vrhovni poveljnik oboroženih sil na Koreji general Ridgway je danes z letalom prišel v Tokio in prevzel nove posle. Odšel je takoj v ameriško poslaništvo,* kjer je Mac Arthurjev sedež. Včeraj si je Rid’gway skupno z ministrom za vojno Frankom Pace ogledal položaj na fronti. Po sestanku z Mac Arthurjem je Ridgway zopet odpotoval na Korejo, 111 sicer v Tegu. Izjavil je, da se njegov povratek v Tegu nima pripisati nobeni posebni okoliščini. Izjavil je tudi, da ne ve, koliko časa bo ostal na Koreji. Kakor je bilo pričakovati je odstavitev Mac Arthurja ‘povzročila v ZDA pravo politično nevihto. Republikanski krogi se izredno ostro izjavljajo proti tej Trumanovi odločitvi. Voditelj republikanske skupine v zbornici poslanec Martin je izjavil, da je možno, da se bo Mac Arthur vrnil še prihodnji teden in da bo na razpolago kongresu. Komisija za postopek v predstavniškem domu bo jutri proučila republikansko resolucijo s katero se poziva Mac Arthur] naj govori na plenarni seji' kongi esa. Na predlog voditelja republikanske skupine v predstavniškem. demu Josepha Martina je republikanska politična komisija odobrila resolucijo, v kateri se izjavlja, da ;xLtavitev Mac Arthurja in ameriške izgube na Koreji, ki znašajo 60.000 mož, so «novi dokazi nezmožnosti Truma.v ,,e vlade, da doseže, mir aii pa ds vodi vojno. Resolucija postavlja sle-predstavnilr* deča vprašanja; 1, ali je trium-virat Truman-Acheson-Marshall postavil temelje za. «super-Mo nafcovo«?; 2. kot avtorji sklepa leta 1945, da se-prepusti Kitajk ska komunistom, ali mislijo predsednik Truman, njegov dir-žavni tajnik in njegov tajnik za obrambo, dia lahko obnovijo svojo «pot k pomiritvi«, ki jo je prekinila vojna na Koreji?; 3. ali je nova cena pomiritve izročitev Formoze, katere strateška važnost je znana. Kitajski sodelovanje komunistični Kitajske pri sestavljanju mirovne pogodbe z Japonsko in sprejem komunistične Kitajske v OZN?; 4. Ali je treba Japon- sko neizbežno pahniti v območje komunizma? Na koncu pravi resolucija, da vprašanja, ki go se pojavila z odstavitvijo Mac Arthurja., v veliki meri presegajo okvir strank, in zaključuje; ((Prihodnost ZDA je v nevarnosti: če je treba ZDA rešiti, mora to napraviti kongres«. Medtem je bila danes v Ne\v Yorku prva javna manifestacija za Mac Arthurja. Predstavnik sindikata pristaniških delavcev, včlenjenega v AFL, je izjavil, da je 2.700 pristaniških delavcev v New York.u zapustilo delo in so se udeležili protestnega zborovanja na sedežu sindikate. Z diruge strani pa je močna ameriška organizacija CIO, ki šteje 8 milijonov članov, popolnoma odobrila Trumanov korak. Nekateri republikanski parlamentarci so izjavili, da bodo organizirali privatno zborovanje. na katerem bo Mac Arthur govoril, če ne bo predstavniški dom sprejel republikanske resolucije. Demokratični senator Kerr pa je izjavil, da ne te' bilo bdje, da bi prišel pred kongresno komisijo. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da je predsednik Truman včeraj prejel veliko število brzojavk. ki po večini kritizirajo odstavitev Mac Arthurja. Novinarski trust Hearst in drugi podiporniki Mac Arthurja so povabili generala, naj ((triumfalno« pride v Los Angeles, Chicago' in New York, kjer bodo organizirali javne manifestacije zanj. List «Washington Star« izjavlja. da je Truman popustil na pritisk Združenih narodov in evropskih držav, ter je mne- povzroči v ZDA nov val izola-'cianizma. Znani novinar James Restom pa piše v «New York Timesu«, da bi imel Tiuman na razpolago veliko število dokumentov, da podpre svojo tezo proti Mac Arthurju, če bi spor zavzej velik obseg. Značilno je. da celo «New York Herald1 Tribune«, ki ima republikanske tendence, p .uit. aaDCS, da je odstavitev od Mac Arthurja popolnoma opravičena itn da je nemogoče imeti deljeno poveljstvo. Poudarja pa, da ukrep še ne pomeni rešitve vprašanj. Treba je še opredeliti azijsko politiko vlade, na tak način, da se osvetli njen pozitivni in praktični pomeni «Dai-ly News» izjavlja, da je bil Mac Arthur odlstavljen v interesu miru. «Ntw York Times« ne oporeka utemeljenosti predsednikovega sklepa, sprašuje pa se, ali ni bilo mogoče izogniti se takemu sklepu z drugimi političnimi ukrepi. Konservativni republikanski list ((Times Herald« pa se močno zaganja v predsednika in zahteva, naj se senat sestane kot ((vrhovno sodišče«, zato da Trumana sodi in odstavi. Prav tako napada tudi državnega tajnika Achesona in tuii ((britanske socialiste«, da ((žrtvujejo vsa načela, zato d;a rešijo svojo trgovino s Hong Kongom«. Zmerni «Washingtom post« pa pravi; «V ameriški družbi ni prostora za neobhed-no potrebne ljudi in tudi ne za generale, ki si ne dajo ukazovati, in ameriška ustava ne določa. da mora predsednik igrati vlogo druge violine«. Liat zahteva na koncu, naj Truman očisti hišo. ne samo v Tokiu, nja, da Trumanov sklep lahko I pač pa tudi y Washingtoinu. Tudi London pripravlja načrt jasonske mirovne pogodbe LONDON, 12. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da pripravlja Foreign Office britansko verzijo načrta za mirovr.o pogodbo z Japonsko Pravijo, da bo angleški načrt kmalu poslan v Washington ameriškemu zunanjemu ministrstvu na vpogled. Zdi se, da se angleški načrt bolj spušča v podrobnost kot ameriški. V diplomatskih krogih v Londonu trdijo, da želi angleška vlada, da bi dežele-članice komisije za Daljr.i vzhod skupaj proučile ameriški in britanski načrt. Zdi se nadalje, da sta se Washington in London že sporazumela, da se odloži proučevanje dveh važnih vprašanj: sodelovanje Maocetungo-ve Kitajske pri diskusiji mirovne pogodbe in pa usoda Formoze. Kot je znano, imata London in Washington o teh dveh vprašanjih različna mnenja. Republikanski svetovalec a-meriškega zunanjega ministrstva Foster Dulles bo v soboto odpotoval na Japonsko, kjer se bo razgovsrjal z generalom Ridgayem in z japonsko vlado o najvažnejših vprašanjih Daljnega vzhoda, ki zanimajo ameriško vlado: vojna na Koreji, japonska mirovna pogodba in obramba Pacifiškega oceana. Angleško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je britanska vlada povabila v London avstrijskega zunanjega ministra dr Karla Gruberja, ki bo od 24. do 26. aprila obiskal angleško prestolnico. Prihodnji četrtek bo v angleški spodnji zbornici razprava o razdelitvi poveljstev v okviru atlantskega pakta. Pričakujejo, da bo opozicija zlasti napadala imenovanje ameriškega generala Fechtelerja za vrhovnega poveljnika atlantske mornarice. V Angliji menijo, da bi to poveljniško mesto moralo pripadati Angležem. V dveh urah Gromiko ni povedal nič novega PARIZ, 12. — Predstavnik angleške delegacije je označil današnjo 29. sejo namestnikov z besedami: ((Nobenega novega predloga, nobenega sporazuma, nobenega napredka«. Skoraj vso sejo je spet zasedel Gromiko, ki sta ga včeraj Jessup in Davies prosila, naj podrobneje pojasni sovjetsko stališče. Več kot dve uri je Gromiko ponavljal že večkrat izrečene argumentacije, ki niso vnesle v razgovore nobenega napredka. Zahodni delegati so celo mnenja, da je zadevo zapletel, namesto da bi kaj pojasnil. Pred Gromikom je na kratko govoril Jessup, ki je poudaril, da sovjetski delegat vztraja na tem, da dobijo prednost nekatera’ določena vprašanja, ker gleda nanje samo s stališča sovjetske politike. Kratke vesti PARIZ, 11. — Francoski ministrski svet je imenoval policijskega prefekta Leonarda za guvernerja Alžirje. LONDON, 11. — Kamen kronanja ali kamen usode so danes našli na oltarju stolnice v Ar-br.oathu, v škotski grofiji Angnus, Ta dragoceni kamen so ukradli v westminstrski stolnici na božič. Ukradli so ga člani škotskega nacionalističnega gibanja, MADRID, 11. — v Madrid Je prispel ameriški polkovnik Herman Luhers, ki bo izročil generalu Francu medaljo za zasluge, ki mu jo je podelila ((American Legion«. NOVI NEREDI v Južnem Iranu Mrtvi in ranjeni v Abadonu - Viada je poslala vojaštvo in tanke na področje neredov - Brezposelni demonstrirajo v parku sovjetskega poslaništva v Teheranu TEHERAN, 12. — Iranski ministrski predsednik Hussein Ala je javil danes zvečer, da so bili trije Angleži «ubiti ali ranjeni« med neredi, do katerih je prišlo na petrolejskem področju pri Abadanu v Južni Perziji. Odgovornost za te nerede pripisujejo stranki «Tu-deh«, ki je pod moskovskim nadzorstvom. Tudi neka Per-zftka je bila ubita. To je ubila policija, ki je streljala v Bandar Mshurju. Predstavnik «Anglo-Iranian Oil Co» v Teheranu, George Northcroft pa je izjavil, da je bil danes v Abadanu ubit en Anglež, dveh pa niso mogli r.ajti. Danes zvečer se je takoj sestala perzijska vlada in je odločila, da bo poslala ojačanja na področje, kjer je prišlo do neredov. Hussein Ala je naknadno izjavil, da so že poslali čete in tenke iz Ahwaza in da ima oblast sedaj položaj v Abadanu pod nadzorstvom. Vendar prihajajo v perzijsko prestolnico precej nasprotujoče si vesti glede dogodkov v tem mestu. Za jutri je najavila stranka Tudeh množično zborovanje na trgu pred perzijskim parlamentom. Danes je v parku sovjetskega poslanika v Teheranu vprizorila skupina brezposelnih svojo demonstracijo. V uradnih teheranskih krogih se zelo ču- dijo, da so predstavniki ZSSR dovolili' brezposelnim vstopiti v park, ki je običajno strogo zastražen. Glede tega je danes popoldne iranski zunanji minister zahteval pojasnila na poslaništvu ZSSR. Danes zvečer se je zvedelo v Londonu, da je iranska vlada zahtevala pred nekim londonskim sodiščem, da bi družba «Iraq Petroleum Company» pristala na boljšo razdelitev dobička. Doslej je «Iraq Petroleum Company» plačevala vladi v Bagdadu 6 zlatih šilingov za vsako tono nafte, ki jo je izčrpala y Iraku. Ta denar pa mora iraška vlada zamenjati po uradnem tečaju !n dobi za to samo 18 papirnatih šilingov. Iraška vlada trdi, da bi mogla zlate šilinge na svobodnem trgu boljše zamenjati. Ko so podpisali predstavnik; družbe in iraške v »de v lanskem kvgu-stu nov sporazum, je družba pristala na to, da bi vprašanje rešilo neko angleško sodišče. V Bagdadu je izjavil predsednik social-demokratične iraške stranke ob priliki združitve vseh opozicijskih strank v enotno ljudsko fronto, da je «naš cilj neodvisen Irak, brez tujih vplivov v okviru arabske lige«. Naglasil je, da je treba osvoboditi Irak izkoriščanja tujih družb. in Pekingu, da dokažeta dobro voljo. V Indiji tisk obširno komen. tira Trumanov sklep, medtem ko manjka za enkrat vsaka uradna izjava. Vendar pravi poluradni list ((Hindoustan Times«: ((Položaj se mora zdaj izboljšati«. List dodaja o Mac Arthurju, da bo «njegovo ime ostalo veliko, če ga ne bo sam ponižal in postal sredstvo političnih spletk«. Neodvisni indij, skj list «Statesman» hvali Tru. manov sklep in pravi: «Bilo bj pa pretirano, če bj trdili, da je bila njegova pomembnost tolika, da bi lahko bil Mac Arthur glavna ovira za mirno ureditev spora. Gotovo pa je, da je bil ena izmed glavnih ovir«. Medtem ko trdi kominformi-stični tisk v svetu v glavnem, da je Mac Arthurjev odhod ((zmaga ljudskih množic, ki hočejo mir«', se kaže v pičlih komentarjih sovjetskega bloka dokajšnja negotovost. Češki li. stj objavljajo na primer Tas o-vo vest nekje na tretji aii četrti strani in samo nekateri jo na kratko komentirajo. «Mlada fronta« pravi, da je odstavitev Mac Arthurja samo «manever, ki naj zakrinka vojne načrte imperialistov*. Moskovska «Literaturnaja ga-zeta« pravi, da je Mac Arthur jev padec ((posledica poloma politike Wall Strceta«, nato pa trdi, da bo «Wali Street« nada. Ijeval svojo pustolovsko politiko. Isti list pravi. da Mac Arthur kljub svoji vojaški sposobnosti, «ni mogel spremeniti položaja na Koreji« Radio Mo. skva pa je dogodek komentira, la, da je bil Mac Arthur odstavljen, ker se je pokazal vojaško nesposoben. lanski t razor; pri RIM, 12. - Po včerajšnjem napadu Nennija na vlado, ki jo je obdolžil ((protiustavne rekom struikcije«, se je danes v parlamentu nadaljevala diskusija o tem vprašanju. V imenu demokristjanov je Nenniju odgovoril poslanec Delle Fave. ki je predlagal" opoziciji, naj svoje argumente konkretizira v predlogu nezaupnice vladi, ali pa naj preneha z napadi. Komunistični poslanec Alicata je ponovil Nennijeve obtožbe; vendar pa opozicija ni pokazala običajne agresivnosti, kar ustvarja vtis. da je Nenni svoj napad uporabil le, da bi lahko plasira] ponudbe vlači za sodelovanje v duhu znanih Togliat-tijevih predlogov. Smeh v dvorani je povzročil kvalunkvistični prvak Gianni-ni (ki je v privatnem življenju pisec gledaliških veseloiger), ki je trdil, da bi bil sporazum med ZDA in ZSSR «največja nesreča za Italijo«, Ki da lahko iz sedanjega spora iztisne mnogo več koristi, pa čeprav z izdelovanjem topov. Senat ie razpravljal o predlogu, naj se poenoti zdravstvena in skrbstvena služba v Italiji. Mac Arthur lahko izbira... WASHlNGTON, 12. — Ameriški časopisi s svojim običajnim smislom za praktičnost že sestavljajo preglede možnosti zaslužka, ki jih ‘bo imel Mac Arthur, ko se bo vrnil v ZDA. Listi naštevajo sledeče možnosti, med katerimj lahko Mao Ar,; thur izbira: J. Lahko ostane pri svoji pla. či 18 tisoč dolarjev letno (več kot 12 milijonov lir), ki mu pripada kot ((generalu vojske«. Mac Arthur ima tudi pravico do stalnega urada v Pentagonu — ameriškem vojnem ministrstvu. 