;
■: -
^ImS
Edini slov

slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.


The only* Slovenic daily
in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays.

TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR	Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879.	J ll&l'ji' TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 163. — ŠTEV. 163.	• f*NEW YORK, MONDAY, JULY 13, 1908. — PONEDELJEK, 13. MAL. SRPANA, 1908. , •------	VOLUME XVI. — LETNIK XVL
Izredna vročina. Osem žrtev solnčarice.
VČERAJŠNJI DAN JE BIL NAJBOLJ VROČ V LETOŠNJEM POLETJU.
Vročina je zahtevala osem žrtev. — Vlažnost je znašala 88 stopinj.
94 STOPINJ NAD NIČLO.
Železnice varajo T'~ zvezino vlado.

Ubeaii "bankar"
Bonelli prijet.
RAZNE ŽELEZNICE SO VARALE Z UKRADENIM DENARJEM JE ZVEZINO VLADO PRI POŠI- BEŽAL V REPUBLIKO BRA-LJANJU BLAGA ZA ZNA-	ZIL, KJER SO GA
TNE S V O T E.	PRIJELI.
I
Varanje se je vršilo sistematično in S pomočjo "kamatskega" poslova-
in trajalo že celo vrsto let.
STRIJC SAM PLAČAJ!
Včerajšnji dan je bil najbolj vroč i ▼ letošnjem poletju, vendar je pa! bila k sreči nedelja, tako da so ljudje in živali počivali. To je tudi edini j vzrok, da število žrtev primeroma ni v4tko veliko, kakor bi bilo inače, ako ; bi bili ljudje na delu. Uradni toplomer je kazal 94 stopinj nad ničlo,! oziroma stopinjo več, nego prejšnji ponedeljek, ko smo imeli pri nas najhujšo vročino^ Vlažnost ozračja je bila neznosna, kajti imeli smo jo 88 stopinj in vsled nje je bilo bivanje v hišah kakor tudi na prostem skoraj nemogoče.
Tekom dneva je vsled vročine na ulicah umrlo osem ljudi, vendar pa vsi slučaji gotovo še niso znani, kajti to s<> le oni, s kterimi so imeli policaji opraviti.
Na ulicah se je onesvestilo vse polno ljudi in bolniške ambulance so imele v»-s dan obilo posla, kajti, kakor rečeno, pripekalo je včeraj, kakor še nikdar popreje.
x nja je prisleparil $38,000 in bežal.
"KAMATSKO" POSLOVANJE.
Washington, 11. julija. Namestai tajnik naše mornarice kontre-admiral J. E. Pillsburry je danes potom meddržavne trgovske komisije v imenu zvezine vlade uložil tožbo proti raznim železnicam, ki so računale velikanske svote pri prevažanju zvezine-ga blaga. Železnice, ki so tožene so sledeče: New Hawen, New Jersey Central, Philadelphia & Pennsylvania, Washington & Baltimore železnica.
Tožba ima svoj izvor iz leta 15)07. !<o jt zvezi na vlada pošiljala jx> raznih železnicah strelno predivo in smodnik v Newport. H. I., in Carney s Point. N. ■]. iz Norfolka v An.iapolis. iiazne železnice so računale zvezini vladi za !'•(> funtov strelnega prediva
Columbus, Ohio, 12. julija. Nadomestni državni tajnik Adee v AVashingtonu je sporočil governerju države Ohio, da so v Santosu, Brazil, prijeli ubeglega tuljanskega "bankarja" Antonio S. Bonellija, ki je v Clevelandu, Ohio, s pomočjo — zlasti Hrvatom dobro znanega "ka-Reading, matskega" poslovanja osleparil svoje rojake za $37,000 in potem bežal.
Bonelli je po vzoru družili "ban-karjev" pred štirimi tedni bežal, lirazilska vlada je že izdelala izročilne listine in sedaj bodo lopova do-vedli nazaj, da bode o "kamatih"' in bankarskih kuč-ih premišljeval par let v zasluženem zaporu.
Bonelli je predvsem obtožen, da je
Razni požari.
Velikanska škoda.
V	GRAND FORKS, B. C., JE ZGORELO VEČ BLOKOV HIŠ IN
ŠKODA ZNAŠA $300.000.
V	Michigann je zgorela mala nasel-
bina Riga jugoiztočno od Adriana.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Južna republike. Volitve v Panami.
PRI PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V PANAMI JE PRIČAKOVATI NEMIROV. PRI-STAŠI ARIASA NE BODO GLASOVALI.
Pritožbe republika Honduras, Salvador in Guatemala, pred srednjeameriškim razsodiščem.
Grand Forks, B. C., 12. julija. Včeraj je razdejal požar v trgovskem delu tukajšnjega mesta dva in pol bloka hiš ter napravil $300.000 škode. Bar-naby Mola je zgorel in neki Buck-man se pogreša
Iz Avstro-Ogrske. Hrvatski ban tepen.
V BUDIMPEŠTI SO SRBOHRVA-T JE NAPADLI IN PRETEPLI SVOJEGA BANA BARONA RAUCHA.
Bana je moralo čuvati orožništvo, ktero je prišlo na lice mesta in raz gnalo množico.
DOMOBRANSTVO.
POSREDOVANJE.
Panama, Panama, 12. julija. Danes se vrše po vsej republiki predsedniš-Adrian, Mich., 12. julija. Trgovski | ke volitve, in v kolikor je znano, vla-
da povsodi mir in red, kajti pristaši kandidata Domingo de Obaldia, nimajo nasprotnikov. Kandidat Ricar-do Arias je namreč odstopil od kandidature in potem je njegov [Mizval svoje prL-taše. naj ne
VROČINA V IZTOČNIH DRŽAVAH
V	Pennsylvaniji in New Yorku je bil
včerajšnji dan najbolj vroč v letošnjem poletju.
Washington, 12. julija. Vremenski urad naznanja, da bode danes nastalo v vseh atlantskih državah zopet izredno vroče. V osrednjih državah vlada zopet neznosna vročina.
V	Chicagu, 111., in Dubuque, Iowa, kaže toplomer 96 stopinj nad ničlo. VyChicagu ste včeraj vsled vročine umrli dve osobi.
Philadelphia, Pa.. 13. julija. Dasi-ravno je včeraj tukaj vladala najhujša vročina in največja vlažnost letošnjega poletja, se ni pripetil niti jeden slučaj solnčarice. Vladini toplomer je kazal nad 97 stopinj vročine. Louis Faritian je včeraj, ko je barval vagone v Baldwinovej tovarni lokomotiv, vsled vročine zblaz-nil in so ga morali odpeljati v bolnico.
Harrisburg, Pa., 13. julija. Tukaj že pet let ni bilo tako vroče kakor ivčeraj in vladin toplomer v vremenskem uradu je kazal 97 stopinj nad ničlo. Zvečer je pričela divjati nevihta in pri tem je veter dosegel hitrost po 30 milj na uro. Tekom jedne ure se je ozračje ohladilo za 30 stopinj.
Poughkeepsie, N. Y., 13. julija. — Medtem, ko je tekom dneva včeraj vladala tukaj neznosna vročina, ka-košnje še ni bilo letos, je tekom dneva pričela divjati orkanu slična nevihta, ki je prihajala iz severa. Padala je tudi toča, ki je na polju napravila izdatno škodo. Veter je od-,ie«el težko cinkovo streho raz velike ledenice in podrl tudi južno steno. Veter je v mestu poruval mnogo dreves in na reki je bilo mnogo malih ladij poškodovanih. Deževalo je tako, da kanali niso mogli vodo požirati in da je bilo vsled tega mnogo j ulic za nekaj časa preplavljenih.
centov, .lasi je zadnja cena, ki st nekej vdovi poneveril njen denar s more računati centov. Vlada zali- (em, da ni poslal v staro domo-teva od železnic svoto 17(j.~>4. Cena j vino. temveč da ga~ie obdržal za svo-za prevažanje smodnika in patron je je "kamatsko" poslovanje. Baš po bila ">7 centov za sto funtov, dasi bi tem načinu poslujejo tudi drugi ban-ne smeli več račHnati kot 3(5 centov, karji v New Yorku. Tako je poslo-Zvezini uradniki na delu, da pre- val hrvatski "hankar'' Ubojčič, ki je računijo, koliko blaga je bilo odpo- bil preje vslužben pri hrvatskem slanega po železnicah, in koliko je I ••baukarju" Francesco Zottiju, kjer svežina oblast morala plačati za to se je učil v vseh strokah umnega blago. Železnice bodo morale povrniti j "bankirstva" in "kamatarstva", do-vse svote, ki so bile zaračunjene nad kler se ni priučil tudi on, kakor nek-normalom.	danji njegov gospodar Franceseo
Zotti, zadrževati v staro domovino I namenjeni denar. Ivo je videl, da se GOLJUFI NA DELU.	iz dolgov ne more več izkopati, je
I jeduostavno tudi on ušel.
Kako pogubonosno je 4 i kamatsko Brezposelnim delavcem obljubujejo poslovanje, nam najbolj dokazuje na
delo. da jih varajo za denar. stotine pritožb proti Francescu Zotti-
ju. Iz teh mnogoštevilnih pritožb, ki °	prihajajo dan za dnevom iz vseh Zje-
Pretekle dnij je neki newyorSki dinjenih držav, je razvidno, da nje-jiemški list priobčil ogla«, da se v mu izročeni denar že po pet do se-
Pitts~bur.ru dobi dovolj dela. Oglas je	^eseeev ni prišel v staro domo-
vino. Vse te pritožbe bodemo objavili v našem listn. ker je njili žalostna vsebina za naše rojake in Hrvate zelo podučna in svarilna. • ——o--
del male naselbine Riga, 18 milj jugo-iztočno od tukaj, je zgorel in ogenj je napravil $30.000 škode. Goreti je pričelo v skladišču Lake Shore železnice. Zgorele so štiri stanovanjske hiše in štiri trgovska poslopja.
Pottsville, Pa., 12. julija. Veliki premogov mlin od Mary's Coal Co.. 10 milj daleč od tukaj, je včeraj že v drugič v tem letu zgorel in splošno se trdi. da ga je kedo za žgal. Škodo cenijo na $150.000. V bližnjem pre- nim komisarjem Zjed. držav. Dežev mogovem rovu dela trajno 700 de-
Budimpešta, 12. julija. Hrvatski ban baron Pavel Rauch, kteri se mudi v tukajšnjem mestu, je bil včeraj v velikej nevarnosti in godilo bi se mu slabo, ako bi v trenotku, ko je bila sila največja, ne prišlo orožništvo na lice mesta.
Rauch se je napotil v muzej, da si ga ogleda, ko ga je obdala množica Srbohrvatov, ki so ga takoj napadli odbor in pričeli pretepati. Ko je dobil par gredo zaušnic, so prišli ra lice mesta orož-
VABILO NA NAROCBO.
Edini slovenski dnevnik *' GLAS NARODA", donaša prvi vse novosti bodisi iz Zjed. držav tako tudi iz stare domovine, velja:
za vse leto..........$3.00,
za pol leta.......... 1.50,
za četrt leta.........—,75.
Za Evropo:
za vse leto..........$4.6&r J
za pol leta.......... 2.50, ♦
za četrt leta......... 1.75.
Tim več naročnikov ko bode imei "Glas Naroda", tem bolj bode ohtt-ren in zanimiv.
Naročniki, kterim je potekla ma-ročnfna za prvo poletje, prosimo, da jo blagovole doposlati; one naročnike, ki so pa še kaj na dolgu, pa prosimo, da blagovole to tim preje ker mogoče poravnati.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Razne novosti
iz inozemstva.
lavcev.
1 Cincinnati. O., 12. julija, tenementnej hiši na Clav St. norelo. Zgorela je vsa hiša.
V neke.) je včeraj
na volišče. Na ta način je vsak ne- i niki, ki so množico razgnali. n ir že vnaprej izključen in vojaštvo Dunaj, 12. julija. Poslanska zbor-Zjed. držav ne bode prišlo na ozemlje niča državnega zbora je včeraj spre-republike. V slučaju goljufij pri vrflit- jela predlog v svrho povišanja šte-vah. bodo goljufe takoj izročili volil- j vila domobranskih novincev. S tem
je rešena jedna izmed najvažnejših na doba se je že pričela in eeste v vladinih želj.
notranjih pokrajinah so uprav groz- ; Dunaj, 13. julija. Iz Prage se brzo-ne.	javlja, da se je tamkaj pripetila ve-
Colon.Panama. 12. julija. Odkar je lika nesreča pri cvetličnem korzu. Ricardo Arias odstopil od predsed- kterega so priredili povodom otvorit- Avstrijske laži o političnem nezadovoljstvu in nemirih v Srbiji,
RUSKA GOSUDARSTVE:r>_ DUMA JE SPREJELA PRORAČUN IN S TEM SE JE SG DANJE ZASEDANJE KONČALO.
