GLAS list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—3878 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 201. — STEV. 201. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act cf Congress of Marc^AJ.879. __NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 28,1935. — SREDA, 28. AVGUSTA 1935. TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XIiTTT, — LETNIK XLHL ITALIJANI ZAPUŠČAJO ABESINSKO PRESTOUCO LAHI NE BODO SMELI V GLAVNEM MESTU OBSTRELJEVATI OZEMLJA, KJER SO INOZEMSKA POSLANIŠTVA Italijanski konzul je pričel odvažati arhive. — Tudi domačini beže iz mesta. — Vojna se bo v kratkem pričela. — Cene živilom naglo rastejo. — Cesarica poživlja vse žene sveta, da molijo za mir. Rusija zavrnila ameriški protest MATI 3 OTROK OBGLAVLJENA ADDIS ABABA, Abesinija, 27. avgusta. -Vsled naglega razvoja dogodkov, ki vsi kažejo, da se bo v kratkem pričela vojna, zapuščajo tako domačini kot italijanske oblasti abesinsko prestolico. Cene živilom naglo naraščajo. Italijanske oblasti so pričele iz mesta pošiljati italijansko civilno prebivalstvo in arhive. Tud diplomati drugih držav skrbe za varstvo poslaništev za slučaj zračnega bombardiranja. Na Mussolinijev ukaz je italijanski poslanik poslal v Džibuti v francoski Somaliji 60 zabojev u-radnih arhivov. Poslanik je tudi naročil vsem Ita-ljianom, da odpotujejo iz mesta. Vodilni italijanski trgovec Emanuel Ghanothakis se je preselil v Džibuti. To izseljevanje se je pričelo na priporočilo belgijskega poslanika, ki je tudi svetoval cesarju Haile Selassie, da razglasi angleško, francosko, nemško ir belgijsko poslaništvo za mednarodno ozemlje, ki bo varno pred bombardiranjem. Vsa ta poslaništva se nahajajo blizu skupaj na ozemlju, ki meri petnajst kvadratnih milj. Toda ameriško poslaništvo ni na tem ozemlju, temveč se nahaja na drugem koncu mesta. Belgijski poslanik je tudi zaprosil cesarja za posebno dovoljenje, da bi tuja poslaništva smela v slučaju potrebe poklicati svoje vojaštvo, kakor je to napravil angleški poslanik. Cesar bo tej prošnji najbrže tudi ugodil pod pogojem, da vojaški oddelki niso preveliki. Cesar je povečal svojo stražo, ki varuje mesto, od 3000 na 6000 mož. Policija glavnega mesta je bila povečana od 3000 na 5000. Nastavljenih je bilo 500 posebnih detektivov, ki bodo zasledovali vohune in sumljive značaje. Med vojaštvo, ki se nahaja izven mesta, razdeljujejo orožje in municijo. Domače prebivalstvo se je pričelo takoj seliti iz mesta, ko je cesar izdal tozadevno odredbo, ne da bi čakalo na 7 dni časa, kot je naročil cesar. Boječ se napada iz zraka ali.pa obleganja mesta, so se vsa poslaništva pričela zalagati z živili in njihovemu zgledu je sledilo tudi civilno prebivalstvo, ki namerava ostati v Addis Ababi. Med trgovci je zavladala velika panika, ko Narodna banka ni več hotela dajati tujega denarja. Vsled tega tudi francosko - abesinska železnica noče od potnikov sprejemati abesinskih dolarjev, temveč zahteva francoske franke. Cesarju pretijo nove finančne 'težkoče, ker je abesinski dolar pričel padati, ko je njegov ameriški svetovalec Everett W. Colson svetoval, da prepove pošiljati tuj denar iz dežele. Da pomiri svoje prebivalstvo, je cesar naroči! vsem poglavarjem, da povedo svojim ljudem, da se ni treba bati kakega nenavadnega bombardiranja iz zraka, ker so protizračni topovi nameščeni po vseh gorskih vrhovih okoli glavnega mesta. ADDIS ABABA, Abesinija, 27. avgusta. — Abesinska cesarica Menen poživlja vse žene sveta, da se ji pridružijo v molitvi za mir. Pravi, da bo šla s svojim možem v vojno, ako Italijani vpadejo y deželo in bo branila svojo domovino. Rabelj je odsekal glavo materi, ki je pustila svoje tri otroke stradati do smrti. — Hitler je ni hotel pomilostiti. Berlin, Nemčija, 27. avgusta. — V Ploetzen kaznilnici je rabelj odsekal glavo 24 let stari Charlotti Juetiemaiiii, četudi je bila baje v blagoslovi j o m-m stanu, ker jo pustila svoje tri otroke stradati do smrti. Adolf Hitler, ki je bil še edino njeno upanje, se ni hotel poslužiti svoje pravice, da bi jo pomilostil. Hitlerje odpotoval na mornariške manevre v Baltiškem morju. Takoj za njo je bil zaradi drugega zločina tudi obglavljen Willy Oehrke. Z Juemannovo je bilo končane* žalostno življenje revne žene, ki je vsled svojega omejenega duha iskala naslade življenja v najnižjem mestnem življenji: in pustila svoje otroke, da so umrli za lakoto. Njen zločin je obstojal v tem, da je denar, ki ga je prejemala za podporo, zapravljala s svojimi ljubimci in je celo oddajala nakaznice za mleko, ki je bilo namenjeno za njene otroke. Ko je njena glava padla v košaro, je od njene družine, obstoječe iz petih oseb, ostal samo njen mož, ki se nahaja v blazni -ci. Juemannova je prišla v 15ii z dežele, iskajoč prijetno življenje. Seznanila se je z Ju«*-nemannom, sta nekaj časa živela skupaj, slednjič pa sta poročila. Vedno sta stanovala v temnih pritličnih prostorih. Njen mož je bil pred enim letom odpeljan v blaznico, žena pa je začela veselo nočno življenja Občevala je z mladimi brezposelnimi moškimi, ki so živeli, kakor so pač mogli. Od vlade je dobivala dovolj podpore za sebe in svoje tri otroke, ki so bili stari 4 leta, 18 mesecev in 4 mesece. Ko se je zaljubila v nekega brezposelnega mladeniča, sq ni več zmenila za svoje otroke. Dne 3. februarja je našel brat njenega moža otroke v mrzli sobi. Dva otroka sta bila mrtva, tretji, najstarejši, pa je pozneje umrl v bolnišnici. Mati je bil i 30. marca obsojena na smrt p«x1 sekiro. V zgodnji jutranji uri je bila Juenemannova pripeljana na morišče, kjer jo je že čakal rabelj August Groebler z dvema pomočnikoma. Ko je zagledala klado in sekiro, je pričela jokati. Njeno