2. Postavi lahko svojo kandidaturo za predsednika republike, kot mu predlagajo republikanci. Lidley Adams, predsednik »Ustanove ameriške zastave« je izjavil, da je ponudil generalu milijon dolarjev za vrsto predavanj v ZDA, ki naj bodo uvod v volivno kampanjo leta 1952. 3. Ce bi dal ostavko na slu* bo, mu časopisni koncern (N.A.N.« ponuja milijon dolarjev za objavo njegovih spominov. 4. Predsednik družbe «Re-mington Rand« mu ponuja mesto direktorja s preko 108 tisoč dolarji (70 milijonov lir) letne plače. 5. Filmski podjetnik iz Hoo-lnvi-oda mu ponuja 3000 dolarjev r,a teden, da b; igral v filmu ((Kvadratna igla« vlogo generala (včerajšnja ponudba je govorila samo u »oficirju«), ki je sprt z «washingtonskinij politikanti«. 6. Neka republikanska orga-nizacija iz Sioux City (država It-wa) mu ponuja 10 tisoč dolarjev (6 milijonov in pol lir) za eno samo predavanje. Zdi se. da bo general Mao Arthur,, ki je na Japonskem opravljal štiri različne funkcije, kar nekam v zadregj, za kaj naj zagrabi ko se bo vrnil v domovino. • BERN, 12. — Svicarsiki narodni sivet je danes odobril » 119 glasovi proti 6 nakup 150 lovskih letal na reakcijski pogon tipa «Vemorr.». Letala bodb stala Švico 175 milijonov švicarskih frankov. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 ~ 13. aprila 1051 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR Petek 13. aprila Ida, Zdegoj Sonce vzide ob 5.25; zatone oo 18.47. Dolžina dneva 13.22. Luna vzide ob 9.14; zatone ob im-Jutri, sobota 14. aprila Justin, Jelača OBJAVE - MALI OGLASI Od nas vseh je odvisen uspeh prvomajskih proslav Se dobra dva tedna in prvi maj bo tu. Prav gotovo je, da je vsakemu izmed nas ta naš praznik izredno pri sreu. Naše proslave tega delavskega prašnika imajo že veliko tradicijo in mnogi izmed nas se sprašujejo, ali bo naš letošnji prvi maj tudi tak, kot druga- leta. Vsem tistim, za katere ne vemo, iz kakšnega vzroka njih pesimizem in cincanje, moramo takoj odgovoriti, da bo tudi letošnji maj prav tak, kot druga leta, če ne lepši. Le ena razlika bo od drugih prvih majev. Namreč da bo letos slavnostno zborovanje od 14.30 popoldne in ne kot je bilo druga leta, ko je bila ta slavnost skupno z defilejem telovadcev dopoldne. Da so se prireditelji odločili za ta korak, so imeli tehtne vzroke. Težko je namreč hoditi ta dan, ko počivajo pri nas vsa prometna Sindikalne beležke Stavka profesorjev Ker nj bilo mogoče doseči nobenega sporazuma glede re-šitve spornega vprašanja ki se vleče že več mesecev, bodo stopili danes v protestno stavko profesorji in druei uslužbenci srednjih šol v Trstu. Ze pred časom smo v našem časopisu javili vest. da so zahte. vali profesorji srednjih šol izboljšanje svoj:h plač ter reši-tev vprašanja stalne namestit, ve. Takrat so se pričela tudi pogajanja za rešitev tega vpra. sanja. Toda kct vse kaže, se je položaj zaostril in danes stojimo pred stavko. Stavka profesorjev srednjih Sol v Trstu pa je obenem tudi nekak znak solidarnosti s profesorji srednjih šol v Italiji, ki Bo že pred dnevi stavkali. * * * V sredo zjutraj so se ponov. no sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih organizacij ter predstavniki zdru. ženja pekov, da b; razpravi!a]i o vprašanju, za katore-m rešitev se pekovski delavci boi-iji že več mesecev. Na dnevnem redu je bilo ponovno razpravljanje o členu 3. delovne pogodbe pekovskih delavcev. To. krat so predložili svoje proti-predloge delodajalci; seveda so bili ti za delavce popolnoma nesprejemljivi, zato je bilo sklenjeno, da se pog°janja pre. ložijo na nedoločen čas. Istega dne bi m^ral brii na Uradu za delo tudi sestanek sindikalnih predstavnikov ter predstavnikov združenja javnih lokalov, ki naj bi razpravljali o zahtevi slaščičarjev glede povišanja draginskih doklad. Zaradi odsotnosti poslednjih pa je moral biti sestanek preložen na prihodnji jeden Včeraj zvečer so se sestali sindikalni predstavniki ter predstavniki združenja trgovcev, da bi podpisali normativno pogodbo za celotno kategorijo trnovskih uslužbencev. Ob tej Priliki so razpravljali tudi o zahtevah trgovskih uslužben. cev glede povišanja draginj-skih doklad, vendar ni bilo v zvezi s tem sklenjenega nič določenega. sredstva iz mesta, predmestij in vasi dopoldne in popoldne k Sv. Ivanu. Ze prejšnja leta so se nekateri naši okoličani pritoževali, ko niso mogli prisostvovati tudi dopoldanski proslavi. Vsem tem bo letos ustreženo. Kot smo že omenili, bo slavnostno zborovanje na Ro-tondi od 14.30, telovadni nastop pa se bo pričel na stadionu ob 15.30. Vsa slavnost se bo zaključila približno ob 18. uri. Jasno je, da je na stadionu še vedno precej dela, preden ga bo mogoče pripraviti za letošnjo prvomajsko manifestacijo. Dež in veter sta naredila svoje. Zato bo to nedeljo in še drugi dve nedelji pred samim praznikom na stadionu udarniško delo. Ze lani smo videli, kako se je razvilo tekmovanje, katerega posledica je bila, da je bil stadion res lepo pripravljen. Zato poziva tudi letos pripravljalni odbor za prvomajsko proslavo yse tiste, ki so se lani izkazali jn seveda tudi druge, ki so lani «počivali», naj pridejo Ob nedeljah na stadion na pomoč pri urejanju samega letovadnega prostora, tribun itd., Dela, kakor pravi tov. u-pravnik stadiona, je za vse dovolj. Telovadci pridno tekmujejo, kdo se bo prej, v največjem številu in najboljše pripravil za telovadni nastop. Zaenkrat je najboljši V. okraj, ki nekam ljubosumno čuva svoje dosedanje prvo mesto. Vendar se 5. okraju še precej približujejo drugi okraji, tako da se bo mo- ! ral kar potruditi, če bo hotel obdržati svoje prvenstvo. Za prvomajsko proslavo je razpisano še eno tekmovanje. Namreč v razdeljevanju prvomajskih značk. Kdo je pri tem najboljši, zaenkrat še ne vemo, ker še nimamo podrobnih rezultatov. Značke so že na te- renu in ne moremo reči drugega, kot da pridno segajte po njih. V nedeljo zjutraj vsi na stadion „Prvi maj” V kratkem začetek del fiiobusno zvezo z Miljami S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI ZBEREMO SE PRI VESELEM UDARNIŠKEM DELU V nedeljo 15. in naslednjo nedeljo 22. aprila zjutraj bom0 prišli na' stadion vsi iz mesta in bližnje okolice pa udarniško delo. Urejevali bomo naš lepi prostor, da bo za glavno proslavo 10. obletnice OF, ki bo 22. apri. la, čim lepši. Cim več nas bo na stadionu, tem hitreje bo delo opravlje. no. Toda ne le to; čim več nas bo, tem prijetneje nam bo. Zato povejmo vsem našim tovarišem in tovarišicam, da se zberemo v nedeljo zjutraj na stadionu pri veselem delu. Na svidenje! za S posredovanjem conskega predsedstva so spopolnili med tržaško in miljsko občino sporazum glede gradnje ‘filcbušne proge Trst-Milje, ki bo nudila hitro in udobno zvezo med tema dvema mestoma. Da se načrt čimprej izvrši, je ZVU sklenila, da bo nudila ACEGAT 200 milijonov lir posojila po obrestni meri 3 odst., ki se bo amortiziralo v 30 letih. ACNA Pa bo nudila 3 odstotno posojilo 25 milijonov lir, plačljivo v 25 letih. S tem denarjem bodo nabavili avtobuse za avtomobilske zveze .v miljskih hribih in okolici, ki bodo imeli zvezo z novo fiiobusno progo. Okrepitev avtobusnih zvez je postala namreč nujna. S tem se bliža začetek del za gradnjo filo-busne proge. fflikal Q'mm v galeriji «Scorpione» Le še nekaj dni bo v galeriji «Scorpione» razstavljal akademski slikar Bogdan Grom. Zato pohitite z ogledom razstave, kjer boste poleg olj in risb videli tudi narodne motive, uporabljene za notranjo opremo stanovanja. Razpravljali so o proračunu sejni dvorani, davkih in podpori župniku V g-lavnem so na včerajšnji seji razpravljali o občinskem proračunu. Nekateri svetovalci ■so izrazili svoje epazke in pripombe. toda iz vse diskusije je sledil le žalosten zaključek, da pač ne morejo napraviti bog ve kaj. ker imajo glavno besedo. v Trstu. Glede občinskih davkov so bili nekateri svetovalci mnenja. da bi bilo treba preurediti 'način obdavčevanja, tako da bi premožnejši plačevali, sorazmerno več kot revnejši sloji. Občinski odbornik tov. Skrk se je pritožil zaradi trošarine za zakol prašičev. Kmetje so pri tem, zelo prizadeti, ker morajo plačati davek na živino, ob zakolu pa še trošarino čeprav imajo meso le za svojo domačo uporabo; pa ne samo. kmetje, tudi drugi, ki bi si radi sami zredili prašiča, pa ne morejo plačati taikih davkov jn še trošarino. Zato je tov. Skrk pred- IZPRED SODIŠČA. Huda pokora tatinski bratovščini Is nabrežinske občine Kokošja kuga in naš živmozdravnik Prvi maj delavcev Delavci! Poslušajte nocoj ob 19.45 ((Sindikalni pregled« Bor-tola Petronia kj ga bo oddajal Radio jugoslovanske cone Trsta na valovni dolžini 212,4. Vsebina pregleda je; «Prvi maj delavcev«. Po naših vaseh je kokošja kuga povzročila občutno gospodarsko škodo. Ponekod je docela iztrebila kurnike. Vsaka hiša s količkaj zemlje računa zlasti v tej sezoni za kritje sprotnih manjših izdatkov na dohodek kokešereje. Ta kuga pa jemlje gospodinjam voljo in veselje za to vejo živinoreje, za kar bi moralo biti mnogo večje zanimanje. Kljub slabim pogojem (skromno poljedelstvo) je tudi tod možnost dvigniti kokošerejo. Treba bi bilo izbrati (gojiti) primerno pasmo, poskrbeti za pašo in primerne kurnike. Za pašo so primerne naše ograde, kjer si morejo kokoši nabirati hrano Važno je vprašanje kumikov in njihove ureditve v veterinarskem oziru. Sicer pa moramo naglasiti, da je veterinarstvo pri nas v spanju pravičnega. Že kokošja kuga ni pri nas nov pojav. Ali je naš ob-. črnski veterinar kaj ukrenil v j tej zadevi? Ali je šel v dotič-ne vasi in se kaj porazgovoril z gospodinjami, jih poučil in jim svetoval? Gospod veterinar, ki ga gospodarji kot davkoplačevalci dobro plačajo, bi moral y tem spregovoriti svojo merodajno besedo. Mogoče bo dejal, da ni to njegova naloga. Včeraj je prišla pred sodi-šče skupina mladih tatov, ki so v prvih dneh februarja letos oplenili več stanovanj in oškodovali lastnike za težke stoti, sočake. Malone v vseh primerih so se vtihotapili v stanovanja skozi straniščna okna, izkoriščajoč dejstvo, da so ta ' pona jvečkrat obrnjena na sa I motna dvorišča. Po isti poti so I potem odnesli tudi pete in na-I kradeno blago, ki se mnogokrat res ni dalo skriti v žep ali pod suknjo, ako pomislimo, da so kradli obleke, odeje, plašče in celo radijske sprejemnike. Najpbilneje so se založili o priliki prvega skupnega podviga dne 6. februarja. Med odsotnostjo Artura Colauttija so se vtihotapili skozi stranišče v njegovo stanovanje v Ul. Ma-nuzio 10, prevohali vse omare in omarice ter mu odnesli 20.000 lir gotovine, radijski sprejemnik, več dežnih plaščev, odej, rjuh, oblek ter drobnarij v skupini vrednosti pol milijona lir. Nekaj dni prej pa so na enak način izropali stanovanje Ivanu Košuti, Doz Avgustu in Natalini Požarjevi in tudi te oškodovali v glavnem za številne pare čevljev, obleke in perilo. Po zadnjem vlomu se je policija mrzlično vrgla na sled tem drznim straniščnim specialistom in že 7. februarja iztaknila nekega «Lelia», o katerem se je vedelo le to, da je bij pri tatvini udeležen kot stražar. Našli so ga v javnem ogreva-lišču v Ul. Vidali, kamor se je, kakor se je kasneje izkazalo, zatekala vsa bratovščina na posvete. Devetnajstletni Lelio Clarol se ni mogel dolgo upirati sitnemu zasliševanju in je pripomogel policiji, da je v manj ko 24 urah potegnila v mrežo yso bratovščino razen 30-letnega Lina Punisa, za katerim še vedno ni najti sledu. In tako so se znašli včeraj na zatožni klopi drug ob drugem 21-letni Luciano Dougan, 24-letni Umberto Licjuasi, 19-letni Orazio Boseolo in 19-letni Lelio Clarot, odnosno Brufolo, Uc-cio. Boseolo in Lelio. kakor so se navadno klicali med seboj IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Sestanek sveta za zdravstveno zaščito pri IOLO V sredo se je v Kopru sestal Svet za socialno in zdravstveno zaščito pri Istrskem Okrožnem LO, ki sedaj deluje kot posvetovalni organ in bo postopoma prevzel izvršilne naloge podobno, kot jih imajo sedaj v Jugoslaviji razni sveti, V teku zasedanja so člani razpravljali o zdravstvu v naši coni. Da se olajša delo sanitetnim organom, bodo ustanovljeni pri vsakem krajevnem ljudskem odboru aktivi za socialno irj zdravstveno zaščito, ki bodo reševali vsa vprašanja, ki so v zvezi s počitniškimi kolonijami, otroškimi vrtci, ambulantami in izvrševali preglede javnih lokalov. Predlagali so, da bi se razširil kirurški oddelek bolnice v Izoli in bolnice za nalezljive bolezni v Pirar.u. V koprski bolnici se vršijo dela za adaptacijo novega pediatričnega oddelka, ki bo imel 30 prostorov, in tudi ginekološkega oddelka, ki sedaj ne ustreza potrebam. Predlagali so tudi, da bi stare in onemogle, ki so sedaj v koprski bolnici, premestili v Izolo. Tam bi jih sprejeli v novi dom onemoglih, ki se pripravlja Iri bo imej prostora za 60 do 70 ljudi. Predlagali so -nadalje, naj izvršilni odbor prouči vprašanje razširitve bujske bolnice tako, da se zviša število dosedanjih 25 postelj na 50. Zdravnik iz Buj tov. Siletič je predlagal, da bi tudi množične organizacije pomagale zdravstvenim organom posebno sedaj, ko bo v obeh okra- jih cepljenje proti kozam in davici. Tudi bolnica za pljučne bolezni v Ankaranu bo kmalu odprta in bo sprejela okrog 100 bolnikov. Zdravstveno stanje se v našem okrožju iz dneva v dan boljša. Bolnice, ki so bile do osvoboditve samo nekakšne sprejemne stanice za pošiljanje bolnikov v Trst, odgovarjajo sedaj potrebam tukajšnjega prebivalstva. So pa še posamezne osebe, ki zapadajo vplivu CLN in gredo na zdravljenje v Trst, čeravno bi se pri nas lahko bolje zdravile. CLN skrbi za take svoje «sinove», da so takoj sprejeti v tržaških bolnicah, medtem ko morajo drugi Tržačani čakati na sprejem in zdravljenje. SA. Nastop gojencev baletne šole v Kopru Na sporedu so I. Matečiča .