Mtabn plačam 7 fotovftoL
Leto X, St. 105
L|ubl|ana, torek 7. md|a 1929
Cena 2 Din
UradnUtroi
ko L Tititm
3122. »32. »124, 9128 ta »136. Maribor: Atefcsendrov* oeott 12. TeMoa
u. m
Koccoor« M. I. Tciefo* Itvr. IM. BofcopM m m vračajo. . 0po Uvita.
tfcrarmlfcv., UuMJmul, Preienw»» al 54.
ToJetoo k. $12», 2123, »124, 3125, 3124. iMerctal oddtf&k; UublJaiuL Prešernov
uBc» 4. Telefon 6t Ž4V2 P*druioic« Maribor: Aleksandrov« cest
It 11 TeJet.« fct 454 Podntfnlca Celje: Krtoeoova oiica it 2.
Telefon 4t. 190 Rabini pri pošt tek. »vodih; Ljubljani it 11.842; Praha ffislo 78.1S0. VVie« Nr. 106.241
Ljubljana, 6. maja.
Ko je prejšnji mesec že vse kazalo,
da se bodo reparacijska pogajanja strokovnjakov y Parizu končala s popolnim polomom, smo vendarle izrazili na tem mestu rahlo upanje, da zadnja beseda še ni izgovorjena. Preveč očevid-ni interesi branijo Nemčiji, da bi lahkomiselno razbila konferenco, ki se je sklicala predvsem na njeno željo in od katere si je sama obetala največ haska. Po večtedenskem proučevanju so se bili zastopniki bivših zaveznikov zedi-nili na skupnih zahtevah napram Nemčiji, ki so bile dejansko že precej nižje, nego jih predvideva Dawesov plačilni načrt. Napredek za Nemčijo je bil nesporen.
Tedaj pa je prišel vodja nemške delegacije dr. Schacht na dan s svojim famoznim memorandumom, ki je izzval splošno ogorčenje v Parizu in v celem zavezniškem svetu. Celo Američani so proglasili njegovo ponudbo za popolnoma nesprejemljivo. Nemški izvedenci so v bistvu izjavili pripravljenost Nemčije, da plačuje zavezniške dolgove, ki so nastali med vojno napram Ameriki in Angliji, za prave reparacije, za ogromno škodo, za upostošenja celih cvetočih dežel, ki jih je zakrivila od centralnih sil izzvana svetovna vojna, pa niso marali ponuditi niti pare. In vendar je samo Francija plačala iz lastnih sredstev čez 150 milijard frankov za obnovo opustošenih krajev in vendar se tudi v drugih deželah, kjer je divjala bojna vihra, še izdaleka niso zacelile krvave rane.
Nemški manever je bil prozoren Upoštevali so samo interese Amerike, ki jih zalaga z denarjem in kateri se v sedanjih razmerah nikakor ne smejo zameriti. Menili so. da Zedinjenim državam zadostuje, če potom Nemčije iz terja svoje evropske dolgove, da pa jim je popolnoma vseeno, če dobe evropske upnice kaj ali ničesar za reparacije. Ako so Nemci tako računali, so kaj hitro izprevideli, da so se dodobra ušteli. Američanom ni nikakor po volji, da bi 9e celo reparacijsko vprašanje reduciralo na poravnavo zavezniških dolgov. V Ameriki natančno vedo. da je njihova trdovrainost v izterjevanju denarja, ki je služil skupni zmagi, a je vrgel največji dobiček baš Ameriki sami in ji omogočil današnje nezaslišano blagostanje, kakršnega ne pozna zgodovina človeštva, izzvala v Evropi veliko nezadovoljnost in zamero. Ta bi se stopnjevala do vrhunca, če naj bi se svetovna vojna »končno likvidirala« na ta način, da bi vsa nemška plačila do poslednje marke romala v nabito polne ameriške blagajne, razrušeni Evropi pa ne bi ostalo nič.
Tako se je zgodilo, da so tudi ameriški finančni izvedenci Schachtovo ponudbo kot »indiseutable« zavrnili. Čeprav so se Nemci delali, kot da so izrekli zadnjo besedo in se pripravljali na povratek v Berlin, se je kaj hitro izkazalo, da so bile njihove pretnje le manever. Odgovornosti za razbitje konference se spričo enodušne zavezniške fronte in nedoglednih posledic niso upali prevzeti. Morali so torej začeti popuščati.
Čeprav je baš nemška vlada vedno najbolj naglašala, da so njeni izvedenci popolnoma neodvisni, je dr. Schacht stal v stalnih stikih z njo in celo sam odšel večkrat v Berlin na posvetovanje. Bilo bi naivno misliti da je karkoli ravnal brez predhodnega sporazuma z merodajnimi političnimi faktorji. Njegova »neodvisnost« je poslužiia le v toliko, da je mogel predlagati v Parizu reči, ki si jih odgovorna vlada sama nikdar ne bi upala predlagati, a je želela zvedeti, kakšen vtis bodo naredile, da bi mogla oceniti," do kam je situacija dozorela. S tega vidika je doktor Schacht svojo nalogo povoljno izvršil. Nemška vlada je poučena in njeni izvedenci v Parizu so dobili nove in-strukcije.
Tako je zdaj Izjavil dr. Schacht, da }e Nemčija pod gotovimi pogoji pripravljena sprejeti novi ameriški posredovalni predlog. To ie pač ogromen napredek, saj so številke Owena Youn-ga dokaj bližie zavezniškem nego dosedanjim nemškim. Po njih bi od nemških plačil ostala že lepa vsota za prave reparaciie. Čeprav se zahteve še znatno razlikujejo, je s tem, da so Nemci v skrainem trenutku začeli popuščati. dovolieno upanje, da bodo še toliko odnehali, da se omogoči spora-rum.
To prfčakovanfe je zaenkrat seveda lele nadeja. Prihodnji dnevi pa bodo že odkrili, ali postane dejanje.