UPOR NAVAJO IN SNAKE INDIJANCEV.
Ostavili so dobro obbroženi svoje rezervacije in pokončali mnogo živine.
razkrinkane.
MAROKO.
bil sleparija z namenom od brezposelnih delavcev izvabljati denar. Oglasilo -e jih je več. kterim je "družba" obljubila preskrbeti delo; nadalje je tudi obljubila, da plača polovico voznih stroškov iz New Yorka v Pittsburg. Pa. Vsak prosilec je moral naprej plačati $5.00, nakar mu je družba obljubila " izposlovati stalno delo". Nekaj jih je šlo, seveda kot vedno , na limanice, toda naredilo žalostno skušnjo, da so bili pošteno nali-mani.
niške kandidature, vlada tu popolni ve jubilejske razstave. Ulice so bile mir. Vladini pristaši ne gredo na vo- naravno polne ljudi, kteri so ljudi v lišče. Med Colonom in Panamo da- kočijah pozdravljali in jim metali nes ne vozijo vlaki. Križarka Taco- ; cvetlice. Velik šopek cvetlic je pri ma je tu usidrana	tem n€fkdo vrgel v nekega konja, vsled
Tegucigalpa. Honduras, 12. julija. 'V'esar sta se oba konja splašila in Vlada republike Honduras je pri | prestrašena zdirjala v množico. Ljud-	°
srednjeameriškem sodišču v Cartago, I Je so stali tako Sosto> da se ni bil° i Petro£rad> 12. JullJa. L>uma je vče-Costa Kiča. vložila tožbo proti vlada- I nikomar mogoče izogniti. Mnogo lju- raj popoludne pri tretjem branja ma republik Salvador in Guatemala. di Je Padl° na tIa in konV so drvili sprejela proračun in takoj na'to so —o—	| Obe republiki dolži. da sta kršili po- dalie P° ljudeh, kajti kočjažu ni bilo procitali carjev ukaz, z kterim dolo-
' VI „ „,	„ . ...	godbe, koje sta v minolej zimi podpi- mogoče ustaviti jib. Jeden možki je ca car, da se zasedanje dume preloži
ti Paso. Texas, 33. julija. ^ seve- j y w„hinst s t da d j. ! obležal na mestu mrtev in osemnajst na dne 28. oktobra t. 1. Seja se je za-rozapadnej ^ew Mexico je pru-ako- ■ ^ ^	^ y Honduras| ljudi je bilo pri tem tako nevarno ključila z navdušenimi hura-klici na
vati, da pride do krvave vstaje ta-	Nicara-ua 1" julija ranJeilih? da jib bode mnogo umrlo, earja.
;^oTndiianeearr; ^	Vk.la ^carague jeWzila pri sred^ Lahko	^ trideset-	Srbi>' 12-	Av.tnj-
: IbirožHo i^ sldlj nam^avajoZ^™° 1 njeameriškem%odišen pritožbo proti ^ «a	SO ^	^	^ifutsko čase
viti svojo veliko rezervacijo. | vojaštvo takoj ne pride na lice mesta, je prolivanje krvi neizogibno.
Med Indijanci imenovanega rodu vlada že več mesecev veliko nezado-
T" G ua tem ali in Salvadorju, ki pomaga- I dili .Petdeset P™testnih shodo^ Pri Pisi^ Je v novejšem času javljalo, da AKo	....	...	kterih so protestovali radi "zatira
ta hondurskim revolucijonarjem in nicaraguajskim begunom v revoluciji proti vladi republike Honduras.
Predsednik ZelajTa organizuje voj- i
nemštva v kraljevini Češke.
so se v Srbiji pričeli politični nemiri in da namerava kralj Petar odstopiti. Vse to je navadna avstrijska laž, kajti Avstrija se skuša sedaj ira ta načia osvetiti, ker je šel ves njen vpljiv v.
V kraljestvu
"SIROMAŠNA" ŽENA.
Z dvestopetdeset dolarji na mesec se ne more preživljati.
, i i i - i	- i	Policist pobegnil z deklico.
;^i^«>.^^ 18.««^ nem času na lovu in ker so brez do- j naprosili mehikansko vlado za odpo- letna Annie Retzler. ki je pretečem ! iaaa Popolni mir.
voljenja uničevali gozde. Vsled tega slaT,je voJnih ladiJ v svrho varstva je pa postal ves rod nezadovoljen in j velikanskih koristi nezadovoljnost je postala še večja, i Washington, 12. julija, Križarka ko je pričela vlada skrbeti za to, da j Albany, je odplula v Amapalo, ob pa
teden pobegnila iz New Yorka z ne- ' Rabat, Maroko, 13. julija. S al tankim policistom Daniel Kellyem. Sla Abd ul Azi* Je ostavil tukajšnje mesta v Pittsburg, v Philadelphio, kjer sto in se Je napotil v mesto Maroko, je Kelly obljuboval deklici, da jo vza- Novi sultan MulaJ HaAd bode, kakor
med Indijanci odpravi nmogoženstvo. \ "fičnem obrežju republike Honduras, me za ženo, da ima $3500 pri sebi, in »J zatrjuje v kratkem ostavil me^to Ko je vlada končno pričela deliti Bati se je namreč, da revolucionarji da si bosta ustanovila domače ognjiš- i?*™^™*™*!*™? vo^ko
Mi noli petek je prišla v sodišče v New Yorku žena, ki je tožila svojega ' moža, od kterega je ločena, da ji ne Pošta, na ktero so se osleparjeni plačuje dovolj na mesec, ker se z
obrnili, je dognala, da sta se zadne dni v Pittsburgu naselila dva "eran-ka", ki sta najela neko sobo, od koder sta razpošiljala sleparska pisma po vzgledu slovenskih goljufov v New Yorku. Obljubovala sta efcalao delo, toda od vsakega, ki je pisal po pojasnila, sta zahtevala $5.00 "are". Ko so jima tla postala, prevroča, sta popibnila na zapad; seboj sta odnesla lepe svotice, a niti najemnine za soljo. od koder sta sleparila, nista plačala. Rojaki pozor!
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
Kitajci postanejo državljani.
Honolulu, Hawaii, 12. julija. Oni Kitajci, ki*so rojeni na Hawaijskem otočju, bodo glasom odredbe trgovinskega oddelka wasbingtonske vlade, postali državljani Zjed. držav.
POKOR!
V zalogi "Glaa Naroda*' j« uJOa pndo&na knjiži«*, ki obsega 64 «tra-uij, « naslovom: Kako n postane ■sasriikl državljant Ker je kajifiss jafco potrebna in koristna, naj jo ta-knf nmroJH vsak rojak. 8tano wno t ~ntov. ktero poOjits v poAtdlk uiamkah.
Hew TssK, K. XI
za za za za za za
10.35 20.45 40.90 102.25
50 kron
100 kron 200 kron 500 kron
dvestopetdeset dolarji ne more preživljati "dostojno". Njen mož ima $35.000 letnih dohodkov in ji lahko plačuje več. Poleg tega pa zapravlja velikanske svote po nepotrebnem s svojimi prijatelji. Sodnik se je usmilil siromašne žene in prisilil moža, da ji od slej naprej plačuje po 300 dolarjev na mesec. Kaj bi ta žena rekla, ko bi slišala, da se s 300 dolarji preživljati lahko dve družini eelo leto.
o
Trije otroci utonili.
Trije otroci Chas. Blackmoreja so na Holbrook Lake pri Danfortb, Me., utonili, ker se jim je prevrnil čoln, v kterem so se vozili.
! indijansko rezervacijo in ko je zati- ne zasedejo Amapalo. ! ranim in varanim Indijancem nazna- i Port au Prince, Hayti, 12. julija. V , nila, da jim ne bode več dajala hrane južnem delu mesta je včeraj zopet i in obleke, ker morajo za to sami s nastal požar, kterega so pa kmalu po-
Zgorelo je pet hiš. Kako je Navaji so pričeli rezerva- nastal požar, ni mogoče dognati.
Ljudstvo je vsled mnogih požarov zelo vznemirjeno.
Panama, Panama, 13. julija. Pri včerajšnjih predsedniših volitvah je dobil predsedniški kandidat Obaldia povsodi večino glasov, ker je večina njegovih nasprotnikov in pristašev kandidata Ari asa ostaty doma. Elek-torji se snidejo iz cele republike dne
poljedelstvom skrbeti, so zapretili z gasili, uporom.
cijo v manjših četah ostavljati in so v okolici .pokončali mnogo živine. Tudi mnogo potokov, kjer se živina napaja, so zastrupili in napravili izdatno škodo.
Iz Fort Hauchuca v Arizoni, kakor tudi iz Wingate, Apache in Whipple je konjiča odjezdila proti indijanski rezervaciji, da ukroti Indijance..
če. Medtem pa je deklica zvedela, da Protl mestu Maroko ali pa proti Raje policist oženjen, da je njo zapeljal ter ušel svo"»i dosedanji žeiJi. Skesano se je vrnila domov ter prosila odpuščanja svoje stariše. Zaljubljenega policista Kellya je pa sprejela njegova boljša polovica; sestanek pač ni bil kaj delikaten. Objednem se pa mora policist zagovarjati še pred policijskim sodnikom, ker se je odstranil iz službe za cel teden, ne da bi kaj prej naznanil.
Vojno brodovje na Pacifika.
San Pranciseo. Cal., 9. julija.
Od
Pred par meseci je četa Navajo j 1. avgusta in bodo oddali svoje gla- ! vojnega brodovja, ki je sedaj na
204.00 ............ 1000 kron
1018.00 ............ 5000 1-oa
Poštarina je viteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma i plačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podali j« najpffflfe-nejs do f25.09 v gotovini ▼ priporočenem ali registri ranam pismu, večje snssks po Domestic Postal KOasr Crder ali pa Ifew York Bank Draft.
FUKK IJUCm CO..
10« Oresnwiefc Ft., Ksw Tort, «104 St Glair Ave., N. E.
OMo.
Cena vožnja«
i
Dne 18. JULIJA odpluje pamik ALICE od Anstro-Americana proge in 22. JULIJA odpluje paznik EUGENIA ravno iste proge is New Torka v Trst; vožnja stane do Trsta ali Roke
$28.00
do Ljubljane
$28.60
Vožnji listki so dobiti pri: FBA1TK BAK8E2 OO. 109 Greenwich St.,	Wrrr fork
i.i "
6104. St. Clair Ato., Cleveland, 0
j Indijancev prišla v južno Utah, kjer so vse požgali, kar jim je prišlo pod roke. Po daljšem zasledovanju so ono četo beli zasledili, nakar se je vnel H-roč boj, v kterem je bilo več Indijancev ubitih in ranjenih.
Guthrie, Okla., 12. julija. Gover-ner je poslal sotnijo državne milice iz Chandlerja v kraje, kjer so se pričeli indijanski nemiri, kajti tamošnji šerif je naprosil vlado za priposlanje vojaštva.
Upirati so se pričeli Snake Indijanci v svojem taborišču pri Henrietta Imenovani Indijanci imajo na nazpolago 2000 bojevnikov.
Lopovskf čin.
Pottsville, Pa., 12. jnlija. Čuvaj tukajšnje postaje je danes zjutraj prijel nekega dečka, ko je polagal debelo brnno na tir, baš ko ee je bližal "flyer" Pennsylvania železnice. Pred sodnikom fantalin ni tajil svoje dejanje. Izpovedal je samo, da je hotel videti, kako vlak skoči s tira.
sove za Obaldia, ki bode potem izvoljen predsednikom republike.
Tampico, Mexico, 13. julija. Veliki petroljski vrelci pri Rio San Geroni-no, 75 milj južno od tukaj so že par dni v plamenu. Na stotine ljudi skuša obvarovati h&ziende, kterih je mnogo v bližini, pred požarom. Tudi vasi ob imenovani reki in ob jezeru Tamiahu so v nevarnosti, ker petrolje gori in plava po reki.
poti proti Honolulu, je včeraj dospela sledeča brezžična brzojavka: "Atlantsko brodovje je plulo skozi Golden Gate s hitrostjo po 10 milj na nro. Na morju je nastala gosta megla. Ko nas je ostavil krmar, smo krenili proti Honolulu. Plujemo v formaciji brodovja.
London, 13. julija. Iz Teherana r Perziji se brzojavlja, da je vodja Kurdov Rači n Kan dne 8. julija dospel s svojimi bojevniki v mesto Ta-bris, kjer je takoj pričel streljati oa revolucijonarje, ki so se utabariE v mestnem delu Kjavana. Revolucijo-narji so brzojavili šahu in ga prosili, za amnestijo.
-o--f
Štirje delavci povoženi ~
Blizo Denverja, Colo., je električm železnični voz povozil štiri delavee, ki so popravljali progo Colorado <fe Sonthern Pacific železniee. Vo« je privožil z veliko hitrostjo in delavci so ga prepozno ugledali, tako, da se.-mu niso mogli pravočasno izogniti.
Piičetek z delom.
Philadelphia, Pa., 12. julija. V Raldwinovej tovarni lokomotiv je tekom minolega tedna dobilo skoraj tisoč delavcev dela. Posli postajajo boljši. -Pred krizo je v tej tovarni delalo 20.000 delavcev, dočim jih sedaj dela le 5500.
Oče in sin utonila.
NewyorSki pismonola Theodore Barringer in njegov pet let stari sin, sta v ribniku v Pleasant Valley, pri Poughkeepsie, N. T., utonila.
Hitra vožnja.
Dne 21. jnlija odpluje ekspresni pamik Kaiser Wilhelm n. is New Yorka ▼ Bremen, vožnja etane do Bremena
$37.00
do Ljnbljane
$46.451 iilib
$45.45
do Zagreba
$45.30
^sinji listki so dobiti pri: - FBANS 8AKSEB OO., 109 Greenwich Street, New York.
Hitra vožnja.^
Dne 23. JULUA odpluje francos^ ekspresni parnik La PROVENCE is New Yorka v Havre. Vožnja stane
do LJUBLJANE
$38.00
_do REKE	t
__$3S.15
do ZAGREBA
$38.35
Vežnji listki so dobiti pri: FRANK SAXSER O0„
10» Greenwich Street, New York*. *
6104 St. Clair Ave., N. E^ Cleveland, O.
k



mam
"GLAS NARODA" Newy°r*ka i«1««"-
(Slovenk: Daily.)
Owncxl an,t pabliahed bj the SLO VEN IC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSEK, President. VICTOR V VL.J A VEC, retary. LOUIS BL.Nilblk, Trwaivr, Place of Business of thecorjjorationand državi. Oh treh zjutraj je nek tat addressee of above officers: lUttGreenwich vi,mui v stanovanje necega majorja Street, Borough ot Manhattan, New \ork	°	J J
C&ty N- Y.	v "°telu I*elmont. Jednajst ur kas-
neje so ga dovedli pred sodnika in
Newjerseysko slavno justice, na kter.> sino se dosedaj vedno nekako jionosno sklicevali, je sedaj otemnela pred new vorško, koja je postala še 'hitrejša, nego je ona v našej soseduej
leto velja uat za Ameriko in
Canado ........
pol leta........
leto aa meeto New York . ,
E)1 leta za inssto New York vropo za vae leto .... Iv „ pol leta . . . . četrt leta
$3.00	pred |>orotnike, kjer se je vršila pro-
*	4 *U0	^ nJf'mu obravnava in lopov je bil ' 2 00	°bsojen v najmanj jednajstletno ječo . 4.60	v Sing Singu. To je gotovo rekord
•	liitrosti sodnega poslovanja.
f Evropo pMil]amoCTknpno"tri številke. r>a je temu tako, nas mora gotovo
"ULAK NARODA" izhaja vsak dan iz-	VeSeI,ti' to ^^lj, v New Yor-
VMm«i nedelj in praznikov.	ku nismo na kaj tacega navajeni.
_	Vendar nas pa tudi ta hitri slučaj
" m^.8	sodbe dovaja do nekakega dvoma:
("Voice of the People")	. • ,v	\ v
famd every day, except Sundays and	eemu je bilo nase sodisce bas v tem Holidays.
slučaja tako liitro in čemu je bila pravica baš sedaj tako hitro pri rokah t Na stotine in stotine zloein-Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne j ecv' ubijalcev in morilcev ter manj-
Snbscription yearly $3.00. t/td vertisement o nf agreement.
—tim tjn
Deai? naj se blagovoli pošiljati po
Money Order.
prosimo, da ne nam tudi prejšnje bivall^o naznani, da hitreje naj-
ših grešnikov do navadnega žepnega tatu taka v našem mestu ie po več Pri ■premembi kraja naročnikov mesecev na obravnavo in na končno
sodbo. Čemu se je baš vlomilca pri majorju v hotelu Belmont tako hitro sodilo? Morda se je to zgodilo radi tega, ker je dotični major prišel s svojo ženo iz Anglije, kterej je treba : na ta način pokazati hitrost ameriških sodišč 1
Minolo je le jednajst ur od poskusnega vloma do poslanja v jednajstletno ječo. V našem mestu imamo pa mnogo tatov, ki so kot člani raznih korporacij kar na debelo kradli Demokratična stranka je v tretjič ljudske novce, imamo tudi takozva-
»o nai-iovuiica. Dopiaoin in pogiijatvam naredite naalov: "UUAS MAKODA"
lO$ Greenwich .Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
W. J. Bryan in njegov bodoči poraz.
imenovala William Jennings Bryana svojim predsedniškim kandidatom. Imenovan je pravzaprav po onem, tato od nekdanje demo-nkc. kajti na razpolago ri.>ev;ne nekdanjega po-ratov. N;i>i državljani uipanj v demokratično a
kar je i
kratične
mena
le
ne ''hankarje", ki kar javno kradejo denar svojim žrtvam, ga zapravijo in potem čakajo, da se jim nudi prilika
vw Ver — toda tem se še ni zgodilo nir kriveira. Zločini množili so že ■.t- .'.rani iti radi tega se predstavljajo ljudstvu >e vedno kot poštenjaki in bivajo v udobnih stanovanjih, me--o'-c demokratov jo „to da hi bili že davno v ječi. e pridružilo nasprot-
atranko je oetavilo ter nemu taboru. To je tudi vzrok, da je nominacija po tej stranki brez vsakega pomena, kajti kandidatje te stranke ne pridejo več na krmilo.
Zajedno moramo pa tudi priznati, da smo izgubili zaupanje v ravnokar odbranega kandidata te stranke
Iz Hrvatske.
Zagreb, koncem junija. Y madjarskih političnih krogih pri-William Jennings Bryana, in sicer v lia.jajo vsled vztrajnega in odločnega prvej vrsti radi tega, ker se je baš	odpora Hrvatske končno le do pre-pri seda njej konvenciji v Denverju,	pričanja, da ni mogoče nadalje zdr-Colo., izkazalo, da je on konvencijo	žati takega bojnega stanja med te-popolnoma kontroliral in da je iz-i ma dvema narodoma. Ne zbuja pa vrstno igral ulogo političnega bossa.	se v Mad j arih morda kak čut pravič-Le to mu je pomagalo, da je dobil	»osti, temuč imajo — to se jim mo-preds^dniško nominacijo.	ra priznati — dober politični in-Pri konvenciji se je izkazalo, da	stinkt. Kakor se je zadnje čase jas-naši volivci tu nimajo ničesar govo-	no pokazalo, so madjarski mogotci riti in da se morajo slepo udati onim,	pri volji mnogo popustili od velikih kteri gospodarijo v stranki, kajti	svojih ciljev pod pogojem, da se jim vsakdo se mora ravnati po njihovej	"doma" puste svobodne roke. Dobro volji. Platforma demokratične stran-	čutijo, da ne smejo več napenjati svo-ke ni druzega, nego kompromis med	jih sil, pehati se za atributi popolne Bryanovim absolutizmom in njegovo	neodvisnosti, doklea niso iz doseda-izjavo, da bode svoje prejšnje na-1 nje Ogrske napravili na znotraj nazore in principe popolnoma ostavil,	rodno edinstveno državo, dasiravno ?-e je na nje še nedavno	Za ceno, da morejo volilno reformo skliceval.	skrpati, kakor bode le njim prav, da Na demokratično platformo se je	zavarujejo in utrdijo deželi madjar-ravno tako malo zanesti, kakor na	ski narodni značaj, prodali bodo še vse njeg-ove prejšnje^ izjave. Demo-	mnoge vojaške koncesije, kratična platforma se zavzema za go-	Razun tega se Madjari modro pri-tove principe, toda Bryan je brez	pravljajo na — spremembo na pre-vsakega trajnega principa in prepri-	stolu. Fran Ferdinand ni znan za Čanosti, tako da njegovo stališče tudi	prijatelja Madjarov, in zakaj bi se sedaj po demokratičnej konvenciji ni	mu tedaj nudila eventualna prilika, jasno. Platforma je nekake vrste	da v tako jasnem sporu med Ogr-obljuba, glasom ktere se mora ono,	sko in Hrvatsko poseže v prilog kar se obljubi, tudi izpolniti. In	zadnji t
platforma, spisana po demokratičnej stranki, ni vredna niti papirja, na kterem je spisana. Demokratična stranka je postala neke vrste zastava, pod ktero se zbirajo oni njej podložni politiki, kteri mislijo, da zastopajo saj mali del javnega mne-
Morda je še kteri drugi vzrok, ki je končno'pripravil nektere madjar-ske politike, da se približajo naši koaliciji. 0 tem približevanju se za sedaj ne more ničesar natančnejega javiti, ker bi razpravljanje o tem moglo stvar le pokvariti. Dovolj je
nja. Ta stranka rada sprejme službo vedeti, da v Pešti nihče več resno ne in usluge kacega. Parkerja, ki je u- I veruje, da bi baron Ranch z doseda-dan trustom, in istočasno je tudi pri- j njim sistemom mogel razbistriti popravljena stopiti v službo kacega | j0jaj ter dovesti do mira.
skrajnega radikalca.	y zvezi s tem preobratom v ma-
Bryanova, Taggartova in druga de- j djarskih političnih krogih je brez-mokracija, Ui izredno hitro menja dvomno nedavni senzacijonalni sesta-svoje principe in nazore, in ki po nefe ^^^^ predsednika We-kameleonsko menja svoje kandtdate, kerleja g hrvatskima delegatoma Suni več demokracija, kakoršnjo.je n- p.,om ^ Babičem y enournem nji-čil pokojni Jefferson, ki je sestavil hoyem ge reg ni glo za kake dogovo-proglašenje neodvisnosti in ki je po ^ toda ves po;jav je izredno simpto-temu proglašenju tudi živel vse svo- mati&n Do£im je doSedaj Wekerle
je življenje.	neprestano izjavljal, da se neče več
Jeffersonova demokracija bi 5e nU- razgovarjati s eiani naše koali-dandanašnji zadostovala vsem potre-1 ^ gpustil ge -e nepri£akovano z
o Rauchu
njipn v zaupen razgovor in celi njegovi družbi. Z naslado je poskušal vse pikanterije iz življenja teh ljudi, a nektere pikanterije sam
bam našega ljudstva, kajti ona je vedno služila ljudskej koristi. Toda takozvana moderna in gnila demokracija naših dni ne pozna več Jef-fersonovega duha. In radi tega na- (}oda^al
Se ljudstvo od te stranke nima ni- '	.
, J -v , .- , - .	Hrvatski delegatje so sedaj v ve-
česar pričakovati, kar je tudi vzrok,	, , ■ •
7™ / .	, . . _ likem številu v Pešti, da sodelujejo
da bode pn volitvah glasovalo za re-	'	__, ,
,. . , • pri debati o zakonskem načrtu glede publika nsko stranko, oziroma za nje-	,	, . „ , ° „ . j-j * novega davka na žganje, b tem za-ne kandidate. I B ... , _____ _ _ ____ ' konom se pripravlja velik udarec za
I male posestnike na Hrvatskem, ker
Ko je baron Rauch prišel na ban-sko stolico, je ves svoj režim naslanjal na dva glavna stebra: pomoč
' Frankove stranke in srbskih radi-
kalcev.
i Te dni se je vsled odkritja disi-denta poslanca dr. Paveliča, ki se je razdvojil od Franka, očitno dokazalo, da se je minister Wekerle v tisti znani konferenci s Frankom pred sa-borskimi volitvami z njim dogovoril, da vlada ne bode postavila frankov-cem protikandidatov, temuč jim popusti 30 mandatov. Zatd so mogli frankovci delati v koaliciji povsod največje neprilike, ki jih je bilo treba z vsemi močmi odbijati. Wekerle je ponudil v ta namen Franku in njegovim ljudem visoke mastna službe in celo — denarja za volitve.