(Svoboda«, izvaja Vuka Hiti — Kumar. F, Pintariča ((Pastoralna suita«, ki jo izvajajo pastirice in pastirji ter J. Kriška ((Pravljica o razbojnikih in ži valicjh)) v kateri nastopajo: Babica, deklica in razbojniki ter razne domače živali. Dirigent J. Jankovič, koreograf Vu ka in Slavko Hrti, scenograf R. Saksida, recitator V. Tomšič. Igral bo orkester odreda JA iz Portoroža. Vstopnina: sedeži po 60, 50 in 4o din, stojišča 2Q din, za dija-ke 10 din. Prva letna skupščina gradbenih delavcev V soboto popoldne ob 14. uri bo v Ljudskem domu v Izoli prva letna skupščina gradbenih delavcev koprskega okraja. To bo zelo važer.' dogodek, ker je prvič, da se bodo zbrali gradbeniki, ki imajo v današnjem razvoju tako veliko vlogo. Trčenje avtomobilov V torek zjutraj sta na cesti Škofije — Koper trčila tovorn; in osebni avtomobil, ki sta vo. zila eden v smeri Škofije — Koper drugi pa obratno. Šoferja sta ostala nepoškodovana, medtem ko je na avtomobilih precej škode. V teku je preiskava, kdo je trčenje zakrivil. Semedela Sončni dnevi, ki so prejšnji teden izvabili na dan vse kar je živega, so ugodno vplivali na razcvet češenj. Najbolj zgodnje so že osule bele lističe, ki so se umaknili sadovom ▼ razvoju. Ze je opaziti prve zelene glavice - prihodnje rdeče češnje po vejah. Ce bo lepo vreme trajalo, bomo imeli že prve dni maja na .razpolago prve češnje. Hruškova drevesa so sedaj v' najlepšem cvetju, jabrane pa kažejo tiste značilne rdeče bu-čice iz cvetnih brstov. Upamo, da bomo imeli dobro sadno le. tino. Te dni sadimo krompir, ki smo ga letos več časa hranili v predkalitvr kot nrejšnja leta. Ce bi nam ne bilo nagajalo vreme, bi bil krompV posajen že pred tremi tedni. Stari ljud. je pravijo, bolje ka»no kot nikoli v dneh opravljanja svoje nepoštene obrti. Za seboj .pa so potegnili še 26-letnega Vincenza Di Lorenzija, 20-letno Vittorio Bole, 51-letno Marijo Godino, 45-letnega Tulia De Rota in 23-letno Grazielo Zorzen * i, ki so štiriperesni deteljici šli na roke s tem, da so jim pomagali prikrivati oziroma razpečevati nakradeno blago. Medtem ko so pri policijskih zaslišanjih obtoženci priznali malone vse svoje grehe, so se pred sodniki zaprli vase. tajili ali pa z odrezavimi odgovori pa dvomimo, da jih bo zapor spravil zopet na pravo pot. Luciano Dougan je bil obsojen na 3 leta in 6. mesecev zapora ter na 30.000 lir globe, Umberto Liquasi na 6 let zapora in 54.000 lir, Orazio Boseolo na 2 leti, 4 mesece in 24.000 lir, Lelio Clarot na 2 leti, 10 mesecev in 28.000 Ur globe, odsotni 30 letni Lino Funis pa na 5 let, 7 mesecev, 15 dni zapora in 49.500 lir globe. Izmed soobtožencev je sodišče oprostilo Vittorio Boletovo, kazali nerazpoloženje zaradi preštevilnih očitkov obtožnice. Toda to jim v očeh sodnikov nikakor ni moglo koristiti. Izrečene so bile težke obsodbe, ki bodo resda začasno rešile meščane pred nepošteno druščino, sodeč po obnašanju obtožencev 4 mesece in 15 dni je prisodilo Tuliu De Rota in Mariji Godina, pogojno pa 3 mesece Gra-zieli Zorzenonovi in 4 mesece Vincenzu Di Loren to. Predsednik Ficciola, tožilec Grubissi, zapisnikar Pivk. Obtožence so zagovarjali odv. Ca-talan. Carlini in Annoscia. „Krti“ zopet na de) n Ze precej časa so razni trgovci, zlatarji in urarji spali kaj mirno svoj nočni sen, ker so si tatovi, ki delujejo pod zemljo in s pomočjo ve tno pri. pravljenih lukenj, vdirajo v razne trgovine, vzeli nekaj dopusta. Toda včeraj ponoči So se ti voluhariji zopet pojavili in vdrli v trafiko na št. 155 Ul. dellTstria. Tatovi so ponoči na dvorišču nekega sosednega skladišča gradbenega materia. la prebili zid in ko je bila odprtina precej velika, so se splazili v notranjost, od koder s0 odnesli precejšnjo količino cigaret in slaščic, tako da lastnica 55 letna Ana Sancin, iz Ul. dellTstria 153, ki je stvar takoj javila policiji, trpi približno 30.000 lir škode. lina - Boljunc zaletel vanj 24-letni Pečarič Silvano iz Strada di Fiume, ki je v nasprotni smeri vozil na svojem «Mat-chessu« in za katerega hrbtom je sedel tudi njegov prijatelj 29-letni Remigio Prodan iz' Ul. Molin a Vento 102. K sreči ni bilo nobenih žrtev, le Prodan se bo moral za lahke rane na nogi in zapestju zdraviti 7 dni. Karambol brez hujših posledic Naravnost strahovit karambol je bil včeraj popoldne na Irbiškt cesti, kjer sta se zaletela ameriški jeep in neki civilni kamion katerega je vozil Franc Dolenc iz Barkovelj št. 50. Ameriški vojak, ki je sedel za volanom svojega jetpa, je v zadnjem trenutku hotel preprečiti nesrečo in je ostro zavil na stran vendar je priletel v bližnjo skalo. Sunek je bil tako močan, dia je jeep s šoferjem vredi ponovno vrglo proti kamionu. ki se mu je tedaj zlomila as volapa. odletel s ceste in še z zadnjim delom zaletel v neko hišo. Kljub strašnemu trčenju sta se oba šoferja rešila z nepomembnimi praskami, medtem ko sta vozili precej poškodovani. Odmev eksplozije granate v kuhinji 2e v naši včerajšnji številki smo pisali o dveh ranjencih zaradi eksplozije granate v kuhinji, pri čemer je krivec Kuras-sier, ki je s kladivom tolkel po njej, odnesel precej hude poškodbe, medtem ko se je njegova stanodajalka rešila z lažjimi poškodbami. Včeraj pa se je v spremstvu matere javil v splošni bolnici tudi 4-letnj 'Jerman Giovanni, ki je bil pri eksploziji prisoten in bil tudi lahko ranjen po nogi in roki ter PO obrazu. Otrok se bo moral zdraviti y domači oskrbi približno 7 do 8 dni. Z dletom po prstu Tudi 13-letm dijak Guido Co-luutti iz Ul. Cologna 13 je imel včeraj pri praktičnem delu v rojanski šoli smolo ter se precej hudo vrezal v prst z, dletom. Fant, ki je bil sprejet na ortopedski oddelek splošne bolnice, bo ozdravel v 15 do 20 dneh. Trčenje dveh motorjev Clar.' finančne policije Seve i ino Sancin se je včeraj popoldne peljal na motorju «BSA 50» po poti Zavije - Donijo, ko se je naenkrat na križišču Do- Vztrajen samomorilec Po večkratnih poskusih samomora je včeraj okoli 22 podlegel poškodbam 74-letni Vin-cemzo Vidarj iz Ul, Udine 29. Moža je pred včerajšnjim zvečer našel sin vsega v. krvi, ker si je ta še enkrat skušal vzeti življenje in si je v ta namen prerezal z britvico žile na roki. Vidarija so sprejeli v bolnico, kjer so mislili, da mu bodo ponovno rešili življenje, kakor že 1923. leta. ko so mu morali celo odrezati obe nogi. da so ga ohranili pri življenju. Sedaj pa je bila vsaka zbravniška pomoč zaman. lagal, naj bi občinska uprava odpravila trošarino na prašiče za domačo uporabo. Odbornik Terčoj) mu je odgovoril, da to ni mogoče, dokler je občina pasivna. Predlog tov. Škrka je vzbudil zanimanje vseh občinskih svetovalcev, zato bodo o lem razpravljali in sklepali na drugi -eii. Odbornik Slave« se ,je pritožil, da občina dobi premalo denarja za najemnino tb-' činskih. kamnolomov in da bi jo bilo treba zvišati. Stvar pa it nekoliko zamotana, ker imajo nekateri podjetniki pogodbe še za več let. Po diskusiji so občinski svetovalci odobrili občinski proračun za tekoče leto, kakor- ga je predlagal upravni odbor, in s pritožbo na ZVU, ki je nesmotrno črtala nekatere važnejše postavke proračuna. Po odobritvi prt/računa so občinski svetovalci odobrili predlog za občinske najemnine raiznih stavb. Za šole, ambulante itd. plača občina mesečno 12.780 lir, za občinske stavbe Pa prejema mesečno 11.029 lir najemnine. Nato so razpravljali o ureditvi sejne dvorane. Zupan, je sporolčil, da so o tem že govorili pri merodajnih oblasteh v Trstu in debili zagotovilo, da bo ZVU dodelila izredno pcdi-ooro za kritje stroškov, ki bedo znašali okrog- 1.585.000 lir. Sejna dvorana bo seveda lepo urejena, sedanji anagrafski urad pa bodo prenesli v druge r,rostore. Občinski svetovalci so predlog' odobrili, seveda če bo ZVU krila tozadevne stroške. Odobrili so tudi predlog, dia se otroškim vrtnaricam dodeli mesečna nagrada 3000 lir in to od 1. januarja 1951 dalje. Ob zaključku je občinski odbornik g. Terčon obveri.il občinski svet, da se je nabrežin-ski župnik pritožil pri predsedstvu cone zaradi prispevka, ki nru ga baje dolguje nabrežin-ska občina. Leta 1896 je namreč občinski svet tedanje nabrežinske občine sklenil, da bo občina dala župniku letno 700 goldinarjev, po prvi svetovni vojni je iz tega nastalo 1040 lir. zdaj dobiva nabrežirski župnik od občine 12.000 lir, po novem povišku jih bo dobival 18.000. Nabrežinskj župnik se pritožuje. da mu je to premalo, predsednik cone priporoča občinskemu svetu, naj stvar uredi tako, da bo žunn-ik zadovoljen. G. Terčon predlaga, naj bi dobival nabrežinski župnik toliko kot šempolajski. namreč 120 tisoč lir letno, večina občinskih svetovalcev pa ni bila tega mnenja. Razvila se je živahna diskusija, za predlog so glasovali le. štirje občinski svetovalci. Zato bo ostalo pri sta. rem. S temi je bila seja zaključena. Prihodnja Seja, na kateri bedo razpravljali o predlogih in; pritožbah, petek bb 17. uri. Proslave 1R-!e!iiice Dl V MUCKOl/LJUH V B0UŠTD v iior.li! v vu\m V P/IDHIČAH v soboto 14. aprila ob 20.30uri v nedeljo 15. aprila ob 17. uri r nedeljo 15. aprila ob 17. nri v nedeljo 15. aprila ob 1 7. uri v nedeljo 15. aprila ob 16. uri Bliiorfa razstav narodne nsvohodiive l/ BAZOilCI v nedeljo 15. aprila ob 16. uri V lARRHŽitlll v nedeljo 15. aprila Na stadionu „PRVi MAJ" v nedeljo 15. aprila ob 15. uri la PROSMBi! ii nedeljo 15. aprila ob 15. uri Predavanje o Trubarju Narodna in študijska knjižnica vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo v soboto 14. aprila ob 20. uri v dvorani SNG v Ul. San Vito 17. Predaval bo prof. dr. Mirko Rupel, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani o temi: Primož Trubar in njegove zveze s Trstom ter protestantsko gibanje v Trstu. Vabimo še prav posebno dijake slovenskih višjih in srednjih šol. v Trsi« priredi v torek 17. aprila v Ljudskem domu v Trstu operni večer. Sodelujejo člani ljubljanske opere:' sopranistka Gerlovič Vanda, mezzosopranistka Karlovac Elza, tenorist Franci Rudolf, basist Korošec Lado in orkester pod vodstvom Ubalda Vrabca. SINDIKALNE VESTI V ponedeljek 16. aprila ob 19. uri bo v Ul. Machiavelli 13 sestanek izvršilnega odbora Zveze enotnih razrednih sindikatov z naslednjim dnevnim redom: 1. Organizacijska vprašanja in medsindikalni odnosi, 2. Proslava prvega maja. 3. Razno. Zveza prosvetnih delavcev v Trstu vabi svoje člane, da se udeležijo predavanja univerzitetnega prof. dr. Mirka Rupla, ki bo v soboto dne 14. aprila ob 20. uri v dvorani SNG v Ul. S. Vito št. 17. Naslov predavanja ((Primož Trubar in njegove zveze s Trstom ter protestantsko gibanje v Trstu«. Odbor Linhartom «ŽUPANOVA MICKA« na KontoVelu Dramski odsek Prosv* nega društva «S;n» g* ko» priredi v nedeljo 15- m. ob 17. uri v dvorani spod ar ske zadruge na n tovelu komedijo A ,,]C. Linharta ko«. Ta živahDa m ziv^r sko razgibana nam prikazuje tipe iz ljudstva. ■ J ^ modrosti, njihovo nje, njihovo z osti° JZLo no besedo izražene du tosti, njihov prv° ztjrav<> prosti zdrav razum, z j čustvovanje, pravi « humor. Pri tej , sode)uje tudi pevski | Tržaški zvon. PROSVETNA DRUŠTVA, ____________________________________ rajiii Prosvetno društvo Ivani ^ priredi v soboto 14. ap-tvei)it 20.30 družabni večer v drus p n Magdaleni. jatejjj, prostorih ,,........— . . Vabljeni vsi člani in p Gledališče Ved .. 