Mussolini bo postal državni kancelar

m
Priznanje in zahvala Mussoliniju za dosego sporazuma
z Vatikanom
Rim, 6. maja, č. V tukajšnjih dobro poučenih krogih potrjujejo informacije, da bo po ratifikaciji lateranske pogodbe izpremenjen zakon o delokrogu vlade. Po tej izpremembi delokrog pred-
slov državnega kancelar]a. To Izpre-membo bo proučil in predlagal veliki iašistični svet na svojem prihodnjem zasedanju. Inicijativo za izpremembo naslova predsednika vlade za državne-
sednika vlade ne bo skrčen, pač pa še ga kancelarja je dal, kakor se trdi sam bolj razširjen. Mussolini bo dobil na- I italijanski kralj.
Grandijeva posvetovanja v Budimpešti
Madžarska dobi razne ugodnosti v reški luki, za tranzitni promet pa se mora pogoditi z Jugoslavijo — Grandi smatra, da srsorazum med Madžarsko in našo kraljevino ne bo težak
Rim, 6. maja, č. Italijanski tisk objavlja obširna poročila o poteku po-
Nov načrt za Domorsko razorožitev
Wasf»Ington. 6. maja. a. Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo, da je pomorska razorožitev na temelju tonaže povsem nemogoča in da je treha poiskati za rešitev tega vprašanja drug izhod. Nova baza za tozadevna pogajanja bi bile mor.ne samo ladijske brzine in način oborožitve posameznih edini c.
svetovanj italijanskega državnega pod-tajnika Grandija in madžarskega zunanjega ministra Walka. Italijanski listi trdijo, da je Grandiju uspelo urediti izvestna vprašanja, kar bo politično i gospodarsko sodelovanje Madžarske in Italije še ojačilo. V kratkem se imajo sestati italijanski in madžarski trgovski in carinski strokovnjaki, da izdelajo podroben načft o ureditvi madžarskega prometa z Reko. To vprašanje je bilo sicer že rešeno s posebno konvencijo, katere uporaba pa še ni mogoča zaradi raznih tehničnih zaprek. Italija namerava priznati razne olajšave za shranjevanje madžarskega blaga v reških skladiščih, predvsem madžar-
skega žita in zelenjave. Za ostalo blago bodo priznane mnoge olajšave glede ležarine. Ko bo ta aranžma stopil v veljavo, bo Madžarska dobila svoj posebni carinski oddelek na Reki. Madžarska bo seveda morala z Jugoslavijo skleniti sporazum glede na tranzit, da bi se moglo madžarsko blago opremljeno z dokumenti madžarskega carinskega urada na Reki neovirano prevažati preko jugoslovenskega ozemlja. Italijanski tisk smatra kot gotovo, da se bo sporazum v tem oziru mec Madžarsko in Jugoslavijo lahko dosegel. Pri tem povdarja, da omogočajo trianonska in druge pogodbe, ki so j sledile. Madžarski neoviran tranzit na Reko.
Reparacijski problem v novi fazi
Owen Young izdelal nov načrt za nemške anuitete — Nemčija
bo plačevala povprečno 1980 milijonov mark letno
Pariz, 6. maja, s. Pogajanja o novem plačilnem predlogu Owena Youn
ga bodo stopila, kakor se domneva, takoj današnjega popoldneva, gotovo pa jutri dopoldne v aktiven stadij. Voungov predlog določa, kakor lestvico anuitet, ki se prične s 1675 milijoni mark in se nato vsako leto stopnjuje za 25 milijonov. Ce se ti zneski preračunajo na 37 let, znaša torej povprečna anuiteta 1980 milijonov mark, preračunana na dobo prvih deset let pa
1787 milijonov mark. Ce se prišteje obrestno in poravnalno službo za Da-vvesovo posojilo, se bo povprečna anuiteta v 37 letih dvignila na 2050 mark. Številke Youngove sheme upoštevajo vse dajatve, ki bi jih bilo mogoče zahtevati od Nemčije. T? Youngove številko je nemška delegacija sprejela kot podlago za razmotrivanja s pogojem, da se upoštevajo nekateri pridržki gospodarskega značaja, ki jih bo zahtevala Nemčija.
Poljska vstopi v Malo antanto?
Komentarji o posetu poljskega zunanjega ministra v Bukarešti — Velik političen pomen tega obiska
Bukarešta, 6. maja č. V diplomatskih krogih se mnogo komentira vest o prihodu poljskega zunanjega ministra Za-leskega v Bukarešto, ki bo ob tej priliki vrnil poset Mironesca v Varšavi. Zaleski bo došel v Bukarešto 26. maja. Dočim se službeno poudarja, da po-menja njegov poset samo navaden čin kuirtoazije. mu pripsuje tisk velik političen pomen, zlasti z ozirom na to, da se bo izvršil po bivanju italijanskega
državnega podtajnika Grandija v Budimpešti. Listi naglašajo potrebo spre-iema Poljske v Malo antanto. Ker bo orišel poljski zunanji minister Zaleski neposredno po sestanku zunanjih ministrov Male antamte v Bukarešto, smatrajo nekateri politični krogi kot gotovo, da se bo ob priliki njegovega poseta v Bukarešti govorilo o vstopu Poljske v Malo antanto.
Kralj Boris ne posuti Rima
Sofija, 6 maja g. Kralj Boris je preki« ni! svoje potovanje po inozemstvu ter se bo že 12 t. m vrnil v Sofijo Po vesteh tukajšnjih listov kralj tokrat ne bo obiskal Rima. kakor je prvotno nameraval. Iz dvo-nih krogov se še enkrat dementiTa, da hi bilo inozemsko potovanje kralja Borisa v zvezi z ženitovaniskimi načrti To do* kazuje že dejstvo, da se kralj Boris vrne v Sofiio, ne da bi bil obiskal italijansko prestolico.
Novo nemško državno posojilo
Berlin, 6. maja. g. Izgledov m plasiranje
noveda nemškega državnega posojila v vl» šini 500 milijonov mark in njegovih posle« dicah na glavničnem trgu ni mogoče pre» sojati vse dotlej, dokler ne bodo znane podrobnosti. V torek se bodo pričela po»
Obravnava proti soriškim komunistom v Rimu
Rim, 6. maja. č. Danes se je pred tribu« nalom za zaščito države začela razprava proti Hvaliču in tovarišem, obtoženim, da so skupno z ubitim Bregantom vršili tero« ristično akcijo v Gorici in da so bili orga« nizirani komunisti. Tej razpravi posveča italijanski tisk posebno zanimanje ter po« vdarja, da teroristična akcija Breganta in Hvaliča, ni bila samo komunistična, tem« več tudi slovensko«naciona1na. Dopoldne je bila prečitana obtožnica, popoldne pa so bili. zaslišani obtoženci. Na razpravo je poklicanih okoli 20 prič.
Slavna dela vojščakov
Jezusa Agsruire
Newyork, 6. maja. a. Newyorška poli« cija je aretirala dva voditelja mehiških
svetovanja državnega finančnega ministra s I vstašev, ki sta pobegnila s tujimi potnimi Finančnimi ministri dežel. Za prevzem ljstj v Newvork Pri telesni preiskavi so
emisije ne more priti v poštev emisijiski konsorcij in bo igral samo posvetovalno vlogo.
Miren potek občinskih volitev v Franciji
Pari*. 6. maija d. Francoske oMinske voilfrv« so potekle v redu iti miru. Remlta« vofiitev ai jxvkiazaJ nUkakrih zmatoejSiJi iaprtmemh. ter }e ohranila večina strank doseda,nje podcife. V Lyotiu Je bil zopet »voljen županom bivši ma-nistmstei predsednik Herriot.
Povratek romunske kraljice Marije iz Španije
Bukarešta. 6. maja. t Snoči sta se vrnili b svojega potovanja v Španijo kraljica Marija in princesa Tleana, ki »o ju na kolodvoru sprejeli princ Nikolai. več članov, vlade in vojaški dostojanstveniki.
Tudi v Rumuniji tropska vročina
Bukarešta. 6. maja t VCeraJ Je 5e1 preko RomanJe val tropske vročine. V Bukarešti le znašala temperatura 30 stopinj C, v ostalih kTaJih pa 20 do 27. Na obalah Črnega morja Je bila najnižja temperatura 14 do 17 stopinj.
preiskavi so
našli pri obeh za 700000 dolarjev zlata, obligacij fn vrednostnih papirjev različnih delniških družb. Pri zaslišanju sta prizna« la, da sta na begu irporniških čet oplenila državno banko v Chihuahui, se potem z bogatim plenom prebila skozi vladne čete in prekoračila ameriško mejo. kier sta ho» tela sedaj v miru uživati oropano hnetje.
Amnestija na Bolgarskem
Sofija, 6. maja g. Kralj Boris Je podpisal za pravoslavne praznike poliirično amnestijo, s katero so biJii jxmrilo5čeni 303 politični zločinci Med pomitoščenimi te 114 oseb, ta' so bile obsojene pred vojaškimi sodišči ia sodiščem za zaščito države.
Atentat blazneža na generala Callesa
Newyork, 6. maja a. Na eeneraUsima metliških zveznih čet Je bil izvršen ponoven atentat, 'tei pa s« Je k sreči izjalovil. Atentat je izvedel pri slavnostnem sprejemu generala Callesa v mest« Hermosilo sin bivšega sonorskega guvernerja I za bela Rafaela. Aterotator Je navalil z nožem, ki pa so ga mo izvili, še predno se Je mogel približati Callesu. Atentatorja so aretirali in odvedli v opazovalnico za umobotae, ker sumijo, da Je versko blazen.
Berlinski komunisti groze z novimi nemiri
Vodstvo stranke hoče porabiti pogreb prvomajskih žrtev za zopetne izgrede - Komunisti groze socijalistom in vladi zavoljo razpusta njih bojne organizacije „Rde-
ča fronta"
Berlin, 6. maja. d. Včeraj se je vršila zaupna seja centralnega vodstva nemške komunistične stranke, ki je razpravljala o nadaljnji taktiki in smernicah za delo stranke po krvavih prvomajskih dogodkih. Na seji je bilo sklenjeno. da je treba z vsemi sredstvi izrabiti nastop policije proti komunističnim demonstrantom za agitacijo jroti socijalistom in jih napraviti odgovornim za vsa krvoprelitja. Dalje je t lo sklenjeno, da bodo komunisti v sredo ob pogrebu 23 padlih žrtev priredili ponovne velike politične demonstracije. Sčasoma bo izdana tudi posebna spomenica s pozivom, da naj vstopi vse delavstvo v generalno stavko.
Berlin, 6. maja, a. Pruski notranji minister je prepovedal na predlog berlinskega policijskega predsednika Karla Zorgiebla nadaljno delovanje komunistične bojne organizacije »Rdeča fronta« in odredil njen razpust. Oblast-va so zaplenila tudi ves denar in drugo imetje komunističnih društev. Slič-no prepoved bo izdal za celokupno Nemčijo tudi nemški notranji minister Severing. Odlok o razpustitvi »Rdeče fronte« je komuniste zelo razburil in obetajo, da bodo v kratkem odgovorili na to prepoved tako, da se bodo nje izdajatelji še kesali. Njihove grožnje sprejema nemška javnost z velikim mirom, ker je trdno uverjena, da bo policija kos vsakemu nadaljnemu poskusu komunistov izzvati nove nemire in poboje.
Berlin, 6. maja g. Kakor se izve, so bile komunistične organizacije obveščene o nameravani zaplembi bančnih računov in so tozadevno ukrenile vse potrebno. Z gotovostjo Je računati, da bo policija prepovedala manifestacije o priliki pogreba žrtev pri spopadih v NeukSIlnu «n VVeddingu. Tudi pokop žrtev v skupnem grobu bo težko izvesti, ker niso vse žrtve člani komunistične stranke. Trupla žrtev so bila sodno ob-duclrana. da se ugotovi, koliko lih Je padlo od strelov raz streh ln koliko od strelov policije. Tekom nedelje so se vršile po raznih nemških mestih komunistične manifestacije, pri čemer Je prišlo v Draždanih, Rati-boru in Miinchen-GIasbachu do spopadov s policijo.
Berlin. 6. maja. «. Angleško poslaništvo se je tukaj informiralo o podrobnostih in bližnjih okolnostih smrti pri zadnjih nemirih ustreljenega novozelandskega novinarja. Ugotovljeno je bilo, da se je novinar kljub opozorilu policije na lastno odgovornost napotil v ogrožene kraje.
Število žrtev komunističnih nemirov
Berlin, 6. maja. s. Pri nemirih, ki so jih vprizorili komunisti v zadnjih dnevih apri« la in prvih dnevih maja, je bilo ubitih skupno 23 oseb, med njimi 18 moških in 5 žensk K temu je treba prišteti še smrtno žrtev ene osebe pod policijskim avtomo« bilom.
Komunističen poboj v Kraljeval
Kraljevec, 6. maja. d. Pri bakljadi nem« škonacionalne bojne organizacije »StaM« helm« so se pri razhodu spopadli stahlhel« movci s komunisti. V teh spopadih je bil ubit en stahlhelmovec, več pa jih je bilo težko ranjenih. Storilci so pravočasno po* begnili. Policija je odredila obsežne var« nostne odredbe ter aretirala mnogo oseb.
Vesti o nezanesljivosti berlinske policije
Berlin, 6 maja. s. Newvorški listi so ob« javili vest, da se je berlinska varnostna policija uprla in je bilo baje 450 uradni« kov aretiranih. Uradno se povdarja, da so vse te vesti izmišljene.
Splošna stavka železničarjev v Nemčiji
Berlin, 8. maja. a. Osrednje vodstvo nemških železniških družb je zavzelo povsem odklonilno stališče napram sklepu predsedstva Zveze železničarjev, da bo proglašena v vsej Nemčiji splošna železničarska stavka, ako železniške družbe ne zboljšajo plače nameščencem. Gospodarski krogi stavijo edino nado še na posredovalni predlog nemške vlade, ki bo storila gotovo vse, da prepreči železnifarsko stavko, katere posledice bi bile za nemško narodno gospodarstvo ne-dogledne. Ako bi vladi posredovanje re uspelo, je pričakovati v nekoliko dneh proglasitev splošne železniške stavke.
Velesile oclgodile razpravo o razorožitvi na
morju
O mornariškem vprašanju se bo razpravljalo, brž ko se pomorske velesile sporazumejo med seboj — Litvinov je nastopal proti odgoditvi in odklanja vsako odgovornost za uspeh konference
Ženeva, 6. maja s. Na današnji seji pripravljalnega odbora razorožitven« konference ie bila na japonski predlog odložena razprava o mornariškem vprašanju. S tem naj bi pridobile pomorske sile časa za temeljito proučitev ameriške iniciiative, posebno glede določitve primerjalne mere za bojno vrednost posameznih vojnih mornaric. O mornariškem vprašanju se bo baje razpravljalo na enem izmed zadnjih zasedanj pripravljalnega odbora, ln sicer takoj, ko bodo prizadete pomorske sile obvestile predsednika o tem, da so pripravljene za siplošno debato o pomorski razorožitvi. V debati se Je med drugim oglasil k besedi lord Cushendun, ki Je naglašal. da ameriška vlada še nI stavila točnih predlogov. temv«č dala samo inicijativo. ki naj bi omo-
Bratianu za rekonstrukcijo vlade
BukareSta, 6. maja. g. V oflcljehilh kro-gih se trdovratno vzdržujejo govorice, da je pričakovati v kratkem rekonstrukcije vlade. Te govorice potrjuje nova vest »Adeverula«, da skuSa Bratianu med opo. žici jo doseči razpoloženje za novo vlado, ki naj bi ji načeloval londonski poalaiiik Titulescu. V vladnih krogih se slej kot prej izjavlja, da je tako postopanje Bratia« na brez izgledov, posebno še, ker bi za« vzel Titulescu glede takih kombinacij po« polnoma odklonilno stališče, ker vladajo med njim in sedanjo vlado najboljši od« noša j i.
Poljaki izvajajo bojkot proti Nemcem
Varšava. 6. maja. b. Na Poljskem m> v znatni meri uveljavlja protinemški bojkot. Bojkot ne velja samo nemškemu blagu, temveč tudi nemSki literaturi in umetnosti Knjigarne v Varšavi so odstranile iz izložb vse nemške knjige in publikacije. Ravnateljstvo varšavske opere je odpovedalo predstavo Wagnerjeve opere »Gotterdammrungc Bojkot je odgovor na brutalne izgrede proti poljskim igralcem v Opolju.
Rekord z vodnim kolesom
Calals, 6. maja a. Včeraj Je prebrodila z vodnim kolesom Rokavski preliv 27-letna Francozinje Fannier v devetih urah ia 19
gočila sporazum. ^ngleSka delegacija je Izjavila, da bo odbor že na prihodnjem sestanku lahko obveščen, da so se pomorske sile v tem oziru sporazumele. Gib-son se je priključil predlogu za odgoditev. dasš bi bil pripravljen takoj pričeti razpravo o ameriški inicijativi- Predlog za odgoditev, proti kateremu je nastopal samo Litvinov, Je bil brez nadal.ine debate sprejet. Ravno tako ie bilo na predlog predsednika Politisa odgo-deno druigo čitan.ie poglavja glede omejitve izdatkov za vojsko in uvedbe mednarodne ko-ntrole. Litvinov je iziavil v zelo ostri kritiki, da Je uspeh dosedamiega dela v bistvenih točkah negativen. Slično kot nemška delegacija odklanja tudi ruska delegacija vso odgovornost za sedanje stanje dela.
Sestanek monarhov v Seviljl
Pariz, 6. maja a. Pariški listi poročajo, da se vrše v Španiji priprave za sestanek monarhov v Seviljl, ki bi se vršil nekako sredi meseca septembra. Sestanka bi se udeležili po dosedanjih vesteh italijanski, španski in belgijski kralj. Italijanskega kralja misK spremljati na tem potovanju v Španijo tudi ministrski predsednik Mussolini.
Nenadna vročina v Nemčiji
Berlin, 6. maja a. Počim je do nedavna vladala v posameznih predelih Nemčije še pravcata zimska temperatura je nastopil sedaj nepričakovano val vročine, tako da beležijo v Berlinu 29. stopinj.
Vlak povozil avtomobil
Frankfurt ob Meni. 6. maja. d. Na poti v Frankfurt je povozil železniški stroj na železniškem prehodu osebni avto s sedmimi potniki. Lokomotiva ie avto razbila. Pod razvalinami razbitega avtmobila so našli štiri osebe mrtve, dočim 60 bile ostale tri težko ranjene.
Huda nesreča pri stavbi v Chicagu
Newyork, 6. maja. d: V Chicagu se je zrušila pri podiranju trinadstropna hiša. Tod razvalinami je našlo smrt 15 delavcev. Na pomoč prihitelim rešilnim oddelkom pa se je posrečilo izpod ruševin potegniti še 18 težko ranjenih delavcev.
•JOTRO« & SV
Torei, T. T. 1929
Slom v Prelogu pojasnjen
Vlom ▼ davčni urad v Prelogu pogojno izpuščeni kaznjenec
Ogulin, 6. maja 6. T« dol ie Dane Lov-rtčki, ki )• bU udeležen pri vlomu v davčni urad v Prelozu, izdal kraj kter 1« bil v Ogulinu zakopan denar, uikraden pri vlomu. Lovoičid 1« bil prod dvema mesecema izpuščen iz Lepo glave na pogojni dopust in nibč« i* mislil, da bi imel cm. ki Je komaj prišel te ječe, zopet kaj na vesti. Aretiran Je bil od zagrebških detektivov kot sumljiv, ker se je vozli okoli s avtomobilom, kakor kak grof In porabil na dan približno
je izvršil šele pred mescem dni — Denar je zakopal v Ogulinu
5000 Din. Ko »o ca orožniki peljali na kolodvor v Ogulinu, se je zbralo vse polno občinstva, še večja pa Je bila sezacija, ko so ga detektivi pripeljali nazaj v Ogulin, ker je v Zagrebu priznal, da je denar ukraden v Prelogu, zakopan v Ogulinu. Zares so na mestu, ki ga le pokazal, našli 89.000 Din Lovnički je izjavil, da ima še na drugem mestu zakopanih 15.000 Din vendar pa tega denarja še doslej niso našli.
Nov poljsko-nemški incident
Nov* afera je razburila duhove na Poljskem in Nemškem. Kakor je tako rekoč samo ob sebi umljivo, se tiče zopet manjšinskih odnošajev. Incident pa Je sila značilen in kaže razmerje med obema narodnostnima strankama v jarki luči.
V Opolju, močno ponemčenem mestu onega dela Slezije, ki je ostal Nemčiji, dasi je v njem kmečko prebivalstvo poljsko, so se priredile poljske operne predstave z godbenimi umetniki iz Poljske.
Nemci so organizirali bučne demonstracije zoper Poljake, napadli jih de-stracije zoper Poljake, napadli jih dejansko in onemogočili poljsko predstavo. Celo poljskemu konzulu iz Opolja se je pri tem slabo godilo. Napad so Nemci že dalje časa pripravljali in agi-tirali za udeležbo s parolo, da je treba odbiti poljski naskok na nemško Opolje.
Seveda je ta incident Poljake silno razburil in po poljskih mestih, posebno v Sleziji, so odgovorili na nemške nasilnosti z demonstracijami zoper Nemce. Poljski listi naglašajo, da se morejo na Poljskem nemoteno vršiti nemške prireditve, dočim Nemci na oni strani državne meje nočejo dovoliti enake kulturne svobode za Poljake.
To je kratka vsebina najnovejše afere, ki dobiva te dni tudi diplomatski značaj, ker se poljsko zastopstvo upravičeno pritožuje pri nemških oblasteh. Daje pa nam zelo poučno sliko, kako si Nemci v praksi predstavljajo zaščito narodnih manjšin, za katero razvijajo v Ženevi tako humane teorije. Iz dogodkov v Opolju se jasno razvidi, da so prav tako netolerantni do pripadnikov druge narodnosti, kakor so bili pred I. 1918. Kulturna avtonomija je zanje lepa in pravična samo dotlej, dokler velja za nemške manjšine v tujih narodnih državah; kakor hitro pa so se mogli nanjo opreti tudi nenem-ški državljani, jo odklanjajo in jo smatrajo za atako »na nemški značaj mesta«. Kakor da bi poslušali nemško-šo-yinistične parole izpred vojne dobe. iz rajha ali iz habsburgovske Avstrije. Kje je tu miselni napredek vojne in povojne dobe, kje narodna toleranca in kulturno pojmovanje narodnih pravic,, na kar se nemški zastopniki iz nenem-ških držav tako radi sklicujejo, kadar hočejo zagovarjati pravice svojih so-rojakov napram nacijonalnim državam.
Jasno se je pokazalo pri tem, kako prav so imeli oni, ki so vedno sodili Nemce po praksi, ne pa po teoriji, ki Jo je tako lepo zagovarjati, kadar se tiče soseda, ki pa se tako slabo izpolnjuje, kadar jo je treba aplicirati doma. Kdo nam more reči, da smo krivični, ako na osnovi sličnih incidentov ostajamo skeptični napram trditvi, da je povojno nemštvo različno od predvojnega! Saj je tu isti duh, ista nestrpnost, ista nadutost. V praksi nam morajo dokazati, da je stvar drugačna in da so n. pr. opoljske dogodke zakrivili osamljeni šovinisti. Dokler pa se to ne zgodi, svoje sodbe ne moremo spremeniti in moramo najnovejši poljsko-nemški incident smatrati za memento vsem nemškim sosedom, predvsem pa onim, ki sanjajo o reševanju narodno-manjšinskih problemov po principu re-ciprocitete.
Kakor že navedeno, je afera v Opolju Važna tudi za diplomatske akcije. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da se je sj>or glede zaščite narodnih manjšin in garancije, ki naj bi jo zanjo prevzelo Društvo narodov, razvil ravno zaradi poljsko-nemških odnošajev v Šleziji. Stresemann je prenesel spor pred ženevski forum zaradi tega, ker je trdil, da je nemška manjšina v poljski Šleziji kljub določbam o zaščiti ogrožena po poljski nestrpnosti. Opoljski dogodki pa so kar naenkrat tožitelja postavili na zatožno klop. Brez dvoma so opoljski šovinisti nemški diplomaciji storili zelo slabo uslugo, ko so naskočili Poljake in onemogočili z brahijaLnim nasiljem poljsko kulturno prireditev. Saj ne more biti sumnje, da bodo mogli Poljaki z uspehom porabiti ta Incident ter pokazati, kako malo sodi Stre-semannu vloga, ki jo je prevzel v Ženevi v korist manjšinskih pravic.
Vsi, ki jim je zares za obrambo na-rodnomanjšinsklh pravic, se morejo ob tej priliki znova prepričati, da je Evropi potreben duh strpnosti, humanlte-te hi pravičnosti, ne pa papirne določbe. Samo po tetf poti je mogoče ozdravljenje In pomirjenje, vse drugo pa ne zadene bistva.
Dubrovnik, 6. maja. n. PotnfSlrf urad je prejel obvestilo, da bodo meseca maja pri-, pluli t Dubrovnik Štirje veliki prekoocean-ski potniški parniki Cunard Linie in Royal Maire z velikim številom angleških in ameriških turistov.
Nagel povratek ministrskega predsednika in zunanjega ministra
Beograd, 6. maja. p. Se tekom nocojšnje« ga večera prispe v Beograd namestnik mi» nistra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi, ki je bil pred pravoslavnimi velikonočni« mi prazniki odpotoval v Južno Srbijo. Nje» gov nagli povratek je ▼ zvezi z važnimi posli ministrstva zunanjih deL Za nocoj se pričakuje takisto povratek predsednika vlade generala Petra 2ivkoviča, ki se je mudil dva dni v Vrnjački Banji.
Kraljeva rodbina se je vniila v Beograd
Beograd, d. maja. p. Nj. VeL kralj Aleksander, kraljica Marija, prestolonaslednik Peter in princ Tomislav s številnim sprem« stvom so se danes popoldne vrnili v Beo» grad. Na kolodvoru je kralja sprejel mar« šal dvora general Dimitrijevič. Po krat« kem odmoru se je kraljevska rodbina od* peljala v dvor.
Kdo bo predsednik Zveze jugoslovenskih mest
Zagreb, 6. maja, n. Kakor že javlje-no, se bo 11. t. m.' vršila v Zagrebu seja poslovnega odbora Zveze jugoslovenskih mest. Ko je prejšnji zagrebški župan arhitekt Heinzl odstopil, se je smatralo, da bo kot zastopnik mesta Zagreba mogel novi župan brez posebnih formalnosti prevzeti mesto predsednika Zveze jugoslovenskih mest. Dosedanji poslovni odbor Zveze se je tudi postavil na stališče, da naj bo predsednik zopet zagrebški župan. Ker pa se je medtem znatno izpremenil položaj v državi, nf gotovo, ali se bo to zgodilo. Označujejo se namreč tudi razne druge kandidature in pripravlja se tudi predlog, da bi se sedež Zveze prenesel začasno v Beograd ali Ljubljano.
Reorganizacija celokupne radioslužbe
Beograd, 6. maja. č. Kakor se doznava, se dela na to, da bi se vse radiodružbe v naši državi, v Beogradu, Zagrebu in Ljub« ljani, združile v skupno družbo, v kateri bi bil koncentriran ves kapital, s katerim razpolagajo. Na ta način bi se znatno olaj« šala uprava radio»službe, ki bi se obenem tudi izpopolnila.
Ogromen kit v Jadranskem morju
Split, 6. maja. č. Z otoka Visa poročajo, da so ribiči in seljaki iz Komiže opazili na neki morski pečini ogromno morsko žival, ki je bila dolga po trditvah očividcev 30 m in je brizgala vodo do 20 m visoko. Po mnenju nekaterih gre bržkone za kita, ki se je zatekel v Jadransko morje.
Parnik na prodaj za staro železo
SuSak, 6. maja. n. Parnik Jugoslovenske plovitbe »Marija«, ki je nasedel pri Pro« montoru, je tako poškodovan, da se ga ne izplača rešiti, ker bi popravilo veljalo to» liko, kolikor bi veljal nakup novega par« nika. Ponesrečeni parnik bo prodan ka« kemu podjetju kot staro železo.
Inšpekcijsko potovanje poljedelskega ministra
Beograd, 6. maja d. Minister za kmetijstvo dr. Frangeš je odpotoval nocoj v Južno Srbijo na inšpekcijsko potovanje. V Južni Srbiji bo ostal kakih 10 dni zaradi proučitve tamošniiiih razmer glede agrarne reforme. Z ministrom potujeta njegov pomočnik Sretenovič ln načelnik poljedelskega oddelka Gjurlč.
Tujsko-prometna anketa na Sušaku
Sušak, 6. maja. t. Za 17. t m. sklicuje Zveza za pospeševanje tujskega prometa anketo, na kateri ee bodo razpravljala vsa vprašanja, ki so ▼ zvezi e tujskim prometom na Sušaku, predvsem o ureditvi železniške postaje, o prevozu potnikov do luke kakor tudi o poenostavljenju manipulacije pri reviziji potniške prtljage.
Slava Kola jahačev v Beogradu
Beograd, 6. maja p. Da-t*s le kOlO jahačev praznovalo svojo "»lavo. Verske obrede ie opravil patrijarh Dim hlj«. Svečanosti se prisostvovali princ Pav*e kot častni predsednik Kola jahačev ter najizbranejSi predstavniki beograjske družbe.
Umetnostna razstava ▼ Beogradu
Beograd, 6. maja č. Včeraj je bila tu otvorjema umetnostna razstava srbskih ln hrvatskih Hkovnih umetnikov. Iz-nad Hrvatov so zastopani na razstavi Bužan, Gjurič, Lukinič, Pap, Jovanovič, Lina Crnč5<S Pek-syder-Su!ča ln gdč. šandor. Otvoritvi so prisostvovali zastopnik kralja, zastoon.k prosvetnega ministra ]n ma>go odličnega občinstva.
I Iz predavalnic slovenskih znanstvenih društev
Kako M |« širilo Človeštvo po zemlji.
Geografsko društvo v LJubljani Je priredilo minule dni drugo zanimivo predavanje. Mladi slovenski antropolog g. dr. Božo S k e r 1J je seznanil slušatelje z ne katerimi novejšimi izsledki raziskavanj o širjenju človeškega rodu po zemlji. Izhajajoč iz podmene ameriškega antropologa Hr-lierke, da je bila zibeljka človeškega rodu v onem pasu zemlje, ki je bil v diluvijalni dobi prost letu — to so dežele okoli Sredozemskega morja — Je predavatelj orisal, kako so razni vzroki silili pračloveka, da se je selil dalje in dalje po zemlji, vedno se prilagojevajo novemu okolju. Vzrokov, da Je začel pračlovek zapuščati svoje prvotno selišče, je več: predvsem lakota, ki je nastala zaradi pomanjkanja zverjadi in vedno večjega razmnoževanja ljudi, potem bolezni, ki so se • razpasle, dalje zemeljske katastrofe, pa klimatične izpremembe, ki so bile zlasti v diluvijalni dobi sila važne. To »prodiranje« pračloveka Je bilo zelo počasno in do skrajnosti naporno: umljivo je, da so dosegii cilj samo najmočnejši in najsposobnejši ljudje. Ovire, ki so jim stale na poti, si danes lahko komaj predstavljamo. To širjenje človeštva po zemlji, iz kraja v kraj, preko gorovij, velikih rek, Jezer in morja, Je trajalo sila dolgo, celo diluvijalno dobo in še dalje — vse do historičnih časov ter potem — kakor vemo iz zgodovine — še v starem in srednjem veku
Predavatelj Je odgovoril v svojem predavanju na nekatera vprašanja, ki zanimajo zlasti širše občinstvo. N. pr.: Kako Je prišel pračlovek v dežele, ki so ločene med seboj po morju, celo v Ameriko in Avstralijo? Predvsem moramo upoštevati, da so v diluvijalni dobi bili nekateri kontinenti v zvezi. Med Evropo in Afriko ni bilo Sredozemskega morja, marveč so se ondi razprostirala velika jezera. Na morju so pomagale pračloveku pri selitvi morske struje in vetrovi. Tudi Krištof Kolumb ne bi bil srečno prijadral v Ameriko, če ne bi slučajno zadel na morski tok. Ti tokovi so zanašali ljudi neprostovoljno v neznane kraje, robinzonade so bile potemtakem v pradavnih časih kaj pogost pojav. Morje nI bilo vedno ovira, marveč pod nekaterimi okoliščinami celo pospeševatelj širjenja človeštva po zemlji. Da so praprebivalci Amerike Indijanci izšli iz istega središča kot ostale človeške rase, so antropologi jasno dokazali. Po novih izsledkih rdečepoltih Indijancev sploh ni in ni nikdar bilo, marveč so to Mongoli, ki so se pod vplivom ameriških klimatičnih razmer visoko specificirali.
Marsikaj zanimivega je povedal predavatelj o tem, kako so nastali razni znaki, po katerih so se jeli ljudje tako razločevati med seboj. Važen činitelj pri tem so brez dvoma tako zvane inkrecijske žleze. Hipofi-za, glandula interstitialis in nadledvice aH priobisti so pri Evropcih v zvišanem delovanju, pri zamorcih v znižanem, pri Mongolih pa povzroča ščitna žleza (glandula thyreoidea) njihove značilne rasne znake. Potem pridejo vplivi spolne izbire in tako itvane domestikacije. Geografske prilike že same odločajo kdaj nastooa pri dekletih menstruacija: v Afriki so desetletna dekleta že matere, pri nas dobivajo med 13. in 15. letom prvo perilo, na severu pa celo po 18. letu. Ti in mnogi drugi vzroki izpreminjajo rasne znake in dajejo nekaterim narodom v teku dolgoletnega razvoja različne antropološke osebine. Zanimivo je n. pr. vprašanje zamorcev. Ti so se razvili iz rjavopoltih ljudi, kakršni so sploh bili prvi ljudje. V vročih krajih se je izgubila diaka. koža je potemnela, dobila več potnih žlez, lasie so se skodrali. Tako se je človeški organizem zavaroval pred škodljivimi učinki solčnih žarkov (med katerimi so zlasti nevarni takzv. modri žarkii), t. j. prilagodil se je svojemu okolju. — Uvažiti moramo tudi to, da že sam način prehrane vpliva na obliko človeške lobanje; od hrane zavisi zobovje, od zobovja oblika obraza in razmerje m®d možganskim in žvekal-nim delom glave. Nastanek kratkoglavcev in dolgoglavcev še ni jasen, zavisel pa je od raznih činiteljev. Danes opažamo, da kratkoglavci v srediji Evropi izpodrijavo dolgoglavce. Gotovo je oblika glave v zvezi tudi s splošno rastjo telesa. Na to pa različno vpliva to, ali biva pleme na morski obali ali pa v notranjosti kopna. Na obali, kjer je morski zrak prepojen z jodom, ne rastejo ljudje v širino, marveč v višino (linearni tip). V notranjosti se rado poveča delovanje ščitne žleze, ljudje so širši in manjši (lateralni tip).. Razvoj narodov — pritlikavcev si lahko razlagamo tako, da so bili nekateri rodovi potisnjeni v pragozdove ali samotne kraje, na otoke in pod, kjer so zaostali na nizki stopnji in se prilagodili svojevrstnim razmeram.