Srbski radikalci pa so sklenili di-| rektno s samim Rauchom volilni pakt ter obetali, da bodo osvojili vse srb-i ske volilne okraje. Rauchu z ozirom na to ni bilo treba pri teh volitvah priboriti velikega števila mandatov. Zadostovalo bi mu, da bi s temi svojimi zavezniki razbil koalicijo, da bi ne dosegla absolutne večine, temuč, da bi bil ves sabor razbit v bistvu na tri skupine ter s tem nesposoben za vsako pozitivno delovanje. Glavni smoter njegov je bil, da se s pomočjo frankovske abstinencije in s pomočjo srbskih radikalcev izvoli nova delegacija za peštanski parlament, da se s tem madjarska vlada reši nase koalicije, te edine prave opozicije.
Zavednost naroda in izbomo vodstvo volilne borbe je to peklensko spletko z enim udarcem zrušilo v prah.
Frank je bil poražen pri volitvah, a kasneje je njegova stranka razpadla v tri frakcije. Srbski radikalci so bili z enim mahom pobiti: rešili so le dva okraja, dočim ni ban Rauch dobil niti enega. Sramotnejša usoda torej ni mogla doleteti nikogar kakor to družbo.
Sedaj je Rauch uvidel. kako slabo je kombiniral, ko se je tako sigurno zanašal na pomoč svojih zaveznikov. V njegovem osješkem glasilu ' Drau' je izšel senzacijonelen članek. Tu •«e — očito inspirirano — ostro napadajo srbski radikalci, češ, da so prevari 1 i madjarsko vlado z informacijami o svoji moči v srbskem narodu. Wekerleju so baje obetali, da bodo osvojili 23 okrajev in da bodo štrli svoje protivnike-samostalce, do-; čim so bili oni sami docela poraženi. Baron Rauch je dobil srbske radikal-ce od Wekerleja kakor neko vrsto dote pri njegovi poroki s Hrvatsko. Dalje odkriva "Drau", da je bil vodja srbskih radikalcev, Jaša Tomi č, tisti, ki je vlado pregovoril, da manevrira proti srbskim samostal-cem z denuncijacijami o njihovi namišljeni lojalnosti. Ali si more kdo misliti večje perfidije! Srbski radikalci imajo v resnici irredentistiški program, a oni denuncirajo svoje rojake Madjarom, da so illojalni, anti-dinastični!
"Drau" zaključuje svoj članek z apelom na srbske samostalce, naj gle&e na svojo inteligenco in politično moč zavzamejo hrvatski položaj, ki jim gre. Ali z drugimi besedami povedano, naj vzamejo v svoje roke vlado.
Srbski samostalci so bili dosedaj glavni predmet Rauchovega besnila, a sedaj on s tem sam priznava svoj popolni poraz, svojo popolno blama-žo, ko se mora prilizovati svojim naj-ljutejšim protivnikom.
Enaka usoda, kakor srbske radi-i kalce, je doletela v istem času tudi Franka. Frank je vse svoje napade na koalicijo, vso svojo igro z madjarsko vlado in koketiranje z dunaj-j siri mi krogi največ gradil na tem temelju, da je sedaj zelo ugoden čas, ker nameravajo merodajni faktorji odločiti o usodi Bosne in Hercegovine. Po njegovem zatrdilu gre sedaj za skorajšnjo aneksijo teh deželiL in da bi bili visoki krogi voljni združiti Bosno s Hrvatsko, ako bi tu obstojala močna hrvatska večina.
Na to modrovanje je odgovoril dunajski "Vaterland" z odločnim zanikanjem, da niti danes niti jutri ne more biti govora o aneksiji Bosne in i Hercegovine vsled sedanjega mednarodnega položaja. To je vsekakor ; odločil tudi revalski sestanek. Vsled 1 tega dementi ja " Vaterlanda" je raz-! padla v prah Frankova kombinacija, vse opravičevanje njegovega visokega diplomatiziranja, v resnici službo-j vanja tujim vladam.	S. N.
DOLENJSKI
V LMM
OKLIO.
TEREZIJO KOŠAK, ktera je stanovala pred 2 meseci na 322 6th Bt. v New Torku, poživljamo tem potom, naj ae blagovoli pismeno ali osobno zglasiti v naii pisarni glede ureditve neke prtljage.
Frank Sakser Company. (ll-13—7)y
se hoče s tem novim davkom uprav onemogočiti produciranje slivovke.
Od uspeha naše delegacije ▼ tej akciji je odvisen nadaljni razvoj položaja: ali se boj še poostri, ali se sklene vsaj premirje, ako madjarska
vlada v tem popusti.
• ♦ •
CVIČEK — BULL — Veselo naznanilo prijateljem pristne delanj ske kapljic, Tvr^ka C. Butcher, 56 Warren 8t New York, je importirala
--rdeče dolenjsko in
belo vipavsko vino — — in je prodaja na drobno m debelo ■» c.-li Ameriki v posodah ii stekleni eah.
ToČ .j a A strežba	Zmerne eea«
Cviček je s Trike goro nad Krikev Naročil* sprejema:
FEANK PODGORŠEK. 217 East 22nd Bi, New York, V. Y
Newyorski Coney Island.
Take me back to New York town,
There's where I like to be,
With the friends so dear to me.
Coney Island down the Bay,
And the lights of Old Broadway.
Herald Sqare,
I don't care, anywhere,
Take me back, take me there.
Coney Island je sedaj v sredi svoje sezon^. Denarja se dela tam kot toče in prebivalci Coney Islanda so sami krivi, če ne skupijo lepe dobičke. Vse je v najhujšem diru; vrtinec zabave se divje vrti in privlači vsak dan nove tisoče Newyorčanov in okoličanov. Predno se zavemo, že premine precej uric v kričečem, div-jajočem, pisanem vrtineu življenja na Coney Islandu.
Sicer pa zlata doba ne traja preveč dolgo za lastnike raznih "gledališč" in hotelov na veselem otoku. Zato je treba hiteti; cel otok je u-stvarjen kot nalašč za izraz "hurry up".
Še se vleče predstava v "Folies" v Luna parku, morski roparji v o-brežni vasi še divjajo v "Shipwreck", viharni oblaki se v "Mississippi Bell'' še niso polegli, toda že kliče gromee glas zunaj stoječe gledalce, da si kupijo vstopni listek in si zagotovijo sedež pri predstavi, ki "se takoj prične'\ Večne čase bi nam vest očitala, če bi zamudili ta važen trenotek, govori klicalec pred vratmi "dime show" in tolče z debelo palico na sliko pred vratmi, kot bi hotel obuditi našo vest z u-darci.
Kot oroslansko rjovenje doni nam nasproti vabilo '4 barkerja'' pred "Zmajevim brlogom" skozi megafon tja daleč po parku <3o oceana, skozi kosti in mozL'k. toda indijski vede-ževalee se ne da prekričati in upije mimoidočim: "Vse preteklosti — prihodnjost — uspeh pri trgovini — vse vam povem za beraških deset centov. Pridite notri, vaša sreča bo! Vi potrebujete mojega sveta."
Toda skoro ni časa za premišljevanje. Že nas drži za "škrice" fotograf, ki za deset centov ovekoveči na sliki celo družino s psom in mačkom vred.
Ne boji se slona, ki mogočno pri-korači mimo nas z desetimi možički in punicami na svojem ogromnem hrbtišču. Tacar stopa tako mogočno in samozavestno, da nas skoro pohodi in zmelje v kašo.
Kjer ne izda človeški glas, tam pride na pomoč trobenta, boben ali orgije. Desetine godb igra zajedno desetine raznovrstnih melodij, avtomobili prasketajo po bulevardu in puščajo za seboj svoje glasove in bencinski smrad, iz ciganskih koč se čuje tam-tam-tam-ta-ta-ta, vse kriči, upije, piha, žvižga in strelja, kot bi se šlo za stavo, da se mora zavreči zadnjo trohico pameti, ktero smo prinesli s seboj na Coney Island; celo frankfurtarice skačejo nad ognjem, kot bi ne mogle pričakati, da se jih poje in pogoltne.
In vmes, sredi neprestanega, živčevje pretresljivega šuma in krika se rine čreda vriskajočih, prepevajoeih, smejajočih, veselih ljudij. Vsi so zadovoljnih obrazov, celo siromašni družinski oče, za kterega suknjo se drže trije mladiči, ki vlečejo reditelja v "Hoeky-Pocky Ice Cream", po "Pop Corn" ali pa na cesto, kjer stoje poniji, ki so ideal mladičev, kteri nameravajo postati nekdaj slavni indijanski glavarji. Kako ponosni so jezdeei, če smejo trideset yardov daleč ja&iati na hrbtu ponija I Mlajši paglavci pa se zadovoljijo z "goat carriage" in ne zamenjajo z nobenim avtomobilistom.
Coney je letos stari Coney, isti je, kot je bil pred dvema, trema leti Na Bowery so stare strelnice in me-talnice, japonske mize s krogljami in zapeljivimi darili, plesalnice s starimi in mladimi deklicami in plesalkami in pivnice z večno žejnimi mornarji. Tu stoji tndi največje plesišče otoka, kjer se hkrati vrti v potu svojega obraza tisoče parov, kot bi bila to posebna zabava. Kdor hitro prepotuje otok, se tu ne zamudi dolgo, temveč se vsede na drsalno železnico, scenic railway, kriči in maha s klobukom, jaha na konjih v Steeple Chase parku, kjer igra mornarska godba v ličnem čolnu.
Na Dreamland človek ne sme pozabiti. Tu je kot v resničnem življenju in "trubel" se takoj prične, ker najprvo vidi obiskovalec inkubator. Njemu sledi potapljač. Koča, kjer se producira, ima najbolj kričeč stroj na svetu, električne orgije, ki so menda sestavljene iz samih rogov, kot jih imajo na oceanskih ladij ah, da z njimi naznanjajo meglo oddaljenim ladij am. Ta peklenski vrišč bi moral stati pravzaprav pred Hell Gate, kjer hudič od lanskega leta ie letos straši ljudi. Pred Bo-stockovo areno igra letos godba in nič več ni videti stražnikov z železnimi drogovi, ker so živali najbrž že ukročene s sladkimi glasovi godbe. Posebno pred eno kletko stoji
vedno gruča ljudij. Tam gleda krasna levin ja na zijajočo množico. Že zdavnaj se jc udala v svojo osodo, preživeti celo svoje življenje v tesnem prostoru. Pred kratkim je vrgla tri mladiče. Ali naj jih zadene ista osoda kot njo? — Jezno je zaren-t-ala in vse tri levčke požrla. In zato je letos glavna privlačna sila zverinjaka.
Toda stran, na obrežje, skozi pre-rivajočo množico, skozi bencinovo, frankfurtarsko, peanutovo in roast-beefovo ozračje do svežega zraka ob morskem obrežju.
Na koncu Surf Avenue, blizu oceana, stoji mož na vzvišenem prostoru in pridiguje. O svojih besedah je najbrž prepričan, ker poleg njega stoji puščica, kamor mečejo verni poslušalci svoje obole, vedoči, da se mož ne more živeti od zraka in božje besede. Mož propoveduje o pogub-ljivem in zapeljivem svetu, ki nastavlja svoje mreže najbolj na Coney Islandu, in oznanuje vse zabave na veselem otoku kot hudičevo iznajdbo. Mož mora biti zelo nehvaležen, ker ne pomisli, če ne bi bilo Coney Islanda, tudi on ne bi delal trgovine s svojo propovedjo.
Ker solnce grozno pripeka, izvrstno pristoja kopelj v morskih valovih. Množica možkih in žensk leži v pesku in suši svoje ude, premočene od vode oceana.
Po kopelja pogledamo hitro še "Moving Picture Show" in potem nastane boj za prostor v kari, ki naj nas privozi srečno domov.
Slovensko katoliško
CV
podp. društvo
cr
svete Barbari
*a Zjedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Jnkorporlrano dne 31. Janua^a 19C3 -v drtavi Peniuylvwi^ ■ 1	O O—■ » ■ ■
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Foreat City, P*. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kami L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, P«. n- tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, | KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, TTa^f. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, IL porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, P«.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Hfi, Foreat City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Slovani Nemcem na pomoč!
Sedanja stavka na nemških vseučiliščih, kteri se je priključilo tudi svobodomiselno slovansko dijaštvo — ne vse, kajti češki tehniki in medi-cinci v Pragi so se izjavili proti solidarnosti z Nemci — vzbuja razne zgodovinske spomine, ki so značilni za razmerje med Nemci in Slovani v Avstriji. Nemci so se vedno smatrali za gospodujoči narod v Avstriji in takim so ga smatrali tudi odloču-joči činitelji. Slovani so bili le predmet habsburžanske "rodovinske moči", verni "podaniki", — njih dežele kolonizacijsko ozemlje gospodu-jočega nemškega naroda. Zgodovina prebujenja avstrijskih .Slovanov nam dokazuje, da za vsako ped na poti k emancipaciji, pravici so se morali Slovani boriti z napenjanjem vseh sil; kar so dosedaj avstrijski Slovani dosegli, i to najmanjšo mrvico pravice, so dosegli edinole iz sebe — proti Nemcem. In dandanes je ravno tako. Nemci čuvajo s skrbnim strahom svojo takozvano narodno posest; borijo se najodločneje proti vsakemu koraku Slovanov v dosego I samoodločevanja, ker vsak napredek ! Slovanov se jim dozdeva kršenje i njih pravice. In po naziranju go-spodujočega naroda niti drugače ne more biti; boj emancipacije med go-i spodarjem in sužnjem bodisi na soci-: jalnem. gospodarskem, ali političnem, I verskem in narodnem polju je HI in bode vedno enak.
Ivakor pa se gospodar spominja v i skrajni sili, ko gre tudi njemu za ko-i žo, da zaničevani suženj mu je ob-jednem brat, in se mu prilizuje, ker | potrebuje njegovo pomoč, tako se je i tudi vedno dogajalo v Avstriji, ko so Nemci, oziroma oni krogi, ki so se smatrali eksponentom nemški moči, potrebovali pomoč Slovanov. Apeliralo se je na njihovo "dolžnost"; a ko so storili to svojo dolžnost, bila je njim zahvala za podporo — večni refren gospodarja k sužnju: "Der Mohr hat seine Pflicht getan, der Mohr — kann gehen!''
Predaleč bi dovedlo, ako bi hoteli tu navesti v dokaz razne zgodovinske dogodke. — Treba le pomisliti na hrvatski narod, ki je skozi dolga stoletja bil jez proti turškemu navalu — antemurale christianitatis. Tudi leta 1848, ko je pokalo v Avstriji na vseh koncih in krajih, spomnili so se Hrvatov in ti so rešili monarhijo in Nemštvo — kajti oba pojma se je tedaj identificiralo ne le ideologično (kakor to še dandanes Nemci store), ampak tudi po dejanskem razmerju moči. In zahvala ? Odgovor nam daje martirologij hrvatskega naroda do današnjega dne. "Zvesti Hanaki" (moravski Slovaki), med ktere se je cesarski dvor zatekel v bedi leta 1848 (češki narod si je tedaj kakor plačilo hvaležnosti pričakoval naravnost raj na zemlji); "Tirolci Vzhoda", Malorusi, ki so Avstriji na ljubo udušili poljsko revolucijo, da bi bili takoj potem izdani na milost in nemilost isti poljski šlahti; in Slovenci, najboljši "Kannonfutter" na laških bojiščih — mar ne pojemo vsi isto pesem o bridkem razočaranja 1
Bili smo \si Slovani v mladeniški dobi svojega razvoja jako naivni, lahkoverni — in smo to kljub vsemu streznjenjn precej še dandanes. Na prvi vljudni smeh starega sovražnika smo skoprneli od sreče, povabljene so
f
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK§ CITY-
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
bile starodavne krivice in podpisovali smo takorekoč mirovno pogodbo
—	in bianco; začeli smo se pogajati o pogojih, ko je bilo že — prepozno.
Tako je bilo, je in... bode?!
Vnebovpijoča so zasramovanja, ki so jih grešili in grešijo še vedno nemški dijaki proti slovanskemu di-jaštvu. Trpin med trpini je zlasti jugoslovanski dijak; Nemci mu odrekajo lastno visoko šolo, na svojih pa ga žalijo, zasramujejo, mu grenijo življenje. In vendar zadostuje eno geslo, da spravi to slovansko dijaštvo v naročje njegovih zasramovateljev. Vsa žaljenja so pozabljena, slovanski student gre v boju pod eno zastavo, pod enim (nemškim) poveljni-štvom. Zakaj 1
Svobodomiselnost, napredek je v nevarnosti. Nemška svobodomiselnost
—	nemški napredek. Klerikalci mahajo kruto po njem, in oni, ki so ga morali braniti — nemške svobodomiselne stranke — so pobegnili, skrili so se. Med branitelji je ostala neizkušena mladina nemška in ozira se po zavezancih. Med rojaki jih ne najde in tu se obrača drugam — k Čehom, k Jugoslovanom, k Italijanom, na ktere vse je dosedaj — pljuvala. In slovansko dijaštvo gre I Gre idealno, ne praša niti, kaj mu dado za to pomoč, ne stavi nikakih pogojev. Gre na prvi klic in v prve vrste — v obrambo nemške svobodomiselnosti.
Vsekakor pa zgodovinski unikum. Močni, šestdesetmilijonski narod, ki neumorno o sebi kliče v svet, da je kulturen, svobodoljuben — ta močni narod Nemcev je preslab za to, da bi si sam obranil svoj napredek! Potrebuje za to slovanskega dijaštva in
—	slovanskega ljudstva. Kaka ironija na nemško napihnjenost! Naj se sodi o koraku češkega in jugoslovanskega dijaštva kakorsibodi, ta dogodek bode treba podčrtati v zgodovini. da leta 1908, ko je pretila nemškemu napredku nevarnost s strani lastnih rojakov, je bilo slovansko dijaštvo, ki poklicano je priskočilo na spraznjena mesta—
In kako priznanje se ono za to dočaka z nemške strani f Bodo morda gledali na slovanske kolege kakor na junake prepričanja, kteri mečejo stran vsako pritežje o sobnih in narodnih sporov, čim je v nevarnosti ideja f Bodo videli v njih idealne boritelje, ki se ne bijejo za mezdo, marveč za resnico, napredek t Bodo v njih videli napredne Slovane, pripravljene k bojn za napredek, tudi tedaj, ako ima precej nemški povlakf
Ne! Nikoli 1 Slovani so storili
svojo dolžnost, Slovani lahko odidejo !
Nemec jednostavno ne pozna hvaležnosti! Ne pravimo to iz šovinizma, kajti kakor osobe so Nemci kakor vsi drugi ljudje na svetu, dobri in slabi. Ali vsa njegova vzgoja, sloneča na tradiciji, je v njem vzgojila pojem vzvišenega nadčloveka, ktere-mu naj drugi narodi služijo iz dolžnosti. In tam, kjer se storjene službe označujejo kakor dolžnosti, tam ni priznanja, tam hvaležnosti.
Ed.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh, Pa., se naznanja, da bode dne 19. julija glavno zborovanje in volitev odbora. Vsi člani ste naprošeni, da se polnoštevilno udeležiti blagovolite, da se zamore izvoliti novi odbor. Brez dobrega odbora je napredek društva nemogoč.
Za odbor:
Ignacij Travnik, Box 227, Conemaugh, Pa.
(11-14—7)
Išče se
VODJA ZA POUČEVATI GODBO,
ktera je last Slov. mlad. kat. podp. društva bv. Cirila in Metoda v In-dianapolisu, Ind. Godba obstoji iz 16 mož, kteri so že dobro izvežbani za nastop pri plesnih veselicah, kakor tudi za druge nastope ter se vedno kaj zasluži. Vendar se pa potrebuje voditelja in učenja nadalje. Če se dobi rojak, kteri je sposoben, dobi ! tukaj primerno delo in poleg tega Še zaslužek pri godbi. Kdor rojakov želi postati vodja naše godbe, naj se pismeno oglasi pri:
Anthony Mervar, 726 Holmes St., Indianapolis, Ind.
(10-13—17)
Iščem mojega prijatelja ANDREAS DOBNIG, doma iz Vuzenice na Štajerskem. Omenjeni je star 47 let. Lansko leto prišel je iz starega kraja v Zjed. države. Rad bi zvedel za njegov naslov, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve, da Hii blagovoli naznaniti. — Anthony WoloSek, P. O. Box 53, Lehigh, Iowa. (10-13—7)
ki so namer tovati v staro do-■ * m o vino, dajemo natančna pojasnila glede cene vožn jih listkov, nadalje kako se imajo ravnati na potovanju, da ne bodejo prestreženi v New Ynrku od raznih sleparjev, kteri veti no prežijo na potnike da oi jih za njih novce osleparili. Originalni listki za vse proge se dobe pri FRANK SAKSER CO., 109 Greenvrich St., N. Y.

				
Jul	EOSll	ovanska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
-o—o-
UKADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So/Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu
▼ Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽI&NIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa.	4
ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street,
Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, IIL
Krajevna družtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov an druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo kraje, na društva Da blagajnika: JOHN GOIŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Velikanski požar na Bledu. 29. junija popoldne je nastal v vasi Grad občina Bled ogenj, ki je uničil 32 hišnim posestnikom 40 gospodarskih poslopij. Goreti je pričelo v šupi ondot-nega pismonoše, pri kterem sta bila dva faata, ki sta iz Radovljice k stricu prišla na obisk. Fanta sta skrivaj kadila cigarete ter pri tem zažgala. Ogenj se je z velikansko hitrico i sini od strehe do strehe do Potočnikove hiše, kjer je pogorela streha on-dotae kapelice. Tudi občinska ubož-nica je bila hipoma v plamenih. Ogenj se je razširil tudi v bližnji gozd in ga hudo poškodoval. Hišo Se-kovaniča, kjer je bilo precej smodnika, so z veliko težavo rešili. Strašen požar, ki je vzbruhnil ob dveh popoldne, se je videl daleč na okrog, kajti posamezni plameni so švigali 20 m visoko. Ljudje, ki so se peljali z vlakom, so že v Javorniku videli ogenj. Koj ko je ogenj izbruhnil, se je brze-javilo a vse strani po pomoč. Dokler ni bilo brizgalen, so poleg domačinov pomagali gasiti letovičarji, ki bo iz jezera nosili vodo. Kmalu je do-šla požarna bra rub a iz Jesenic, potem iz Radovljice, Beljaka, Gorice, da celo iz Trsta. Iz Ljubljane je od-ŽIj najprej 40 vojakov 27. pešpolka potem pa je poseben vlak pripeljal vojakov istega polka 300 mož — od vsake stotnije po 25 mož — in briz-galna tukajšnje požarne hrambe. Ker na bledu ni bilo konj, da bi vozili brizgalae, vpregali so se ljudje «mi in jih peljali. Zgorelo je poleg poslopij tudi mnogo živine, človek se k sreči ni noben ponesrečil. Pogorel-ci, ie itak reveži, so vsled strahovitega ognja, ki še 30. junija ni bil po-gašen, silno udarjeni in so bili zavarovani le za prav nizke zneske. Bližnji hoteli in vile so ostali popolnoma nepoškodovani. — O požaru se še poroča: Potniki, ki so se vozili včeraj s popoldanskim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 4. popoldne, so opazili požar v Javorniku. Ob blejskem gra-<3- se je dvigal ogromen oblak dima, spodaj pa je švigal plamen, visok kakih 15 metrov. S prva se je mislilo, da gori gozd, na ogromnih ognjenih plamenih pa se je kmalu spoznalo, Ja gori cela va~ Na postaji v Radovljici so potniki opozorili nektere na kolodvorn sa nahajajoče Radovljiča-ne, da gori vas Grad pri Bledu in da naj o tem avizirajo ognjegasce. Kmalu na to se j- radovljiška požarna bramba že odpeljala na lice požara. Kakor na-m poroča, se pri rešilnem deln zlasti odlikovalo vojaštvo, posebno prostovoljci so si stekli pri tem deln največjih zaslug. Dva konjeniška prostovoljca sta z Žlvljensko nevarnostjo rešila celo vrsto ljudi goto-"e smrti.
Odkritje spominske plošče Primožu Trubarju v evangeljskej cerkvi v Ljubljani. V tamkajšnji evangeljski cerkvi nd Marije Terezije cesti so odkrili v nedeljo 28. junija dopoldne ob 10. spominsko ploščo velikemu slovenskemu reformatorju Primožu Trubarja. Spuininska plošča je bila izdelana v dvorni livarni na Dunaju. Slavnostni govor je imel župnik dr. Olmar Hegemann, Na plošči je v nemškem jeziku ta-le napis: "Primož Trubar, rojen 1. 1508., umrl 1. 1578. Prvi evangeljski superintendent v Ljubljani i561. do 15G5. Posvečeno k 4001et nemu jubileju njegovega rojstva 1908. Wollen die Krainer Evangelium haben, so miissen sie auch das Kreuz tragen" 25. junija 1561. Za ta spomenik sta med drugimi prispevala sivolasi prvi Trubarjev biograf ravnatelj dr. V. Sillem v Hamburgu (njegov -pis je izšel 1. 1861.) in župnija De-rendingen, kjer je Trubar deloval 21 let do svoje smrti.
Za vodovod v Gotnici pri Kočevju ;e dalo poljedjelsko uJnisterstvo 11.300 kron državne podpore, polovico kolikor stane vodovod.
Hiralnica v Kranjski gori. Zdravstveni zastop v Kranjski gori je sklenil. da zgradi za zdravstveno okrožje Kranjskogorsko v proslavo cesarjevega jubileja okrožno hiralnico v Kranjski gori.
Pogorela je posestniku Korenu v Lokovici pri Šoštanju nedavno hiša in gospodarsko poslopje. Njegov 20-letni sin Jože je hotel rešiti iz hleva živino, pa se je zrušila goreča streha nanj. Dobil je take opekline, da je za 18 ur umrl.
PRIMORSKE NOVICE.
23. junija ste pogoreli dve hiši v Lokvah. V bližini so kurili običajni kres; ker je burja nekoliko pihala, -o bile najbrže iskre kresove vzrok
|H»žartL Ljudje so se rešili. «uua.. pa je razun nekaj premičnosti vse zgorelo. Pred leti zgodila se je na Lokvah enaka nesreča.
Nesrečni pad. Feliks Štrekelj, star 331et, kmetovalec na Gorjanskem, je padel tako nesrečno, da se mu je izvila desna hrbtenica. Sprejeli so ga v IV. oddelek bolnišnice v Trstu.
Delavec padel iz zidarskega mostu. Fran Ferri, star 16 let, podajač pri gradnji nove hiše v Istrski ulici v Trstu, je padel s tramovja in si zlomil desno golenico in dobil težke rane na licu. Zdravniška postaja ga je dala prenesti v bolnišnico.
Poulični ropaijL Nikolo Jorki, star 27 let, in Fran Petešič, Dalmatinca stanujoča v zagafci Paneogole štev. 1 v Trstu, sta bila aretirana na zahtevo krojača Petra Cepič, starega 20 let iz Kopra, stanujočega v isti hiši. Cepič je povedal, da sta ga omenjena dva človeka predsinočnjem, ko se j? vračal domov, napadla pri hišnih durih. Eden mu je zakričal pod nos: "Vun kar imaš!" in drngi: "Ce ne, te ubijeva". Čepic je zakričal in dvojica je zbežala.
Občni zbor avstrijskega Lloyda.
Občni zbor avstrijskega Lloyda je sklenil od bruto-dohodka 8,003.50J K po odbitih obrestih za prioritetna posojila v znesku 1,559.006 K, porabiti za odpise 3,345.033 K, za dotacijo penzijskega fonda uradnikov 250.000 K, za zavarovalni fond Ln pl ara nje premij .1,096.749 K. Ostaja torej še čistega dobička 1,752.720 K, ki se ga razdeli po pravilih.
HRVATSKE NOVICE.
Morski volk napadel tri deklice. Iz
Dubrovnika javlajo, da je letos oo dalmatinskih obalih mnogo morskih volkov. — Teh dni se je na otoku Mljetu pripetila velika nesreča. Tri deklice so se predpoludne kopale blizu obrežja'. Naenkrat se jim je približal velik morski volk ter eni deklic odtrgal nogo. Na vpitje dveh drugih deklic so prihiteli ljudje in rešili vse tri. Težko poškodovano deklico so odpeljali v Dubrovniško bolnico.
_ I
BALKANSKE NOVICE.
Socijalisti v Bosni. Teh dni so sklicali socijalisti v Bosni velik deželni kongres socijalistične stranke za Bosno in Hercegovino. Nu vlada je kongres prepovedala, izjavivši, da ga dovoli samo pod pogojem, ako bodo vso govori, ki se bodo držali na kongresu, točno napisani ter njej predloženi v odobrenje.
Srbija. Velimirovic se je podajal z
mladoradikalci, da bi izvedel, kako bode ta stranka postopala proti njegovemu kabinetu. Mladoradikalci so mu odgovorili, da ostanejo proti njemu istotako opozicijonalni. kakor so bili proti Pašiču. S tem je Velimire-vičeva misija, sestaviti staroradikal-no ministerstvo,. onemogočena. Koalicija med obema radikalnima strankama je neobhodno potrebna, sicer bo vsako ministerstvo nemogoče.
Madžarski načrti ozirom na Balkan. Madžar dr. A. Xiraly je napisal
brošuro, v kteri govori o izseljevanju iz Ogrske. Pisec pravi, da ako vlada ne bo mogla preprečavati izseljeva-n ie, naj saj ne deluje na io. da da neko smer izseljevanju. Glavna točka izseljevanja bi morala biti Bosna. Tja bi morali obrniti Madžari svoje oči in ustvariti v Bosni vse pogoje 7.ii izseljenee, in tem potom ustvariti v Bosni kolonijo, ki bi imela nalogo, da to deželo tudi politično osvaja.
Madžarski imperijalizem prehaja že v stadij blaznosti, čemur se pa ni čuditi, saj je vedno isti Dunaj sam, ki podžiga to madžarsko megalomani-jo in podkopuje s tem temelje svojim lastnim interesom, svoji bodočnosti. Madžarska pohlepnost na slovanskem Balkanu more le kompromitirati av--strijske aspiracije. Madžarsko nad- j vladje na Balkanu je utopija vspričo 1 dejstva, da se narodi na tem poluoto- j ku vedno intenzivnije vzbujajo k sa- | mozavesti, k samosvojemu narodnemu življenju. Avstrijska balkanska politika je itak že dobila veleresen memento po sestanku med angleškim kraljem in ruskim carjem, ki je — na tem ni dvomiti — dozorel dogovorov. ki so pokopali miirzteški dogovor med Avstrijo in Rusijo. Sedaj ne manjka nič več druzega, nego da Avstrija dopusti, da jo Madžari se svojimi blaznimi načrti kompromitu-jejo in ubijejo med narodi na Balkanu simpatije naše države, ki so ^e itak že — nevarno skrčile. Madžari-zacija na Balkanu je tako blazna misel, da se mora zgražati nad njo, kdor ima le najmanjši smisel za realnost stvari. Madžarski imperijalizem na Balkanu mora doživeti polom. Ali hočejo na Dunaju res, da jih madžarska blaznost potegne za seboj v propad?!
RAZNOTEROSTI.
Med pridigo se je zgrudil v Hebn na Češkem župnik Andrej Hess; zadela ga je kap.
Gradnja nove stolnice v Spljetu.
V Spljetu obstoji že 15 let, odbor za gradnjo nove stolne cerkve. Doslej je bilo v to svrho nabranih 178.834 K. Govori se, da kmalu prično z gradnjo.
Izsušeuje jezera. V kratkem prično z izsuševanjem Zviderskega jezera na Nizozemskem. To delo se smatra kakor eno največjih in interesantni-jih tehniških problemov sedanjosti. Vipeh tega ogromnega dela, za ktero je predvidjeno 33 let, bo približno nastopen: Z izsuševanjem se pridobi skupno 211.830 hektarjev zemlje. V resnici plodne zemlje bo okolu 195.000 hektarjev. To je več, nego imajo prostora pokrajine D* en te, Utrecht in Zeland. Izsušeno jezero bo tvorilo dvanajsto pokrajino nizozemskega kraljevstva.
Za kolonizacijo te novopridobljene zemlje raeuna se 200.000 prebivalcev, ki se porazdele v vasi. Preko velikega, dovolj širokega nasipa zgradi se ob cesti dvojna železniška proga, ki bo vezala ne le mesto Amsterdam * severno Holandisko in Frizijo, marveč bo tudi velike važnosti kakor brzi in - dobra zveza holandskih mest z
nemškimi trgovinskimi in primorskimi mesti Bremenom in Hamburgom.
V Budimpešti je redar Zyes našel nekega Ne ve j a pijanega na ulici in ga
od vel seboj na policijo, Prišedši tja, je Neve potegnil iz žepa nož ter ga zasadil redarju v srce, ki se je takoj zgrudil.
Železnica Moskva-Indija. Berolin-
ski listi poročajo, da je prvi vspeh sestanka angleškega kralja in ruskega carja v Revalu ta, da se zgradi železnica iz Moskve v Indijo. Železnico iz Kuške do Herata na indijsko-af-ganski meji zgradi Anglija.
Konec zabave. V občini Szenfcbeka-Iya na Ogrskem se je vršila velika zabava, ki je končala s tepežko; pri tej je ustrelil Koloman Gory lastnega sina in kot nameček še kmeta/ Ivana Rasca. Z noži je bilo pa vse polno ranjenih.
Usodna zamena zdravil. Gozdar Stummer v Ortu ob Donavi, oče 11 otrok, je 10. junija vzel nek prašek proti glavobolji; takoj zatem so ga napadli grozni krči. Poklicali so zdravnika dr. Heindla, ki je od praška poskusil. Takoj je zpoznal, da je bil strihnin: napravil je gozdarju olajšajoče injekcije in se potem podal domov. Poslal je po zdravnika z izjavo, da je sam izgubljen. Hitro prispelemu zdravniku se je posrečilo rešiti dr. Heindla, gozdar je pa umri. Zamenjal je prašek.
Kje je moja edina hči MARGARETA TIHOŠ ali ČOŠ, preje se je imenovala CEGLAR. Nazadnje slišal sem o njej pred tremi leti iz Clevelanda, Ohio. Ker bi rad zvedel, kje je sedaj, zato prosim cenj. rojake, če kdo ve o njej, naj mi naznani, ali pa naj se sama javi očetu. — Math. Okorn. Bonanza,' Yukon Territory, Canada. (11-15—7)
Kje je moj mož FRAN ŠMID. po domače Godnov, doma iz Prema pri Št. Petru. Dne 29. maja je izginil ter se ni več vrnil. Če se mu ne smilim jaz, naj se mu vsaj njegov otrok. Kdor izmed rojakov ve zanj. naj mi naznani, ali pa naj se sam javi. — Mrs. Frances Šmid, P. O. Box 98. ^.shtabula Harbor, Ohio.	' (11-13—7)
s^ ANGLEŽČINA
v 3. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, 'računstvo Pouk se vrši potom dopisovanja. Po jasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna kola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, G
POZOR SLOVENCI IN HRVATI
Podpisani priporočam vsem potuje čim rojakom v Chicagi, HL, in okoli* svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepa kag ljišče. Točim vedno svsža in dote« Seip pivo, Jako dobro domača tU« razne likerje tea* prodajam fine not ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem p* robrodne listke za vse prekomorok « črte po izvirnih cenah. PofeQjam it narje v staro domovino sanedjrr?* potom po dnevnem krasu. V sveari sem s banko Frank Sakaar ▼ Hew Torka. Svoji k svojim! Z velespo&tovanjem
JOSIP KOMPARE, 8908 Greenbay Ava., So. Chicane, IB
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobra črno vino po 50 do 60 ct-
galon s posodo vred. Dobre belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. lirrstaa tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj
nihče ne naroča, ker mame količine ne morem razpošiljati.
Money Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Oneg., in okolici naznanjamo, da je za tamoi-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. M. JUSTIN, 502 Main St., ali P. O. Box 104,
Oregon City, veled česar ga rojakom prav tople priporočamo.
PRANK SAKSEB CO., 109 Greenwich St, New York, K. T.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g.
FRAN OABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa
Preje je bival na 519% Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z na mi že več let v kupčijskej zvezi.
SpoStovanjem
Frank Sakser Company.