15O. ov V okviru praznovanja ^ letnice tržaškega obcins*« ^ (tališča in Pej.destt^, giefclif PD iz Barkovelj v nedeljo v Nabrežini Prosvetno društvo iz Barkovelj bo gostovalo v nedeljo 15. m. v Nabrežini. Nastopil bo pevski zbor, dramski odsek, pevski duet in mladinska baletna skupina. Opozarjamo na ta nastop, ki bo pričel ob 16. uri v kinodvorani, vse Nabre-žince, Sempolajce, Slivenčane, Križane in Vižovljane. Glavni odbor ERS raznih strok se sestane drevi ob 19. uri V U. Machiavelli 13. Poziva- mo vse odbornike, da se sestanka gotovo udeleže. Podpora pofrebnim Predsednik upravnega odbora Sklada zimske pomoči ing. De Petris sporoča, da so na seji dne 6. aprila sklenili, da bodo začeli čimprej deliti podporo 3.500 lir vsem ljudem, starim nad 65 let. za katere skrbijo občinske podporne ustanove. Kasneje bodo delili podpore tudi ljudem, ki nimajo družine. Ni potrebno, da prizadeti vložijo prošnjo ali izpolnijo kakršne koli formalnosti, ker bodo vsi dobili na dom osebno sporočilo o dnevu in uri. ko se bodo morali javiti pri okencih ustanove. raznih bo v Koncert civilne policije Danes ob 20.30 bo v Avditoriju Ljudskega doma v Ul. Teatro Romano 2 koncert, godbe civilne policije. Na sporedu so: Wagner: «Tannhauser»% Thomas: «Mignon», Puccinb «Madame Butterf!y», Verdi: «Traviata», Mansi: «Bizzarra». Vprašanje dvolastniških prehodov se m tim n pričakuje resiti/e . večkrat ano pisali o tem I cije KZ in na protestne resolu- se nerešenem vprašanju, ki ga ZVU še vedno zavlačuje v veliko škoda kmečkega gospodarstva našega ozemlja. Oktobra meseca lanskega leta je obmejna policija zaprla vse dvolasfniške prehode med cono A in B, ter s tem ukrepom prizadejala veliko materialno, škodo kmetom (Dvolastnikom, Kmečka zveza, zavedajoč te, da bodo ti krivični ukrepi še poslabšali življenjske pogoje naših kmetovalcev, je takoj posredovala p,ri merodajnih oblasteh. da bi dvolastniške prehode med dvema conama ponovno odprli ter s tem odpravili krivico, ki je bila storjena kmetovalcem dvolastnikom. Da bi to posredovanje imelo čim več uspeha, je KZ pismeno zaprosila upravo občin Doline in Milje, ki imaita med svojimi otbčani največje število dvolastnikov, da bi tudi oni posredovali, pri ZVU. da se to vprašanje takoj reši v prid prizadetih. Na razne ponovne interven- GORIŠ.KEGA ŽIVAHNI BLAGOVHAIZMEHJAVA med fioriSHo pokrajino in Jugoslauijo Trgovanje med Italijo in Jugoslavijo na osnovi vidtemske-ga sporazuma zavzema vedno večji razmah. V zadnjem času je zavzela pri tem poslu važno mesto goriška tvrdka »Trans Gorizia«, ki ima koncesijo za izvoz in uvoz blaga. To v, vsakem primeru predstavlja korak dalje pri gospodarskem zbližan,ju. Tudi število «nulla osta« Trgovinski zbornici se je zadnjem času znatno dvignilo. To je tudi odločilno pripomoglo, da je celptna vsota v mesecu marcu znatno porasla. V teir. času so izdali deset uvoznih dovoljenj za skupen znesek. 36.542.000 lir. Od tega števila so 26 milijonov, lir porabili za nabavo posebnega blaga. S prvimi desetimi milijoni so uvozili les, goveje parklje, maslo, konje, parkete in akacijeve drogove;,z ostalim denarjem pa so uvozili smrekov les. Za izvoz so Izdali dvanajst dovoljenj. Z njima so uvozili blaga za 32.448.210 lir. Od tega so skoraj 19 milijonov lir porabili za nabavo posebnega blaga. Izvozili so stroje, rabljene avtomobile, filmski trak za fotografske aparate, sanitetni in higijensfci material in stroje za čevljarsko ohrt. «Trans Gorizia« je izvozila traktorje, dvigala in avtomobilske nadomestne dele. Na sedežu Trgovinske zbor nice so ob prisotnosti vidnih predstavnikov goričkega gospo- darskega življenja razpravljali tudj p sporazumu z Jugoslavijo. Še vedno se sučejo okoli proste cone Na predlog Trgovinske zbornice se je vršil važen sestanek, na katerem so razpravljali o gospodarskih vprašanjih, ki ge nanašajo na prosto cono. Poleg župana dr, Bernardisa so bili na sestanku prisotni tudi drugi visoki predstavniki goriškega gospodarskega življenja, med katerimi tudi dr. Poterzio, Razpravljali so o nujnosti posredovanja pri odločujočih organih. da zvišajo količino nakazi) za blago, katerega potrošnja jte najvišja. To st nanaša na industrijo blaga, ki je namenjeno potrošnikom po nakazilih. Poleg tega ao sklenili, da bodo dali obratujočim podjetjem večjo podporo, da bodo lahko zaposlila še več delovne sik. Nesreča brez hojšili posledic V Ul. Leopardi sta trčila težki tovorni kamion z evidenčno tablico GO 4177, last neke trgovske družbe iz Zagraja, ki ga je vozil Visintin Desiderio, in taksi iz Gorice, last A n tor.;, Makuca iz Ul. N. Sauro. V taksiju sta bili dve ženski. Tovorni kamion je ob sunku ostal popolnoma nepoškodovan, med. tem ko je taksiju zlomil vrata in levi blatnik. Skoda znaša približno 30.000 lir, Seja pokrajinskega odposlanstva predsinočnjim je bila redna seja pokrajinskega odposlanstva pod predsedstvom odv. Culota. Na seji so najprej razpravljali o vprašanjih navadnega upravnega značaja. Na seji so odobrili razne sklepe kot nadomestitev kotlov termo, električne centrale v pokrajinski umobolnici. Odobrili so izdatke, iz lanskega leta za vzdrževanje nezakonskih otrok, priznanih samo od matere, za vzdrževanje in delovanje hi gienskega laboratorija itd. Med razpravljanjem so se ugodno izrazili glede popravila žleba glavne zgradbe higienskega zavoda in glede popravila hiš za uslužbence v Ul. Duca d’Aosta: odobrili so še prispevek Zvezi beneških kmetovalcev za razne stroške. Nato so pregledali nekatere ukrepe v prid uslužbencem pokrajinskih zavodov in so določili plačilo 1.887.475 lir, INAM Tajništvo INAM je uradno sporočilo, da je izvršilni odbor za zdravstvo določil obnoviti pokrajinske odbore INAM. Številčna sestava je tako do. ločena: devet delavskih predL stavnikov porazdeljenih v odsekih za industrijo, poljedelstvo, trgovino in kreditne usta. nove; šest predstavnikov delo. dajalcev: tri izredne člane (na. čelni k krožka inšpektorata, pokrajinski zdravnik, predstavnik zdravniške zbornice). Ministrstvo za delo bo poskrbelo za to imenovanje p0 sporočilu | omenjenih organizacij. cije vseh prizadetih je ZVU obljubila, da se bo za stvar zavzela ter da bo poslala na kraj komisijo, ki bo ugotovila, kakšno je stanje dvolastniških prehodov ter da bo po ugotovitvi podlvzela potrebne ukrepe. Ob. ljube so ostale le obljube, dvo-lastniški 'bloki so pa še vedino zaprti. Cona A ima približno 300 kmetovalcev dvolastnikov, ki imajo večji del svojih zemljišč v coni B in ki s svojimi kmetijskimi pridelki vplivajo na razvoi tržaškega zelenjavnega trga. Največje število dvolastnikov prebiva v vaseh, ki spadajo k miljski občini in ki imajo svoja najboljša zemljišča v coni B. Ze zaradi teh dejstev je dolžnost merodajnih oblasti, da to kmečko proizvodnjo podpira, ne pa da jo ov-irg v njenem razvoju. Posebno bi se v tem vprašanju morala zavzet uprava občine Milje, ker so pra-v njeni občani najbolj prizadeti s takimi krivičnimi ukrepi. Kako pa skrbi ta ko-minfermistična uprava za blagostanje svojih občanov, se je jasno pokazalo na. zasedanju občinskega sveta te občine ko je svetovalec Ljudske fronte predlagal, naj občinski svet sprejme resolucijo, s lente ro se zahteva ponovno otvoritev dvolastniških prehodov. Seveda kominformistični sveto, valci niso siprejeli predlagane resolucije, ampak so kakor vedhb izrabili tudi to priliko za blatenje in klevetanje Vojne uprave Jugoslovanske armti-je, ter trdili, dia prav ona ovira dvolastnike pri obdelavi njihovih zemljišč v coni B, medtem ko je prav vsem dobro znano, da ima za dvolastnike iz cone A odrn-tih nič mani kot 9 dvolastniških prehodov. Ravno tako je z upravo občine Dolina, ki je sprejela resolucijo za rešitev tega vprašanja šele tedaj, do so dvolastniki prisilili kominform,ističnega župana Lovriho, da postavi tako resolucijo ra dnevni red pri zasedanju občinskega sveta. Naše kmečko gospodarstvo, ki je _ zaradi nerazumevanja merodajnih oblasti do te panoge gospodarstva že itak v kritičnem položaju, se je z zaprtjem dvolastniških prehodov še poslabšalo, ker kmetje dvolastniki ne morejo prevažati svojih kmetijskih pridelkov tor te prehode. Prizadeti kmetovalci se zgražajo nad1 takima nepravilnimi ukrepi, še bolj se pa zgražajo nad upravama občin Milje in Dolina, ki sta to vprašanje izrabili za gonjo preti oblastem v coni B. medtem ko bi bila njihova dolžnost, da 3e za povolj-no rešitev tega vprašanja resno zavzamejo v korisit svojih občanov. Dvolastniki zahtevajo od Zavezniške vojaške uprave naj rešitve tega perečega vprašanja več ne zavlačuje ter naj podivzame potrebne ukrepe, da se zaprti dvolastniškj prehodi ponovno odprejo. Samo tok© bodo merodajno oblasti pokazale skrb tudi za kmečko gospodarstvo tega o-zemlja. Giuseppe Verdija bo s*vJ0jelO' priredilo več koncertov jj vanjem najboljših dinge« solistov. Spored je sledeč. V soboto 21. aprila: . $1 ob stopetdeseti oblet aprila 1801 - 21. apr'1laal;SS tržaškega občinskega % V bo pod vodstvom njem Marije C a 11 as > - or itv4, tvilson in Tita Schipa ni koncert. vo* V torek 24. aprila: , I. simfonični koncert ? stvom Luigija Toffola i delovanjem violinistke Martzi. V soboto 28. aprila: , ^ II. simfonični koncert p stvom Rogerja DesoriM« V soboto 5. maja: vtč ' sodoto o. maja: ^« III. simfonični koncert P«” stvom Herberta Alberta- V četrtek 10. maja: ^ IV. simfonični koncert J ^ lovanjem Lilian Caraian* gent Rudolf Moralt. V ponedeljek 14. maja: V. simfonični koncert P^5sr stvom- Luigija Toffola » jr delovanjem solista A‘ nede-tti Michelangela. V sredo 23. maja: . , jjUr, Ob petdeseti obletni Jj(# Giuseppe Verdija ®v guli* pod vodstvom Vittorija ^jp* in s sodelovanjem . Guerrini, Ebe Stignan1' r,jjj ta Prandellija in Ivana četrtek 31. maja: ,j VI. simfonični koncert £ Za vse te koncerte je stvom Roberta F. Denz,£ ledalj? ...c M P -'.J, ji1 Verdi uvedlo abonmaje, jgl lože 20,000 lir, sedeži _v jj* 10.000, I. galerija 6.000, ^ rija 4.500, III. galerija 2- Jutri zjutraj se priotif i :Iedališki blagajni Pre_„p Pr gledališki blagajni pr^e ^ abonmajev za vse glasP reditve. Zbornica doktorj0 trgovinskih ^ $ Člani zbornice so vaP . se 'drevi ob 19. uri V tehniškega instituta deleže predavanja Raoula de' Toma o: ^ Llefl11 funkcijah sindikalnega NOČNA SLUŽBA • 4» f* Cipolla, Ul. BelpogS1 dina Enea, Ul. Giuna* Alla Maddalena, Ul*_“ * 43; Pizzul-Cignola, Ko *• Zanetti, Ul. Commerc^ji# Ilarabaglia, Barkovlj®' Skedenj. Proglasitev za mr' II. OBJAVA rf' Kdor koli kaj ve 0 (MILIČU) Ivanu Edvar“ , j nemu v Zagradcu (Zg0ILfj O nija 1900, ki so ga U* ljali z doma 1. decem jijS*,, naj to javi pisarni ■ . ja r Trstu tekom 6 mesecev «((* Dr' J°odve^X — O ..1 jv* I ROJSTVA, SMRTI IN f t Dne 12. aprila 1951 Trstu rodilo 16 otrok, . bilo 9, umrlo pa je 5 *> & Poročil, so se: ura*iK m. Bartoli in uradnica » tfrr uradnik Josip Zupančič ^o dinja Clelia de Las;J Renato Rubessa in n1^ &r na Zenardo, železničar tjsKa J Sigismondo Affatati u* ]e|d ^ delavka Severina Savi, Ana Debiasio. pom. Aj* p dovico Mosetti in bar- $\f° Krševan. težak SHvano ^c f delavka Maria De®1 poljedelec Fernando^Jr^uCc^,1ii jiv/ijcucicc j- L/1* .-«*i \ gospodinja Mariagra^^ S —S— — ^ 1 Tf —• V- n rt /v fir. — r ali inženir Umberto dr. - vecCirien:' gospodinja Ana M.a,T0rlan0 . ^ en Umrli so: 5-letni Anna Bisacco star?„|Cpor' 'jer*5' letna Orsolina Ton in caPoi ^ ri, 89-letni Gaeta.fH F°r' 72-letna Pia CarlovatU razza. Smrtna ne?r§3 britanskega v p!-i-J. aonoči se ^ 5< čajni eksploziji P , V sredo po 11 PKSpiUh.J- ;fansKJ r, no ponesrečil br'la^0jai^e rednik kraljevske licije G.R.W. Haype P* odnesli $ K Tatovi Neznani *atoVJapal«li^if ^ traj odnesli ‘2„ aCEGA . ii nt«a uslužbenca g ggO. lea Cosolija kar ;^var P Coraoli. policiji je denar ovoju, raznimi izjava stvar ar shranjen filmi pasusi DNEVNIK v -v v« • v 11 13. aprila 1951 ODSEV V SEMAFORJEVI SVETILKI Wv'iet da je zbral ! tfenitrijen S??1 ko -e sklenil kil Mnr? Cantemirom. vla-& 4S£ldaVije' v Jaroslavu To jeemh,celo tajno pogod-Niaa a a verietn0 najti-?ba Velir.emagoška Pogodba N]ja/V njej je ob-N neei Ski državj po-"»iestra vlsnost, mejo do Nega’ a ,Vrnitev Budžaka Jfriev; rr/’a Besarabije), vla-i'0 daS]f ri 'ni dinastično pra-ažnpv a itd, in kar je ^ Mo: sredstev ruskega absolutizma. Demagogija v sedanji diplomaciji in propagandi sovjetskih vlastodržcev, njihova politika izsiljevanja v Organizaciji združenih narodov, izdajstvo nasproti narodno osvobodilnim gibanjem drugih držav, voja-ško-politični pritisk, mešetarjenje s tujim ozemljem, nasilno vmešavanje v notranje stvari posameznih držav, brezobzirno izkoriščanje njihovih narodov itd, vse to je bilo običajno že tudi v nekdanji zunanji politiki ruskih carjev. Od «svobode», ki so jo prinašali krščanskim narodom na svojih vrveh rusk; carji, pa do “svobode«, ki jo morejo po mišljenju sedanjih voditeljev Sovjetske zveze prinesti samo sovjetski bajoneti, ni bil v bistvu napravljen noben korak. Zato se tudi geslo o »osvobodilni« in “prosvetljenostni« vlogi Sovjetske zveze stvarno niti za las ne razlikuje od nekdanjih gesel o vlogi carizma na svetu. Razlika je samo v krinkah. Medtem ko je carizem izvajal svojo osvajalno politiko s krinko “krščanskega rešitelja«, pa izvajajo sedanji politikj Sovjetske zveze isto politiko s krinko edino možnega “osvoboditelja« in to še tudi “socialističnega«. A. P. Neki fotograf je pod semafor na križišču ceste postavil fotoaparat z ogromno lečo in slikal odsev v semaforjev! svetilki Zanimiva slika, na kateri se vidi tudi fotoaparat, je bita rezultat posrečenega, a najbrze zelo dragega poskusa. 