, KI''	-g-##!-.'












cs;sv''fs





'): W" -'''-■r'-.-vvV"':..''•••^-'






, ..'A, »














■■■ ;■>











№
















и§ШЖ0^МЖ^^№ш^Ш^кМвакше^











Ш:-АЖ












; %,"**(	'fc'j'f ^Ж4м%ф,


iw".' ^


OB KRiVJEVNEM PRikZNIKU ŽIBOV (28 Obletnica* osvoboditve)
Hitro mineva čas, vendar ne tako naglo, da nam ne bi ostali Sivo v spominu nekateri dogodki iz predvojnih, vojnih in povojnih let. 23. oktober 1943 je ostal marsikateremu %i-rovcu živo v spominu spričo dogodkov, ki so se tega dne odigravali v Žireh.
Ob kapitulaciji stare Jugoslavije so tudi ?.i-ri priSle pod oblast nemSkega okupatorja, vendar ta njihova oblast ni dolgo trajala. 23. oktobra 1943 so enote 31 divizije NOV pre gnale Nemce iz Sirov. Okupator je že pred tem spoznal, da se naglo redčijo vrste njegovih somišljenikov in da moč in vloga osvobodilne fronte naglo raste, ter dobiva vedno več svojih simpatizerjev. Po splofinem ncrazpoloienju ljudstva do okupatorjeve oblasti, se ga je po lastil strah, začel se je pripravljati za odhod iz žirov.
Ker je v Xireh bilo čevljarstvo 5e precej moč no razvito, so seveda bile tudi zaloge materi ala precejSnje. Dp ne bi odšel iz naSega kraja popolnoma praznih rok, je oropal vSe čevljar -eke delavnice čevljev in materiala, seveda kolikor mu je v takratni situaciji uspelo. Okupator se je dobro zavedal, da mu partizani ne bodo dovolili oditi iz Žirov brez plačila, zato si je za svoj varen odhod iz žirov med domačini nabral talce jih pripeljal v Staro vas ter okrog njih postavil močno stražo. Odhod se je za Nemce le končal mirno, ker so ko mandanti partizanskih enot uvideli, da je bol je ohraniti življenja domačinov - talcev. Partizanske enote so takoj po odhodu Nemcev zasedle %iri. S tem se je začelo novo obdobje žirovske zgodovine. 23 oktober 1943 je pomemben mejnik med starim buržuazno-kapltalistič-nim sistemom in med novim časom, ko delovni človek zaživi in prvič dobi svojo ljudsko ob-
last. Izvoljeno Izmed svojjh ljudi. Ljudi, ki jim delovni človek najbolj zauoa.
Prvi izvoljeni narodno osvobodilni odbor z vso resnostjo prevzame vse oblastvene In politične funkcije, jih Izvršuje ter Se nadalje utrjuje vse do dneva, ko je dokončno osvobojena cela naša domovina.
Po končani vojni so se Žlrovci dobro zavedali kaj jih čaka. Pod vodstvom svoje ljudske oblasti so začeli z obnavljanjem poSganih In porušenih dcmov in javnih zgradb, graditvijo novih stanovanjskih hiš in vrsto drugih objektov ter komunalnih naprav.
Ne smemo pa pozabiti, da vse te sedanje pridobitve slonijo na premnogih padlih borcih, ki so Si vljenje podarili za svobodo ter postavili temelj naše ljudske oblasti, ko delovni človek preko de lavsklh svetov in drugih samoupravnih organov sam sebi in svojim otrokom ustvarja boljše Slvljenje. Starejši Žlrovci imajo Se dobro v spominu predvoj ni čas, ko se je morala večina podrejevatl manjši ni, nihče ni upal glasneje povedati, da mu nekaj ni PO volji, ker se je dobro zavedal, da mu lahko Se tako majhen kos kruha vzamejo ter bo primoran iskati kruha drugje po svetu, doma pa pustiti ne preskrbljeno druSlno. Zato je 23.oktober 1943 za žlrovce res prelomnica v zgodovini. Skoraj vsi za delo sposobni ljudje imajo danes zaposlitev v domačem kraju. Z enotno gospodarsko politiko in politično enotnostjo bomo z ustvarjalnostjo bogatej @1.
Ne smemo postati ravnodušni do vseh naših pridobi tev v času revolucije in poznejšem obdobju. Zavedati se moramo, da so te pridobitve plod neštetih Srtev ter našega dela in naše enotnosti. Vsakogar, ki bi skušal rešiti našo enotnost, moramo energlč no zavrniti In ne dopustiti, da bi se leto 1941 pojavilo Se kdaj v zgodovini.
Ludvik JESENOVEC
VEČJI IZVOZ V SSSR
v prejSnjl Številki mesečnika emo hrall, da Je bil паб izvoz na Zapad v Jugoslaviji ne drugem mestu, Aeveda v obutveni industriji. Ta izvoz je bil načrten, saj vemo, da smo ga znatno povečali v Ameriko. Iz te udeležbe smo dobili tu dl pravico do enake udeležbe za vzhodni izvoz.
Izvoznik, Centrotekstil iz Beograda, je povabil predstavnike proizvajalcev na pogovore ■ sovjet skimi uvozniki in od 15. do 3o. septembra je bil prvi del razgovorov zaključen.
Nekaj besed o pripravah. PotroSnikl v Sovjetski zvezi so podobno kot nri nas radi lepo oblečeni
To вшо opazili zlasti takrat, ko so Izbirale do-leqaclje republik Iz vseh prdolov Sovjetsko zveze. Po tem prvem Izboru jo oMtno, da sovjot •ki potrošniki hočejo sodobno, modno obutev. Hjl hovl odgovorni predAtavnlkl napravijo malo drugače. V qlavnem upoštevajo omenjene Selje, kon-бпо pa doBoSejo to, da je kolekcija predvsem taka, da ustreza njihovim vremenskim pogojem (oster mraz, sneq, dolqe zimo) In ni čudno da jo ve lik prltlok na pravo zimsko obutev. V dosednnjI praksi pa je podjetje Centrotokstll z ostalimi predstavniki podjetij le uspelo, da je splošno v veljavi razmerje posameznih vrst obutve. Veakn obutev (Xenskl zimski, moški zimski, moški letni, Senski letni) po skupinah jo udoloKena v določenem procentu.
Seveda je treba na to gledati Xe v pripravi kolek cijo. Zgodi se pa, kar je sedaj *e drugi slučaj, da nam ne Izberejo obutve v vneh teh skupinah. To nam tudi nekako odgovarja. Vsakdo so namreč hrani škornjev z naravnim krznom in seveda zahtevnih nr tiklov. Vso to pa poskušamo urodlti preden gredo modeli od hišo.