glavo so pritisnili na klado in rabelj ji jo je odsekal. KONGRES SE JE 0DG0DIL Mnenje demokratskega in republikanskega voditelja. — Dosti važnih zadev je ostalo nerešenih. Washington, D. C., 27. avgusta. — Narodni zastopniki so se danes podali na počitnice, toda njihovo upanje, da bo prihodnje kongresno zasedanje kratko, se je izjalovilo. Dosti problemov je namreč ostalo nerešenih. Glavne zadeve, s katerimi se bodo morali začeti haviti meseca januarja so: NRA zakonodaja, nevtralnost, veteranski bondi, inflacija, socijalna zaščita in pomoč farmerjem. Voditelji v obeh zbornicah so resno želeli, da bi bila že letos rešena vsa sporna vprašanja, da bi jim bilo prihodnje leto, ko bodo volitve, delo znatno olajšano. Demokratski voditelj senator Robinson je rekel: — Vsi problemi, ki se tičejo človečan-skill interesov so vsled uveljavljene zakonodaje pripravljeni za rešitev. Republikanski voditelj senator Dickinson je pa mnenja, da bo sedanji kongres narodu še dolgo v spominu, češ, da ni še noben kongres pred njim uveljavil toliko neumestnih postav in potrošil toliko denarja. MAHANAS0 BAJE ARETIRALI V M0NTANI Osumljenec ima s kislino ožgane prste. — Oblasti domnevajo, da je jetnik odvajalec Wey-hauserjevega sina. SPALNA BOLEZEN Tokio, Japonska, 27. avgusta. — Epidemija neke vrste spalne bolezni, katere pa zdravniki ne morejo razložiti, se zelo širi po celi deželi. Do sedaj je za to boleznijo zbolelo 111 ljudi, med njimi 92 otrok. , Helena, Mont., 27. avgusta. — Policija domneva, da ji je prišel v roke odvajalec Weyer-hauserjevega sina William Mahali, ker popis njegove osebe popolnoma odgovarja njegovi zunanjosti. Svoje prste si je ož-gal z neko kislino, da bi ga po odtisu rok oblasti ne mogle spoznati. Jetnik pa taji, da bi bil Malian ter pravi, da se piše Les McGowan. Policista Walter Beck in Gier Christiansen trdita, da se popis njegove osebe popolnoma vjema z Malianom, vključno visokost, težo in brazgotina na obrazu. Star je okoli 40 let'in močno zraščen. Aretiran je bil na Main St. pred Park hotelom, kjer se je z avtomobilom vstavil v družbi dve hsvojih tovarišev. Eden njih je pobegnil, ko sta se policista približala, eden pa je bil aretiran skupno z Malianom. Mahan je še edini, katerega išče policija v zvezi z odvedbo Weyerhauserjevega sina. Har- AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA BO UNI0NIZ1RANA Green poziva vse delavce v avtomobilski industriji, da se organizirajo. — Uniji je izročil carter. Detroit, Mich., 27. avgusta.— Predsednik ameriške delavske federaciji* William Green je 2.">0 delegatom svečano izročil čar-ter delavske federacije za International Automobile Workers Union ter jih je pozival, da naj smatrajo ta čarter za začetek odločne kampanje za organiziranje okoli čet rt milijona delavcev v avtomobilski industriji, ki je tradieijonalno sovražna organiziranemu delavstvu. Poglavitni cilj nove unije so letni dolioki, ki bi avtomobilskim delavcem dovoljevali celo leto dostojno živeti. — Ničesar drugega ne zahtevamo, — je rekel Green, — kot primeren delež pri blagu, ki ga izdelujemo. Vodilni uradniki si prilaščajo v obliki visokih plač in bonnsov mnogo večji del, kot pa jim pripada. Vse to mora biti drugače. Nova kampanja American Federation of Labor pa se ni pričela s popolnim edinstvom. ker takoimenovana progresivna veja nove unije odklanja glavnega organizatorja v avtomobilski industriji Francis A. Dil-lona kot predsednika nove unije, kot to zahteva American Federation of Labor. Toda Green je slednjič prodrl s svojo izjavo, da si more unija izvoliti svoje voditelje, kakorhitro bodo finačno stali na svojih nogah. Dokler pa unijo financira delavska federacija, bo tudi imenovala vodilne uradnike. SOVJETSKA VLADA NIMA NOBENIH STIKOV S III. INTERNACIJ0NAL0 MOSKVA,Sovjet. unija, 27. avgusta. — Vlada Sovjetske unije je danes ostro zavrnila istotako oster protest ameriške vlade proti delovanju Tretje (komunistične) internacijonale. V odgovoru je rečeno, da sovjetska vlada ni prelomila obljube in da se ni vmešavala v notranje zadeve - Združenih držav. MANEVRI LAŠKE MORNARICE Mussolini vidi v angleški mornarici veliko nevarnost. — Sklicana je bila tzvanretW kabinetna seja. Rim, Italija, 27. avgusta. — Italijansko-abesinski položaj in evropski zapletijaji so se zadnje dni tako naglo razvijali, da Italija sedaj z večjo skrbjo gleda proti severu kot pa proti jugu. Vojne priprave proti Abesi-niji so tako obsežne in silne, da je Mussolini prepričan, da bo njegova armada zdrobila vse, kar ji more abesinski cesar postaviti nasproti. Vojna bo nio-goče dolga in težavna, toda Italijani ne dvomijo o končnem uspehu. Italijani pa niso tako samozavestni, ako pomislijo na odno-šaje z Anglijo. V tem oziru se dogodki razvijajo mnogo bolj pretilno in Italijani pričenjajo biti nervozni. Kot zatrjuje Associated Press, se italijanska vojna mornarica pripravlja na velike manevre v Sredozemskem morju. Kako veliko nevarnost vidi Italija v angleški mornarici, jc razvidno iz pisma, ki so ga Mussolini ju pisali admiral Constan zo Ciano, čegar sin se je poročil z Mussoiinijevo hčerjo, od Washington, D. C., 27. avgu- Luigija Rizzo in Gennaro Pa- LONG NE VL KAM BI SEL sta. — Ko se je zasedanje kongresa bližalo koncu, je skušal senator iz Louisiane Huey Long debate zavlačevati. — Sanio preprečiti hočem, da bi šel senat od sovjetskim režimom krasil pročelje kremeljske palače. Na njegovo mesto so postavili šest čevljev visoko sovjetsko zvezdo. pričani, da bo kabinet razpravljal o sklepu angleške admira-litete, da pošlje svojo sredozemsko mornarico na kraje blizu Sueškega kanala. Mogoče bo po seji izdano uradno poročilo z zagotovilom, da se Italija ne boji