0 DOSEDANJEM DELU MEDNARODNE BANKE Se ko so grmeli topovi po bojiščih Evrope in Azije, se je v juliju 1944 sestalo v Bretton Woodsu (New Hompshire, ZDA) 44 predstavnikov držav, članic Združenih narodov. Odzval,; so se vabilu ZDA, da bi na skupnem! sestanku posta- daia preko 20 posojil v vrednosti 900 milijonov dolarjev, ker je pomemben delež kapitala, ki je bil vložen v poljedelstvo in industrijo po drugi svetovni vojni. Banka sama je v lasti, kakor tudi upravi 58 držav članic, ki so prispevale svoj delež v vili temelje povojnemu kredit- osnovni fond. In sicer načeluje nemu in finančnemu življenju banki svet guvernerjev, zastop- v svetu. Sporazumeli so se o nujnosti ustanovitve mednarodnega kreditnega zavoda, ki bi uspešno posegal v povojni gospodarski razvoj. Tako so izdelali načrte za dvoje sorodnih mednarodnih ustanov: Mednarodne banke in Mednarodnega monetarnega fonda. Za osnovni cilj banke je bilo postavljeno kreditiranje mednarodnih dolgoročnih posojil, ki bi služila za obnovo po vojni opustcšenih predelov in pa za dvig proizvajalnih sil v državah članicah, kar bi bil obenem prispevek za zboljšanje življenjske ravni v mnogih, do danhs zaostalih državah. Naloga mednarodnega monetarnega fonda pa je: oživljanje in razširjanje mednarodne trgovine obenem z utrditvijo valut ter ukinjenje nekonstruktivne prakse v zunanji trgovini nekaterih držav. Banka je pričela * delom 25 junija 1946 in je do danes iz- Zelenjadni in s juJkva ne bo sklenila rje„ .">> jn da je vladar tk6 držav- ln prBa‘e'j moskov-fc k r>e. Pa suženj... In J/kj - . ie prisegel mo- 3 Nekui- m pb podpisal,.« ? držaVpCe’ kronika moldav-ijj’ knjiga vnro™unskem 3e' stran 270 spretnost ni pokazala “D, X eariagOŠka se r.. ________ W.kepanju pogodbe, / !to A v njegovem ravna-Dr, i , Dimitrij Cantemir iti'' «l7>SOtlbi določeno voj-s ' Rolkov in 170 od- J %r£apori,> - in' ko ^ v T.?.1 v Moldavijo in ^ Sl’ 3e car na nekem ,.5^i Vi — p°stregel vsakemu frik • ■ ' *** U1A ULK.U 1JU- ii-bjn,. , Pr°ti vojvodi Di-«bi-, f°kam= 8a 3e ob-iel z obe' «& ^ Po bi 111 .Poljubljal P° j, ^ojg glavi in očeh, kakor ?noSina»- (Jor> Nekul-Ala " 289 in 290). Kh?1’ kak2n^3e le Cantemir ^rNivosf0 žniva je bila ta ^ Dira • oariy- Kronika •y . Pravj. ^SaSr'1 “ p°- Plenu- za or°žje dva in (verietno Milo In ^ba a ^ladisavljevič — na meji Bosne In ' t-i m na« —. je cela V kram5avili so Turkom ji 29gj mnogo zla.,« V > Do,« iz Vojvodine) .Pri Slanilastiju ^ s C/ kl« se je spo-^.ie zbr-j di v Munte-t - 0iska velika roinun- \>l n. * Braili — katero > ki general Ren, z °b>ži- pieir>ičem Tomom 0 Pa So hkrati zgra-v/ico v,,vgorci in napadli Y/j ^ lka‘č in Zabljak. Ugrabil SUltan RsTrsši', S ,u 23 OT°žje pro- in bil tako lju- t, 2btala dvt01i 20 009 mož. Vseh stra-je po ? / Pomiri •J,!>iLn’:0Su v Jeru-S,/iki ; 1 Kusom mir. Pe-kon^3 Ča- ^ «0- ^ x»r, čurvrav ip pS PDmer ' onstran K Vojakriavljenib še okoli h- C0//3 mu prisko-ii«i / je sklenil mir :dj ;^VaPOgop. Ko si je ta-l)e- ^Poveria,112110 ^iedje, je Neh8o«ija V°3n° Svedom K,lzda'X"aajanle ‘ulili SSL*, v zunanje-ruskega ca-a -ue r,- , ..edanja pra-ll'r) ideologi. lE^hdV^’1 ^adar ,o- I?e bilo So^u rusKeg \ ^h°dnp ^;„ Tedanja k5Senrinitipopoti k Stnl 01 Prav« / Qa <dar družbenih od- 5ji5S£’ infn/r/m vodite- ^ ‘C dr*avTm r2iev?kim Stl Od telT' ? ,razli' h nekdanjih cvetlični vrtovi pod polnočnim soncem Orjaško sočivje in živobarvno cvetje v kratkem poletju severa Ameriško ozemlje Alasfee obsega zahodni pas severnoameriške celine in vse otoke v bližini njenih obal. Zaradi blagodejnega vpliva toplega morskega teka. ki prihaja od Japonske, pade temperatura ob obalah le redko pozimi pod 18 stop. pod ničlo, poleti pa ne preseže 26 stop. V notranjosti dežele pa doseže pozimi mraz 57 step. pod ničlo, poleti pa vročino 39 stop. nad ničlo. Ozemlje A'ukana, ki spada k sosedni Kanadi, ima enako (podnebje, . Kdor se odpravi na Alasko, ne vzame seboj samo veliko težke prtljage, ampak tudi prepričanje. da bo tam našel samo raztsežne ploskve z l«tam in snegom, V svoje veliko presenečenje pa naletijo v nekaterih krajih Alaske in kanadskega ozemlja Yukona na bujne njive in vrtove, z ogromnim zelenjem' in korenjem, mačehami premera 7 cm, z živobarvnimi križnicami in cvetočim grabern vseh vrst. Skratka, . cvetje in vrtni pridelki skrajnega severa ne napravijo slabega vtisa', v,določenih primerih. pa celo prekašajo pridelke cvetličnih in zeienjadnih vrtov zmernejših pasov. Poldrugi mesec poletja Res je pač, da ostanejo celo poleti ledeniki zamrznjeni pod zemljo v globini par metrov in da je treba odtajati zemljo za izkop rude na zlatonos-n/ih pcljih Klondiika. Tocfe v kratkem nordijskem' poletju, ki se začne 1. junija in se konča že po poldrugem mesecu, poganja in raste cvetje in sočivje silno naglo. V tem obdobju 3o noči zelo kratke in rastline popustijo v svoljd rasti samo za eno ali dve uri polumraka dnevno. Klima je vedno stalna. Čeprav pade prva slana že pred 15. septembrom- in včasih že avgusta, so pogubne pozebe pred tem časom redke; dežuje pa vedno ob pravem času. Ljudje pridno izkoriščajo mož nosti, ki jih hudi podnebje; na ozemlju Yukona so že želi pšenico samo 87 dni po setvi. Da nadoknadijo zakasnitev začetka sezone cvetenja, so zgradili na dvoriščih skoraj vseh hiš rastlinjake, v katerih sejejo in gojijo paradižnike, kumare in druge občutljivejše rastline vse do trenutka, ko jih lahko v juniju presadi jo. na prosto. Poljedelstvo Poljedelstvo v Alas-ki in v severozahodni Kanadi je torej prav svojevrstno jn se izživlja bolj na dvoriščih kot v ' rto-vih; služi sa-mo za domačo prehrano in za napravo zalog, katere Spravljajo v kleteh ali v posebnih shrambah. Izvoza poljedelskih pridelkov ni, ker ni na razpolago primernih prevoznih sredstev. Za Dawson City, prestolnico Yukona, je na primer glavna zveza parnik, ki rabi 10 dni. da pripluje po reki Yukon iz Whttehorse-ja. Lovci, ribiči in Indijanci, ki živijo v malih naselbinah, sejejo ob sončnih bregovih reke in pridelajo zadosti zelenjave za svojo lastno potrebo, zlasti ker jo je težko uvažati. V pokrajini prevladujejo gorski pasovi, vendar uspevajo tudi velike kmetijske farme in živinorejske naselbine. Tako na Alaski kot tudli v severnoza-hodini Kanadi se značaj zemlje spreminja po svoji legi proti Aiktičnemu ali Pacifiškemu oceanu. Najboljši pas je pokrajina bkoli Skagwaya in Daw-to-na, ki nudi odlične možnosti za obdelovanje, medtem ko je južno od Dawsom Citv-a, y bližini Whitehorae-a. zemlja zelo ilovnata. V času zlate mrzlice Zgodovina poljedelstva na Alaski in v- sevemozahodni Kanadi se j® začela v dobi lova za- zlatom, v letu 1898. Prvi rudarji in naseljenci, ki so po-| zimi preklinjali severiji lede- ni mraz. so poleti ugotovili, da fc*i lahko, pridelali skoraj vse kar so gojilii v krajih, iz katerih so prihajali, in to z manjšim trudom in v mnogo krajšem času. Tako so v času zlate mrzlice Obdelali tisoče oralov rodovitne zemlje. Cep-ra-v so kasneje mnoge od- teh kmetij polagoma opustili, jih je vend-ar nekaj ostalo in napredovalo. Rodovitna dolina Klcmdi-ke je bila svoj čas vsa posejana. V tej dolini pa so zdaj poljedelstvo izpodrinile rudniške naprave, ki so štpmnen-ile zeleni pas v področje rudnikov in kamnolomov. V Davvcon City-u je vsako leto poljedelska razstava, na kateri razstavljajo ogromno {»vrtnino in cvetje, ki so ga pridelali doma. S povečanim naseljevanjem se bo tudi po-večala gojitev zelenjave in poljedelstva s-p-loh, čemur pripisujejo krajevni či-nitelj-i največjo važnost. EPIZODA “Kako si že mislil, Togliatti — ali je izstopanje epizoda, ali smo mi epizoda med tem izstopanjem?# Tretje jugoslovansko tekmovanje v reproduktivni glaski Zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije bo lttos organizirala tretji jugoslovanski natečaj glasbenih umetn ikov-poustvar-jalcev od- 15. - 24. aprila v Beogradu. Tekmovanja se bo udeležilo 73 kandidatov, med njimi 12 iz Slovenije. Med tekmovalci bo 47 pevcev, 9 pianistov, 3 violinisti in 14 pihalcev. Na letošnjem tekmovanju to občinstvu pristop dovoljen samo na drugi del tekmovanja, ne Pa tudi na prvi del. Tekmovalci bodo najprej nastopili pred žirijo ha koncertnih nastopih 15., 16, in 17. aprila v Glasbeni akademiji, na Glasbeni šoli «Stamkovič» in v koncertni dvorani Zveze glasbenih umetnikov Srbije. Tisti, ki bodo na teh nastopih dosegli ob-veznih 60 točk, bodo sodfelcvali na 2 javnih koncertih v dvorani Kolarčeve univerze. Prva nagrada bo znašala 40.000, druga 30.000 in tretja 20.000 din. V raasodi-šču so vidni glasbeni umetniki, skladatelji, po. ustvarjalci in glasbeni pedagogi. Predsednik žirije za s>olo-petje je Lav Vrbanič, profesor Državnega konservatorija v Zagrebu; za klavir Emil Hajek, profesor Glasbene akademije v Beogradu, za violino Kare] Rupel. rektor Glasbeno akademije v Ljubljani, in za pihala Fran Lhofika, rektor Državnega konservatorija v Zagrebu. Državna založba Makedonije Samoraslo rastlinstvo Pa pustimo ob strani vrtove in obdelovanje. Tudi samoraslo rastlinstvo je bogato in obsega nad 500 raznih poijških rastliD in cvetic, od občutljive pasijonke do spominčice. Mnogo divjih rož raste na hribovitih pobočjih im tu najdemo celo orhideje v najčistejši beli barvi. Divje sadje raste povsod v izobilju. Zima Pa nudi poljedelcem severa prednost, ki je nimajo kmetije na jugu; naravni hladilnik neskončnega obsega. Z ledom lahko konzervirajo skozi mesece in mesece sadje in zelenjavo, pa tudi kruh: če pusti- mo na mrazu 20 stop. pod ničlo j verne zime. hlebec kruha, ga lahko čez mesec diii ali pa še kasneje prinesemo domov, na ognju ogrejemo in postavimo na mizo svežega, kot če bi bil pečen tisto jutro. Pozimi, ko pokriva vso pokrajino ledena skorja, in morajo ljudje zaradi mraza ostati v svojih hišah, bi bile videti čudovite cvetice in cgrom. na povrtnina kot sad bo-mišlije, če bi ne bilo otipljivih dokazov v zalogi, katero si vsaka rodbina preskrbi, da lahko krije svoje potrebe do začetka pomladi, ko se zemlja prebudi od dolgega spanja in začnejo vode Yukona, ki postane spet silovit in šumeč, nositi proti morju ledene plošče se- Njiva s krompirjem v polnem cvetju ob glavni cesti na Alaski. nikov posameznih skupin držav, v izvršnem odboru pa so v glavnem ameriški finančni strokovnjaki. Le 20% celotnega fonda se lahko izda koj posojilo, ostalih 80% pa je garancijski fond; ki bi prišel v poštev za kritje kakšnih velikih in nepredvidenih izdatkov. Poleg tega lahko banka prodaja svoje delnice privatnikom, ki imajo na ta način možnost prevzeti nase delež vsot. ki jih banka posoja svojim članicam- z obrestmi od 2.5—3%. plus 1% komisije. Tako vrši banka dvojno funkcijo: posojilodajalca in posojilojemalca. Vendar pa lahko proda banka svoje delnice le do višine določenega deleža. V csnovni fond «o prispevale države denar v dolarjih, v lastni valutj in v zlatu: Največji je delež ZDA, ki znaša 3175 milijard. Sledijo: Velika Britanija z 1,3 milijarde. Francija 525 milijonov, Kitajska 600, Indija 400, Kanada 325 in Nizozemska 275 milijonov dolarjev. Večje vsote so še prispevale; Belgija 225 milijonov, Avstralija 200, Italija 180, Polj ska 125, CSR 125, Brazilija 105 in Južnoafriška unija 100 milijonov dolarjev. Manjše zneske so podpisale: Danska 68 milijonov, Norveška 50, Turčija 43, Egipt 53 in Jugoslavija 40 milijonov dolarjev. Slede še ostale države, fci so prispevale svoji ekonomski moči primerne zneske. Od 46 držav članic je najmanjši delež podpisala Nicaragua, in sicer 800.000 dolarjev. 20% teh zneskov so države večinoma že vplačale do maja 1947, in, sicer približno 2% v zlatu ali v dolarjih, ostalih 18% pa v svoji lastni valuti. Vplačilo ostalih' 80% pa lahko banka zahteva ob vsakem času, kadar smatra to za potrebno, da bi lahko krila svoje obveznosti. Možno je. da do vplačila teh 80% sploh ne bo prišlo, vendar pa predpostavljajo trdno glavnico, ki jo ima banka na ta način zagotovljeno. Približno polovico ali 725 milijonov od 20% kapitala tvorijo dolarji, ki jih posojilojemalci tudi 'največ potrebujejo, ostalo pa je v valutah držav članic in v zlatu, Po prispetju prosilčeve zahteve za posojilo pošlje banka v dotično državo svojo gospodarsko komisijo, ki ugotovi, ako bo prosilec lahko posojilo koristno uporabil in ga bo zmožen tudi vrniti. Po podpisu pogodbe o posojilu pa si pridrži banka tudi pravico nadzora nad uporabljanjem posojila samo v tiste namene, ki so omenjeni v pogodbi. . Najvažnejša posojila, ki jih je dala Mednarodna banka za obnovo in razvoj svojim, državam članicam so naslednja: Posojilo Franciji v višini 250 milijonov dolarjev, ki služi v glavnem za nakup ladij, za investicije v avtomobilski industriji in za veliko valjarno jekla, kakor tudi za izpopolnitev prometnega parka. Nizozemska je s posojilom 222 milijonov dolarjev nakupila orodne stroje, ladje im električne naprave. 