Letos orno se posebno trudili, da so tehnično In komercialno čim bolj nrlbliSamo sn^olcni strukturi Izvoza. Oddali smo dosti modelov, zastopanih po grupah, vendar jih jo f.a centralna komisija (jugoslovanska) precej izločila, tako da sem v Moskvi videl komaj nolovično kolekcijo. Ob prihodu v Sovjetsko zvezo je bil izbor no re publikah ?.e v teku. Poudariti jc treba tudi dej stvo, da sedaj izbirajo po ključu oziroma udolo? bi nosamezne tovarne. Prvi Izbor jo bil iloV.ai -.o llden, saj je bilo zastonanlh "»oO.ooo na rov. 'led tem pa jo v ministrstvu za zunanjo trgovino nntr kal razgovor o ponollh trgovanja. Povjotskl prod ■tavnikl »o me letos prvič nojavi 1 i z ostro zahtevo po tem, da si znaotnvljo novra'^ilo morohlt-ne škodo zaradi slabih Izdelkov, ^rnrav n tor do sedaj niso Imeli to*av. Hotel1 so nonale spraviti v pogodbeno obliko In to v zelo ostri oMtvi.
il.Tfii predstavniki niso mogli nristati na tako za ostrcno nogoje, Ver so ti nonli rloslej tekli zelo flobro in KO hill .чптл! kunci z njimi zadovoljni. Dnll ::mo proti prod log, ki jo bil mnogo miloj fii, do končnega dogovora na So ni nriSlo.
Osnovna količina, ali količina no blagovni listi je bi In določena v višini 4,2oo.ooo Darov, vendar jo pričakovati, da ho količina povečana na 6 milijonov parov. To nn je še enkrat toliko kot lansko loto.
Maš ključ 7,95% prinese \ideloSbo 334.ooo parov, od katerih odpade 4o'. na zimsko in 6o% na letno obutev.
Predno smo razdelili te količino no posameznih tovarnah, je bilo dosti dola. Sovjetski predstavniki so glodali svoje interese, vsak izmed nas pa svoje, ftisto skupaj nismo mogli priti. Po vem samo najtežji primer za nas: izbrali so veliko Xenskih škornjev v ogromni količini. Izglg da, da so jim bili zelo všeč, na so dodatno So zahtevali, da jih več kot nolovico naredimo s po dlogo iz naravnega krzna. To je za nas seveda no polnoma nesprejemljivo in zato sem pri tem dolu čeprav nem bil prvi na vrsti, zadnji končal. Morali so priti višji predstavniki, da smo se spo razumeli in da je bila za nas končna odločitev le sprejemljiva.
Po razporeditvi sprejetih modelov na posamezno proizvajalce,- smo morali celotno izbrano kolek cijo grunirati. Od 175o modelov, kolikor jih jo bilo noslanih v Rusijo, je bilo odbranih 34o v količini 4,Zoo.ooo parov. NajteSje je grupiran je po cenovnih skupinah. Vse modele smo razdeliti na številne grupe z ozirom na izdelavo, ma teriale, namembnost in podobno ter poskušali na praviti čim bolj trden predlog za cone.
Zaradi splošnega povečanja cen materialom smo v predlogu zahtevali povišanje lanskih cen od 6 do 12»., in to za slabše nlačane skuoine (У.Bkog nji, Kenskl gleXnarj i, moški nizki, visoki) viš ji procent, za ostale pa ni*jena.
Ta predlog, ki je gotovo glavni dol posla smo obdelovali več dni, ker so zlepa nismo mogli zg diniti. Vsakdo nač noskuša spraviti svoje modele v čim boljšo grupo (višjo ceno). Seveda jo pri tolikih podjetjih tc)ko doseči nravo mero. Končni predlog cen smo zadnji dan bivanja v Sov jetskl zvozi oddali Rusom. Torej sledi še drugi del: borba z njihovim predlogom, ki bo seveda osnovan na ni*ji ceni.
Splošno pa sovjetski partnerji Se poznajo posamezna naša podjetja, kar je precejšen napredek. Tudi za nas vedo, kakšno obutev delamo in kako se obnese. Zaenkrat niso Imeli hujših pripomb. Razgovori no potekali v solidnem vzdušju, mnogo se pozna, ker se Ijvidjo p'nd sabo So poznajo.
Kar pa naj za konec noudarln, je predvsem to: Izvoz v Sovjetsko zvezo postaja vedno težji In manj dobl?^konosen, бе vodno na je zanimiv zara di velikih serij in skunnih koliftin. Rabijo бе mnoqo, mnogo obutve. Jucioslovanske Revije ceni jo in kaže, da bodo uvoz vcSali.
Ce hoKemo Se naprej ufsno'Sno izvaSati, se mora-
nic) unvoilatl, da se dejansko qlavnl posel napravi doma, 8 tem da se zelo skrbno In no do ločenih načelih pripravi kolekcija. Se je to delo opravljeno v redu, je neverjetno mnoqo storjenega.
Izidor RFJC
delitev po novem
E 1.oktobrom вто uveljavili iznopolnjeni pravilnik o delitvi Bredstov zn osobne dohodke. Postopek njegovega snrejenanja je bil dosledno izveden v duhu statuta. Predosnutek, ki so ga pripravile strokovne službe, je najprej ob ravnaval odbor delavskena sveta za nagrajevan jo, in ga dal v raznravo obratnim svetom, zbg rom delovnih ljudi in družbeno-rvolitiSnim organizacijam v podjetju. V rnznravi je sodelovalo izredno veliko Število članov delovne skunnostl. Slikati je bilo veliko različnih mnenj, padlo pa je tudi precej konkretnih sore mlnjevalnih predlogov.
Odbor za nagrajevanje je imel težko nalogo,
saj je moral preučiti vsa ta mnenja in nredlg ge in o vsakem zavzeti določeno staliSče. To je bilo toliko težje, ker so si posamezni nred f logi včasih prav nasprotovali. Izkazalo na se je, da je večina pripomb in predlogov le bila umestna in je odbor prlnoročll delavskemu svetu, naj jih sprejme. Delavski svet je v celoti sprejel stališča odbora, kar dokazuje, da je odhor svojo nalogo vestno opravil.
Vzporedno z delom na pravilniku na je odbor za nagrajevanje pripravil tudi novo razvrstitev delovnih mest In faz no skupinah začetnih nos-tavk. Tudi glede tega je dal osnutek prej v jay no razpravo in nato obravnaval Številne spremin jevalne predloge. Tu se je Se enkrat izkazalo, da več glav več ve, saj je bil večji del predlo gov umesten In jih je kazalo snrejeti.
V celoti lahko ugotovimo, da doslej Se nikoli nismo snrejeli kakena pravilnika s tako Široko udeležbo članov delovne skunnostl, na tako demokratičen način in s Pravo samoupravijalsko za vestjo, kot je to bilo sedaj, "ed javno obravna vo pa je tu In tam priSlo tudi do pojavov, ki naSemu samoupravljanju niso ravno v čast. Vckaj
je temu botrovala povrSnost pri preučevanju osnutkov, nekaj pa tudi bojazen posameznikov, da njihovih mnenj no bodo UPoStovall, če ne bodo dovolj glasno povedana. No, Izkazalo so je, da tisti, ki ima prav, lahko to tudi mirno pove, in bo kljub temu uPoStovan. S pravilnikom smo se torej samoupravno dogovorili kako deliti. Se vedno pa ostane odprto vpraSanje kaj deliti. Tega pa seveda ne moremo rešiti s pravilnikom, ampak z uspeSnim delom.
Namen imamo doseči vsaj začetne postavke, ki smo jih sedaj znatno povečali. 7.ato pa bomo morali dosegati Se toliko večji dohodek. Samoupravni sporazum nam namreč omogoča povečanje osebnih prejemkov glede na lanskoletne, vendar le s pogojem, da ne POslabSamo lanskoletnega delitvenega razmerja med osebnimi dohodki in skladi. Ali drugače povedanoi osebne dohodke lahko povečamo največ toliko, kolikor bomo povečali tudi sklade.
Čaka nas torej Se trd boj za večji dohodek. No le večja storilnost, ampak predvsem boljSa kvaliteta dela nam mora biti nenehen cilj na vseh področjih in na vsakem delovnem mestu. To se kajpak ne nanaSa le na proizvodnjo v ož jem smislu, na delavce pri strojih, ampak mogoče Se bolj na tiste dejavnosti, ki skrbe za tehnoloSko in materialno oskrbo proizvodnje, za vzdrževanje, za organizacijska in finančna vpraSanja, in ne nazadnje tiste, ki skrbe za prodajo.
Dosedanji rezultati letoSnjena leta kaSejo, da imamo možnosti doseči rezultate, kakrSnl so potrebni za doseno predvidenega povečanja osebnih dohodkov. Koliko bomo te možnosti dg jansko izkoristili, pn je stvar nas vseh.
S. P
MEDNARODNI SEJEM'WDA U SVETU" V BEOGRADU
Kot vsako leto, je tudi letos sejem mode v Bg ogradu pregled oziroma manifestacija napredka jugoslovanske oblačilne industrije. Vsi sejmi v svetu nam dajejo snlošno sliko in smer za čim bolj So prilagajanje modi, modnim tendencam, barvam materialov ter mode na sploh. Пе-ograjski sejem pa nam pove, kaj smo se v tem času naučili in kako smo tisto, k*r smo videli drugod, znali uporabiti in prilagoditi jugoslovanskemu trSišču. Res, da nas zanima pred vsem obutev, če tudi moramo vedeti, da se bomo morali prej ali slej združiti z modo oblačil in skupaj nastopati na tržišču, vsaj v barvah in linijah. Kaj so nam pokazali proizvajalci obutve? Lahko trdino, da je bilo na beograjskem sejmu veliko obutve in obilo lenih modelov, ki so v skladu z modo v svetu, tudi modne linije in barve so bile vsklajene po zadnji Izdaji. Med najboljšimi razstavijalcl so bila zopet ta ka podjetja, ki jih pred kratkim soloh nismo poznali. Omenim naj samo "RAS" Novi Pazar, ki je v moSki in ženski lahki Soortni obutvi nao-ravil zelo velik nanrodek. Njihova izložba je bila najlepša, pestra v barvah, modna in okus na. V ženski galanterki so bili med najboljSi mi modeli združenega podjetja Inkotex. Lahko bi našteli še več takih podjetij, vendar naj zadostuje. Splošni napredek je velik, poleg te ga pa so tudi velike razlike med podjetji. Pri tolikih lepih modelih na se sprašujemo, zakaj ne najdejo poti na tržišče, saj je znano, da imajo nekateri samo dobre modele na razstavi, njihova proizvodnja pa je slaba in nekvalitetna .
Med ostalimi moramo poiskati tudi sebe. Na sejmu se takoj opazi, kakšni Interesi so za stopanl. Tista podjetja, ki razstavljajo zato, da svoje blago prodajo groslstu. Imajo veliko boljše izložbe in tudi modele, tista ki pa tega Interesa nimajo, so bolj zadaj. Naša izložba na sejmu ni najboljša In tudi modelov nimamo dobrih. Pes, da smo se zavestno odlg čili, da ne pokažem ravno vsega, na vseeno moramo vedeti, da se na razstavi merimo z močjo drugih, če vemo, da jo ta razstava re vija oziroma, manifestacija jugoslovanskih proizvajalcev obutve, moramo vedeti tudi to, da nas po razstavljenih modelih ocenjujejo. V bodoče bomo morali dobro nremlslitl. fe se bomo odločili za tekmovanje, bomo morali v boj poslati najboljše moštvo za osvojitev čim boljšega mesta, ali pa rajši odnovejmo nastop.
Ivan CAPUDER
s KOM SMO SE
SPORAZUMELI
Sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov smo sklenili v qrupacijl, kt jo sestavljajo vse slovenske tovarne obutve in us njene galanterije. Kot je znano, je bil naS sng razum potrjen med prvini, predvsem zato, ker je bil vestno in pravočasno pripravljen, pa tudi zato, ker nismo pokazali apetitov po neupravi&g no visokih osebnih dohodkih. Sicer pa se je na-Sa grupacija tudi brez stabilizacijskih ukrepov obnašala v delitvi solidno in ni "divjala" kot je to bil slučaj v nekaterih panogah.
Mnogo v našem podjetju pa zanima, kako prav za prav stojimo v primerjavi z drugimi podpisniki sporazuma. Zato objavljamo nekaj značilnih podatkov, izvedenih iz zaključnih računov za lansko leto, in sicer:
1)	število zaposlenih, izvedeno iz števila opravljenih delovnih ur,
2)	doseženi dohodek na zaposlenega v letu 197o, pri čemer je kot dohodek obračunana tudi "pospešena" amortizacija,
3)	stopnja akumulacije, ki pove, koliko znašajo doseženi skladi nasproti vloženim sredstvom, in
4)	povprečni mesečni osebni prejemki, kamor štejemo poleg osebnih dohodkov še regrese za nro hrano in dopuste.
Podatki za leto 197o:
Podjetje Števil. Dohod. Stopnja Povpreč.
zaposl. na zap. akumul. mes.proj.
			v din	v %	v dli
1.	Peko	19fi6	32.R96	18,8	1.248
2.	Planika	1655	36.982	17,o	1.365
3.	ALPIMA	13o3	31.317	15,o	1.183
4.	Mlet	4o7	22.734	5,5	968
5.	Jelen	157	19.929	lo,5	853
6.	M. mesto	222	24.894	11,1	1.093
7.	Jadran	257	28.618	8 ,o	1.152
8.	Toko	961	24 «o6o	4,2	1.2o7
9.	Galant	184	40.782	16,1	1.581
lo.	Torbica	122	23.650	5,6	1.163
11.	Trlo	119	25.497	2,6	1.061
	SKOPAJ	7373	31.o8o	14,5	1.229
Podjetje Števil. Dohod. Stopnja Povpreč.
zaposl. na zap. akumul. mes.proj.
Iz teh podatkov si lahko vsakdo sam ustvari sliko o tem, kakšno mesto v naši panogi je naše podjetje zavzemalo v lanskem letu. Očitno je, da smo bili po dohodku in stopnji akumulacije nekje na povprečju panoge, po osebnih pre jemkih pa smo bili celo rahlo pod povprečjem. Sicer pa smo bili med tovarnami obutve po vseh treh kazalcih in tudi po številu zaposlenih na tretjem mestu.
Moramo pa poudariti, da podatki za 1.polletje letoSnje^a leta pokazujejo določena odstopanja od lanskeqa leta, in to pri veČini podpisnikov na bolje.
Vendar pa je Se prezgodaj, da bi lahko za letoS nje leto sklepali kaj drugega kot to, da se vsa ko podjetje po svoje trudi, da bi svoje rezulta te izboljSalo.
P.P.
In prodajna mreža 186 delavcev. Slednji podatki predstavljajo letno poprečje zaposlenih po obratih ter nekoliko odstopa od stanja konec septembra.
a.f.
Tovarišicam Ani Oblak (GV) , Metki Pivk, Krni tin rovec in Veri Jesenko Seliro ob vstopu na novo ž Ivi jonsko pot mnogo sreče.
KADROVSKE NOVICE
Iz meseca v meaoc objavljamo novice iz kadrovskega oddelka. Tudi tokrat, v septembru smo jih imeli dobrSno mero, saj smo snrejeli 18 novih delavcev na delo, 14 delavcev pa je prenehalo z delovnim razmerjem.
Го posameznih obratih se to Številke porazdelijo tako-le: v Alpini v Žireh jo nastopilo delo 8 delavcev, 6 jih je prenehalo delo, v Gorenji vasi so z delom prenehale 4 delavke, v prodajni mreži pa smo zaposlili 9 novih delavcev, delo pa BO odpovedali 3 delavci.
V obratu v Xireh so nastopili delo: Majda Frzno žnik ekonomski tehnik, Otrin Pavla, Kristan .Ter nej, USeniCnik Maksa, Stucin Igor in Jereb Jože NK delavci, Vidmar Vera KV kuharica in Kopač Alojz (2991) KV izdelovalec spodnjih delov obut ve. Delovno razmerje je prenehalo Stanislavu Dg gataju VK Cevijarju-kontrolorju, Mariji TrCek in Marjanu JerebuNK delavcema, Milanu FillpiPu čevljarskemu tehniku in Francu Dolinarju dipl.ing. arhit. Pustovrh Niko obratni mehanik je bil pre-mešCen v obrat Gorenja vas. V tem obratu so prenehale delo sledeCe HK delavke: Potočnik Cvetka na podlagi lastne odpovedi dela. Jereb Mihaela, Cankar Marija in Kosmač Pavla na so delo samovol jno zapustile. Prodajna mreža je v svojih prodajalnah zaposlila naslednje: Dodig Zorico v fakov cu, Dolinar Angelco v I.jubljani III, Božič Marijo v I.jubljani II, Prusac Mi ju v Mostarju, Ponovil Julijano v Zrnnjnninu, AljančiC Viktorijo v Kranju, KoJiir Jožico in LeSnik Jožico v Celju In Naskovski Sonjo v Novi Gorici. Delovno razmerje je prenehalo Debelak Danici iz Celja in Bajza ма riji ter KovaCeviif Petru iz Pubotice. ob zakljiič ku septembra smo ineli vseh zaposlenih 14o!> de -lovcev, ali poprečno 1374 v leko^'njem letu. Poprečje zaposlenih r>o obratih na je naslednje: Al-р1пл ?1ri lolfl delavcev, obrat Gorenja vas 17o
'Invnr I Лч Stanislavu Iimatnjn Imo ob or'hodu v nokoj obilo trdnega zdr.Tvja.
LETOŠNJE VROČE
POLETJE V ZLATOROGU
Da. Res, letoSnje poletje jo bilo vreme ugodno ter naklonjeno skoraj vsem letovalcem ob morju in je pripomoglo, da so bili dnevi dopusta lepi in prijetni, flani naSega kolektiva, ki jim ugaja oddih ob morju, se po večini odločijo za letovanje v poCitniSkem domu "ZIiATOROG" v Uma-gu. Kot vse kaže bodo naSe kapacitete postale premajhne, saj je vsako leto več interesentov za tako letovanje.
Letos je v ZLATOROGU letovalo 537 oseb; članov kolektiva 189, od tega 16 iz prodajne mreže. Svojcev članov kolektiva je bilo 234, od tega 121 odraslih (oz. oseb nad lo let) in 113 otrok (21 svojcev članov prodajne mreže). Upokojencev in njihovih svojcev je letovalo lo. Razliko od navedenih Števil do 537 na pokrivajo letovale! Mizarskega nod jotja (35) in Zdrav -stvenega doma (44) , ki imata v Umagu vsak po eno hifiico, vendar z 71atorogom noslujeta nrc-ko ALPINE, in ostali letovalci (25) , ki so no večini letovali v zadnji in predzadnji izmeni, ko člani kolektiva že niso zasedli vseh kana-citet.
Vseh oskrbnih dni je bilo v letoSnji sezoni 3742. fe Število analiziramo, dobimo 948 oskrbnih dni od oseb do lo let, 2.794 dni pa od oseb nad lo let. Vsa nlačila za letovanja, vključno regres, so znaSala din 124.368,oo. To je nekaj podatkov iz lotoSnjega obračuna poslovanja z ZLATORogom. Dodamo naj Se to,
da so bile vse zmogljivosti polno zasedene, razen takoj na začetku sezono in pred zaključkom.
Poslovanje počitniSkoga doma "ZLATORog" je bilo zadovoljivo. Pritožb glede hrane in drugega ni bilo, sliSati je bilo celo nohvale. Sevedp pa no bili Izraženi predlogi za ureditev obale
In dostopov v merle. To pa je povezano z velikimi finančnimi srodstvi, poleq teqa nastopajo Se teJave z dovoljenjem za preurejanja. N.pr. lansko leto je Skunnost pripravljala graditev "pomola", delno je Imela pripravljen tudi ?.e material, vendar pristojni orqanl niso Izdali dovoljenja in vse je "nadlo v vodo" oz. ostalo v vodi. Nekateri poqreSajo zabavo, drugi pa so zopet zadovoljni in srečni v mirni okolici. Kot je bilo Se napisano, našo kapacitete v "Zlatorogu" postajajo premajhne. Clede na to smo se povezali z Občinskim sindikalnim svetom Skofja Loka in nekaj članov kolektiva je letos fc letovalo v Strunjanu in Novigradu. To sodelovanje bo treba Se poglobiti, iskali pa bomo tudi druge motnosti, da bomo lažje ustregli tistim, ki bodo želeli na oddih na morje, ki ni le prijeten ampak tudi koristen.
M.J.
II. SREČANIE DELOVNIH KOLEKTIVOV OBČINE ŠKOFIA LOKA
V	nedeljo 19/9-1971 je občinski sindikalni svet 5kofjeloSke občine priredil drugo srečanje delovnih kolektivov na PTARKM VRHU.
Kamen tega srečanja je bil predvsem ta, da se delovni ljudje пабе občine zbližajo med seboj ter, da se jim približa gospodarska problematika naše družbe in obenem krepi tu di zavest delavca - samounravljnlca.
loga srečanja se je udeležilo tudi precejšnje Število članov namena kolektiva. Med udeleženci smo bili nredvnem člani meSane-oa novskoga zbora, ki sno noskrhnll za kul turni oronram.
V	hladnem, meolenon in ne nrcvcč prijaznem jesenskem jutru smo зе s posebnim avtobusom odpeljali preko fkofje Loke v SelMko dolino do začetno postaje žičnico. 7. njo sno se po spoli do kraja kjer jo bilo pripravljeno omenjeno srečanje. Nekaj po deseti uri se je pričel uradni del tega zborovanja. Zbralo so je veliko število ljudi, katerih razpoloženje je postalo živahnojfio, ko so se skozi debele plasti mogle mukoma prikradli sončni žarki. Uvodno besedo jo spregovoril tov. Jože STANOHIK predsednik občinskega sindikalnega sveta škofje I.oko, ki je v je drnatl obliki prikazal namen toaa srečanja. Dotaknil pa se je tudi nekaterih vprašanj, ki se nanaSajo na naSe gospodarstvo in na sploSno politično dejavnost, ki jo v loto% njem letu zelo razalbana zla^^l v luči spro jemanja ustavnih dopolnll. 7a nitm jo nov-
zel besedo predsednik repuhllSkeqa slndlkal neqa sveta tov. Tone KPOPUŠEK, ki je spregovoril o vlogi sindikatov in o rasti samo-upravlianja v naši družbi. Ko 1e govoril o dvigu družbenega in individualnega standarda pri nas se je dotaknil tudi jedra problemov, ki trenutno tarejo naše gosnodarstvo, kot so na primer odnrava nelikvidnosti in iz vajanja stabilizacijskega nrograma. Za njim smo pevci iz Kirov izvedli naš kulturni program, ki nam je kar dobro uspel. S tem je bil uradni del srečanja končan, nadaljevalo pa se je s prosto zabavo za kate'ro je s orijetno mu ziko poskrbel ansambel Viktorja ČADEŽA, tako da so se plesni pari prav kmalu zasukali na plesišču v živahnem nlesnen koraku.
Ka splošno smo ta dan nreXiveli v nrav pri -jetnen razpoloženju in prepričan sem, da bo drugo srečanje delovnih kolektivov občine Skg fja loka vsem udeležencem ostalo Se dolgo v prijetnem spominu.
Toni ŽAKEU
SODOBNEm EVIDENCA
V SOCIALNEM ZAVAROVANJU
Socialno zavarovanje v Jugoslaviji uvaja matično evidenco zavarovancev in upokojencev.
Namen matične evidence je zbirati In urejati na komunalnih zavodih za socialno zavarovanje, za vsakega zavarovanca vso dokumentacijo, tako da bo ob izpolnitvi pogojev za invalidsko ali starostno pokojnino predložil samo zahtevek, izračun pokojninske osnove in pokojnine pa bo opravil elektronski računalnik. S tem ho odpravljeno - v večini prirerov - dolgotrajno čakanje na rešitev invalldsko-pokojninskih zadev.
V ta namen so že, ozirm Se bodo, izdani ustrezni obrazci, katere bodo moralo izpolniti delovne organizacije.
Doslej je izšel obrazcc 'TKZ-P.4/1 in vas bom na kratko seznanila z njeaovo vsebino;
1.	Vsi osebni podatki zavarovanca (ujemati se morajo točno s podatki iz njegove osebno izkaznice. )
2.	Poklic (npr. stavbni mizar, nravnik-sodnik).
3.	Vrsta dokončane šole oziroma zadnji dokončani razred šole. Upoštevajo se samo šole, za katere ima zavarovanec zaključno spričevalo oziroma diplomo.
4.	Datum zadnje neproklnjene zaposlitve.
5.	Poilatki o zavarovalni dobi in osebnem dohodku v lotu 197o.
Ko bomo dobili ostale obrazce in navodila, vas bom seznanila tudi z nlihovo vseblro.	DIKLlđ
OBISKALI SMO POBRATENO MESTO MEDICINO
iuic«
SkunS^lna (^bfilne Skofia Loka Ima Sn več let dobre medsebojne stike z nekaterimi oblinami v Sloveniji in drutilh republikah pa tudi v zamejstvu. Že nekaj let Imamo zelo tesne stl ke z Italijanskim mestom Medicino v severni Italiji, ki je oddaljeno Se od Holoqne cca. 2oo km. f.c prej smo Izmenjavali razne delenn clje gospodarske In unravno politične, in tako jo bil sprejet sklop, da nnSa doleqaclja članov skupSčine in predstavnikov družbeno -političnih orqanlzaclj oblSCe Medicino v dneh od 17.9. do 20.9.1971.
Dne 2o.septembra je namreč občina mesta "edini ne praznovala lo.obletnico bratske povezave med naSo občino in občino francoskega mesta Po LU.S.M. Romllly in dan obletnice smrti, narodnega junaka Caribaldlja, ki je bil rojen v mestu Medicini in kjer je tudi pokopan. Ta dan je praznik vseh meSčanov mosta "cdiclne in qa praznujejo z vsemi slovesnosti tri dni.
Ob naSem prihodu v mesto je bil velik promenad ni koncert na glavnem trnu, kjer je bilo vso polno ljudi, ml smo na nrlspoll komaj Se pravo časno (voinja je namreč trajala П ur), da smo se lahko udeležili te slovnsnostl.
Dopoldne drugega dne jo bila v ponlopju skunSčl-ne slavnostna seja vseh troh skupSčin v italilan skem, slovanskem In francoskem jeziku, kjer no se v posameznih referatih Izmenjala mišljenja In
načrti bodočega sodelovanja in kjer je bila formirana tudi posebna komisija za koordinacijo sklepov in bodočega sodelovanja.
Dopoldne si je naSa delegacija skupaj s francos ko ogledala največji teleskop v 1'vropi, nedaleč izven mosta, kjer delujejo znanstveniki astrono ml, ki raziskujejo planetarni atlas ozvezdja. 'Га tolenkop je tako velik, <]ч lahko galaksijo ali kako novo nebesno telo, ki kroži v eni ali drugi smeri ujame za ?o sekund v svoj obseg in takrat vsi mrzlično delajo, predvsem Pa matematiki, ki delajo vsi doktor -oko naslove.
Vadalje smo si ogledali So povsem mehanizl rano tovarno opeke, kise izvaža tudi v Ju goslavljo, in pa salon pohlStva kot prispe vek domačih obrtnikov za Praznik Medicine. Zvečer pa je bila velika prireditev s programom za vse občane. Nastopale so "Les ma rlonettes" - marlonetke iz Romlllyja, ki bo Izvedle vrsto klasičnih plesov iz časa Ronaparteja.
Na sam praznik je bila velika parada vseh meSčanov, vseh strank, garibaldlncev, ki so prisil Iz vseh mest Italije, ter seveda marlonetk, ki so bilo glavna atrakcija, saj so bile njihove grenadirsko uniforme v svetlo Plavi in vijoličasti barvi res ne kaj povsem izrednega.
Sledilo je polananje vencev pred spomenik naribaldlja in ostalih narodnih junakov (brigada Caribaldl jo bila namreč od 1 i kova na s strani marSala Josipa Proza Tita z najvišjim odlikovanjem), nato pa je na trgu sledil Se kulturni program. Seveda so se najprej zvrstili vsi govorniki, spredaj na je bila postrojena četa garibaldincev v rde čih srajcah z mnoalml odličjl, tudi z naSl-mi, In s slavnostnimi prapori. Pripominjam, da jo polkovnik aar1baid1ncev oovorll ravno trlčetrt ure z zanosom, ki na lahko vi d iS Ip ori revolucionarjih.
"a tem kulturnem programu so nastopili tudi naSl "Fantje s Pranrotna", t:I so bili z nami In so v gorenjskih noSah peli slovenske narodne pesmi, ki so žele aplavz So In Se. Nadalje smo razstavljali slovenske čipke.
čl nkar Ica I z r.orenje vasi je v narodni noSl demonstrirala Izdelavo fipk na trgu kot sta ro slovensko umetnost oziroma obrt. MaSa me sarlja 1 z .Ikofje I.oke pa je imela na trgu 4Vo1 paviljon, kjer je meSčanom nudila jugg slovansko spec 1ja11 tete na žaru, In jih pro dala v rekordnem času.
Po končanem obisku smo se poslovili od naSlh sosedov kakor tudi od francoskih tovarišev Iz Romlllyja. TI nam bodo vrnili obisk naslednji mesec v večjem številu pa na Izselje nlSkem pikniku v škofjI Loki prihodnje leto.
Naši odborniki so odnesli kar najboljše vtl se od meščanov Medicine, ki so nas Izredno lepo sprejeli. Zanimivo je, da so delali in nam stregli prav vsi uslužbenci In odborniki, da bi zniXali stroške, ki jih je imela naša skupščina s tem obiskom.
Kot odbornik upam, da bomo našim prijateljem lahko na enak način vrnili gostoljubnost in prijateljstvo, ko nas bodo oni obiskali.
Slavka MLINAR
ŠPORT
NOVO IGRIŠČE PRI PARTIZANU
Verjetno ste v zadnjem času opazili vrvenje raznih gradbenih strojev na dvorišču telovadnega društva.
Menimo, da je prav, da pojasnimo izvor in namen te dejavnosti.
Trenutno je sicer v našem domu zasilno skladišče in je zato marsikatera dejavnost onemogočena. Posebno je škoda, ker se je pred tem Partizan ravno nekoliko "razgibal" in aktiviral. V tej situaciji tudi unravni odbor društva, ki formalno Se obstoja, nima pravih možnosti za delo in odstopilo je ie nekaj dolgoletnih, zaslužnih članov.
No, ker se pač nismo mogli nasloniti na "klasične" Partizanove vrste, smo se začeli povezovati z ostalimi skupinami športnikov v %1-reh. Že so v teku dogovori o ustanovitvi nekakšnega športnega združenja, ki naj bi vključevalo večino športnih organizacij in reševalo organizacijska, kadrovska, finančna in prostorska vprašanja žirovsklh športnikov.
Najtesnejši stik smo uspeli vspostaviti s košarkarskim klubom Kladlvar. S nomočjo članov tega kluba (in podjetja Kladlvar) smo začeli tudi graditi kombinirano asfaltno igrišče za košarko, odbojko, tenis in morda celo badminton. Igrišča pri osnovni šoli so namreč prezasedena tudi v noTX)ldanskem času, tako da ni možnosti za vadbo starejših skunin ali rekreacijo. Pri Partizanu bomo uredili celotno dvorišče, da bo uporabno tudi za ostale šnortne zvrsti. Sredstva za te obnovitve in novo gradnje črnnmo iz najemnine, ki jo plačuje Mnlna. Ta sredstva
so sicer premajhna, da bi funkcionalno usposobili celotno stavbo, nameravamo pa postopno urejevati poleg dvorišča Se ostale pomožne prostore. Upamo, da bo to osnova za ponovno oživitev nekaterih dejavnosti In možnosti za rekreacijo 61m večjega Števila ljudi. Če nam bo to uspelo, bo
naS cilj dosežen.	N.P.
RAZMIŠLJANJE OB KONCU LIGE
Kljub temu, da smo se v II. slovensko košarkarsko ligo plasirali brez kvalifikacij in smo v gorenjski ligi zasedli Sele tretje meg to, smo pričakovali boljfie rezultate. Računa 11 smo, da bomo osvojili 14 točk in se uvrst^ 11 nekje od 6. do 7. mesta na lestvici. Pred začetkom lige smo začeli z rednimi treningi že oktobra v Šolskem hodniku, poudarek je bil predvsem na tehniki in kondlcljski pripravi Igralcev. V trening tekmah smo premagovali vse nasprotnike, s katerimi smo kasneje v ligi izgubljali. V spomladanskem delu so bili treningi oteSkočeni, ker med tednom ni vseh igralcev doma. Igralci iz Alpine pa delajo na izmene. S tem se je naS kontinuirani trening prekinil in obenem je padla forma, čeprav smo imeli indlvl dualne treninge, to ni pomagalo, ker se ekipa ni mogla zadosti uigrati kot celota. Ulgravan-je so pravzaprav bile tekme ob sobotah, ko je bila liga, to pa je na vsak način pomanjkljivo, vendar se ni dalo drugače urediti. Če bi bilo med tednom doma vseh 12, oziroma So bolje, če bi bilo 2o Igralcev, ki bi redno trenirali, bi bil rezultat vsekakor bolj Si, seveda z razumevanjem podjetij, kjer so naSi igralci zaposleni. Ko bi Imeli več Igralcev, bi bil tudi izbor pred tekmo lažji In vsak bi so trudil, da bi prlSel v moStvo prvi} 12. igralcev. Sedaj pa smo Imoll samo 15 registriranih In ti so ve deli, da so "zvezde" in da jih nihče ne more zamenjati. Zato se je pojavljala tudi neresnoat in celo pijančevanje, kar pa za take Športnike in za tako ligo nI niti častno niti ne prinese uspeha. Ob vsem tem jo normalno, da smo zadnji na lestvici In to je žo napotnica za izpad v nižjo ligo. Tmamo pa Srn to možnost, da so Stevl lo moStev ooveča In vseeno ostanemo v ligi. Velik problem pa jo trenutno tudi vlSlna, saj smo v rovornčju najnižja rk i pa v liqi. 'Rastejo nam sicer mladi In talentirani igralci, vendar pretečo vsaj 3-4 leta trdega dela in tre nlnnov, prodno si Irrraloc nabere dovolj Iz ku*en1 In znanja, da lahko nastopa v slo-vrnskl lini.
NaS klub je Se zelo mlad, aaj deluje šele 3 leta In v tem času ae čudesa ne da doseči. Nekateri klubi iqrajo v tej llal Xe lo let, pa niso veliko boljSi kot Kladivar. Z vsakim letom se srečujemo z novimi oroble-mi, pa naj bo to prostor za treninge ali de nar, pomanjkanje igralcev in podobno. Ob vsem tem pa si nabiramo izkušnje, ki so zelo dragocene. Odpravljamo napake, ki smo jih do sedaj delali in tako iz leta v leto lahko pričakujemo boljBe rezultate in boljše organizacijske ukrepe. Sedaj smo dobili še eno iariSče, kar je velika pridobitev za žiri in
s tem se Šolsko IgrlSCe zelo soroatl, saj je bilo do sedaj zasedeno od zore do mraka. Na novem igriSču bomo lahko nemoteno trenirali. Ob podpori in razumevanju vseh Sirovekih pod jetij in samih žirovcev, lahko v žireh sesta vimo dobro ekipo, ki bo lahko posegala v sam vrh II. SK lige in s tem bodo zadovoljni gle dalci, saj ni lepSeaa kot zmaga domafiega moS tva, obenem pa veliko Športnega uSitka in na vijanja.
Janez BIZJAK
PLASCI ZA SEZONO JESEN-ZIMA 1971-78
Vsako leto nas prvi jesenski mraz opozori, da je treba pregledati po omarah kaj bomo Se lah ko uporabile od stare garderobe in kaj bo tre ba nabaviti novega. Za tiste, ki si bodo omig lile letos nov plašč, poglejmo kaj priporoča nova moda.
DolSine plaSSev so se ustavile pri kolenu. Kg kSen centimeter pod koleno sega večina letošnjih plaščev. Pri krojih pa imamo pestro izbi ro, ravno tako tudi v barvah in materialih. LetoSnja novost, ki osvaja predvsem mlade, so plaSči iz debelega karirastega blaga v živahnih barvah. Videti so, kot bi bili narejeni Iz odej, njihov namen pa je popestriti puste jesenske in zimske dni. Kroj teh plaSčev je zelo Športen. Pogosto imajo velik ovratnik, zavezani ali zapeti pa so s pasom. Od pasu na vzdol Ш0 zvončasti.
Druga novost so pelerine s kapuco. Pogosto so Iz lodna ali vojaSkega blaga. Ta vojaški stil poudarja tudi olivno zelena barva.
Prav tako me vračajo v modo tudi nekdanji "ma raovci" z značilnimi gumbi na vrvici. Ti so ravnega kroja, kar je tudi letoSnja novost. Nosile bomo tudi plašče iz tweeda - Športnega kroja. Pogosto imajo dodano kratko pelerino, ki pokriva samo rame.
S klasicizmom pa se vračajo tudi klasični "ka melhaar" plaSči. Dovolj je tudi resnih plaSčev skoraj moškega kroja.
Izbira je velika in vsaka si bo lahko izbrala moderen plašč po svojem okusu.
Duša MESEC


i'
'* » •■ - "i *'i' ЗЧ^'"
•'•V-f 2к1#<
MILAN riLIPlC
Njegovo življenje so ie nrl^elo leta 1934 v mirni in urejeni rtruSlni, клг 1c dalo tudi vtiB nn njeciovo nndalino delo. nil je v veselje staršem in uMtcljem s svojimi lepiri učnimi usoehi, tako v osnovni, kot pozneje v vajeniški Soli. Ko so je kot vePina fantov v tistem času, odločil za čevljarski poklic.
Postal je član kolektiva prnv v tistem času, ko je Alnina stala pred dejstvom, da zaradi zahtev napredka in znanosti iz dotedanje ročne izdelave preide nn strojno tehnolonijo.
Tako je nastala potreba po strokovnih kadrih in prav Milan je hil mod prvini, ki jih je kolektiv poslal na Tehnično čevljarsko šolo v Kranj. Opravičil je zaupanje kolektiva in z odliko zaključil šolanje.
Njeqov uspeh ni izostal tudi pri praktičnem delu. Prvi je začel uvajati sodobno tehnologijo in dokumentacijo v proizvodnji, Sodeloval je pri odbiri kolekcij in s svojimi predlogi zbliževal modo s sodobno tehnolonijo. Г svojim strokovnim гплпјеп je kot mentor pomagal tehnikom in mojstrskemu kadru v Alpini. Priznati moramo, da jo v nnnredku naše tehnologijo velik dele* njcfioveqn mnrljlvena dela in prizadevanja. I'Sival je zaunanje kolektiva in bil dolga leta 'Члп samoupravnih organov in tudi predsednik sindikalno podružnice. Vos prosti čas je posvečal družini in si ustvaril lasten dom. Toda iz neznannna vzroka so začele poPuSčatl njegovo Mvljenske moči in znašel se je v trenutni duševni stiski, ko ni videl več poti naprej...
Prijatelji in znanci, kakor tudi vsi člani kolektiva Alpine ga bomo ohranili v najlepšem spominu kot človeka, ki je "se svoje sile in moči vlomil v tovarno in svoj dom.
FRANC nOLINAR
romaj dve leti je minilo, odkar je po končanem dolgotrajnem in napornem šolanju in po odslužitvi vojaške obveznosti nastopil svojo samostojno Sivljensko pot prav v naši sredini.
Med nas je prišel nroXot z mladeniškim navdušenjem, s strokovnim znanjem in z ambicijami, da po svojih močeh pripomore k hitrejšemu napredku naše delovne in krajevno skupnosti. Z velikim žarom je začel uresni''evati zamisel, naj ALPIMA nastopi pred zunanjim svetom s svojim lastnim stilom trgovin - tistih občutljivih točk, kjer rezultati dela našega tisoč članskega kolektiva prihajajo v stik s kupci. Vrgel so je na oblikovanje sodobne, privlačne in praktične prostorske ureditve, ki lahko po svojo veliko pripomore k boljšemu poslovnemu rezultatu naše tovarne.
To je bil začetek težke. Se ncuhojene poti.
Zato ni čudno, če si je kdaj naloSil tudi preveliko breme in če ni vedno in povsod takoj naletel na razumevanje.
Hitro se je vživel v naši sredini. Tukaj si je osnoval družino in zato ni mogel ostati ravnodušen do razvoja našega kraja. Poln načrtov so je vključil v delo na urbanizaciji %irov. Toda, komaj je njegovo začetno delo v tovarni in zunaj nje obrodilo nrve plodovo, komaj si je pridobil izkušnje, ki mu jih jo v začetku Se manjkalo, ko je bil najtežji dol poti, začetek, že za njim, je nenadoma omagal, v najlepših lotih in sredi plodneoa dola.
Mogočo se v celoti Se ne zavedamo, koliko nam je pomenil kot sodelavec in kot strokovnjak v iskanju novih, uspešnejših Poti za razvoj Л1.РТ-NE. rino pa je trotovo: v tem kratkem času jo vendarle uspel ustvariti obrise našeaa orostor-
.T.r>.
skega oblikovanja, kar Je pripomoglo k temu, da Ime ALPINA postaja po jugoslovanskih mestih pojem okusa in sodobnosti.
Njegovo začeto delo bomo nadaljevali in to bo najlepSl spomin na človeka, na našega prvega arhitekta ing. Francija Dollnarja.
s.p.
OB DNEVU MRTVIH
na materinem grobu
Jesenskih rož sem ti prinesel, mama; Se zmrzle so in mokre od snega: prcborne so kot sva preborna sama, ki ljubiva se tiho, brez solza.
Naj dam ti jih k nogam, o draga mama, na trudno Celo, na srce morda, na prst, ki krije ti roko uvelo, povsod jih Cutis kot SDomin gorja.
Trpljenje so. ZavrSenosti rana; in kletev so, ne kletev na Boga, očitek so očetu, ki ni z nama v tem žalnem molku, ko rosi z neba.
JOŽE PODOBNIK
mama
o, če le kdaj bilo bi res tako,
da hi mrliCl Iz grobov vstajali,
četudi bi se le kot dim aukljall iz zemlje, opolnoči in v megli Cez in čez tako kot danes, jutri, kot Cez tisoč let ■poznal bi senco ce med sencami teles: ker tvoj sem, mama I Tvoj, za zmeraj. Ves. i^er solze le so mi naslada, ko teko ...
Več bralcev je postavilo vprašanje v zvezi z Izvajanjem akcij protltuberkuloznega dispanzerja Iz škofje Loke. nekateri so menili, da nI nujno voditi otroke v spremstvu staršev v škof jo Loko, če se preoledl lahko opravijo v Slreh.
Dr. Gorazd Zavrnlk, vodja dispanzerskih služb II v Zdravstvenem domu Kranj, nam je na ta vprašanja poslal naslednje pojasnilo:
Dispanzer za pljučne bolezni In tuberkulozo v Skofjl loki je dolžan po zakonu o zdravstvenem zavarovanju In o obveznih oblikah zdravstvenega varstva Iz člena 33. Izvajati tuberku-llnska testiranja in ПГ-СГ-ПР.
Z novo zakonodajo, katera je bila sprejeta 197o.leta, je naložena zgoraj omenjeni dispanzerski enoti nova, zelo težka in zahtevna naloga. Po dolgotrajnih pripravah In usposabljanju kadra, smo uspeli v letu 197o/71 Izvršiti testiranje vseh otrok, ki so dolžni obiskovati osemletko. Tako so medicinske sestre dispanzerja iz Škofje Loke po določenem programu hodile po terenu In v šolah testirale otroke. Samo testiranje ima dva dela: prvo je ubrlzgavanje tu-berkulina, nato pa čez tri dni odčitavanje rezultatov. Na podlagi teh rezultatov smo morali vse otroke, kateri bi lahko imeli že aktivne oblike pljučne tuberkulozo, pregledati. Ker oa vemo, da je treba težiti pri tovrstnih pregledih, da otrok sprejme čim manjšo dozo rentgenskih žarkov, smo organizirali v ŠkofjI Loki •likanje. Da bi lahko izvršili ta slikanja s posebnim aparatom, smo istega morali premestiti Iz Kranja v škofjo Loko, kar ni majhen tehnični problem. Tako nam je uspelo res na sodoben način Izvršiti slikanja in s tem dokončati testiranja, kakor tudi odkriti eventuelno dejansko stanje obolelih otrok vašega področja. Mislim, da bo tovrstna nreventivna dejavnost, ki se bo vsako leto ponavljala, uspela na vašem področju sčasoma pripeljati do takoimenovane eradikaclje tuberkuloze med vašim prebivalstvom.

JO?.E PODOBNIK.
LITERARNA
UGANKA,
Ljubi očka I
Gotovo si Se nejevoljen, ker mo nI, pisal si, naj se vrnem vsaj do prveqa septembra, da pomactam mami urediti prostor pred wee-kendom In se pripravim za šolo, danes pa je Se druqcga, jaz pa sem Se vedno tu na Francoskem. Nisem mogla priti in tudi ne bom mogla, dokler ne dobim odgovora na to le pismo. Očka, ljubi očka, zelo hudo ml je, ker te bo tole nismo, ki sem s strahom mislila nanj že nekaj tednov, zelo ze lo razžalostllo. Toda pismo, ki sem ga me nlla pisati tebi In mami pred dvoma mesecema, bi te bilo, bi bilo vaju nrlzadelo Se huje. Zdaj to vem, zdaj marsikaj vem, zdaj tudi drugače gledam na življenje, nI sem več nelzkuSeno sedemnajstletno deklet ce, zdaj sem ... Oh, očka, kako naj ti po vem, da ti ne bo preveč hudo? Gotovo Se zmeraj vidiš v meni otroka, nerodno dekli co, Se pred odhodom v Pariz si ni kupil zavitek bonbonov, kakor si mi jih kupoval, ko še nisem hodila v šolo. Va, moja punčka, da ti na poti v daljni Pariz ne bo pre več grenko. Jaz pa nisem bila več nunčka, že dolgo ne več, bila sem odrasla, bila sem ... očka, ljubi očka, onrostl, oprosti, bila sem ... bila sem noseča. Da, bila sem noseča, in prejSnji teden, prav danes teden sem rodila. Da, očka, ljubi očka, rodila sen. Otroka imam, sina. Vse je minilo, glede poroda ne tebi ne mami ni treba prav nič skrbeti, vse je oskrbela moja francos ka teta, moja draga Franchon, gospodinja pri Grnmontovih, pa njen sin gospod Jules Baud in, krojač, in njena snaha gospa Zofija Baud in, šivilja, pomagala pa sta tudi gospa in gospod Granont ...
Pripravila Madja PETEPNEL
V spodnje kvadrate vpišite Ime In
priimek nvtorja in naslov dela.
Rešitev nošijite uredništvu do 4.11.1971. Nagrada 3o,oo din.
Pravilna reSltev LITERARNE UGANKE iz ргејбпје Številke "Dela, življenja":
VLADIMIR KAVČlC - KPTVE
žreb je nagrado din 3o,oo naklonil MILENI MLAKAR Čestitamo!
Nagrado dvignite pri blagajni.
japonska galantnost
Neki japonski potrošnik je kupil naše smučarske čevlje iz letošnje proizvodnje, v kartonu na je našel ključ, ki ga je nekdo od naših delavcev moral izgubiti.
Potrošnik je ključ vrnil v trgovino, kjer je čevlje kupil, ti pa so ga vrnili svojemu uvozniku - firmi IIZUKA Comp., Tokio. Ta firma nam je ključ takoj poslala s pripisom:
"Tukaj je ključ - prosimo prevzemite ga. To je ključ, ki naj bi odnrl vrata za mir v svetu."
Res. Ko bi ljudje na vseh koncih sveta videli v vseh medsebojnih stikih ključe miru, ne bi bilo nobene vojne več.
Ob tem se nehote vprašamo, ali bi se tudi mi znali toliko potruditi zaradi navadnega ploščatega ključa, ki pa tistemu, kdor ga je Izgubil, lahko veliko pomeni.
(Ključ čaka na lastnika v izvoznem oddelku).
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ŽIRT.
Ureja ga uredniški odbor:
MARIJA KASTELEC VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC ANTON SAKELJ ERNEST DHMSAR MILAN MOČNIK STANE KOSMAČ
STOJAM PPRTOVT - odgovorni urmdnik MAJDA JESEMKO - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 13oo izvodov.
%iri, dne 15.lo.1971
Tisk Magistrat Ljubljana