angleškega brodovja. Ponoči je "modra" armada napadla Bolcan in navzočnost il Duceja mesta ni rešila in "rdeča" armada je obstreljevala mesto. Pod zaščito velikega dežja so» modri aeroplani vrgli brez števila bomb na mesto. Mesto je ugasnilo vse luči in ga je bilo komaj opaziti iz zraka. Gasilci in vojaki so hiteli na kraje, kamor so padle bombe, topovi pa so streljali ua napadajoče aeroplane. k " O LrA'8 VA R O D 'A " NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 28» 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. X n Glas Naroda1' rraafc Bak—g. Pretldeni OwMd ud pabUM tor HiOTDilO PUBLISHING COMPANY IA Corporati«i). L. Benedlk. Treat. — 2*°* buM"we ** ** corporation ud addraa*«* of above pff1p«r>: Kit W. lath Stroji. Borough of M«nh»tt»n, New Ofr. K. Y. -6LA8 NARODA" (Voice ef tJw l*Mfii) eolo Leto >T«ry Day Except SqntUya and Holiday t* pol leu to <*trt lei TeUe ae Aaarlko fa» • akHUMMMMMM «800 »•• •• • •■»»•#•* ., • ■ #3.00 Mn* Za New Yof* •aioMoM Zt pol lttft | le inoMBiti« ■ odo leto . Za pol Irtt rr.oo •M0 »M ITJOO Subscription Teariy 96.00 Ad "QI— Naroda" lahajn tmkl dan lnraemil nedelj ia pramlkoT. tiPplat brea podpisa ki osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli foilljatl po liooer Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da sf tod I prejtoje blfillKc naananl. da hitreje najdemo naatovaita. "GLSS NARODA". 21« W. lSth Street, New Telephone: CHeUta t—M7i ft Y. SVARILO MOSKVI Kadar reče vlada vlaidi, da bodo nastale "resne po-slediee", ;iko ur itg«>di zahtevi, je tr^ba smatrati to za svarilo. To ji' rekla v nedeljo vlada Zklrnžnili držav sovjetski vladi v Moskvi. Ameriški državni department je protestiral pri sow jetskili vladarjih, ker niso Idržali obljube, ki so jo dali v namerni, da dobe ameriško priznanje. Ameriška vlada je priznala sovjetsko le zato, ker je posumi odposlanee Litvinov svečano obljubil, da ne bo sovjetska vlada dovolila na sovjetskih tleli nobeni organizaciji, ofieijelni ali neofieijelni, da bi se vmešavala v ameriške notranje zadeve, oziroma propagirala strmoglavi jen je ameriške vlade. Pred nekaj tedni se je pričel v Moskvi kongres Tretje internaeijonale- Udeležili so se ga Idelegati iz raznih dežel, in (tudi Amerika je bila zastopana. Kitska vlada je enostavno preslišala govore na kongresu. (tovorniki so z (»stri m i besedami napadali ameriški vi;* hii sistem ter razvijali načrte, kako naj se sedanjo vlado strmoglavi in postavi na njeno mesto komunistično. (lovore in načrte so odobravali ruski državljani. Vse to je izvedel ameriški državni department ter si preskrbe! tozaldevne potrebne dokaze. Sedaj se mu še ne zdi polrebno, tla bi jih dbjavil. Zaenkrat samo zahteva, da se v bodočnosti ne bo nikdar več zg«*dilo kaj sli enega na ruskih tleh. Ce se bo pa zgillilo, bodo nastale "resne posledice". Kaj bo sledilo temu? Ali naj Amerika prekine diplomatske odiuršajc za':o, ker ruska vlatla ni držala besede? To bi ne Ibil« za administracijo posebno prijetno. V protestu je namigneno, da je vlada nasedla obljubam, o katerih bi morala vedeti, da ne baklo izpolnjene- Navsezadnje je pa stvar povsem enostavna. Ce je bilo pir/nanje doseženo pod napačnimi pretvezami, ga je mogoče preklicati, kakorliitro se it.o dokaže. Se prtilno j«' bil Litvinov v Wasliingtonu, je dobivala vlada z raznih strani svarila, da sovjeti ne bodo mož-beseda, ker imajo navado prelomiti obljubo, kadarkoli se jim Ali, da jim bo to kaj koristilo. A. Trojauovski, sovjetski poslanik v Združenih državah je rekel, da v Ameriki takoj zašumi, kakorhitro kilo zine v Rusiji kakšno besedo o ameriških razmerah, docim se v Združenih državah nemoteno vrši ostra propaganda proti sovjetski vlekli. Važno za potovanje. Kdor i« namenjen potovati o štori kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen a vseh stvareh. Tried noio dolgoletno »huinjo Vam eamoremo dati najboljša pujaiarta im tudi vas potrebno preskrbeti, da jo potovanja ndobna ki hitro. Zato se oaupno okrnite na nae, se voa pojapnim*, Mi preekrbimo vse, hodih protmje oa povratna dovoljo-uja, potne lie te, vise jo im sploh tu, kar je oa potopamjo potrebno p najhitrejšem času, im kar jo glavno. ta najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadmjega treamtkg, M prodno so dobi te Washimgtona povratno dovoljenje, RX-MN-TRY PERMIT, trpi najmanj on mosoo. PišUo torej takoj oa breoplabna navodila In too Vam, da bosta poceni im udobno poti GOSPODARSKO POUTTČNl PROBLEMI SREDNJI EVROPE i »., " i V poslednji številki revije "Zahranični Politika" je objavil Josef Chmelarž študijo o problemih Srednje Evrope. Posnemamo : Vprašanje organizacije nove Srednje Evrope v smislu sodelovanja petih držav je še vedno odprto. Vedno znova se vrača na dnevni red. Že to kaže, kako težko je z odstranjevanjem neugodnosti in diferencijacij srednjeevropskih držav. Cilj konstruktivne politike bi moral biti sodelovanje in solidarnost manjših držav, katere v mnogem pogledu morajo tako zaradi geografskih, kakor političnih okoliščin sodelovati napram velikim državam. Hotenje velesil za ureditev srednjeevropskih razmer, pa je zopet izraz težnje po poenostavljenju razmer. Prvi korak za organizacijo nove Srednje Evrope in njenih narodov in držav je naredila Mala antanta. To je bila sicer nepopolna, toda edino mogoča srednjeevropska organizacija, kateri je bila po vojni glavna naloga, da z vsemi sredstvi zagotovi mir in red in prepreči vse eksperimente z novimi prevrati. Mala antanta je tudi od vsega početka imela tendenco, da zbere elemente za sodelovanje vseh držav Podonavja. Oa to stremljenje ni rodilo trajnih plodov in da Mala antanta ni vedno predstavljala organizacije nove Srednje Evrope, to je bilo zaradi tega, ker je Avstrija po peri jod i Renner-jeve vlade vedno bolj zapadala vplivom Nemčije. Italija je svojo prvotno politiko, ki je bila zasnovana na podpori Male an-tante, izpremenila in je od tedaj naprej podpirala Avstrijo in pa Madžarsko v njenih ciljih rev izi on i st i čne pi »1 i tike. Od leta 1925. je bila Srednja Evropa dejansko razdeljena na tri sfere. Glavna je Mala antanta, ki je sodelovala s Francosko in branila novi povojni ml v Srednji Evropi. Druga je Avstrija, ki je svojo prvotno nagibanje k Nemčiji zavrgla in ni več mogla sodelovati pri kombinacijah, kjer jo bila Nemčija. Tretja je Madžarska z daleko-sežnimi upanji v italijansko pomoč za dosego svojih revizioni-stičnih ciljev. Gospodarska kriza, ki je leta 1929. zajela velik dol Evrope in ki je umrtvila tudi gospodarsko življenj«* srednjeevropskih držav, najprvo njenih poljedelskih razredov, nato tudi industrije, je ponovno podčrtala nujnost rešitve vprašanja srednjeevropskega sodelovanja. V glavnem vidimo, da so vsi poskusi organizacije Srednje Evrope v teku povojnih let propadli, čeprav so se omejevali samo na gospodarsko polje. Ni bilo izpolnjeno pričakovanje, da bo zmagala nujnost gospodarske politike nad političnimi interesi. Namesto, da bi se v go- spodarskem sporazumu in kooperaciji podonavskih držav videlo napredek in se šlo k uresničenju velesile, so se na ta teritorij prenesle politične rivali-tete in velesile, boreče "se za svoje vplive, so pomagale, da Srednja Evropa ostane razcepljena na dve, odnosno tri skapine. Prevrat v Nemčiji je dal italijanski politiki povsem nov pravec. Ojačil je njeno zanimanje za Avstrijo in pri vedel jo je k novi orijentaeiji napram vsemu srednjeevropskemu problemu. Italijanska politika, ki se je do pred kratkim zadovoljevala z zaščito miru v Srednji Evropi in s sodelovanjem z Madžarsko in Avstrijo, je uvidela značaj in vrednost Male antan-to kot celote in njenih poedinih članov in je po toliko in toliko letih prešla v tisto linijo, v kateri se je gibala v prvih povojnih letih. S to linijo je prišlo tudi do sporazuma med Italijo in Francijo, katerega glavna kompo- t * "GLAS NARODA* pošiljamo ▼ staro domovino* Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. nenta je rešitev srednjeevropskega vprašanja. Ta rešitev je danes v tem, da vse države, ki mejo na Avstrijo, sklenejo mrežo medsebojnih sporazumov političnega značaja; da se poleg pogodb o ne-vmešavanju držav zainteresiranih na avstrijski neodvisnosti, povežejo še s konzultativninii pogodbami za zagotovitev miru v Srednji Evropi. Iz vsega tega pa sledi nujnost medsebojne pomoči. Iz Slovenije. SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New YorlE, N. Y. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo fSNGLISH SLOVENK KBADHB BTAXK SAMO $2 KNJIGARN *GUS NARODA' Sit WB8T 1Mb 8TUR Hsvr York City. Obup mlade žene. Iz Maribora je izginila žena klobučarskega pomočnika iz Bavarske ulice. Svojim sosedom je dejala, da se bo ubila. S seboj je vzela samokres. Zdaj stoji ves Rogatec pod vtisom tragedije, ki se je končala s smrtjo mlade neznanke. V rogaškem hotelu 4'Sponi" se je pojavila elegantno oblečena blondinka vitke rasti, stara 2«) do 24 let. Prišla je v hotel dopoldne in vse njeno obnašanje je kazalo, da jo močno razb i*--jena. Govorila je, da pojde obiskat moževe sorod li i k o, katerim se hoče potožiti, ua to pa da pojde raj še v smrt. Ljudje so ji prigovarjali in jo tolažili, vendar zaman. Razburjena in žalostna, kakor je bila, je zapustila hotel. Ko pa je naslednji »lan grajski lovski čuvaj hodil po prostranem revirju jo našel v gozdu na samoti «mo mlado damo mrtvo. Pole*; trupla jt ležal samokres. O trajr-diji je takoj obvestil orožniško postajo in sporočeno je bilo v Maiibor, da se ugotovi, ali ni pokojna identična z nesrečno Antonijo ("ančalo. Neurje in toča v Temeniški dolini. Neurje s točo je bilo za nekatere kraje Temeniške dolino in njene okolice dan hude nesreče. Po četrti uri popoldne je prihrumela nekako od Krke sem silna nevihta z nalivom in točo. Vihar in toča sta naredila v St. Lovrenski župniji največ škode v Stehanjivasi in Kore-nitki. kjer so uničene v prvi vrsti ajde, in na Medvedjeku, kjer so pokončani vinogradi, ki so vkljub slani prve dni mainika |>rav lepo kazali. V Stehanjivasi je bil neki tak vihar, da je prevrnil voz, na katerem je bil velik sod poln vode. Manj pa je pobila toča v Št. Lovrencu in Vel. Vidnu. Posebno se pozna na koruzi, ki je močno scefrana, in pesi, pa tudi na a id i. V primskovški župniji pa se pozna toča posebno na Spodnjem Vrhu in Mengšu. Dne 15. julija pa je bila pobila nekoliko vinograde v Lačenbergu in Se vnem. V Cateški župniji pa je pobila polje okoli Razbor in vinograde nad Razborami, Čatež, posebno spodnji del vasi, kjer so neka-tore njive, obsojane z ajdo, popolnoma uničoii", da bodo morali vse preorati, Zagorico in Roje s Pazno. Tudi IT), julija je bila toča nekoliko pobila vinograde v" Cateški gori. Re> ubogi dolenjski kmet letos! Spomladi smo imeli prvih T) dni maja slano, ki je uničila sadje in deloma vinograde, potem strašna in dolgotrajna suša, zdaj i»a še toča s silnim viharjem. Brat ie ustrelil sestro. Iz Jabolrnika pri Provaljab poročajo o veliki družinski tragediji. Eieouora Kmetovčova, hči posestnika, je imela ljubii^v-no razmerje s posest ni kov i m sinom Alojzijem Mahnikom. Ele-onorini svojci so močno nasprotovali temu razmerju, še zlasti pa 22 letu i brat France. Po na- ključju je France v Mahniko-vem skednju zasačil Alojzija Mahnika v objemu svoje sestre. To ga je tako razkačilo, da je oddal iz samokresa tri strele, ki so sestro-zadeli v glavo in prsi. Obležala je v krvi na mestu mrtva. Takoj