40 milijonov, ki jih je prejela Danska, so uporabil; za nakup avtomobilov, traktorjev in orodnih strojev. Luxemburg je z 12 milijoni dolarjev nabavil lokoniotive m naprave za veliko jeklarno. Čile in Mehika sta posojili 16 milijonov in- 60 milijonov v glavnem porabili za gradnjo hidro-central in mehanizacijo poljedelstva. Tudi Brazilija bo porabila 90 milijonov dolarjev v iste namene. Belgija je s posojilom 16 milijonov dolarjev okrepila in razširila svojo težko industrijo, 14.4 milijonov dolarjev, ki jih je prejela Finska, bo pretežno investirala v lesno industrijo. Indija pa bo v glavnem izkoristila svoje posojiio za mehanizacijo in namakalni sistem v poljedelstvu, za promet ;-n elek-trifikacijo. V isti namen bosta porabila posojila v višini 12.5 in 12.8 milijonov dolarjev tudi Salvador in Irak. kakor tudi Kolumbija, ki je prejela 5 milijonov dolarjev, 2.7 milijonov dolarjev, ki so bil; dani na razpolago Jugoslaviji »o služilo za nakup naprav za mehanizacijo gozdne in lesnoindustrijske proizvodnje. Turčija bo s posojilom 16,4 milijone dolarjev izboljšala v glavnem svoje pristaniške naprave. V drugi polovici lanskega leta. so dobil; posojila še: Siam 25 milijonov dolarjev za graditev namakalnega sistema im pristanišč, Etiopija 7 milijonov za gradnjo cest in za bančno poslovanje. Urugvaj 33 milijonov za elektrifikacijo in Avstralija 100 milijonov dolarjev za razne investicije. -Letos pa je bilo odobreno posojilo še Pakistanu, in sicer za intenzifikaeijo poljedelstva in za predelovalno industrijo. —ra JUGOSLOVANSKE OCEANSKE LADJE v gradnji V reški ladjedelnici «3. maj« gradijo sedaj štiri velike oceanske motorne ladje. Prva od teh' štirih ladij je že skoraj dovršena in jo bodo v kratkem vključili v trgovinsko mornarico. Dobila je ime «Učka», Tu gre pravzaprav za prejš ijo motorno ladjo v reški ladjedelnici, pa so jo že na prvem potovanju potopili, nedaleč od Reke. Pomorci in potapljači so ladjo predlanskim dvignili, nato pa so jo. delavci v ladjedelnici temeljito rekonstruirali. Ta ladja ima nosilnosti 4200 ton, dolga je 117, široka pa 15 m. S pogonskim motorjemi Za 5000 konjskih moči bo ladja lahko vozila s hitrostjo 16 morskih milj na uro. Nova ladja “Učka« bo ne le največja motorna ladja, ki je bila zgrajena, v domači ladjedelnici,, marveč tudi najhitrejša. V reški ladjedelnici pa gradijo še tr; druge motorne ladje istega tipa, ki bodo dobile imena prav tako »o naših g c ra h. Prva se bo imenovala “Avala«, druga “Dinara« tretja pa «Ro-manija«. Gradnja teh ladij je v zadnjem času hitro napredovala, zlasti gradnja «Avale». Zgradili so že ves trup ladje z zaščitnim krovomi in sedaj montirajo nadgradnjo ladje, kjer bodo kabine za posadko in potnike. V delavnicah ladjedelnice bodo v kratkem dovršili konstrukcijo poveljniškega mo. stu. KONEC KONJUNKTURE? Konec marca se je znižala cena kritične surovin« — kositra. V istem času je močno padla cena volne. Ta dejstva navajajo na misli, da se končuje sedanje obdobje visoke konjunkture kritične furoviee. Milanski gospodarski dnevnik «24 are« celo poudarja, da Ibo zelo verjetno nastopilo tudi znižanje drugih kritičnih surovin. ZDa so v začetku korejskega spopada morale nakupovati večje količine kritičnih materialov, če so hotele zadostiti potrebam oboroževanja. Ker so v istem, času tudi druge države večale svojo obrambno meč, je ogromno naraslo povpraševanje. Vse to se je moralo odra žiti na trgu in na višini cen. «24 ere« pripominja v svojem uvodniku, zelo oprezno sicer, da se je med tein časom proizvodnja močno okrepila, kar je moralo vplivati na trg. Pa tudi krepitev monopolnega pclo-žaja ZDA kot kupca, omejitev potrošnje, predvsem za civilne potrebe, mora privesti do znižanja cen. Dejansko kažejo borzna poročila, da se je cena volne — enega izmed1 kritičnih materialov potrebnega za izgotovitev uniform — močno znižala. Pri. bližni račun kaže padec cene v primerjavi z obdobjem pred veliko nočjo, takole: Avstralska volna merinos za okoli 17 odstotkov, avstralska volna mešana za 23 odstotkov, južno afriška merinos za okoli 8 odstotkov. Tudi pregled raznih najvažnejših borz kaže isto sliko. Tako je na borzi v Autwerpnu kvetirala avstralska volna tipa top!} 35, marca 407 belgijskih frankov. 22. marca 395 frankov. 29. marca 383, 5. aprila 362 in 9. aprila 345 frankov. Znižanje znaša torej 60 točk ah okoli 15 odstotkov. V Londonu se je znižata cena za pripravljeno blago v primerjavi s cenami februarja 1951. za več kot 10 odstotkov. V New Yorku je bila poslednja cena 26. januarja 407 centov za libro česane volne, 9. aprila je znašala 397 centov za libro. Lahko rečemo, da je padla cena prav povsod za precejšen odstotek. Težko je prerokovati bodbče tendence, ker so Znižanje cen kositra in volne - Prerokovanja o splošnem padcu cen v tesni zvezi z dvema odločitvam^. Prvič od uspehov konference Za volno v Washingto-nu, drugič v koliko in y kaki meri se bedo ZDA vrnile na tržišče kot močni kupci. • Se teže je pa dejati, kako se bo razvijal položaj z, ostalimi kritičnimi surovinami. Kakor je res, da se je cena dveh tako kritičnih materialov volne in kositra znižala in kot so utemeljeni ostali vzroki, ki jih navaja «24 are«, je vendarle tudi res. da se je pttrošnja ogromno povečala in to predvsem potrošnja za Vojaške cilje. To je sicer privedlo do zvišanja proizvodnje, obenem je pa tudi spremenilo njeno strukturo. MdOgi obrati, rudniki in tovarne, ki so prej stali predvsem zato, ker so imeli previsoke stroške in niso mogli konkurirati . tehnično zmogljivejšim, so spravili v pegon ve svoje zmogljivosti zaradi visokih cen, ki jim omogočajo kljub temu, da trošijo mnogo več delovne sile, da imajo staro tehniko itd. prejemanje zelo ugodnih dobičkov. Vse to nam govork da lahko upamo na resnično znižanje šele takrat, ko se feb zmanjšala neproduktivna potrošnja — ki samo jemlje, nič Pa ne daje. To bo pa možno šele z znižanjem splošnih obo- . roževainih stroškov, za kar pa še ni za enkrat nikakih rožnatih perspektiv. Zato se po vsem svetu še preveč čuti pomanjkanje vseh kritičnih surovin tako, da najlhrž ne >bo znižanje cen — prva lastovka — znanilka pomladi. Prav ob istem času celo jatfc ljajo iz ZDA, da pripravljajo nove omejitve porabe gumija. Tako pravijo, da bodo aprila zmanjšali količino gumija razpoložljivo za civilne potrebe za 7500 ton. Tako bo na razpolago civilni potrošnji samo 82.000 ton gumija in ne več 89.000 kot je bilo v preteklem letu. To znižanje je posledica povečanih vojaških potreb in zmanij šanja proizvodnje sintetičnega kavčuka. B A LETATA SOLA i Midi mladini vse možnosti umetniškega udejstvovanja Baletna šoja v Kopru obstaja že dve šolski leti y okviru Podzveze SHPZ. Is triki okrožni ljudski odbor ji je odiedil šolSke prostore y zgradbi gledališča »Ristori« y Kopru, imenoval je tov. Slavka Hitija za baletnega mojstra šole ter nakazal vse materialne potrebe za vzdrževanje šole. Na šoli poučuje tudi tov. Vukosova Hi-ti-Kumar, učiteljica Glasbene šoJe v Kopru. Solo obiskujejo učenci ljudskih in srednjih šol slovenske in italijanske narodnosti. Pouk je brezplačen ka- je izdala novi makedonski pra-1 kor tudi vsi baletni rekviziti: baletni čevlji, kostumi itd. 'Pouk se vrši redno vsaki dan v tednu. Dva letnika sta vključena v en razred. Klasične vaje se izvajajo pri drogu in v sredini, strogo po učnem načrtu baletnih šol v FLRJ v dtu-gem semestru tega šolskega leta Obiskuje šolo 16 učenk, ki bodo nastopile na baletnem večeru, v soboto, dne 14. aprila Ob zaključku prvega šolskega leta (1949—50) je bil v Kopru vopos s pravopisnim' slovarjem. Uredila sta ga, znanj filolog filozofske fakultete v Skopi ju Blaž Koneski im Krum Tošev. Novi pravopis bo mnogo pripomogel k nadaljnjemu izpopolnjevanju pravopisnih pravil tudi s tem, ker je vsaka pravopisna oblika ponazorjena z mnogimi primeri. Koristil bo največ dijakom srednjih in strokovnih šol ter študentom filozofske fakultete v Skoplju kot šolski priročnik. Izšel je V 50.000 izvodih. in Portorožu prvi javni nastop baletne šole, s katerim, si je ta priborila priznanje v javnosti. Razen tega je baletna šola poleg svoje šolske dtejavnosti v času svojega obstoja učila diletantske baletne skupine za nastope ob priložnostnih in svečanih prireditvah, ki so jih prirejali dijaki učiteljišča. Pomorske akademije, gimnazije, članice italijanske mladine, članice AFZ in VUJA v Kopru, Portorožu, Piranu, Bujah. Vodstvo šole se je moralo , od vsega začetka boriti s precejšnjimi težavami in ovirami. Posebne preglavice so povzročali nekateri pedagogi na naših šolah, ki menijo, da zanemarjajo učenci šolske predmete zaradi obiska baletne šole, V začetku leta je imela šola 80 učencev, v drugem semestru jih je osta- lo samo 16. Taki pedagogi bi morali vedieti, da se po vsem svetu rekrutirajo učenci iz ljud skih in srednjih šol za baletno, glasbeno in druge umetniške šole. Dognano je, da so po večina najodličnejši učenci na umetniških šolah tudi na srednjih šolah odličnjaki. Profesionalni učenci so na umetniških šolah bele vrane, kar je razumljivo, ker je bodočemu umetniku potrebna velika splošna izobrazba. Od poustvarjalnega umetnika se zahteva danes poleg- virtuoznosti tudi močna umetniška interpretacija, ki je odvisna od velikega znanja estetike in visoke ravni aploš-' ne izobrazbe. Zaradi tega je iluzorno vsako uspešno delo na umetniških šolah, »ko n® najde potrebnega razumevanja in pod pore Pri naših pedagogih. (Razmišljati pa bi morali kompetentni faktorji naših šol O kampanjskem delu naše mladine na premnogih sektorjih, ki se vrši na vrat na nos, od danes do jutri, bolj v škodo kot v korist postavlja načrtu današnje problematike, jn še posebno v škodo pouku in uspehu na naših šolah.) Sobotni baletni večer bo dal vsem priliko spoznati eminentno važnost baletne šoLe za našo gledališko umetnost. Naše gledališče je vezano samo na tuja gostovanja, ker nima orkestra, zbora, solistov, niti dramske skupine. Baletna šola je prvi domači ansambel našega gledališča. Prepričani smo, da se bodo vsi ljubitelji našega gledališča polnoštevilno udeležili sobotnega večera naše mladine. Baletni nastop i Včeraj ob 19. uri je bil zrač- V l\ H IVI l ni prltisk 760-3> toplota 10.0 •T l\LfYIL (najvišja med dnevom 12.9, najr.ižja pa 9.7), vlaga 57 odst., veter 56 km na uro (sunki 95 km), nebo pokrito 7/10, morje zelQ razburkano, vidljivost 18 km, toplota morja 12.0. Vreme bo danes brez bistvene spremembe, možna je razjasnitev med dnevom. STRAN 4 ZADNJA FOROCILA 13. APRILA 1951 ::::::: # lili ..tip ifiHBjHh, ■•iii* % iiiiiii piiii:: :: [:: iriiji !«šl*ššš:šii :i:F ii:i W i? n::::::::::::. :: i: :: I i::::!:!!!:::!: • ;• iii:: 1 a :: iiii ::: 'j iiiiiiiiiiiiiii K •7 mmm ' m IHIIIIIIIUIIIIHIIIH ' l "'- Najvažnejše današnje oddaje: Radio Slovenija: 12.00 Skladbe A. Bravničarja, L. M. Škerjanca in M. Lipovška; 23.30 L. v Beethoven - Simfonija v F-duru, op. — - , cone Tr§ta: 14.00 komorna glasba sodobnih n skih skladateljev. 22.15 Iz Webrove glasbene kladnice. Trst II.: 18.45 Zamorske duhovne VJ* ' 22.02 Plesi in glasba raznih narod RADIO p. 93. RaJio J**- Ridgway ostane na Koreji? Novi poveljnik sil OZN je danes obiskal japonsko prestolnico in se takoj vrnil v svoj glavni stan - Velika letalska bitka TOKIO, 12. — Danes dopoldne je general M. Ridgway odletel v Tokio s svojim letalom «Costellation» ob spremstvu lovcev mornarice. Ob prihodu se je vsedel na Mac Arthurjev črni avto in se odpeljal v glavni stan. Tam je Mac Arthur že pospravil svoje osebne stvari in jih odpeljal. Ko je prišel iz nebotičnika, je Mac Arthur večkrat pozdravil stražo Z «Dober dan». PršFvijo, da je njegova mlada soproga že poklicala nekega tokijskega špediterja, ki bo poskrbel za Mac Arthurjevo preselitev. Vendar špediter ni vedel povedati, kam misli Mac Arthurjeva žena poslati svoje pohištvo. General Ridgway je prispel Iv Tokio skupno z ameriškim ministrom za vojsko Pacejem, s katerim je približno 1,5 km pred 38. vzporednikom zvedel Včeraj za vest o Mac Arthurjevi odstavitvi. Ridgway ni danes ostal dolgo časa v japonski prestolnici. [Popoldne se je vrnil na Kore-' ijo, kar je povzročilo nemajhno presenečenje. Pri tem pra-Ivijo, da je mogoče, da bo ostal gen. Ridgway na Koreji, dokler ne bo prispel general Van iFleet, ki je danes odletel iz iWashingtor.a in ki ga pričakujejo na Koreji pojutrišnjem. [Vendar je popolnoma mogoče, kakor pravijo, da bo gen. Rid-gway ostal za stalno na Koreji, kamor bi prenesel tudi najvažnejše i zme :1 svojih poveljstev, namreč glavni stan DZN za Korejo. Mac Arthurju so se zavezniški vojaški krogi v Tokiu že večkrat čudili, ko so ga videli, kako je vodil Sz japonske prestolnice vojaške operacije na Koreji na razdaljo preko 1000 km in se pri tem posluževal telefona in »teleprinterja. Izgovor, ki je veljal v začetku korejske vojne, češ da prisotnost dveh front na Koreji* zahteva enotnost v To-kiju, ne obstaja že več mesecev. Druga naloga Ridgwaya, po kateri mora opravljati zasedeno Japonsko v imenu zavezniških sil, ne zahteva več njegove stalne prisotnosti v Tokiu. Japonska vlada ima danes dosti večjo avtonomijo in sedanje nadzorstvo nad njo bi mogla opravljati diplomatska služba glavnega stana, ki jo vodi poslanik William Sebald. Tako bi pravzaprav ameriško zunanje ministrstvo prevzelo Mac Arthurjevo nalogo na Japonskem. Tretja in četrta naloga Ridgwaya, kot poveljnica čet ameriških sil na Daljnem vzhodu in vseh vojaških sil na Tihem oceanu očitno nista taki, da bi ju moral Ridgway o-pravljati ravno v Tokiu. Svoj glavni stan bi lahko imel zaradi tega v Tokiu, ali pa na Okinawi ali v Taeguju. * K! * KOREJSKO bOJISCE. 12. — Nova zavezniška ofenziva v srednjem delu zajiodr.ega bojišča je zadela ob glavne o-brambne črte Kitajcev in Severnokorejcev. Na vzhodni obali Južnoko-rejci nadaljujejo s svojim napredovanjem in niso pri tem naleteli na odpor. Neka njih izvidnica je danes vstopila v obalno mestece Kanksung. ki je* oddaljeno od demarkacijske črte nekaj več kot 11 km. Posebno hudi boji so bili na obeh delih polkroga zavezniške črte pred Yongdongom. Tam so se morale ameriške, turške in filipinske čete umakniti, kljub topniški podpori. Zavezniška ofenziva na zahodnem bojišču proti mestu Chorvvonu, kjer je bil glavni stan treh kitajskih armadnih zborov in so ga letala in mornarica popolnoma razrušila, r-*i preveč napredovala. Prt sedanjih bojih opažamo Velik kitajski odpor na zahodnem bojišču. Pri tem nastaja za zavezniške sile nova nevarnost. Na ozkem področju, tik ob Rumenem morju je področje, ki ga imajo Kitajci in Se- JJ < 111111111111H111111111111 vernokorejci še vedno pod svojim nadzorstvom, so namreč opazila lelala večje skupine Kitajcev, ki so prešle 38. vzporednik. S tem groze za hrbtom zavezniških sil, ki se bore na srednjem delu zahodnega bojišča. Isti pojav so opazili tudi pri vasi Karer.*epo, ki je pri. bližno 50 km severnozahodno od Seula. Prav s te točke so Kitajci pričeli s svojo novoletno ofenzivo. Današnje poročilo glavnega stana zavezniških sij ne nosi več podpisa gen. Mac Arthurja in niti generala Ridgwaya. Danes je prišlo do največje zračne bitke, kar jih je bilo doslej na Koreji. 72 ameriških lovcev na reakcijskih pogon tipa «Sabre» se je srečalo s približno 80 letali sovjetskega izdelka «Mig-15». Po zadnjih poročilih so ameriška letala zbila ali poškodovala 21 letal «Mig-15». Bitka je imela dve obdobji. V prvem je 80 letal «Mig-15» napadlo veletrdnjave, ki so bombardirale največji most preko reke Jalu. Potem pa se je bitka premaknila nad Sinuiju. Letalci «Sabre» izjavljajo, da so zbili gotovo 5 letal, 2 «verjetno» in 14 poškodovali. Po ameriških virih, so se vsa letala tipa «Sabre» vrnila na svoja oporišča. Prebivalci, ki so se vrnili v Sevi, so našli bivšo južnokorejsko prestolnico popolnoma porušeno. Stanujejo po razvalinah in vse življenje se razvija na ulici, kamor se je preselila tudi trgovina. Na sliki vidimo dva Korejca, ki sta ravnokar opravila važen trgovski posel. Pasje življenje BERLIN, 12. — Hladna vojna velja v Berlinu tudi za pse in razlika medi vzhodnim in zahodnim sektorjem se odraža tudi v pasjem življenju. V zahodnem Berlinu so predpisi za pse zelo strogi: brez nagobčnika se ne smejo pokazati na ulico in voditi jih morajo na vrvici. Pravijo, da je nevarnost stekline. Zato je tudi vsak pes, ki se iz vzhodnega dčla, kjer vlada večja pasja svoboda, zateče v zahodni sektor, zapisan poginu: Te dni je zahodnoberlinska občina sporočila, da je nevarnost 1 stekline prenehala in da se bodo čez mesec dini psi smeli sprehajati brez nagobčnikov. ^Takoj nato je vzhodnoberlinska občina preklicala pasje svoboščine in sporočila, da bo'v vzhodnem delu Berlina vsakega psa brez nagobčnika neusmiljeno pobral konjač. Res, pasje življenje. Truman je že t ponedeljek sklenil odstaviti Mac Arthurja Kako so v Washingtonu pripravljali padec generala - Mrzla prha v Tajpehu Nespremenjena ameriška politika do Japonske ■ Smrtna žrtev »primera Mac Arthur" W A SH IN GTON, 12. — Kot je bilo mogoče izvedeti iz ame. riških vladnih virov, je Truman sklenil zamenjati Mac Arthurja v ponedeljek, dva dni pred uradnim sporočilom. Sklep je dozoreval že prejšnji teden, odkar je Truman čital v nekem agencijskem poročilu o pismu, ki ga je samosvoj general poslal republikanskemu poslancu Martinu. Prvo kar je Truman ukrenil je bilo posvetovanje z obrambnim ministrom Marshallom, z zunanjim ministrom Deanom Ache. sonom tn z drugimi člani vla. de. Stvar se je potem razvija, la takole: Petek: Seja vlade, na kateri je načelnik glavnega generalštaba, general Omar Bradley, poročal o severnokorejskih in kitajskih pripravah za ofenzivo na Koreji. Po seji sta se Marshall in Bradlev tričetrt ure razgovarjala s Trumanom. Istega dne je menda prispela iz Tokia brzojavka državnega tajnika za vojsko. Paceja, ki je poročal, da Mac Arthur vztraja pri svojem in da ga ni mogoče prepričati, naj se podredi \vashingtonskim navodilom. Sobota: Nov razgovor med Trumanom, Marshallom in Bradleyem o «zadevi Mac Art. hur», o možnosti njegove od-stranitve in o izbiri njegovega /V':':;: liliji: :::::: :;* :: ::::llilli;i iillilu-liuilllllll PB H m H mm ~i Pruikrat u Oberstdortu Rudi Finžgar obuja svoje spomine Prežet z odločno voljo, da bi častno rešil svojo nalogo, sem se pognal po zaletišču. Odgnal sem se dobro, vendar malo postrani, tako da sem imel v zraku precejšnje; težave, da sem >e vzravnal. Speaker je objavil dolžino skoka: 107 metrov. Gledalci so napenjali oči, filmarji in fotoreporterji pa so tudi prišli na svoj račun. Pri drugem skoku sem odriv prav dobro ujel in potem sem čutil, da me nese nenavadno daleč. Letel sem čez rdečo progo, zaznamovano v snegu. Toda škoda: proti koncu leta sem preveč zapikiral, nato sem se preveč vzravnal. V doskoku me je zabilo, nisem mogel s telesom naprej, moral sem pri. jeti za sneg. «126 metrom, je zatulil po mikrofonu, meni pa je bilo kajpada žal, da moj najdaljši skok ne bo priznan. «Rudi, sedaj je pa dosti», mi pravi Pelan. Bil sem dobre volje. No, pa naj bo dosti. Tekel sem v hotel, se preoblekel in se spet vrnil na skakalnico. Ugotovil sem, da je dres dober, le kroj bo treba spremeniti, da se bom počutil bolj sprroščene-ga. Vsi, ki so izvedli v drugi seriji dolge skoke, so padli. Tu. di Finec Tauno, Švicar Dae-scher in Avstrijec Bradi. Dalj-še polete sta izvedla samo Tau-no 130 m s padcem in Bradi 131 m s padcem. "Potem sem skočil še dvakrat, živčno popolnoma svež in dobre volje, fizično pa utrujen. Dosegel sem 117 m in 113 m. Malo pred mojim zadnjim skokom so doživeli gledalci nekaj, kar jim bo ostalo dolgo v spominu. Mladi Finec Luiro Tauno je postavil nov svetovni rekord 139 m. Sijajno obvlada hitrost, letel je z brzino 110 km na uro in postavil rezultat, za katerega je žel zasluženo priznanje. Vsi so mu iskreno čestitali. Mislim, da so s tem izkoriščene vse možnosti na tej skakalnici. Njegov rezultat po- meni za Oberstdorf isto kar pomeni Tschannenova znamka 120 m v Planici. Ko smo se v udobnem avtobusu peljali h kosilu, simo že med potjo poslušali radijsko reportažo o današnjem dnevu iz Monakovega. Danes je bil lep sončen dan, gledalcev okrog 10.000. Popoldne sem spal, po večerji pa smo gledali v kinu lanske polete. Lepo so posneti in sp zlasti za skakalce nadvse zanimivi in poučni. Tudi moram omeniti, da so filmski ljudje zelo hitro delali in so nam pokazali tudi nekaj odlomkov iz letošnjega filmskega snemanja. Poln upanja, da bom jutri spet uspešno nastopal, sem se spet okopal in prepustil maserju, Toda sreča mi ni bila naklonjena: 3. marca 'sem pri skoku padel in si poškodoval ramo. Tako sem bil zadnji dan, ko je bilo pod veliko skakalnico 80.000 gledalcev, tudi Sam med tistimi desetimi skakalci, ki niso mogli več nastopati, ki so samo gledali in navdušeno ploskali. Sklenil sem, da se bom za prihodnje leto še bolje pripravil. Ko sem se vrnil domov, me žena ni vprašala po rezultatu, doseženem v Oberstdorfu. Bila je zadovoljna, da me je videla živega in zdravega. Tudi jaz je nisem vprašal, kaj mi je prinesla iz Rima. Ze na poti so mi bili povedali, da je rodila zdravega sinka. Priznati moram, tokrat je bil njen uspeh pač veliko večji od mojega. Ni bilo presenečenj RIM, 12. — Po deževnem dopoldnevu se je vreme po kosilu nekoliko popravilo, tako, da so lahko odigrali skoraj vse igre, ki so bile na programu za današnje popoldne. Kljub takemu vremenu tudi danes ni manjkalo občinstva. Posebnih presenečenj ni bilo,največ a- plavzov pa je žel s svojo enostavno, a učinkovito igro Sved Davidsson. Gardini je v drugem setu vodil s 5:1 ter 40:30, a je vendar bil Amerikanec Savitt zmagovalec seta. Gardini se je takoj nato maščeval. V tretjem setu je namreč Savitt bil v vodstvu s 5:1 ter 30:0, a je izgubil. Rezultati: Moški posamezniki: Von Cramm : Washer 6-3, 4-6, 6-2, 6-1; Patty : Mitič 6-3, 6-4, 6-4; Davidson : Burrows 6-3, 5-7, 6-1, 6-0; Savitt (ZDA) : Gardini (It.) 6-2, 7-5, 5-7, 6-0. Dvojice: Cucelli - M. Del Bello (It.) : Axelsson . Sto-ckemberg (Švedska) 6-3, 7-5, 7-5. Gori - Cemik (It.-Eg.) : Bucholtz . Hermann (Nemčija) 7-5, 1-6, 6-3, 6-2. Mitič - Palada (Jug.) : Sada - Gardini (It.) 6-4, 6-4, 6-1. Van Cramm - Goepfert : R. Del Bello - Be* lardinelli 6-4, 6-2, 6-3. Clark • Burrovvs (ZDA) : Scaunich -Monetti (It.) 6-3, 6-1, 6-1, Davidsson - Bergelin (Švedska) : Washer - Brichant (Belgija) 6-3, 6-4, 6-6, prekinjena zaradi teme. Mešane dvojice: Fry . Ampon (ZDA-FIL.) : Bonardi - Lu-chetti (It.) 6-4, 6-2. Bologna -Sada : Hibbert - Clerici 6-0, 6-4.Curry . Branovič : Tonolli -Bergamo 6-0, 6-2; Zehden -Coepfert : Mayno . R. Del Bello brez borbe; Hart - Bergelin: Weiss . Lercque brez borbe. BRUSELJ, 12. — Belgijska nogometna federacija je javila imena reprezentance, ki bo igrala v Amsterdamu proti Holandski: — Daen-en - Valet, Vaillant - Van Der Auvversa, Louis Carres, Vic-tor Mee - Lemberechts, Chaves Daguilar, Mermans, Anoul, Seron. Cez Rokavski preliv bodo plavali sredi avgusta LONDON, 12. — Organizatorji plavalne tekme čez Rokavski preliv sporočajo, da 'se je prijavilo na letošnje drugo tekmovanje petinpetdeset plavalcev iz 19 držav. Prireditev je pod pokroviteljstvom londonskega dnevnika «Daily Maila». Od vseh pri-javljencev bo sprejetih samo dvajset, ki se bodo borili za nagrado 7000 sterlingov, poleg dveh dragocenih pokalov za zmagovalca moške in ženske kategorije. 20 srečnežev bodo izbrali na posebnem tekmovanju, ki bo 23. junija. Treninge bo nadzoroval 31-letni gigant «Big Sam» Rockett, ki je bil lansko leto na tem tekmovanju najboljši Anglež. Pravtako bo on tudi v izbirni komisiji, ki se bo ozirala predvsem na formo, zdravje, starost in telesno sposobnost kandidatov. Največ tekmovalcev je dose-daj Britancev: deset mošjjih in 11 žensk. Dvanajst plavalcev je prijavila Francija, 6 Argentina, med katerimi vzbuja največ pozornosti štirinajstletni Fernando Zerraga. Ostale drža. ve, iz katerih so prišle prošnje za vpis: Egipt, Peru, Belgija, Grčija, Italija, ZDA, Kanada, Južna Afrika, Jamaika, Danska, Jugoslavija, Holandska, Švedska, Avstrija, Nemčija in Portugalska. Deset kandidatov je že prekoračilo preliv, med njimi je tudi lanskoletni zmagovalec, poročnik egiptske vojske, Hassen Abd el Rehim. Tujci, ki jih bodo pripustili na tekmovanje, se bodo zbrali v juliju v Folkestonu, da bi se pripravili na take težaške na- pore in bili sredi avgusta, na datum tekmovanja, pripravljeni. Brazilci premagali Holandsko AMSTERDAM, 12. — Na olimpijskem stadionu v Amsterdamu je brazilska ekipa San Paula, okrepljena z nekaterimi igralci Banguja premagala B državno reprezentanco Holandske z 3:1 (0:1). Tekmo je gledalo 55.000 gledalcev. Motociklistični svetovni rekordi MUENCHEN, 12. — Nemški motociklist Ferdi Leheder je postavil na 500 kubičnem motorju N.S.U. na avtostradi Muenchen-Ingolstadt svetovni rekord na razdaljo ene milje s startom z mesta, s povprečno hitrostjo 137 km na uro. Prejšnji rekord je imel angleški major Gardner a 125 km. Na isti cesti je Wilhelm Herz na motorju N.S.U. 500 kubikov, postavil tudi nov svetovni rekord na 1 km z letečim startom. Njegov čas je bil 12” 42/100, s povprečno brzino 289,960 km na uro. Herman Boehm je postavil na isti razdalji tudi nov svetovni rekord za motorje s prikolico; povprečna brzina se suče okoli 2Q2 km na uro. * * * HELSINKI, 12. — Nasprotno od tega, kar je prvotno nameravala, je finska boksarska federacija sklenila, da pošlje na evropsko prvenstvo enega samega tekmovalca: Ponttija Ha-malainena, dvakratnega zmagovalca na tekmovanju za «Zlato rokavico«. naslednika. Govorili so tudi o trenutku, ki bi bil najprimernejši, da se morebitni ukrep objavi. Nedelja: Bradley skliče načelnike glavnih stano.v treh delov armade (vojska, mornarica in letalstvo). Ponedeljek: Truman razpravlja o položaju s predstavniki Kongresa. O Mac Arthurju je govora tudi na seji vlade. V tem trenutku se je bil Truman že odločil, da bo uresničil svoj namen, ni pa povedal tega še vsem, s katerimi se je posvetoval. Torek: Vsa potrebna dokumentacija o vprašanju je zbrana. Truman skliče Bradleya in namestnika zunanjega ministra Deana Ruska, ki se ukvarja z Daljnjim vzhodom, in se po telefonu posvetuje z Acheso-nom. Se isto noč so bili poslan; po normalni vojiaški poti ukazi Mac Arthurju, Ridgwayu in Van Fleetu z vsemi potrebnimi navodili. V sredo zjutraj je bil o Trumanovem sklepu ob. veščen, že ves svet. Odslovitev generala Mac Arthurja je terjala tudi smrtno žrtev. Washingtonski novinarji imajo sicer različna mnenja o tem dogodku, soglasno pa obžalujejo, da je stal življenje njihovega prijatelja: blagajnika National Press Cluba, Johna Graya. je od presenečenja zadela kap. ko je po radiu poslu, šal veliko novico. Gray je bil star 62 let; pravijo, da se za politiko sicer ni zanimal. Iz Taipeha, največjega mesta na Formozi, poročajo, da je kitajski nacionalistična vlada v 24_urah doživela že drugo razočaranje. Po odstavitvi generala Mac Arthurja, ki je bil velik zagovornik Cangkajškove vlade in njenih načrtov za povratek na Kitajsko, je Trumanov govor deloval v Taipehu, kot poroča AFP, kot mrzla prha na neprevidne upe, ki so jih Cangkajšek in njegovi, vidno ohrabreni cd Mac Arthurjevega ravnanja, gojili v zadnjem času. Čeprav Truman v svojem govoru Formoze ni do. sebej omenil, razlagajo v Taipehu njegove besede, da je treba preprečiti razširjenje korejskega spopada, kot podaljšanje nevtralizacije Formoze in hud udarec njihovim sanjam o za-vojevanju Kitajske. Nacionalistična vlada je prepoyedala vsak uradni komentar o Mac Arthurjevem primeru. Na hladen odmev je naletela Trumanova odločitev tudi v južnokorejskih vladnih krogih. Japonski ministrski predsed. nik Yoshida je danes sporočil tisku, da mu je načelnik diplo. matskega oddelka pri ameriškem glavnem stanu na Japonskem, William Sebald, izročil poslanico washington?ke vlade, ki zatrjuje, da Mac Arthurjev odhod ne pomeni nobene spre. membe v ameriški politiki do Japonske. Borzne operacije so bile danes v Tokiu normalne, čeprav se je vlada bala hudega padca kurzov. Predsednik filipinskega par. lamenta je danes prisilil po. slanee, ki so predložili protestne resolucije proti odslovitvi Mac Arthurja, da so resolucije umaknili, ker bj «mogle prejudicirati ameriško pomoč Fili. pinom«. Nam se, bo Mac Arthur obrnil, še ni znano. Nekateri pravijo, da ga je Cangkajškova vlada povabila, naj pride v Taipeh kot njen vojaški svetovalec (znano je, da je general podobno delo opravljal pred leti na Filipinih, ko se je prvič skregal z Washingto. nom). Iz Japonske pa poročajo, da pripravljajo tam prošnje na Belo hišo, naj oStane Mac- Arthur guverner Janonslke. De Ridder se pogaja v Tel Avivu TEL AVIV. 12. — Do novega spopada med Zidi in Arabci je prišlo ponoči. Pri tem jo bil en izraelski vojak ubit, trije drugi pa ranjeni. Spopad se je do bodil v bližini Beitjubina, južno od Jeruzalema. Oboroeni Arabci so spreijaljali pastirje, ki so hoteli pasti na izraelskem ozemlju in je pri tem prišlo dlo obračunavanj a z izraelskimi stražami. V izraelski prestolnici je zanikal predstavnik vlade, da bi včeraj sirijski lovci zbili izraelski bombnik. K tej vesti dodaja agencija »United Prešern, da je včeraj reg prišlo dio spopada, vendar samo med lovci obeh držav. Vodja zača.snega .glavnega stana OZN v Palestini, polkov, nik De Ridder je danes ob spremstvu svojega političnega svetovalca Raja Soorija iz Bie-ruta prispel v Tel A vrv. Ol.i skal je izraelsko zunanje ministrstvo in se razgovarjal z Walterjem Eytanom, političnim svetovalcem Reuben Shiaolom in izraelskim predstavnikom v mešani komisiji za premirje, polkovnikom Shauiorn Ramati-jem. Razgovor ie* trajal približno 3 ure. Ko je odhajal iz palače zunanjega ministrstva, je Ridder izjavil, da je zadovoljen z razgovori, ki jih je itnel z Eytanom. «Upam tudi, da bodo razgovori, ki jih ibom imel čez tri dni v • Bierutu. pripomogli k ponovnim sestankom komisije za premirje na temelju 4 točk, ki jih je predložila izraelska vlada 10. aprila. Eyta,n je takoj po razgovorili z De Ridderjem odpotoval v Jeruzalem, kjer se je danes zvečer sestal z ministrskim predsednikom Ben .Gurionom. Večio odločnost t nameravajo pokazali v Kairu KAIRO, 12. — Egipčanski zunanji minister Mohamedi Šalah el Din bej je danes komentiral nedavno izjavo angleškega ministra za vojsko Strackeya. Ta je namreč pred kratkim izjavil v spodnji zbornici, da Anglija ne bo prenehala graditi hiše za angleške vojake ob Sueškem prekopu. Egipčanski zunanji minister je dejal, da prav ta izjava kaže. da »moramo pokazati še večjo odločnost v stvareh, ki se tičejo naših nacionalnih pravic«. Komentiral ie tudi izjavo Morrisona, po katerih hi bilo treba vprašati prebivalstvo Sudana, kaj mi!;li o svoji bodočnosti. Minister je dejal; «Kar se tiče Sudana, Egipt ne more sprejeti druge rešitve, kot samo enotnost Sudana z Egiptom pod okriljem egiptovske krone« «Dvojno izdajstvo« v Argentini BUENOS AIRES, 12. — Isa-ias Santini. tajnik argentinske zveze dela, ki je pod vplivom vlade je danes*obtožil sindikat strojevodij dvojnega izdajstva, sproti delavcem in proti Peronu«. Sindikat je namreč odklonil, da hi imenoval štiri svoje člane z nalogo, da potujejo po državi in delajo za Perona predvolilno propagando. Predstavniki Sindikata železničarjev so pa izjavili, da jim statut sindikata prepoveduje vsako politično delo. Juin odpotoval v Francijo KAIRO. 12. — Egipčanski list «Al Misri« -javlja, da Je maroška nacionalistična stranka obvestila predsednika Trumana, da bo neveljaven francosko-amerjški sporazum, po katerem je Francija odstopila ZDA nekaj vojaških oporišč v Maroku — dokler ga ne bo odobril'maroški sultan. Kakor javljajo iz Rabata, se je danes sestal general Juin z maroškim sultanom. Juin-bo v kratkem odpotoval v Francijo. Kamen usode so shranili na polici GLASGOW, 12. ' K|£ kronanja, ki so nas}J, * sfci katedrali ArbrcatM » * nes odnesli na sedež P® ^ Glasgocvu, kjer Sp ^ shranili. Novinarjem »- ^ pokazali. Zdi se. da poslali v London z. ^ Škotski nacionalistični K * je danes označil vrnitev v dragocenega I:arP?? J®- r# napako« in je sklical z 5 1 jo protestno zootov«*^ Glasgoivu. Ta kamen. „ pravijo tudi »kamen.}*- ^ ukradi v božični muci v ministrski stc-lnici. K IN0 v TBSTt - Rossetti. 21,00; Revija * družba Dapporto* Excelsiar. 15.30: »Male zen Ailison, P. Lawford. -gd Nazionale. 16,00: «Bog Subn(A ljudi«, P. Fresnay, M* J® t Arcabaleno. 15.00: ,„< 6.30: Jutranja glasb* 12.00: Skladbe Emila „ 5».t Matije Emli,a .M* & _ Bravničarja. M janca in M. Lipovška. * 10rkeja* bena medigra. 13.15: Igf moV> ,3 JA iz Portoroža. 13-slc'. goslavija. 14.00: Skiat®*,*# M hrvatskih sklad*ateljev*,nV) W g!ed tiska (ital. in. s}fta'l-) V. Politične aktualnosti g|» 'tjl Filmska glasba. I8*1 ,'o0 koncert S. Hrašovec. * godbe na pihala. lk£3* At željah. 17.30: Plesna S* ji, j# Čajkovski: Koncert LAni. Zamorske duhovne P.j* ‘ Pogovor z ženo. 18a. OP.«/ nadni koncert. glasba. 20.30: TrpS, ?‘|f razgledi. 20.45: Ea 2l*% i 21.00: Mojstri besede-thoven: Simfonija ^«30: 3 si raznih narodov. 2?* Gl% # in serenade. 23.00. las6' orgle. 23.35: Polnočna 24.00. Poročila in 23.10. 7.45 do T B S T I. 13 .00, 0)1 ob 7.30, -30: Jutr*rM 12.00: Melodični ja. 12,20: Odlomki Jz J4.1O' Sem ter tja po 14.30: A rman do, A gov. orkester, mi. 18.35: Poje Anr£Jest»> 18.50: «Prodana «Orfej in Evredika« milanske Scale. »lil " Lp III. DEL 129.: PBETRDEi P K O F. 1» B. F B A BI BKADAC LIIBTRIRAL UK. B O B E B T II L A V A T V Nihče ga ni več poslušal, zakaj Svejk to Vanjek sta igrala marjaš, kuhar okultist iz oficirske menaže je pisal dolgo pismo svoji ženi, ki je začela v njegovi odsotnosti izdajati nov teozofski časnik, Baloun je dremal na klopi, in tako ni ostalo telefonistu Ohodounskemu nič drugega, kakor ponoviti: «Da, na to ne bom pozabil...« Vstal je in sel kibicirat k marjato. »Ko bi mi vsaj pipo prižgal«, je prijateljsko rekel Svejk Chodounskemu, «če si že prišel kibicirat. Takle marjaš je bolj važen ko vsa vojna in ko vsa tista vaša pustolovščina na srbski meji. — Takšno oslarijo sem storil, kar klofuto bi si dal! Zakaj nisem še malo počakal s kraljem, ravno zdaj mi je prišel fant. Jaz osel!« Kuhar okultist je medtem dokončal pismo in si ga je prebral, vidno zadovoljen, da ga je tako lepo sestavil zaradi vojaške cenzure. «Draga žena! Ko boš prejela tele vrstice, bom že več dni v vlaku, ker gremo na fronto. Preveč me to ne veseli, ker moram v vlaku lenobo pasti in ne morem biti koristen, kajti v naši oficirski kuhinji se ne kuha in hrano dobivamo na postajnih etapah. Rad bi bil skuhal našim gospodom oficirjem med vožnjo 'po Madžarski segedtoski golaž, pa mi je izpodletelo. Morda bom imel, ,ko se pripeljemo v Galicijo, priložnost, da jim bom lahko pripravil dušeno gos v ričetu ali v rižu. Verjemi, ljuba Helenica, da si zares prizadevam, da bi čim bolj postregel našim gospodom oficirjem, ki imajo toliko skrbi in naporov. Od polka sem bil premeščen k maršbataljonu, kar je bila moja najbolj vroča želja. Spominjam se, ljuba Helena, da si mi, ko sem šel k vojakom voščila, da bi dobil dobre predstojnike. Tvoja želja se je izpolnila: vsi gospodje oficirji so nam pravi prijatelji in zlasti k meni se vedejo kakor očetje. Cimprej Ti sporočim številko naše vojne poste...» To pismo so izsilile okoliščine, ko sta si prišla s polkovnikom Schroderjem navzkriž in ga je le ta zato poslal z maršbataljo-nom na bojišče, oficirsko kuhinjo pa zaupal nekemu nesrečnemu učitelju z zavoda slepih na Klarovu. Kuhar okultist je še enkrat $ očmi preletel to, kar je napisal. Ko je bil še v civilu urednik in lastnik okultističnega časnika, je napisal dolg članek, da se nihče ne sme bati smrti, in članek o preseljevanju duš. Zdaj je pristopil k Svejku in Vanjku, da bi kibiciral. Med obema kvartačema ni bilo sedaj nobenih razlik vojaškega dostojanstva. Ordonanc Svejk je prostaško zmerjal računskega narednika Vanjka: «Cudim se vam, da morete tako bedasto igrati.« Kuhar okultist je predlagal, naj bi vsi trije igrali «mavšel». «Rajši nam pripovedujte«, Je rekel računski narednik Vanjek, «0 preseljevanju duš, kakor ste to razlagali gospodični v kantini, ko ste si razbili nos.« »O preseljevanju duš sem žg slišal«, se je oglasil Svejk; «jaz sem si tudi pred leti v glavo vtepel, da se bom sam izobraževal, da bi ne zaostajal za drugimi, in hodil sem v čitalnico Obrtnega društva v Pragi; ker pa sem bil raztrgan in sem imel luknjeina zadnjici, se nisem mogel izobraževati, ker me niso tja pustili to so me odvedli ven. zakaj mislili so, da sem šel krast zimske suknje. Oblekel sem se torej praznično ter si izposodil neko knjižico o preseljevanju duš; tam sem bral, da se je neki indijski cesar po smrti spremenil v prašiča in, ko so tega prašiča zaklali, se je spremenil v opico, iz opice je postal jazbec, iz jazbeca pa minister. Potem sem se pri vojakih prepričal, da mora biti nekaj resnice na tem, ker je marsikdo rekel vojakom, če so imeli kakšno zvezdico, da je morski prašič ali sploh kaka žival; po tem se je dalo soditi, da so bili ti navadni vojaki pred tisoč leti slavni vojskovodje. Ampak zdaj, ko je vojna, je tole preseljevanje duš zelo nerodna reč. Vrag ve, kolikokrat se človek preobrazi, preden postane, recimo, telefonist, kuhar ali infanterist, nenadno pa ga raztrga granata to se preseli njegova duša v artilerijskega‘konja in treskne v baterijo nova granata ter ubije zopet tega konja, v katerega se je pokojnik vtelesil. in takoj se duša preseli v kakšno kravo pri trenu, iz katere skuhajo golaž za moštvo; ta iz krave se morda brž preseli v telefonista, iz telefonista pa *..« »Čudim se«, je dejal telefonist Chodounsky, vidno užaljen, »da moram biti prav jaz tarča neumnih šal.« «Ali ni Chodounsky, ki ima zasebno detektivno pisarno in oko .kakor sveta trojica, vaš sorodnik?« je nedolžno vprašal Svejk. «Jaz imam,zelo rad zasebne detektive. Tudi sam sem pred leti služil vojake z nekim zasebnim detektivom, z nekim Stendlerjem. Ta je imel tako podolgovato glavo, da jo® ^ feldwebel zmerom pravil, da takšne glave še ni vi( „ne^J šajte, Stendler’, mu je pravil, ,ko bi ne bili letos ^ vaša dolga glava niti ne spadala med vojake, tako P' 01 glava, ko pridemo v pokrajino, kjer ne bo boljše to‘k® tacijo, najboljši cilj artilerije.’ Ta jih Je izkusil ej V>J Vaših ga je na pohodu poslal pet sto korakov naP potem poveljeval: .Direkcija podolgovata Slavabno Stendler je imel tudi kot zasebni detektiv prav PoS®, ali sj$ Dobival je taksne naloge kakor na primer, naj ^zS*e. \ dfl1 j* žena klienta, ki je prišel k njim ves obupan, spe®*1 5®tj) in, če se je spečala. s kom se je spečala, kje ln na spečala. Ali pa spet narobe. Neka takšna ljubosu ^ jo « je hotela izvedeti, s katero se njen mož peča, da 1 doma še bolj zaropotati. On je bil izobražen člo?e • raj i ut le izbrano o kršitvi zakonske jvestobe In vselej ie so aii ko nam je pravil, da so vsi hoteli, da bi zalotil ?ej N J in flagrantl. Kdo drug bi bil morda vesel, če bi ‘sfibe 28 ^ parček in flagranti, gospod Stendler pa je bil ves 1 P9 tega. Rekel je zelo inteligentno, da ni mogel ve‘ S llSt « J te r-zuzdanosti. Nam so se kolikokrat cedile slin® le, psu, če nesejo mimo njega kuhano gnjat, kadar ^ je J vedoval q vseh najrazličnejših pozicijah, v ka n&P1 ' parčke našel. Kadar smo imeli zapor v v°laSinlCnSpo s to risal. «Takole,» je rekel, «sem videl to in to S veS 10 tem gospodom...» Tudi naslove nam je povedal. « dob1’o pffL je bil. »Koliko klofut,« je zmerom pravil, *se m strani! Pa to mi ni tako mtzelo kakor to, da*s srIirt’ kupnino. Na neko tako podkupnino ne bom, d°,j On nag, ona naga. V hotelu to se nista za^ 5 ^ (Nadalj' UHEDNISTVO: ULICA MONTEC CH1, «. *J“*J»f*, ” J*1*'0” J^Cene^faiovT Zs “"k “mmllime ~ Mudi BolpM^rgovikl M Aftasn1££ st. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 —.------------------- -- n„ rtin upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vr te o* Koper U’ BattHti -.......... ;ki zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 1 Koper u.. Battlsti gt. 20, — Telefonska Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. 301 a-I, Tel. 70. mejeC"° .jpt . NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izgod 4.50. t Poštni tekoči račun za STO-ZVU ZaložtuSl-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnr,zern^yg. * A Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ^