Posamezna številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini.
Slev, 211	v Milani, v torek dne 6. decembra m
Leto XLIX.
»SLOVENEC« velja
po poŠti ua vsu strani Jugoslavije in v L|obljani: za celo leto naprej . K 240-—i za pol leta „ >• n 120-— za četrt leta „ •• „ 60-— za en mesec „ .. „ 20-—
Za Inozemstvo celoletno K 480'.
~ Sobotna izdaja: =
Ha oe.o leto.....K 40 —
za inozemstvo
• • • n
80 —
s Cene lnseratomt«
Enostolpna .letiina vrsta mali oglasi po K 4*— In K s veliki oglasi nad 45 nun Vtika po K 8 poslani itd. po B 12 —.
Pri veo|em naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemši ponedeijkR ln dueva po praz> ntku ob 5, ari z|utr«|.
Besečn« prilog« i »Jstaik Ulit
Oprava )e v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poStne aran.. I ljubljanske št. 650 zu naročnino tn št. 349 za oglas«, I avstr. In češie 24.797, ogr. 2d.5l1, bosn.-Uero, 7563. I
ivrm,ftl
glOT Uredništvo le v Kopitarjevi oltol štev. 6/UL Ko»oplsi se ne vračajo; nolrankirana pisma se ne sprejemalo. Uredn. teleL štv. 50, apravn. itv. 328.
Političen Slst za slovenski naroi

Pašičev mandat.
Ljubljana, 5. decembra 1921.
Vse naše vladne krize so dolgočasne. Vlečejo se brez konca in kraja, in ko se vladna kriza konča, ji že sledi parlamentarna, tako da ne pridemo iz kriz. Pa tudi prav podomače se rešujejo te krize. Dopoldanski telefon nam je sporočil iz Belgrada, da je po nasvetu predsednika narodne skupščine, dr. Ribarja, dobil mandat za sestavo vlade zopet g. Nikola Pašič. Toda oficielnega poročila o tem še ni, ki bi moralo biti vendar že izdano, ako je gosp. Pašič dobil od kralja mandat za sestavo vlade in ni dobil morda — kakor svoj čas pokojni g. dr. Vesnič — samo nalog, da sondira mišljenje posameznih parlamentarnih klubov. G. Pašič je to tudi storil.
Značilno za resnost notranjega položaja pa je, da se g. Pašič ni obrnil najprej na demokratski klub, ampak je poklical k sebi na posvet iniciatorja protidemokrat-skega bloka, g. Stojana M. Protiča. Tekom dveurnega razgovora je g. Protič poudaril, da je za rešitev notranje krize najvažnejše hrvatsko vprašanje, ki se da rešiti samo z revizijo ustave, zlasti s temeljito revizijo oddelka, ki govori o upravni razdelitvi države in ki demokratom samim dela danes največ preglavice. V zvezde so demokrati kovali ta del ustave, njihovo časopisje ga je slavilo kot največjo državniško modrost, sedaj pa, ko bi bili morali začeti upravno razdelitev države v smislu sklenjene ustave izvajali, so se svojega otroka ustrašili in post festum je začelo samo demokratsko časopisje zabavljati; boji se odgovornosti.
Protič vidi v Pribičevičevi politiki največjo oviro in zato smatra, da se morajo brezpogojno prekiniti vse vezi z demokratsko stranko, ker je to predpogoj za konsolidacijo. V to svrho svetuje gosp. Protič prehodno vlado, ki bi izvedla volitve, nakar bi se izvršila revizija ustave sporazumno z večino strank Srbov, Hrvatov in Slovencev. Protič bi pod nobenim pogojem ne sodeloval skupno z demokrati, ker ga je izkušnja izučila, da skupno z demokrati ni mogoče za državo koristno delo.
Istočasno kakor g. Protiča je povabil g. Pašič v nedeljo popoldne k sebi tudi predsednika Jugoslovanskega kluba g. dr. Korošca. Koliko volje da ima Jugoslovanski klub vstopiti v katerokoli vlado brez revizije ustave, dokumentira najbolje dejstvo, da predsednik Jugoslovanskega kluba ni smatral za potrebno, čakati v Belgradu, da ga pokliče g. Pašič, ki je pristaš koalicije z demokrati in protivnik revizije vidovdanske ustave. Zato je g. Pašič sporočil Jugoslovanskemu klubu, da naj takoj telefonično pokliče dr. Korošca in ga obvesti o njegovi želji.
Tudi predsednik Zemljoradniškega kluba, g. Voja Lazič, je bil poklican h g. Pašiču, ki je izrazil željo, da bi zemljorad-niki vstopili v vlado. Znano pa je, da zem-ljoradniki ne marajo v vlado, v kateri bi bili slovenski samostojneži, s katerimi ne marajo skupaj sedeti pri zeleni mizi radi njihove politične preteklosti; tudi z muslimani skupaj nočejo deliti vlade, ker ne soglašajo z agrarno reformo, kakor jo zahtevajo muslimani.
Za g. Lazičem je vstopil zastopnik Jugoslovanskega muslimanskega kluba dr Hrasnica-beg, ki je izjavil, da so muslimani pripravljeni vstopiti in podpirati vsako vlado ne glede na osebe in stranke, ki bi jo tvorile. Ko zastopnik muslimanov še ni končal svoje kratke izjave za brezpogojni vstop v vlado, je že čakal g. Pucelj, da si zasigura mesto v vladi. Samostojneži se namreč strahovito boje, da bi namesto njih vstopil v vlado od njih številno več ko dvakrat močnejši, v političnem oziru pa stokrat pomembnejši Jugoslovanski klub. Toda ta strah je čisto nepotreben, ne, v kolikor se tiče Pašičevih želj, pač pa v kolikor se tiče volje Jugoslovanskega kluba. Zato g. Pucelj pred Pasičem ni tolmačil želj Samostojne kmetijske stranke tako bojevito, kakor na zboru zaupnikov, ampak je pred vsem zagotavljal g. PaŠiča, da je samostojnim vseeno, kdo vstopi v vlado, katere osebe bodo ministri in kakšen program bo ta vlada imela; zanje je glavno,
da ostanejo v vladi, v kateri bodo imeli svoje želje in zahteve.
Tako se bo morda še teden dni sestavljala vlada, dokler se ne bodo znašle v no-
KR1ZA BO DALJŠA. — RAD
Belgrad, 4. dec. Včeraj popoldne je g. Pašič naznanil osrednjemu odboru radikalne stranke ostavko vlade. Radikalni klub je izdal nastopni komunike: Po sestanku od 27. okt. se zastopniki radikalnega in demokratskega kluba niso sestali do včeraj predpoldne, da nadaljujejo začeta pogajanja, ker je ta čas trajalo posvetovanje v demokratskem klubu. Včeraj, dne 2. t. m. je bil drugi sestanek, na katerem je g. Davidovič naznanil še nekatere zahteve svojega kluba, kakor tudi listo kandidatov demokratske stranke za člane novega kabineta, ako bi prišlo do tega, kakor tudi razdelitev ministrskih resor-tov. Predsednik radikalnega kluba je poročilo vzel na znanje in ko je včeraj popoldne o tem obvestil poslanski klub, je naznanil nekatere pripombe na nove predloge demokratskega kluba in dal g. Davi-doviču na znanje, da se mora vodstvo notranje politike prepustiti radikalni stranki .kakor je to klub zahteval od vsega po-četlca. G. Davidovič jo te zahteve radikalne stranke naznanil svojemu klubu z izjavo, da se bodo povodom teh zahtev pogajanja mogla nadaljevati.
Belgrad, 5. dec. (Izv.) Davidovič je včeraj obiskal Aco Stanojeviča in mu izjavil, da komunike radikalcev ni točen. Njemu da je izjavil Pašič, da radikalci ne zahtevajo minitrstva policije za sebe. Ljuba Davidovič je nadalje izjavil, da so bile zahteve demokratov samo želje in da demokrati v slučaju, da bi jih radikalci odbili, ne bi radi tega delali kakih komplikacij. Demokrati so bili pripravljeni popuščati in so to svojo skrivnost z ozirom na blagobit države vedno javno kazali..
Po obisku Ljube Davidoviča je šel Aca Stanojevič k Pašiču in se z njim raz-govarjal. Pašič je ob tej priliki izjavil, da mu je kralj ponovno poveril sestavo nove vlade z ožjim programom. Program te nove vlade bi bil: Proračun, volivni zakon, za-
DR. HOHNJEC ZA PRAVICE DELAVSTVA.
Belgrad, 5. doc. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so razpravljali o zakonu o zaščiti delavcev. Dr. Hohnjec je ob tej priliki povdarjal, da je država po svoji nalogi organizacija, ki se mora brigati za interese svojih državljanov, posebno pa za gospodarsko slabše elemente, t. j. za delavce. Vse kulturne, države: Angleška Francija, Nemčija, Rusija, Italija itd. so uvidele veliko važnost socialnih reform. Edino izjemo deiaia kraljevina Srbija in Turčija. Prejšnje napake se morajo popraviti. Na prvem mestu se mora normirati delovni čas. Govornik je ostro napadel predlog dr. Laze Markoviča, ki jc proti 8 urnemu delavniku.
POLJEDELSKI SVET.
Belgrad, 5. dec. (Izv.) Poljedelski svet bo imel sredi tega meseca več sej, na katerih se bo sklepalo v nekaterih za prospeh kmetijstva važnih zakonskih načrtih.
ITALIJA ZAHTEVA RAZOROŽITEV JUGOSLAVIJE.
Pariz, 5. dec. Iz Washingtona se doznava, da je italijanska delegacija na konferenci zahtevala, naj se razorožita država Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Grška poprej kakor Italija .
MASARYK — HAINISCH.
Dunaj, 5. decembra. (Izv.) Tekom decembra se bo v Lani vršil sestanek avstrijskega zveznega predsednika dr. Hai-niseha s predsednikom češkoslovaške republike dr. Masarykom. Temu sestanku sc pripisuje velika politična važnost, ker je dr. Hainisch prvi državni poglavar, ki bo obiskal Masaryka. Istočasno se bo vršila v Pragi konferenca med češkoslovaškim ministrskim predsednikom dr. Benešem in
vem, pa še hladnejšem objemu, kakor v preteklosti, dosedanje vladne stranke, pa si pri volitvah zopet dale slovo, morda za vedno !
IKALNI ZBOR BO ODLOČIL.
kon o državni kontroli in zakon o vrhovni upravi. Ta program bi se z ozirom na zahtevo eventualno novih strank, ki bi stopile v vlado, lahko razširil.
Belgrad, 5, dec. (Izv.) Tekom današnjega dneva se politični položaj glede vlad-ne krize bistveno ni izpremenil. Nikola Pašič nadaljuje posvetovanja z voditelji posameznih političnih skupin. Za sedaj sc še nc more z gotovostjo reči, kako sc bo kriza končala. Gotovo pa je, da je Nikola Pašič več ali manj sam vprizoril krizo, da na la način oslabi opozicijo na kongresu radikalne stranke, ki se bo vršil 11. decembra v Belgradu. To jc tudi glavni razlog, da je Pašič pozval k sebi na konferenco Stojana Protiča. Gotovo je tudi, da Pašič odločno stoji na stališču dosedanje radikalno-demokratske koalicije. Po vsem lerri izgleda, da se bo kriza rešila po kongresu radikalne stranke in da sc bo novi kabinet: naslanjal na podlago radikalno-demokratske koalicije. Vprašanje notranjega ministrstva ne bo delalo nobenih posebnih težav, ker se ie Svetozar Pribičevič sam odpovedal kandidaturi za notranjega ministra. Na današnji seji zakonodajnega odbora se je jasno opazijo, da hočejo demokrati in radikali še nadalje sodelovati v vladi.
Belgrad, 5. dec. Vsa dosedanja pogajanja Nikole Pašiča glede rešitve krize so bila. brezuspešna. Pašič je za to, da se obdrži sedanja koalicija z močnim vplivom radikalne stranke.
Belgrad, 5, dec. (Izv.) Včeraj dopoldne je obiskal Pribičeviča predsednik muslimanskega kluba dr. Spaho. Radi tega so se v parlamentarnih krogih pojavile najrazličnejše vesti. Gotovo je, da je ta obisk znak nerazpoloženja muslimanov napram radikalcem, ker še niso izvršili agrarne reforme v Bosni v smislu obljub, danih muslimanskemu klubu.
avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schob-rom. Razpravljala bosta o političnih in gospodarskih vprašanjih.
Rudarska stavka v Osfrovi.
Praga, 5. dec. (Izv.) Danes zjutraj je izbruhnila stavka v vseh ostrovskih rudnikih. Skupno stavka 45.500 delavcev. Danes dopoldne se je v ministrstvu za javna dela vršila konferenca z zastopniki lastnikov rudnikov in zastopniki socialističnih strank. Vest, da so v soboto zasedli vse rove bojno opremljeni ter z jeklenimi čeladami in ročnimi granatami oboroženi orožniki in vojaki, se na merodajnem mestu dementira.
Praga, 5. dec. (Izv.) Glasilo narodnih socialistov Češke Slovo« je objavilo poziv na Engliša in Schreinerja, naj kot upravna svetnika rudarskih družb takoj zastavita ves svoj vpliv, da se do pondelj-ka (danes) doseže sporazum med rudarji in lastniki rudnikov. Ce se to ne bo zgodilo, se bo v torek začul po ulicah glas, ki ga bodo slišali tudi v Prago in preko Prage.
ODPOVED JAPONSKE POGODBE.
Pariz, 4. decembra. Kakor doznava Ne\y York Herald*, se vest o odpovedi angleško japonske pogodbe oficiozno potrjuje, dasi sta delegaciji tozadevne izjave odklonili.
IRSKO VPRAŠANJE.
London, 4. decembra. Min predsednik Lloyd George je imel danes v družbi več drugih ministrov poldrugo uro dolg razgovor s tremi sinfajnovskimi poslanci. Po poizvedbah, katero je dobil ministrski predsednik, se da sklepati, da je mulo upati na zboljšanje položaju.
Dr. A. L.:
Likvidacija pofaaJi^Mh oprav.
Ko stopi zakon o splošni državni upravi v veljavo, čez tri mesece potem se r.iora imenovati veliki župan. Od početka četrtega meseca potem pa mora početi >poslova-nje oblastnih uprav. Vsi posebni uradi splošne uprave, kateri so neposredno podrejeni ministrom, se podredc velikemu županu in vršijo svoje poslovanje samo v ozemlju oblastvene uprave. Vzemimo primer! V Ljubljani se podredi velikemu županu oddelek za notrenje zadeve, oddelek za prosveto in verstvo, oddelek za kmetijstvo, za trgovino in industrijo, zdravstveni svet in oddelek za socialno politiko. Zraven tudi gozdni urad. v kolikor vrši nadzorovanje nad zasebnimi gozdovi. Tako v Ljubljani! A v Mariboru? Tam bo moral veliki župan čakati, dn se mu uredi urad. Kako se bo to uredilo po zakonskem predlogu?
Najprej se bodo imenovali referenti za oblastne posle, kajti čl. 27., a)in. 3. pravi: »V oblasli, kjer takih oddeljenj ni, se bodo postavili v oblastni upravi referenti za do-tične stroke.; Potem se bo začela pokrajinska uprava korakoma deliti med ministrstva in oblasti. Isti člen alin. 5. govori: ?0 postopnem prenašanju ostalih poslov pokrajinske uprave na ministrstva in oblasti, kakor tudi o preureditvi po-stoječih stalnih komisij za vršenje tspeeijel-nih upravnih poslov bo stavil pokrajinski namestnik v sporazumu z dotif-nim velikim županom potrebne predloge dotičnim ministrom preko ministra notranjih zadev, a končna odločitev je ostavljena dotičnim ministrom jw pristanku ministrskega sveta.'
To je jako lepo povedano in izgleda prav priprosto. A sedaj pride zopet vprašanje, o katerem sem že govoril v svojih dosedanjih člankih, kateri posli ostanejo pri oblasti in kateri se prenesejo na ministrstva? Zakonski predlog o tem molči. Drugih predlogov ni! Pokrajinski namestniki, veliki župani, dotični ministri in ministrski svet bodo torej morali č a k a i i na posebne zakone. Ali ni to površno in lahkomiselno! V obrazložen ju nas zakono-tvorci tolažijo tako-le: : Ker je treba, da se glasom zakonskega načrta o centralni upravi pristojnost i ustrojstvo pojedinih ministrstev uredi s posebnimi zakoni, smatramo za najpripravneje, da se potem z e vsako ministrstvo splošne uprave posebej našle jejo oni posli, ki so izvzeti iz oblastne pristojnosti in pridržani za ministrovo kompetenco.« Nagli in brezglavi centralisti seveda ne najdejo časa, da se'ti zakonski predlogi takoj predložijo in vzamejo v enotno in smotreno pretresanje in sklepanje. Moral bo čakati na te predloge in zakone ministrski svet, minister, pokrajinski namestnik, veliki župan in še posebno dolgo sreski načelnik.
K d a j in v čem se bo likvidirala pokrajinska uprava, o tem še torej centralistični modrijani ne znajo ničesar povedati. Čez štiri mesece po sprejetju zakona o splošni upravi bomo torej imeli i pokrajinske namestnike i velike župane, pokrajino in oblasti, imeli bomo še tudi okrajne glavarje, a sreskih načelnikov še ne, kajti o njihovi zadači si centralisti še sploh niso na čistem ali pa si n e u p a j o z njihovimi nalogami n n dan, da še sedaj navdušenim eentralistom ne pokvarijo veselja nad reakcionarno, le policijskim svr-lmm služečo centralizacijo. Kot proRnozo za prvo dobo centralizma lahko izdamo, d« se ne bo delalo nič nc v pokrajinski upravi ne v oblastni, ali pa le površno, samo čakalo se bo na slovito specialiteto cen-trnlistov, nn delitev »nadležnostk.
Prihodnjič bomo govorili o zagonetnih sreskih načelnikih ki so predestinirani, da vodijo žandnrmerijo in tlačijo avtonomijo občin.
FINANČNO STANJE POLJSKE SE BOLJŠA.
Varšava, 4. deo. >Miinchener Neueste Nachrichten« ugotavljujo v obsežnem članku, da se je poljska marka dvignil«
in napovedujejo, da bo ta tendenca trajala, ker je Poljska že po svoji naravi bogata dežela. — »Ako je bil tečaj poljske marke,« nadaljuje list, »tako neverjetno nizek, je bilo to samo zato, ker Poljska ni imela urejene financielne politike. Vsi dosedanji resni napori, da se ta politika reorganizira, so bili zaman, ker je manjkalo energične akcije za izterjavanje davkov, katerih Poljaki v obče ne marajo plačevati. Sedaj ima Poljska prvi pot res energičnega ministra financ, ki je napravil obsežen davčni program, ki bo na veliko prispeval k zvišanju državnih dohodkov, in to tembolj, ker je novi minister podvzal vse korake, da se izterjavanje davkov čim energirneje izvede. Prvi uspehi se že opažajo, ker je tudi francoski trg započel akcijo za podpiranje poljske marke ter so Poljski zagotovljena tudi inozemska posojila. Sanacijski proces tedaj napreduje, za kar se je zahvaliti novemu ministru financ in se radi tega more pričakovati, da bo zdrava financijska politika kmalu za-menila prejšnji kaos poljskih linanc, vsled česar bo tudi poljska marka po vsej priliki dosegla čim višji tečaj.
USODA ŠPANSKIH UJETNIKOV V MAROKU.
Pariz, 4. dec. Listi poročajo iz Madrida: Kakor se govori v zborničnih kuloarjih se bo zborn.ca jutri po povratku kralja z lova bavila z ministrsko krizo. Položaj kabineta je omajan. V Melilli kakor tudi v Madridu in po vsej Španiji se pričakujejo demonstracijo, da se pozove vlada, pospešiti osvoboditev ujetnikov Abd fcl Kerima. Iz Alhucemasa se javlja, da ;e položaj ujetih Špancev vsak dan resnejši. Uporni Mavri so baje ustrelili več ujetnikov in so za-pretili, da bodo postreljali vse fcpance, ako bodo španski letalci še nadalje bombardirali njih šatore. Abd El Kerim je dal španski vladi naznaniti, da bo bre? usmiljenja dal pomoriti vse španske ujetnike, ako bodo španske čete prekoračile reko Kert. V Madridu so bile danes velike demonstracije. Že tri dni patrolirajo po mestu vojaki.
VILJEM U. SE ŽENI.
Berlin, 5. dec. (Izv.) »Beriiner Ztg. am Mittag« poroča, da se bo bivši cesar Viljem 11. zopet oženil. Vzel bo vdovo nekega višjega častnika iz Gdanskega, ki je v vojni padel.
Zaiii a za ziifiilo
lHECSSI.
Belgrad, 5. dec. Zakonodajni odbor je danes razpravljal o zakonu za zaščito delavcev. Pri čl. 6, ki govori o delovnem času, se * razvila razprava o predlogu, ki ga je vložil v imenu radikalcev in demokratov dr. Laza Markovič. Predlog se glasi; »V industrijskih in rudniških podjetjih more delovni čas najetih delavcev trajati dalje kakor osem ur dnevno, oz. 48 ur tedensko. Za industrijska podjetja se smatrajo vsa ona, v katerih dela najmanj 20 delavcev, računano po povprečnem številu rabljenih delavcev v roku treh mesecev. Ako pristanejo delavci industrijskih in rudniških podjetij, se more delovni čas podaljšati za nadnormalno delo v industrijskih podjetjih za eno, oz. največ za dve uri. To podaljšanje delovnega časa velja, ako se odločijo zanj štiri peline delavcev podjetja potom tajnega glasovanja. Sklep o podaljšanju delovnega časa velja za tri mesece. Po preteku tega roka se mora obnoviti z glasovanjem. Podrobnejša določila o tem glasovanju glede podaljšanja delovnega časa bo predpisalo ministrstvo za
socialno politiko v sporazumu z ministrstvom za trgovino in industrijo. V prometnih pod;etjih (železnice, parobrodi, pošta, brzojav in telefon ter slične ustanove) bodo določala delovni čas resortna ministrstva sporazumno z ministrstvom za socialno politiko v duhu določb tega zakona. V ostalih podjetjih, izvzemši industrijska in rudniška, navedena v čl. 9 poglavje I tega zakona traja delovni čas od 8 do 10 ur na dan z ozirom na značaj in težkoče posla. Ministrstvo za socialno politiko bo sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo izdalo po zaslišanju trgovskih in industrijskih, obrtnih in delavskih zbornic naredbe glede delovnega časa za vsako ka*egori;o podjetij, tukaj označenih. V teh podjetjih bo delovni čas določen po sporazumu med delodajalci in delavci ter se more podaljšati delovni čas za prekomerno delo še za eno do dve uri dnevno. Pismen sporazum o tem je dolžan delodajalec dostaviti preko občinskega sodišča pristojni občinski oblasti najpozneje do pri-četka izvrševanja prekomernega dela.€
Proti temu predlogu je govoril v imenu jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec, ki se je zavzemal za osemurni delovni čas brez kakih omejitev. Socialni demokrat Divac je izjavil, da smatra ta predlog za napoved vojne delavskemu ljudstvu. Predlaga naj se predlog vrne odseku, ker bodo drugače socialni demokratje v znak protesta zaoustili sejo. Debate so se udeležili še nekateri poslanci Pri glasovanju je bil sprejet predlog poslanca Divca, ki sta se mu pridružila tudi minister za socialno politiko in poročevalec. Nato se je prešlo v razpravo o ostalih členih. Pri členu 21 je dr. Žerjav zahteval, naj se porodnicam dovoli sarao šesttedenski dopust po porodu. S tem predlogom se ic strinjal tudi minister za socialno rvoliliko dr. K"kovec. Člen je pa sprejet, kakor ga je predla (tal odsek, da se porodnicam prepove delo dva meseca pred in dva meseca po porodu. Glasovalo se je tudi o § 40 glede volilne pravice delavcev za delavske zbornice Ta člen je bil sprejet v redakciji, da imajo delavci volilno pravico za delavsko zbonvco v starosti od 18 let dalje Po glasovanjih o ostalih členih ie predsednik izjavil da je zakon o zaščiti delavcev, izvzemši člene 6 do 16 sprejet.
+ Zanimivosti iz državnega proračuna. Iz predloženega proračuna za ministrstvo vnoniih zadev je razvidno, da imamo dva diplomatska zastopa (v Albaniji in v Egiptu), za katera ima proračun tri zastopnike. nalje je razvidno iz proračuna, da naša država še ni prek;n;'a diplomatskih zvez z bol deviško Rusijo, ker stoje v proračunu tudi stroški za poslnništvc v Rusiji. Prekinili pa cmi glasom proračuna naše diplomatske odnošoie z Grči'o in naš sedanji poslanik v Atenah g. Živojin Balugdžič bo meral živeti prihodnje leto na upanje, če nima dovolj svojega denarja. — Lep proračun, kaj ne? Zato se re čudimo, če so gospodje spričo take vestnosti izračurali. da Pl acuie, o davkoplačevalci v Srbiji 104 odstotke predpisanega davka!
-f 0 centralizmu piše znani strokovnjak prof. Laveley v svojem delu »Vlade v demokraciji«: »Kolikor enoličnega je politična ureditev, toliko bližja je absolvKzmu i in obrntno: kolikor več jamstev daje za svobodo, toliko manj je enoličnosti. Nič ni enostavnejše kot orientalski de~potizem in nič ni mnogovrstnejše od ustave Zedinjenih držav.« Na drugem mestu pa pravi:
»Pokrajinska avtonomija je trdnjava svobode.«
+ Anketa za avtonomijo Slovenijo. »Slov. Narod« razpisuje za svoje naročnike anketo s povabilom, naj po dopisnici izjavijo, ali so za nedeljeno Slovenijo ali ne. Ce bi mi bili zlobni, bi naročnike »Slov. Naroda« opomnili nekoliko na tisto dni, ko bo sprejemale slovenske občine znano resolucijo SLS za avtonomijo. Časi se izpremi-njajo.
-f- Ministrovo pismo in odgovor. Pred 14 dnevi je priočil Stojan M. Protič v »Radikalu« ostro kritiko današnje finančne uprave. Na Protičeve članke je odgovori) fin. minister Kumanudi v posebnem pismu, ki ga je čisto lojalno Protič istotako objavil v »Radikalu«, toda ne brez odgovora, tako n. pr. je očital Protič Kum8nudiju, da je odšel v »Evropo« po posojilo, še preden je uredil proračun. Kumanudi je odgovoril, da je odpotoval potem, ko je bil proračun že sestavljen in končno odobren v ministrskem svetu. Protič pa vprašuje sedaj: »Če je bil državni proračun res sestavljen in predložen finančnemu odseku, kako je potem mogoče, da je iznova bil predložen ministrskemu svelu na »končno odobrsnjV.? Državni proračun se sme predložiti ®inan-cnomu odboru verdar šele takrat, čo ga ministrski svet že odobri! Iz pojasnila g. Kumanudija sledi samo to, da je vl«da o proračunu dvakrat »končnoveljavno« sklepala!« — Finančni minister je dalje trdil, da v proračunu za 1. 1921/22 ni primanjkljaja, ker je predvideno dcv-.>Ijno pokritje, pač pa je znašal primanjkljaj za lansko leto 1 milijardo dinarjev. Nasprotno tej trditvi ugotavlja Protič zanimivo okolnost, da je tudi pokojni Stojarovič zatrjeval, da v proračunu ni primanjkljaj", dočim odkriva sedaj njegov naslednik, da je bil primanjkljaj za lansko ieto prav debeli Najprej je treba skočiti — pravi Protič — in šele potem reči hopl In če kdo trdi, da ni deficita v proračunu, ker je predvideno že pokritje za morebitni deficit, potem mora vendar vsak pameten človek reči, da j e deficit v proračuru, sicer ne bi bilo treba novega pokritji! — Za nas je ta borba med Protičem in finančnim ministrom zanimiva zato, ker imamo priliko videti, kako vestno sestavljajo v finančnem ministrstvu tako važne dokumente kot je preračun. Kdo naj še zaupa taki upravi in takemu gospodarstvu?
+ Srbska obsodba centralne uprave.
Nedavno so nas osrečili z veselo novico, da nameravajo centralizirati v Belgradu vse železniške direkcije. O tej nameri piše v »Radikalu« finančni sotrudnik lista sledeče: »Izkušnja nam je dokazala, kako daleč so oni v Belgradu od tega, da smotreno upravljajo celo državo. Za to jim nedostaje v prvi vrsti strokovnega osobja. Ni dovolj, proglasiti nekoga za generalnega direktorja in mu odrediti plačo. On mora svojo stvar tudi razumeti. In kar je ravno tako važno, on mora imeti na razpolago sposobno pomožno osobje. Vsega tega pa v Belgradu ni.«
+ Vsi nezadovoljni. Sušaške »Primorske Novine« pišejo o naših političnih strankarskih razmerah in pravijo, da sedanje stranke niso za konstruktivno delo. Potem pravi list: »Bolehamo na prevelikem števiiu osebnosti, ki hočejo na vsak način priti do besede, ki imajo bolestno ambicijo, da bi bile povsodi prve. A nasprotno imamo premalo vere v posamezne osebnosti, ki naj bi bile predstaviteljice neke ideja, nositeljice misli velikega dela naroda. Nimamo osrednjih osebnosti, oko-lu katerih bj se mogel vsaj za gotovo dobo zbrati ves narod.« Na drugem mestu
j»_- ----------- —
Colomba. «
Prosper Mčrim^e. — Poslovenil —I—.
»Poglej dobro vzgojenega grivarjaU je kl iknil Orso in objel svo-o sestro z vznemirjenjem, ki je bilo v nasproten z otožnim glasom, s kekršnim je prednašala.
»Vaša pesem je čarobna,« je rekla miss Lidija. »Hočem, da mi jo zapišete v spominsko knjigo. — Prestavim jo na angleško in uglasbim.«
Polkovnik, ki ni razumel niti besedice, je pridružil svoje poklone hčerinim in potem dostavil:
»Gospodična, ali je ta grivar, ki ste ga opevali, ptič, ki smo ga danes opc^dne snedli kot na ražnu pečenega goloba?«
Miss Nevil je prinesla svojo spominsko knjigo in se ni le malo čudila, ko je videla, kako pesnica pL~e pesem verujoč j nenavadno skrbnostjo papir. Mesto da bi pisala verze drugega pod drugega, so si sledili verzi v isti vr:'.i kolikor je dopuščalo širina lista, torej v obliki, kakršna se navadno ne sklada z našim pojmom o pesniških skladbah: »Male, neenako do!:;o vrste z robom na vsaki strani.« Še bi lahko opomnil par Colorrbinih pravopisnih posebnosti, ki re jim je miss Lidija posmeho-vala ter mučila Orsov bratovski j onos.
Prišla je ura počitka in obe mladi gospodični sta se umaknili v svojo ..obo. Dočim je miss Lidija odpenjala ovratn;k, , pentlje in zapestnice, je cpszc .-r.la svoj > tovarišico, ki je potegnila iz svoje obleke I
nekaj ds!^ ~a kakor nož, r vendar po obliki ne preveč podobno. — Colomba je položila to stvarco skrbno, skoro tatinsko pod mezzcio, ki ga je odložila na mizo; poten jo pokleknila in pobožno opravila svojo več:rno molitev. Dve minuti pozneje je bila že v postelji. Po svoji naravi zelo radovedna in zelo počasna v slačenju kakor sploh Angležinje, se je miss Lidija približala mizi hlineč re, da u"e iglo, privzdignila mcszaro in oj :la precej dolgo, skrbno v biserno matico in srebro vdelano bodalo; delo ni bilo nič posebnega, a bilo je staro orožje in velikanske cene za ljubitelja starih umetnin.
».' 'i je tu navada«, je rekla miss Lidija smeje, »da nosi.; gospodične tako malo orožje v naprsniku?«
»Pač treba«, je Colomba odgovorila z vzdihom. — »Je toliko slabih ljudi!«
»Pa bi bili vi res t".ko pogumni, da s tem koga sunete pod rebra?«
Miss Nevil je držeč bodalo v rokah skušala to zlomiti, kot jih lomijo po gledališčih.
»Da, bil mi je potreben«, je rekla Golem "ja s svojim redkim, zvonkim glasom, »da bi branil j sebe ali svoje prijatelje.. Toda vi ga ne ' ~ite p iv; vrc*ote se h H: o, če se vam napadena oseba umakne.« Sedla je na postelj. — »Tako drr*e!« je pokazala in zamahnila z roko po zraku. »Tako p; aviio, da je smrtonosen. Srečni ljudje, ki jim ni treh." rabiti take^" orožja!«
Vzdihnila je, spustila svojo glavo na ušesa v blazino in zaprla oči. Videt si lnh'.o
krasno glavo, plemenito in d3vi"":o. Fidija bi si za uporabljanje svoje Minerve re mogel želeti lepšega vzora.
VI.
Ravnal sem po Horacijevem načelu ter se vrgel kar in medias res koj v začetku. Tole trenotek pa, ko vsi, lepa Colomba, polkovnik in njegova hči, sp6, si bom izbral, da svojega bralca seznanim z nekaterimi podrobnostmi, ki mu ne smejo biti neznane, če hoče iijieti pravi vpogled v resnično zgodbo. Ve ze, da je bil Orsov oče polkovnik della Rebbia umorjen. No, pa umori na Korziki se ne vrše tako kot v Franciji, kjer te ubije begunec iz galere, ki pač ne pozna boljšega sredstva, da ti more pokrasti denar in dragocenosti: umorili so ga sovražniki. Povedati pa vzrok, čemu ima kdo sovražnike, je večkrat težko. — Med mnogimi družinami se je sovraštvo tako ukoreninilo, da je postalo že stara navada in zgodovina pravega izvirnega vzroka sovraštva se je popolnoma izgubila.
Družina, katere član je bil polkovnik della Rebbia, je sovražila mnogo drugih družin, a prav posebno družino Barricini. Nekateri so pripovedovali, da je v XVI. rtoletju nekdo iz hiše Rebbia zapeljal žensko iz družine Barricini, vsled česar je nekdo izmed sorodstva zapeljane gospodične zabodel zapeljivca. Drugi pa so govorili drrjače in sicer, da ie bila zapelinnka iz hiše della Rebbia in zabodeni iz hiše Barricini. Bilo je torej toliko res, —• da govo-
piše list, da v sedanjem položaju ni nihče
zadovoljen, a nezadovoljni so vsi. Kljub temu list svari pred prenagljenim snovanjem novih strank, marveč naj vsak išče skupnih točk. Potem bo prišel čas, ko bo ob sebi razpadlo v prah vse tisto, kar nas danes razburja, a namesto česar nimamo postaviti kaj boljšega.« — Samo na ta način si upa primorski iist še zagovarjati sedanji režim. Demokratske akcije so v Hrvatskem Primorju, tej stari liberalni trdnjavi, nizko padle!
+ Makedonsko vprašanje. Neki makedonski odbor, sestoječ iz enega Albanca, enega Bolgara, enega Rumunca in enega mnhamedanca, je pridno na delu, da pridobi evropsko javnost za neodvisno makedonsko državo. V spomenici, ki jo je ta odbor izročil septembra meseca 1 1921 »Mednarodnemu kongresu za pravo narodov« v Ženevi, se dokazuje gospodarska in kulturna enotnost Makedonije. Po priloženi karti se razprostira ta Makedonija od Ku-manova na severu, Debra in Ohrida na za-padu, Soluna na jugu ter Drame in Kavale na vzhodu, ima 65.000 km2 površine ter 2 in pol milijona preb.valcev. Spomenica opisuje boje makedonskega življa za avtonomijo od leta 1876. dalje. Na avtonomijo Makedonije so velesile v principu pristale že v sanštefanskem miru 1878, največji boji za avtonomijo so se vršili I. 1903 tekom znane vstaje v Uindenu, v podrobnosti pa je bila sklenjena 1903. v Murzsteegu in 1908. na sestanku v Revalu. Imenoval se je generalni guverner z mednarodno žan-damerijo. Uresničitev te avtonomije je onemogočila nacionalistična mladoturška vstaja istega leta. poznejši dogodki, ki so končno privedli do razdeLtve makedonskega ozemlja med Jugoslavijo in Grčijo, pa so itak znani. — Soomenica opisuje nato sedanje razmera v Makedonci, kjer da se vrše velika nasilja. Zlasti se obrača spomenica proti Grčiji, ki konfiskuje imetje makedonskih emigrantov, katerih je: 300000 v Bolgari'«, 20.000 v Turčiji, 100.000 v Ru-muniji in (50.000 v Ameriki. — Spomenica končno zahteva neodvisno Makedonijo z demokratično ustavo po zgledu Švice pod varstvom Zveze narodov. J. julija 1921 )• začela tudi izhajati v Parizu revija »Bule-len za neodvisnost Makedonije.« Med osebami, ki se za to vprašanje v inozemstvu zanimajo, nahajamo med drugimi Ren4 Clapereda, Renaudela, Poljakinjo dr. Marijo Baškirčevo, Angležinjo vikomteso Gladston, bivšega ruskega ministra Eremo-va, veliko švicarskih parlamentarcev, rna-nega N. Forela in celo več japonskih politikov in učenjakov. — Izvemo tudi, da je kongres za pravo narodov sklenil resolucijo v prid neodvisnosti Makedonije. — Makedonsko vprašanje bo ta kongres obravnaval tudi prihodnje leto na seji v Pragi. — Toliko v informacijo.
-f- Borba za občinsko opravo ▼ Zagrebu postaja od dne do dne hujša. Strank« izdajajo neprestano letake, s katerimi preplavljajo Zagreb. V letakih se na prost način blatijo osebe in se jim očitajo /sa mogoča dejanja. Zadnia nedelja je bila izredno živahna. Vse stranke so tekom dopoldneva priredile volivne shode, ki so z izjemo socialdemokraškega mirno potekli. »Hrvatski blok« je izdal proglas, v katerem pravi, da je bil mestni odbor razpu-ščen iz povsem političnih motivov, da so belgrajski grobokopi hrvatstva mogli oddati upravo Zagreba neodgovornemu komisarju. Hrvatski blok polaga veliko važnost na sedanje volitve, ki se vršijo v času, »ko hočejo belgrajski vladodržci izbrisali Hrvatsko s površine zemlje. Zagreb ne bo
rim z uveljavljenim izrazom, da je bila kri med obema hišama. Vendar pa proti navadi ta umor ni rodil drugih. Genueški guverner je postopal z o! ojimi enako, z della Rebbia in Barricini: mladi so namrrč morali zapustiti domovino, tako da sta bili obe družini oropani za več rodov svojih odločnih predstavitePev. Cb koncu zadn-oga stoletja se je neki della Rebbia kot častnik v službi v Neaplju spri v igralnici z vojakom, ki ga je med drugimi p ovkami imenoval tudi kbrziškega kozla. Zavihtel je meč v roki; toda sam bi bil slsbo opravil proti trem, da ni zavpil tuiec, ki je istotam igral: »Tudi jaz sem Korzičan!« in da ga ni branil. Ta tujec je bil eden izmed B rricini, ki tedaj ni pozral svo;ega sorojaka. Tako so si razlagali, da so postali drug do drugega zelo ljube -ivi in si prisegali zvestobo in večno prijatelj ,tvo. Na celini se namreč "rrzičani kmalu složijo, a čisto nasprotno je to na otoku. V teh okoliščinah so dobro živeli. Barricini in della Rebb;a sta bila dobra prijatelja, dokler sta živela v Italiji; ko pa sta re vrn;la na Korziko, sta se videla čim dalje redkeje, dasi sta stanovala v isti vasi in ob njuni smrti se je govorilo, dn je že dobrih pet ali šest let, odkar nista nič več govorila. Njuna sinova sta živela pra,r tako — po predpisih, kakor pravijo na otoku. Orsov oče, Ghilfuccio, je bil vojak; Giu-dice Barricini pa odvetnik. Ko sta postala oba glavarja družin in sta so žo po poklicu ločila, skoro nista prišla do tega, da bi « videla ali bi tudi slišala govoriti drug o drugem.
postal samo sedež policijske centrale kateregakoli upravnega okrožja. Zagreb bo osla! kulturno in prosvetno središče vseh Hrvatov. Zato on odklanja vidovdansko ustavo, centralizem, absolutizem in korupcijo, ker je predstavnik zapadne kuHure.« Proglas kliče vse »Hrvate skup« in konča: »Vsak vaš glas naj bo žebelj v mrtvaško krsto grobarjem Hrvatske! Živela Hrvatska! Živelo glavno mesto vseh Hrvatov!« Proglas so podpisali St. Radič, dr. M. Drinkovič in dr. M. Košutič. Nosite'ji liste Hrvatskega bloka so poslanci Radič, dr. Košutič, dr. Šurmin in dosedanji župan Heinzel. Nositelj liste ljudske stranke ie dr. Markulin, nositelj demokratske Milan Krešič, radikalne dr. Todorovič, neodvisne skupine dr. Pclileo, socialdemokraške Vilim Bukšeg centrumaške Slavko Kau-rič, židovske dr. Hugo Kohn.
4- WasMiigtonska lconlerenca. Kitajsko vprašanje, v kolikor se tiče Jrponske, je na konferenci v V.Tn~hingtonu prišlo v čisto novi stadij. Na zahtevo Kitajske, da naj japonske čete zapustijo kitajsko ozemlje, je Japonska odgovorila, da načeloma nima proti temu ničesar, ako bo Kitajska nudila zadostne garancije, da bo mogla sama vzdrževati red v prizadetih pokrajinah (Šantun, južna Mandžurija, Hankou). Ker pa ureditev teh vprašanj vsled raznih železniških in rudniških koncesij in pridobljenih pravic tako zasebnega kakor mednarodnega značaja ni tako enostavno, je konferenca sklenila, da naj kitajski in japonski delegati to rešijo potom direktnih medsebojnih pogajanj, ki so zdaj v teku. — Glede razmerja, ki naj vlada med brodovji Amerike, Anglije in Japonske se definitiv-ni sporazum še vedno ni dosegel.
-f Nova konferenca. Francija je sklenila s kemalisti pogodbo, glasom katere Cilicija, ki je dozdaj bila okupirana od Francozov ,pripade angorski državi. Anglija je že izpočetka proti tej pogonbi v uljudni, a odločni obliki protestirala. Zdaj pa je tudi Francija uvidela, da se ie prenaglila. Boji se namreč, da se ne bi Turki maščevali nad grškim in armenskim prebivalstvom. Zato je izjavila, da sprejme angleški predlog, da se skliče v Parizu konferenca, ki se je bodo udeležile Anglija, Francija in Italija in na kateri se bo celo orientalsko vprašanje nanovo pretreslo. Sklepi te konference bi se potem predložili v končno odobritev konferenci poslanikov. S tem se mednarodni položaj vnovič zaplete, ker ni pričakovati, da bi w kemalisti meni nič tebi nič spoprijaznili t revizijo angorske pogodbe.
—	Županom naznanjamo, da vojaška oblast kliče k šesttedenskim orožnim vajam mnoge rezerviste, ki so se ob zadnji mobilizaciji odzvali. Fantje so se najbržje javili k oddelkom, h katerim niso bili pri-deljeni. Župani naj nemudoma dopošljejo vojaški komandi za one, ki so se zadnjič mobilizaciji odzvali, pa so sedaj zopet pozvani, potrdilo, da so že zadostili svoji dolžnosti. Vojaška oblast bo brez dvoma vpoštevala potrdila županstev, fantom bo
{>a prihranila mnogo neprilik. Vojaško ob-ast bi pa opozoriil tudi na dejstvo, da je »Jutrovo« poročilo o izvršeni demobiliza-ciji mnogo fantov zapeljalo, da so odšli iz Ljubljane domov, ne da bi se bili javili. Za fante je to brez dvoma olajševalna oko-lifič;iia.
—	Gorenji Logatec. Dne 3. decembra je umrl po daljšem bolehanju g. Rudolf Pe-ch&ček, davčni oficial, star komaj 38 let. Bil je ljubezniva duša. Preostalim naše sožalje, njemu večni mir!
—	Umrla je 4. t. m. v Spodnjih Palov-čah pri Kamniku blaga gospa Terezija Novak, mati č. g. P. ModeJa Novak, mestnega kateheta v Ljubljani. Prijateljem in znancem se priporoča v molilevl Večni pokoj njeni duši!
—	Razpis za mesta stalnih vojnih duhovni-koT. Z ra;'£ a oni nunuirolva za voj.io in morna-i bo i dne 7. novembra 1921, št. 49.486 se razpisuje koukurz za nova mosta stalnih vojaških duhovnikov III. klase, med temi mesti je šest za katoliško vito. — Duhovniki konkurenti morajo svoji prošnji, naslovljeni na Ministrstvo za vojno iu mornarico, pride.ati sledeče dokumente: rojstni in krstni list; avedečbe o svoji kvalilikaciji; oceno o sposobnosti in uspehu v službi; potrdilo, da ima najmanj pet let duhovniške službe, da je državljan kraljestva SHS, da zna srbsko-hrvalsko oziroma slovensko govorili in pisali, ler od pristojnih duhovnih ln državnih oblasti spričevalo o duhovskem oziroma državljanskem ravnanju in obnašanju v službi in izven nje. Prosilci naj svoje s temi dokumenti opremljene prošnje poš.jejo ordinariatu, ki jih ima najkasneje do '20. decembra t. I. s svojim mnenjem poslali ministrstvu ra vojno ln mornarico. Na ministrstvo pozneje došie prošnje se ne bodo uvaie-vale.
—	Rezervni fastnikl, ki so bili pozvani na a novemb. t. I. na šesltedensko vežbo ter so nastopili službo pri 40. pešpolku »Triglavskem«, a do danes š<* niso prejeli svojih pristojbin, se pozivajo lem potom, dn sc čimprej zglase pri blagajniku imenovanega polka v vojašnici Kralja Pelra Velikega Osvoboditelja. Potrdila o nastopu vežbe kakor tudi uradna potrdila o civilnem poklicu, stanu (oženjen,
samec) o Članih porodire; pri državnih uradnikih tudi koliko plače in draginjskih doklad zase ln po-rodice prejemajo mesečno, ie prinesti r seboj.
— Napredovanje častnikov r bodoče. Po novem zakonu o ustrojslvu rsr vojske, ki je priprav.jcn v vojnem ministrstvu, ae bo vršilo napredovanje častnikov po drugem pravilu, kakor je to bilo do sedaj. Po formacijah vojske se bo določilo: L koliko častnikov enega telesa more bili v vojski, 2. katero poveljstvo ali položaj v vo ski odgovarja posameznemu činu Na podlagi tega v nobenem primeru ne bo več častnikov, kakor je določeno, ali na posamezno mesto ne more priti častnik drugega čina, kakor je določeno, ter re bo potemtakem vse napredovanje v vojski vršilo samo v oni meri, kolikor bo po formacijah določenih mest Da fco častnik mogel napredovati, bo moral izpolniti nastopne pogoje: 1. imeti mora čvrst vojaški značaj, strokovno usposobljenost in ponašanje, kar se bo vse dognao t oceno: 2. imeti mort zasluge v vojni, ako se je je udeležil; 3. za zadnji dve leti mora imeti priporočljivo oceno; 4. v zadnjih dveh letih ne sme imeti nobene sodnijske kazni; 5. ne sme biti sodnijsko obtožen ali v sodni preiskavi; 6. mora odslužiti nastopno število let: v činu podporočnika 4 leta, v činu poročnika 4 leta, v činu kapetana II. razreda 3 leta, v činu ka-petana 1. razreda 4 leta. majorja 4, podpolkovnika 4, polkovnika 3 in generala 3 leta Služba je torej v nižjih činih rodal šana, v višjih pa skrajšana. Razen tega je novo to, more v čin po kovnika ali generala napredovati 8.'no tisti, ki je izbran od vojnega sveta. Generalska čina sta dva: polkovnik napreduje 7a divizij-skega generala, divizijski general pa za ar-mijskega.
—	Ustanove za obrtnike In vdove cbrtnUinv. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leto 1922: a) osemnajst ustanov po 150 K in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike voj-suje za t. 1922: a) osemnajst ustanov (8 po 150 K kron in 10 po 60 K) za onemogle uboge obrtnike in trgovce vojvodine Kranske; c) pel ustanov po 120 K za onemogle uboge vdove kraijskih obrtnikov ter d) pet ustanov pc 60 K za onemogle uho ge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici j v Ljubljani do 18. decembra 1021. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega r.rada potrjeno 1 dokazilo, da je prosilec obrt nli trgo»iuo samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delali in da Je ubog oziroma da je prosi-teljica onemogls uNiga vdova biršeg* samostojnega obrtnika rti trgovca.
—	Originalna odredba. Kei vsled pomanjkanja časa v prošlih Irch letih tii bilo mogoče popraviti svetilnih naprav po železniških vagonih, je železniška uprava sklenila, da bodo odslej potniki, ki se vozijo ponoči, dobili pri blagajnah poleg voznega listka vsal. še po eno svečo in sicer brezplačno. Žeti se samo, da nočni potniki vzamejo seboj primerne svečnike, da se ne bodo vagoni preveč okapali z voskom.
—	Usposobljenost™ izpiti za ljudsko in meščanske šole so se v Ljubljani vršili od 4. do 11. nov. pod predsedstvom g. ravn. Doklerja. Uspeh je bil sledeči: a) za meščanske šole so bili usposobljeni: Dragan Ani. (II. sk.), SmerdelJ Ant. (L sk.), DeržaJ Mar. (II. sk.). S. Rakovec Jožefa (III. sk.), S. Sušnik Mar. (I. sk.), Tavčar Mar. (11. sk.), S. Trtnik Alma (III. sk.), VVaschlc-Burger Klot. (III. sk., z odliko). S. Zupančič Urš. (II. sk.); b) posebne izpite so napravili: Cech Egidij za srbo-hrv. na mešč. šolah, Pilgram Iv za II. sk. s slov. uč. jez., Verbančič Zofija za italijanščino. M Wa-gner Emilija za francoščino, Seči Ludovik in Olga za lj. šole s ?lov. uč. jezikom: c) dopolnilni izpit iz petja ln telovadbe je napravila Ber.laj Franica; d) za lj. šolo so bili usposobljeni: Bltcnc Karel, Bol-lar Alojzij, Burja Rihard, Debeljak Albert, Der-žaj Emerik, Flajs Andrej, llom Peter, Kavčič Iv., Metlika Anton. Pečar Franc, Peterlin Al., Petje Ign., Plehan Alb„ Rabič Al., Seliškar Ani., Seru-Ear Franjo, Sinigoj Jul., Škrinjar Al., S.ilin Ant., Torpin Jož., Tiran Emesl, Troši Frair, VVeit Franc, VVigele Ferdo, Završnik Stanko, Zupančič Jož., Zabkar Jož. (z odliko), Bevk Ana (z odliko), Drassal Eliz^ Gaberjevič-1'raprotnik Zofija, Oanle-Tretalt Pavla, Ilabjan Danica. Hočevar Vera, Iskra Ivana, Jagodic Frančiška, Jerman Viktorija, S. Koncilja Justina, Lehrmann Marija, Marinko Frančiška, Mennše-Komar, Helena, Mlklavčič Antonija, Mohcrič Vera, Murgel Ana, Petelin Jožica, Pelelln Pavla, Piškur Ana, Plehan Franja. Premk Marija, Premrov Jožira, Robida Ljudmila, Rozman Marija, Rudolf Vida, Saksida Rerla, Sever Vera, Stres Milena, Vodišek Josipina, Widmar Marija. — Rep-o-birani so bili: 4 kandidati in 2 kandidatinji za ljudske ter ena kandidalinja za meščanske šole; med ustnim izpitom so odstopili trije kandidati in ena ltandi-'ilinja.
—	Najden mrtvec. One 4. t. m. oh pol 2. uri popoldne »o našli mrtvega mlinarskefta pomočnika Alojzija Simončiča iz Rele Cerkve v mlinu Ma ije Kozamernika na Dobrovi. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Dobrovi. Vzrok smrti še ni dosjnan.
-	Snmma Theolo«lca. rimska. Leonova izdaja i» leta 1887 . pol v usnje, pol v platno vezana, Čiso nova, se proda. — Ponudbe na upravo »Slovenca«.
Primorske novice.
p Na shodu v Postojni je govoril neumorni poslanec g. dr. Wilfan, ki je v sijajnem govoru zavračal očitke Italijanov, da slovenski voditelji hujskajo ljudstvo. Ostro je kritiziral italijansko upravo, ki zapira Slovencem in Hrvatom šole, pači
osebna in krajevna imena, ovira gospodarski razvoj, razpušča društva, duši kulturno delovanje in pusti rušiti slovanske domove.
Zločin. Blizu Gorice se je zgodil pred nekaj dnevi grozen zločin. Neko dekle iz Rubij jo kupovalo kruh in ga vozilo na svojem vozičku prodajat ter si je b tem služilo svoj kruh. Nekega dne jo dobi na pametni cesti neki v Mirnu stanujoči tta-lijnn, ki jo napade in na mestu ubije. Nato ji je vzel 100 lir. Truplo je naložil na njen voziček in ga hotel zapeljati v vodo. Neka oseba ga je prepodila, da je pustil žrtev na mestu in zbežal. Danes ga imajo ie pod ključem.
o Brest vlca, V Brestovici so fanlie praznovali »'iknf«, ko so ookrili neko hišo. Neki asistent iz stareiM »kraljestva« na ie fante pri veseli nojedirii maslil z raznimi Dsovkanu in blatil Slovence na splošno. Fantje so nekai časa poslušali pritepenca, nato so ga s nar zaušnicami spravili v kraj — Takoi drugi dan ic bilo aretiranih več fantov, popoldne oa ie prišla v vas kazenska eksoedicija faš stov, ki so nameravali požgati več hiš. a so nekateri trezneiši Italiimi to preprečili. Orožniki so bi'i o tem obveščeni, i r.o prišli na lice mesta 4 uri pozneje. Fante so drutfi dan izpustili pod t.o^oiem, da moraio n'ačati fašistom stroške njih prihoda v vas. —• T<» kaže, kako globoko pfdamo. Naši liudie nai oošiljaio nazadnje la- 1 šiFtom še udanestne zahvale, da so blagovolili ražgati kako vas ali natepsti kakega človeka.
B Hoče. Pred kratkim so se pri nas blagoslovili novi zvonovi. Največji tehta 5000 kg, je torej največji v Sloveniji. Z veliko požrtvovalnostjo so farani dnrov»li doneske. Nabiranje je vodil g. Anion Vernik, tupan sam, ia ravno njemu se Imamo največ zahvalit', da smo prišli do zvonov. Cerkveno opravilo je izvršil g. stolni prošt M. Matck. V lepem cerkvenem govori je opisal pomen zvonov za krščansko "ljudstvo. -- Obenem z zvonovi je bila tudi blagoslovljena na novo poslikana cerkev, delo slikarja Frasn iz Slivnice. Tisočera množica je z velikim zanimanjem sledila vsem opravilom. Ubrano zvonenje novih zvonov se sliši lo 4 ure daleč.
š Spor med občinskim sodiščem in mostnim sietom v Mariboru. Mestni občinski svet v Mariboru je dne 20. nov soglasno sklenil, da se občinsko sodišče takoj razpusti, ker ne odgovarja naši usiavL Dr. Leskovar in dr. Srnec sta kot jurista Jasno povedal« razloge za takojšnje ukinjenje. Radovedni smo bili, kako stališče bo zavzelo občinsko sodišče k temu sklepu. Slo je preko sklepa občinskega sveta, takorekoč svojega gospodarja in očeta in zdaj tudi blagajnika. Takoj drugi večer je nadaljevalo svoje posle ko prej, lo da svojih odločb ni javno razglasilo. V petek zvečer pa je dalo po mariborskih dnevnikih razglasiti svojo neupogljivo voljo, da se ne mara pokoriti sklepu občinskega sveta, češ da isti ni kompetenten za razpust. Tu razglas je po Mariboru vzbu lil splošno pozornost in ugibanja, kaj k temu poreče občinski svet in če bo še mestni magistrat izplačeval dnevnice, ki si jih je občinsko sodišče samo določilo. Radovedni pa smo ludi, kaj poreče k tem javnim nasprotjem dveh oblasti pokrajinska vlada: ali razveljavi sklep občinskega svela ali ga odobri in občinsko sodišče razpusti.
i Dravograd. Po dolgi zaspanosti narodne čitalnice v Dravogradu se Je sklical dne 27. novembra občni zbor isle. Na občnem zboru se je odbor iste popolnoma obnovil. Za predsednika je bil izvoljen poštar iz Me že g. Anton Glogovšek. Upamo, da bo novi odbor odpravil vse nedos'nlke, nepristransko deloval ter razširil na naši meji mod še nezavednim ljudstvom to prepotrebno društva
BORZA.
Zagreb, 5. dec. Devize: Dunaj 8.70—3.90, i Berlin 131- 132, Budimpeš.a 37.50 - 38, Italija 1160 1167, London 1110—1125, Ne\vyork 0—279, Pariz 1795 2000, 1'rapa 804 —305.50, šivica 5200-5100. — Valute: Dolar i 272—274, avstrijske krone 0—4, bolgarski levi 0—195, carski rubiji 26 do 30, napoleondor 930—1000, nemške marke 140 do 145, rumunski leji 0—200, italijanske lire 1140 do 1160.
Curih, 5. dec. (Izv.) Devize: Pešta 0.70, Berlin 230, Italija 2210, London 2111, Newyork 523, Pariz 38, Prapa 560, Dunaj 0.15, Zagreb 1.80, Varšava 0.14, Holantsko 186.50.
Dunaj, 5. dec. (Izv) Devize: Pešta 1017, Borlin 8305, Italija 31700, London 80600, Newyork 7000.00. Pariz 555.00 Praga 83.25, ZUrich 14500.00, Zagret) 2837 Varšava 217.00, Holandsko 2710.00.
g Slovenska banka v Dolnji Lendavi. Dne 2. decembra je začela v Doln.i Lendavi poslovati podružnica Slovenske banke iz Ljubljane. Ravnatelj podružnice je gosp. Božidar Sever, bivši mestni gerent. Slovenska banka fco imela v Dolnji Lendavi tudi podružnico Ini-peksa, izvozne in uvozne trgovine ter podružnico Textilia, trgovine s perilom na veliko. Ekspozituro bo imela tudi v Murski Soboti.
g Sladkorna industrija v Hrvatski in Sloveniji: Preizkušnja sladkorne pese na sladkor potom državnega kmetijskega kemijskega zavoda v Ljubljani je pokazala, da je imela letošnja v brežiškem okraju zrasla pesa !n sicer v ležki zemlji 17.80 odstotkov, v peščeni 19.10 odstotkov, v vi-demski občini 10.54 odstotkov, v krški občini
1 1610 odstotkov, v novomeški okolici 17.85 do 18 23 ods otkov sladkorja. Sladkorna pesa je imela lelos približno za 1—1 in pol odstotka več ! sladkor a, kakor ca je Imela lani. Ti prvi poizkusi s sladkorno peso dokazujejo, da je zemlja in klima dolenjskih poljan, zlasti Posavja, kakor ustvarjena za »'adkoruo peso. Ker pri današnjih razmerah n:i Slovenskem samem ni mogoče dobiti dosli zemlje za kulturo sladkorne peso, ko posebno kmetje pri sedanji draginji poljskih pridelkov no bodo radi zabeli z neznano jim kulturo sladkorne pese. le mogoče ustanoviti sladkorno tovarno le v zvezi s Hrvati tako, dc hi za slui|)no | sladkorno tovarno prideiovnli peso rnr.ven onega I dela naših kmelovnicev, ki so za napredek našega gospodars va, ludi naprednejši del hrvatskih Unielov in veleposestniki. Izvedba agrarne reforme del« ludi na Hrvatskem preglavire. Ker se ie pri prejšnjem racijonelnem obdelovanju zemlj«
pridelalo najmanj 4—K krat toliko žila, kakor se
ga pridela pri sedanjem obdelovanju, bi se dal doseči kompromis med nameravanim podje.jem in zakupniki agrarne reforme ua u način, da bi dobivali oni zakupniki agiarne relorme, si zemlje sami ne morejo obdelovali, odškodnino zato, da odstopijo zendjo v konsl sladkorne industrije, in sicer toliko žita, koiikor bi ga na odstopljenem zeml.išču sami pridelali pro i plačilu ene četrtine ali petine kuruie vrednosti dotičnega žita, ali pa tako, da se prepusti vsaj upravi nameravane sladkorne tovarno pravico prostega dogovora s zakupniki agrarno relorme glede odškodnine zato, da prepusle zemljo v korist nameravani sladkorni tovarni. Due 17. decembra 1921 ob U. uri dopoldne se bo vršila v dvorani gos|>odarskega društva za Hrvatsko in Slavonijo v Zagrebu anketa interesen ov iz Hrvatske in Sloveuije glede ustanovitve skupne sladkorne tovarne za Hrvatsko in S.ovenijo, katere ankeie se udeležita ludi obe pokrajinski oblasti po 3voJili odposlancih.
g Kritičen položaj nekaterih denarnih zavodov na Švicarskem. Padec marke in nezdrava špekulacija je spravila v opasen položaj tudi nekatere švicarske denarne zavode. Ljudska banka v Traversu b.izu Neufchatela je ustavila poslovanje, izkazujoč velik primanjkljaj. Hi-potekarno društvo v Bazlu ne more piačati obresU -jvo ih obligacij in tudi Kantonska banka v Schaffhausenu se nahaja v kritičnem po« ;Ožaju, ker njeni debitorji ne morejo kriti svojih obveznosti vsled ponesrečenih špekulacij.
g Gospodarska vsst iz Rusije, Dne 8. novembri je bila otvorjena v Moskvi državna banka in sovjetski zastopniki v Nemčiji, n& Angleškem, Švedskem, Finskem, v Estonij in Livoniji so dobili pooblastilo, da smejo skle-iiti z inozemskimi bankami dogovore j^ledo "'inovltve medseboinih zvez.
g Trgovinske zveze z Ameriko poizkuša Rusija otvoriti potem izmenjave blaga. Tako bo dobiU Rusna v kratkem lz Newvorka 1 milijon oudov pšenice proti izmenjavi za azbest ad leke tvrdke, ki si jc zagotovila izrabo azbestovih rudnikov.
g Predvojni dolgovi Rusije. Po oficijelnih podatkih sovjetske vlade znašajo predvojni dol-fiovi Rusije \ milijardi zlatih rubljev. Vsi dolgovi od boljševističneRa pievrata znašajo 12.749 milijonov zlatih rubljev. Oii teh odpade na Angleško 6 milijard, nn Francosko 5 mili.ard, ostanek na Zedinjene države.
g Elektrifikacija Italije. Leta 1915. je imela Italija 329 električnih naprav z več kakor 800 konjskimi silami, skupno 933.000 konjskih sil. To ševilo se je zvišalo do 1920 na 383 naprav a 1,152.120 konjskih sil, tako da bo Italija razpolagala z 1,311.330 konjskimi silami
g Sladkorna industrija. Lelošnja sladkorna žetev se ceni sledeče- V Evropi 77.04 meterskih stotov, v Ameriki 18.46 - in sicer od sladkorne pese. Od trsja je bilo v Evropi (Španiji) 0.10 met. stotov, v Aineiiki 110.69, Aziji 88.50, Afriki 10 »iiFiirtfih slotov. Celokupna sladkorna žetev oo zn<..ia letos 811.la ">iiir,.iuv m(;t sinov. — Lansko lelo 323.12, v letu 1919 303.83 met. stolov.
m=m eTsse i ii š siŠE ih=i i i=ulit
m
mnrm
isi
M
fii
mtm
fFi
HI
m
m iii
žepni koledar 4
Jugoslov. Kmetske zveze za 1.1922.
je izšel.
Dobi se v tajništvu Jugoslovanske Kmetske zveze (Jugoslov. tiskarna, II. nadstr.), v Jugoslov. bukvami in v trgovini K. T. D. (prej Ničman).
Cena 18 K.

i r
Drama.
Torek, 6. decembra; »Pampeliška*. Izvtr Sreda, 7. decembra: »Revizor«. D.
Opera.
Torek, 6. decembra: »Evangeljnik*. A. Sreda, 7. decembra: »Kigoletto«. E.
lj Predavanje za inteligenco. Opozarjamo na javno vseučiliško predavanje, ki se vrši danes ob polosmih zvečer v prostorih teološke fakultete, Alojzijevišče, soba št. 26. Predaval bo univ. profesor Aleš Ušeničnik o predmetu: T e o * logija kot znanost. Vstop prost.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, v četrtek ,dne 8. t. m. sv. mašo in skupno sv. obhajilo v K r i ž a n s k i cerkvi. Društvo vabi vse svoje člane, da se pobožnosti zanesljivo udeleže. Pričetek je ob pol 7. uri zjutraj. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor, ki bo imel vajo v torek, točno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih.
lj Umrla je 5. t. m. gospa Marija Blei-vveis-Trsteniška, rojena Kosova, soproga pokojnega dr. Karla Bleiweisa, primarija in podžupana ljubljanskega, mati mag. višjega svetnika Janka Bleiweisa, zdravnika dr. Demetra Blcivvcisa, polkovnika Milana Bieivveisa, gospe Vide dr. Lukanove in teta gg. magistratnega ravnatelja dr. Milju-tina Zamika ter vseuč. profesorja dr. Borisa Zamika. Znc|ni narodni voditelj dr. Janez Bleiweis-Trslcniški je bil rajni tast. Pogreb bo danes ob pol 16. uri izpred Škofije št. 15 na pokopališče k sv. Križu. Blag ji spomin!
lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trg. nast. obvešča vse članice, da se jutri ne vrši predavanje kol po navadi. atnjJak prihodnjo sredo, to je dne 14. decembra ob 7. uri zvečer. Najprej bo kratko predavanje, nato se bo pa vršil občni zbor. Članice se vabijo, da so občnega zbora pot-nošlevilno udeleže. — Odbor.
li Za načelnika ljub. in res. društva je bil soglasno izvoljen mng. trnlnik Janko Hojan, kn eri je tudi poslovodja Ji.goslovnnsko gas. zve« ze ter tr««llske župo »Ljubi ara--.
lj Lepo uspel Miklavže* rečer šentpelorskft. Orla v Unionu |e častr	e ia duha ln delo
naše telovadne organizacije. Okrog KO oseb, dobro maskiranih in naučenih, podpii uih od veščega rediteljstva, je nastopilo pod vodstvom D. Masiča in P. Kržana vzorno. Disciplina je vladala ne le na odru, v dvorani in med angeli, ampak tudi med parki j: in za kulisami. Pomožna sredstva (luč, polje, ;lasba) so spretno pomagala svečanost ViklavŽ! ega večera stopnjevati. Angeli in parklji, Fausl in sv. Anton, zlasti pa osredna osebnost sv. Miklavža — vse osebe so dostojno, duhu večera odgovarjajoče nastopile, od početka do konca. — Reditelji niso imeli težavnega posla, ker ulica< že od lani ve, da so njene orgije na Miki. večerih Orla onemogočene Zato pa so nedolžni otročiči vžili toliko več veselja in ž njimi stariši ter vsi pošteni, pametni gledalci. Mnogim je bilo žal, da niso pripeljali seboj otrok, sklenili so pa, da v bodoče ne bodo tega več zamudili. Občinstva je bilo 1300, obdarovanih otrok do 200. — Ako v prihodnje prireditelji v nekaterih podrobnostih bolje izgrade načrt, izpopolnijo sce-nerijo in se bo vse osobje (tudi Laket-brada!) ravnalo po predpisanem načrtu in ne po svoji glavi — bo dosežen tisti nivfi, ki ga morajo ti nastopi imeti v katoliški družbi.
ličehoslovaška obee priredi v sredo, dne 7. decembra 1321 v sokolski dvorani Narod, doma >Miklavžev večer;. Vstop na legitimacije članske in drugih narod, kulturnih društev. Vstopnina prostovoljna. Začetek ob 20. uri. Darila se sprejemajo na dan prireditve od 14. ure naprej v sokolski dvorani.
lj Uboga služkinja fe izgubila včeraj od pol devetih do devetih dopoldne na trgu ves svoj borni zaslužek v znesku 240—250 kron, katere je pobrala in odšla z n;imi gospa, ki jo kmetica, prodajalka repe, dobro pozna. Naj torej prinese gospa denar v Slomškovo ulico štev, H (major Ravš), sicer bo imela sitnosti. — Peter Barbara, služkinja.
lj Tečaj poljskega jezika. Radi nepričakovanih ovir se vrši prva ura poljskega tečaja mesto v Bredo v soboto dne 11. dec. ') 18. uri v 1. b razredu drž. realne gimnazije na oljanski cesti. Od prihodnjega tedna dalje pa s bo vršil povk redno ob četrtkih ob isti uri.
lj Miklavž in Matjaž. Sinoči je Miklavževo spremstvo naletelo na neki ljubljanski ulici na precej glasne Matjaževe precej oparkljene vojake, ki so pričeli starega, častitljivega Miklavža izzivati. Prišlo bi kmalu do večjega spopada in prelivanja prevroče krvi, ako bi Miklavževo sprem stvo ne bilo tako razsodno in postavilo Matjaževo vojsko pod mrzlo vodnjakovo pipo pri mesarskih stojnicah, voditelja Matjaževe vojne pa ie vrglo v parkljev koš, v katerem ie bii odnesen nevesekam. Baje misli ogrska vlada tozadevno diplomatičnim potom intervenirati pri g. Pašiču. — Iz Funchala na Madeiri pa poročajo brezžično, da se ie tudi tam vršil sinoči Matiažev večer, kateremu pa ie prisostvoval je Matiažev konkurent Karol Habsburški, ker ie Žita odpotovala za paj dni v Švico.
lj Vse, kar je prav! Prejeli smo: Vnovčeval-nica za živino in mast ima v Stritarjevi ulici svoje trgovske prostore, nima pa telefona, dasi ga vsak dan večkrat potrebuje. No pa saj je magistratna stražnica blizu in tam imajo telefon, ki nič ne stane, to se pravi teh bogatinov pri Vnovčevalnici nič
ne stane; dobiček spravijo sami, stroške naj pa nosi mesto! To je sicer zelo komodno stališče teh gospodov, pravilno pa gotvovo ni, da bi bogateli na račun javnega urada!
lj Tatvine. Hranilničnem uradniku Fr. Flor-jančiču je bila ukradeno obleka v vrednosti 3000 kron. — Vseučili.škemu slugi Vekoslavu Kovaču je bilo ukradenih 000 kron. — Dva omotu manufakture v vrednosti 4810 K je neznan tat ukradel trgovki Katarini Kranj z Dolenjske ceste.
pr Claire Trost - Fiedler priredi samostojni klavirski večer v sredo dne 7. dec. ob 7. uri zvečer v mali dvorani »Konzerthaus«-a na Dunaju. Na ta koncert opozarjamo dunajske Jugoslovene. Vstopnice se dobivajo pri koncertni blagajni v »Konzerthaus«-u, III. Lothringerstr. 20. Letošnji skupni koncert slovenskih pianistov, soprogov Anton Trost in Claire Trost-Fiedler v L j u b lj a n i so vrši dne 9. januarja 1922 v veliki dvorani hotela Union.
pr Spored koncerta slovenskega koncertnega in opernega pevca g. Julija Betetto, ki se vrši v sredo, dne 7. decembra 1921, zvečer točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union: 1. Anton La;ovic: a) mesec v izbi. bj Serenada. c) Pesem starca. — 2. a) P. Hugolin Sattner: Zaostali ptič. b) Josip Michl: Človeka
nikar. — 3. Josip Pavčič: a) Priplula je pomlad. b) Dedek Samonog. — Odmor. — 4. a) Marij Kogoj: Da sem jaz Jezus, b) Emil Ada-
mič: Noč Emil Adamič: Nocoj je pa svetla noč. — 5. Lucijan Marija škerjanc; a] Večerna impresija, b) Počitek pod goro. c) Beli oblaki.
— 6 a) Fran S. Vilhar: Mornar, b) Fran Ger-bič: Pojdem na prejo, — Na klavirju spremlja konservatorist prof. Janko Ravnik.
pr Na ljubljanskem konservatoriju Glasbene Matice bo predaval hrvatski glasbenik prof. dr. Božidar Širola o hrvatski glasbeni literaturi. Predavanja se bodo vršila v dneh 7., 8„ 9. in v dneh 14., 15., 16. decembra vsakokrat v poslopju Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7, soba št. 14 (pevska dvorana). K predavanju imajo pristop konservatoristi. Ravnateljstvo vabi v Ljubljai. se nahajajoče glasbenike in interesente, da prisostvujejo tem predavanjem. Prig.asiti sc pa morajo preje v pisarni Glasbene Matice med t radnimi urami. Podobna predavanja se bodo vršila tudi o srbski glasbeni literaturi. To pa pozneje,
pr Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Pevska vaja za sopran in tenor se vrši v torek, dne 6. t. m. ob 6. uri za ženski, ob
8.	uri za moški zbor. — V sredo, dne 7, t. m. se vrši pevska vaja za alt ob 6. uri zvečer. Vsled koncerta J. Betetta pevska vaja za bas v sredo zvečer odpade in se vrši v petek, dne
9.	t. m. ob 8. uri zvečer. Točnol — Odbor.
pr Drama. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru je začela izdajati gledališki list »Dramo« ki prinaša poleg tekočega repertoarja tudi strokovne članico o umetnosti, biografije itd. Sodelovanje je obljubilo več priznanih umetnikov in pisateljev. »Drama« izhaja vsakih 14 dni pričenši s 30. novembrom 1921, Posamezna številka stane 2% din. Naroča se pri upravi Narodnega gledališča v Mariboru.
Kai I® EfsefluEd - to s® sna! Lekarnar FriBer - Stubfcal
n SMotit i J
(Za dvakratno oo avo v ednu ao računa 16 kron.)
BARVNI TRAKOVI, OGLJENT PAPIR.
Bar Fran. Ljubljana. Cankar, nabr. 3 BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE A. Stadler, Sv. Petra cesta št. 23.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabeč Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26.
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo.
KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan. Stari trg 10.
Priporočalo se siedeže domače tvrdke
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva al. 13.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE •Pri Mariji Pomagaj« Reslj. c. 1.
MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, ( ankar. nabr. E
PARNA PEKARNA Jean Schreya nasl, Jakab Kavčič, Gradišče štev. 5.
PISALNI STROJI,
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A, Šelenburgova ulica 4. (Tek 117.)
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, B!eiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12.
RAZMNOŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNJ Mikuš L, Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO iN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«
Valvazoriev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta M.
UPARSKA POPRA m NA DELAVNICA.
Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno)
(Za dvakratno nii avo v tednu se računa 16 kiron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud„ Woltova ulica 3.
ZALOGA CEMENTA IN CEM.
IZDELKOVs Cihlar Jos., Dunajska c. 67.
ZALOGA POH2šT"A. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
Inseriratfe v SSovchcb !
Poštena sobarica
ki zna *udi šivati, se sprejme takoj v Ljubljani. Ponudbe z navedbo zadnje službe, naj se pošljejo na upravništvo »Slovenca* pod »Sobarica«. Uvaževale se bodo ponudbe takih oseb, ki so imele stalnejše službe.
SUKANEC
»Moden« št. 24, 30, 36, 40, 50, bel in št 30, 40, črn ima v zalogi
OSVALD DOBEIC :: LJUBLJANA
4440 Sv. Jakoba trg št 9.
; Občinski tajnik
• poslov, enako tudi glasbe. V ponudbah naj j se navedejo pogoji. Naslov v upravništvu ; »Slovenca« pod štev. 4430.
Meblovano, oziroma nemeblovano J&"
išče soliden gospod, najraje v sredini mesta. Naslov pove upravništvo »Slovenca* pod štev. 1451.
Išče se umetni vrtnar,'Iščemo knjigovodjo 2:
] hrvatskega in nemškega dopisovanja, in
ki je v vseh vrtnarskih delih popolnoma ! izurjen in izvežban. Plača po dogovoru, ! prosto stanovanje, enako tudi kurjava in razsvetljava; če je reflektant samec, tudi prosta hrana v hiši. Nastop službe s 1. februarjem 1022. Neoženjeni imajo .pre.d-! nost. Ponudbe so poslati zaeno r spričevali in popisom dosedanje službe na upravo :>Slovenca' pod: Vrtnar 235/4443.
Na hrano in stanovanje
se sprejme gospod. Naslov pove uprava I »Slovenca* pod štev. 4447.
+
V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša predraga mati, stara mati, sestra in svakinja, gospa
MARIJA TAVČAR
danes v ponedeljek zjutraj dne 5. decembra po kratki in mučni bolezni v 75. letu starosti v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se vrši iz hiše žalosti dne 7. decembra t I. ob 9. uri dopoldne na pokopališče k Št. Jerneju. St. Jernej na Dolenjskem — Ljubljana, 5. decembra 1921
žalujoči rodbini Tavčar, Zagorc,
Kupujemo po najvišjih dnevnih cenah:
za hrvatsko in in nemško dopisovanje. Samo prvovrstne, eventuetno tudi ženske sile z daljšo prakso, naj stavijo lastnoročno pisane ponudbe z navedbo pogojev in referenc na naslov: AND. JAKIL, tvornica koža i cipeln d. d., Karlova« (Hrvatsko).	4402
Odda se takoj zelo dobro vpeljana
v Mariboru. — Pojasnila v upravništvu »Slovenca« pod št. 4372.
ima v zalogi tvrdka
_______ Kmet & Komp., Ljubljana,
Gosposvetska cesta 8. Zahtevajte ponudbe.
noti b/ i Krompir za krmilo
FllMN* 3	B* 5C raznrodaia tudi v malih količinah d
j I Ljubljana, Mestni trg št. 24.
oprava
I, PRODA SE
dobro ohranjena j iz trdega lesa po nizki ceni. Naslov pove j upravništvo >Slovenca« pod št. 4150.
Služba oryanisia .fist
tajnika na Raki se razpiše. Obstanek zagotovljen. Prošnje s spričevali na župni urad do 15. dccembra 1921.	4-424
srn?
! se razprodaja tudi v malih količinah po 3.70 IC na Vrtači štev. 5.	4431
Kupujem
manjše
na deželi s pripadajočo hišo, oziroma dvorcem s 5 do 10 sobami za stanovanje, hte\om resp. garažo. V poštev pride okolica Zagreba, Karlovca ali Ljubljane. Pri posestvu mora biti toliko zemljišča, da se pokrijejo stroški vzdržavanja. — Samo i pismene ponudbe pod »George 11-44« na luterrekiam d. d., Zagreb, Ilica 21. 4375
Najboljša
SlužIla
se odda na
ljudski šoli v Bušeči vasi pri Brežicah. Stanovanje in kuhinja v šolskem poslopju. Zglasiti se je takoj pri šolskem vodstvu v Rušeči vasi.
(rezilih in vestnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA štev. 8, v pisarni.	4388
9	9
ima v zalogi tvrdka
Lovro Petovar,"
katera ima Jflp- lastno vinograde v Jeruzalemu. '3BC
li |||j||
Hi
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da
je gospa
arija S!di»'£is-Trsteiiita n»i. ini
vdova primarija
danes ob 7. uri zjutraj mirno in spravljena z Bogom umrla, stara 83 let.
Pogreb nepozabne nam matere bo v torek, dne 6. decembra t. 1. ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Pred Škofijo 15, na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi.
V	Ljubljani, dne 5. decembra 1921.
RODBINE :
JANKO BLE1WEIS-TRSTENIŠKI DR. DEMETER BLEIWEIS-TRSTENIŠKI MILAN BLEIWEIS-TRSTENIŠKI DR. FRIDERIK LUKAN.
(Posebna naznanila se niso razposlala.)
e. vrs.e
novo blago
popolnoma godno dobiva se povsod! Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa In masti 6 .vreloVlC sšnovii eL d.
Petrtnja. Glavno zastopstvoj
za Slovenijo R. Bunc ln drug^
Muhljana Celje • Maribor
1 Shaiola K 36'-
NaiboUša hrana za dojenčke!
------~—■—i
Ze!o ojakujoče sredstvo sa j
bolne na £e?odai, rekonva« iescenSe in osobito za premalo hranjene ter v obče slabe osebe vsake starost?.
sTETRIUM
i
, DOBI SE POVSOD.
Tovarna kemičkih predmetov hrane
„SALUBRA" D. D. ZAGREB.
BoikovlCeva ul. 23. lelefon 7-9t. fvornlca. NOVA GRADIŠKA
(ril t£ Peln.glavn.K200.000.000. (My V OS.fel rezerve i( 5H.onB.eoo.
MENJALNICA v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26.
Kupuje In prodaja devize in valute najkulanfneišc. Obrestuje vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun po najvišji obrestni meri.