po strelih so j«* France sam javil orožnikom. Pokojnine je dvigal. Sagadin Jakob, polkovnik v pokoju iz Viča ve je julija zaman j pričakoval pokojnino, čeprav so jo drugi upokojenci v redu prejeli. Ker pokojnine za julij tudi v avgustu ni bilo, se je odpravil na ptujsko pošto vprašat. Na pošti so polkovniku povedali, da je pokojnino že davno dvignil, čemur se je Sagadin nemalo začudil. Predložili so mu predpisano čekovno nakaznico, a to seveda ni bil njegov podpis. Sum je takoj padel na pismonošo, ki ima Krče-vinski rajon in so prav lahko dognali, da je pokojnino ;*.fK)0 Din sam spravil v žep. Dognali so še nekaj drugih malvorzacij, dosedaj za okroglih 5.700 Din. Pismonoša jo bil aretiran. Hud fantovski pretep.. Vroča fantovska trzinska kri je spet vzkipela. Do hudega dolgotrajnega tepeža je prišlo med dvema skupinama. Vsega se je spopadlo kakih IS fantov, ki so bili seveda vinjeni in so se spoprijeli na cesti. Svojo strašno pesem so p«*li remeljni, lato, koli in vile, pa seveda tudi noži. Ropotalo jo do jutra. Mimo po cesti so vozili avtomobili, vselej je pretep za nekaj časa pojenjal, nato so se znova s[M>pad-li. Neki fant jo obležal s celo vrsto ran na glavi, drugemu so prebodli roko z vilami, neza-znamovan pa menda ni odšel nihče iz nočnega boja. Tako je orožnikom vsaj nekoliko olajšano izslodovauje. DETEKTIV ZASLEDIL POŽIGALCA Denver, Colo., 20. avgusta.— Detektiv Dave Ea>tes je prijel 17 let starega Walter ja Orame-ra, ki jo priznal, da jo razen treh zanetil v Denverju vse požar«' v zadnjih 40 dneh. (Vamer jt* sin dr. Harrvja R. Cramerja iz Oakland, Tal. Izlet v Jugoslavijo se vrši dne 4. septembra na razkošnem Cunardovem parni-ku "Berengaria". Izletnike bo spremljal izvedeni spremljevalec Carl Gentile. Kdor se hoče udeležiti tega isleta, naj ?e pravočasno javi, da mu za-jamčimo prostor. POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NABODA" 216 West lSth Street Nesr York City IŠČEM — moža, katerega veseli delati ua chicken farmi; plača po dogo-\ oru. Pišite na JOHN POD-BORŠEK, Center Grove Ril., Box 8(i, Dover, N. J. (2x) (Vnjrtii Sluvrnri v (irrater New Yorku mo uljuahko vmhUeai tut — PIKNIK katerega priredi društvo "All American" šiv. 589. s. N. p. J. v nedeljo, 1. sep. 1935 v GOZDI' pri ** REVNEM LAZARJI"* ZVKf-KK SE NAItAlJrJR ZABAV \ V SI.OVKNSKK.M 1M»M1* «I:in deževen, se 1k» vršila vf* ■lan auiliavsi v Slovenskem I*»mu. -PRIDITE ZGODAJ!- DENARNE POSILJATVE I Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO Za V IDQQBUTUO $ 2.75_______Dla. $ 5JB5____Din. f 7.39__________ »11.75___________ m M7.M Dk MM KME 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOM1 AU DOLI ■a pililo večjih oMtoot kol «araj navedeno, boon v dtowjlb aM Ura* aoroUiiJmo to boljo pogoje. mn mug doM ▼ •tarem kraja UpIaUlo t dolarji*. teaH^ SLOVENIC PUBUSHWG C0MFSHX "Glas Naroda" Sama -sreoa, da ima islovtv Ška govoriea za isti pomen ra%-liene izraze. t'e hi tega ne bilo, bi ne bilo yamere ne konea, ne kraja. Z besedami se tia vse olepšati — ali nasprotno — v-sa )»odelati v nie. Nedavno som oital, da vojna proti Abesiniji pravzaprav ne l>o vojna, pao pa 44 kazenska ekspedieija To so dosti lepši sliši, retii-di se vojaštvo v kazonski ek jiedieiji ne poslužuje rokavic, pao pa pušk, strojnih pušk, topov, plinov in letal. lTnieevaiije in klanje v olieh sluoajili je eisto, pa naj se i-menuje "vojna" ali "kazen >ka ekspetlioija". Na slicuie primere naletimo v vsakdanji govoriei in vsakdanjem življenju. Ali se spomnite napisov na postajali v Sloveniji? V oakalniei drugega razn*-da jo bil napis "Toaleta", v oakalniei tretjega razreda pa "Stranišče". < 'emu ta razlika, ker so služili prostori isti svrhi? Glava je najvažnejši dol človeškega telesa. Zanjo je pa polog "glave'* še veo drugih izrazov. Napri-mer 44erepinja'\ 44 butica 4*krepa", t4laternaM itd. Po 44glavi" so človeka poboža, po "erepinji", 4tbntiei" i:i 4''krepi" se ga kresne, da nm v "laterni" kar posveti. Noga je noga, toda nekatere ženske iiuajo "nožioe", neki. ton* pa 44lopate". Lo malokatora žen-ka no^i 44srajoo". Najbrž jim ne prija pristen izvor to besede in zato nosijo " nogližege". Mati pravi otrooiokn: — Lo idej, >hi si r»»ko ne Ihiš uma-zal. Ko se pa j »o preteku pol nre \ rne umazan s eeste. nima ve*1 !«>ko, kajti mati zdivja: — Stopi no sem, da ti bom nmila tiste umazane 44kremplje". Otrok so tudi večkrat izpre-moui iz "zlatega angoljčka" v " prekletega pan ko rta ". Ženska prosi moža, naj ji da denar za "obleko", mož ji pa ms nevoljen vrže denar za 4 * cape". Gospodinja zna dobro kuhati, toda če je njen mož surov in jezen, se 44jed" že ua mizi izpremeni v 44pomije". "Glavobolu" pravijo ženske 44migrena" in "nevrasteiiija", "debelost" imenujejo "korpu-lentnost", za "suhost" in "mr-šavost" je pa izraz "vit/kost" .splošno v veljavi. Ženska je včasi 44 moja e-ed.» t aa« 1 i r«'s pičijo. A to *»o mordu bajk<*. Pisateljica Heatriee Orim-shaw je v Papui živela več kakor dvajset let. < hia je edina ženska, ki je hodila navzgor ob leki Sepik. Za svoj«4 knjige o življenju Papuancev je dobila priznanje od trinajstih «h*ž«*la. Ona veruje v čarovnije papuan škili čarovnikov. (V ne verja iii«\š, čitaj tole: *4Spiritizem ob Sepiku je č« šč«-n je vraga**, pravi, "zvezano z groznimi tajnostmi. !:i doltesedno tonejo v krvi. Stvii ri, ki jih pripisujejo >amo sr«*d-r.jeveški domišljiji, se tu tloga jajo kot živa dejstva. Ljudstvo ob Sepiku goji zle dulio ve: svoj«* duše prodaja vraga. Nesmix'l! Vraže ! X«\ Vid-la sem moža, ki ni bil v«'č člo-\ek. Slišala sem o polnočnih >ejah, pri katerih so se dogajale tako neverjetne stvari, tla >e jih m* lipam povedati. Kaj je smrtonosno očaranje