»STARA »IN »NOVA« ŠKOF J A LOKA. - Foto: F. Perdan Leto XXIX. Številka 2 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Ob prazniku občine Škofja Loka Na današnji dan pred 34 leti se je ob ostrem mrazu in v visokem snegu začela prva frontalna bitka gorenjskih in slovenskih partizanov. Začela se je bitka za Dražgoše, kjer je bil takrat partizanski Cankarjev bataljon. 9. januarja 1942 se je ij načela neenaka bitka, ki je prav zaradi svoje neenakosti, takrat in danes, preprič-r ljivo dokazala svojo veličino, dokazala pa je tudi to, da naroda, ki se bori za svoj j nacionalni obstoj, za nov naprednejši družbeni red, z nobeno tehniko in strategijo ] ni mogoče pokoriti in spraviti na kolena. t Dražgoška bitka je bila zaključek mnogih narodnoosvobodilnih akcij v letu <1941, predvsem pa vrhunec več zaporednih pomembnih dogodkov in partizanskih >zmag, ki so se na področju naše občine zvrstile od začetka vojne, posebej še '(od 12. decembra 1941 dalje. Tega dne so borci Cankarjevega bataljona v kratkem 0 vendar učinkovitem boju v Rovtu iznenadili in uničili nemško vojaško kolono, j Osvoboditev zapornikov iz škofjeloških zaporov, poljanska vstaja, spopadi j z Nemci na Valterskem vrhu in drugod so dogodki, od katerih vsak zase pomeni enov in svojstven način partizanskega vojskovanja. Vsaka akcija in vsaka bitka >ije pomenila drugo in drugačno obliko boja, ki so ga partizani vsa štiri leta vojne o vsiljevali okupatorjem. Okupatorji pa globljega bistva in prave vsebine našega "osvobodilnega boja niso mogli nikoli doumeti, zato so bili v svojih vojaških * akcijah neučinkoviti in po štiriletnem boju tudi poraženi. *j Partizani so kljub velikim žrtvam, ki jih je utrpelo predvsem civilno prebival-f *y°' .z v t®m ^e*u izvedenimi akcijami dobili med prebivalstvom mnogo borcev, ^aktivistov in simpatizerjev ter dosegli moralno in politično zmago. Propagandni iimit o nemški nepremagljivosti je bil uničen in okupator je moral dokončno opu-ifititi načrt o preseljevanju prebivalstva in o mirni priključitvi Gorenjske k nemškemu rajhu. V spomin na vse te dogodke občani občine Škofja Loka vsako leto praznujemo IjBvoj občinski praznik. Za letošnji praznik smo ali pa še bomo imeli vrsto kulturen™» telesnokulturnih in drugih manifestativnih prireditev, ki podobno kakor pred 4 leti partizanske akcije vsaka na svoj način pričajo o naših hotenjih, naših posobnostih, ki obeležujejo naš današnji dan ter nam kažejo smer in pota naše nhodnosti. V povojnih tridesetih letih smo mnogo zgradili in v mnogočem uspeli. Uspeli imo predvsem zato, ker nam nikdar ni manjkalo volje ter pripravljenosti za trdo *elo in nesebična odrekanja. V teh letih smo menjali svoj način življenja, s tem pa *mo menjali tudi sebe in svet okoli nas. Pretekli lepi in skorajda zavidanja vredni ftt8Pehi so nam najboljše zagotovilo, da bomo uspešni tudi v prihodnje, če bomo r?u° otUo*eni» dft moramo tako kot v preteklih napredovati tudi v prihodnjih k ^°^OZH* 8mo trdne in solidne temelje našemu prihodnjemu razvoju, na te >a bomo postavljali tisto, kar bomo ustvarili letos in v letih, ki so pred nami. I Včasih se sprašujemo, ali morda ne predvidevamo preveč in ali si ne nala-|«anio prevelikih nalog, bremen in odgovornosti. Koristno bo, če bomo vedno ih a at' .kadar bomo s prevelikim pesimizmom ocenjevali planska predvidevanja /paše prihodnje naloge in obveznosti primerjali z dosežki v preteklosti. Ob takih Primfrjavah bomo prevelik pesimizem gotovo zamenjali z zmernim, koristnim in 'podbudnim optimizmom- Le-ta nas je vedno spremljal tudi doslej in še vsakokrat P je pokazalo, da je bil koristen. Tisoče novih delovnih mest, več tisoč novih Stanovanj, več sto kilometrov novih cest, električnega in vodovodnega omrežja, Sole, otroški vrtci, zdravstveni in kulturnoprosvetni domovi, telesnovzgojni •»ojekti ter še mnogo drugega so temelji in dejstva, ki nam dajejo delo, zaslužek n Jf.lv^enJ8^* standard. Vse to pa nam predstavlja obvezo, da vsem občanom ;Uaimo dobrine, kakršnih so deležni predvsem krajani v večjih krajih občine. 8e Pridobitve, ki sem jih naštel, je bilo vloženega mnogo truda in dela. Zato *m° dobre razloge, da se kot doslej tudi v prihodnje vseh nalog lotimo z vso °Uo in vnemo. * .P)* nastopu novega 1976. leta in ob občinskem prazniku smo izrekli mnogo * 8V** m želja. Naj tem številnim čestitkam in željam dodam še eno: da bi nas ob asih skupnih naporih spremljala sreča in zadovoljstvo po opravljenem delu. Predsednik Tone POLAJNAR Kranj, petek, 9. 1. 1976 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Po stezah partizanske Jelovice Dan Cankarjevega bataljona v Dražgošah V Dražgošah je že vse pripravljeno za veliko športno politično manifestacijo »Po stezah partizanske Jelovice«. Tekmovanja se bodo začela že jutri z republiškim prvenstvom v biatlonu, ki sodi tudi v okvir tekmovanj za jugoslovanski memorialni pokal. Pokrovitelj tekmovanj za jugoslovanski memorialni pokal je zvezni sekretar za narodno obrambo general armade Nikola Ljubičič. Zaradi pomanjkanja snega so prireditelji sicer morali republiško prvenstvo v biatlonu prestaviti iz legendarnih Dražgoš na višja pobočja Jelovice, vendar vseeno zagotavljajo, da bo tekmo zaradi ugodnejših snežnih razmer mogoče izpeljati. Žrebanje startnih številk za prvenstvo SR Slovenije v biatlonu bo drevi oh 18. uri v škofjeloškem hotelu Transturist, prvi tekmovalci pa se bodo podali na biatlonsko progo jutri ob 9. uri na Rovtarici nad Dražgošami. V nedeljo pričakujejo prireditelji v Dražgošah več tistoč obiskovalcev. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se bodo iz Krope podale na pot tekmovalne ekipe enot teritorialne obrambe iz naše ter drugih jugoslovanskih republik, ekipe JLA in milice ter občinske ekipe zveze rezervnih vojaških starešin iz vse Slovenije. Zjutraj se bodo v Dražgošah zbrali tudi taborniki, ki bodo obiskovalcem prikazovali svojo izurjenost, skratka, izvajali bodo razne taborniške veščine. Osrednja proslava bo ob 14. uri pred dražgoško šolo. Slavnostni govornik bo predsednik skupščine gorenjskih občin Marko Vraničar. V nedeljo, 11. januarja, bodo že navsezgodaj zjutraj iz različnih gorenjskih krajev proti legendarni vasici pod obronki Jelovice krenile številne pohodne enote. Planinci, mladina, člani delovnih organizacij in drugi bodo proti Dražgošam startali iz Soteske pri Bohinju, Kranja, Selc in drugih krajev. Tekmovanja na Lancovem, v Poljanah in na Rudnem bodo zaradi pomanjkanja snega sicer odpadla, športno društvo Železniki pa bo veleslalom za cicibane namesto v Dražgošah pripravilo na Soriški planini. Letošnja športno politična manifestacija »Po stezah partizanske Jelovice« bo potekala pod nazivom »dan Cankarjevega bataljona«. Prireditelji pričakujejo, da se bodo v Dražgošah zbrali številni preživeli borci te partizanske enote. Zanje bo malo pred poldnevom prirejen sprejem na domačiji Ludvika Lotriča pod Bičkovo skalo. Tu bo za nekdanje cankarjevce pripravljena tudi strelska vaja. J. Govekar V Kropi jutri in v nedeljo Tudi v partizanski Kropi se pripravljajo na eno največjih športnih prireditev na Gorenjskem Po stezah partizanske Jelovice. Prireditve se bodo začele že jutri in nadaljevale v nedeljo. Jutri ob 13. uri bo najprej na trgu v Kropi pred spomenikom padlih kulturni program, v katerem bodo med drugim sodelovali učenci osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Ob 19. uri pa bo v sindikalnem domu partizanski miting. Pozdravni govor bo imela predsednica krajevne konference socialistične zveze Barbka Blaznik. V programu pa bodo sodelovali moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope, mladinski pevski zbor Staneta Žagarja iz osnovne šole iz Lipnice. harmonikarji glasbene šole Radovljica, operna pevka Zlata Ognjanovič, solist Gregor Šolar, ki ga bo spremljal Egi Gašperšič, in drugi. Po mitingu bo ognjemet, na okoliških vrhovih pa bodo zakurili kresove. V nedeljo, 11. januarja, pa bo tekmovanje patrulj teritorialnih enot, enot JLA in UJV. Tekmovalci bodo na Jamniku streljali z vojaško pištolo. Člani ZRVS bodo odgovarjali na strokovna vprašanja, člani ZSMS pa na vprašanja iz knjige Dražgoška bitka. Sprejem patrulj bo v Kropi v nedeljo ob 7. uri. Ob 8.15 pa bo na trgu zbor častne čete. tekmovalnih ekip in praporov ZZB NOV. Potem pa se bo ob 9. uri začel start tekmovalnih ekip, ki bo trajal do 11. ure. Cilj za vse tekmovalce bo v Dražgošah, kjer bodo tudi razglasili rezultate in podelili priznanja. - C.Rozman Že 800 prijavljenih za pohod Kranj — Planinsko društvo Kranj organizira tudi za letošnjo dražgoško prireditev množičen pohod. Pohodniki bodo krenili iz Kranja v nedeljo, 11. januarja ob sedmih zjutraj izpred kina Center. Hodili bodo skozi Ćepulje, mimo Mohorja do Lajš in odtod v Dražgoše. Povratek je planiran za 15. uro. Pohod se bo zaključil v Nemiljah, kjer bodo udeležencem na voljo avtobusi za brezplačen prevoz do Kranja. Doslej se je za pohod prijavilo 800 planincev, članov mladinskih in sindikalnih organizacij, borčevskih organizacij itd. Nove prijave sprejemajo v pisarni Planinskega društva Kranj, pa tudi neposredno pred pohodom se bo še mogoče prijaviti. Pohod bo v vsakem vremenu! -jk Štab Gorenjske cone sporoča vsem udeležencem proslave v Dražgošah, da bo v nedeljo, 11. januarja, od 8. do 13. ure cesta Kropa — Dražgoše zaprta za vsa motorna vozila. Prav tako velja zapora za vse ceste, ki so vezane na to cesto, in 8»cer Podblica - Dražgoše, Lajše - Dražgoše in Kališe - Dražgoše. Štab Gorenjske cone Pionirji tekači za naslov prvaka SFRJ v Kranju Smučarski klub Triglav bo v dneh 7. in 8. februarja organizator državnega pionirskega prvenstva v smučarskih tekih. Na tekmovanju bodo nastopili tekmovalci Slovenije, Hrvatske in BiH. Tekmovanje bo v Kranju, v primeru neugodnih snežnih razmer pa verjetno na Jezerskem. Organizacijski odbor vodi Peter Zibert. -B Sklep o samoprispevku Jesenice — Na zadnji seji občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva na Jesenicah so sprejeli sklep, da predlagajo zborom občinske skupščine, da sprejme odlok o razpisu referenduma za samoprispevek. Z njim naj bi v prihodnjih petih letih delno reševali izgradnjo šolskega prostora in vzgoj-no-varstvenih ustanov v jeseniški občini. Z 2-odstotnim prispevkom naj bi v petih letih zbrali 55 milijonov dinarjev, kar naj bi predstavljalo enega izmed virov za izgradnjo, šolskega prostora na Plavžu in usposobitev osnovnih šol v občini, tako da bi lahko prešle na uvedbo celodnevne osnovni'šole. I). Sedej Naročnik: Informbirojevec tretjič na zatožni klopi Edvard Kardelj obiskal Impol . V sredo je Edvard Kardelj z ženo Pepco in v spremstvu Andreja Marinca in Mirana Potrča obiskal Slovensko Bistrico. Tam si je ogledal novo valjamo organizacije združenega dela Impol in se predvsem zanimal za proizvodne novosti, kijih v tem 1800-član-skem kolektivu v zadnjem času ni malo. Po ogledu tovarne se je udeležil razgovora z občinskim političnim aktivom, Pepca Kardelj pa se je udeležila otvoritve razstave del mariborskih akademskih slikarjev v likovnem salonu bistriškega gradu ter obiskala vzgojno-vafstveno ustanovo. Avto ni nujno potreben Z začetkom leta je stopil v veljavo samoupravni sporazum poslovnih bank Jugoslavije o politiki in pogojih za* odobravanje potrošniških posojil v tem letu. Namen tega sporazuma, ki je bil že nekaj časa v javni razpravi ter v usklajevanju med bankami, je, da bi poslovne banke po vsej državi zagotovile bolj ali manj enotne pogoje pri odobravanju posojil. Do tega pa ni prišlo in sporazum določuje le zgornjo mejo posojil, medtem ko konkretna določila prepušča v pristojnost posameznim bankam. Sporazum poslovnih bank na območju Slovenije se razlikuje od sporazuma jugoslovanskih bank le v pogojih kreditiranja občanov pri nakupu osebnih avtomobilov. Banke drugod v državi bodo odobravale za nakup avtomobila posojilo do višine 50.000 dinarjev z odplačilnim rokom 36 mesecev. Banke na območju Slovenije pa so se odločile, da bo višina posojila za nakup avtomobila enaka višini posojila za nakup drugega industrijskega blaga — to je 30.000 dinarjev. Odplačilni rok pa je 24 mesecev. Svoj sklep so utemeljile s tem, da avto ni nujna potreba občanov. Novost v letošnjem letu je tudi obvezen depozit pri najemanju kreditov (ni več lastne udeležbe oziroma pologa). Najemnik posojila mora v banki vezati lastna sredstva, in sicer za nakup pohištva 15 odstotkov od višine posojila in za nakup industrijskega blaga, tudi avtomobila, v višini 20 odstotkov od vrednosti posojila. Depozit se obrestuje in ga najemnik potrošniškega kredita lahko dvigne po izplačilu zadnjega obroka kredita. »Hroščev« je zmanjkalo Celotna proizvodnja sarajevskih volkswagnov za letos je že razprodana. Sprejemajo le še devizna vplačila, pa tudi ta proizvodnja je do marca že razprodana. Zaradi izrednega popraševanja je T AS, ki »hrošče« proizvaja, avtomobile" enakomerno razdelila med vse jugoslovanske prodajalce. Novost iz Mitola Tovarna lepil Mitol iz Sežane je pred kratkim poslala na trg nov izdelek termokol. To je talilno lepilo z 'izrednimi lastnostmi. Je odporno proti vlagi, visokim in nizkim temperaturam, predvsem pa ni Škodljivo zdravju. Namenjeno je pohištveni, tobačni in embalažni industriji, za robno furniranje in knjigoveznice. S pridom bi ga lahko uporabili tudi v prehrambeni industriji. Doslej smo tovrstna lepila uvažali in zato dajali precejšnja devizna sredstva. Domače lepilo po kvaliteti ne zaostaja, pa tudi cena je nižja. V spomin Borisa Kraigherja Na avto cesti Zagreb—Beograd pri Sremski Mitrovici, kjer je 4. januarja 1967. leta izgubil življenje podpredsednik ZIS in narodni heroj Boris Kraigher, so počastili spomin tega našega znanega družbenopolitičnega delavca. Svečanosti so se udeležili tudi: člana ZIS Imer Pulja in Ivo Kuštrak ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Srbije in Sremske Mitrovice. Prebivalci krajevne skupnosti Železniki v Selški dolini te dni praznujejo. Ob svojem krajevnem prazniku se spominjajo dogodkov, ki so se med zadnjo vojno odvijali na njihovem področju. V počastitev praznika je bila v četrtek, 7. januarja, v dvorani kulturnega doma v Železnikih slavnostna seja samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Železniki. Slavnostni govornik je bil predsednik zbora delegatov domače K S Stane Rant, seji pa so prisostvovali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij. Stane Rant je v svojem govoru med drugim spregovoril o dogodkih, ki so se med zadnjo vojno odigravali na področju Selške doline ter o povojnem razvoju krajev. Na seji so bila podeljena tudi priznanja krajevne skupnosti. Prejele so jih naslednje delovne organizacije, ustanove, društva in posamezniki: Alples, čevljarna »Ratitovec«, Niko, Iskra, Tehnica, Dom oprema, osnovna šola Železniki, gasilsko društvo Železniki, KUD »Ratitovec« Podlonk, Miha Bertoncelj, Stane Čemažar, Lovro Gajgar, Anton Golja, Anton Pegam, Janez Pintar, dr. Franc Rešek, Niko Sedej, Milka Šmid, Matevž Šmid, Janez Šter, Cveto Tavčar in Alojz Žumer. Slavnostne seje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Železniki (delovno predsedstvo na sliki zgoraj) so se udeležili številni prebivalci Železnikov in okolice. Vsi obiskovalci so z izjemno pozornostjo sledili nastopu učencev domače osnovne šole, ki so se predstavili z recitalom o dražgoški bitki (slika spodaj). (J. Govekar) — Foto: F. Perdan LJUBEZEN DOMOVINA SVOBODA IP Jesenice Danes 9. januarja, bo prva seja predsedstva občinske konference ZSMS v letu 1976. Člani bodo najprej pregledali sklepe pete seje občinske konference o družbeni samozaščiti, zatem bodo govorili o uresničevanju operativnega plana konference in njenih organov, poleg tega pa bodo na tej seji tudi obširno spregovorili o informativni dejavnosti v ZSMS v jeseniški občini. J. R. Kranj Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez V&rl je v torek, 6. januarja, sklical sestanek s sekretarji gorenjskih občinskih konferenc socialistične zveze. Razpravljali so o evidentiranih predlaganih kandidatih za različne organe v republiški konferenci socialistične zveze in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih in nalogah občinskih konferenc SZDL na Gorenjskem v prihodnje. Koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri občinski konferenci socialistične zveze Kranj je v sredo, 7. januarja, pripravil celodnevni seminar za predsednike za družbeno samozaščito v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v kranjski občini. Seminarja se je udeležilo okrog 160 predsednikov oziroma njihovih namestnikov. Razpravljali so o pomenu in nalogah družbene samozaščite, o osnutku družbenega dogovora in pravilnika o družbeni samozaščiti in o nekaterih konkretnih nalogah, ki na tem področju čakajo družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in druge samoupravne organe v občini. A. 2. Radovljica V ponedeljek se bosta v Radovljici sestala izvršni svet občinske skupščine in komisija za urbanizem. Na skupni seji bosta obravnavala osnutek zazidalnega načrta za center mesta Radovljice. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o spremembah urbanističnega načrta za Radovljico, Lesce in Begunje. Drevi bo v Begunjah skupna seja upravnega in nadzornega odbora turističnega društva Begunje. Razpravljali bodo o organizaciji nekaterih letošnjih prireditev. A. Z. Škofja Loka — Danes popoldne ob 16. uri bo v dvorani kina »Sora« v Škofji Loki slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine Škofja Loka v počastitev škofjeloškega občinskega praznika. Na slavnostni seji bo najprej spregovoril predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, nato pa bodo najboljšim delovnim organizacijam in ustanovam ter najprizadevnejšim posameznikom podeljene velike in male plakete, nagrade ter pismena priznanja. Slavnostna seja se bo zaključila z recitalom »Loka-Poljane-Dražgoše«. -jg Tržič V sredo, <7. januarja, je bila na komiteju občinske konference ZKS v Tržiču seja komisije za idejna vprašanja. Člani komisije so ocenili politične razmere na področju, kjer delujejo komisije, in razpravljali o uresničevanju lanskega delovnega programa. Obravnavali so tudi stališča 44. seje izvršnega komiteja CK ZKS, kjer so razpravljali o razmerah v slovenski kulturi. Konec januarja bo v Tržiču 12. redno zasedanje občinske konference ZKS. Konferenca bo ocenila lansko delo komisij komiteja in konference. Komite občinske konference je o dejavnosti posameznih že razpravljal, o drugih pa je pričakovati razpravo na prihodnji seji komiteja. Razen tega bo tržiška konferenca ZKS obravnavala tudi decembra končane volilne konference osnovnih organizacij in uresničevanje sklepov 5. seje CK ZKS v tržiški občini. -jk Marsikdo je že pozabil, kdo je Vladimir Dapčevič, rojen leta 1917, ki je v Jugoslovanski ljudski armadi dosegel čin polkovnika. Mogoče je za marsikoga že pozabljeno, da je to človek, ki je imel pomembno vlogo v informbirojevski gonji proti naši partiji in deželi ter njenim ljudem, proti lastni domovini. Izdal jo je, pobegnil leta 1958 iz nje in še naprej rovaril proti njej. Njegovo ime je že postalo pojem za agresivno in podtalno dejavnost emigrantov informbiroja proti Jugoslaviji. Tudi s sebi enakimi v domovini se je skušal povezovati. Najprej iz Albanije, kamor je pobegnil, in nato iz Sovjetske zveze, kjer je živel do leta 1968. Potem je odšel na Zahod in se naselil v Belgiji ter rovaril predvsem iz Pariza. Skušal je vplivati na naše delavce, jih hujskati proti domovini. Njegovo delo (enako bi lahko trdili še za marsikoga drugega istega kova) ni bilo najbolj uspešno. Brez skrbi ga enačimo s početjem najbolj ekstremnih ustaških in četniškib skupin. Decembra se je Vladimir Dapčevič ujel. Zalotili so ga, ji rečeno v sporočilu, ko je na ozemlju SFRJ opravljal sovražni dejavnost. Zoper njega je uveden kazenski postopek, ki bo raz jasnil predvsem njegova kazniva dejanja zoper ljudstvo il državo" od leta 1958 dalje, ko je skupaj s šestimi drugimi zapor niki ušel pred procesom iz zapora v Albanijo in dalje na že orne njeno nepošteno pot. Tolpa je pri pobegu ubila enegi graničarja! Vladimir Dapčevič bo tretjič sedel na zatožno klop. Prvič y zaradi tega, ker je hotel 2. septembra leta 1948 skupaj z Bran kom Petričevičem, generalmajorjem Jugoslovanske armade, il Arsom Jovanovičem, generalpolkovnikom in tedanjim načelni kom generalštaba JLA, pobegniti iz države. Ker njihove infor birojevske ideje doma niso našle plodnih tal, so se ustrašili enot nosti KPJ, armade in njenih najodgovornejših ter delovnih ljud ob petem kongresu KPJ, neposredno po resoluciji informbiroja V domovini niso mogli več delovati. Sami in njihovi delodajak doma in na tujem so predlagali pobeg na tuje, od koder bi delo vali proti Jugoslaviji. Trojica je pred tem izdajala zaupne po datke. ki so bili prava poslastica za obveščevalno službo SoV jetske zveze. Pobeg jim ni uspel. Dapčeviča je ujela graničarski patrulja. Čez pičli dve leti je bil obsojen na 20 let. Po šestih letih je bil izpuščen. Pa ni miroval. Rovaril je prot ljudstvu in državi. Leta 1958 so ga zaprli. Pred procesom je ui Svoje umazano informbirojevsko delo proti neodvisni so c i ali stični samoupravni Jugoslaviji in ZKJ s Titom na čelu je nS daljeval in še stopnjeval. Do lanskega decembra, ko je bil p! enakem delu, ki se mu od leta 1948 dalje ni odpovedal, ujet il tretjič predan v postopek! NA SEVERNEM IRSKEM TEČE KRI Severna Irska je britanska pokrajina, naseljena z življefl protestantske in katoliške veroizpovedi. Do leta 1969 o deželi 0 bilo kaj vznemirljivega slišati. To leto pa je svet prvič slišal z' nasprotja med protestantskim in katoliškim življem, ki so hiti* prerasla v krvave obračune. Na obeh straneh so se pojavile pol jj vojaške organizacije, med katerimi še posebej izstopa IRA at ° irska republikanska armada. Medsebojni spopadi sprva niso do v segli take ostrine. Večji del so organizacije ogrožale britanski nadvlado nad pokrajino in se zavzemale za priključitev k rfl, publiki Irski. Londonska vlada, pri kateri je minister Merly' Rees posebej odgovoren za Severno Irsko, je vsa leta skušal' krotiti spopade, o večji samostojnosti ali priključitvi k irsk republiki pa je bila gluha. S silo je diišila vrenja, za odstranje vanje vzrokov krvavih obračunov pa je premalo storila. Lani j' kazalo na premirje. Tudi Irska republikanska armada katoli škega značaja ga je podprla. Vendar ne za dolgo ... Po novem letu je v pokrajini izbruhnil tak val nasilja, ki mi v šestletnih spopadih ni primere. Puške niso uperjene zgolj I britanske vojake in varnostnike, temveč se pripadniki polvo jaških organizacij koljejo med seboj in znašajo nad življei* Glasno izpričana veroizpoved je že dovolj za zverinsko smrt... Pripadniki IRA so v soboto zvečer v Ulstru nastavil bombe. 40 ljudi je bilo ranjenih. V nedeljo zvečer so se prO testrantje maščevali. Med večerjo, pred očmi otrok, so hladno krvno pobili pet moških katoličanov. Večer kasneje so se irovC maščevali za poboj. V zgodovini irskih nemirov mu ni primer« Ustavili so avtobus tekstilne tovarne, v katerem je bilo z vozni kom vred 12 ljudi, starih od 19 do 61 let. Nasilneži so jih nagnal iz avtobusa. Vsakega posebej so vprašali po veri. Vozniki katoličana so izločili, ostale pa s strojnico hadnokrvno pokofl čali. Deset jih je bilo takoj mrtvih, enajsti pa se bori za življenji Itd. T Kje iskati vzroke za pokole? Mar britanska vlada ni sposol)'"-na kljub obljubam brzdati nestrpnosti, pokrajino gospodarsk1 dvigniti, zmanjšati socialne razlike in ustvariti splošn1 blaginjo ali pa se Irski odpovedati. Tu tiči nedvomno del vzro B kov za večletne pokole. Socialne razlike med pripadniki vero'd izpovedi so namreč precejšnje in želje po nadvladi ene nag' drugo velike. Svet se tudi sprašuje, zakaj so polvojaške organ) sl zacije opustile prvotno borbo za narodno neodvisnost in 8 c< sprevrgle v teroristične, zločinske organizacije. To je pro<& interesom prebivalcev Severne Irske in korak več na poti ldf državljanski vojni, ki je za pokrajino najmanj koristna. Pot€Je na šahovnici pomiritve je več. Potegniti jih bodo morali tak ni domači sejalci razdora in nestrpneži kot londonska vlada, ki »z} je zaradi zadnjih dogodkov že sešla na izredno sejo in poslala U pokrajino nove okrepitve! m J. Košnjek k< 1£ N -P« Z£ di iz 11 tu R ra t* Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj, p.o. Kranj, Moše Pijadeja 1 razpisuje prosto delovno mesto vodje vzdrževanja Pogoji: visokošolska izobrazba — diplomirani strojni inženir; znanje nemščine in angleščine; 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja. Delovno mesto je zelo samostojno in zajema delovne naloge s področja tekočega in investicijskega vzdrževanja, sodelovanje z dobavitelji opreme in serviserji (pretežno nemško področje) ter prevzemanje novih strojev in naprav. Razpis velja do 31. januarja 1976. nj ni Pc čl m po vi< ni do Sti pr ki no iz\ lai nj< Težave prehodnega obdobja Združevanje sredstev za stanovanjsko gradnjo v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti naj bi poleg sredstev, š katerimi razpolagajo temeljne in druge organizacije združenega dela, zagotavljalo po posameznih občinah zadostno materialno podlago za uresničevanje usmerjene stanovanjske izgradnje v prihodnje. Vendar pa marsikje še vedno ugotavljajo, da v tem prehodnem obdobju zaradi posameznih odporov in odkritih nasprotovanj, zaradi pomanjkljivosti v samem delovanju samoupravne organiziranosti ni še povsem jasno izražen interes in vpliv prav vseh, ki se kakorkoli že vključujejo ali so vključeni v področje stanovanjskega gospodarstva. Ne le stanovalcev in pri-čakovalcev stanovanj, temveč predvsem delavcev, ki združujejo sredstva. Zakonodaja, ki ureja stanovanjsko področje, se po občinah postopoma usklajuje z novo ustavo: vrsta zadev pa ostaja še vedno neurejenih. Uspešnost je odvisna od povezanosti vseh, pojavljajo pa se neutemeljena zavlačevanja začetih akcij in namerna izmikanja, zato je še toliko bolj pomembno, da se prav vsi dogovore in tako tudi neposredno zavezujejo. Samoupravne skupnosti naj bi postale resnični upravljavci vseh sredstev in nosilci porabe stanovanjskih 1 sredstev, nekatere organizacije pa še vedno nočejo voditi svojo stano- 1 vanjsko politiko. Nekatere dislocirane enote še vedno zavračajo vklju-čeVanje po teritorialnem principu, zato so hudo vprašljive njihove • trditve, da so samoupravne pravice • njihovih delavcev izenačene s tisti-1 mi, ki so zaposleni v krajih sedeža i matičnih podjetij. Odpor je bil v začetku občuten tudi v tistih organizacijah, ki so prej same gospodarile s stanovanjskim fondom, saj je prenos sklada načenjal vprašanje nadaljnje obstojnosti takih podjetij. j Takšne in podobne začetne težave , uveljavljanja novih samoupravnih j odnosov je bilo treba kar najhitreje < zatreti, sprejemljive pa niso mogle I biti tudi ponujene polovične rešitve, j da bi namreč sklad sicer prenesli, vendar pa z njim že vedno sami gospodarili. Seveda je večina organizacij sprejela novo oblikovanje in združevanje sredstev, nekaj pa je še vedno takih, ki goje svojstven odnos in niso podpisnice samoupravnega sporazuma o minimalnih stopnjah izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo. Celo takšni primeri so, ko stanarin niti ne obračunavajo po predpisih, ki veljajo v posamezni občini. V" naslednjem kratkoročnem obdobju je uskladitev in dograditev vsega sistema na področju stanovanjskega gospodarstva torej ena izmed prednostnih nalog. Nedvomno je poleg ostalih odprtih in nerešenih vprašanj pomembno uveljaviti takšno delegatsko odločanje in aktivnost, ki naj bi zagotavljala zares kar najbolj širok družbeni vpliv. Večina stanovanjskih skupnosti je bila oblikovana pred volitvami splošnih delegacij za interesne skupnosti in tako v kadrovskih pripravah niso zagotovili posebno zastopanost delegatov za stanovanjsko skupnost. Prav bi bilo, da bi se delegati vključevali v delo splošnih delegacij, sicer ti ljudje ne bi imeli pravega stika z delovnimi ljudmi v TOZD in občani v krajevnih skupnostih. .Delegati v samoupravne organe stanovanjskih skupnosti so bili v organizacijah in krajevnih skupnostih izvoljeni s stalnimi mandati, v prihodnje pa naj bi jih delegirale splošne delegacije. S tem bi zagotovili ne le številnejšo in zanesljivejšo udeležbo, marveč tudi širšo informiranost v obeh smereh. Prav dejstvo, da imajo delegati stalni mandat, povzroča nemajhne težave, na primer pri zagotavljanju sklepčnosti. Ponekod pa se bodo morali zavzeti tudi za večjo aktivnost zborov stanovalcev in hišnih svetov, saj kljub temu, da imajo neprimerno večjo in pqmembnejšo vlogo kot doslej, njihova dejavnost ni zadovoljila. Akcijo bodo morali marsikje ponoviti, če pa ne bo uspela, bi bilo skrajno nezaželeno, da bi posle opravljala organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš, in to v breme stanovanjske hiše. D. Sedej Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu pri Brivsko frizerskem salonu Kranj, Maistrov trg 12 razpisuje na podlagi 81. člena statuta in sklepa DS delovno mesto računovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: T višja ekonomska šola in 3 leta prakse v finančno-knjigovodski stroki — srednja ekonomska šola in 5 let prakse v finančno-knjigovodski stroki Odbor sprejema pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po opravljenem postopku. £--.----- tDruštvo upokojencev Radovljica al Konec decembra je bil v občini •o Radovljica ustanovni občni zbor •0 društva upokojencev. Udeležilo se a ga je blizu 90 delegatov iz krajevnih ni skupnosti Radovljica, Brezje, Lan-% covo, Ljubno in Mošnje, kjer je prek jI 680 članov. Ko so ocenjevali dose-! danje delo, so ugotovili, da so upokojenci še vedno zelo aktivni v različit nih družbenih organizacijah in da e zlasti sodelujejo v pripravah ha i' ljudsko obrambo. Prav tako ni nepomembno njihovo delo na področju kulture. Največ zaslug pri tem ima 15-članski moški pevski zbor Lipa. Na področju rekreativne dejavnosti ^pa se je uveljavil klub kegljačev. V zadnjih dveh letih je sedanje društvo pripravilo tudi 25 različnih izletov, ki se jih je udeležilo prek 1100 članov. Ugodno pa so ocenili tudi poslovanje doma upokojencev v Radovljici, ki je postal prijetno zbirališče in prostor za živahno družbeno življenje in delo članstva. Sedanje društvo oziroma nekdanja podružnica je ob pomoči delovnih kolektivov v zadnjem obdobju poskrbela tudi za letovanje svojih članov v obmorskih počitniških domovih. Kar 31 upokojencev z nižjimi Pokojninami je letovalo za polo-. vično ceno, še veliko več pa z različ-u !lim-* P°Pusti- Precej upokojencev je dobilo nova oziroma primernejša stanovanja. Prav tako pa so lani prija Pravi"" tudi načrt za dom za ostarele, Iji nt* bodo gadili v Predtrgu. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo. Za predsednika je bil "voljen znani družbenopolitični delavec Alojz gpilar iz Radovljice, za njegovega namestnika pa Stanko Meglic z Brezij. Na zboru so še sklenili, da bodo odslej uradne ure v domu upokojencev (kjer je sedež društva) vsak ponedeljek od 9. do 12. in vsak petek od 15. do 17. ure. Za prijeten zaključek občnega zbora pa so potem poskrbeli člani delovnega kolektiva tovarne Sukno Zapuže, ki so pripravili modno revijo. JR ljubljanska banka Podružnica Kranj_ nova poslovna enota v Gorenji vasi dom TVD Partizan poslovna enota Škofja Loka posluje za občane vsak delovni od 6.30 do 12. ure, 6.30 do 16.30. dan razen sobote ob sredah pa od nova poslovna enota v Kranju Prešernova ulica 6 posluje za občane vsak delovni dan razen sobote od 6.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 6.30 do 1 1. ure. Nova poslovna enota v LESCAH Alpska cesta 50 poslovna enota Radovljica posluje za občane od 22. decembra 1 975 dalje ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. uri, ob sredah od 7.30 do 17. ure in ob četrtkih in petkih od 7.30 do 12. ure poslovna enota na BLEDU poslovna enota Radovljica posluje za občane od 1. januarja 1 976 vsak dan od 6.30 do 1 8. ur in ob sobotah od 6.30 do 1 1. ure Poslovna enota v Stražišču prizidek samskega doma poslovna enota Kranj posluje za občane.vsak dan razen sobote od 6.30 do 12. ure ob sredah pa od 6.30 do 1 6.30 Nova poslovna enota na Koroški Beli, poslovna enota Jesenice bo pričela s poslovanjem za občane v januarju 1976 Posojila za obrtnike Kranj — O združenju obrtnikov v kranjski občini, ki je bilo ustanovljeno lani poleti, smo v našem časniku že nekajkrat pisali. V to organizacijo je danes v občini vključenih prek 250 obrtnikov, vseh obrtnikov v občini pa je prek 360. Naj ne bo odveč, če še enkrat ponovimo, da je bilo združenje ustanovljeno predvsem zaradi razreševanja številnih problemov, s katerimi se danes srečuje celotno obrtništvo. Vodstvo združenja je že na samem začetku ugotovilo, da je na področju obrti v občini vrsta odprtih vprašanj. Tako ni na primer jasno, kakšen je položaj posameznih obrtnih dejavnosti. Izdelava tovrstnih analiz, ki so v programu združenja, naj bi pokazala, katere dejavnosti so deficitarne in bi jih bilo treba s pomočjo celotne skupnosti bolj razvijati. Prav tako naj bi bile takšne ocene pripomoček za razvoj in srednjeročni program obrti v občini. Skratka, združenje je organizacija, ki naj bi v Program dela ZOTK Radovljica Lesce — V družbenem centru je bila 24. decembra redna seja občinskega sveta zveze organizacij za tehnično kulturo Radovljica. Na seji so sprejeli program dela organizacije za letos- in razpravljali o registraciji društev po novem zakonu, o zaključnem računu, o strokovnem tečaju strojništva gozdarskih in kmetijskih delavcev in o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih. V letošnji delovni program so zapisali, da bodo ob koncu šolskega leta priredili foto razstave osnovnih šol Radovljica, Bled, Bohinjska Bistrica, Gorje in Lesce. Zbirna razstava črno belih fotografij vseh pionirjev radovljiške občine bo junija na Bledu, pionirska gorenjska foto razstava pa bo v Bohinju. Razen tega pa bo za občinski praznik tudi redna gorenjska razstava barvnih diapozitivov. To razstavo bo pripravil fotokino klub Radovljica. Poleg omenjenih razstav pa je predvidena še razstava Gostinstvo na Gorenjskem. Ta razstava črno-bele fotografije bo poleti v Bohinju. Nn nodro^iij športne dejavnosti nameravajo za občinski praznik Radovljice in v počastitev 30-letnice delovanja ZOTK pripraviti državno prvenstvo v motokrosu z motorji do 50 in do 125 kubičnih centimetrov. Septembra pa bodo na Sobcu organizirali tradicionalno tekmovanje radijsko vodenih modelov čolnov. Živahna bo letos v občini tudi radioamaterska dejavnost. Klubi Gorje, Lesce in Bohinj bodo organizirali dva operaterska tečaja in dva izpo-polnjevalna tečaja za radijske tehnike. Razen nekaterih rednih tekmovanj pa se bodo člani klubov iz občine udeležili tudi dveh tekmovanj za pokal zveze radioamaterjev Jugoslavije ter tekmovanja za pokal Derventa. Prav tako pa so radio-klubu Gorje priporočili, da bi pripravil letos tekmovanje pod naslovom Iskanje skritega oddajnika. Sicer pa nameravajo letos, posvetiti še posebno skrb izobraževanju. Tako bodo že na začetku tega leta organizirali v Radovljici strokovni tečaj strojništva gozdarskih in kmetijskih delavcev. C. Rozman prihodnje s svojo družbeno vlogo zapolnila praznino v naši dosedanji družbeni in razvojni praksi. Že na samem začetku si je kranjsko združenje obrtnikov zadalo tudi več konkretnih nalog. Tako namerava organizirati servisno dejavnost za vodenje knjig. Tovrstni servis naj bi po eni strani olajšal delo obrtnikom in jim pomagal pri odpravljanju napak in omogočal boljši in objektivnejši pregled nad stanjem posamezne dejavnosti v obrti. V dosedanji praksi se je namreč dogajalo, da sta bila tako obrtnik kot dejavnost pri davčni politiki včasih napačno vrednotena. Seveda pa je cilj, da pomaga združenje obrtnikom tudi na vseh drugih področjih; tako pri uresničevanju dolgoročnih kot kratkoročnih razvojnih programov. V ta namen pripravlja vse potrebno za kreditiranje v obrti. Kratkoročne kredite vsi obrtniki že na primer lahko dobijo. (Podrobnejša pojasnila o tem dajejo na združenju). Za dolgoročne kredite pa se dogovarjajo pri kranjski podružnici Ljubljanske banke. Kaže, da bodo vse potrebno uredili do marca letos. Za zdaj so predvideni trije viri za združevanje sredstev, na podlagi katerih bi potem lahko obrt- niki dobivali dolgoročna posojila. Del sredstev naj bi prispevala zavarovalnica Sava, del posamezni obrtnik s tako imenovano vezano vlogo (delež slehernega posameznika bi oblikoval solidarnostni sklad) in del skupščina občine. Seveda pa bi za vsako dolgoročno posojilo moralo dati soglasje tudi združenje. Se dve konkretni nalogi imajo trenutno v mislih v vodstvu združenja. Zavzemajo se za poživitev klubskega življenja obrtnikov. V prihodnje nameravajo razvijati športno dejavnost, rekreacijo (plavanje) in organizirano kulturno dejavnost. Druga naloga, ki so se je že lotili, je priprava na letošnji spomladanski sejem obrti v Kranju. Prizadevali si bodo, da bi v enem od sejemskih paviljonov bila predstavljena res samo obrt, in sicer tako na tehnološkem kot na drugih področjih. Predvsem nameravajo prikazati, katere obrtne dejavnosti v občini so bolj in katere manj razvite. In nazadnje povejmo še, da bo kranjsko združenje obrtnikov v kratkem dobilo tudi svoje prostore. Uredili jih bodo v Tomšičevi ulici v Kranju, v stavbi, kjer ima zdaj prostore tudi Visoka šola za organizacijo dela. A. Žalar Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. SDS skupne službe objavlja prosto delovno mesto delavke v pripravi jedil v domu družbenega standarda na Primskovem — komunalna cona Delo se združuje za določen čas. Kandidatke naj se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona. Objava valja do zasedbe delovnega mesta. Gradbišče na Bakovniku ob Klavčičevi cesti, o katerem smo pisali nedavno. Zadnji od petih blokov je že v delu. Gradnja kljub neugodnemu vremenu lepo napreduje. Dela izvaja kamniški Graditelj, -a V© ljubljanska banka podružnica Kranj razpisuje prosto vodilno delovno mesto DIREKTORJA direkcije kratko ročnega kreditiranja (ni reelekcija) Poleg splošnih pogojev se za zasedbo vodilnega delovnega mesta zahteva: 1. visoka šola ekonomske ali pravne smeri, 2. nad 5 let delovnih izkušenj, 3. pasivno znanje najmanj enega tujega jezika, 4. moralno-politične kvalitete Kandidati naj vlože prijave do 30. januarja 1976. Prijavi naj priložijo življenjepis, opis dosedanjih zaposlitev in dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev. Prijave naj pošljejo v ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Ljubljanska banka, podružnica Kranj, Skupne službe, Prešernova 6, Kranj. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 45 dneh od dneva objave razpisa. Delavska univerza Tomo Brejc Kranj vpisuje slušatelje v zimskem semestru šolskega leta 1975/76 v naslednje izobraževalne oblike A. ŠOLE: 1. DVOLETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA -DOPISNO ŠOLANJE Pogoji za vpis dokončana osnovna šola in zaposlitev. Prijavi priložiti: spričevalo o končani osnovni šoli, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. 2. POKLICNA ŠOLA ZA KOVINARSKO IN ELEKTRO STROKO Pogoj za vpis dokončana osnovna šola in zaposlitev. Prijavi priložiti: spričevalo o osnovni šoli, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi. 3. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE vpisujemo v 5., 6., 7. in 8. razred Prijavi je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo, rojstni list in potrdilo o zaposlitvi Prijave sprejemamo za šole do 31. januarja 1976, vsak dan od 7. do 16. ure, razen sobote. B. TEČAJI 1. Tečaj nemškega, francoskega, angleškega in italijanskega jezika (začetni in nadaljevalni) 2. Tečaj tehničnega risanja 3. Tečaj za skladiščno poslovanje 4. Tečaj za privatne gostince 5. Tečaj za voznike viličarjev 6. Pripravljalni tečaj za opravljanje sprejemnih izpitov za vpis na višje in visoke šole Prijave sprejemamo do 31. januarja 1976, pod točko 6. pa do konca februarja 1976, in sicer vsak dan razen sobote od 7. do 16. ure. Smotrne naložbe za bogate obresti Ko so se lani tudi v jeseniški občini dogovorili za sistematično reševanje štipendijske politike, jih je kljub pripravljenosti večine organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, kljub podpori družbenopolitičnih organizacij čakala vrsta težav. Čeprav je dogovor o štipendiranju zadovoljivo razreševal nekaj pomanjkljivosti politike štipendiranja iz prejšnjih let in vključeval nekaj spodbudno novih, danes ugotavljajo, da so se v enoletnem obdobju srečevali še vedno z nekaj dilemami. Dokazan in izkazan kvalitetni premik kot posledica novih izhodišč in usmerjene politike štipendiranja je bil sicer očiten in nesporno obetajoč, vendar danes še vedno ostaja nekaj vrzeli, ki pa naj bi jih zapolnili še v (eh mesecih. Obeta se namreč predlog za spremembo družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Poleg obotavljajočih, začetnih korakov pri uveljavljanju samega delegatskega sistema na tem področju, poleg razmeroma zelo počasnega dogovarjanja in usklajevanja v občini, poleg nekajmesečnih zamud pri namenjanju 0,5 odstotka združenih sredstev za štipendiranje, poleg ovir tehnično administrativnega značaja, se je zatikalo tudi pri načelih in kriterijih za dodeljevanje štipendij. Ob prošnjah se ne upošteva sposobnost prosilca, njegov učni uspeh in delovne navade, pač pa predvsem njegov interes. Samo lani je 35 neuspešnih štipendistov veljalo sklad najmanj 250.000 dinarjev in po pogodbi naj bi znesek vrnili, vendar je sredstva zelo težko izterjati, še posebno pri otrocih materialno ogroženih družin. Ukrepati bi bilo potrebno prej, preden se štipendija sploh podeli: ali storiti tako, da se prosilec preusmeri na njemu ustreznejšo šolo ali kako drugače. Nemalo je tudi primerov, ko podelijo štipendijo za deficitarno stopnjo šolanja, štipendist pa nadaljuje šolanje na višji stopnji suficitarne stroke. V jeseniški občini se precej kandidatov za štipendije odloča za šolanje na višji šoli za organizacijo dela v Kranju, končajo pa vendarle bodisi ekonomsko srednjo Kraigherjeva nagrada Ljubljana — V ponedeljek, 5. januarja, so v Ljubljani podelili letošnje nagrade Borisa Kraigherja petim nagrajencem za gospodarske dosežke trajnejšega pomena. Med nagrajenci je tudi dr. Marin Gabrovšek, zaposlen v jeseniški Železarni. Dr. Marin Gabrovšek je diplomirani inženir metalurgije, v železarni pa je direktor sektorja tehnične kontrole in raziskav. Marin Gabrovšek je vse svoje življenje posvetil raziskovalnemu delu v proizvodnji in uspehi dolgotrajnega značaja niso izostali. Se posebej pomemben je njegov delež pri proizvodnji kakovostnih specialnih jekel, osvojitev te proizvodnje in tehnologije je bila osnova za nadaljnjo proizvodno usmeritev Železarne ter za oskrbo slovenske in jugoslovanske industrije z jekli takšne kakovosti, da so bila izredno primerna na domačem in na inozemskem trgu. Marin Gabrovšek ima tudi pomembne zasluge pri osvajanju novih proizvodov in pri reševanju tehnoloških problemov pri proizvodnji specialnih jekel za potrebe JLA. Vse raziskave, ki jih je predlagal Marin Gabrovšek, so bile kar najbolj upoštevane in kvalitetne. Za izredne dosežke in zasluge, ki jih ima pri uveljavljanju metalurgije, mu je že kolektiv Železarne pred dvema letoma podelil svoje najvišje priznanje za njegovo življenjsko delo: inž. Lam-bert Pantzovo nagrado. D. S. šolo bodisi šolo za zdravstvene delavce; pojavljajo se kandidati, ki so bili uspešni na eni ali dveh šolah, že tretjič menjajo vrsto šolanja in spet kandidirajo za štipendijo iz združenih sredstev. Dogaja se celo, da strokovna služba odsvetuje kandidatu nadaljnje šolanje, vendar pa kljub temu nadaljuje in želi štipendijo ter jo nemalokrat zaradi deficita v poklicnih šolah tudi prejema. Število štipendistov, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev, se je podvojilo, kar je nedvoumen dokaz, da je sporazumevanje vendarle obrodilo bogate sadove. Po drugi strani pa podatek, da v občini letni priliv novih kadrov ne pokriva niti 30 odstotkov letnih potreb različnih profilov, naravnost sili k intenzivnemu razmišljanju, usklajevanju in razumnemu načrtovanju. Treba se je zavedati tega, da imajo štipendije iz združenih sredstev le intervencijski značaj do podelitve kadrovske štipendije. Usmerjeno šolanje kadra naj bi zatorej zavzelo pomembno in nadvse potrebno mesto v srednj« ročnem planiranju sleherne organi zacije, saj je zdaj v občini le 12 orgi nizacij, ki se zavedajo vrednosti ni ložb v lastni kader in štipendiraj mlade. Samo dogovarjanje na delegat skem principu lahko razreši probleme pri načrtovanju štipendijske po litike, prav neposredno odločanje ifl vpliv združenega dela, ki namenjl sredstva. Le skupni, združeni napor lahko zagotovijo kar najbolj smo1 trno trošenje sredstev ob primern štipendijski politiki, razbremenjen sedanjih dilem in vprašanj, ki j in j še vedno toliko in takšnih, da prav zaprav resno ovirajo zares sistema' tično štipendiranje. Prav vsi delegat' in delavci na tem področju naj tvorno prispevali h kar najbolj po polnemu predlogu dopolnitev sprememb samoupravnega spora zuma in družbenega dogovora zate da se bodo denarne naložbe v kadf zares kar najhiteje bogato obresto vale. D. Sedej Obotavljajoči nadzoi Jesenice — V jeseniški občini so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela izvolili organe delavskih kontrol, vendar pa se je vse prizadevanje in vsa aktivnost začela in končala le pri formalnosti izvolitve in ustanovitve, z redkimi izjemami, ki so se potrudile korak naprej in izdelale svoje programe. Aktivnosti pa ni čutiti, kar pa sploh ne pomeni, da v posameznih organizacijah ne bi bilo določenih nepravilnosti in negativnih pojavov. Organi samoupravnih delavskih kontrol naj bi bili nujno stalno aktivno prisotni in sposobni hitro ukrepati proti vsem družbeno škodljivim pojavom in osebam, ki povzročajo takšne pojave. V tem je njihova osnovna naloga in dolžnost, ki pa je ne opravljajo zadovoljivo. Zdi se mi povsem enostransko, če ne že nepravilno in nedopustno, da se dejavnost delavskih kontrol oziroma njihova nedejavnost odpravlja 3 stalnimi in večno utrujajočimi kritikami, da so pač pasivni, nezainteresirani, neodzivni, da je sicer od-pustljiv njihov okorni začetek, da pa bi danes že lahko zabeležili vsaj nekaj rezultatov, vsaj nekaj tistega, po čemer bi lahko premerili uspešnost ali neuspešnost opravljanja njihovih dolžnosti. Nesprejemljivo mi je tudi splošno mnenje, da zdaj vsi po vrsti tiščijo svoje glave — če se imajo za vsaj nekoličkaj aktivne — v obračune dnevnic, kilometrin in preštevajo kozarčke reprezentančnega vinjaka in za vratarjevimi vrati kukajo za tistimi, ki zamujajo ali predčasno odhajajo. Če je že res v maloštevilnih primerih tako, mi ob tem že skoraj smešnem odkrivanju obrobnih pomanjkljivosti ni niti najmanj do smeha, saj je tako obnašanje slej ko prej še preveč jasen dokaz, da se člani nadzora nikakor niso še znašli. Člani samoupravnih delavskih kontrol pa se primerno znajti in vesti tudi ne morejo, če so neobveščeni o pojavih v delovni organizaciji ali morebiti celo namerno ovirani pri svojem delu. Ko bi bile delavske kontrole tesneje povezane z družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji, bi bile bplje in sproti obveščene prav o vseh dogajanjih v kolektivu in v drugih samoupravnih skupnostih. Tako pa vseh problemov in primerov sploh ne po- znajo, so od njih odmaknjeni in pra' zato obravnavajo le takšne podatkj ki so jim dostopni, in razpravljaj o takšnih pojavih, ki so vidni. S tem ovrženi očitek domnevi pasivnosti pa še nikakor ne zagota' lja, da so delavske kontrole vse p vrsti kar najbolje sposobne in usp< sobljene za svoje delo. Ponekod i imeli najbrž srečno roko, marsikje • predvsem tam, kjer se nikakor t premaknejo dlje od sklepa o izvolit' — pa člani dodobra vendarle še i poznajo vseh svojih nalog in metod in načinov, s katerimi opravljali svoje dolžnosti. Zato bilo potrebno pripraviti nekaj obča nih seminarjev;ali predavanj dopfl nilnega izobraževanja, Še posebl zato, ker analiza izkazuje, da in večina članov osnovnošolsko iz brazbo. Potem je seveda odvisno od nj samih, od njihove pripravljenosti, so aktivni in prisotni. Uspehi I morejo izostati, saj so člani dela skih kontrol dobri samoupravljal ki jim ni vseeno, kako se gospoda saj podatki kažejo, da je veČina izv ljenih iz vrst zavednih komuniste D. Sedej Pisma bralcev ČESTITKA Srečno, zdravo in uspešno novC leto vam želi vsem skupaj vai zvesti bralec. Iskrena vam hvala za ves trud, ki ga imate za nas, da nam bolj ustrežete z vašim časopisom. Vaš hvaležni bralec J. Jekovec, Tržič ZAHVALA Nekdanji delavci, upokojenci Tekstilindusa, se zahvaljujemo sindikalnemu odboru za povabilo in poklonjeno darilo. Posebno zahvalo smo dolžni glavnemu di rektorju Francu Hočevarju zO uspešno vodstvo. Njemu kot ce lotnemu kolektivu želimo predvsem zdravja in veliko uspešnegO delovnega elana v letu 1976. Srečno in lep pozdrav od vaših ^upokojencev Velika sezonska razprodaja zimske konfekcije pri Elita, Kranj v SALONU OBLAČIL, Titov trg 7 30 — 50 % popust od 7. do 31. januarja Količine so omejene, zato pohitite z nakupi! Trdni temelji za prihodnji razvoj Ocena gospodarskih gibanj v škofjeloški občini — Manjša ekonomičnost, rentabilnost in reproduktivna sposobnost gospodarstva — Zaloge blaga so znižane, rast zaposlovanja zaustavljena, izvoz povečan, uvoz znižan, izgub ni — Kljub velikim podražitvam ni nepokritih investicij — Nove šole in vzgojnovarstvene ustanove ter novi proizvodni prostori, stanovanjski, športni in drugi objekti — Pomembni premiki na področju povezovanja gospodarstva V škofjeloški občini so lani približno ob tem času ugotavljali, da je bilo leto 1974 kljub slabemu začetku dokaj ugodno zaključeno, saj je celotni dohodek v družbenem sektorju v primerjavi z letom poprej porasel za 43,2 odstotka in je znašal 4.366,562.000 din, dohodek za 37,7 odstotka ter je dosegel vrednost 967,263.000 din, ostanek dohodka pa za 48,4 odstotka, kar pomeni, da je dosegel višino 172,509.000 din. Podatki o gospodarjenju v preteklem letu, v letu 1975, pa nikakor ne kažejo tako ugodne slike gospodarskih gibanj v škofjeloški občini. Celotni dohodek je namreč znašal »le« 5.591,754.000 din (indeks porasta je 128,1), dohodek 1.225,792.000 din (indeks 126,7), ostanek dohodka pa komaj 169,856.000 din (indeks 98,5), torej pomeni, da je bil nižji kakor lani. Proizvodnja je pri povprečno 3,7-odstotne-mu povečanju zaposlenih v družbenem sektorju za 4,6 odstotka večja v primerjavi z letom poprej. Osnovni vzrok takim gospodarskim gibanjem v gospodarstvu škofjeloške občine je brez dvoma visok porast materialnih stroškov. Le-ti so porasli kar za 37 odstotkov. Poleg tega pa tudi porabljena sredstva predstavljajo kar 78,1 odstotka celotnega dohodka. Leto poprej so bila še dosti nižja. Narodni dohodek na prebivalca v škofjeloški občini je sicer lani porasel za 26,7 odstotka, vendar je še vedno za skoraj 5 odstotkov pod planom za leto 1975. V celotnem dohodku bo udeležen z 21,9 odstotka, lani pa je bil udeležen z 22,2 odstotka. Na podlagi vseh teh dejstev je mogoče sklepati, da se zmanjšuje ekonomičnost, rentabilnost ter produktivna sposobnost gospodarstva v občini Škofja Loka. Bruto osebni dohodki so se v preteklem letu povečali za 29,6 odstotka, povprečni osebni dohodki pa za 25,4 odstotka. Istočasno pa so porasli za precej več kot četrtino tudi življenjski stroški, to pa pomeni, da so se dejansko realni osebni dohodki celo znižali za poldrug odstotek. Nevarno so se začele kopičiti tudi zaloge gotovih izdelkov. Letos so po vrednosti za skoraj 44 odstotkov večje kot pred letom dni. Vzporedno z rastjo vrednosti gotovih izdelkov pa se je znižal tudi delež izvoza v družbenem proizvodu. Le-ta je v komaj dveh letih padel za skoraj 10 odstotkov. Podjetja škofjeloške občine so letos izvozila za 22,428.155 dolarjev raznega blaga, uvozila pa za 25,329.901 dolarjev raznih surovin in izdelkov. Razmerje med izvozom in uvozom je torej Še vedno 1:1,13. Vzrok za tako stanje je brez dvoma velika kriza na tujih tržiščih, ki še posebno v Evropi ne daje posebnega upanja na skorajšnje izboljšanje. Spričo stanja, ki sedaj vlada na svetovnem in domačem trgu, so industrijska podjetja škofjeloške občine zašla še v posebno težak položaj. Treba je namreč vedeti, da je vsa ta industrija pretežno predelovalna. Skratka, da ima svoje specifičnosti. Neugodne zunanje razmere pa so poleg drugih vzrokov, ki so se pojavili in se še vedno pojavljajo tudi doma, povzročile tudi občuten padec ravnovesja na domačem tržišču. V takih razmerah še je pokazala za nujno akcija ZK, SZDL sindikatov in drugih, akcija v prid stabilizacije gospodarstva in celotnega družbenega življenja. Treba je povedati, da so se v to .akcijo intenzivno in uspešno vključile vse delovne organizacije v občini. Prav zato so v drugem polletju lanskega leta opazni pomembni premiki na bolje na tem področju. Zaloge blaga so bile relativno znižane, rast zaposlovanja je zaustavljena, izvoz je povečan, uvoz je znižan, izgub pa ni! Spričo velikih težav nam pregled investicij kaže še dokaj neugodno sliko, pravijo Škofjeločani. V letu 1975 pa je bilo v celoti investirano v osnovna sredstva družbenega sektorja gospodarstva tristo-triinštirideset milijonov 558.000 din. PREGLED INVESTICIJ Številke so navadno sicer dosti suhoparne. Toda povedo mnogo! Zato naj vam jih, dragi bralci, ob tej priložnosti nekaj naštejemo. V družbenem sektorju gospodarstva škofjeloške občine je bilo lani od predvidenih 468,989.000 din investirano 283,578.000 din. Od tega v industrijo 225,562.000 din, kmetijstvo 9,806.000 din, gradbeništvo 7,706.000 din, promet trinajst milijonov 52.000 din, trgovina 3,941.000 din, obrt enajst milijonov 153.000 din ter v druge dejavnosti 12,358.000 din. Kako pa je bilo v negospodarstvu? Investicije so znašale 62,271.000 din! Za družbene službe je bilo namenjeno 17,683.000 din, ko- munalno dejavnost 5,787.000 din, stanovanjsko gradnjo 36,893.000 din ter družbeni standard v organizacijah združenega dela 1,808.000 din. Investicije prenesene na letošnje leto bodo v gospodarstvu znašale približno 160,400 000 din od celotne predračunske vrednosti nedokončanih investicij, v negospodarstvu pa 12,478.000 din. Potrebno je poudariti, da kljub velikim podražitvam v škofjeloški občini nepokritih investicij ni! Nekatere delovne organizacije pa so sicer zaradi pomanjkanja lastnih ali drugih virov sredstev vseeno morale znižati prvotno predvidene investicije. VELIK NAPREDEK V preteklem letu so bili v škofjeloški občini zgrajeni ali pa so trenutno še v gradnji mnogi stanovanjski, športni in drugi objekti, vzgojnovarstvene ustanove, povečane so bile šole, postavljene nove proizvodne dvorane... Ugotovimo lahko, da so se delovne organizacije v naši občini na področju investiranja gospodarno obnašale in jih zato novi predpisi niso občutno presenetili, pravijo v Škofji Loki. Nato naštevajo! Med večje in pomembnejše naložbe v gospodarstvu štejemo gradnjo novih proizvodnih prostorov ter nakup opreme v Iskri Reteče (25,535.000 din), obnovo predilniških prostorov v Gorenjski predilnici (tri-'insedemdeset milijonov 300.000 din), gradnjo nove linije za kameno volno v Termiki - TOZD Škofja Loka (33,060.000 din), nakup strojne opreme v Iskri v Železnikih (6,149.000 din), nakup strojne opreme v Niku v Železnikih (8,325.000 din), postavitev lupilne linije za hlodovino in nakup strojne opreme v Alplesu v Železnikih (osem milijonov 444.000 din), gradnjo novih proizvodnih prostorov in nakup strojne opreme v Še-širju (28,800.000 din), postavitev linije za vzdolžno in slojno spajanje lesa ter nakup drugih strojev v Jelovici (12,473.000 din), nakup strojne opreme, gradnja samskega doma in transformatorske postaje v TOZD Gradiš (6,180.000 Ob koncu lanskega leta je bil odprt tudi nov vrtec v Gorenji vasi. V novi vzeoinovarstveni ustanovi je trenutno šestnajst dekhčev m fantičev, zmogljivost vrtca pa je šestdeset otrok. To je za Poljansko dolino brez dvoma velika pridobitev. - Foto: F. Perdan V preteklem letu je bilo odpravljeno ozko prometno grlo skozi Staro Loko. Nova obvoznica je izredno velikega pomena. - Foto: F. Perdan din), rekonstrukcijo livarne, adaptacijo zgradb ter opremljanje lakirnice v LTH (18,060.000 dinarjev), adaptacijo klavnice in nakup opreme v Ljubljanskih mlekarnah - TOZD Mesoizdelki (7,375.000 dinarjev), gradnjo delavskega centra v Sopotnici pri GG Kranj (2,056.000 din), urejanje betonarne, sepa-racije ter nakup gradbene in transportne mehanizacije pri SGP Tehnik (7 milijonov 670.000 din), gradnjo obrata za obnovo avtoplaščev ter gradnjo tretje faze mehanične delavnice na Trati in nakup novih vozil pri Alpetouru (13,052.000 din) postavitev nove samopostrežne trgovine ABC Veletrgovine Loka pri Sv. Duhu (3 milijone 648.000 din), dozidavo industrijske hale ter nakup nove strojne opreme v Inštalacijah (2,890.000 din), postavitev nove proizvodne hale in nakup opreme v Avtoko-vinarju (1,775.000 din) ter gradnjo poslovne zgradbe Lokain vesta (11,960.000 din). Precejšnja sredstva pa so v obnovo prostorov in nakup strojne opreme vložili še: Tehtnica iz Železnikov, Etiketa iz Žirov, Odeja, Kroj in Peks iz Škofje Loke, škofjeloška Kmetijska zadruga ter Mizarstvo iz Žirov. Seveda ne smemo pozabiti tudi na pridobitve s področja družbenih služb. Zgrajeni so bili ali pa so še v gradnji naslednji objekti: prizidek osnovne Šole »Cvetko Golar« na Trati, otroški vrtec v Gorenji vasi, prizidek pri osnovni šoli v Železnikih, telovadnica in otroški vrtec v Žireh, zimski plavalni bazen v Železnikih ter prizidek pri zdravstvenem domu v Škofji Loki. Kajpak so bile v vse te novogradnje vložena dokaj velika sredstva.. KOMUNALNA DEJAVNOST Tudi na področju komunalne dejavnosti je bil v preteklem letu storjen velik napredek. Z novim načinom financiranja krajevnih skupnosti pa je mogoče pričakovati, da bo ta napredek v prihodnjih letih še hitrejši. Pa poglejmo pridobitve v letu 1975! Zgrajena je bila obvoznica mimo Stare Loke, mostovi čez Selščico v Ševljah, čez Poljanščico v Fužinah ter pri Tajnetovi žagi, asfaltirane so bile ceste Poljane —Ho-tovlja, ceste v Žireh, Hotav-ljah in na Suhi, elektrificirane vasi Podporezen, Strmica in Mrzli vrh, zgrajen daljnovod Davča-Zakovk, kanalizacija na GodešiČu, razširjene so bile ceste Sleme —Za-brekve, Kališe —Dražgoše in Breznica — Prdole, urejena okolica plavža v Železnikih . . . Na področju komunalne dejavnosti je bilo plačano tudi 2,590.544 din obveznosti za prej opravljena dela. Za redno poslovanje in vzdrževanje komunalnih naprav pa so krajevne skupno«*; v Škofjeloški občini v lanskem letu prejele tri milijone 779.729 din. Tudi o stanovanjski gradnji je potrebno spregovoriti! V letu 1975 je bil v Žireh zgrajen blok z dvanajstimi stanovanjskimi enotami v vrednosti 3,534.300 din, v Železnikih blok z oseminpetde-setimi stanovanjskimi enotami v vrednosti 15,700.752 din ter v Škofji Loki blok s petinpetdesetimi stanovanjskimi enotami v vrednosti 17,656.950 din. V Škofji Loki je zgrajena še ena stolpnica, ki pa bo predvidoma vseljiva v prihodnjih dneh. Toda to še ni vse! TOZD Gradiš iz Škofje Loke je v gradnjo svojega samskega doma lani vložil 2,853.000 din, Gozdno gospodarstvo Kranj pa v gradnjo delavskega centra v Sopotnici 2,056.000 din. POVEZOVANJE GOSPODARSTVA Poleg vseh navedenih odličnih rezultatov in uspehov, ki so bili doseženi v gospodarstvu škofjeloške občine v preteklem letu, nikakor ni mogoče prezreti napredka na področju povezovanja gospodarstva. O tem najbolj govorijo resnična dejstva! Ustanovljena je bila sestavljena organizacija združenega dela gozdarstva in lesno predelovalne industrije na Gorenjskem, v katero so vključeni Alples iz Železnikov ter Jelovica in TOZD Gradiš iz Škofje Loke, združili sta se organizaciji združenega dela Transturist iz Škofje Loke in Creina iz Kranja, Kladivar iz Žirov je vključen v SOZD Strojegradnje (v SOZD je 13 delovnih organizacij), združila sta se škofjeloški Remont in SGP Tehnik, lepo število drugih organizacij združenega dela pa je s sorodnimi podjetji' sklenila razne dogovore o dolgoročnem sodelovanju. Seveda s tem proces še zdaleč ni končan. Možnosti povezovanja so še velike. Mogoče je trditi, da je proces integracij v škofjeloški občini na dokaj uspešni, popolnoma realni in pravi poti, ki vodi k mnogo hitrejšemu napredku organizacij združenega dela. Kljub nekaterim negativnim pojavom, ki so spremljali gospodarstvo loške občine v preteklem letu, je mogoče trditi, da ima le-to trdne temelje, take temelje, ki zagotavljajo njegov hiter napredek tudi v prihodnjem obdobju. Seveda si hitrejšega napredka ni mogoče zamisliti brez vsestransko usklajenih in trdno začrtanih načrtov razvoja. Prav zato so v Škofji Loki med prvimi občinami v Sloveniji sprejeli srednjeročni načrt razvoja komune. Ta pa predvideva do leta 1980 še nesluteno velik razvoj na vseh področjih. Seveda bo za to potrebno veliko naporov. Toda z voljo je mogoče marsikaj doseči. J. Govekar piccadillv — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadilly — piccadillv Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke in čestita vsem svojim poslovnim sodelavcem ter občanom za občinski praznik Škofje Loke piccadillv adilh — piccadilly — piccadillv — piccadilly —piccadillv —piccadilly — piccadilly — piccadillv — piccadilh GMDiS Gradisova skrb za kader Del prenovljenega klavničnega obrata v Škofji Loki Integracijske zamisli mesne industrije na Gorenjskem ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Temeljna organizacija združenega dela GIP Gradiš, lesno industrijsk obrat Škofja Loka, zavzema v okviru SOZD Gradiš pomembno mesto. Z dejaV nostmi kot je primarna predelava lesa, tesarska dejavnost in mizarstvo se i uspehom vključujejo v škofjeloški gospodarski prostor. V lesno industrijskeU obratu proizvajajo vse vrste žaganega lesa, izdelujejo opazne elemente za grad beništvo, stavbno pohištvo, okna, vrata, poslovne zgradbe. 60 odstotkov proiz vodnje odpade na sam Gradiš, ostalo izdelujejo za druge naročnike. Zadovoljn z lanskimi 120 milijoni dinarji realizacije načrtujejo nove možnosti za še večj poslovne uspehe. Škofjeloški Gradiš je v vseh' tridesetih letih po svojih najboljših možnostih skrb« za svoje zaposlene, zato beleži razmeroma zelo majhen odstotek fluktuacije delovfl sile, četudi prihaja večina delavcev iz oddaljenejših krajev in celo iz drugih republik. & posebno v zadnjem času so se namenili, da intenzivno in po svojih najboljših moče! poskrbe, da bodo sami vzgajali in vzgojili. Odprli so nov samski dom in dom učence* moderno opremljen, v katerem je 138 ležišč. Vsako leto si bodo tako kot do sedaj priz* devali, da bi se v njihovem domu učenci kar najbolje počutili, da bi njihov center 'i center za izobraževanje v Ljubljani obiskovalo kar največ mladih. Niso pa zanemaril tudi dopolnilnega izobraževanja že zaposlenih delavcev, tako da si vsak, kdor ima volj' lahko pridobi ustrezno kvalifikacijo. Lesno industrijski obrat Gradisa, organiziran kot temeljna organizacija j dobro, notranje samoupravno organiziran, saj člani kolektiva odločajo in 6 sporazumevajo v sindikalni organizaciji, mladinskem aktivu in v drugih sam« upravnih organih, ki delujejo v 250-članskem kolektivu TOZD Gradisa i Škofje Loke. -Os Temeljna organizacija združenega dela »MESOIZDELKI« Škofja Loka, ki posluje v okviru OZD Ljubljanskih mlekarn, zaposluje 355 delavcev. S svojimi 46 poslovalnicami širom po Gorenjski, Primorski, v Ljubljani in delno v Istri ter z grosistično prodajo svojih proizvodov je zabeležila v letu 1975 nekaj nad 29 milijard starih dinarjev vrednosti proizvodnje. Klavnici v Škofji Loki in v Tržiču sta dali na trg nad 5300 ton svežega mesa in skoraj 2000 ton suhomesnatih proizvodov. »MESOIZDELKI« Škofja Loka načrtujejo že letos pričetek gradnje hladilnice in zarnrzovalnice na Trati v Škofji Loki z zmogljivostjo 1400 ton. Ta zmogljivost bo zadoščala za vse gorenjske potrebe in bo predstavljala glavno investicijo. Velika korist te investicijske naložbe je v tem, da bo delovna organizacije lahko kompenzirala sezonska nihanja pri odkupu živine. Dolgoročno pa ta delovna organizacija načrtuje gradnjo novega predelovalnega obrata, prav tako na Trati. S kreditom bo delovni organizaciji pomagala zvezna direkcija za rezerve živil. Kot rečeno, deluje ta delovna organizacija v sklopu Ljubljanskih mlekarn kot najmočnejši partner iz klavniške-predelovalne mesne industrije. V ta sklop so vključene tudi klavnica na Jesenicah in v Tržiču. V teku so razgovori o nadaljnjih integracijskih procesih na področju klavniške in mesno predelovalne industrije na Gorenjskem KI Gradnja novih proizvodnih prostorov Sovodenj O £ Organizacija združenega dela Termopol v Sovodnju v Poljanski dolini je delovna organizacija, ki je brez vsakega dvoma najbolj oddaljena od industrijskih središč v škofjeloški občini. Kljub temu pa je kolektiv v zadnjem letu dosegel velike uspehe. »Tudi v skoraj nemogočih razmerah za delo, saj imamo že zdavnaj premajhne prostore, se da marsikaj narediti,« pravi direktor Ter-mopola inž. Janko Pogačnik. »Kar poglejte! V letu 1972 je znašala bruto realizacija 7,890.000 din, lani pa kar 25 milijonov din. To pa pomeni, da je bila tri in polkrat večja.« Po vseh izračunih, ki so prikazani tudi v investicijskem programu, je povsem jasno, da je podjetje sposobno iti v nadaljnje investicije. »Prepričani smo, da smo kreditno sposobni, da smo sposobni vračati najete kredite,« zatrjuje inž. Janko Pogačnik. »Zato smo se odločili za gradnjo nove proizvodno poslovne zgradbe ter za nakup nove moderne opreme. Sedanje razmere za uspešno delo so namreč skrajno nemogoče. Vsa proizvodnja se odvija v pomožnih prostorih krajevnega zadružnega in gasilskega doma. Z močno voljo, s prizadevanji vseh članov kolektiva, pa mislim, da bomo uspeli.« Termopol iz Šovodnja. letos stopa v osemnajsto leto svojega obstoja. Število zaposlenih se je v tem času iz leta v leto večalo. Zdaj jih je že prek 100, prek 100 takih, ki služijo kruh v domačem kraju. »Potrebe na tržišču po tovrstnih izdelkih, po naših izdelkih, so velike,« pravi direktor Termopola. »Povpraševanje celo presega naše možnosti izdelave. Žalostno je, da po osemnajstih letih Termopol še nima svojih prostorov. Menim, da je že zdaj mnogo zamujenega. Zakaj? Tega morda ne bi znal niti prav pojasniti. Toda gotovo je, da je treba iskati krivce za vse to delno v samem podjetju, pa tudi, vsaj tako menim, družbena pomoč ni bila dana. Zato je zdaj prav, da pri novih investicijah zajemamo prav vse, od standarda naših ljudi pa do nadaljnjega razvoja kraja.« Pred nedavnim je bila prav na pobudo Termopola izdelana študija o sestavu prebivalstva v Sovodnju in njegovi okolici. Le-ta je pokazala, da je bilo v preteklih letih močno prisotno izseljevanje ljudi s tega področja. Zato je sam Sovodenj in njegova okolica že kazal prva znamenja nazadovanja. Spričo tega so si v Sovodnju zadali nalogo: zagotoviti v kraju toliko delovnih mest, da se prepreči propadanje kraja in okoliških naselij. »Naložba bo velik prispevek za kolektiv, občino in tudi ostalo družbo,« pravi inž. Janko Pogačnik. »Priprave za gradnjo novih proizvodnih in poslovnih prostorov st potekajo že dve leti. Po sedanjih; računih bo gradnja veljala 20 mi * jonov din, od tega bo Termoj:8* vložil 15 milijonov v osnovna sr* i stva, 5 milijonov pa v obrat sredstva. Izračuni kažejo, da se že prvo leto po investiciji naša r(j lizacija dvignila za 80 odstotku Predvidevamo, da bo naša re|j zacija v letošnjem letu znaŠeya, barvarna in oplemenitilnica jerseva, trgalnica kabla in predilnica volnene in sintetične česane preje. Lani so se lotili modernizacije svojega najpomembnejšega obrata — bombažne predilnice. Stare strofe zamenjujejo z novimi, modernimi- Pri tem uvajajo najsodobnejše [troje, ki jim bodo omogočili tudi Jporabo najmodernejše tehnologije. Njihova predilnica bo tako Prva pri nas, ki bo v celoti opremljena s turbinskimi predilnimi stro-|i. ki bodo vplivali tudi na kvaliteto P»<'je, na produktivnost in poslovne rezultate celotnega kolektiva. Doslej so v obratu bombažne Predilnice na leto izdelali okoli 1000 ton preje. Ko bo obnova in modernizacije obrata gotova in ko bo proizvodnja redno stekla, jo bodo lahko spredli kar dvakrat več, in sicer 3000 ton. Pri tem se bo število zaposlenih v obratu celo zmanjšalo. Namesto dosedanjih 130 delavcev bo novim strojem streglo le 95 zaposlenih. Kam bodo to prejo prodajali? Prepričani so, da s prodajo ne bodo imeli težav, ker je povpraševanje na domačem trgu še vedno večje od ponudbe. Njihovi izdelki pa so tudi zelo kvalitetni in po ceni (že tri leta je enaka!) so izredno konkurenčni. Zaradi nakupa obratnih sredstev, ki jih ni doma, pa so primorani tudi izvažati. S poslovnimi partnerji v Sovjetski zvezi so sklenili dolgoročno pogodbo za prodajo 800 ton preje letno. V zameno bodo dobivali bombaž. Z bombažem iz Sovjetske zveze bodo pokrivali kar dve tretjini lastnih potreb po tej surovini. Pohvale vredno pri obnovi bombažne predilnice pa je, da proizvodnja redno teče naprej/ Stroje nameščajo sproti in celotna proizvodnja naj bi na novo stekla do poletja. Celotna rekonstrukcija tovarne in izgradnja novih obratov bo Gorenjsko predilnico veljala okorg 90 milijonov dinarjev. 70 milijonov so porabili samo za novo opremo. 30 milijonov je posodil češki partner, pri katerem so kupili stroje, 8 milijonov podružnica Ljubljanske banke v Škofji Loki, ostalo vsoto pa je zbral kolektiv. Gorenjska predilnica je tržno izredno prilagodljiv proizvajalec, saj predeluje naravna vlakna — volno in bombaž, prav tako pa tudi vseh vrst umetnih vlaken kot so najlon, acryl, po- ležijo v nadmorski višini nad 600 metrov. Analiza je pokazala, da se stanje kmetijskih in obdelovalnih površin ni bistveno spremenilo. Nižinski kmetje pa kljub temu težijo za povečanjem kmetijskih površin, medtem ko hribovski kmetje še vedno opuščajo obdelavo in izkoriščanje nekaterih obdelovalnih površin. Stalež živine se je povečal za 33 odstotkov s tem, da se je na ravninskih kmetijah povečal za 35 odstotkov in na hribovskih kmetijah za 31 odstotkov. Poprečno na ravninski kmetiji redijo 19 glav živine več kot pred prehodom na usmerjeno proizvodnjo in v hribih 16 glav živine več. Najpomembnejši uspehi pospeše vanja dela in gospodarjenja na zasebnih kmetijah pa so vsekakor tržni viški, kot rezultat vseh poprej ugotovljenih faktorjev. Tako poprečna kmetija do višine 600 metrov nad morjem proizvede letno 26 odstotkov več tržnih viškov kot pred usmerjanjem, hribovska kmetija pa 20 odstotkov tržnih viškov več. Če ob tem upoštevamo poprečen čas sprememb na kmetijah, ki znaša 2,6 let, potem vidimo, da se je obseg proizvodnje povečal letno za 10 odstotkov na nižinskih in za 8 odstotkov v višinskih kmetijah. Tako visoka gospodarska rast pa je nedvomno že zavidanja vreden uspeh. lvester ter seveda mešanice teh surovin. Posebno poznana je po proizvodnji dralona, perlona, vestana in tudi po drugih proizvodih, ki jih izdeluje v sodelovanju s svetovno znano firmo Bayer. Proizvaja pa tudi vse vrste pletenega blaga, ki je znano pod imenom Loka-Jersey. Tudi pri blagu sta zastopana čista volna in bombaž. Tovarna je danes zaključena tehnološko-proizvodna celota, ki bo z obratom bombažne predilnice povsem posodobljena. Vendar delovna skupnost Predilnice ni ponosna samo na sodobne stroje in kvaliteto proizvodov, temveč tudi na urejene samoupravne odnose, na urejena socialna vprašanja, družbeno prehrano, učinkovito reševanje stanovanjskih problemov, stalno izboljševanje možnosti za letovanja delavcev itd. Občanom Škofje Loke delavci Gorenjske predilnice ob občinskem prazniku iskreno čestitajo in jim želijo čim več uspehov na vseh področjih. — Os Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov Pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov kooperantov izhaja iz zakona o združevanju kmetov in zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov, ki pravita, da se zavarovanje kmetov ureja s posebno pogodbo. Takšna pogodba je bila objavljena v uradnem listu SRS aprila leta 1974. Ker pa je bilo veliko stvari v zvezi z invalidsko-pokojnin-skim zavarovanjem kmetov še nerazčiščenih, je kmetijska zadruga Škofja Loka začela z uvajanjem omenjenega zavarovanja lani februarja. Kakšni so pogoji, ki jih mora izpolnjevati kmetijski proizvajalec, da se lahko zavaruje? Osnovni pogoj je proizvodno sodelovanje z organizacijo, ki se ukvarja z eno od kmetijskih panog. Ali drugače povedano: kmet, ki se želi invalidsko in pokojninsko zavarovati, mora imeti s kmetijsko zadrugo, kmetijskim kombinatom ali gozdnim gospodarstvom sklenjeno pogodbo o proizvodnem sodelovanju in to najmanj za dobo petih let. Drugi pogoj pa je, da s svojo proizvodnjo dosega oziroma zasluži vsaj minimalni osebni dohodek. Ta osebni dohodek, ki ga kmetje dosegajo s proizvodnjo na kmetiji, je razdeljen v 5 razredov. Kmet mora doseči vsaj 5. razred, če se hoče vključiti v zavarovanje. Za peti razred je lani znašal minimalni mesečni osebni dohodek 1680 dinarjev, za prvi razred pa je bil približno še enkrat višji. Prispevki za 5. razred so lani znašali približno 300 dinarjev mesečno, za višje razrede pa sorazmerno več. Pri kmetijski zadrugi Škofja Loka se pokojninsko in invalidsko lahko zavarujejo tudi kmetje, ki niso lastniki posestva, na katerem delajo. Lahko so to otroci, ki delajo na kmetiji, ali zakonec, ki ni lastnik zemlje. Posebna ugodnost pa je tudi v tem, da lahko zavarovanci »kupijo« leta, ki so jih prebili na delu v kmetijstvu. Da so se resnično ukvarjali s kmetijsko proizvodnjo, dokažejo s posebnim potrdilom občinske skupščine. Plačati pa morajo, prispevke za pokojnino za vsa leta nazaj, ki jih želijo dokupiti. Do sedaj se je v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključilo že več kot 70 kmetov z območja kmetijske zadruge Škofja Loka. Kmetje, ki so se zavarovali, so sklenili medsebojen dogovor, s katerim urejajo medsebojna razmerja. Oblikovali so tudi sredstva solidarnosti. Vloge v ta sklad so znašale 50 odstotkov enomesečnega prispevka. Sklad je namenjen za primer, če kdo začasno ne bi mogel plačevati prispevkov v pokojninski sklad, vendar največ 2 zaporedni trome-sečji. Predlagali so tudi, da bi hranilno kreditna služba, ki deluje pri zadrugi kreditirala »nakup« let. -Os embalažno grafično podjetje škofja loka Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenjenim naročnikom: — transportno embalažo iz valovite in trde lepenke — komercialno embalažo — kasirano embalažo — reklamne obešanke — razne vrste vložkov in druge embalažne elemente iz lepenke — lesa — styropora — iprena — tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje — razne vrste izdelkov i/, sodobnih PVC materialov za sodobno administracijsko poslovanje in reklamo. Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli: — 9 jugoslovanskih priznanj »Oskar« — 2 evropski priznanji »Kvrostar« Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke Petek, 9. januarja 1976 Glas -15. strcG* Najvišja slovenska vas ima deset prebivalcev. Zgornje Danje nad Selško dolino so najvišja slovenska vas — Posamezne kmetije v nekaterih krajih Slovenije so še više — Kraj na višini 1200 metrov je bil naseljen približno v 13. stoletju s kaznjenci — V šestih hišah samo še sedem ljudi — Najmlajšemu prebivalcu je enainpetdeset let — Pozimi sta velikokrat edina povezava s svetom radio in televizija Spodnje Danje kažejo drugačno sliko — Na Sorici se uspešno razvija turizem — Veliko si domačini obetajo tudi od razvoja zimsko športnega središča Soriške planine Lep zimski decembrski dan je bil. Dan kot nalašč za sprehod po visokogorskem svetu. Skofjd Loka je bila v zgodnjih dopoldanskih urah še vedno zavita v meglo, višje ležeči kraji pa so bili že od ranega jutra ožarjeni s sončnimi žarki. In tudi v Selško dolino, tja gor od Praprot -na naprej, je sonce pokukalo že navsezgodaj. Promet proti Sorici ni ravno gost. Pa tudi avtobusne zveze ne najbolj ugodne. Prvi avtobus odpelje tja gor sicer že navsezgodaj zjutraj, zadnji pa se vrača iz Sorice že domala sredi popoldneva. Človeku, ki se mu mudi v strmine proti Sorici, tako res ne preostane drugega, kot da začne dvigovati palec. Toda včasih je treba čakati. . . čakati... Če je lepo vreme še gre, če je slabo, pa ni, da bi stal ob cesti, da bi se močil ali celo prezebal. Toda tisto torkovo dopoldne, ko sem v Podroštu, do kamor so še kolikor toliko ugodne avtobusne zveze, še ugodnejše so do Zalega loga, sem imel neverjetno srečo. V ozki soteski v Podroštu, kamor sonce pozimi ne pokuka, bi se človeku vsak hip za-nohtalo. Toda mlad fant se me je kmalu usmilil. Le nekaj minut sem čakal na prevoz. Sorica je zadnja leta vedno dobro obiskan kraj. Turisti ga radi obiskujejo poleti in pozimi. Zdaj pravzaprav še bolj poleti, ker je pozimi cesta navzgor skorajda neprevozna. Toda, ko bo urejena Soriška planina, takrat, pravijo domačini, si tudi od zime lahko veliko obetamo. RAZGIBANO ŽIVLJENJE Marija in Peter Drol nista »prava« Soričana. V Sorico sta prišla pred približno desetimi leti. Prej sta živela v Jelendolu pri Tržiču. snežnem metežu. V kratkem času je zapadlo več'deset centimetrov snega. Zdelo se mi je, da ne bi niti trenutka mogel vztrajati tam gor, da ne bi mogel živeti tako oddaljen in odrezan od sveta. Toda zdaj je bilo drugače. Zgornje Danje so bile obsijane s soncem. Najvišja slovenska vas se mi je sredi zimskega popoldneva zazdela neverjetno prikupna. Toda po petih letih je, na žalost, tudi še veliko bolj prazna. V strnjenem naselju živi v šestih hišah le še sedem ljudi, v hiši nekoliko niže še trije. Najmlajšemu prebivalcu je enainpetdeset, najstarejšemu osemdeset let. Spodnje Danje so v prejšnjem stoletju dvakrat pogorele. Obakrat so D&Č narji zgradili nova poslopja. In tudi zdaj vas še ne izumira. u Milan Šuštar je že nekaj časa upokojen toda brez dela ne more. »Letos, ko je lepa in mila zima, je tudi v gozdu mogoče še marsikaj postoriti,« pravi. Marija in Peter Drol, birtinja in birt v Sorici. Obiskovalcev v njunem lokalu nikdar ne manjka. »Konec aprila prihodnje leto bo minilo deset let, odkar sva tu,« pripovedujeta zakonca Drol. »Sprva se nama je zdelo na Sorici nekoliko čudno. Saj veste: bila sva navajena mestnega hrupa, tu pa je bilo vse mirno. Toda kmalu sva se privadila novega načina življenja. Zdaj že poznava vse od mladih pa do najstarejših prebivalcev daleč tu naokoli. Zares, ni nama žal za odločitev. Ja, zakaj pa sva sploh prišla? Veste, poznali smo se z nekim gostilničarjem iz Spodnjih Danj, iz vasice tu v bližini. Svetoval nama je, naj prevzameva tale gostinski lokal. Takrat je bil še v lasti soriškega planinskega društva. In tako sva tu!« Peter in Marija sta zadovoljna z življenjem na Sorici, domačini in gostje, ki se ustavljajo v prijazni »krčmi« so zadovoljni z njima. »Ne, gostje nama pa res ne povzročajo težav,« zatrjuje vedno nasmejana »birtinja« Marija. »Včasih je res potrebno malo potrpeti, včasih se malo ,pokregati' in že je vse v najlepšem redu. Čez poletje tu res ni dolgčasa. Gostje se pri nas zadržujejo tudi po štirinajst dni. Najdalj pa se je letos neki gost zadržal kar tri mesece. Takih, ki ostajajo tu po mesec ali dva, pa je celo več. Največ je domačih turistov, pa tudi Nemci in Italijani se pogosto ustavljajo pri nas. Mislim, da so obiskovalci zadovoljni tudi s hrano, ki jo pripravljam. Sicer pa navadno vsakogar vprašam, kaj si želi. Ješprenj in ajdovi žganci gredo navadno najbolj v slast. Pa še posebno pripravljena kava — ,planinka' se jo je oprijelo ime — tudi. Celo iz Ljubljane prihajajo na to poslastico.« Ne, prostega časa Marija in Peter res nimata veliko. »Prosti čas? Skoraj ga ne poznava. Letos sva imela na hrani izredno veliko skupin. Dela tako nikdar ne zmanjka. Če pa ga že kaj imam, malo posedim, popijem kavico, gledam televizijo,« pravi Marija. »Le v sredo, ko je lokal zaprt, si lahko privoščiva kak trenutek počitka.« PROTI ZGORNJIM DANJAM Dan se je prevesil že skoraj v drugo polovico, pred mano pa je bila še strma, zasnežena in mestoma poledenela pot proti najvišji slovenski vasi — proti Zgornjim Danjam. Zato sem brž vzel pot pod noge. Kilometer, dva, sem že prehodil, toda še vedno nisem srečal človeka. Ko sem prečkal prve ovinke na cesti, ki pelje proti Soriški planini in naprej proti Bohinju, pa sem v gozdu, malo više, le zaslišal udarce sekire. »Milan Šuštar sem, doma iz Zgornje Sorice,« se mi je predstavil priletnejši možak. Bil je vprežen v samotežne sani, nanje pa je bil ravnokar naložil drva. »Upokojenec sem in štiriinšestdeset let mi je,« je pristavil. »O, letos kar gre! Snega ni preveč in tako je tudi v gozdu mogoče še kaj postoriti. Drva pripravljam za domov.« Milan je bil pred upokojitvijo zaposlen v čevljarskem podjetju »Ratitovec« v Železnikih. »Pozimi sem hodil na ,šiht' s smučmi,« pravi Milan, »sicer pa s kolesom in nazadnje z mopedom. Dobro uro sem potreboval, da sem prišel do delovnega mesta. Seveda šele.zdaj prav dobro občutim posledice. Pred dvema letoma me je napadla pljučnica. Dobil sem tudi vnetje rebrne mrene. Kljub temu pa mi je kar dobro! Tri otroke imam: sina in dve hčerki. Vsi so zaposleni. Ja, danes je drugače. Dekleta in fantje odhajajo v dolino. Kakih petdeset se jih vozi doli z avtobusom, doli v tovarne. Jaz pa sem včasih pasel tu po okoliških planinah. Industrije ni bilo.« Še nad cesto proti Sorici je potar-nal Milan. Pred nedavnim je bila zaradi plazu celo nekaj dni zaprta. Popravil pa je potrebna že zelo dolgo. Dan je pozimi kratek in zdelo se mi je, da Milan že nestrpno pričakuje, da bo lahko nadaljeval z de- lom. Zato sva si le še zaželela »srečno« in že je možak na saneh polnih drv oddričal proti cesti. VELIKE SPREMEMBE V Zgornjih Danjah sem bil prvič pred petimi leti. Takrat sem prišel v vas z druge strani in v popolnoma drugačnem vremenu. V pravem Na Gartnerjevi domačiji, kjer je pred petimi leti živelo še pet ljudi, na kmetiji, kjer mi je takrat v snežnem metežu gospodinja postregla z vročim čajem, so bile zdaj šipe zale-denele. Nikjer nikogar! Gospodinja in gospodar sta s tremi otroci odšla v dolino. V naslednji hiši, le streljaj dlje, samevata starejša fanta Jože in Peter Jenšterle. »Ne, ne bom se pogovarjal zdaj,« je dejal Peter, ki sem ga našel v delavnici. »O naju je bilo že veliko napisanega. Pridite takrat, ko bom imel urejeno delavnico. Z izdelavo plastičnih izdelkov in galanterije se nameravam začeti ukvarjati.« »Zdaj se držimo bolj doma,« je dejal v sosednji hiši Janez Beguš. Tu poleg Janeza živi še njegova žena Marija in sestra Marija. »Že skoraj dva meseca nisem bil v Sorici. S čim se ukvarjamo? Konja in te-lico še redimo, več ne moremo. Marija in Janez Beguš še vedno vztrajata v Zgornjih Danjah. »Ne greva v dolino in konec,« pravita. »Tu sva živela doslej in tu bova tudi ostala.« V prostem času pa rad berem, gledam televizijo, poslušam radio ... Poštar, če le ni prehud sneg, nas obiskuje trikrat tedensko. Glas, Kmečki glas in Nedeljskega imamo naročenega.« Mama Marija je v oktobru praznovala 70-letnico. Takrat so ju obiskali tudi vsi trije otroci. Pa še sedem vnukov in enega pravnuka so pripeljali. »To je bilo veselja,« se spominja Beguševa mama. »Celo ,muziko' so pripeljali s seboj.« Rozalija Koder je bila ob mojem obisku sama doma. Ravno po kuhinji je pospravljala. »Dolgčas nam je tu,« je dejala. »Vedno bolj dolgčas nam je. Saj veste, vse manj nas je. Ne vem, kako bo. Pozimi se malo zamo-tim s klekljanjem, poleti z delom na vrtu. Toda s klekljanjem ni zaslužka. Zemlje pa nimamo niti toliko, da bi lahko redili kramj Mož Valentin je bil zaposlen hrt gozdni de'uvec. Zdaj je upoket jen.« aj Rozalija je sicer doma iz Spod« Danj. Pred tridesetimi leti pa se^1 .primožila' v najvišjo slovensko vež »Najmanj trideset ljudi je &e krat še živelo tu,« pravi. »Potra pa so se hiše začele prazniti. Szt tudi ni čudno. Najbližjo trgovi'°( imamo v Sorici, najbližjo ambaJ lanto v Železnikih . . . Zadnja 1«°I nam sicer k sreči streže 01 vreme. Pozimi pogosto dežuje'^ snega je le malo. Čas nam kral šajo v tem letnem času le glavnem časopisi, radio in ttflui vizija. Toda televizijska nart nina je za nas predraga. No, Jf leti pa pridejo sem gor turif| Takrat se počutimo manj osa! Ijene. Res, dobro se razume* z njimi.« ^ V petih letih je Zgornje Dap zapustilo deset ljudi. Danes jinSl v središču vasi še sedem! Koliko p bo še čez pet let? »Ne, mi ne gremo dol,« mit s solzami v očeh ob mojem od hip dejala Rozalija. »Preveč žulf smo pustili tu in ne moremo? odtrgati od te zemlje.« j, V trdem mraku sem prišel ndj£ v Sorico. V »krčmi« Marije Droll bila zbrana vesela druščina moŽf fantov iz vasi in bližnjih zaselkt »Pri nas je stvar še vedno p*,' cej drugačna,« mi je dejal mm Ivan Egart iz Spodnjih Danj. p naši vasi še vedno živi kakih p demdeset ljudi, pa tudi tu v ^ rici ljudje še ostajajo doma. m ste, veliko hudega so morali p stati naši očetje, dedje in p ' dedje. Spodnje Danje so, denin^ kar dvakrat pogorele. To je ke v prejšnjem stoletju. Naj povea, da so na dveh parcelah n;ol predniki hranili les izključno^ obnovo domov!« Besedilo in slike: J. Govekar Vsem občanom, ; organizacijam združenega dela in poslovnim sodelavci mi čestita za praznik občine Škofja Loka ol It l. ni Ic ei 1 ol TRGOVSKO PODJETJI namrj LJUBLJANI u 'o ar 1 s temeljno organizacijopc združenega dela ia >P ril id ds veleblagovnica namci Škofja Loka Jk iše Makalu 75 \nz. "omaž ramnik Ker oprema in hrana za 21-član-o ekipo tehta blizu devet ton, rve dni potrebujemo kar 329 no-ačev. Nosači so razdeljeni v šest upin, ki jih vodijo najkeji. Najkeji nosijo le v primeru, če kateri ►d nosačev odpove. Skrbeti mora-^o, da transport v redu poteka, -^odrejeni so sardarju, ki ima na jfrkrbi tudi višinske nosače — šerpe. Hfišinski nosači so običajno iz ple-jjiena Šerp, doma izpod Everesta, jiato se je zanje udomačilo kar ime |erpa. Od naših dvanajstih šerp jih .^B le deset iz njihove prave domovine Solo Khumbu, ostala dva sta •fibetanca izpod Kangbačna. * Sardar in najkeji skrbe, da no-Dači vsak dan dosežejo cilj etape. ?udi izplačujejo jih. To nam žal asneje v taboru povzroči precej-amje težave. Vsakodnevna etapa Predstavlja za nas kakih štiri do >ket ur hitre hoje, za nosače pa obi-ajno še enkrat več. Način nošnje [m za nas Evropejce nekoliko ne-^eavaden. Tovore si zaradi ravno-vežja običajno oprtajo preko ra-tien, vendar pa nosijo s pomočjo ,traku preko čela. Tudi najbolj Sztrajni med nami ne vzdrže dolgo /iiod tako oprtanim bremenom. Se 1bajbolj se izkaže Nejc, ki nekega popoldneva prenese kak ducat to-orov preko rečice na kraju etape. e'»eveda imajo pri tem nosači veliko ■rabavo in na najbolj nerodnih i lestih podpirajo našega body Le'iuilderja z vseh strani. Htar ob svetem jezeru pod Makalujem P Za našo in šerpovsko prehrano »Jtabita dva kuharja Danu in Ang Bering. Oba sta že bila z jugoslovanskimi ekspedicijami. Tako jima Polenta, žganci in podobna hrana 10 liso neznani, vendar pa sta še laleč od kakšnega Ivačiča. Še vsa cereča, da prazen želodec ne sprašu-e toliko po kuharju kot po nje-ovih dobrotah. Čeprav je domovi-■a Šerp daleč od Indije, pa svoji ^rani po indijski navadi dodajajo bilo začimb, predvsem čilija — po omače paprike. Poznajo kar več rst čilija, od majhnega do elikega, od zelenega do rdečega, le epekočega na žalost ni. Naša vlo-ena paprika jim je kljub temu p^eč, še bolj pa gobe in kompoti. Pot, ki nas prve dni vodi čez 'erai, se vije preko grebenov iz ene oline do druge. Dnevna tempe-itura seže preko 30 stopinj Celzi-I. Ponoči je tako toplo, da prve ni le redko rabimo spalne vreče, ločno se potimo in spočetka smo eprestano žejni. Še vsa sreča, da i po vaseh kar zadosti čajnic, oleg tega si pomagamo s čutari-ami, ki nam jih vsako jutro na-|Jolni nadvse prijazni kitchen >y — kuharski pomočnik Šer-idur. V čajnicah prodajajo le »d-ča, čaj z mlekom, kar neka-irim tako preseda, da o mleku i čaju nočejo slišati tudi kasne-> v baznem taboru. Vode ob poti e pijemo, ker se bojimo, da je tužena, poleg tega je zelo topla, 'o pitne vode pridemo šele deveti ftn našega pohoda, kasneje pa je >pet za lep čas mir. . še vsa sreča, da je nepitna voda jOporabna za kopanje. Vsi potoki in tanjše rečice ob poti so prijetno >ple. Le Arun, ki je največja reka, 3 kateri hodimo, je hladnejši, saj riteka izpod Tibetanskih ledeni-9v. Seveda je za naše pojme še Jdno primeren za kopanje. S seboj ^si obilo drobne mivke, ki ostaja * koži, tako da se po kopanju sve- (hio kot bi bili posuti z dragulji, toda, da ti draguljčki prav nepri-tno škrtajo med zobmi. Vsako ečkanje reke je zanimivost. eprav na svoji poti naletimo na Jkaj popolnoma novih jeklenih visečih mostov, nikdar nismo gotovi, če naslednje reke ne bomo prešli v čolnu ali celo s plavanjem. Tik pod Tmulingtarjem dočakamo tudi to. Reka, ki jo moramo preiti, nosi domače ime Sawa Khola. Kar ne morem verjeti, da je res Sawa. Nekateri so tako nejeverni, da trdijo, da je Saba-ja. Promet preko nje vzdržuje drevak, v katerem veslata dva moža, na obali pa lastnik pobere od vsake prepeljane osebe po rupijo. Lastništvo drevaka gre iz roda v rod. Ker je voda topla in želimo vedno ustreči stiskaškemu blagajniku, se celotna ekipa razen kamermana požene v valove in reko preplava. Prijatelji, ki so že bili v Himalaji, so nam že doma pravili čudne storije o deževni dobi v Nepalu, o vsakodnevnem dežju, o pijavkah. Bili so tako prepričljivi, da smo jih poslušali z odprtimi usti. Toda, glej ga, šmenta! Že osem dni potujemo skozi Nepal, o pijavkah pa niti sledu. Šrauf na naše zbadljivke odgovarja: »Le počakajte, da pridemo do Botebasa!« Tokrat se res ni zmotil. Nad Botebasom, majhnim šerpovskim zaselkom, prvič vidimo Makalu, prvič pa tudi pijavke, ki nam nekoliko zagrenijo veselje nad čudovitim razgledom. Še vsa sreča, da je preko dne suho vreme, tako da se pijavke umaknejo. Če smo doživeli nad Botebasom samo bežno srečanje, potem je v pragozdu za Sedno pravi pokol. Močan dež nas prisili, da prečepimo dve noči in dan sredi goste džungle. Preko dne se še kar uspešno upiramo pijavkam, ponoči pa tudi najtrdo-vratnejši odnehajo. Kako tudi ne, saj kaže, da jih je na milijone. Zaradi studenčkov, ki težejo med ležalnimi blazinami, tudi sol nič več ne pomaga. Čeprav se je drugače izkazala za zelo uspešno zaščitno sredstvo. Pozno v noč se vsak po svoje otepamo nadlege. Kakšen rejec malih živali bi se morda zgražal, toda mi uničimo vse, kar nam pride pod prste. Pijavk se dokončno rešimo šele visoko na grebenih, ki vodijo preko prelaza Barun La. Barun La loči dolino Aruna, iz katere smo se povzpeli preko Sedue od doline Baruna, ki izvira izpod samega Makaluja. Barun tvori na prvem kilometru svojega toka le-deniško jezerce, ki pri domačinih velja za sveto in niso redki tisti, ki se povzpno do njega in tu žrtvujejo svojim bogovom. To je lažje razumljivo, če se spomnimo ene od razlag za ime Makalu. Ime naj bi nastalo iz Maha Kali, kar pomeni Velika Kali. Kali je ena od mnogih hindujskih boginj, znana po tem, da je krvoločna in sovražna ljudem. Nesrečna človeška bitja se rešujejo pred njo s tem, da ji darujejo kri ubitih živali. Nepalci praznujejo šesti oktober kot njen praznik. Ko po osemnajstdnevnem pohodu stojimo pod mogočno južno steno Makaluja, ne iščemo razlage za njegovo ime, sprašujemo pa se, kako nas bo sprejela. Nam bo bolj naklonjena kot ekspedicijam pred nami Danu pri kuhi (baza) 6. septembra stoje prvi šotori bodočega baznega taborišča. Imenuje se Jugoslavija. Ekipa se naslednji dan loči v dve skupini. Prva večja odide postavljat tabor 1, manjša, v kateri so opremarji, blagajnik in transportnik, pa urejajo bazo in izplačujejo nosače. Že dolgo velja, da se pri denarju vse zatakne, pa se je tudi tokrat. Najkeji zahtevajo v imenu nosačev plačilo za dan, ko so nosili samo slabo uro. Blagajnik hitro izračuna, koliko bi nas to veljalo, in se odločno upre. Toda, veliko psov zajčja smrt! Ker zveznega oficirja ni z nami, smo popolnoma sami proti množici nosačev. Niso sovražni, toda odločno kažejo, da od zahtevanega denarja ne odstopijo. Na tihem jih celo razumem, čeprav jim ne dam prav. Mi smo edina letošnja ekspedicija v tem področju, za mnoge pomenimo edino možnost, da pridejo do denarja za sol, sladkor, obleko in podobno. Poleg tega nas imajo za neznansko bogate in mislijo, da zahtevajo samo drobtinico z bo-gatinove mize. Pogajanja bi lahko trajala dan, dva, kdo ve! Zato popustimo njihovi zahtevi. »Toda nobenega bagšiša več za Se-duance« se na tihem pridušamo. Seduanci, ki so bili v pretežni večini nosači od Sedue dalje, se dokaj ločijo od svojih sosedov iz nižjih vasi. Na zunaj niti ne. Bolj po navadah. Še celo Sardar nas je dan, dva pod Seduo svaril pred njihovim običajem, da si pri tujcu radi »sposodijo« kakšno uporabno stvar. Zato smo se v taboru sredi Sedue celo noč premetavali na Sa-vinih blazinah, ki so nas običajno hitro zazibale v sen in prisluškovali vsakemu šumu. Kaže, da smo pričakovali, da nam bodo odnesli pol tabora. Toda nič se ni zgodilo, le ena od mojih smučarskih palic je dobila noge. Naslednje dni sem ugotovil, da je obtožba, da kradejo, prehuda. Res pa je, da izgubljene ali pozabljene stvari ne prineso nazaj. Zakaj tudi, saj imajo beli sabi vsega dovolj. Kot nosači so se veliko bolj izkazali. Tam, kjer je meni že pripo-gibanje povzročalo glavpbol, so oni vztrajno nosili svoja bremena in vsi prispeli* na cilj. To nam je v tolažbo, ko jim plačujemo dodatni dan. VSAK PETEK NA 4 STRANEH FIČKOV ZADNJE POČIVALIŠČE - V obcestnem potočnem jarku pod vasjo Otok pri Podvinu, ob cesti Podvin — Zapuže, počivajo bolj ali manj, verjetno v prometnih nesrečah, zmaličena ohišja treh fičkov. Enkratna paša za oči mimoidočih ali mimovozečih so, razen tega pa ovira za normalni pretok vode in past za razno drugo navlako, ki jo voda prinaša. Ob ostankih avtomobilov se je že nabral kup vejevja, odpadkov in smeti, ki jih tako radi mečemo v najbližje jarke! S tem kažemo svoje (ne)spoštovanje do čistega okolja in narave. Ali ne bi bilo bolje odpisanih vozil odpeljati tja, kamor sodijo? Rek, naj zgine navlaka s poti, potem pa naj leži kjer hoče, naj ne postane pravilo! (jk) — Foto: F. Perdan Zimski paket v Bohinju Iz turističnega društva Bohinj-jezero so nam sporočili, da so tudi letos v Bohinju pripravili zimski paket različnih storitev za domače in tuje goste. Prenočišče v zasebni turistični sobi, zajtrk, kosilo in večerja v hotelu in dnevna karta za neomejeno število voženj na gondoli in žičnicah na Voglu stane na dan od 183 do 193 dinarjev. Pogoj je le, da takšen paket vzamete najmanj za tri dni. Rezervacije sprejema Turist-biro Bohinj. Poleg smučanja na Voglu ali drsanja na naravnem drsališču Pod skal-co pa je ob sobotah zvečer v hotelih Zlatorog, Jezero in v hotelu Mladin- ski dom tudi ples. V hotelu Triglav je poskrbeljeno za ples ob nedeljah zvečer, v hotelu Jezero pa še ob sredah. Takoj po novem letu je bilo v hotelih v Bohinju dovolj prostora. Zdaj pa se bodo hoteli v kratkem napolnili. V torek in sredo (13. in 14. januarja) bo namreč v Bohinju mednarodno FIS-A tekmovanje v smučarskih tekih. Od 17. januarja pa do konca meseca pa bodo v glavnem vsi hoteli zasedeni zaradi zimskih šolskih počitnic. Trenutno je nekaj prostora še v zasebnih turističnih sobah. Tudi te rezervacije sprejema Turistbiro Bohinj. A. Z. Kranj CENTER 9. januarja amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 15., 17.30 in 20. uri 10. januarja amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 17. in 19.30, premiera amer. barv. krim. OGNJEVITI MUKPHY ob 22. uri 11. januarja amer. barv. vojni DVANAJST ŽIGOSANIH ob 14., 16.30 in 19. uri, premiera franc. barv. komed. DOKTOR POPAUL ob 21.30 12. januarja amer. barv. krim. OGNJEVITI MURPHY ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ PO^ETiriTin PR0PAD JA" ' 10. januarja japon. barv. fant. PROPAD JAPONSKE ob 16. in 18. uri 11. januarja angl. barv. komed. KAJ POLE-ZUJES, RECI KAJ ob 14. in 18. uri, amer. barv. vestem BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 16. uri, premiera ital. barv. pust. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 20. uri 12. januarja ital. barv. pust. AVANTURE BELEGA OČNJAKA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 9. januarja amer. barv. vestem CAHILL, ŠERIF ZDA ob 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. vestem CAHILL. ŠERIF ZDA ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja ital.-farnc. barv. pust. VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 15., 17. in 19. uri 12. januarja ital-franc. barv. pust. VELIKANOVE PUSTOLOVŠČINE ob 18. uri Kamnik DOM 9. januarja amer. vojni NAJDALJŠI DAN ob 18. in 20. uri ' 10. januarja amer.-ital. barv. vestem MOŽ, IMENOVAN TRINITA ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja amer.-ital. barv. vestem MOZ, IMENOVAN TRINITA ob 15. in 19. uri, amer. barv. vestem MOZ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 17. uri 12. januarja amer. barv. vestem BALADA O DINGUS MAGEEJU ob 18. in 20. uri Propad Japonske Japonski barvni fantastični film ima mnogo ukaželjnih gledalcev, saj ga v obeh kinematografih v presledkih vrtijo že od 3. t.m., čeprav je res, da pojem fantastični v tem primeru zveni kaj dvoumno. Spada v zvrst tako imenovanih utopičnih, kvazi futoroloških filmov, ki pa prav v času prenasičenosti potrošniške družbe vzbujajo strah in pridobivajo pristaše. V zahodnih deželah so pravi modni krik. Tematika filmu ni nova, filmarji so si jo že na začetku kinematografije radi prisvajali kot izziv filmsko-tehničnih zmogljivosti. Odzivnost, komunikativnost Shiro Mori-tanijevega filma navsezadnje niti ni presenetljiva. Dela, ki pripovedujejo o neznani preteklosti ali o neznani prihodnosti, so toliko bolj sugestivna kolikor bolj nas čustveno, sploh eksistenčno prizadenejo. In propad cele dežele, pa še ob misli, da je lahko kateražekoli, nas nekako prisili razmišljati vsaj o ekologiji. In tudi: film ni prav nič japonski, narejen je prav za evropske in ameriške okuse, blizu našemu »razumevanju« sveta, v tehniki in izrazoslovju, ki smo ju vajeni in nam je zaradi utečenosti tudi vSeč. Je pa spretno in solidno predstavljen, pozornost pa zaslužijo prve sekvence pred in po »filmski glavi«, ki so simbolična in čustvena priprava na kata strofo in njene posledice. Prikazovanja destrukcij so filmarjem poslastica:-kriki ljudi v ognju, pod vodo ali lavo itd. Skratka, grozljivost. Grozljivost pa je Se toliko bolj grozljiva, ker vemo, da v prvi vrsti služi zaslužku in (grozljivo) zabavi. J. Pofitrak Cerklje KRVAVEC 11. januarja amer. barv. KARAVANA ob 16. uri 10. januarja amer. barv. zgod. OENTIN DURWARobl8.in20.uri 11. januarja amer. barv. vestrn VRAZNI VRT ob 16., 18. in 20. uri 12. januarja amer. barv. TA ČUDOVITA BITJA ob 20. uri Dovje Mojstrana 10. januarja amer. barv. TEXAS EXPRES 11. januarja amer. barv. SUPER POLICAJA Kranjska gora 10. januarja amer. barv. SUPER POLICAJA vestem CRNA škofja Loka SORA Radovljica 10. januarja jug. barv. MUKE PO MATEJU ob 18. uri, amer. barv. TA ČUDOVITA BITJA ob 20. uri 11. januarja amer. barv. TA ČUDOVITA BITJA ob 16. uri, amer. barv. zgod. QENTIN DURVVAR ob 18. in 20. uri 12. januarja amer. barv. zgod. QENTIN DURVVAR ob 20. uri Pogled iz okolice baze proti Lhotseju Bled 9. januarja amer. BITJA ob 20. uri barv. TA ČUDOVITA 9. januarja jug. barv. vojni ČUDOVITI PRAH ob 20. uri 10. januarja amer. barv. drama PRISLUŠKOVANJE ob 18. in 20. uri 11. januarja amer. barv. drama PRISLUŠKOVANJ K ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 9. januarja amer. barv. drama PRISLUŠKOVANJE ob 20. uri 10. januarja amer. barv. drama KOCKAR ob 20. uri 11. januarja jug. barv. vojni ČUDOVITI PRAH ob 17. in 20. uri 12. stran — Glas družinski pomenki Petek, 9. januarja 191 Fižol s kranjsko klobaso Potrebujemo: pol kg fižola, sol, lovorjev list, timijan, 15 dkg prehojene slanine, 2 debeli čebuli, 3 stroke česna, 10 dkg paradižnikove mezge, drobno zeleno, malo kumine, žličko sladke paprike in tri kranjske klobase. Fižol namočimo že zvečer in ga naslednji dan skuhamo; hitreje pa gre, če odpremo konzervo že kuhanega fižola. Fižolu dodamo lovorov list in vejico timijana. Na slanini prepražimo sesekljano čebulo s česnom, dodamo drobno zrezano zeleno, strto kumino, paradižnikovo mezgo in papriko. Vse skupaj primešamo fižolu in kuhamo tako dolgo, da se jed nekoliko zgosti. Nazadnje solimo, popramo in dodamo zrezane klobase. Jed ponudimo z zeljem v solati. Prehlad v hiši Občutek mraza, suho in pekoče grlo, ščegetanje v nosu in že ga imamo — nahod. Počutimo se kot da bi imeli vročino, pa je nimamo. Kmalu nam začne teči iz nosu, kaš-ljamo in se slabo počutimo. K prehladu se rade prilepijo še komplikacije kot so vnetje sinusov, vnetje srednjega ušesa, bronhijev in pljuč. Te dodatne težave pridejo tem raje, če je organizem izčrpan, utrujen, slabo hranjen ali nepravilno hranjen. Če imamo v hiši kurjavo na trdo gorivo, smo lahko srečnejši od drugih, ki imajo na primer centralno ogrevanje: v našem prostoru bo namreč še vedno dovolj vlažen zrak, ki ne izsušuje nosne sluznice in dihalnih poti. Izsušena sluznica pa je bolj dovzetna za razne viruse. Prav tako pomembno je pozimi prezračevanje prostorov. Posebno ponoči, ko v zraku ni toliko saj, naj bodo «/ tna v spalnici malo priprta, da se Zrak lahko menjava. Zjutraj pa vodno najprej prezračimo, preden iičnemo znova ogrevati. S t'»m tudi razredčimo število klic v zj aku. Skoraj neprekinjeno bivanje v toplih kurjenih prostorih je skoraj idelano za prehlad. Telo se niti ne more krepiti ob prilagajanju na različne temperature, zato ob prvem hladu nepripravljeno reagira s prehladom. Sprehodi po svežem zimskem zraku niso še nikomur škodovali. Če le morete, pojdite dlje iz mesta, ki se pozimi spreminja v eno samo veliko kurišče polno saj in dima. Tako za odrasle kot za otroke je pomembno, da se tudi pozimi ukvarjajo z nekim športom, če je le mogoče zunaj in ne v zaprtem prostoru. Odpornost organizma pred prehladom pa pozimi krepimo tudi s pravilno in uravnovešeno prehrano, v kateri ne pozabljamo tako na proteine, maščobe, ogljikove hidrate kot na mineralne snovi in vitamine. C vitamin, ki pomaga organizmu pred prehladom, najdemo v južnem sadju, v šipkovem čaju, krompirju, kislem zelju, dnevno potrebo po tem vitaminu pa lahko v zimskem času dopolnjujemo tudi s tabletami. Iz ostankov volne, ki pa se morajo barvno skladati, je kaj lahko splesti takle moderen pulover za šolo in službo. Patent v pasu, zapestjih in ramenski del je iz temnejše enobarvne volne. Se vašemu možu že nevarno napenja srajca na trebuhu? Seveda preveč je in se premalo giblje: predlagajte mu nekaj učinkovitih vaj, dve sta na sliki, obe pa sta sijajni za krepitev trebušnih mišic. Na prvi se leže na hrbet in dviguje počasi do sedenja, na drugi sliki pa je vaja v leže na trebuhu, ko se je treba dvigovati z rokami in nogami. V iztegnjenih rokah se drži brisača. marta odgovarja Vera iz Kranja — Iz jerseva, katerega vzorec prilagam v pismu, bi rada imela komplet krila in jopice s 3/4 rokavi. Prosim, svetujte mi model. Stara sem 27 let, visoka 164 cm, teht-am pa 60 kg. Marta — Jopica se zapenja enoredno, ima ovratnik in sedlo, pod katerim je nagubana. Rokavi so vstavljeni polraglan in so nekoliko širši z 10 cm visokim zavihkom. Jopica je daljša, da sega čez boke, lahko jo zavezujete tudi s pasom. Ozko krilo z všitki ima zadrgo ob strani ter pokriva kolena. Ste vedeli 1 — Limona , pomiri razdražen želodec. Čeprav se sliši čudno, pa vendarle se kislina, ki jo vsebuje limona in ji daje oster okus, spremeni med prebavo v antikislino. Ta neutralizira povečano želodčno kislino. — Datelji zavirajo staranje. To sadje vsebuje največ magnezija, kar 64 mg na 100 g. Magnezij, ki ga je v našem organizmu veliko, dokler smo mladi, počasi izginja s staranjem. Nekateri gerontologi menijo, da bi bili starejši ljudje zmožni prestajati večje napore, če bi uživali večje količine z magnezijem bogatih dateljev. To sadje zmanjšuje namreč togost mišic in menda v posameznih primerih vrača lasem njihovo naravno barvo. — Grenivka za nikdar lačne. Sok grenivke spodbuja k delovanju želodčne sokove, zato je sok grenivke primeren za otroke, ki nikoli ne občutijo lakote in tako delajo svojim materam sive lase. Sok damo otroku nesladkan malo pred obedom. — Ananas pomaga prebavljati. Čudovito dišeč sadež vsebuje naravni ferment bromelin, ki pomaga prebavljati proteine in tako pomaga našim naravnim prebavnim sokovom. Kadar občutimo težo v želodcu, pomeni, da nimamo več svojih lastnih sokov, ki bi hrano prebavljali, zato takrat po-užijmo nekaj rezin ananasa, vendar pa ne kuhanega v kompotu. Fermentu bromelinu pripisujejo tudi lastnost, da absorbira odvečne maščobe v organizmu in je zato uživanje ananasa dobrodošlo, kadar želimo hujšati. i Oči (2) Z očmi včasih prav mačehovsko r«j namo. Beremo pri slabi svetlobi, I močnem soncu, na snegu jih ne zaščit mo z očali, dolge ure nepremično gledi mo v televizijo, vztrajamo v zakajen« in neprezračenem prostoru itd. in t potem čudimo, da imamo oči in vel rdeče, da se nam vnemajo, otekajo I kako drugače »protestirajo« proti grd« mu ravnanju. Pri napornem delu, kjer moramo pf več napenjati oči, si od časa do ča» privoščimo minuto ali dve odmora, zapremo, komolce naslonimo na mi in s prsti rahlo gladimo veke od zu navznoter, končamo pa tako, da pr močneje pritisnemo na sence. Po pornem delu ne glejmo doma še tel zije in ne berimo v postelji. Kamili obkladki na očeh nam bodo bolje d Kadar pa po napornem dnevu ki. temu hočemo, da se nam bodo oči bi ščale, si pomagajmo s kozmetični kapljicami za oči: pri utrujenih oč nastopi po uporabi takih kapljic o tek spočitosti in ugodja. Poznamo, pa še nekaj drugih pri; močkov za utrujene oči. Poskrbimo, se bodo mišice, na katere je vezano o; bolje prekrvavile, pa bo naš po prav kmalu izgubil videz utrujen« Poglejmo dve taki vaji: pri prvi gl mo naravnost naprej, nato zapremo in z njimi opišemo z leve proti dc velik krog. To napravimo trikrat, n se malo odpočijemo in vajo ponovim nasprotno amer. Druga vaja pa je ta le: z očmi strmimo v konico nosu, kler se nekoliko ne utrudimo, n usmerimo pogled obeh očes na nd koren, to je na mesto med obrvmi nekaj časa tako vztrajajmo. Vajo novimo dvakrat. s šolskih klopi mm HHHHHHBHBMHBHHHHbhHHHHHH Hodil po zemlji sem naši,.. »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti!« je zapisal Oton Zupančič in te njegove zapisane besede zvenijo od srca. Okusil je marsikatere srečne trenutke življenja, pa tudi nobena bol mu ni bila pri-zanesena. Srečeval se je s težavami, katere je moral prebresti, če je hotel živeti. Nikoli ni zatajil svoje domovine, pa čeprav je marsikdaj zrl smrti v oči in prav rad bi skril svojo bolečino v biser, kot to lahko naredi školjka, vsa majhna in nebogljena sredi morja. Marsikdo je doživljal podobne stvari, kot na primer moj stric Matija iz Savinjske doline. Med vojno je bil izgnan na prisilno delo v Nemčijo, kjer je pretrpel hujše muke, kot jih more pretrpeti mati, ki so ji vzeli edinega otroka. Po končani vojni se je vrnil domov, toda doma ni več imel, ker so mu ga požgaliokupatorji.Doma res ni imel, toda 'ostala mu je domovina, kateri je pripomogel k svobodi, in pa zemlja, na kateri se je moral spoprijeti z novimi težavami. Delal je od jutra do večera^ da je znoj curkoma lil po njem in da so mu rasli novi in novi žulji, ki so bili potem dobro poplačani. Sezidal si je lepo hišo, v kateri je z družino preživljal svojo starost. Vsaka njegova brazda, bodisi na licu ali čelu, je bila začrtana za seme bodočnosti. Da bodo njegovi otroci imeli lepšo prihodnost, je prebrodil vse tegobe z rekom v srcu: »Pomni! To delaš za domovino in svoje otroke!« Vsaka njegova najmanjša guba je imela svojo težko preteklost in njegove izmučene oči so še vedno občudovale lepote naše zemlje. Mnogokrat je stal pred hišo in se zazrl v valove žita, ki bi jih najraje povezal skupaj ter objel z obema rokama, saj je bil vsak klas prepojen z njegovim znojem. Tega seveda ni mogel storiti, zato si je v vrečko nabral nekaj poljske zemlje ter si utrgal žitni klas. Vrečko si je obesil okoli vratu, klas pa si je pritisnil k svojemu izmučenemu obrazu in vzkliknil: »Oh, ti preljuba zemlja, mnogo si mi darovala, toda prav vsak tvoj sadež sem krvavo poplačal! Po mnogih krajih naše zemlje sem že hodil, povsod sem bil deležen vse gostoljubnosti, toda vedno znova sem se odzival klicu domovine in se vrnil nazaj k moji zemlji. Preveč si lepa, da bi te rnogel zatajiti!« Debela solza mu je spolzela po izmučenem obrazu in ves prevzet od čudne radosti, se je zazrl v nebo. Zagledal je lastovice, ki so že dolga leta gnezdile na njegovi hiši, pa so se vedno znova vračale v rojstno vas. Stegnil je roke, kakor bi jih hotel zadržati, da bi vse leto ostale v domovini, toda le globok vzdih se mu je izvil iz prsi. Ko je ležal na smrtni postelji, si je razgalil prsi in si iz vrečice vsul prst na svoje telo. Objel je svoje otroke, ki so že sanjali, kako bodo potovali po svetu in zašepetal svoje zadnje besede: »O domovina, kakor pokličeš lastovice v svoj rodni kraj, tako pokliči tudi moje otroke, da mi jih ne vzame tujina!« Besede so mu zamrle na ustnicah in še v zadnjih trenutkih svojega življenja je učil otroke ljubiti domovino in nje prelesti. Andreja Potokar, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Naš mucek Mi imamo mucka, mucka majhnega, ko iz šole pridem, z repom pomahlja. Črne, bele barve se pri njem vrste, kremplje ima ostre kakor iglice. Na radiatorju navadno spi in črn rep mu dol visi. Večkrat nam nagaja, čeprav nas rad ima, a od hiše ga ne damo, ker ga radi vsi imamo. Mojca Repič, 6. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Partizan Od kod to veselje? Partizan gre skozi vas, ves ponosen mu obraz, saj gre v borbo za svobodo, za svobodno rodno vas. Na triglavki nosi zvezdo, rdečo zvezdo kot je kri, ves ponosen v boje stopa, ker želi svobodne dni. i Milena Marjanac, 5. a r. osn. šol s- Simona Jenka, Kranj Trušč mestnega jedra se izgublja za mojim hrbtom, pred očmi pa mi vstaja svetlejša podoba severovzhodne mestne četrti. Ze se namenim, da bi prečkala cesto, ko me v hipu zaposli pogled na invalidski voziček, ki je prav takrat kot blisk šinil prek cestišča na mojo stran ceste. Kot bi trenil, se zbudim iz otožne uspavanosti in se za-zrem v živahno vrtenje koles vozička. Le za trenutek ujamem nekaj spretnih, krepkih in hitrih gibov dveh tankih rok vzdolž kolesnega oboda. »Kakšna volja je v teh dveh šibkih rokah!« sem pomislila. Znebila sem se mračnosti, ki se je malo prej nabrala od tistih tavajočih senc v mestu. V dno duše me je postalo sram. Vidim veliko rdečo liso, ki se mi vedno bolj približuje. Vidim pramen dolgih plavih las, ki trepetajo v zraku in predme zašije nasmejan, nenavadno topel in veder dekliški obraz. Se zdaj vidim pred sabo mladostno žareče oči tega dvajsetletnega dekleta. Nobene otožnosti ni v njih, nobene mračnosti. Kot lahen in božajoč vetrič, ki odnaša prah in smeti z onesnaženih ulic, je vzvalovila mimo mene v rdeči vetrovki na invalidskem vozičku. Prav lahno je zapihljala mimo mene in že se je skrila za nasadi žive meje, s smehom na licih, z neigranim veseljem v svojih jasnih in čistih očeh in z neomajno voljo do življenja je pohitela v svetel in jasen dan. Začutila sem tiho hvaležnost neznanemu dekletu. Pomagala mi bo preživeti ta in še marsikateri turoben dan. Učila me je ljubiti življenje. Od kod pravzaprav ti ljudje, ki so za vedno priklenjeni na posteljo, črpajo to ljubezen in voljo do življenja, ki jo zdrav človek v današnjem svetu tako hitro izgubi v vrtincu dni, ki so včasih videti tako črni? »Da, od kod pogum in volja.« Vesna Klemenčič, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič, novinarski krožek Kdo je to napisal? Novoletno uganko ste tovo hitro uganili, ker pančičeve pesmi mladi b ci radi prebirajo. Odgfl se je glasil - Oton Zup čič: Veseli koledniki. ' vilno rešitev je po*j Zelena pošast BOLNICA FRAN J A — Jasna Loparnik, 12 let, 6. c r. osnovne šole Simona Jenka v Kranju V sobo že prodirajo prvi žarki sonca. Ptice in druge živali so se že zbudile. Samo v moji postelji se ni še nič zganilo. Zraven glave mi tik-taka zelena budilka. Kazalci se ji bližajo, najskrajnejši južni točki — šesti uri. Treba bo vstati, da bom ponovila snov za tiho vajo. Ker sem se bala, da me bo topla postelja premamila, sem navila uro. To bi se res zgodilo, če cin-cin-cin . . . Oči imam takoj odprte, ušesa pa še prej. »Ura,« se ustrašim, »vstati bo treba.« Glavo skrijem pod odejo, s prsti pritiskam na ušesa in mižim. »Glas te ure je neznosen. Še kralja Matjaža bi zbudil iz neprekinjenega spanca, kaj šele mene. Kam naj se skrijem pred to ropotajočo pošastjo? Glavo zako-pljem pod vzglavnik, toda nič ne pomaga. Ura s svojim prodornim glasom privrta tudi sem. Ne zna in ne zna utuhniti. Vse drugo je delavcem ob dveh poslušati sireno kot pa meni sedajle uro.« »Končno,« zavzdihnem, ko se ura na-vpije *Saj bi človek lahko še oglušel.« Glavo pomolim izpod vzglavnika in vržem pogled na zeleno pošast. Njena barva se mi gabi kot zelena mrena na mlakužni vodi. Pa kako ne, saj me je prav ta zelena pošast zbudila iz lepih sanj. Rada bi zaspala nazaj. Tedaj se v sosedni sobi oglasi Martin: »Ja, kako si pa navila uro, da je še mene zbudila?« Tedaj sem se spomnila, da sem pustila odprta vrata v mojo sobo, on jih pa tudi ni zaprl. Toda, ker se mi ne ljubi pojasnjevati teh stvari, mu enostavno odvrnem: »Mislim, da z roko.« »Kako si nesramna!« je nejevoljen godrnjal. Pohitela sem v hišo, nič več nejevoljna zaradi ure, ker sem se lahko prijetno pogovarjala z Martinom, ki je po mojem odhodu zaspal. »Oh, ko bi lahko tudi jaz!« Silva Tolar, 7. a r. osn. šole Železniki Tanja Božič iz Zabnice, ' na 55. Dobila bo ko. Dražgoška bitka, ki jo, klanja TRGOVSKO I JETJE MURKA iz Lesc slali jo bomo v prihod' dneh. Tokrat pa zastavljamo vo uganko, ki bo spomin na težke dni slovensk partizanstva. Napišite, je pesem napisal in n*>! pesmi. Rešitve pošljite torka, 20. januarja, na slov: ČP Glas, 64000 Kr Moše Pij ud ej a 1. Čez Mrzli laz sem k nam je V zahajal mlad kurir. Solze v očeh, krog ust nusme je imel, ko tja zu dver ves pluh je sel in tum sedel, dokler pa' večer. A glej, nekoč, ko ga že noč podila je od deklet iz varnih host čez strašni m" zastražen in preklet, nam je dejal: »Rad bi ostal. Nocoj imam šestnajst let.« Podal roko je vsem tuko, kot bi jo zadnjikrat, in se v oči zazrl nji, ki jo imel je rad, skrivaj seve, in /.urad nje je hodil vusovat. Tedaj smeje dekle mu de: »Ostani in kramljaj! Poznam tvoj pot po grapi spo* Kar meni pošto daj.« In šla je preč, a nikdar več je ni bilo nazaj. Od tistih dni kurir več ni /.uhajal k nam nu vas. Zavil čez hrib je mimo lip in zrl preko jas je sum dol k num, ves pluh in -in zginil tju zu luz. lin krat sumo je še bilo, da seje vrnil k nam. Bila jo noč, vihurnu noč, on pa je ležul tum sred izbe bled, ko nikdur pred ves lep, ves nem, ves sam. Rešitev nagradne križanke z dne 26. decembra: 1. oratar, 7. drevak, 13. velikaš, 1$. volumen, 17. Ob, 18. momusi, 20. agora, 21. jeni, 23. Onega, 25. Aral, 26. lajavka, 28. da, 30. ale, 31. pavšal, 32. Molat, 34. škant, 36. Saturn, 39. KUD, 40. os, 42. kvartet, 44. okan, 46. Briti, 48. ožar, 50. palec, 52. enolog, 54. Po, 55. avenija, 57. Rusofil, 59. acisal, 60. manira Izžrebani reševalci: prejeli smo 100 rešitev. Izžrebani so bili. 1. nagrado (50 din) dobi Janja Slapar, 64000 Kranj, Koroška 14; 2. nagrado (40 din)Melhior Dacar, 64260 Bled, Poljska pot 6; 3. nagrado (30 din) Anuška Soklic, 64000 Kranj, Sorlijeva 8. Nagrade bomo poslali po pošti. m Miniatura Izkušnje dokazujejo, da v otvoritvi niso vse poteze enakovredne, nekatere so lahko celo usodne in vodijo v hiter zlom. Zato je ena od osnovnih nalog šahista, da se čim-bolje seznani z možnostmi in nevarnostmi, ki jih nudi otvoritev, katero rad igra. Nekateri imajo še posebno veselje s tem, da pripravljajo svojim nasprotnikom otvoritvene zanke. Če nasprotnik pade v nastavljeno past, je v močno podrejenem položaju; iskati mora rešilno pot, ki je včasih niti ni več mogoče najti. Poučna je partija, ki sta jo igrala Lukomski - Podebin (Moskva 1929). ŠAHOVSKI PROBLEM Rešitev problema J. Buchw alda, ki smo ga objavili 14. novembra 1975, se glasi: 1. Dal-gl! Kc5 x b6 ali Kc5-d4 (Sh x ffl, Tg7 x gl, Tb3 - e3) 2. Sf2-g4 mat (SC-dS mat, Sf8-d7 mat, SIX -e6 mat) Tri nagrade po 50 din bodo prejeli: Stane Polak, Škofja Loka, Mestni trg 22, Janez Jeraj, Kranj, Mavčiče 59, Benjamin Perko, Tržič, Virje64. Tokrat objavljamo nekoliko zahtevnejši problem, katerega avtor je I>. Szwedowski (L'Echiquier de France 1958). Vodoravno: 1. slik, zveza, dotik, M. milejša ka/t-n, opomnja, M. glasnik, zagovornik ali o/llulljevalec kakega nauka ali ideje, }5. naročje, 17. zlitina za lotanje, za spajanje kovinskih delov. 1H. dorasel mlad moški, ki še ni poročen, 20. kratica za Vojna uprava, 21. otok otočja Tuamotu v Polineziji v Tihem oceanu, 23. častitljiv starec, očanec, 21. •Janko Kersnik, 25. mongolski poglavar, oblastnik kanala, 26. dokaz, 29. floretu podoben kratek meč, 31. vrag, hudič, 32. kratica humane organizacije, 34. prislov tudi tako, že tako, brez tega, 35. iznajditelj parnega stroja, po katerem ima električna merska enota za moč svoje ime, 37. kratica za Zveza komunistov, 38. velik glsbeni instrument s pojočimi registri na pi.ščali, 40. ime egiptovskega politika el Sadata, 42. predstavništvo države v tujini, poslaništvo, 45. ime francoskega skladatelja Delibesa, 46. pripovedna pestiitev, epos. 48. nekdanja egiptovska časopisna agencija, Middle Kast News, 49. največja luka na severnem Jadranu, 51. Kdo Mohorko, 52. znak, 55. luka v Izraelu, Akon, 56. ameriški filmski igralec in pevec, Krank, 58. prebivalec grške pokrajine Tesalije, (JO. vrsta japonske samoobrambe, 61. soli ali estri ocetne kisline. Navpično: 1. slovenski celovečerni film, tudi strupena rastlina iz družine kačnikov-cev, 2. veriga za merjenje drevesne debeline, 3. služba notarja, 4. avtomobilska oznaka • za Trst, 5. kratica za fizikalno atmosfero, 6. malivo za os pri kolesu, 7. vrsta mesnega izdelka v obliki debele klobase, 8. onega, 9. ulj, zaboj ali koš za družino čebel, 10. afriška antilopa sabljarka, II. sila, jakost, 12. Ivan Cargo, 13. običaj, šega, 16. heroj, 19. del tedna, 22. žensko ime, junakinja »Viso-ške kronike«, 25. škofovska stolna cerkev, 27. pritok Jeniseja v ZSSR, 28. trobilo, danes z ventili, 30. deželni oblastnik v Judeji, ki je sodeloval pri obsodbi Jezusa, Poncij, 33. slovenski pisatelj s Prekmurja, Miško, 35. polotok in z Anglijo združena nekdanja kneževina v jugozahodnem delu Velike Britanije, 36. slabokrvne?., kdor je anemičen, 39. kratica za Gorsko stražo, 41. stalni, redni dohodki od kapitala, zemljišča ipd., 43. francoska kratica za Madame, gospa, 44. kdor goji askezo, spokornik, 47. odlomek, del skladbe, 50. pasje ime, 52. kratica za ' ; Združeno arabsko republiko, 53. ime ameriške filmske igralke VVest, 54. kratica za vzhod-jugovzhod, Kast-South-Kast, 57. * znak za kemično prvino natrij, 59. arabski 1 žrebec. Rešitve pošljite do torka, 13. januarja, na naslov: Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din. (Pomenki o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Šutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskern vrhu) j & . > #m A i ■ % i ■ ■J s ■ & o • wT Ob i m w ■ # i 1 iOl I te er i b Igo >o«j e, > kri P1 »c odi m« nift tisk e, n»» ite n« Kr e v irte ■1, 1. d2-d4 Sg8-flB 2. c2 - c4 e7 -efl 3. Sbl -c3 b7 -b6 4. e2-e4 L»-b4? V tretji potezi bi bilo to v redu, po odigrani potezi b7 - b6 pa je oslabljeno c6-polje. Igrana poteza je napačna, napačen pa je tudi načrt črnega. 5. e4 -e5 SfB -e4? Črni je skočil v zanko. Nujen je bil umik skakača. Sedaj se stvari odvijajo prisiljeno. 6. Ddl -g4! Se4 x c3 7. b2 x c3 Lb4 x c3 + 8. Kel-dl! Ke8-ffi Se najodpornejše. Na 0-0 bi sledilo 9. Lcl-h6 g7-g6 10. Tal-cl in beli osvoji kvaliteto. V kritični varianti 8. ... Lc3xal 9. Dg4xg7 Th8-» 10. Lcl-f5! f7-ft> H. Lg5xflS Tf8-f7 12. Dg7-g5 Tf7 x ro 13. e5 x fB bi črni hitro položil orožje. 9. Tal - bi Sb8-c6 Crni se ne zaveda nevarnosti, ki mu preti. Ne glede na razplet v partiji, je beli ze v odločilni pozicijski prednosti. 10. Lcl -a3+ KOI — gH Ne gre d7-d6, zaradi Dg4-f3! z osvojitvijo figure; kvarne posledice poteze 3. ...b7-b6. H. Tbl-b3 Lc3xd4 Glej pozicijo na sliki! 12. Dg4xg7 + !! Kg8xg7 13. Tb3-g3+ Kg7-h6 14. La3 -cl + Kh6-h5 15. Ln -e2 + Kh5-h4 16. Tg3 - h3 mat. Podobno bi se končalo tudi, če bi črni »gral 11. ...h7-h5 12. Dg4 - g3 Lc3xd4 13. Dg3 x g7 + ! z matiranjem v nekaj potezah. Šahovska romantika v 20. stoletju! dr. S. Bavdek Beli igra in matira v drugi potezi. Imejte usmiljenje s človekom, ki nima drugega v žepu kot revolver! izbrali smo za vas Če ste si v stanovanju omislili stilno pohištvo in pravkur izbirate zavese za ta prostor, poglejte v TEKSTILINDUSOV informativno prodajni center v hotelu CREINA, kjer boste našli celo vrsto izredno kvalitetnih tovrstnih blag, lepih klasičnih vzorcev. Širina 1,24 in 1,40 m. Cena: 46,17 do 53,58 din (1. zapis) S Simonom Jenkom je Sorsko polje stopilo v slovensko pesniško besedno umetnost. Vse od takrat, ko je nežni Šmonca zapel Pozdravljeno bodi, Sorsko polje ... pa do današnjih dni je to ravno polje med Kranjem in Škofjo Loko pravi poetični pojem. Tudi v podobi — poglej fotografijo Janeza Marenčiča v Snovanjih z dne 18. novembra 1975 — je našlo to ravno, plodno polje svoj lep zrcalni obraz: kot žlahtna preproga vseh toplih barv s samotno cerkvijo svete Uršule sredi ozar. . . Bila sva si nekoč znanca — nekoč, res že davno, leta 1930 in 1931 smo fantje večkrat prepešačili in prepeli pot od Kranja do Škofje Loke pa še isto noč, proti jutru seve, nazaj v Kranj. Bila so to seveda leta vasovanj in mladosti... A zdaj, na jesen svojega življenja, se sprašujem (s Simonom Jenkom!): Al' sem ti še znanec, Sorsko polje? Ker dolgo se nisva videla že. I jaz sem premenil misli, obraz, kar naju ločila kraj sta in čas. To vse sem moral povedati — za uvodni akord pisanja o Žabnici in njenih vaseh. Ki pa niso vse na ravnem, saj so Cepule, Lavtarski vrh in prelepa Planica s svojim romantičnim svetim Gabrijelom visoko nad ravnino — kar 384 m više od Žabni-ce! Tudi starosvetni Crngrob bodo zajeli ti zapisi — čeprav bom to pot izjemoma segel čez območje kranjske občine. A je le premikavno pisati o Crngrobu, da bi se mu ognil. Sicer pa so ti moji krajepisi le kramljanje o lepih gorenjskih krajih, njihovi preteklosti in sedanjosti. In o velmožeh, ki so jih tod rodile kmečke hiše. To vselej poudarjam, da se ognem škodoželjnemu brskanju po mojih zapisih od ljudi, ki so sicer šolani, a od sebe, jalovci kot so, ne dajo nobene fige. So to resda učitelji slovenščine in zgodovine v raznih šolah — slavisti ali zgodovinarji pa so bolj malo. Biti slavist, zgodovinar, se pravi, biti tudi javni delavec, torej (po Gregorčiču): Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! To sem zapisal zato, da se že koj od začetka otresem govnobrbcev, ki se uživaško love za vejicami in še ti skarske napake pripisujejo piscu teh zapisov. In že mi zazveni še Goliev »Marche funebre« (žalna koračnica), ki konča: Hvala, zlatolaske, rodoljubne dame, hvala spremstvo, pesnika časteče, hvala, bratje, v delavnik vkovam, ki ste zadržani, v borbi vam želim obilo sreče. Vam pa, farizejem in falotom, ki v pokvarjenosti in napuhu ste po časti stregli mi in kruhu, Bog odpusti grehe z gladkim potom. Tram tam tam. Tram tam tam. Bum! Takle lesen, mali ali veliki, mlinček za poper bo prijetno poživil vašo kuhinjo. V rdeči, zeleni, rjavi in naravni barvi se dobe v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: 65,60 in 78,10 din Bluz nimamo nikoli preveč. Posebno so zdaj priljubljene kariraste. Zarjina TEKSTILKA na Jesenicah (na tržnici) jih ima lepo izbiro; v vseh barvah se dobe in v velikostih od 36 do 50. Cena: 108,60 do 265,75 din [n šele sedaj mi poveste, da ne znate I TJm brati! kaM* Vse tako kaže, da bo tokrat zima tudi za smučarje in še vedno je čas, da se oble-čete za ta lepi šport na snegu. Na Kok-rinem športnem oddelku v GLOBUSU imajo še vedno bogato izbiro smučarskih kompletov. Tokrat vam predstavljamo moškega. Dobi se v velikostih od 44 do 52. Cena: bunda 940 din hlače 860 din POGLED V MOJO DELAVNICO Res, kar hitro je minilo trideset let moje publicistike, pretežno v našem gorenjskem Glasu. Čas je, da izpovem, da moji zapisi ne žele biti kako zgodovinsko ali slo-venistično branje, pač pa so le poljudni opisi krajev in ljudi, preteklosti in sedanjosti. Nočem le prepisovati iz knjig drugih virov. Vedno sam stopim v kraj, o katerem pišem. Sedem tudi v gostilne in se pogovorim z možmi. Povprašujem, si zapisujem, primerjam, oblikujem. No, prav o Žabnici in njenih vaseh mi ne bo težko pisati. Poznam kraje, rad imam te ljudi. Saj skoro vse žab-niško področje pokriva naša »jaga«, lovski družini J oš t in Sorsko polje sta tu doma. Seveda moram brž povedati, da se oprem, ko moram kaj o zgodovini napisati, na Valvasorja, Pokorna, Blaznika in Žontarja. Rad snamem klobuk pred učenostjo teh mož, ki so veliko vedeli in mnogo pisali. Konec koncev pa so ti zapisi zgolj kramljanja, ne študije ali kaki dognani eseji. Torej ni treba vedno, kadar se spotaknem, zavpiti — križaj ga! Tako: vse te današnje hude besede, ki sem jih enkrat le moral povedati, sodijo mojim zoprnikom. Dragi moji zvesti bralci pa naj jih preslišijo. SORSKO POLJE Nenavadna podoba —nikjer na Slovenskem ji ni enake — ravnih polj v pasovih, daleč od domačij, a vendar na doseg oči. Natanko razdeljene podolžne parcele, k vsaki vodi kolovoz. Resda plitva, a vendar dobra zemlja. Spodnja plast sam prod, pod njim pa voda, podzemsko jezero, ki ga poje gorenjski snežniki. Tu so vode — Žabnica, Suha in Gabrovica — ki se /gube, poniknejo v prodnato zemljo. In potem spet privro na dan, ko se zlijejo v Soro. Geolog bi razložil: dokler teče potok po ilovnati zemlji, se drži površja; ko pa doseže prodnata tla, brž ponikne. In pri Godešiču privre na dan in tako se tam žabniške vode združijo s Soro. Ki je prav taka dvojčica kot Sava: le-ta se združi iz Save Bohinjke in Save Dolinke v našo najbolj slovansko reko Savo, Sora pa se rodi iz voda, ki tečejo po Poljanski in Selški dolini — obe Sori se pa pri Škofji Loki združita v reko, ki pred Medvodami steče v še Vedno čisto gorenjsko Savo. Sorsko pole. . . »Kak to gordo zvuči!« bi rekel Rus, »O, kako ponosno to zveni,« bo rekel Slovenec Ena sama pesem kmetovanju, kruhu, ki ga daje zemlja, lepoti, ki se sveti v soncu, barvam, ki jih zlate jeseni. In ffi lepoto si laste naše vasi ob robu ravnine: Žabnica in vsa tri Bitnja. Stare vasi, ki so jih nekoč — že čez 1000 let je preteklo — zasnovali bavarski kmetje, tod naseljeni po brižinskih (freisinških) škofih. Krompir zanimiv za tihotapce Tudi krompir se je znašel med blagom, kije zanimivo za tihotapce. To je povzročila letošnja slaba letina, ki je nismo občutili samo pri nas, temveč povsod po svetu. Na Nizozemskem je bil letošnji pridelek za 12 odstotkov manjši, v Belgiji in na Danskem kar za tretjino, v Veliki Britaniji za 16 odstotkov. Poljska in Sovjetska zveza sta prenehali pošiljati to poljščino na zahodni trg, čeprav sta doslej veljali za največji izvoznici. Sovjetska zveza se je na trgu celo pojavila kot kupec. Nič čudnega torej, če se hočejo na račun velikega povpraševanja po krompirju nekateri okoristiti. Na zahodnoevropskih mejah cariniki že . ugotavljajo primere, ko je v tovornjakih in vagonih namesto blaga, kije zapisano v deklaraciji, krompir. Našli rokopise filozofa Hegla V mestni knjižnici v zahodnem Berlinu so našli sveženj rokopisov nemškega filozofa Friedericha Hegla. Rokopise so izgubili že leto 1889, 58 let po smrti slavnega filozofa. Najdeni Heglovi rokopisi vsebujejo odlomke iz njegovih predavanj, ki jih je imel v Jeni leta 1801 in v Nurenbergu od 1808. do 1811. leta. Pred stavniki knjižnice so izjavili, da so bili Heglovi rokopisi pomotoma uvrščeni med dela nemškega filozofa Moritza Haupta. Pretiravanje škoduje Pretirano gledanje televizije povzroča napadalnost, ljudje postajajo nedružabni, končna posledica pa je zmanjšanje možganskih funkcij. To je podatek iz študije trinajstih avstralskih znanstvenikov, raziskave pa so opravili doma, v Ameriki in v Evropi. Varstvo okolja kot predmet V Beogradu je pred časom zasedala konferenca, ki jc predlagala naj pride varstvo okolja v učne programe šol m tudi r />rograme vseh drugih vrst izobraževanja. Sedaj podobno predlaga tudi UNESCO. Direktor njegovega oddelka za varstvo okolja opozarja, da mora biti daties že vsem jasno, da je treba spoznanja o človekovem okolju vključiti v vse oblike izobraževanja. Omejitev prometa Dolgoletna želja Beograjčanov se je uresničila. Z novim letom je začel veljati odlok o prepovedi prometa v središču mesta. Sekaj ulic so rezervirali samo za pešce. radio 10 4.30 S.K) 9.05 9.35 sobota 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.15 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 D< to jutro Glasbena matineja Pionirski tednik Kaj vam glasba pripoveduje Kdaj, kam, kako in DO <"'em Sedem dni na radiu Godala v ritmu Kmetijski nasveti Ob bistrem potoku Priporočajo vam S pesmijo in besedo po Jugoslaviji Glasbeni intermezzo Vrtiljak S knjižnega trga Gremo v kino Pogovor s poslušalci Sobotni glasbeni omnibus Minute z ansamb. Mojmira Šepeta Lahko nor, otroci Radijski radar Za prijet no razvedrilo Oddaja za na.še izseljence S pesmijo in plesom v novi teden program Sobota na valu 202 Vedri ritmi Vodomet melodij Odrasli tako, kako pa mi Glasbeni drobiž od tu in tam Od ena do pet Portret orkestra Duke Pcarson Našpodlistek Zvočni kaleidoskop S popevkami po Jugoslaviji Svet in mi Deset minut z ansamblom Silva Stingla Vročih sto kilovatov Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Iz slovenske zborovske tradicije 19.25 Iz komorno glasbene literature 20.00 Iz oper in glasbenih dram 21.40 Dvignjena zavesa 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 11 9.05 9.55 10.05 11.05 11.30 14.05 17.50 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 23.15 Se pomnit e. tovariši (llasbena medigra Koncert i/ naših krajev Nedeljska ceporl sla Naši poslušalci čest it ajo in pozdravljajo Nedeljsko popoldne Radijska igra — M. Marine: Most Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Skupni program JKT Literarni nokturno V lučeh semaforjev Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Pet pedi 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solist i 10.35 Naši kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.17 Film, opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasb« iz starega gramofona 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.15 Igramo, kar ste izbral), vmes 20.35 Knjižni klub 23.00 Iz slovenske ansambelske literature 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 6.00 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke — J. Krtiss: Lisjak 'Zvitorepec 12 4.30 8.10 9.05 9.20 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 ponedeljek I )obro jutro Glasbena matineja Pisan svet pravljic in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Slovenske ljudske v priredbah Kdaj, kam, kako in po čem Za, vsakogar nekaj Veliki revijski orkestri Kmet i jski nasveti Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni interme/./.o Vrtiljak Interna 46!) Koncert po željah poslušalcev Naši znanstveniki pred mikrofonom Zvočni signali 19.10 Minut« i ansamb. Mihe 1 )o\■žana 19.50 Lahko nor. ot roci 20.00 Ti m opera 22.20 Popevke iz jugoslovanskih st udijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje ja//.a Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in rit mi iz studia 14 13.33 /majhnimi zabavnimi ansamb 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.40 Obisk pri orkest ni in zboru Kai VVarner 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi inst rumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Jazz na II. programu Romeo, Julija in t lina 21.48 Zvočne kaskade 22.20 Orkestrske improv i/ai ije 23.05 Literarni nokulno 23.15 Popevke se vrst ijo program Sprehodi po tuji zborovski literaturi Aaron Copland: Bi I ly The Kid -balet na silit a Literarni večer Maurice Ravel: Coupcrinova gomila Ekonomska polil ika Večer pri slovenskih skladateljih Sezimo V našo diskoteko Iz slovenske poezije torek Tretji 19.05 19.30 19.50 20.35 21.00 21.15 23.00 23.55 13 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih šol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Popevke brez besed 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Po domačo 13.30 Priporočajo vam 14.10 Skladbe za mladino 14.40 Na poti s kitaro 15.45 Vrtiljak 16.45 Narava in človek 17.20 Obiski naših 2solistov 18.05 V torek na svidenje 18.35 Lahke note 19.40 Deset minut z ansamblom Jožeta Kampiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - J. Otčenašek: Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.05 16.40 17.40 18.00 I 18.40 program Torek na valu 202 Solisti in ansambli JRT Lahka glasba na našem valu Bofci nam pripovedujejo Zabav al vas bo 1 )ai ko Domjan Znana imena, /nane melodije Tipke in godala Pet minut humorja Plesni orkester HTV Ljubljana igra za ples Zvočni portret S pevko Marjet ko Falk 'arada orkestrov Popevke, slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 OVVagncrju ob 100-letnici Bavreutha 20.35 Praška pomlad 1975 22.15 V valčkovem ritmu 23.00 Trije orkesterski koncert 1 23.55 I/, slovenske poezije 14 4.30 8.10 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 sreda 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 22.20 23.05 i tobra jutro Glasbena matineja Za mlade radovedneže Za pojmo pesem Samoupravljanje s temelji marksizma Kdaj, kam, kako in po čem Urednikov dnevnik Opoldanski koncert lahke glasbe Kmet ijski nasveti Od vasi do vasi Priporočajo vam Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Loto vrtiljak Naš podlistek Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljuljana Po poteh odločanja Instrumenti v ritmu Minute z ansamb. Mojmira Šepeta Lahko noč, otroci Koncert iz našega studia S festivalov jazza Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.25 14.33 15.40 16.00 16.40 17.40 17.50 18.00 18.40 program Sreda na valu 202 I )anes smo izbrali V rit mu Lat inske Amerike Radijska Kola za srednjo stopnjo Glasbena medigra Ročk jazz Srečanja melodij Popevke tako in drugače Moderni odmevi Svet ovna report aža V ritmu angleškega valčka Progresivna glasba Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Predklaaična zborovska tradicija 19.30 Znanost in družba 19.45 Za ljubitelje st are glasbe 20.35 Ognjemet 21.00 Sodobni literarni port let 21.20 Baldassaie Galuppi-VVolf Ferrari: Podeželski filozof — odlomki iz opere 22.15 Razgledi po sodobni glasbi 23.05 Sprehodi po komorn oglas beni literaturi 23.55 I/, slovenske poezije 15 4.30 8.10 9.05 četrtek 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 Dobro jutro Glasben matineja Radijska šola za višjo stopnjo Slovenska zborovska glasba pretekle in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji IVedst avljamo vam Kmetijski nasvet i S pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost' Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamb. Bojana Adamiča Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Slovenska poezija v pesmih za glas m spremljavo 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Kdvin Fliser naš nocojšnji gost Drugi 9.00 13.00 13.33 14.00 14.20 14.33 15.40 16.00 16.10 16.40 17.40 18.00 18.40 Tretji 19.05 19.10 19.50 20.05 20.35 20.45 22.00 23.25 23.55 16 4.30 8.10 9.05 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 program (''et rt ek na valu 202 Od melodije do melodije Zvoki orkestra Jack VVolfe Samoupravljanje s temelji marksizma Otroci med seboj in med nami Mozaik glasov in inst rumeni ov Kadi jih poslušate (>kno v svet , V sv et 11 operet e Top albumov Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana s pevci jazza Non-stop ples program Vprašanja telesne kulture Večerni concart ino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok Mednarodna radijska univerza 23. mednarodno glasbeno t ckmovanje v Munchnu 1974 Iz baročne vokalno instrumentalne literature Igor Stravinski: Apolon, vodnik mu/ — baletna suit I za godala I/, slovenske poezije petek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za nižjo stošnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem Po Talijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasvet i Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam Mladina poje Naši poslušalci čest it ajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 Iz koncertov In simfonij Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute s 1 lenčkovim triom Lahko noč, ot roci Stop-pops 20 (tddaja 0 morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov m glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi / gora 17.50 Pri jet ni zvoki * 1.18.00 Stereo-jazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra V. Kocjančii": Ime mi je Marija 20.00 Glasbeni intermezzo z deli Felixa Mendelssohna 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 I/, jugoslovanske operne literature 23.55 I/, slovenske poezije poročili so se §1 V KRANJU Vindišar Alojzij in Markelj Helena, Stržiruir Rajko in Kopač Jera, Bozovičar Stanislav in Gašperćič Zivka, Sodnik ar Niko in Sušnik Danijela, Kuhar Janez in Bobnar Anica, Pelko Mihael in Heric Ivanka. Bobnar Andrej in He-mic Milena, Krgovič Periša in Bulatuvič Janica, Tršan Janko in Guštin Darinka, Jenko Rajko in Iljaš Silva, Grmič Mirko in Mravinec Ana (podatki od 29. 12. 1975) VTRŽICU Karamel Štefan in Znidaršič Marina, Nunar Rudolf in Kotar Staša (podatki od 30. 12. 1975) umrli so V KRANJU Pišljar Franc, roj. 1893, Kokalj Marija, roj. 1884, Snedic Franc, roj. 1905, Sušnik Marija, roj. 1906, Balanč Frančiška, roj. 1901, Poljak Marija, roj. 1884, Breznikar Andrej, roj. 1903, Gantar Ivana, roj. 1904, Tavčar Antonija, roj. 1897, Valjavec Frančišek, roj. 1908, Rupnik Pavel, roj. 1907, Korbar Marijana, roj. 1H95, Dulc Ivan, roj. 1921, Traven Marija, roj. 1902. Rakovec Vincencij, roj, 1923, Marn Angela, roj. 1923, Hudobivnik Ana, roj. 1916, Fajdiga Jožef, roj. 1901, Sterle Antonija, roj. 1889, Čebuli -deček roj. 1975, Stare Antonija, roj. 1889, Silar Marija, roj. 1896, Kramar Ana, roj. 1902, Seljak Marija, roj. 1897 Rode Stanislav, roj. 1914, Lunar Jože, roj. 1912, Umek Jože, roj. 1905, Vreček Angela, roj. 1912, Forenbacher Jožefa, roj. 1884, Kovač Frančiška, roj. 1887 v* TRŽIČU Cvek Helena, roj. 1894 gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 9. januarja, ob 19.30 za red PETEK - S. Mrožek: EMIGRANTA; gostuje SNG Drama iz Ljubljane; ob 19.30 v Ravnah - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH. SOBOTA, 10. januarja, oh 19.30 za red SOBOTA - S. Mrožek: EMIGRANTA; gostuje SNG Drama iz Ljubljane; ob 19.30 v Ravnah - F. Hadžič: HITLER V PARTIZANIH. televizija 10 sobota 10.00 T V v šoli (Bg) 12.55 VVengen: smuk za moške — prenos, B (EVR) 16.00 Športna reportaža 16.25 Po belih in črnih tipkah 17.00 Lebensborn — l.del, B 18.05 Obzornik 18.25 David Copperfield — serijski film, B 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanje- politični komentar 20.00 Mi in okolje — oddaja iz serije Zelena luč, B 20.35 Mož ob vsakem času — film, B 22.30 TV dnevnik 22.45 Jazz orkester RTV Beograd UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Ulaizl. B. 18.45 Teversenove pravljice 19.30 TV dnevnik 20.00 Humoristična oddaja 20.30 24 ur 20.35 Športna sobota 20.5S Novo stanovanje — oddaja TV Ljubljana 21.30 Zabavno glasbena oddaja Oddajnik Sljeme 12.55 VVengen: smuk za moške 16.15 Kapelski kresovi — ponovitev od 17.30 do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Willy gre v vojno — celovečerni film 21.25 Glasbena oddaja 21.55 TV dnevnik 22.15 Dokumentarna oddaja 11 nedelja «6.30 Poročilo 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Ijo.ški glas 9.00 L. N. Tolstoj: Ana Karenina 9.55 625 10.30 Otroška matineja: Storžkovo popoldne, Ce bi se odprlo 11.20 Ljudje in zemlja 12.20 Poročila 12.25 Slalom za moške — posnetek in prenos iz VVengna (EVR) 14.15 Pravljice iz lutkarjevega vozička: 0 lažnivi laži, za možitev godni 14.30 Morda vas zanima: Bojan Križaj 16.00 Veseli tobogan: Polje 16.00 Pred zimskimi tržni pregled JESENICE Solata 10 do 22 din, špinača 12 din, cvetača 12 din, korenček 6 do 9,50 din, česen 20,50 din, čebula 9 do 21,60 din, fižol 14,75 in 20,40 din, pesa 5 din, slive 23 din, jabolka 6 din, grozdje 15 din, pomaranče 7,60 din, limone 12,70 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 4,63 din, kaša 13,13 din, surovo maslo 58 do 61,70 din, smetana 27,85 din, skuta 18,10 din, sladko zelje 3,60 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 6 din, orehi 90 din, krompir 1,64 do 2 din KRANJ Solata 16 din, špinača 21 din, cvetača 20 din, korenček 10 din, česen 30 din, čebula 7 do 20 din, fižol 15 din, pesa 6 din, slive 18 din, jabolka 4 do 6 din, hruške 13 din, grozdje 16 din, žganje 50 din, pomaranče 11 din, limone 17 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, kaša 16 din, surovo maslo 48 din, smetana 22 din, skuta 18 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 12 din. kisla repa 10 din, klobase 20 din, orehi 80 din, jajčka 2 do 2,50 din, krompir S din, radič 40 din, med 50 din TRZlC Solata 12 din, korenček 8,50 din, česen 20 din, čebula 12 din, fižol 17 din, pesa 8 do 10 din, paradižnik 25 din, slive 20 din, jabolka 9 din. hruške l.r> din, grozdje 15 do 16 (lin. banane 10 din,'pomaranče 9,50 din, limone 12.50 din, ajdo va moka 16 din, kaša 20 din, surovo maslo 14 din, smetana 6 din, sladko zelje (i do 8 din, kislo zelje K) din, kisla repa 10 din, orehi 85 do 90 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 5 din 16.30 16.40 18.25 19.15 19.30 19.50 20.00 21.15 21.50 22.10 olimpijskimi igrami — 2. oddaja Poročila Košarka Beko : Bosna — prenos (Bg) Hišica v preriji — serijski film, B Risanka, B TV dnevnik Tedenski gospodarski omentar V. Kovačevič: Kapelski kresovi — naaljevanka TV Zagreb, B S poti po Latinski Ameriki: Perujski sever se prebuja, B Športni pregled (Bg) TV dnevnik UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 15.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna oddaja 21.00 24 ur 21.20 Celovečerni film: Mumija Oddajnik Sljeme 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 10.30 Serijski film 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Nedeljski pogovori 14.00 Gledalci in TV 14.30 Pred zimskimi olimpijskimi igrami 15.00 Nedeljsko popoldne 18.30 Janošik — serijski film 19.30 TV dnevnik 20.05 Kapelski kresovi 21.20 Feljton: Stara ognjišča 21.50 Športni pregled 22.10 TV dnevnik 12 10.00 ponedeljek 17.15 17.40 17.55 18.10 18.35 18.45 19.15 19.30 20.00 21.25 21.55 TV v šoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje. Risanka, Glasbeni pouk, Kraljevič in berač (Bg) Iz lutkarjevega vozička: O iznajdljivem kovaču in njegovih drsalkah Mala Čudesa velike prirode Obzornik Marksizem v teoriji in praksi: Marksistična misel v družboslovju Odločamo Mladi za mlade (Sa) Risanka, B TV dnevnik O VVilde: Iealni soprog — TV drama, B Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik UHF — oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.45 Lutke 18.00 TV vrtec 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Feljton 21.00 24 ur 21.20 Ivan Vasiljevič menja poklic -celovečerni film Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 T. Rozevvicz: kartoteka — drama TV Skopje 21.40 Na prvem mestu: Miljenko Prohaska 22.25 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 13 10.00 17.20 17.35 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 21.50 torek TV v šoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje, Risanka, Glasbeni pouk, Risanka, Filmane knjige (Bg) Zapojte z nami: Carl Maria von Weber Mihec iz Lonneberga — serijski film, B Obzornik Ne prezrite: Študentska kultura Narodna glasba (NS) Risanka, B TV dnevnik Diagonale G. Flaubert: Vzgoja srca — nadaljevanka, B TV dnevnik UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.45 Serijski film: Potovanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Vodičeva smrt - TV drama 21.30 24 ur 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.20 Obzorje Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Feljton 20.35 Kmetje, oblast, bombe — serijski film 22.00 TV dnevnik 22.20 Sarajevski glasbeni veren 14 sreda 10.00 TVvšoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje, Risanka, Glasbeni pouk, Risanka, Filmane knjige (Bg) 16.55 Hokej Olimpija: Jesenice — prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Jurjev mesec (Listopad) 21.40 TV dnevnik 21.55 Ženeva: evropsko drsalno prvenstvo — prenos nastopa parov, B (EVR) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.45 Mali svet 18.15 Družbena tema 18.45 Prijatelj glasbe 19.30 TV dnevnik 20.00 Kino-oko Poročila Oddajnik Sljeme isto kot na UHF četrtek 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje, Risanka, Glasbeni pouk, Risanka, Filmane knjige (Bg) 16.15 Kvropsko drsalno prvenstvo — posnetek nastopa parov, B 17.15 Čarobna žoga, B 17.30 Solzice - oddaja iz cikla Tako so živeli, B 17.46 I. Zorman: Storžkovo popoldne, B 18.00 Obzornik 18.20 Bitja, ki živijo na človeku — film, B 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 O. Davičo: Pesem — nadaljevanka 21.00 Četrtkovi razgledi: Preobrzha neke doline 21.30 Po belih in črnih tipkah 22.00 TV dnevnik 22.15 Ženeva: evropsko drsalno prvenstvo — prenos nastopa moških, B (EVR) UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Jole, Jole — oddaja T V Tit ograd 18.15 Veliki lev - film 19.30 TV dnevnik 20.00 Pustolovščine velikega severa ta teden na TV — TV nadaljevanka 21.00 24 ur 21.20 Krog 22.10 Poezija Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 65 20.45 Bakonja fra Brne — celovečerni film 22.20 TV dnevnik 22.40 Kvropsko drsalno prvenstvo v Ženevi 16 10.00 15.40 16.40 17.10 17.20 17.55 18.10 18.45 18.50 19.15 19.30 19.55 20.05 20.40 21.20 21.40 petek TV v šoli: Kocka, kocka, Dežele in ljudje, Glasbeni pouk, Filmane knjige (Bg) Kvropsko drsalno prvenstvo — posnetek nastopa moških, B Pred zimskimi olimpijskimi igrami — ponovitev 2. oddaje Križem, kražem Pisani svet Obzornik Alpski kvintet, B Cesta in mi Vzgoja brez avtoritete a oddaja iz serije Kako bomo živeli jutri, B Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični \ komentar Teversenove pravljice — humoristična oddaja T V Sarajevo Cia - 2. del TV dnevnik Šerif v New Yorku — serijski film, B ' UHF - oddajnika Krvavec in Pohorje 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.15 Naša obramba 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Film danes 21.00 Tedenski pregled 21.15 Glasbena oddaja Oddajnik Sljeme do 19.30 isto kot na UHF 19.30 TV dnevnik 20.00 Sedem pasti 21.05 Šerif v Nevv Yorku — serijski film 22.15 TV dnevnik 22.35 Album 76 - dok. oddaja jevali izbrani SS moški, da bi rodile izbrane, čiste germanske otroke, ki jih bodo potem poklonili svojemu fiihrerju. Tako so v praksi uresničevali Hitlerjevo idejo o ustvarjanju »višje« rase — germanskega »nadčloveka«. Oddajo je pripravila francoska TV agencija. Kvgen Jurič je napisal tekste za tri zabavne oddaje, v katerih se prepleta humor s hudomušno satiro na račun človeških slabosti. Prva se imenuje KRANJC, TVOJA ZEMLJA NI ZDRAVA in pripoveduje o našem malomarnem odnosu do narave. Njegovi junaki so ljudje, ki so zgubili stik z naravo. Narava jih zanima samo kot kraj za nedeljski počitek, na katerega gredo z vso navlako civilizacije in ki vse bolj postaja smetišče. Tematika, ki je vedno bolj aktualna in boleča, daje včasih tekstom dramatično težo, vzbuja človekovo vest in osvešča. MOZ OB VSAKEM ČASU - ameriški barvni film, 1966; režiser Fred Zinnemann, v gl. vlogah: Paul Scofield, Robert Shaw, Wendy Hiller, Leo McKern, Orson Wellcs, Susanah York; Film je posnet po znani literarni predlogi Roberta Bolata, prikazuje pa spopad Henrika VIII. in poglavarja angleške katoliške cerkve Thomasa Moora. Slednji je v svojem prepričanju trden, dosleden, noče popustiti Henrikovim zahtevam po neupravičeni ločitvi. Angleški kralj bi ga rad zlomil, toda vsi pritiski nanj ga le kalijo v nepopustljivega, trdega moža, zgled trdnosti karakterja za vse čase. Pred nami je torej biografski film, ki s svojimi moralnimi in humanimi hotenji prerašča svoj žanr v pretresljivo dramo o temeljnih moralnih vprašanjih človeka nasploh. nedelja Oddaja PERUJSKI SEVER SE PREBUJA govori p volji, naporih in uspehih Peruancev, ki skušajo z velikimi koraki dohiteti zamujeno in preseči nerazvitost svoje dežele, še zlasti na severu, v pragozdu na vzhodni ter v puščavi na zahodni strani Andov. To je prva v vrsti oddaj, ki jih je posnela naša ekipa, ko se je pred nedavnim mudila v Latinski Ameriki, kjer je poleg Peruja obiskala še Bolivijo, Venezuelo in Mehiko. ponedeljek Oscar VVilde: IDEALNI SOPROG, angleška barvna drama — Pesnik, kritik, pripovednik in dramatik Oscar VVilde (1856-1900) sodi med preroditelje angleške komedije. Štejejo ga za voditelja angleških estetov ob koncu prejšnjega stoletja. Bil je obdarjen z uglajenim, blestečim in paradoksalnim duhom, ki je smešil in napadal ustaljene moralne in umetniške vrednote. Tako je zelo uspešno, vendar ne brez škandalov uprizarjal duhovite, sočne in ostre, živahno izpeljane komedije, kot so Pahljača Lady Windermere, Nepomembna ženska ali Važno je imenovati se Ernest. Med Wildo-vimi komedijami zavzema svoje mesto tudi še danes veliko igrani Idealni soprog, ki izraža vso eleganco in prefinjenost VVildovega stila. Televizijsko priredbo komedije je pripravila angleška televizija, med igralci pa srečamo tudi popularno Susan Hampshire (Fleur iz Sage o Forsytih) in odličnega Keitha Michella, ki je prepričljivo upodobil lik Henrika VIII. sreda sobota LEBENSBORN SO se imenovali posebni domovi v fašistični Nemčiji, kjer so izbrane nemške žene oplo- JURJEV MESEC (Listopad) - gruzinski film, 1967; režiser Otar Jioseliani, v gl. vlogah: Rabaz Georgobiani, M. Kartzivadze, G. Kharabadze; Jurjev mesec (Listopad) je zgodba dveh nadebudnih mladeničev, ki se zaposlita v ugledni kmetijski zadrugi kot strokovnjaka za kvalitetna vina. Niko je idealist, pa še priden je, zato kmalu pride v spor z ustaljenimi navadami nadrejenih in podrejenih. Posebno hudo je, ko prepreči skladiščenje nekvalitetnega vina, s čimer pa bi sicer vodstvo izpolnilo letni plan proizvodnje. Konča se seveda tako, da ga zaradi vestnosti pohvalijo, toda Niko ve, da vztrajanje na načelih idealizma ne vodi nikamor in gledalci filma kar slutimo, da drugič ne bo šel proti vetru. Film je 1968. leta prejel nagrado George Sadoul, doma pa je bil vse do letos v »bunkerju«. Pisatelj Ivan Jan ob knjigi Cankarjev bataljon in dražgoška bitka Spoznati Dražgoše, jih veličino in bistvo »Bolj ko se čas oddaljuje in več kot znamo, bolj občudujemo pomen in veličino dražgoške bitke. Nekaj velikega, enkratnega in poučnega je bilo to. Cankarjevci so se bili v času, ko je svet trepetal za usodo Rdeče armade in Sovjetske zveze in še verjel v neranljivost nemškega vojaškega stroja, na. tleh, v zraku in na vodi,« pravi pisatelj Ivan Jan-Srečko, katerega dolgoletni cilj je ustvariti celovito podobo in pojasniti vsestranski pomen dražgoške bitke ter vstaje v Poljanski dolini sploh. Gorenjskega partizana in pisatelja vana Jana-Srečka, rojenega 25. a 1921 na Bledu, kovača po icu, sedaj stanujočega v Bistrici Tržiču je že zdavnaj zanimala ina dražgoške bitke in vstaje na orenjskem. Spoznal je, kako malo takrat, po letu 1950, ko je bil Sreč-o še aktivni oficir Jugoslovanske ljudske armade, Jugoslavija vedela o narodnoosvobodilnem boju in vstaji v Sloveniji, še posebno pa na Gorenjskem. Srečko je poznal te dogodke, jih kot udeleženec NOB cenil in spremljal in že kot partizan občudoval. Nekaj veličastnega in nepojem-ljivega je bilo to. Še posebno zato, ker so Nemci potrebovali velike sile, da so krotili gorenjski upor. »Med službovanjem v Jugoslovanski ljudski armadi sem izpopolnil in obogatil pogled ter poznavanje narodnoosvobodilnega boja. Leta 1956 je izšla moja prva knjiga Med gorenjskimi partizani. Veliko vprašanj je ostalo v tej knjigi odprtih. Še posebej dražgoška bitka in vstaja ter njun uspeh. To je bilo spričo nemške moči težko razumljivo. Dolgoletno urejevanje radijske oddaje Še pomnite, tovariši je moja znanja in spoznanja še poglabljalo. Že zbrane spomine sem dopolnjeval s pomočjo preživelih borcev dražgoške bitke, domačinov in ljudi iz okolice Škofje Loke. Prvič, kolikor je bilo mogoče, sem posegel po nemških dokumentih. Nastalo je jedro prve knjige Dražgoška bitka, ki je izšla leta 1961 v počastitev 20. obletnice bitke in vstaje. 160 strani je obsegala in izšla pri zavodu Borec. K tej stvaritvi so me v veliki meri nagovorili tovariši iz okrajnega odbora Zveze borcev Kranj,« pojasnjuje Ivan Jan. Javno snovanje celovite podobe dražgoške bitke, vstaje v Poljanski dolini in borbene poti Cankarjevega bataljona, ki je bil ustanovljen 5. avgusta leta 1941, s tem še ni bilo končano. Vztrajno je zbiral gradivo. Posebno dragoceni so mu bili nemški viri, čeprav še vedno nepopolni. Močneje .kot prej je Dražgoše povezoval z vstajo in boji v Poljanski dolini, zlasti 27. decembra leta 1941. Uvod k legendarnim Dražgošam so bili ti boji gorenjskih prvoborcev. Kako boleč trn v peti dotlej nepremagljivih Nemcev so bili, pove podatek, da je vrhovni Himmler oblikoval posebni štab za uničenje gorenjskega partizanstva! »Jasnejša je postajala vloga Luksemburžanov v nemških eno- • lah«, meni. »Pasivni so bili do nemških ukazov tako pri bojih v Poljanski dolini kot v Dražgošah. Izrazitejši je bil pomen na decembrsko vstajo v Poljanski dolihi, oblikovanje gorenjskega partizanskega štaba in njuna povezava z Dražgošami. Prav tako ni več dvomiti, kako so Nemci zvedeli za cankarjevce v Dražgošah, zakaj so le-ti v vasi ostali in sprejeli frontalni boj, enkraten in neponovljiv. Leta 1971 je izšla II. izdaja Dražgoške bitke, posvečena 30. obletnici vstaje in bitke. Obogatena je s temi dognanji. Obsega 330 strani in je izšla pri Partizanski knjigi. Tudi ta je kmalu pošla, kar kaže, da ljudje spoznavajo Dražgoško bitko in jo cenijo. Januarja lani je ugledal beli dan tretji ponatis, imenovan Cankarjev bataljon in dražgoška bitka. Slednja ostaja kljub temu jedro knjige. Zaradi zanimanja za knjigo je že natisnjena tudi četrta izdaja!« Ivan Jan nato pripoveduje o nastajanju tako obsežne in zgodovinsko vredne knjige. S koliko ljud- Pisec knjige Cankarjev bataljon in dražgoška bitka Ivan Jan-Srečko (na levi) je bil med tistimi člani Društva slovenskih pisateljev, ki so konec novembra prejeli iz rok podpredsednika izvršnega sveta dr. Avguština Laha visoka odlikovanja predsednika Tita. Ivan Jan je prejel red dela z zlatim vencem. mi se je moral pogovarjati, brskati po naših in tujih dosegljivih arhivih, spraševati, tehtati, ocenjevati in snovati realno oceno dražgoške bitke. Srečko ve, zakaj so cankarjevci tako ravnali in uspeli. Le pet mesecev so delovali organizirano. Z izrednim vodstvom, srčnimi in predanimi borci, s pomočjo ljudi so se bili, brez omahovanja. Vedeli so, kaj hočejo. Niso se ustrašili strahovite nemške sile, ki je -v tem času vladala Evropi, segla izven nje, uresničevala zločinske cilje na zemlji, v zraku in morju, grozila Sovjetski zvezi, še ne okusila poraza ter pomislila na beg. V Dražgošah se je to zgodilo. Okupator je bežal. Prvič je bil tepen od slabo opremljenih, maloštevilnih, neveščih in podcenjevanih ljudi, ki pa so nosili v sebi nekaj več — neizmerno željo po svobodi in ponižano srce! Ko so v Poljanski dolini pokale partizanske puške in je bilo slutiti Dražgoše, je maršal Tito v vasi Rudo poslal v boj I. proletarsko brigado. Ta dejstva nam morajo veliko pomeniti in postaviti dražgoško bitko ter dogodke pred tem v še mogočnejšo luč. »Za ohranitev dražgoškega izročila zanamcem smo že veliko storili,« sodi pisec knjige Cankarjev bataljon in dražgoška bitka. »Imamo pisano gradivo, postavili bomo spomenik. Boji v Poljanski dolini in dražgoška bitka so veliko prispevali k obstoju slovenskega naroda in preprečevali nemške raznarodovalne načrte. To izpričuje veličino našega upora. O Dražgošah še ne vemo vsega, vendar pa že toliko, da lahko o dogodku govorimo in pišemo objektivno in ponosno. Iščem nove dokumente in izjave, brskam, koliko Nemcev je natančno padlo, kakšna je bila vloga terenske mreže. To me sili, da bo treba knjigo čez leto ali dve dopolniti in jo še obogatiti. Vse je pripravljeno tudi za snemanje televizijske nadaljevanke v barvah o dražgoški bitki. Ljubljanska televizija jo bo snemala v pristnem okolju, v Dražgošah. Najmanj sedem epizod po 50 minut je predvidenih. To bo nov prispevek k izročilu gorenjskega partizanstva in njegovih Draž-goš ...« J. Košnjek Ivan Jan Dražgoška bitka (Odlomek) Krvavo nedeljsko popoldne na Jelenščah Kako je potekalo tisto nedeljsko popoldne na Jelenščah potem, ko se je Bičkov vod že umaknil? Ko je Na pečeh boj najbolj divjal, so se Nemci tam gori že razkropili po hišah. Videli smo že, da se je bilo prejšnji večer precej ljudi zateklo na Jelenšče v upanju, da bodo našli tam varno zavetje ali da bodo vsaj zadnji na vrsti, če bi Nemci prodrli v Dražgoše. Toda zmotili so se. Nemci so hodili od hiše do hiše, ropali, popivali in se lotevali ljudi. Moški so bili skriti v hiši in kleti pri Grogovcu, nekaj pa tudi pri Šolarju in Grogcu. Nanje so naleteli prodirajoči Nemci, ki jih tisto popoldne tod nihče več ni zadrževal. Grogovčeva Ivanka z Jelenšč, njena hiša je stala v mrtvem kotu, je pripovedovala: »... Ker so partizani obvladovali vse dohode v vas, smo bili brez skrbi. Poleg domačih je prišlo tedaj v hišo in v klet precej ljudi s Peči, ki so pribežali k nam. Našo hišo je ves čas bojev oplazila samo ena granata in še ta je samo podrsnila po 8trehi. Popoldne ob treh smo sedeli v kuhinji. Nenadoma je na vezna vrata nekdo močno potrkal. Biček nam je vse dni naročal, naj ne hodimo iz hiš, da nas ne bodo videli Nemci. Mislila sem, da trka sosed. Že sem hotela zaklicati proti vratom, zakaj ne ostanejo doma, v hiši, vendar pa sem odprla. Pred menoj sta stala razkačena Nemca visokih postav v belih haljah in z revolverji v rokah. Kriknila sem: ,0, Marija, Nemci!« in obstala vsa trda od strahu. Partizanski kuhar je zbežal skozi zadnja vrata pa sta se ritenski umaknila in zaprla vrata za.seboj. Skočila sem in brata Cirila potisnila skozi majhna vrata, toda Nemci so bili za hišo. Lovrihov oče in Ožbičev Jaka, očim moje sestre Micke, sta tudi skočila iz hiše. Njuni trupli smo našli pozneje med žrtvamipodivjanih Nemcev. Drugi so se umaknili v klet, le tri sestre smo ostale v kuhinji, se objele in pokleknile. Vstopil je Nemec visoke postave. Sestra Francka mi je pošepnila: ,Mene bo prvo.' Nemca je gledala nepremično, in umaknil se je. Pozneje so na Cešnjici pravili, da je pripovedoval, kako ga je neka ženska gledala, da je ni mogel ustreliti. A prav ta je zunaj skozi okence v klet zagnal bombo med ljudi. Moj svak Habjan je držal v naročju hčerko. Ko je opazil bombo, je naglo postavil punčko na tla in zgrabil bombo, da bi jo zalučal nazaj skozi okno. Toda bomba mu je v roki eksplodirala in mu prebila odvodnico na vratu. Bomba je ubile tudi dveletno Reziko Šolar, ki jo je teta držala v naročju, nekaj ljudi pa je ranila. Takoj nato so Nemci nagnali vse iz hiše. Smrtno ranjeni Janko se je že opotekal in padel, toda Nemci niso dopustili, da bi mu kdo pomagal. Mrtvo Reziko je teta nosila še dve uri, ker na otroku ni bilo videti ran. Ko smo šle iz naše hiše k sosedu, smo morale držati roke kvišku. Na poti k vodnjaku pa so že stali možje in fantje, ki so jih Nemci polovili. Prvi je stal naš pastir Vinko Benedičič s Podblice, star trinajst let, za njim moj sedemnajstletni brat Ciril. Med njimi sta stala fantka, stara po enajst let: Polakov Tonček in Markonov Tonček. Najstarejši med njimi je bil Peskarjev oče, star nad sedemdeset let. Ko smo šli mimo, je Bolčarjev fant opazil med nami svojo mater in zaklical iz vrste: ,Mama!' Nagnali so nas v Šturmovo hišo. Večina je šla v izbo in -skrivaj gledala skozi okno, kaj se bo zgodilo. Jaz sem ostala v veži in pomagala obvezovati ranjeno Koritnikovo Micko, mater male, že mrtve Rezike. Micka je bila ranjena že v kleti in je močno krvavela. Bila je že v pozni nosečnosti. V tej hiši nismo ostali niti četrt ure. Tisti, ki so gledali skozi okno, so videli strašen prizor: Nemec je s strojnico pokosil vse moške, ki so stali pred hišo na poti. Potem so nas nagnali ven. Vsi moški so ležali v snegu, a nihče ni smel k njim ... Dve uri smo stali v snegu, med nas pa so se pomešali Nemci, da partizani ne bi streljali nanje. Bilo nas je nad osemdeset. Cez noč so nas nagnali v Šturmov hlev, ki je bil brez poda in poln gnoja.« Njena sestra Micka, žena Janka Habjana, to dopolnjuje takole: »V soboto zvečer 10. I. sem spet šla nazaj k Grogovcu, kjer so bili poleg drugih tudi mož Janko in otroka. Tam je bilo v mrtvem kotu varneje, naša in Ožbicova hiša pa sta bili med najbolj izpostavljenimi. Pripravljali smo se, da bi drugi dan šli čez Goro, a kako, ko sta bila otroka stara šele 8 in 5 let? Zato je bila noč od sobote na nedeljo huda in napeta ... Ko so nas pri Grogovcu v nedeljo popoldne odkrili Nemci, je eden izmed njih vrgel skozi okno ročno bombo — ,štila-rico'. Kako jo je mož Janko vrgel nazaj in kako se je zgodilo potem, je razvidno že iz pripovedi sestre Ivanke... Ko je smrtno ranjeni Janko obležal v snegu in mu nihče ni smel pomagati, sem se spomnila obljub komisarja Benedika iz Selc. Je to torej tisto, da ,se nobenemu ne bo nič zgodilo!' Medtem so pred Šturmovo hišo postrelili tiste fante, može in tudi otroke, saj je bil najmlajši vendar star šele 11 let. Tu moram pripomniti, da je dosedanje navajanje ustreljenih pred Šturmom v glavnem** napačno. Pripovedovalci in zapisovalci navajajo različne številke, ker jih motijo razni poskusi pobegov. Moj mož Janko je izkrvavel od bomb, za Grogovcem pa so na begu ubili Tomaža Lotriča-Lovriha in pa Jakoba Šolarja, očima mojega moža. Točna številka ubitih pred Šturmom je 17, vseh domačinov, ubitih na Jelenščah pa je bilo tistega dne s Koritnikovo Reziko skupaj. Ko smo potem morale dve uri stati in ležati zunaj v snegu ter so vmes streljali na obeh straneh, smo bili prepričani, da bo tudi nas konec. A ker je bil mož že mrtev, me je pre-šinjalo: ,Pa naj še mene, samo da bodo tudi otroka"!'« Vendar se je zgodilo drugače ... K pripovedovanju Grogovčeve Ivanke in Micke, poročene Habjan, Lovrihova mama — Ivana Lotrič — pripominja: »Ko so moške postavili v vrsto, so morali stati z e^no roko nad glavo. Med streljanjem pa se je eden le znašel in zbežal. To je napravil tako, da je sredi vrste padel, omahnil Čez plot ter se potem zvalil na sneg. Začel se je valiti po pobočju pod potjo. Nemci so mislili, da je mrtev in da se vali po snegu njegovo truplo. Bil je mlad fant, Evgen Luznar, ki pa je žal v partizanih kmalu padel. Po tistem zločinu smo me ženske in otroci tako vpili in jokali, da nas je bilo slišati na vrh gore. Med streljanjem vseh vrst orožja, ki še ni ponehalo, ni nihče razločil usodnih strelov, ki so pokosili naše može, očete, sinove in brate. Z možem sem hotela na Jelovico, zdaj pa je ležal mrtev za Grogovčevo hišo. Ubili so ga, ko sta z OŽbičevim Jankom bežala ven. Nemci so medtem že jedli in pili ter se gostili s hrano iz shramb naših hiš. Odgnali so nas naprej ter okoli nas postavili mitraljeze. Obrnili so nas tako, da smo jim kazale hrbte. Mislile smo že, da bodo postrelili tudi nas. Naslonile smo se druga na drugo. Bile smo z otroki vred slabo oblečene, ker so nas odgnali brez vsega. Otroci so jokali, ranjeni nosečnici nismo smeli pomagati. Otroci so bili še bolj premraženi in lačni kakor me. Ponoči smo se stiskali v umazanem in mrzlem hlevu. Gospodinji se je le posrečilo pomolsti krave. Tako smo potešile vsaj otroke. Nemci so zahtevali tudi mleko. Ponoči so nas večkrat prišli z lučmi ogledovat, ter nas tako strašili...« Rudi Fajfar iz Lajš pa o zadnjih dogodkih pripoveduje: »V nedeljo zjutraj je bila vsa družina zbrana v hiši ob peči. Iz Dražgoš in s Slemena je bilo slišati močno streljanje... Okrog devetih dopoldne je hrupno vstopil policist, oborožen z brzostrelko. Cev je obrnil proti meni za pečjo in mi z roko pokazal, naj se sputim na pod. Brž sem se moral obleči in oditi s policistom. S pripravljeno brzostrelko me je gnal proti cerkvi sv. Jederti. Približno na pol poti sva naletela na skupino policistov, ki so na saneh imeli mrtvega policista. Zahtevali so, da sem ga jaz odpeljal v Spodnje Lajše. Ko sem bil z mrtvim na saneh ob naši hiši, je prišel na prag naš oče. Še on je moral z nami v Spodnjo vas, od tam naprej pa je padlega vozil nekdo drug v Selca. Med potjo navzdol smo srečevali dolgo kolono Nemcev, med katere so bili pomešani domačini; otroci, pa tudi starejši. Pobrali so jih iz obeh delov naše vasi. Nazaj grede sva se tudi midva z očetom morala vključiti v kolono. S Slemena sem pa so nas obstreljevali Nemci, ki so nas verjetno zamenjavali s partizani. Stiskali smo se k zidu ob poti, kajti krogle so padale in žvižgale čisto blizu nas. Le počasi so nas Nemci po edino shojeni poti prignali ob prvem mraku pod Jelenco-Bičkovo skalo in nato navzdol na Jelenšče. Tu so nas (30—35 moških Lajšanov) zaprli v Grogovčevo klet in nas zastražili. V kleti je bilo tako nabito, da smo komaj dihali. Tudi potrebe smo morali opravljati kar v kleti. Tu so nam tisti sovaščani, ki so gazili med prvimi v koloni, povedali, da so ob poti videli in prepoznali nekaj ustreljenih Dražgošanov, ki so jih pobili popoldne. Zdaj je bilo še bolj napeto, ker je tudi nas začela obhajati slutnja, da nas bo doletela podobna usoda ... Ponoči so Nemci neprestano hodili nad nami po Grogov-čevi hiši in vmes pijano vpili. Nemška kolona, ki nas je prignala iz Lajš, je po mojem štela okoli 500 mož. Bila je pehota, brez smuči. Filip Novak, gospodar že omenjene samotne kmetije onstran globeli, o tej nedelji pravi: »Nemci, ki so bili pri nas, so na naše začudenje odšli z naše kmetije že v nedeljo pred večerom. Verjetno so šli na pomoč ostalim v Dražgoše, ker so bili veliki zagriznenci. Pred odhodom je neki SS-ovec vpil, da sem prav gotovo tudi jaz bandit, da bodo prišli nazaj in me ubili. Tega nisem upal povedati družini, da jih ne bi še bolj skrbelo; jaz pa sem nemško precej razumel... Iz prepira SS-ovcev sem tudi razbral, da so se prepirali, naj pri nas požgejo ali ne, potem so vendarle — ne da bi to storili — odšli. V nedeljo popoldne, ko je bilo v Dražgošah vedno več ognjenih zubljev, smo zaslišali odmev kričanja številnih ljudi. Prihajalo je z Jelenšč, kjer so streljali domačine, kar smo kmalu zvedeli. Še danes imam v ušesih te krike in mi gre srh po telesu (kar sem tudi videl, ko sva govorila). In ko so Nemci požigali hiše — od Jelenšč postopoma proti Pečem in potem vse bliže — smo pred vsakim zažigom slišali pok ...« Padlo je prvih enaindvajset Dražgošanov. Nemci so se jim hoteli maščevati za udarce in poraze, ki so jim jih zadali partizani. Kako so se zmotili; zakaj niso odšli kar na Jelovico! Toda zdaj je bilo prepozno. w**mw pmh mmemm rLTLn LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA ■■■■•■■■••••••■■••■••■■■••■•••■■••■•••••■»••i Obrtno podjetje DOM-OPREMA ŽELEZNIKI Ob praznovanju občinskega praznika Škofje Loke želi kolektiv obrtnega podjetja Dom-oprema iz Železnikov vsem delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam, poslovnim prijateljem in še posebno vsem občanom čim več uspeha pri nadaljnjem delu! etiketa Žiri Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke Samolepilne etikete in emblemi, etikete na traku, tekstilu in papirju, zastavice, startne številke, lepaki, tiskovine TT 9 □ TT ID D S fl ŽELEZNIKI — SLOVENIJA etiketa žiri PODJETJE PRECIZNE MEHANIKE izdeluje: posebej priporoča avtomatske precizne in analitske tehtnice, ki jih proizvaja v kooperaciji s priznano zahodnonem-Sko firmo Sauter, laboratorijske centrifuge in mešalce, precizne in analitske tehtnice. Podjetje opravlja servisna popravila navedenih izdelkov. Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Cenjenim strankam, poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestitamo ter želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Škofja Loka. kovinarsko podjetje Železniki vam nudi: vse vrste mehanizmov za registratorje, brzo-veze za mape, papirne sponke in risalne žebljičke, pa lične sponke za pisarne, lesno, tapetniško, obutveno in druge industrije ter termično obdelan trak; vsi izdelki podjetja »Niko« so prvovrstne kakovosti, priznani na domačem in tujem trgu. Mizarsko podjetje Žiri Vsem občanom na območju občine Škofja Loka čestita za občinski praznik izdeluje: vse vrste stavbnega pohištva k premo za poslovne lokale po načrtih in standardno solidna izdelava — garancija OBRTNIK Škofja Loka, Blaževa ulica 3 nudi vse vrste storitev, gradbeno obrtnih storitev s strokovnimi nasveti v svojih obratih: MIZARSTVO PARKETARSTVO IPOLAGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH PODOV KERAMlCARSTVO STEKLARSTVO TRGOVINO NA DROBNO ZA GRADBENI MATERIAL Kolektiv podjetja čestita občanom za občinski praznik Škofje Loke. TERMIKA ljubljana, kamniška 25 s svojimi obrati na Trati, v Bod ovij ah in Poljanah nad Škofjo Loko. Pri gradnji in adaptaciji stanovanjskih in poslovnih prostorov ne pozabite na toplotno in zvočno izolacijo, ki vam jo omogočajo naši kvalitetni izolacijski materiali tervol in perlit Vsem občanom na območju Škofje Loke ob njihovem prazniku iskreno čestitamo! Uspešno leto za žirovski Poliks Ste že slišali za podjetje Poliks iz Žirov? Prav gotovo! Toda s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja, da, to je najbrž za marsikoga večja uganka. Toda prav nič težko je ni razvozlati. Besedica POLIKS pove vse. To je Podjetje Obutvene, Lesne In Kovinske Stroke. »Poliks se je razvil iz nekdanjega Obrtnega centra,« pripoveduje direktor podjetja Janko Poljanšek. »Z najmanj sedmimi vrstami dejavnosti smo se ukvarjali takrat. Toda kljub temu smo v glavnem le životarili. Kmalu smo ugotovili, da tako ne gre več. Začeli smo se specializirati. Zdaj je naša osnovna usmeritev izdelovanje obutve ter klimatskih prezračevalnih in odse-sovalnih naprav. V podjetju je trenutno 105 zaposlenih: od tega okrog tri četrtine v čevljarskem obratu, ostalo pa so kovinarji. Kljub temu pa še vedno polovico dohodka prispevajo delavci v kovinarski stroki, drugo polovico pa čevljarji.« Leto 1975 je bilo za kolektiv Poliksa izjemno uspešno. Podjetje se iz leta v leto vse bolj uveljavlja. Žirovske kovinarje, monterje klimatskih, odseso-valnih in prezračevalnih naprav, poznajo že domala po vsej Sloveniji. »Pred tremi leti je bilo naše .največje' delo na enem samem objektu vredno 300.000 din,« pojasnjuje Janko Poljanšek, »predlanskim 900.000 din in lani le 3,800,000 duri. Naj naštejem nekaj naših lanskih večjih .podvigov'. S klimatskimi napravami smo opremili veliko trgovsko hišo Napredek iz Domžal, ekspedit Ljubljanskega Dnevnika, Tobačno tovarno iz Ljubljane, več računskih eentrov, šoli v Žireh in Logatcu ter več manjših podjetij in stanovanjskih objekotv. Seveda se pri našem delu vedno zavedamo, da smo še vedno dokaj majhni, menimo pa, da je na tem področju za vse dovolj dela. Prav zato smo se še tesneje povezali z nekaterimi delovnimi organizacijami: predvsem z IMP iz Idrije in Trimom iz Trebnjega. Kot zanimivost naj povem tudi, da s klimatskimi napravami opremljamo tudi telefonske pretvornike, da se preveč ne segrevajo. To pa je seveda dokaj zahtevno delo. V prihodnje bi se želeli še bolj vključiti tudi v delo na gorenjskem področju. Na Gorenjskem namreč doslej še nismo opravljali večjih del.« Na področju čevljarske industrije Poliks odlično sodeluje z domačo, žirovsko, tovarno obutve Alpina. »Letos smo .izdelali veliko serijo škornjev za Sovjetsko zvezo,« pravi Janko Poljanšek. »Prepričani smo, da smo za Alpino pomemben kooperant. In kot kaže se tega v Alpini tudi dobro zavedajo. Nobena skrivnost pa ni, da smo precej dolgo, še pred nekaj leti, prevze- poliks mali v glavnem le dela, ki so se jih drugi otepali. Poleg tega smo imeli tudi stare, slabe in dotrajane stroje. Z nakupom novih in modernih pa tudi za nas nastopajo boljši časi. Trdim lahko, da kar dobro gospodarimo. Lani smo imeli že ob tromesečju za lO.OOO.OOO din prometa. Precejšen pa je bil tudi ostanek dohodka. Precej večji kot prejšnja leta.« Kolektiv Poliksa v zadnjem času pesti predvsem prostorska stiska. »V zadnjem času smo nakupili več novih strojev,« pripoveduje direktor Poliksa, »vendar jih bomo morali še nekaj. Reševati pa bomo začeli tudi našo stisko s prostori. Le tako se bomo lahko uspešno razvijali tudi v bodoče.« Kolektiv Poliksa iz Žirov želi vsem poslovnim sodelavcem in prebivalcem Gorenjske veliko sreče v letu 1975, vsem prebivalcem škofjeloške občine pa izreka najtoplejše čestitke ob prazniku občine Škofja Loka. -Os Novosti tudi v poklicnem usposabljanju V škofjeloški občini so tri poklicne šole: Čevljarski izobraževalni center Ziri, Poklicna lesna šola Trata in Šolski center za kovinsko in avtomehanično stroko v Škofji Loki. Prvi dve vključujeta učence iz vse Slovenije, v Centru za kovinsko in mehanično stroko pa se šolajo učenci z Gorenjske. Storitve za občane V Šolskem centru za avtomehanično in kovinarsko stroko organizirajo poleg rednega izobraževanja učencev avtomehaniške in kovinarske stroke tudi sodoben praktični pouk v avtomehanični delavnici na Kidričevi cesti (pri križišču) v Škofji Loki. Pouk obiskujejo učenci tretjih letnikov. V okviru pouka opravljajo na sodobnih tehničnih napravah testiranje motornih vozil in montažo gum ter naravnavajo geometrijo in stekanje koles. Delavnica je odprtega tipa in njene storitve uporabljajo vsi občani. Večino dela opravijo učenci sami pod vodstvom mentorja. Ob tem učenci spozna- vajo sodobne delovne postopke, s katerimi se na učnih mestih le redko srečujejo, jim bodo pa koristili pri kasnejšem delu. Letos se je, po petih letih izpada, ponovno vpisalo v šolo za kovinarske poklice (orodjarje, monterje hladilnih naprav in strojne ključavničarje) zadovoljivo število učencev. To dokazuje, da je za delo v tovarnah, ki ustvarjajo največ narodnega dohodka v občini, ponovno večje zanimanje. Kolektiv Šolskega centra za avtomehanično in kovinsko stroko in učenci se pridružujejo čestitki ob prazniku občine Škofja Loka! Tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko Kladivar Žiri USPOSABLJANJE ZA POKLIC LESNEGA DELAVCA IN ŽAGARJA Poklicna lesna šola na Trati je lani začela z izobraževanjem poklicev tako imenovanih ozkih profilov. Prerez izobraževanja za lesnega delavca in Žagarja so pripravljali več let, lani marca pa so začeli s poukom prvi slušatelji. Šolanje pa traja 16 mesecev. V tekočem šolskem letu se je vpisalo 30 učencev. Vsi imajo učno pogodbo za poklic lesni delavec ali Žagar. S poukom so začeli v začetku decembra. Poleg oddelka, ki ima pouk v šoli na Trati, pa so prizadevni delavci omenjene šole pripravili tudi izobraževanje ob delu za delavce Jelovice in Gradisa v Škofji Loki, LIP Bled, za delavce v GLIN Nazarje in Bora v Laškem. Do konca leta se je v te dislocirane oddelke vpisalo že več kot 120 delavcev. Strokovno in pedagoško delo teh oddelkov bodo vodili delavci šole, poučevali pa bodo učitelji in strokovnjaki s področij, kjer oddelki so. Pogoj za vpis v oddelek za poklicno usposabljanje lesnega delavca ali Žagarja je uspešno dokončanih 6 razredov osnovne šole. Sistem izobraževanja je zelo primeren tudi za delavke, ki se lahko priučijo za lažje operacije v lesni stroki. In pa seveda učna ali štipendijska pogodba. Kakšna je razlika med poklici tako imenovanega širokega profila in poklici ozkega profila? Izobraževanje za poklice širokega profila (mizarje, stavbne, pohištvene in strojne mizarje) je organizirano po zakonu o srednjem šolstvu in se zanje zahteva uspešno dokončana osnovna šola. Učenec, ki je uspešno zaključil šolanje — traja tri leta — je mizar, ki je sposoben narediti izdelek od začetka do konca. Lesni delavec pa je ozek, specializiran poklic. Delavec, ki se je zanj usposobil, opravlja manj zahtevno delo v stroki oziroma samo določene operacije pri izdelavi določenega proizvoda, če se je specializiral zanje. Npr: površinsko obdelavo, lakiranje, izdelavo ivernih plošč. Žagar opravlja vsa dela pri žaganju lesa. Šolanje, vključno s teoretičnim poukom traja šestnajst mesecev. Izobraževanje je organizirano po zakonu o poklicnem izobraževanju. Absolvent dobi po uspešno zaključeni šoli kvalifikacijo za opravljanje poklica ozkega profila. V tem šolskem letu je Poklicna lesna šola Trata prisluhnila tudi resoluciji o razvoju šolstva in usmerjenega izobraževanja. Prevzela je izvedbo proizvodno "tehničnega programa za oddelek pedagoške gimnazije pri Gimnaziji v Škofji Loki. Ravnatelj šole Feliks Ježek pa je član republiške komisije za oblikovanje tega programa. Čevljarski šolski izobraževalni center Žiri Nagrade za najboljše učence Čevljarski šolski izobraževalni center v Žireh, ali krajše ČŠIC, je bil ustanovljen že leta 1949. V njem se od takrat dalje šolajo mladi iz vse Slovenije za različne poklice v čevljarski industriji. Možnosti je zares veliko. Zato naj jih kar naštejem. Mladi, ki se šolajo v žirovskem ČŠIC, se lahko izšolajo za prikrojevalce zgornjega dela obutve, šivalce zgornjega dela obutve, navlačevalce zgornjega dela obutve, izdelovalce spodnjega dela obutve, dodelovalce obutve ter obrtne čevljarje. Letos se na žirovski šoli šola osemdeset učencev iz različnih slovenskih krajev. Treba je namreč povedati, da imata med slovenskimi tovarnami obutve svojo šolo oziroma izobraževalni center le še Peko iz Tržiča in Planika iz Kranja. V preteklega pol stoletja pa se je v Žirovskem ČSIC izšolalo prek 3000 učencev za različne čevljarske poklice. Pred nedavnim je zbor delavcev v ČŠIC v Žireh sprejel sklep o dodeljevanju posebnih nagrad najboljšim učencem. Odličnjaki bodo tako prejemali po 500 din mesečno, prav dobri učenci po 400 din mesečno in učenci z dobrim uspehom po 200 din mesečno. Osnovni namen te poteze je, da se izboljša učni uspeh, odnos do dela, poveča družbenopolitična in samoupravna aktivnost, štednja z materialom, da se izboljša splošni odnos do družbene imovine ter splošno ob- našanje gojencev. Komisija, ki odloča o nagradah, je sestavljena iz vrst profesorskega in učiteljskega zbora ter iz vrst gojencev samih. V ČŠIC v Žireh so iz leta v leto boljše možnosti za delo. Pred nedavnim je bil urejen internat, v zadnjem času pa delavnice, obenem pa so bili nakupljeni tudi novi stroji. Obenem pa je potrebno pripomniti, da je internat, v katerem stanujejo gojenci žirovskega ČŠIC, zagotovo najcenejši v Sloveniji, saj stane mesečna oskrba za gojenca, med njimi je le 9 odstotkov fantov, komaj 900 din. Kljub temu pa v dijaškem domu v Žireh stanuje le 30 učencev, čeprav bi jih lahko 80. -Os Kmalu še boljše možnosti za delo Kladivar, tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko, je bil ustanovljen že leta 1949 kot obrtno podjetje. Takrat so Kladivarjevi delavci opravljali občanom razne obrtne storitve. Cez dobro desetletje so v tem žirovskem obratu začeli izdelovati šestila. Proizvodnja le-teh je tekla približno do leta 1969. Takrat pa so v žirovskem Kladivarju začeli uvajati nov proizvodni program. In *e dobri dve leti kasneje so se v tedaj že dokaj poznani tovarni v Žireh odločili za prve večje investicije. Adaptirali so namreč nekdanje hleve in si s tem pridobili dokaj večje površine za proizvodnjo. Posebno veliko pozornost pa so takrat začeli posvečati tudi kadrom. »Toda z vsem tem še nismo bili zadovoljni,« pripoveduje danes direktor žirovskega Kladivarja Vence Ambrožič. »Bili smo majhni, dosti premajhni za nadaljnje napredovanje. Zato smo začeli razmišljati o morebitni povezavi s kakim večjim podjetjem, s kako večjo delovno organizacijo. In ponudila se.nam je priložnost. Vstopili smo v organizacijo združenega dela ZP Strojegradnje, v katero je danes povezanih trinajst velikih slovenskih delovnih kolektivov. Med njimi je tudi Litostroj iz Ljubljane. S tem smo si takoj pridobili veliko večje možnosti našega nadaljnjega razvoja. Seveda med tem časom tudi v Kladivarju nismo držali rok križem. Precejšnja sredstva smo vlagali v nove in boljše programe, tehnologijo, modernizacijo ter v izobraževanje novih kadrov. Glede na vse zahtevnejši in vse bolj izpopolnjen proizvodni program pa smo vsa leta ugotavljali, da so naši proizvodni prostori že zdavnaj pretesni in skrajno nefunkcionalni. Delavski svet v podjetju je tako že pred tremi leti izglasoval in dal popolno podporo gradnji novih proizvodnih prostorov.« Tako podporo je žirovski Kladivar pred nedavnim dobil tudi v SOZD ZP Strojegradnje. Skupni delavski svet Strojegra-denj se je namreč odločil, da je vsekakor potrebno, da se gre v investicijo, v investicijo pri gradnji nove Kladivarjeve proizvodne in poslovne hale. In kot vse kaže bo Kladivar iz Žirov začel z gradnjo novih proizvodnih prostorov že marca letos. Prihodnje leto pa naj bi se Kladivarjevi »kovinarji« že preselili v novo tovarno. Kolektiv Kladivarja izreka vsem občanom škofjeloške občine iskrene čestitke ob občinskem prazniku, vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in drugim prebivalcem pa želi veliko sreče v letu 1976! Alpina sprejema srednjeročni načrt razvoja Tovarna obutve Alpina iz Žirov se je v preteklega četrt stoletja razvila v pravega giganta na področju čevljarske industrije. Razvoj žirovske tovarne je bil zares neverjetno hiter. Prva leta je bilo v Alpini zaposlenih vsega nekaj deset čevljarjev, danes pa je v matični tovarni v Žireh, v obratih na Colu in v Gorenji vasi ter v trgovski mreži, Žirovci imajo širom po Jugoslaviji že prek šestdeset prodajnih mest, zaposlenih že prek 1500 delavcev. Toda razvoj žirovske tovarne obutve se še ni zaustavil. Prav zdaj zaposleni v tovarni obutve v Žireh razpravljajo o načrtu srednjeročnega razvoja podjetja do leta 1980. »Da bi lahko natančno planirali razvoj naše delovne organizacije v prihodnjih petih letih,« pravi v. d. direktorja Alpine Ivan Capuder, »moramo najprej temeljito analizirati dosedanji razvoj in sedanje stanje v 'naši hiši'. V preteklih petih letih je v Alpini prišlo do precejšnjih sprememb. Pred pol desetletja smo proizvajali po milijon parov obutve letno. Istočasno pa smo še vedno lahko ugotavljali, da je akumulativnost proizvodnje izredno nizka, da materialni stroški rastejo z neverjetno naglico, da nam zaposlovanje novih delavcev prinaša nove, dodatne in velike stroške in seveda še marsikaj. Zato smo se odločili, da proizvodnjo nekoliko preusmerimo. Odločili smo se, da zlasti veliko pozornost posvetimo razvoju oddelka plastike.« V srednjeročnem programu razvoja Alpine do leta 1980 so predvidene tudi investicije! Da bi lahko dosegli predvideno proizvodnjo, so se namreč v žirovski tovarni obutve odločili, da v prihodnjega pol desetletja vložijo denar v gradnjo nove proizvodno skladiščne dvorane v Žireh, gradnjo nove proizvodne hale na Colu, modernizacijo opreme za proizvodnjo obutve ter predvsem v veliko povečanje zmogljivosti v oddelku plastike. Skupna vrednost vseh investicij do leta 1980 bo predvidoma znašala približno 76 milijonov din. »Seveda bomo z večanjem proizvodnje v TOZD Proizvodnja večali tudi število zaposlenih,« pravi Ivan Capuder. »V prihodnjih petih letih naj bi se število zaposlenih v naši tovarni povečalo za približno 19 odstotkov, kar pomeni letno rast zaposlovanja za 3,7 odstotka. Večji del teh novih delavcev bomo zaposlili v našem obratu na Colu. Zdaj je tam namreč zaposlenih okrog osemdeset delavcev, ko pa bodo zgrajeni novi proizvodni prostori, le-ti bodo, če bo za to pokazala pripravljenost tudi občina Ajdovščina, že ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, bo v njih lahko služilo svoj vsakdanji kruh najmanj 250 prebivalcev Cola in okoliških zaselkov.« Alpina je že doslej posvečala izredno veliko pozornost svoji trgovski mreži. Njene prodajalne so po vseh večjih krajih v Jugoslaviji. Prek 60 jih je že. Srednjeročni načrt pa predvideva, naj bi jih bilo čez pet let že najmanj osemdeset. In kaj srednjeročni načrt predvideva v zvezi z izvozom in uvozom? Leta 1980 naj bi bila devizna bilanca še vedno pozitivna, vendar Alpina Žiri se bo uvoz v prihodnjih letih večal mnogo hitreje kakor pa izvoz. Večji uvoz je povezan zlasti s širjenjem oddelka plastike. V prihodnosti, so se v Alpini trdno odločili, bomo morali večjo pozornost posvečati tudi družbenemu standardu. Tu gre predvsem za reševanje stanovanjskih problemov, vprašanj izobraževanja, telesne kulture, rekreacije, družbene prehrane in drugega. »Tudi na področju samega organiziranja naše delovne organizacije nas čaka še veliko dela,« pravi Ivan Capuder. »Našo organizacijo združenega dela bomo morali še v večji meri prilagoditi našim ustavnim določilom. Ustanoviti bo najbrž potrebno še katero temeljno organizacijo združenega dela. Ustanovitev TOZD Plastika je že skoraj nuja!« Člani delovnega kolektiva Alpina iz Žirov želijo vsem poslovnim prijateljem, svojim sodelavcem in drugim občanom veliko sreče v novem letu 1976, prebivalcem občine Škofja Loka pa izrekajo iskrene čestitke ob prazniku škofjeloške občine. -Os Pohištvo za vsakršno rabo Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« 2iri Investicije se obrestujejo Leto 1974 je bilo za kmetijsko gozdarsko zadrugo »Sora« iz Žirov izjemno pomembno in uspešno. To je bilo obdobje, ko so žirovski kmetijci in gozdarji gradili nove objekte, obnavljali stare prostore, modernizirali obrate, skrbeli za napredek kmetijstva na področju Žirov in okolice, za vzgojo in smotrno izkoriščanje gozdov ... To je bilo leto 1-974. Lansko leto pa je pokazalo, da so bile vse naložbe kmetijsko gozdarske zadruge iz Žirov leto poprej še kako smotrne. Žirovci danes ne bi mogli shajati brez sodobne in moderno opremljene trgovine v bližini Do-bračeve, brez trgovine, kjer je mogoče dobiti vse prehrambene izdelke, med njimi kruh, meso, zelenjavo in še mnoga druga živila, gospodinjske potrebščine in še marsikaj drugega. Tudi gostinski obrat poleg trgovskega dela je med Žirovci izredno priljubljen. Kako tudi ne, saj v kuhinji poleg gostinskega lokala vsakodnevno pripravljajo okusne malice. Tu se hranijo mnogi delavci iz žirovskih podjetij in drugih ustanov, v kuhinji mar-keta pa se pripravljajo malice tudi za zaposlene v nekaterih podjetjih v kraju. Nič manjših uspehov pa v preteklem letu niso dosegali tudi de- lavci v pred letom dni moderniziranem žagarskem obratu, delavci v transportu in drugi. Pa tudi na področju zasebnega kmetijstva je bil dosežen velik napredek. Kljub temu, da žirovska kmetijska zadruga »Sora« iz Žirov ni odpirala novih objektov, pa je skrbela za modernizacijo in obnovo sedanjih obratov. V obnovitvena dela in modernizacijo je bilo vloženih prek 2 milijona din. Še to je potrebno pripomniti, da kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« iz Žirov že vsa leta, torej že prek četrt stoletja, vzdržuje izredno tesne stike z zasebnimi kmetovalci, s kmetovalci v Žireh in po okoliških zaselkih, z njihovimi kooperanti. Pred nedavnim, pred dobrim mesecem dni je bil ustanovljen celo aktiv kmečkih žena. Že zdaj se je pokazalo, da bo odslej le-ta nosilec vključevanja kmečkih žena v družbenopolitično življenje, navezovanja in izmenjave izkušeni, izobraževanja iti razvedrila. m Kolektiv kmetijsko gozdarske zadruge »Sora« iz Žirov ob prazniku občine Škofja Loka iskreno čestita vsem zadružnikom, poslovnim prijateljem in občanom, vsem pa želi veliko sreče v letu 1976! Os Alples si je v zadnjih letih pridobil sloves dobrega proizvajalca pohištva tako med strokovnjaki kot med potrošniki. Njegovi izdelki so dobili že vrsto nagrad, priznanj in diplom: Jugoslovansko pohištvo — Beograd 1970, Jugoslovansko pohištvo — Beograd 1972, Dober design — Beograd 1972 in kot zadnje, najvišje priznanje Zlati ključ za sistem pohištva TRIGLAV - Beograd 1974. Sistem pohištva TRIGLAV omogoča veliko izbiro elementov za opremo dnevnih sob, spalnic, samskih sob, delovnih kabinetov, mladinskih sob in predsob. Potrošniki ga lahko kupijo v vseh prodajalnah pohištva v Jugoslaviji. Alples je tudi znan proizvajalec pohištva za predsobe. Pred-sobno pohištvo je izdelano v svetlem furnirju in omogoča racionalno shranjevanje različ- nih predmetov in oblačil. Takšno je primerno za velika in majhna stanovanja. Mladinsko pohištvo Mihec je zaradi izredno živahnih barv primerno predvsem za otroke in mlade ljudi in se lahko prilagaja različnim velikostim stanovanjskih prostorov. Med novejše Alplesove izdelke sodi pohištvo za kopalnice LOTOS, ki je novost tudi na jugoslovanskem tržišču. Prilagojeno je za opremo majhnih prostorov, saj je značilnost sodobnih stanovanj zlasti v blokovni gradnji, da imajo majhne kopalnice. Alples že vrsto let proizvaja tudi omarice za čevlje in razne druge drobne pohištvene elemente, ki jih uspešno plasira na jugoslovanskem in tujem trgu. Tovarna pohištva Alples Železniki se ob tej priložnosti zahvaljuje poslovnim partnerjem, kooperantom in sodelavcem za dosedanje uspešno sodelovanje in jim ob občinskem prazniku občine Škofja Loka iskreno čestita. ■ _Os ALPLES Nova stvaritev filmskega kluba Tržič NeprijaZIlO Okolje ZA ptice »Šuštarska jesen« Tak je naslov kratkometražnega dokumentarnega filma, pomembnega za narodopisje in trzi-ško šuštarsko zgodovino, ki so ga v sodelovanju s kulturno skupnostjo Tržič posneli člani filmskega kluba Tomo Križnar Tržič Tržič - Filmski klub Tomo Križnar je že pet let soustvarjalec kulturnega življenja tržiške občine. Združuje 20 privržencev filmske umetnosti, ki delajo iz leta v leto uspešneje, čeprav delovni pogoji niso vedno najboljši. Edini klub amaterskih filmskih delavcev v republiki so, ki vsako leto zabeležijo na filmski trak najpomembnejše dogodke v občini in s tem tudi po slikovni plati prispevajo k bogatitvi in izpopolnjevanju tržiške kronike. Srečati jih je na pomembnejših festivalih doma in na tujem. Lani so odnesli šest prvih nagrad. Njihove stvaritve so proglasili za najboljše v Trstu, Somboru, Leskovcu, Ljutomeru, Ljubljani in v Novem Sadu. Pomemben je prispevek članov kluba Tomo Križnar pri ohranjevanju starih tržiških etnografskih značilnosti, navad, običajev in del. Pred novim letom so v polni dvorani Cankarjevega doma v Tržiču predstavili novo stvaritev s tega področja — kratkometražni dokumentarni film »Šuštarska jesen«, zasnovan pred leti na pobudo filmar-jev in kulturne skupnosti. Sprva je kazalo, da bo to film preteklosti in izpovedovalec ter prikazovalec nekdanjih šuštarskih običajev. Delo pa je ustvarjalcem filma pokazalo druga pota. Obdržal je zgodovinski in etnografski značaj, hkrati pa posegel v sedanjost, v življenje zadnjih še živečih pristnih tržiških Šuštarjev. Film pa ni le to. Je pripoved o trži-škem zakonskem paru Antoniji in Janezu Slaparju, Molinetovima po domače, zadnji tržiški šuštarski družini. Filmska kamera sledi njunemu vsakdanjemu življenju od jutra do večera, na dokumentaren način pokaže klasična šuštarska opravila in razgrne poglede Molinetove mame in ata na sedanje življenje, sodobno čevljarsko industrijo in njene izdelke, ki so že v začetku tega stoletja začeli biti plat zvona tržiškim Šuštarjem. Filmu je veliko dodal tudi Stane Bitežnik z igranjem na citrah. Film »Šuštarska jesen« je po scenariju Janeza Maverja posnel in režiral Jože Perko, sicer pa je pri ustvarjanju sodelovala večina članov kluba Tomo Križnar. J. Košnjek Slauiomir Mrožek: Emigranta Letošnja zima je dokaj mila, v nižinah je snega le za vzorec. Pravzaprav si že nekaj let želimo spet videti, kakšna je zima, ko je snega res do kolen. Takšne zime seveda ne bi z veseljem pozdravljala cestna služba in še marsikdo, med drugim tudi ljubitelji narave in živali. V milih zimah, ko ostanejo tla bolj ali manj odkrita, dnevne temperature pa ne preveč nizke, pogoji za preživljanje za večino živali niso prehudi. Sicer pa na področjih zunaj mest v težavnih okoliščinah poskrbe za odganjanje gladu lovske družine. V bližini mest in v mestnih naseljih ostanejo pravzaprav le ptice. Ze od nekdaj krmimo pozimi te naše ptice pevke in tudi tiste, ki to sploh niso. Od malega nas uče, da je potrebno pticam pozimi pomagati z nasipanjem semen ali z lojenimi pogačami polnimi semen in ostankov mesa za bolj mesojede ptice, kot je na primer sinica. Vendar pa že samo kratek sprehod po bližnjem ali daljnem okolišu pokaže ne preveč veselo sliko. Le na malokaterem vrtu stoji ptičja krmilnica, če pa je, je ponavadi prazna, saj so jo otroci ali pa tudi odrasli po prvem snegu, ko so še z navdušenjem polnili hišico, skoraj popolnoma pozabili. V mestnih parkih, kolikor jih je ali na zelenicah, so tudi krmilnice. V Kranju je na primer parkovna služba KŽK Kranj kot že nekaj let doslej postavila lične s slamo krite ptičje krmilnice. Kdo ve zakaj so se objestneži domislili, da slama odlično gori in so jih nekaj celo zažgali ali kako drugače uničili. Človek bi verjel, da so takrat v šoli manjkali, ko je učitelj govoril o skrbi za naše ptice. Ko smo se o tem pogovarjali z vodjo parkovne službe ing. Anko Bernardovo, je povedala, da vsako zimo njihovi delavci natrosijo v krmilnice nekaj sto kilogramov ptičje piče, kar je pravzaprav malo. Vendar pa je treba povedati, da je ptic v mestih vsako leto manj: ne le zato, ker jih še marsikdo pocilja z zračno puško, ampak enostavno zato, ker to zelenje, kar ga v mestih je, ni primerno naravno okolje za obstoj ptic. Premalo je dreves, premalo gostega grmičevja, v katerem se da skriti gnezda, premalo je hrane zanje pozimi itd. Verjetno ni preveč črnogleda napoved, da se kanijo ptice pevke sčasoma povsem izogniti gosto naseljenih področij in bodo ostajale pač v gozdovih, kjer pozimi zanje skrbe tudi Gozdna gospodarstva. Hrana za ptice res ni ravno poceni, posebno, če smo odločeni, da bomo ptice krmili vso zimo: mešanica semen stane od 16,60 din za kg in več, posamezna semena pa nekaj manj. O tem nam je napisala pismo naša bralka Marjetka Klančar iz Kranja in pri tem omenja tudi golobe. Z golobi pa je tako: to so domače živali, za katere pač skrbi lastnik. Če pa imajo premalo hrane, jo pač poiščejo in se vračajo tja, kjer so jim večkrat natrosili semena. Golobi torej niso skrb vseh nas, pač pa skrb lastnika, ki jih goji. Nemalokrat pa prav golobi postanejo prava nadloga za stanovanjski blok, kjer jim trosijo hrano v dobri veri, da so te ptice sestradane in da nihče ne skrbi zanje. Pri tem pa preveč pozabljamo na ptice pevke, da težko preživijo zimo, da jih je vedno manj zaradi neprijaznega okolja in da imamo od njih vendar dokajšnjo korist: o tem smo se v šoli dosti učili. L. M. Će bi morda ob gledanju Mrožko-vih Emigrantov mislili na svoje sorodnike, ki so na tujem, bi pristajali na pozicije intelektualca iz igre. In bi se ne smeli smejati »začasno zaposlenemu na tujem«, ko govori o socializmu, ko govori zoper oblast in hoče povedati, da zanjo je. Avtor sam je pred osmimi leti emi-griral, znana pa so poleg Emigrantov še naslednje satirično-groteskne komedije Policaji, Zabava, Tango ' itd. V režiji Žarka Petana in v izvedbi Male drame SNG gledamo te. dni Mrožkovo novejše delo Emigranta. Nastopata AA Boris Juh in XX Stane Rozman. Sofizmi obeh protagonistov v ko-mediji-drami (sodeč po reakciji občinstva) delujejo provokativno; kot omamlja neštete rešitve kvadrature kroga, in zdi se, da je Mrožkova igra grajena na osnovi podobne omame: ponavljanje — začetek: konec: konec do zčatka in obratno — ponavljajoče se do režiserske razrešitve, ko preden, ugasnejo poslednje luči, ne vemo ali »intelektualni pol« obeh nastopajočih joče ali se smeje? Obe možnosti enako veliko povedo, obe hkrati pa v malem največ. Svetovljanski svet je zožen v kletno stanovanje (scena Niko Matul), tipizirana kostuma Alenke Bartlove ter »posodobljanje« tudi za naše razmere kraja in časa — Nemčija, se pravi nemške pesmi, pa božična pe- Proslava v Retečah V okvir proslav za občinski praznik občine Škofja Loka se je vključilo tudi kulturno društvo »Janko Kermelj« iz Reteč in pripravilo za nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri v svojem domu zelo pester kulturni program. Poleg domačega pevskega in tambu-raškega zbora ter recitatorjev bo na tej proslavi sodeloval tudi moški, ženski in mešani zbor kulturnega društva »Oton Župančič« iz Sore. Ta zbor že vrsto let uspešno vodi Miha Gaber. V program so vnesli tudi nekaj pevskih točk ob spremljavi tamburaškega zbora, zato se vsem ljubiteljem glasbe in petja obeta lep glasbeni užitek. Razstave v knjižnici v Škofji Loki V mesecu decembru so v čitalnici knjižnice priredili razstavo marksistične literature in prikaz delovanja knjižnice ob 30-letnici, ob občinskem prazniku občine Šk. Loka pa bodo v ponedeljek, 12. 1. ob 18. uri odprli zanimivo razstavo kiparja P. Jova-noviča iz Zetine. Razstavil bo 22 kipov in 15 risb, ki skupaj ilustrirajo posamezne zgodbe iz SOL-ZIC Prežihovega Voranca. Razstava je bila prvič postavljena ob občinskem prazniku v Poljanah, tokrat pa si jo bodo lahko ogledali tudi Ločani. Naslednja razstava v mesecu februarju pa bo posvečena Ivanu Cankarju, kot uvod v Cankarjevo leto. J. K. sem — služi le za večjo intenziteto teksta in obeh nastopajočih. Za širše razumevanje, se pravi: predstava je umetniško didaktična in angažirana obenem. Jasno je, da neko gledališče toliko več pomeni, kolikor več poti in asociacij nudi, v bistvu pa se le zavedamo, da je predstava Male drame — vskočili so namesto Otrok sonca — zaveden kompromis, pristajanje bolj na realna stališča ekonomskega emigranta, kar pa že nehote potrjuje »intelektualčevo« (politični emigrant) tezo o svobodnih sužnjih. Če Poljak govori o majhnosti svoje dežele, ki je dala Chopena, Ravmonta, Panderevvskega, p. Maksimilijana, Žeromskega, Bora, GombroNvicza in Mrožka samega, če nekako izpustimo še Emila Koryt-ka, potem se zavemo, da aktualna postavitev dela v nemški prostor v resnici terja širšo in močnejšo razsežnost, ker je pač tekst sam problemsko zastavljen do zadnjih konsekvenc človekovega obstoja ter njegove stiske nasploh. Če v delu nastopata politični in ekonomski emigrant, to še ne pomeni, da delo morda ne govori o nas samih, ki smo ob domačem ognjišču lahko izseljenci samega sebe. Rozman in Juh to vesta, prvi po značaju vloge toliko bolj. In skoraj nepotrebno je pisati o njunih kreacijah, če zmoreta polni dve uri prepričevati, osveščati in tudi pridigati gledalcem. Vsaka, še tako mala spozabljivost igro, njen končnostni pomen, spremeni v dvojni sofizem — igro besed in igro zaradi igre — v sofistiko tedaj, ki jo Mrožkova dramaturgija sicer dovoljuje, a je za postavitev tako imenovanega repriznostnega gledališča nedopustna predvsem zaradi — kakor je bilo že omenjeno — našega odnosa do občih vprašanj v skrajnost pri-tiranih izseljencev, torej tudi nas samih, ko pride ura vpraševanja o času, svetu, pomenu ... Janez Poštrak Pokaži, kaj znaš DPD Svoboda Šenčur je v petek, 2. januarja, v domu kulture v Šenčurju organiziralo tekmovalno prireditev Pokaži, kaj znaš. Za najboljši nastop so se potegovali mladi pevci, recitatorji in drugi, ki še obiskujejo osnovno šolo, nekaj pa jih je bilo še celo mlajših (3 leta). Tričlanska žirija, ki so jo organizatorji izžrebali izmed občinstva v dvorani, je največ glasov prisodila harmonikarju Franciju Jarcu, ki je zaigral dve skladbi: Sem fantič vesel in Kaj bodo pa mamca rekli. Na drugo mesto sta se uvrstili sestri Vida in Majda Sitar, ki sta zapeli Bledo luno, tretje mesto pa sta s pesmijo Ko sem še majhen bil zasedli Milena Kern in Olga Baligač. V drugem delu prireditve je bil zabavni program, v katerem so sodelovali: skupina Dar, ki je mlade pevce spremljala tudi v tekmovalnem delu, pevki Jelka Draksler in Vida Sitar, pevca Roman Peternel in Frenk Čebulj ter humorist Čipsi. Prireditev vodila in povezovala Slavica Odvzem vozniškega dovoljenja sta Celjer in Miro Erzin. F. Erzin (2) Poglejmo zdaj še druge prometne prekrške, zaradi katerih se lahko vozniku na kraju samem odvzame vozniško dovoljenje; s potrdilom o odvzetem dovoljenju lahko voznik vozi še največ 24 ur. Če voznik motornega vozila vozi po voznem pasu namenjenem za promet vozil iz nasprotne smeri, se mu na kraju samem odvzame vozniško dovoljenje, (člen 35) Člen 52 temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa pravi, da mora voznik prehitevati drugo vozilo ali voziti mimo ustavljenega vozila po levi strani. Obvezno pa je prehitevanje po desni, kadar je vozilo na vozišču zavzelo tak položaj in daje voznik tak znak, da se da zanesljivo-sklepati, da bo vozilo zavilo na levo. Vozniku, ki vozi v nasprotju z določili tega člena, se na kraju prekrška odvzame vozniško dovoljenje. Voznik je ob vozniško dovoljenje, kadar pospeši hitrost svojega vozila, ko ga že prehiteva neko drugo vozilo, (člen (54) Voznik ne sme prehitevati drugega vozila, če ga je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati. Prav tako ne sme prehitevati, kadar je voznik pred njim že dal znamenje, da namerava prehiteli ali vo/.iti mimo vozila ali kakega objekta na cesti. Če vozi voznik v nasprotju z določili člena 55, se mu odvzame vozniško dovoljenje na kraju prekrška. če voznik prehiteva drugo vozilo na vozišču, na katerem teče promet v dveh smereh, pred vrhom klanca ali pred ovinkom ali kadar je cesta premalo pregledna, naredi prekršek po členu 57; seveda pa lahko prehiteva, kadar je na takem kraju več prometnih pasov zaznamovnih z vzdolžnimi označbami na vozišču in namenjenih za vožnjo izključno v eni smeri. Voznik motornega vozila ne sme prehitevati drugega vozila, razen če je to kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo brez prikolice, ti pred križiščem ali v križišču, ki nima krožnega prometa ali tik pred prehodom za ceste čez železniško progo v ravnini brez zapornic ali z njimi. Tik pred križiščem in v križišču pa sme voznik prehitevati: vozilo, ki zavija levo, prehiteva z desne strani; vozilo, ki zavija v desno, lahko prehiteva po levi, vendar pri tem ne sme zapeljati na del vozišča, ki je namenjen za promet vozil iz nasprotne smeri. Tik pred prehodom ceste čez železniško progo v ravnini z zapornicami ali brez in na samem prehodu sme voznik prehitevati drugo vozilo, če je na takem prehodu promet ure- Muzej zaprt Grad Goričane ima v tem času manj obiskovalcev kot običajno. Vzrok je treba iskati v hladnih prostorih muzeja, zato se le redki obiskovalci odločajo za ogled razstavljenih zbirk. Uprava Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane se je zato odločila, da bo muzej do marca zaprt. -fr jen z napravami, ki dajejo svetlobno prometne znake na križišču. Vozniku, ki vozi v nasprotju z določili člena 58, se takoj odvzame vozniško dovoljenje, s potrdilom o odvzemu pa lahko vozi še največ 24 ur. Člen 59 določa, da voznik ne sme prehitevati drugega vozila, ki se približuj zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez prehod ali stoji pred prehodom in daje prednost pešcem. Voznik, ki krši ta člen, je takoj na mestu prekrška ob vozniško dovoljenje. Voznik mora ustavitr vozilo, kadar so na zaznamovan prehod za pešce že stopili pešci oziroma jih ne sme ovirati pri prečkanju prehoda, čeprav mu prometni znak dovoljuje vožnjo preko prehoda. Pred prehodom mora voznik tudi ustaviti, če je promet za pešce urejen s prometnimi znaki ali z znaki pooblaščene osebe. Če voznik ravna v nasprotju s členom 98, se mu na mestu prekrška takoj odvzame vozniško dovoljenje. Člen 101 določa, da morajo udeleženci v prometu ustaviti pred prehodom čez železniško progo v ravnini, če so zapornice spuščene ali če so se že začele spuščati ali če svetlobni ali zvočni signali opozarjajo, da se bodo zapornice začele spuščati oziroma, če po progi že prihaja vlak. Če voznik v takem primeru ne ustavi vozila, se mu na kraju samem odvzame vozniško dovoljenje. Člen 102 (prvi odstavek) določa, da morajo vozniki pred prehodom cesti' če/, železniško progo v ravnini ustaviti, kadar se pokaže rdeča utripajoča luč ali nepretrgana rdeča 1 luč na svetlobnem prometnem znaku. Če voznik ne ustavi, se mu odvzame vozniško dovoljenje. VEK Smučarska vlečnica v Srednji vasi Bohinj — Že lansko zimsko sezono so v zgornji bohinjski dolini v Srednji vasi nameravali postaviti smučarsko vlečnico, vendar je potem zaradi pomanjkanja snega niso. Letos pa so smučarsko vlečnico že postavili, saj je v zgornji bohinjski dolini okrog 20 do 30 centimetrov snega. Smučarska vlečnica v Srednji vasi, ki je v smeri proti Pokljuki 4 kilometre oddaljena od Bohinjskega jezera, je dolga 360 metrov in lahko prepelje na uro 350 smučarjev. Ob spodnji postaji so postavili tudi majhen bife za okrepčilo. Karta za eno vožnjo na vlečnici stane 2 dinarja, za otroke do 14. leta pa 1 dinar. Dnevna karta pa stane 30 in za otroke 15 dinarjev. Izletniki in drugi obiskovalci zgornje bohinjske doline se lahko okrepčajo tudi z dobro domačo hrano v gostišču Rupa. Razen tega pa v Srednji vasi oddajajo tudi zasebne turistične sobe za prenočevanje. A. 2. 30- letnica LD Kropa Pred 30 leti je 23 prebivalcev Upniške doline v radovljiški občini na Srednji Dobravi ustanovilo lovsko društvo. Že takrat so imeli okrog 20 lovskih pušk, šest psov in nekateri tudi prave lovske kroje. Danes so živi še trije ustanovni člani sedanje lovske družine Kropa. V soboto, 27. decembra, so se člani te družine zbrali na svečanosti, s katero so proslavili 30-letnico ustanovitve družine in 30-letnico osvoboditve. Pregledali so. tridesetletno delo, izročili trem ustanovnim članom spominska darila in petim za prizadevno delo v družini priznanja. Ob tej priliki pa so izdali tudi jubilejno značko. Za kulturni program pa je na svečanosti poskrbel vokalno-instrumentalni trio s Srednje Dobrave. Lovišče lovske družine Kropa meri danes okrog 3400 hektarov, od tega je kar 1000 hektarov na Jelovici. Družina ima 36 članov in vsi so dobro opremljeni in tudi zelo delavni. Vsako leto opravijo okrog 500 prostovoljnih delovnih ur. Skrbijo za krmilnice za srnjad in jelene, za solnice, imajo pa tudi valilnico in ograjo za divje race. Ko sem se pred dnevi pogovarjal z blagajnikom družine inž. Rokom Gašperšičem, je povedal, da predvsem skrbijo za stalež v lovišču. »Letos spomladi bomo imeli v lovišču okrog 150 srnjadi, 22 gamsov, nekaj jelenov se zadržuje v lovišču, pa mufloni, divji petelin ter druga divjad. Precej je v lovišču zajcev, medtem ko je lisica v zadnjih dveh do treh letih zaradi garjavosti skoraj izginila. Na srečo pa v lovišču nimamo divjih prašičev in zato tudi nimamo škode, ki jo povzroča ta divjad.« Da je lovišče lovske družine Kropa bogato in po svoje zanimivo, pove podatek, da sta bila v zadnjih petih letih ustreljena tod dva medveda in da so predlanskim ustrelili na Jelovici jelena. Sicer pa člani lovske družine nimajo namena, da bi številčno povečevali divjad v lovišču. Skrbijo predvsem za kvalitetnejši sestav divjadi. »Vso skrb pa bomo tako kot doslej tudi v prihodnje posvečali izobraževanju sedanjih in novosprejetih članov. Lani smo podpisali tudi sporazum o izobraževanju lovcev in načinu sprejemanja v članstvo. Kriteriji so se precej zaostrili. Vendar menim, da je tako prav, saj je izobraževanje v naši organizaciji še kako potrebno. Za primer naj povem, da vsako leto preverjamo znanje članov. Tako na primer organiziramo strelska tekmovanja, preglede orožja in preverjanje strelskih sposobnosti lovcev. Takšno bo naše delo tudi v prihodnje, pri čemer pa menim, da bi celotna skupnost morala bolj upoštevati možnosti, ki jih imajo lovske družine pri ljudski obrambi,« je povedal inž. Rok C.aš-peršič. A. Ž. Alpinistične novice TEŽKA ZIMSKA PONOVITEV Bratu Andrej in Marko Stremfelj ter Jole Hobič (vsi AO Kranj) so 27., 28. in 29. decembra opravili pomemben zimski vzpon v severozahodni steni Stenarja. Z dvema bivakoma so preplezali zelo težko smer — Ancljev steber, ki je ocenjen s peto in šesto težavnostno stopnjo. Stena pa je bila visoka 400 m. Smer spada med najtežje zimske ponovitve v naših stenah doslej. GREBENSKO PREČENJE Nad Bovcem, na jugoslovansko-italijan-ski meji, se vleče mogočen, kakih 25 kilometrov dolg greben, ki je tudi alpinistično zelo zanimiv in zahteven, saj je ocenjen z drugo in tretjo, ponekod celo s četrto težavnost no stopnjo. Z prečenjem zadnjega dela od Črnega Vogla, preko Laške Planje, Velike Babe do Male Babe, za katerega so bile v nedeljo, 28. decembra, v odličnih razmerah potrebne le 4 ure, sta Boris Mlekuž (SAAS) in Franci Šter (AO Kranj) v treh etapah opravila prečenje celotnega grebena od Bombona, preko Kanina do Male Babe. Z dvema bivakoma so Boris Mlekuž, Bernard Cuder in Franci Šter v začetku marca leta 1974 prečili najzahtevnejši del okrog ka-ninskih podov, kjer se v bližnji bodočnosti predvideva velik smučarski center. Se isto leto, tik pred koncem pa so Boris in Damjan Mlekuš, Alojz Fon, Bernard Cuder in Franci .Šter z enim bivakom prečili greben od Lope do Hombona. Efektivnega plezanja je bilo skupno okrog 40 ur. Nekateri odstavki so bili pred tem preplezani le poleti. V zimskih razmerah pa je bil greben vseskozi deviški. S prečenjem tega izredno lepega, predvsem pa zelo zanimivega gorskega grebena na mejnem področju smo tudi alpinisti prispevali svoj delež pri uveljavljanju imena slovenskega naroda na tem skrajnem delu naše zemlje in dokazali, koliko nam pomeni vsak, še bolj oddaljen delček slovenskih gora. F. Šter Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75 p. o. razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — samostojnega finančnega knjigovodje Pogoj: višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse; — materialnega knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse; — kuharice Pogoj: K V in 3 leta prakse Posebni pogoj je poskusni rok 3 mesece. Prošnje sprejema kadrovski oddelek Gorenjske predilnice 15 dni po objavi. Občinska izobraževalna skupnost Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto tajnika skupnosti Pogoji za zasedbo so: 1. višja ali srednja izobrazba 2. 5 let delovnih izkušenj 3. prednost imajo delavci, ki so delali na vzgojno-izobra-ževalnem področju 4. moralnopolitična neoporečnost. Prijave s potrebnimi dokazili je treba poslati na Občinsko izobraževalno skupnost Škofja Loka, Mestni trg 38 v 15 dneh po objavi. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Škofja Loka I razpisuje prosto delovno mesto NAČELNIKA ODDELKA ZA URBANIZEM, GRADBENE iN u KOMUNALNE ZADEVE fi« Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene ali arhitektske smeri in 4 leta delovnih izkušenj. A Kandidati morajo biti moralno-politično neoporečni. Kandidati naj 10 pošljejo prijave, kolkovane z 2 din, z dokazili o strokovnosti, z življe* zg njepisom in opisom dosedanjih službovanj komisiji za volitve in imeno* pr vanja ter kadrovske zadeve skupštine občine Škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa. za Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Škofja Loka za in za N; ali pa t r i g I a v Triglav konfekcija Kranj, Savska cesta 34 Sprejmemo večje število deklet, ki so končale osnovnošolsko izobraževanje v priučevanje za industrijske šivalke Javijo naj se dekleta, ki imajo veselje do šivanja ženskih oblek. Prijave sprejema splošna služba do 1. februarja 1976. Stanovanjska zadruga »Černetov vrt« Kranj, Partizanska c. Gradbeni obrat vabi k sodelovanju pri gradnji stanovanjskih hiš za člane zadruge, strokovnjake oziroma obrtna podjetja za naslednja dela v letu 1976.: 1. zemeljska dela 2. zidarska dela 3. tesarska dela 4. instalacijska dela (vodovod, elektrika, centralna kurjava) 5. pečarska dela 6. kleparska dela 7. krovska dela Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno v pisarni zadruge v Kranju, Partizanska c. zaradi razgovora in ugotovitve pogojev pri oddaji oziroma prevzemu del. Upravni odbor stanovanjske zadruge »Cernetov vrt« razpisuje prosta delovna mesta: 1. PRAVNEGA REFERENTA v sekretariatu občinske skupščine Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne smeri in 3 leta delovnitug izkušenj — ponovni razpis Če 2. CESTNEGA IN PROMETNEGA INŠPEKTORJA Pogoj: višja strokovna izobrazba prometne, komunalne ali gradben«Gl smeri in 3 leta delovnih izkušenj. D] 3. REFERENTA ZA ZADEVE INVALIDOV IN BORCEV fKi Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne smeri ali VŠSD \t 2 leti delovnih izkušenj — ponovni razpis. ni 4. REFERENTA ZA KOMUNALNE ZADEVE IN KOMUNALNEGA NADZORNIKA H Pogoj: štiriletna srednja strokovna izobrazba delovodske, gradben« ali spjošne smeri in eno leto delovnih izkušenj 12 5. REFERENTA ZA VOJAŠKE ZADEVE Pogoj: višja strokovna izobrazba upravne, pravne ali druge ustrezn« 15 smeri in 3 leta delovnih izkušenj — delo za določen čas — ponovni razpis H Za vsa delovna mesta so potrebne delovne izkušnje na enakih ali podobnih delovnih mestih. Kandidati morajo biti moralno-politično ne* Z< oporečni. \^ Prijave, kolkovane z 2 din, naj kandidati pošljejo z dokazili o tc strokovnosti, z življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj, g< razpisni komisiji pri svetu delovne skupnosti upravnih organov skupščine občine Škofja Loka. Razpis velja 15 dni od objave ozi- g2 roma do zasedbe. __m N P] te ZNIŽANJE CEN OBUTVI V POSLOVALNICAH TKS Kranj razpisuje javni natečaj za izdelavo osnutka plakete »BORISA RUČIGAJA« 1. opis naloge: - plaketa naj simbolizira N0B, šport in mesto Kranj ^ — osnutek mora biti zasnovan tako, da bo omogočal pri na-n' daljnjem oblikovanju izdelavo značke c< .- oblikovalci morajo predložiti tudi ustrezno tipografsko rešitei ^ napisa plakete »BORISA RUĆIGAJA« in uskladiti simbol j napisom. di 2. nagrade: ^ je d( st in S: k) 'k 1. nagrada 3000 din 2. nagrada 2000 din 3. nagrada 1000 din Poleg nagrad lahko TKS Kranj odkupi še druge rešitve. Višina E odkupa je 500 din. Z dodelitvijo nagrad oz. z odkupom osnutka so prenesene na k TKS Kranj vse pravice avtorja. t h 3. rok: E Rok za oddajo projektov je 31. januar 1976 do 14. ure n* k naslov: Telesnokulturna skupnost Kranj, Cesta Stanetu k Žagarja 27, 64000 Kranj. Iši ZDRUŽENJE SLOVENSKE OBUTVENE INDUSTRIJE Vokrva, KRANJ Posezonska razprodaja od 5. 1. do 5. 2. 1976 ženske, moške, otroške in zimsko-športne konfekcije 20 — 50 % v veleblagovnici GLOBUS, blagovnici KOKRA Kranj na Titovem trgu, v prodajalnah MOJCA Kranj, KOKRA na Jesenicah in SLON Žiri P o, Razpisna komisija Triglav konfekcije Kranj B d d razpisuje t; naslednja prosta vodilna delovnfl mesta: r 1. vodje tehnično-proizvodne službe Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje J' pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo organizacijske al»-tekstilne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih, i — da ima srednjo strokovno izobrazbo tekstilne stroke z delovno c usposobljenostjo s področja konfekcije in 10 let delovnih iz.-' k kušenj na vodilnih delovnih mestih 2. vodje detajl prodaje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje-pogoje: - da ima visoko ali višjo šolo organizacijske ali komercialne smeri, 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta pri prodaji \M nabavi konfekcijskih izdelkov, - da ima srednjo izobrazbo, VK ali KV izobrazbo in 20 let delovnih izkušenj v trgovski stroki Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih p° gojev sprejema 15 dni po objavi razpisna komisija Trigla1 konfekcije, Kranj. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam PRAŠIČA za zakol, 140 kg težkega. Markelj Janez, Boh. Bela 60 22 n Prodam motorno KOSILNICO , AEB 10 z rezervnim motorjem J 10 KS na petrolej in obračalnik * zgrabljalnik. Resman Anton, Pra-" proše 1, Podnart 97 d Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 71 98 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Cegelnica 1, Naklo 99 Ugodno prodam ženski črni zimski in sivkasti PERZIJANSKI PLAŠČ za večjo postavo, oba skoraj nova. Naslov v oglasnem oddelku. 100 Prodam ŠTEDILNIK na premog ali zamenjam za PEĆ. Rožič, Župančičeva 9, Kranj 101 TELEVIZOR MAJOR, črno-beli, I ugodno prodam. Stanovšek, Kidričeva 30, Kranj 102 Zaradi selitve prodam oljno PEČ iiGIBO in električno-plinski ŠTEDILNIK. Pečar Anton, Zadružna 1, , Kranj 103 in Ugodno prodam 200 PUNT in DESKE 25 mm. Letence 11, Golnik Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 11, Kranj 105 K Prodam PRAŠIČA za zakol, 120 kg težkega. Tatinec 3, Preddvor Prodam mesnatega PRAŠIČA, i« 150 kg težkega. Predoslje 59 107 Prodam PRAŠIČA, 80 kg težkega. Hribar Jože, Potoče 21, Preddvor °' Prodam dobro ohranjen TELEVI-e* ZOR RR Niš z novim ekranom za 1000 din. Kovor 42, Tržič 109 Prodam KRAVO po izbiri s tele-0 tom ali tik pred telitvijo. Voglje 56, i. Šenčur 110 v Prodam suha DRVA, tudi razža-- gana. Voklo 39, Šenčur 111 Prodam dvotonično HARMO-g NIKO. Sp. Brnik 48 112 Prodam malo rabljeno plinsko PEČ. Naklo 178 a 113 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg težka za zakol. Sr. vas 38, Šenčur Prodam 8 let starega KONJA, vajenega dela. Lotrič, Lancovo 45, Ra-• dovljica 115 t Prodam SPALNICO v dobrem 'stanju. Šenčur, Delavska 2 116 Prodam 1 leto staro PEČ na olje in TANK za olje - 500 1 s črpalko. Sr. vas 66, Šenčur 117 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pivka 15, Naklo 118 Poceni prodam 3-krat rabljene DRSALKE - bele, št. 35 in skoraj J nove smučarske čevlje št. 35 (pan-cerje) in zelo dobro ohranjen ŠI-i VALNI STROJ. Perne, Kocjanova ,11, Kranj 119 1 Prodam večjo količino pristnega domačega ŽGANJA ali zamenjam tudi za PRAŠIČA za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 120 Prodam enoosno PRIKOLICO s pogonom in kiperco. Franc Likar, Koprivnik/22, Sovodenj 121 Prodam črno-beli TELEVIZOR, n« Eržen Andrej, Jezerska 10, Kranj Prodam novo PEČ za centralno kurjavo STADLER, 35.000 kalorij, tudi na ček. Zabret Blaž, Bobovek 4, Kranj 123 Poceni prodam AVTOVOX RADIOAPARAT - 8 tranzistorjev -nt komplet. Kne Ivan, Jezerska 124 c, rt* Kranj 124 Prodam MAST od domačega prašiča. Naslov v oglasnem oddelku. ^ 125 m Ugodno prodam novo PLINSKO PEČ. Informacije na telefon 21-368 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV od 100 do 140 kg. Strahinj 12, Naklo Prodam polovico PRAŠIČA. Sp. Brnik 65 128 Prodam ŠTEDILNIK Gorenje na drva in premog. Hotemaže 44, Preddvor 129 Prodam TELIČKO, čisto simen-talko, in domače ŽGANJE. Okroglo „ št. 1, Naklo 130 Prodam PRAŠIČA za zakol, 170 kg težkega. Prebačevo 2 131 Prodam TELICO simentalko, 7 mesecev brejo. Srednja vas 9, Golnik Prodam KRAVO s teletom. Škofje jeloška 28, Kranj 133 Prodam več mesnatih PRAŠIČEV ali ob 100 -120 kg. Strahinj 68 134 Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez in PRAŠIČA, 160 kg tež-no kega, za zakol. Kristane Janko, iz. Srednja vas T3, Šenčur 135 n* Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 14 * 136 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Krničar, Babni vrt 10, Golnik 137 Prodam več KRAV. Letence 2, Golnik 138 Prodam mlado brejo KRAVO. Srednja vas 55, Šenčur. 139 Prodam PAVA — samca in samico, stara 5 let. Naslov v oglasnem oddelku. 140 Prodam nemško OVČARKO, staro eno leto. Tel. 75-236, Radovljica Prodam nov črno-beli TELEVIZOR GORENJE 921 elektronic. Novak, telefon 22-846 142 Prodam komplet globok otroški VOZIČEK. Britof 151 143 Ugodno prodam šivalni stroj VE-RITAS v omarici. Čeme, Tomšičeva 20, Kranj 144 Prodam polovico mlade KRAVE. Luže 38, Šenčur 145 Prodam suhe hrastove in maces-nove PLOHE. Oddam opremljeno družinsko STANOVANJE v Šenčurju. Inf. tel. 23-909, od 17. do 19. ure 146 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO s petdelno-omaro. Ogled vsak dan od 18; do 19. ure. Čolnar Andrej, Moša Pijade 46/111, Kranj 148 Tri PRAŠIČE za zakol, 7 tednov stare pujske, KRAVO s teličkom, prodam. Sp. Senica 8, Medvode 149 Prodam PRAŠIČA, zimska JABOLKA, smrekove PLOHE in deske 2 cm. Lahovče 42, Cerklje 150 Philips RR 722 - KASETNI TRANSISTOR, nov, poceni prodam. Informacije tel. 42-034 171 Prodam termoakomulacijsko PEČ ELINT 4. Breg ob Savi 66, Kranj 172 Poceni prodam dobro ohranjeno KRUŠNO PEČ 130 X 130 z vrati ali brez in otroško POSTELJICO s predalom. Britof 16 173 Prodam KRAVO s tretjim teletom ali brez. Tatinec 6, Preddvor Prodam BIKCA, čistega simen-talca, starega 5 tednov, za pleme. Sp. Brnik 3 175 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 37, Šenčur 176 Prodamo KRAVO molznico, 14 dni pred tretjo telitvijo. Bertoncelj, Gorenja vas, Reteče 25 177 Ugodno prodam skoraj nov ženski usnjen PLAŠČ s kapuco, podložen s krznom št. 42. Naslov v oglasnem oddelku. 178 Ugodno prodam KLAVIR v dobrem stanju. Selan, Trata 19, Cerklje 179 Prodam PRAŠIČA za zakol. Vo-povlje 15, Cerklje 180 Ugodno prodam komplet smučke, palice in pancarje. Ferjan, Luže 16, Šenčur 181 Prodam PRAŠIČA, 140 kg težkega. Kešnar, Šmartno 3, Cerklje 182 Prodam ČEVLJE - pancarje št. 43 - MARCO. Lahovče 60, CerMje Prodam plemenskega VOLA, 550 kg in KRAVO. Apno 6, Cerklje 184 Prodam dve mladi KRAVI, eno s teletom eno po teletu in tri klaftre suhih bukovih DRVA. Zalog 17, Cer-kije 185 Prodam PRAŠIČA, 180 kg težkega. Cerklje 35 186 Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol. Velesovo 21, Cerklje 187 Prodam 5KW termoakomulacijsko PEČ. Bernik, Delavska 30, Kranj 188 Prodam PLETILNI STROJ standard. Podbrezje 54 189 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 33, Kranj 190 Prodam 80-litrski BOJLER in SLAMOREZNICO s puhalnikom. Mrak Franc, Mlaka 61 191 Prodam skoraj nov avtogenski VARILNI APARAT po zelo ugodni ceni ter POMIVALNO MIZO -novo. Informacije: Košir Valentin, Avtokleparstvo, Hotemaže pri Preddvoru ali Mubi, Predoslje 118 192 Prodam KRAVO, 7 mesecev brejo, in PRAŠIČA za zakol. Dragočajna 12, Smlednik 193 Prodam PRAŠIČA za zakol po izbiri. Strahinj 82, Naklo 194 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK. Zvršen Dragica, Naklo 183 195 Prodam TELEVIZOR panorama, kombiniran VOZIČEK, KOŠEK in STAJICO. Planina 17, stanovanje 10, Kranj 196 Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Planina 25/11-1. 197 Prodam OVČARSKO nemško psi-co, 3 leta staro. Cesta na Klanec 20, Kranj 199 Prodam KONJA. Stara c. 19, Kranj 200 TELEVIZOR PANORAMA ATERIR, 2 leti star, in otroško POSTELJO, 185 cm dolgo, nov jogi, prodam. Lah Dušan, Preska 71 d, Medvode 201 Prodam 70 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 47, Cerklje 202 Prodam KRAVO, ki bo sedmič telila. Arnež Jože, Popovo 3, Tržič 203 Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK Gorenje. Šuštaršič, Mavčiče 20 PUJSKE prodam. Dolar, Vrba 9, Žirovnica 205 ŠKOTSKE OVČARJE, 7 tednov stare, prodam po ugodni ceni. Lukan Gregor, Trata 31, Škofja Loka 206 Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Krek, Begunjska 5, Lesce 207 Prodam elektromotor 5,5 KW, 2800 obratov/min. Naslov v oglasnem oddelku. 208 Malo rabljen KAVČ poceni prodam. Vraničar, Sorska c. 33, Škofja Loka 209 Prodam suhe borove PLOHE, MODEL za stebre za kozolec. Britof 34, Kranj 210 IEEE Zakonski par z enim otrokom išče enosobno STANOVANJE ali samo SOBO v Škofji Loki ali okolici. Srša Franjo, Frankovo naselje 74 a, Škofja Loka 219 KV kuharica išče neopremljeno SOBO, po možnosti s kopalnico. Določen čas lahko, pomagam pri vsakem delu. Naslov v oglasnem oddelku. 220 Oddam SOBO dvema fantoma. Retljeva 11, Čirčiče 164 Dve študentki iščeta ogrevano SOBO s kopalnico v Kranju. Baje Dušan, Oprešnikova 84, Kranj 165 Mlad zakonski par išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod »Redna plačnika« 166 lokali V najem vzamem čevljarsko DELAVNICO kjerkoli na Gorenjskem. Stroj Alojz, Podbrezje 90, Duplje 226 Izobražena, osamljena upokojen-.ka išče ravno tako osamljeno upokojenko za družbo. Ponudbe pod »Razvedrilo« 238 ostalo Če imate angora MAČKA (samca), pokličite tel. št. 23-309, Kranj kupim Kupim rabljen mešalec. Rajgelj, Sp. Bitnje 17 Kupim smrekove suhe PLOHE in 1 kubik DESK. Plačam v devizah. Mavčiče 57, Kranj 162 Kupim pol KRAVE. Žabnica 15 163 Kupim srednje velik PRIMEŽ. Ponudbe s ceno pošljite na oglasni oddelek pod »Primež« 216 vozila Prodam R 10, letnik 1966. Bidovec Peter, Sr. vas 7, Golnik 69 Prodam karambolirano ZASTAVO 1300, letnik 1971, prevoženih 67.834 km. Omanovič, Bokalova 13, Jesenice, tel. 82-413 ali 061-313-928 Prodam ZASTAVO 1300. Ogled v soboto in nedeljo. Prebačevo 37, Kranj 152 Osebni avto VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1965, prodam. Remškar, Vincarje 38, Škofja Loka 153 Prodam avto PZ 125, prevoženih 65.000 km, letnik 1971. Onič, Lesce, Planinska 11 154 Prodam SIMCO 1301, special, letnik 1970. Žuran Mirko, Hudo 12, Tržič 155 Takoj prodam PEUGEOT 304 v brezhibnem stanju. Informacije telefon 064-22-297 156 Prodam FIAT 750 v voznem stanju s pretečenim tehničnim pregledom. Ugodna cena. Prebačevo 13 VVV 1500 VARIANT in PEČ kiip-persbuseh, prodam. Hafner, Reteče 34, Škofja Loka 158 Prodam osebni avto VW 1200, registriran do leta 1976. Hraše 44, Smlednik 159 Ugodno prodam avto R 8, letnik 1965. Zupan Albin, Kovor 78, Tržič 160 Prodam KAMP PRIKOLICO za 5 oseb 450 L. Filič, Zlato polje 3/i, Kranj 161 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Ogled vsak dan v Stari Loki 33, Škofja Loka 211 Prodam tovorni avto MERCEDES, 5 ton, kiper. Cena po dogovoru. Bertoncelj Janez, Bukovica 8, Selca nad Škofjo Loko 212 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Osterman, Britof 120 213 Prodam stroj za fiat 750 IR z 9000 km. Fende, Naklo, pri gostilni »Upokojenec« 214 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1971 in malo karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1970. Kalan, Za-poge 11, Vodice 215 stanovanja Opremljeno SOBO s kopalnico oddam v najem ženski. Log 33, Škof-ja Loka 217* Enosobno STANOVANJE ali večjo neopremljeno SOBO iščem v Škofji Loki ali okolici. Zel6 nujno. Plačam po dogovoru tudi vnaprej. Ponudbe na telefon 064-61-848 218 posesti Prodam lep TRAVNIK, primeren za vikend v Selški dolini. Naslov v oglasnem odelku. 221 HIŠO z več prostori blizu Nove Gorice zamenjam za manjšo na Gorenjskem, na relaciji Kranj—Jesenice. Hiša je na lepem sončnem kraju, voda, elektrika v hiši. Vrt, trte, vsega zemljišča 2700 kv. m. Cesta v bližini asfaltirana. Koren, Ozeljan 119, Šempas 222 Prodam polovico HIŠE z garažo. Gotovina — kredit — po dogovoru. Papler F., Bistrica 42, Tržič 223 Kupim HLEV ali podobno gospodarsko poslopje v okolici Škofje Loke in Medvod. Ponudbe pod »Gospodarsko poslopje« 224 Kupim GOSPODARSKO POSLOPJE za ureditev stanovanja v širši okolici Škofje Loke ali Kranja. Ponudbe pod »Ureditev stanovanja« 225 zaposlitve Sprejmem VAJENKO. Frizerski salon LEVA JANA, Železniki 227 Sprejmem kakršnokoli redno ZAPOSLITEV v Kranju. Ponudbe pod »Pridna« 228 Turistično društvo Begunje išče NAJEMNIKA za gostišče v Dragi. Informacije dobite na telefon številka 064-75-363 ali 75-367. Pismene ponudbe sprejema TD do 1. 2. 1976 229 prireditve KUD ZALOG prireja v nedeljo, 11. 1. 1976, ob 16. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel BOHINJ 167 Ansambel TRGOVCI obvešča vse svoje ljubitelje njihove glasbe, da igrajo vsako soboto v hotelu CRE-INA v Kranju in vsako nedeljo ob 16.30 na MLADINSKEM PLESU v Delavskem domu v Kranju. Vabljeni 168 V nedeljo, 11. januarja ob 17. uri, bo v zadružnem domu na Primsko-vem SREDNJEŠOLSKI PLES. Igra ansambel Drugi način iz Zagreba. Veljajo, tudi vstopnice od 27. decembra 1975. Vstopnina znižana. Vsako nedeljo PLES na KOKRI-CI. Igra ansambel MODRINA. Vabijo HOKEJISTI! 280 KUD Sp. Brnik prireja začetni PLESNI TEČAJ v gasilskem domu. Pričetek 11. 1. 1976 ob 15. uri. Vabljeni 231 OO ZSMS MAVČIČE prireja vsako soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Za staro in mlado- igra ansambel TABOR. 232 Vsak petek in soboto ob 20. uri v domu JLA PLES. Igra ansambel JAVŠEK! 233 Vsako nedeljo ob 18. uri v POLJANAH PLES. Igra ansambel JEV-ŠEK. Vabljeni! 234 loterija izgubljeno 25 12. 1975 je izginil z dvorišča ŠKOTSKI OVČAR. Prosimo vsakogar, ki kaj ve, naj javi na naslov: Erjavec Drago, Cankarjeva 17, Kranj 236 JS .= * \ •t. o 75630 81420 95570 23880 263370 275820 333340 462880 51 651 6131 23471 87811 32 72 82 82592 41952 05192 13042 402902 03 963 40143 56463 565583 7784 05604 253394 655024 J. -6 10 800 800 800 1.000 5.000 5.000 5.000 10.000 20 100 300 600 800 20 30 40 «00 800 1.000 1.000 5.000 50 60 600 800 5.000 200 600 5.000 10.000 345 60395 088115 227655 1.000 l.ooo 5.(XX) 150.000 nj* lne i in de' riai l/.dajit Čl» Glus, Kranj, Ulica Moše 1'ijadeja l. Stavek: GP Gorenjski tisk KraTij, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, kopi-tarjeva 2. - Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja i. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Telefoni: Kltivni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-OKlasni in naročniški oddelek 21-194. - Naroč ni na: letna 140 din, polletna 70 din, eena v.n 1 številko 1.50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 telefon: 22-053 KMETIJSKE ZADRUGE, POSESTVA, KMETOVALCI! Zamenjujemo vse vrste žitaric za vse vrste moke. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, koruzni šrot, oves, ječmen, krmila za kokoši nesnice, krmila za svinje, krmila za krave molznice in teleta ter penetirane pesne rezance za vse govedo. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 6. do 19. ure ter vsako soboto od 6. do 12. ure. čestitke UPRAVNI ODBOR GASILSKEGA DRUŠTVA VELESOVO želi vsem krajanom srečno, zdravo in zadovoljno NOVO LETO 1976 in se vam obenem zahvaljuje za prispevke v letu 1975. 237 obvestila OKVIRJE za slike, gobeline, ogledala, premična stekla in ostalo ne-odvzeto več kot 6 mesecev, vzemite takoj, ker zanje ne odgovarjam več. Čolnar Andrej, Steklarstvo, Kranj, Prešernova 1 169 OBLAČIMO GUMBE. Se priporoča MIRA, Kranj, Titov trg 24/1 170 ROLETE: lesene, plastične z zimskim popustom in žaluzije LIV Postojna, vam nudi zastopnik Špiler, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 064-75-610 ali pišite, pridem na dom. 235 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, sestre, tete, stare mame in prababice Antonije Stare roj. Golob se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Novaku za zdravljanje na domu, g. župniku Slapšku za pogrebni obred in poslovilne besede enako tudi Zvonarjem in pevcem DU za ganljivo petje. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči domači Primskovo, 6. januarja 1976 6 10 93986 6(X) 62896 600 58226 600 19106 8(K) 60666 1.000 77 20 37 30 0187 500 43297 6