1 ^^jpn^vqpM^p
»nnumpi«
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po Z jed. državah, a^ m otvoril novo urejeni
saloon nri "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, HI.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano maziio i. pleSaste in golobradce, od katerega v > tednih lepi lasje, brki in brada popc^ noma zrastejo, cena $2.50! Potne nčgc kurje očesa, bradovice in ozeblino V#r v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c da je to resnica se jamči $500. Pri n ročbi blagovolite denarje po Post Motif Order pošiljati.
Jakob Wahcic.
F». O. Box 69 CI. eVHUAND, OHIO
_
"Hi
-O-. J
Nižje podDisana Driooro čam potujotiia S j ...
in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK o o o o v katerem točim vedno pivo, doma preŠana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York. ^ ; - * »
v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod .za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse talne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane □a licu od zobobola
Cenjen) gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste nii skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem Ie po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Kedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pre-d boleznijo. Zato Vas priroročam vsem rojakom po širni Ameriki-
S spostova« ,am o^Ajem Vam hvaležni.
Franc Steklassa
3Ui St. Clair Ave. N. E.
Cleveland, O.
Frank Polh
310 J.iidlant Ave. Rockdalle. IU
Velecenjem gospod doktOr!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam roja-k -m, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom acu jo.
V«±s še enkr.it zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatclj
Jakob Likar
Box West Newton, Pa

Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 WEST 34th STREET,
NEW Y0RK, N % Y
Zdravju
najprimernejša pijača je
♦^LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga. v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leley pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v	boljših
gostilnah, f Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 3- Clair Ave* Nu kteri Vam dragevolje vse pojasni,
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN1
CLEVELAND, O«
JOHN VENZEU, 1017 E. 62nd Street, N. E., Cleveland,* Ohio izdelovalec kranjskih in nemških
M A R M O "N 1 K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizko, a delo trpežno in dobro. Tri vrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminja, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $40. do $80.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Pueblo, Colo., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. PETER CHULIG, 303 R Northern Ave., Pneblo, Colo.,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovenes in Hrvate, m-
Novi parni k na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO,
Gene voznih listkov iz NEW TORKA za III. razrsd m
V k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka" imajo brezžični brzojav:
AliIGB, ijAUBA, MARTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
\ mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedene mu brodovju pridružila Se dva druga nova potniška parnika.gr
TESTA..............................................
LJUBLJANE........................................
REKE...............................................
ZAGREBA........................................
KARLOVCA........................................
IL RAZRED do TRSTA aH RESE..........................$52.50 da
•28,— •28.60 •28.— •29*20 •«9.25
HP*
Parobrod "ALICE" odpluje dne 18. julija 1908. Parobrod ''EUGENIA" odpluje dne 22. julija 1908.
Phelps Bros. & Con Gar. Agents« t w*mmom stmt
v
Spisal Karel M£y; za "Glas Naroda" priredil L. P. —t-o--
DRUGA KNJIQA.
PO DIVJEM KURDISTAMU,
(Nadaljevanje.)
" Posebej 1"
"Priložil je mojemu pismu še drugo pismo, kterega naj tebi izročim." * * Pismo ? Za mene t" kliče častnik. "Kje jet" "Emir ga ima. Kara ben Nemsi, daj častniku pismo!" Že sem mu nameraval izročiti pismo, toda naglica, s ktero seže po njem, mi ni ugajala.
"Dovoli, da ga jaz preberem."
Berem, toda samo do zadnje pripombe, ki je vzbudila moj sum. Kajmakan pa vpraša:
"Ali je to vse? Ali ni ničesar več v pismu?"
"Se dve vrstici. Poslušaj!'*
Pismo preberem do konca in opazujem zaje dno njegov obraz. Le za tTenutek se mu povečajo oči, vendaT sem takoj uganil, da krijejo te vrstice zanj posebno važnost.
"To pismo je moje. Daj ga sem!"
Po teh besedah zgrabi tako hitro proti moji roki, da komaj še skrijem ob pravem času pismo.
"Le ne hiti, kajmakan!" mu rečem. "Kaj so zadnje vrstice za tebe teko važne, da si pozabil na vse drugo?"
"Ničesar, prav ničesar ne pomenijo; toda pismo je vendar moje!"
"Guverner ga je poslal Ali Beju, od kterega je odvisno če ti izroči pismo ali ne!"
"Saj ti je že Ali Bej naročil, da ga izročiš meni!"
"Ker je ta papir za tebe tako važen, kljub temu, da že veš, kaj je pisano v njem, mi boš pač dovolil, da ga natančneje pogledam."
Moja sumnja se je vedno bolj večala. Papir obrnem vodoravno proti solneu; zapaziti ne morem ničesar sumljivega, Potipljem ga s prstmi in povoham, toda brez uspeha. Konečno ga še enkrat obrnem proti solneu, da sem z očmi lovil žarke, ki so padali na papir, in res, na papirju opazim motna mesta, ki so sicer na papirju popolnoma zginila, vendar se je še poznalo nekaj nejasnih pismenk.
"Tega papirja ne dobil v n»ke!" rečem kajmakanu.
"Zakaj ne?"
••Ker .!«• na njem -krvtn -P .1 pi-ava. ktero ir.nram raztolnraičiti."
Kajmakan pobledi.
"Motiš se, efendi!"
"Vendar opa/il sem i:./..»•• <•!" I)a ga premotim, pa še pristavim: "Ta skrivnostna pi-ava se bo lahko brala, če papir utaknem v vodo."
"Le utakni!" odvrne kajmakan z očividnim zadovoljstvom.
"Izdal si se s svojimi besedami, kajmakan. Papirja ne bom utaknil v vodo, temveč držal nad ognjem."
Zadel sem; to spoznam na njegovem prestrašenem obrazu.
"Te <lr/„is papir nad ognjem <ra lahko zažge« in uničiš!" me opominja.
"Le ne -krbi! Efendi iz zapadne dežele ve. kako postopati v takih slučajih!"
Ali Bej n:e je ves čas začudeno opazoval.
fi Ali res misliš, da ima ta papir v sebi skrivno pisavo?"
"Ukaži narediti ogenj, in dokazal ti bom!"
Puslanee, ki .ie donesel pi>mo. je bil še navzoč. Na Alijev migljej prinese nekoliko >uhib vej in jiii zažge. V sedem se poleg ognja in držim papir skrbno nad ognjem. Tu skoči kajmakan proti meni in mi ga skuša strgati iz rok. Ta) napad sem pričakoval, torej se hitro umaknem in kajmakan se zvrne po tleh. Takoj ga popade Ali Bej.
"Stoj, kajmakan!" mu zukliče; "hinavt-ki in nezvest si; prišel si k meni. ne da bi me prej vprašal za dovoljenje, in sedaj si moj jetnik!"
Častnik se brani po svojih močeh, vendar po kratkem boju ga razorožimo, zveženio in ujetega odpeljemo v šotor.
Sedaj sen lahko nadaljeval svoje delo. Plamen razvname papir, da je bil ves ru.jav. in kmalu »e prikažejo razločne pisane besede, na robu papirja.
"Ali Bej. ali »i prepričan sedaj, da sem trdil prav?"
"Emir, čarovnik si!"
"Nikakor .'i«*; toda pač znam razvozlati skrivnostne pisave!"
"Ah, efendi. vaša znanost je nepresežna!"
"Ali ne razume tudi truveraer enake čarovnije? So tvarine. iz ktere se lahko naredi črnilo, ki takoj po pisavi zgine, in so zopet sredstva, s kte-rimi	prisili. da se zopet prikaže. Znanost, ki uči enaka sredstva
imenujemo kemijo. Pri jo bolj gojimo kot pri vas, zategadelj imamo mi tudi boljša >r - va kot \ i. Mi poznamo več vrst skrivne pisave, ki se le te/ko razvo/la; \u-a mi j>a tak" primitivna, da ni potreba bas veliko učenosti, da jim pride človek na sled. Ugani, s kako tvarino so pisane te besede."
"Povej mi!" / '	,
"S scalino."	,B
"Nemogoče!"
"Če pišeš s scalino živali ali človeka, zgine pisava takoj, ko se posuši. Če pa držiš potem papir, na kterega si pisal, nad ognjem, postanejo črke črne, da moreš brati!"
"In kako se glasijo besede, ki so pisane na tem pismu?"
"Pridem jutri, da zmagam!"
"Ali je res? Ali se ne motiš?"
*' Tu stoji pisano zelo razločno!''
"Dobro, torej daj mi pismo!"
V veliki razburjenosti koraka semtertja; konečno se ustavi zopet pred menoj.
"Ali je to izdaja ali ne, emir?" "Izdaja je!"
"Ali naj uničim guvernerja? V svojih rokah imam dovolj močil"
"Toda potem si nakoplje« sultana na glavo."
"Efendi, pri Rusih sem slišal pregovor, ki pravi: nebo je visoko, a car je daleko. Ta.ka je tudi s sultanom. Zmagal boin!"
"Toda teklo bo mnogo krvi. Ali mi nisi prej omenil, da ljubiš mir?"
"Da, ljubim ga. toda naj tudi drugi mene pustijo v miru. Turki so pridrli v r;a>e k naje, da nam odvzamejo svobodo, lastnino in življenje: kljub temu sem jim prizanesel. Sedaj *>i zmišljujejo novo izdajo in nove zvijače. Ali »e menda ne bom branil?" Brani se, toda ne s sabljo!" Kako pa sicer?"
JS tem pismom. Stopi z njim pred guvernerja, in on bo zmagan in nničen."
"Zalezoval me bo ter ukazal prijeti, če se jutri podam k njemu v Dierajo.''
"Stori isto z njim. On ti je bolj gotov kot ti njemu, ker ne sluti, da ao ti znane njegove namere."
Ali Bej se zamisli, nato pa odvrne:
"Govoril bom z mir šejk kanom. Pojdi z menoj v dolino Idic."
"Rad te spremljam."
"Prej pa še izderem strupeno željo tem ljudem, ki jih imam v šotoru. N« bodi s menoj, temveč čakaj me na tem mestu!"
Zakaj naj ga ne spremljam v šotor? Ali Bej je držal za ročaj svojega bodala, in oči so se mu jeze svetile. Skoro pol ure sem stal in premišljeval ter cul več jeznih besed iz šotora. Konečno se prikaže Ali Bej. V rokah drii papir, ki ga poda meni.
"Beri! Vedeti hočem, če se tudi na tem papirju piše o hinavstvu!"
Na papirju je stalo kratko povelje vsem častnikom tunike vojske, da takoj irroče vse orožje in streljivo Džesidom, ki ga pridejo iskat. "Dobro je. Toda, kje si dobil to povelje?"
"Grozil sem kajmakanu, da ustrelim njega in makredša takoj ter streljati na njegove vojake, Se ne izroči povelja svoji vojaki, da izroči vse orožje. V eni ari bi bila vea turška vojska uničena.'
"In kajmakan je ujet?"
"Da. Moji ljudje ga straži jo zajedno z makredšom."
"In če turški vojaki ne bodo slušali kajmakanovega povelja?"
"Tedaj izpolnem svojo grožnjo. Počakaj na tem mestu, dokler se ne vrnem in videl boš, če me Turki ubogajo ali ne!"
Navzočim Džesidom da nekoliko povelj, nakar odjezdi k topničarjem. V desetih minutah so pripravljeni vsi Džesidi na boj. Strelci so ležali z nabasanimi puškami za svojimi skrivališči, in topničarji so stali pripravljeni za streljanje pri svojih topovih. Okop se odpre, in prikaže se dvesto Džesidov, ki ženejo približno trideset mul. Ko dospejo že blizu turške vojske' se ustavijo, samo načelnik koraka do turških častnikov, ki stoje v bližini.
Iz svojega stališča sem vse lahko opazovaL Obravnave so trajale pre-eej časa. Nato pa stopijo turški vojaki v posamezne skupine, zberejo orožje, kterega nosijo k mulam. Seveda razoroževanje se ni vršilo povsem mirno, posebno, ker so morali tudi podčastniki odati sablje in pištole; toda konečno so se morali udati vsi, ker so Turki sprevidili, da so inače zgubljeni.
Ali Bej se vrne po preteku ene ure. Njemu slede z orožjem obložene mule. Dragocen plen odnesejo v dolino Idic na varno. Tudi kajmakana odpeljejo z makredšom k topničarskemu stotniku in poročniku, ktere smo že prej ujeli.
Sedaj se podamo tudi mi na pot. Halefa vzamem s seboj. Moj buluk emini je kar zginil; najbrž je šel iz samega dolgega časa s svojim oslom na sprehod.
Ko dospemo do uhoda v dolino, ponudi se nam Čarovit prizor. V sredini doline je več žen na velikih gladkih kamnih mlelo žitno zrnje; druge so sedele ob ognjih in pekle kruh; zopet druge so pripravljale baklje in svetilnice za jutrašnji praznik, ko se slovesno pokopljejo Pir Kamekovi zemeljski preostanki. Najbolj živahno življenje pa je vladalo na onem delu doline, kjer so pripravljali svetnikov grob. Že se je dvigala proti nebu velikanska, kamenita piramida. Stotine možkih je pa še valilo ogromne skale za zgradbo. V sredini so pustili odprtino v podobi dvanajstih soln-čnih žarkov, kamor postavijo posodo s svetnikovim pepelom.
Duhovni so delo nadzorovali, ali pa sami pomagali valiti kamenje. Mir šejk kan sedi v bližini piramide. Takoj se podamo k njemu. Ali Bej mu pove vse današnje dogodke in mu tudi omeni o guvernerjevem pismu. Kan se
globoko zamisli nato pa vpraša:
"Kaj storiš, Ali Bej?"
"Ti si bolj star in moder; prihajam k tebi, da mi svetuješ."
"Praviš, da sem jaz starejši. Starost ljubi mir in počitek. Praviš, da sem bolj moder kot tL Največja modrost je misel na Vsemogočnega in Vsevednega. On pokrepča slabe, čuva zatirane; on neče da človek preliva
kri svojega bližnjega."
"Ali so Turki r.aši b^lje? Turki, ki kot krvoločne zverine morijo in davijo, kadar le morejo?"
"Naši bratje so, dasi nas sovražijo. Ali ti umoriš brata, ki ti
hudo želi?"
"Ne."
"Govoriš z njim prijazno ali strogo, toda umoriš ga ne. Tako govori tu J; 7. guyei nerjem.
"In če me ne posluša?"
44 Vten.og<-čni je podelil človeku pamet, da misli in srce, da čuti. Kdor ne premisli govor -vojega bližnjega in kdor ne čuti s svojim bratom, tega je Vseu-d iljc ni zapustil, in šele tedaj naj se zlije čeznj kazen in jeza."
"Mir šejk kan, ravnal se bom po tvojih besedah."
"Torej ponavljam še enkrat moje vprašanje: **Ivaj storiš, Ali Bej?r'
"Šel bom z desetimi možmi v Džerajo, vendar vzel bom s seboj dovolj možtva, da ujame guvernerja. Še danes pa odpošljem ogleduhe v Mosul, KufjundŠik. Telkeif in v druge kraje, da me obvestijo o guvernerjevih načrtih. Govoril bom z njim z ljubeznijo,, in če ne bo pdprl svojega srca, poskusim s strogostjo. Če me pa Še tedaj ne posluša, tedaj mu pokažem njegovo pismo in ukažem svojim ljudem, da ga primejo. Dočim bom jaz z njim govoril, obkolijo moji vojniki Džerajo. Guverner ne more pobegniti."
"Morebiti pa pošlje tudi on ogleduhe k tebi, ki mu naznanijo, kako si se pripravil ?"	«
11 Zvedeli ne bodo ničesar, ker moji ljudje že danes ponoči odjahajo, in sk-er ne po cesti Badri, temveč čez Bozan. Jutri zjutraj dospejo neo-paženo v Džerajo."
"In kdo bo za časa tvoje nenavzočnosti poveljeval Šejk Adi?"
"Hočeš ti prevzeti ta posel?" , "Hočem."
Kako priprosto. Svetni vladar Džesidov je ponudil svojo vlado verskemu glavarju brez vsake sumnje v srcu. "Hočem", je odgovoril mir šejk kan. Edinost je trdna narodna vez.
Nadalje se je vršilo posvetovanje glede hrane za Turke in jutrajšnjega praznika. Medtem pa se podam od 'skupine do skupine Džesidov* ktere sprašujem po raznih kurdskih besedah. Tu prisopiha nekaj za menoj in spe-liani glas zakliče:
" Umakni se. sidi!"
Obrnem se. Bil je moj mali Halef, ki je uporabil vso svojo telesno moč in valil velikansko skalo pred seboj.
Dalje prihodnjič.
Compapie Generale Transailantlque
(Francoska parobrodna družba.)
Cenik: knjig,
katere se dobe v zalogi
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V"
MOUTVENTEL
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c.
JEZUS IN MAKU A, vezano v alono-kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v platno 75c.
KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezano v slonokost $1.50.
MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin, zlata obreza 90c.
NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c.
OTROŠKA POBOŽNOST, 25e.
RAJSKI GLASOVI, 40c.
SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezanff $1.75.
SRCE JEZUSOVO, vez. 60e.
SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00.
SV. URA, zlata obrt&a, fino vezano $2.00.
VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., slonokost imit. $1.50.
UČNE KNJIGE.
ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c.
AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c.
ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. |
ČETRTO BERILO, 40c.
Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c.
GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25.
HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 4Uc. mali 30c.
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c.
NAVUDILO ZA SPISOV ANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75e.
PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c.
PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c.
SOČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 4Uc.
SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI •lanežič-Bartel, fino vezan $3.00.
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00.
SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c.
SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80.
SPRETNA KUHARICA, broširo ^no 80 e.
SPISOVNIK LJUBAVNIH IN 2E-NITOVANJSKIH PISEM 2Se.
^OS^ILNI LISTI 20e.
ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUML-NIH PISEM 30e.
ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c.
ZABAVNE
IN BAZNE KNJIGE.
DRUGE
ALADIN S ČAROBNO SVETILNI
CO 10c. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90c., STQ PRIPOVEDK, 20c.
KNEZ ČRNI JURIJ, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50o. . i: K AL JI CA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20c. KRVNA OSVETA, 15c. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20cf MAKSIMILIJAN L, cet ar mehikan-
ski, 20c. MALA PESMARICA, 30c. MALI VITEZ, 3 zvezki skupaj $2.25.
MALI VSEZNALEC, 20c. MARIJA, HČI POLKOVA, 20«. MARJETICA, 50e.	-
MATERINA ŽRTEV, 50c. MATI BOŽJA Z BLI1DA, 10«. MIKLOVA ZALA, 30c. MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠT ENJ AKO VIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40c. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegant*«
vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25c. NAJDENČEK, 20c. NA PRERIJI, 20e. NARODNE PESMI, Žirovnik, 3
zvezki, vez., vsak po 60c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c.
NASELJENCI, 20c. NASELNIKOVA HČI, 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA, 20c. NEZGODA NA PALAVANU, 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40e. PAVLIH A, 2Uc.
POSLEDNJI MOHIKANEC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30 PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 29c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠK1H, 3 zvezki $2.50.
ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5
zvezkov za 75e. SANJSKE KNJIGE, velike, 30«. SENHJA, 15«.
SITA, mala Hindostanka, 20c. SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC. 3 zvezka, po 20c.
SPISJE, ±5c.
SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20c. STEZOSLEDEC, 20c. 'STOLETNA PRATIKA, 60c.
Tukaj živečim bratom Blovencemin Hrvar to m, kakor potujočim rojakom, priporočam evojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., edea največjih hotelov v mestu. __ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih gob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja I
Za obilen poset se priporočam udanl
Božo Gojsovlč, Jobnstern, Pa.
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IR LJUBLMIK
Postni p&railri ao:'
'La Pro.ence" na dva vijaka.................14,300 ton, 90.000 konjskih mof
'LaSavoie" „ „ „ .................i2,000 „ 25,000 „	„
'La Lorraine" „ „ ,..................i2,000 „ 25,000 „	?
}*IOU™aC , ' " ..................^.O00 » 12,000 „
La Bretagne".............................. 8,000 „ 9,000 „
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	"
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Cheaebrough Building.
?araiki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ar iopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T
^ Bretagne 16. juL 1908. M A LORRAINE	20. avg. 1908
•LA PROVENCE	23. jnlija 1908.*LA TOURAINE	27. avg. .J08.
*LA TOURAINE	30. julija"1908 »LA SA VOTE	3. sept. 1908.
•LA SAVO IE 6. avg. 1908.*LA PROVENCE	10. sept. 1908.
La Bretagne	13. avg. 1008. *LA LORRAINE ^	17. sept. 1908.
* POSEBNA PLOYITBA.
Pamik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 T Havre.
*AMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i
nevez. 70c. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20e LOŽIČNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35c. BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKA T J, 15c. CESAR FRAN JOSIP, 20c. CESARICA ELIZABETA, 15e. CIGANOVA OSVETA, 20e. CVETINA BOROGRAJSKA, 20c. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, 20e. DAMA S KAMELJAMI, $1.00.
STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60c. SVETA NOČ, 15c.
ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vsak po 20c.
ŠALJIVI SLOVENEC, 75c. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 20c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ,. -ENA NOČ, 51 zvezkov,
'a
"OVESSTI GROFA TOLSTO->trovaijA, 40c.
Cena drugega razreda do Havre: KS6.M in viije.
hrnft« b ivodo sasnamoranf Imajo |t Iva vtytikm.
M« W. Kozminski, generalni agent za ^apal
T* Denoorn St.. Chlcntro, j£Qj
ROJAKI, 1TARO0/ r VJOEKSJftZ DNEVNIK!
8B HA "GLA8 NAX0DA," VAJVEflJI DT
DARINKA, MALA ČRNOGORKA, 20e-
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c.	-t
DOMA IN NA TUJEM, 20e. DVE ČUDOPOLNT PRAVLJICI, 20c.
; ENO LETO MED INDIJANCI, 20e. ERAZEM PREDJAMSKI, 15e. i ER1, 20c. ^ EVSTAHIJA, 15c. FABIOLA, 60c. | GENERAL LAUDON, 25«. GEORGE STEPHENSON, o5e železnic, 40c.
GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20e. HIRLANDA, 20c. IVAN RESNICOLJUB, 20e. IZ AN AMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVTtTE, 20c. IZGUBLJENA SREČA, 20e. IZIDOR, pobožni kmet, 20e. IZLET V CARIGRAD, 40e. JAROMIL, 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov,
umetno vezano, vsak zvezek $100. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20e. KAKO POSTANEMO STARI, 40e. KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 40c.
OPOMBA. Vi potoni nafranrtrt aH
ie vftUta.
V	DELU JE REŠITEV, 20c. VENČEK PRIPOVESTI, 20c.
V	GORSKEM ZAKOTJU, 20e. VOHUN, 80c.
VHTO MIROV PRSTAN, 20c. ,V ZARJI MLADOSTI, 20c. WINNETOU, rdeči gentleman, tri
zvezki $1.00. / ZLATA VAS, 25« ZLATOROG, $1.21 ZMAJ IZ BOSNE, 60e. Z OGNJEM IN MEČEM, $2.50. ŽALOF^ IN VESELJE, 45«.
ZEMLJEVIDI.
ZEMLJEVID AVSTR50 - OGRSKE
veliki 25c., mali 10«. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali lOe. ZEMLJEVID ZJEDINJENTH DRŽAV, 25«.
t RAZGLEDNICE.
Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih meat ^na Kranjskem, newyorSke in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristi Sne po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, k<miad 6e. ducat 30«. Ave Ifaria, 10«.
Album mesta Now York a krasnimi slikami mesta 40c. H Pn"®tl denarno mdaeit MU t (otovlsf 1l Pctonina J« pri vmI tok canal
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VtNA
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
• Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom f Indianapolisu, In d., naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik
Mr. ALOJZIJ RUDMAN, 2708 W. Walnut St., Indianapolis.
On pobira naročnino za "Glas Naroda" in posreduje vse druge posle ter ga rojakom toplo priporočamo.
Frank Bakser Co.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Za Braddock, Pa., in okolico je naš pooblaščeni zastopnik
Mr. JOHN VAROGA, 1005 Wood Way, Braddock, Pa.,
ki pobira naročnino za "Glas Naroda" in knjige, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
Upravništvo '' Glas Naroda'
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj pooblaščen g.
IGNACIJ PODVASNIK, 159 Long Alley, Pittsburg, Pa.,
pobirati naročnino za "Glas Naroda" in ga cenjenim naročnikom toplo priporočamo. S spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Siuvencern in Hrvatom priporočam svoj
SAJLOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino xa "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
Ako liečefi dobro postrežbo
9
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da imam T zalogi ' vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanski> JcrSifh. Pripcrs&i 8© c: obilni obisk.
*
gJUL