spin-tizuia, vraž, ju-jujev? Kaj je bila tista strašna privlačnost čarovnije pred stoletjiPrav t«», kar je d a n e s privlačnost tajinstveuosti v Novi luga misijonarjev, k i pr«»govore starše, naj ne pačijo svojih hčera, ali če jih že, da tisto u metuost oineje na najmanjšo mero. V mitranjosti dež«*le pa. kj«*r ropotajo vojni bobni, so tez in čez tetoviran«- z zname-r.ji. ki ne poiin*nijt> nič. prav za prav veliko. Fantov ne tetovirajo z barvo in strir|Miin kot dekleta, ampak s krvjo. Z ostrim bambusovim nožem jih globoko rež*-jo. Blizu otoka Vtile -cm videl štiri fante, ki s«/ jih napraviti za vojšrake. Tla so bila tako prepojena z njih krvjo, kakor l>i klali prašiča. Ko jim v režejo znamenja, vtrejo v rani* blato. Prepričani >o, da je tist-j blato antiseptično in morda i" tudi res, zakaj malo ran -e • gnoji. Ko se rana zaeeli, jo * režejo zopet ill zopet na istem mestu, tako da se pokaže < Ilo leto trd, phlstieeil vzore«*. S takim vzoreem kaže fant v-e >voje življenje, da lahko neka j preiie>e — in kako Vlada seveda skuša, da bi zatrla lov na ljudi. Ijudožr-stvo, čarovnijo in druge krvave plemenske običaje. To« In kakšen us | »e 11 naj ima v dež«*li, ki j«* večja kakor deset Jug<»-slavij, kjer pa j«* manj poti ka-l'«»r na ljubljanskem vel«*sejmu. Ktlo je pa vendar. kar očala tiste divjake, in sicer pihalni stroj. Ko S4*m tam tipkal, jih je prišlo kar eel roj iu z odprtimi usti gledali in čakal;, kdaj bo stroj z glasnim pokom razneslo. Eden od divjakov je iin«»l vr«*čo, polno človeških čr«*pinj, netopirjevih peroti, račjih klešč, posušenih miši, strupenih korenin in ž«*lišč, povezanih v svežnje, prašičjih zob, pasjih kosti in posušeniI; človeških glav s kamni v njih Posušena človeška glava je tam vredna petdeset centov do tri dolarje. Temen glave navadilo prebijejo. Ženske glave so cenejše kakor moške. Moška glava z lasmi je visoko v e«*ni. Če jili kupijo na tueate, jih dobe cenej«*. Obiskovalcem s kamero, kakor so meni, podarijo pasove iz človeške koži*. Človeška koža je, če je pravilno strojena, mehkejša in prožnejša kakor jelenja. Eno uro pozneje, ko sem stopil na t In Nove Gvineje, so mi podarili pa-, narejen iz kože mlaile-ga dekleta. Pas je bil šivan iz dveh plasti in izrezan preko prsi. Tako je tam. To je divja dežela, ki je n< bodo ukrotili. (V pa jo bodo, morda čez sto let.. . T. K. KONEC KRALJEVE _DINASTIJE Papeete, Tahiti, 2 MICHIGAN: Detroit. Fraal MINNESOTA: Chisholm, Vrank Goal* Ely, Jos. j. Peshel-Ereleth, Louis Goal* Gilbert. Louis Vesssl Hlbblnfc John Povfe Virginia. Frank Hmdeft MONTANA: Roundup. M. ML Panlaa Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodertck NEW YORK:* Gowanda. Kari Stnilsfca Little Falla, Frank MaaAa OHIO: Barber t on, Frank Trthr Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob ReanSu Joto Glrard. Anton Nagode LonOn. Louis Bal ant. John Vttnr* it Warren. Mra. V. Hxjwi Toungatown. Anton KlkeU - OREGON: Oregon Qty. On. J. ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MAKZONI Skupina mladih mornarjev, ki so nedavno vprizorili v New Yorku demonstracijo proti na-gijem. Z neraAkega jianiika "Bremen" so sneli zastavo in jo vr^li v morje. Dogodek bi liil kmalu dal povod resnim diplomatskim zapletljajem. PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipaenc CSarldga, Anton Jnslna Oonemsngb. J. Exoort. Lnnis ! Farrel. Jerry Okorn City, Frank Novak Joto Potentn Kteyn. Ant TanMJ Itoerne. Frank lUnor. Frank Pittsburgh. J. Presto, F. Steelton. A. Turtle Creek. Went Newton. Jonsob Joran WISCONSIN: Milwaukee, Weak AlHa. Frank 81* Sheboygan. WYOMING: UPMAYA "QLAB WAMOQA'* 44Tem bolje za vas, tem bolje za vas; tako vas po par besedah odpustijo in lahko poj«lete po svojih opravkih." 44Pustite me, «la ^rem zdaj," je ilejal R«*n-zo; 44jaz nimam nič opraviti s pravico." 44 Pa dajmo, končajmo!" je rekel birič. 4 4 Ali naj **a r«^s (nlvedemo takega?" j«» vprašal drugi. 44 Lorenzo Trama^lino!" je dejal notar. 44Kako veste moje ime, blagoro«lje!" "Storita svojo dolžnost," je rekel notar bi-ričema, ki sta brž položila roike na Renza, da ga po vleče ta iz postelje. 44lie, ne dotikajta se poštenjakovih ndov. ker...! Znam se sam obleči." 4 4 Torej se brž obleeite," je rekel noiar. 44Se že oblačim," je odgovoril Renzo i« začel rets zbirati po postelji sem in tja razmetane kose obleke kakor na bregu ležeče ostanke po kakm .brodolomu. In medtem ko se je oblačil, je nadaljeval: 44T«ida jaz nočem iti k sodnemu poveljniku. Nimam prav nobenih poslov z njim. Ker mi že ;po ikrivici delate to sramoto, hočem, da me peljete k Ferrerju. Tega poznam in vem, da je poštenjak; tudi mi je obvezan." 4tDa, i obenem ga je tudi sam skušal z lepimi besedami pregovoriti. Medtem ko se je R«'Uzo prav polagoma oblačil ter si skušal do godke prejšnjega dne, kolikor j«* pač mogel, pr&lieati v spomin, je tako le približno tlohro uganil, da so morali biti razglasi, ime iu pri-imek vzrok vsemu temu. Ali kako vraga j«* ta človek izvetl«*! njegt>\o im«*? In kaj se je vraga zgodilo prošlo noč. tla se je sodišč«* tako obkolilo in s trdnim zamahom uilarilo prav sem, reč.no zvezdo rojen! — je pomislil. — Evo. tu mi pride v roke eden, ki ne želi, kakor se vuli, nič drugega, nego da se izpove, n če bi človek mogel pro-stje dihati, bi mu talko-le neuradno. akad«*mič-no, v prijateljskem pogovoru, brez nate/alniee lahko izvabil vse, karkoli bi hotel. To je človek, ki bi ga lahko ž»* temeljito izprašanega privedel v ječo, ne da bi on sam to opazil, ln človek lake vrste se mi mora nalepiti haš v tako tesnoben hipu. Kh, ni drugače. — je razmišljal dalj«*, napenjal ušesa in nagibal glavo nazaj; — tu ni nobene pomoči: ob«*ta se >e slabši dan, nego je bil včerajšnji. — Kar mu je vzbujal«* take misli, je bil nenavaden hrup, ki se je začul na cesti; in ni si mo-g«*l kaj. da n«* bi odprl s platnom pr«»vlečene oknice ter pogl«*dal ven. Vid«*! je krog meščanov, ki jim je obhodna -traža ukazala, naj se razidejo a so ji naprej odgovorili z grdimi besedami. končno pa so šli narazen in še dalje mrmrali; kar je.j," je rek«»l in p«»gl«*dal notarja z z«*l«» pom«*ml»nim obrazom; "tu >o bili novci in pi>mo. Dragi g«>sp«M l !*' "X'st* se vam bt» točno izročilo." j«* rek«*l notar, **ko bo izpolnjenih tistih par formalnosti. Pojdimo, pojdimo." "X«\ nt*, ne." je dejal Renzo tr (xlmigal z glavo. 44Tako ne bo šlo: imeti hočem, kar je mojega, dragi go>pod. <>dgovarjal bom za svoja dejanja, toda imeti hočem, kar je mojega." "Pokazati vam ln>č«*ni, da vaiu zaupani; tu imate in pi>žurit«» se," je r«->k«*l notar ter v z«l:-hom vzel i/, notranjega žepa in vrnil Renzu zasežene stvari. Ta jih j«* pc.taknil -p«*t po svojih žepih ter zamrmral in«*d zobmi: "Proč! Občujete toliko s tatovi, da ste se malo priučili njih rokodelstvu." Biriča se nista mogla več premagovati, toila notar ju je brzdal z očmi in govoril medtem sani pri sebi: — fV prideš do tistega praga in ga prestopiš, mi to poplačaš z visokimi obrestmi, poplačaš mi to.— (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo* Id vas bo zanimala. Cene so selo Knjigarna "Glas Naroda" u G LI a VIRU D 2" " -—............. 1 NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 28, 1935. * THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 'S. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih^--- Za Glas Naroda priredil I. H t PRVI ZVEZEK. ABESINSKA MATA HARI 26 Iz srca sem bil vesel vsebine tega pisma. Kako sem temu dobremu človeku privoščil njegovo srečo. In videti tako srečo, ki je padla z neba kot žareča zvezda! To razsvetli vero v življenje. »Se vedno držim tesno napisane liste v svoji roki, ko se vrata odpro in Albert plane v sobo. Prestrašim se, ko ga zagledam. Njegov obraz je bil bel kot stena in njegove oči so \otle s temnimi obroči. — Albert? — ga vprašam. — Kako pa izgledate! Kaj se je zgodiio? — Marjeta je mrtva! Težko in truden pade na stol in si z rokami zakrije obraz. Glas njegovih besed se je kot ledena roka oklenil mojega srca in v zraku pred seboj vidim ljubki otroški obraz z velikimi, razumnimi očmi, katere je smrt za večno zatisnila. Albertove roke omahnejo. — Kako kruto je življenje, kako kruta ona temna sila, o kateri ljudje trdijo, da vstvarja in vodi življenj«*! ln v to silo naj bi verovali kot na boga ljubezni? Teti a j pa bi rajši veroval v onega starca, ki svojciru izvoljenemu ljudstvu ni obljubil ničesar ilrugega kot grehe očetov maščevati na n«*«lolžiiosti sedmega kolena. Ta vera je verjetna! Povsod v življenju jo najdem. Podobna je ljudem, ki so si jo izmislili. V razburjenju skoči pokonci, stopi k oknu in pritisne čelo na šipo. — In tako nenadoma je prišlo, — pravi čez nekaj časa, — tako nepričakovano, ]hi tem izboljšanju, o katerem sem slišal. — Izboljšanje? To življenje je zadnjikrat vsplapolalo, pre«lno je ugasnilo. To sem vedel In vendar v to nisem hotel verjeti. Kajti t«*ga otroka sem ljubil. — Njegov glas pade, da ga je bilo še komaj mogoče razumeti. — Z vso svojo ecero Manen je naj-spretuejša abesinska voliunka, ki je svoji domovini storila že neprecenljive usluge. Voeeero Manen je učenka proslu lega mojstra angleške vohunske službe polkovnika Lawrencea. Bilo je leta 11)17.. ko je deloval Intellig«*nce Service v Abesiniji s polno ]>aro, da bi po eni strani p rej »reči! vsako zvezo te države s centralnimi silami, posebno s Turčijo, in da bi jo po drugi strani spravil na stran Antante. V kraljevi palači v Addis Abebi so s«* dogajale skrivnostne stvari, a niti najbolj spretni agenti polkovnika Lawrencea niso bili spo sobni, da bi o njih kaj zvedeli, kajti v deželi, ki so jo strankarski boji spravili v zmešnjavo, je bil položaj vse drugačen iti vse bolj zamotan nego v drugih orijcntaliiih deželah. Tedaj je padlo oko polkovnika T«i\vr«*n-c«*a na mlado žensko iz Amhn-r«*, pravo lepotico s skoraj evropskimi potezami in z veli kini jezikovnim znanjem. Lawrence j«> je vzel v svojo šolo. v krntkem času ji je dal prvo nalogo. ki jo je izvršila z uspehom. V nekoliko dneh je postala Iju-bavniea osebnega adjutanta mladega negusa Lid/a .Tcasuja in je imela prost vstop v kral jevo palačo. Adjutant je bil vdan opiju in polkovnik Lawrence je znal mladi ženski preskrbeti dovolj tega mamila za dvorjana. Minilo je komaj teden dni in Manen je prinesla polkovniku skrivno pogoilho. ki jo je bil negus sklenil s Turki. Kratko potem je udaril Ras Tafari. sedanji negus Ha i le Selasi, Lid/ Jeasu je izgubil prestol in živ-Ijenje. Voecero Manen je postala dvorna lama nove cesarice Zavdite. a po njeni smrti ji je sedanji negus naklonil bogato pokojnino. Ko so se začele prvo sovražnosti z italijanske strani, -o jo s|H*t poslali v službo. Bila je pri ITal Ualu v dneh. ko so tam pokale letalske bombe in »vgljale strojnice. Preoblečena v bera čico je stikala okrog italijanskih vojaških transportov in vrhovno poveljstvo v Add is Abebi je bilo vedno dobro poučeno, kaj se dogaja. Ponoči se je splazila skozi črto italijanskih čet in j«* Abesiuce opozorila, inskem vojnem ministrstvu. Za to dejanj«* j«* dobila Manen najvišji abesinski vojaški rt*«I, Etiopsko zvezdo, in veliko nagrado. Že prej je imela k«>t edina ženska Menelikovo kolajno. Italijani so s.-veda poizkusili vse, tla bi končali nevarne d"-lovanje te ženske, toda d»»< ej so bile vse njih zadevne akcije zaman. Nihče ne ve. kje ie danes. Morda sedi mirno v Addis Abebi. morda pa kje na neznanih stepah ali v gorovju na se-veru in jugu. da ponese kakšnemu vazalu važno iiegusovo spomnilo. morda je tudi na videz nedolžna služkinja kakega italijanskega častnika v Krit reji ali v Somaliji in morda opazuje i z najbližje bližine, kaj počenja italijanski glavni stan. Vseka ko ima kakšno važno misijo in prej ali slej bo svet zvedel. OD MRTVIH JE VSTALA V bližini Vilue je neka 34let-na ženska zapadla v tako globok«* spanje, da so jo smatrali za mrtvo. Tako je mislil tudi padar, kakršni na d t »mestu jejo v tistih redko naseljenih krajih zdravnike in je izdal mrtvaški list. A se so bili pripravili za pogreb, krsto so že odnesli na pokopališč*. kjer so pa pogreb-ci ugotovili, da se je bil grobar tako silno napil, da je ležal nezavesten — in seveda ni bil izkopal groba. Nato so prijeli sorodniki za lopate. Med tem k<» so kopali grob, so zaslišali iz krste nenadoma neko trkanje. Z vriščem so se ženske razbežale, nekateri pogumni možje pa so krsto le odprli. Iz nje je stopila živa in zdrava "pokojniea." Bila je le na videz mrtva in se je zbudila tako rek«»e v zadnjem trenutku. Samo groharjeva pijanost ji j«* rešila življenje, ki se ji je v kr-»ti vrnilo. Peš je odšla z drugimi domov, počuti se dobro in tlela prTilno kakor prej. AVGUST 30. Bremen v Hi era en 31. Ile de France v Havrs Rex v Genoa 24. septembra: Rex v Genoa EDISONOV SIN UMRL V nekem hotelu v Springfiel-du, Mass., je umrl Thomas A. Edison, Jr., najstarejši sin pokojnega iznajditelja. Star je bil 59 let. Zadela ga ji* srčna kap. V Springfield je šel obiskat svoje prijatelje. septembra : Washington v Havre septembra -Champlain r Havre Aquitania v Cherbourg ITT. septembra: Europa v Bremen SEPTElinER: 4. septembra: Nurmamlie v Havre 5. septembra: Champlain t Havre 7. septembra : Aijultania v Cherbourg 10 septembra : Europa v Bremen Conte
  • nte t;ramle v Trst iT. septembra : Bremen v Bremen 10. septembra : Bereugurla v Cherbourg -1. septembra: Ile k- CVETINA BO ROG RAJSKA ....................................43c CVETKE (pravljice za stare in mlade)................30c ČAROVNICA S STAREGA ti RADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ................................ DEDEK JE PRAVU, (pravljire) ............... ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA FRAN ItARON TRENK ................. ERA DIAVOI.O .......................................... ERIDOIJN ŽOLNA. Spisal Milanski TJ str HEDVIKA. BAN DI TOV A NEVESTA JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (rrtire o misijonarjih v Koreji) ........................................................ KRALJEVIČ IN BERAČ ........................................30« KRVNA OS VETA (povest iz abruških gora* .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« LJtDEVIT H RAST AR. POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ................................30^ MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON. krščanski tleeek iz Libanona ................25« MI SOI.INO. ropar Kalabrije ...............__..............4t>r . 50« . 40« . 35« .. 35« .50« .25 40« 35« 70« 25c 40« 50« 25« 35« 25« 30« 30« .40« . 35« 30« 30« MRTVI GOSTAČ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ZZZ MLADIM SRCEM {par krasnih «rti« pisatelja Me>ka) ...................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ................................... NA INDIJSKIH OTOKIH ____________ PABERKI IZ ROŽA .................... PARIŠKI ZLATAR ................ POŽIG A LEP ...................................... PRSTI BOŽJI ................................. PRAPREČANOVE ZtiODBE ..........................35* POVODEN.! (spisal Krištof Šmit) ............30« PIKIH (spisal Krištof Šmit) .............................. PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO 1 w................... 40« II. xv............... PRAŠKI JI DEK .................................................... PATRI A (povest iz irske zgodovin«) POSLEDNJI MOH1KANKC ................"1".'...'"""... PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik lot strani. Trila ver......................... PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJI PRVIČ MED INDIJANCI ..............!].".*.*] io PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIONARJEV .......................... M PRAVLJICE. K.£utnik. II. xvezfk. Ona.......75 PRAVLJICE, H. Mayer. Cena .................30 RDEČA IN BE1.A VRTNICA .................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« RINALDO RINAUN.M. Cena .............. JiO ROBINZON ...»........................................................... 50« ROBINSON (Velika izdaja) .................. .70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50 STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. JiO SCEŠKI INVALID ....................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abru«ev) __________30« SVETA NOTBCRGA ........................................... 35« STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________ "Z 30« TRI INDIJANSKE POVESTI ................................30« TCRKI PRED DUNAJEM ............................. 30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) L zv. $1.30; II. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......L— VOIJv SPOKORMK (spisal Frane Me&ko; s slikami) ------------------------------------------------------$U00 Trda vez.......1.5® ZABAVNI USTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ------------------------------------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60« ZLATOKOPI (povest iz Alask«) ............................25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40« II. del ___________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO