Fizika v šoli 19 Strokovni prispevki Uvod V zadnjih letih je vedno večji poudarek na ustreznosti podajanja snovi, kako učencem približati pouk fizike, kako jih motivirati. Sama se zelo rada medpredmetno povezujem in vedno se izkaže, da je takšna učna ura zelo uspešna. »Namen medpredmetnega povezovanja je večja preno- sljivost znanja, s čimer ustvarjamo pogoje za boljše ra- zumevanje, večjo uporabnost znanja in s tem tudi večjo ustvarjalnost na vseh predmetnih področjih. Medpred- metno povezovanje pomeni iskanje vertikalnih in ho- rizontalnih povezav predmeta z drugimi predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih po- dročij, skupno načrtovanje obravnave sorodnih vsebin, izmenjava primerov in nalog, načrtovanje projektnega tedna in podobno« (Fizika: učni načrt, str. 32). Odlične izkušnje imam s povezovanjem pouka fizike s knjižnico. Ker se mi zdi, da je knjižnično-informacijsko Vesolje v stripu Anja Šmid Pustoslemšek Osnovna šola Orehek Kranj Izvleček Učitelji fizike vedno razmišljamo, kako učencem približati pouk in kako poučevati, da bi učenci kar največ pridobili. Prispevek opisuje primer medpredmetnega povezovanja šolske knjižnice in fizike v 8. razredu osnovne šole. Delo je potekalo sodelovalno v parih/trojkah. Vsak par si je sam izbral temo, pridobil ustrezno gradivo in narisal strip. Končni izdelki so bili razstavljeni v šolski avli in obiskovalci so jih ocenili zelo pozitivno. Čedalje pomembnejše je, da učenci delajo aktivno in samostojno ter da sta učitelj in knjižničar le mentorja pri usmer- janju do končnega rezultata. Seveda se samostojnost gradi postopoma že od prvega razreda. Ključne besede: medpredmetno povezovanje, strip, skupinsko delo, fizika, astronomija. Universe in Comics Abstract Physics teachers always consider how to make the classroom more accessible to students and how to teach for maxi- mum student benefit. This paper provides an example of cross-curricular integration of the school library and physics in Grade 8 of primary school. The students worked in pairs or groups of three. Each pair/group chose their topic, gathered relevant information, and created a comic strip. Their products were exhibited in the school lobby and rece- ived favourable feedback. It is becoming increasingly important that students work actively and independently , with the teacher and librarian serving only as guides to the result. Indeed, students‘ independence should be encouraged and achieved gradually throughout schooling. Keywords: cross-curricular integration, comic, groupwork, physics, astronomy . znanje (v nadaljevanju KIZ) zelo pomembno, ga posku- šam nekaj uvesti tudi v svoj pouk. Namen KIZ je usposobiti učence za samostojno upo- rabo šolske knjižnice in knjižničnega gradiva, razvijati njihove kompetence na različnih področjih ter uzavestiti koncept, da znanje, pridobljeno pri enem predmetu, lah- ko uporabijo tudi pri drugem. Cilj informacijskega opismenjevanja učencev je usvoji- tev informacijskega procesa, ki je temelj za samostojno učenje in učencem omogoča, da se naučijo reševati raz- lične probleme. Poteka v okviru rednega vzgojno-izobra- ževalnega procesa, kjer učitelji sodelujejo s knjižničar- jem, metoda dela pa je učenje z viri (iskanje, obdelava in vrednotenje podatkov iz različnih virov). T o pomeni, da učitelji in učenci uporabljajo knjižnico in njeno gradivo ter druge informacijske vire, ki so dosegljivi z računalni- ško in komunikacijsko tehnologijo, kot pripomoček za učenje in poučevanje. Učenci tako ob pomoči učitelja in 20 knjižničarja rešujejo določen raziskovalni problem, ki je rešljiv z informacijskimi viri, ki so navadno del knji- žnične zbirke. Rezultat učne enote je lahko tudi pisni izdelek. Ob takšnem reševanju učnega raziskovalnega problema z informacijskimi viri učenci hkrati usvajajo vsebinska in procesna znanja, ob poznavanju tematike pa se tudi informacijsko opismenjujejo (Novljan, 2010). Medpredmetno sodelovanje: fizika in KIZ Pri medpredmetnem povezovanju je bistveno timsko po- učevanje, kar pomeni, da dva ali več učiteljev hkrati ne le izvaja pouk skupinsko, temveč ga skupinsko tudi načr- tuje in vrednoti. Zato mora tim delovati načrtno: učitelj in knjižničar skupaj izbereta temo, način dela, učne me- tode in trajanje take oblike dela. Odgovornost si delita, zato sta pri svojem delu avtonomna. Za uspeh je ključno, da drug drugemu zaupata (Zwitter, 2012). Zamislila sem si, da bi temo vesolja učenci obdelali sa- mostojno in da bi bil rezultat dela izvirni strip. S to idejo sem šla do naše šolske knjižničarke, ki zelo rada sprejema takšne izzive. Sicer vesolje na šoli že več let obravnava- mo v sklopu KIZ, letos pa je bila izdelava stripa dodana vrednost. Najprej sta bili potrebni začetno usklajevanje in dogovarjanje, katere cilje želiva doseči. V nadaljeva- nju je nastal osnutek predstavitve v PowerPointu, ki sva ga nadgrajevali in dopolnjevali. Za osnovo sva vzeli naslednjo literaturo: – Figa me briga, stripi za večkratno uporabo. Benčevič, Dora (2020). Ljubljana: Borzen. – Najmanjša velika enciklopedija stripa: Stripburgerjeva akademija predstavlja strip dr. Horowi- tza. Horjak, Ciril, idr. (2011). Mari- bor: Založba Pivec. – Hinkova hiša. V esolje. Ardagh, Philip (2018). Jezero: Založba Morfem. Na začetku pouka se je knjižničarka z učenci pogovorila, kaj je to strip, raz- lago so preverili tudi v Slovarju sloven- skega knjižnega jezika in na spletnem portalu Fran. Na dveh videoposnetkih so si ogledali, kako nastaja risani in ra- čunalniški strip (https://otroski.rtvslo. si/infodrom/prispevek/1315 in https:// www.youtube.com/watch?v=NVsI49i- -0KQ), omenila pa jim je nekaj najbolj znanih slovenskih striparjev, čeprav so učenci bolj kot njih poznali njihova dela (Zvitorepec, T onček Bontonček, Maruška Potepuška …) V nadaljevanju sem učencem razložila, kako bo potekalo delo. Učenci so se raz- delili v pare oziroma trojke. Poudarila sem, da si lahko izberejo poljubno temo, povezano z astronomijo. Pred to medpredmetno uro smo z učenci pri pouku fizike že spoznali nekaj osnov- nih dejstev na temo vesolja, ki je zajeta v učnem načrtu za fiziko. Čeprav se sliši enostavno, pa pri temi vesolja to še zdaleč ni lahko. T ema je široka, zato sem poudarila, naj si izberejo res samo en pojem/dogodek/pojav, ki ga bodo razložili v stripu. Namen vsakega posameznega stripa je bil, da je tema, ki jo bodo izbrali, zapisana tako, da se lahko iz stripa nekaj naučiš. Da so učenci sploh lahko začeli delati, smo skupaj s knjižničarko nato po- novili urejenost knjižnih polic, dotaknili smo se UDK in skupaj določili ustrezne vrstilce po policah. Potem so učenci samostojno iskali gradivo in se zatopili v brskanje po njem. Najtežja je bila izbira teme, potem pa je delo kar steklo. Slika 1: Proučevanje literature. Sliki 2 in 3: Ustvarjanje stripa. Fizika v šoli 21 Strokovni prispevki Učenci so morali na list papirja formata A4 najprej nare- diti osnutek, ki je bil osnova za končni izdelek na forma- tu A3. Pogoj pri stripu je bil, da ima strip najmanj štiri okenca, čeprav sem jim svetovala, naj jih naredijo več, ker bo tako lažje zgraditi dobro zgodbo. pokukal, če se že ni natančneje poglobil v razstavljene izdelke. Odziv na razstavo je bil zelo pozitiven. Učenci so morali za izhodni listek (povratna informaci- ja) ob koncu pouka zapisati dobre in slabe strani te ure. Po opravljeni evalvaciji sva s knjižničarko sklenili, da na- slednje leto poskusiva na tak način obdelati celotno temo vesolja. S tem bodo imeli učenci dovolj časa (podalj- šanje na en mesec), da se poglobijo v osnovne pojme, ki jih morajo osvojiti, čas pa bo tudi za likovno dovrše- nost stripa. Zaključek Zelo pomembno se mi zdi, da lahko pri naravoslovnih predmetih pokažemo učen- cem še malo drugačen na- čin raziskovanja določenih področij. Pri takih urah vča- sih pridejo v ospredje tudi šibkejši učenci, za katere je fizika že sama po sebi »strašna«. T akšen način pa jim pri- bliža temo in od ure res nekaj odnesejo. Na naši šoli smo učitelji navajeni medpredmetnega so- delovanja. Učenci so pri takem pouku še aktivnejši. Ure KIZ največkrat potekajo v šolski knjižnici, zato je moti- vacije za delo pri učencih dovolj. Nase so najbolj pono- sni, ko vidijo, da lahko v kratkem času dosežejo dobre rezultate. Učenci so bili na svoje izdelke na koncu pono- sni, v največje zadovoljstvo pa jim je bilo, ko so videli, da njihove stripe berejo tudi drugi učenci. Sliki 4 in 5: Izdelovanje stripa. Slika 6: Razstava v avli šole. Na voljo so imeli dve šolski uri, vendar se je že vmes iz- kazalo, da bo časa premalo. Ker sva s knjižničarko želeli, da izdelke dokončajo, sem naslednji teden zaključevanju stripa namenila dodatno uro fizike. Da izdelki ne bi ostali neopaženi, sva s knjižničarko v šolski avli pripravili razstavo, kjer so prav vsi stripi do- bili svoje mesto. Seveda so največ zanimanja za ogled najprej pokazali ustvarjalci, vsak mimoidoči pa je vsaj 22 Slika 7: Povratna informacija učencev. Viri in literatura [1] Novljan, S. (2010). Knjižnica za ustvarjalno učenje. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Knjižnič- no informacijsko znanje. Pridobljeno 24. 3. 2022 s spletne strani: https://www.zrss.si/projektiess/ gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf. [2] Učni načrt. Program osnovna šola. Fizika. (2011). Pridobljeno 24. 3. 2022 s spletne strani: https:// www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_fizika. pdf. [3] Zwitter, S. (2012). Pedagoško delo v šolski knjižnici. Ljubljana: Modrijan. [4] Kranjc, T. (2015). Aktivno učenje – višja raven znanja? Pridobljeno 17. 3. 2022 s spletne strani: http:// pefprints.pef.uni-lj.si/3178/1/Kranjc_Aktivno_u%C4%8Denje.pdf