Ce smo že omenili iz tega zanimivega predavanja vprašanje zamorcev, pristavimo še to, da je postanek belega plemena s plavimi in rdečimi lasmi, modrimi očmi, svetlo, prozorno kožo še danes težka uganka. Domnevamo pa, da gre za proces de-pigmentacije, torej nasprotje zamorcem. Po Paulsenu Je to bolezenski pojav, drugi pa govore o albinizmu. Brez dvoma so ti ljudje zelo specializirani in nesposobni za življenje v tropih. Pri ženi si lahko razlagamo beloto in goloto telesa s spolne izbiro (Danvin), pri moškem gre to težje. Rdečelasl ljudje kažejo največjo občutljivost za solnčno gorkoto; njih koža ne ogo-ri, marveč se kaj rada vname, imajo »solnč-ne pege« in so bolj nego temnopolti ljudje v nevarnosti pred solnčarico.
Navedli smo le nekaj primerov Iz predavanja mladega slovenskega antropologa, ki bo — kakor upamo — pridobil tej intere-santni vedi ugled in občinstvo tudi med Slovenci, kjer je še precej zanimivega in neraziskanega materijala.
Na promenadi streljal na svojo ženo
Podgorica, 6. maja n. Včeraj ob času naj-živahnejše promenade po ulici Novaka Miloša je uradnik Aco Boljevič nenadoma potegnil iz žepa revolver ter ustrelil v svojo ženo, ki se je sprehajala z njim. ?ena Je pričela bežati ter se je skrila v neko pekarno. Boljeviča, ki Je hotel steči za ženo ter Še nadalje streljati, so 'Judje zadržali. Krogla je ženi prebila roko in Ji poškodovala rebra. Aretirani Boljevič na policiii nikakor ni hotel izpovedati, zakaj je povzročil incident, čuje pa se, da je biia dogodku vzrok neka družinska afera.
Smit prepeljan v Zagreb
Zagrtb, 6. maja. r. Včeraj je bil pripe« ljan iz Beograda v Zagreb mesar Gabri« jel Smit, ki je bil izročen državnemu so« dišču v zvezi z dogodki 1. decembra v Za« grebu. Državno sodišče se je, kakor zna« no, izreklo nepristojnim. Akti so bili izro« čeni sodnemu stolu, kjer se bo v kratkem vršila razprava. Ni še znano, kako bo dr« žavni pravdnik kvalificiral dejanje, ven« dar pa je verjetno, da se bo moral Šmit zagovarjati samo zaradi javnega nasilja. Davi so njegovi branitelji prosili za do« voljenje, da ga smejo obiskati v zaporu.
S 25 kg dinamita izvršil samomor
Osilek, 6. maja n. O vzrokih strašne nesreče, ki se je v soboto popoldne pripetila v Batini Skeli z eksplozijo dinamita, in ki je zahtevala 10 človeškin žrtev, vodijo oblasti energično preiskavo. Doslej se še ni moglo točno ugotoviti, kako je došlo do strašne nesreče, pojavil pa se je sum. da je eksplozijo nalašč povzročil nadzornik tamošnjega kamnoloma Grdid, ki je odredil, naj dajo dinamit sušit na peč. Trdi se, da je k di-namltu priložil patrono ekrazita in tako namenoma povzročil eksplozijo. Priče izpovedujejo, da Je bil nadzornik Grdi<* zadnji čas zelo deprimiran in da je pred nesrečo, ko je položil dinamit na peč, da bi se posušil, večkrat prišel razburjen iz poslopja ter se nato zopet vrnil. Nekaj sekund nato je nastala eksplozija, ki ni usmrtila samo Grdi-da, temveč tudi še devet drugih delavcev. Nekateri so uverjeni, da Je Grdič na tako strašen način izvršil samomor. Preiskava se v tej smeri nadaljuje.
Dijaške ekskurzije
Split, 6. maja. 6. Te dni je g posredovanjem Jadranske Straže dospelo v dalmatinsko Primorje več dijaških skupin iz naše države. Vse je aprejeia in nastanila Jadranska Straža. Tako je došlo v Split 27 učite-ljiščnikov iz Cetinja, 36 učiteljiščnikov Iz Danilovgrada, 40 učiteljiščnikov iz Karlov-ca, 40 učencev meščanske šole iz Sotnbo-ra, 38 dijakov iz Beograda, 26 učiteljiščni-kov iz Negotina, 19 učitHjiščnikov iz Som-bora, 23 učiteljiščnikov iz Goepiča in 27 dijakov trgovske akademije iz Zemuna.
Rumunski minister v Dalmaciji :
Split, 6. maja. č. Semkaj je dospel rumunski minister socijalne politike Georgu Ca-ranfil, ki bo ostal dalje časa v Dalmaciji.
Ekskurzija splitskih dijakov v ČSR
Split, 6. maja 6. Gojenci trgovske akademije bodo letos odšli na daljše poučno potovanje po Nemčiji in Češkoslovaški. Poleg drugih mest bodo posetili Monakovo, Draž-dane, Prago, Brno in razna druga večja mesta v Srednji Evropi.
Izlet beograjskih avtomobili-stov v Subotico
Subotica, 6. maja. r. Včeraj je priredila
tukajšnja sekcija avtomobilskega kluba svečan sprejem beograjski sekciji, ki je prišla na izlet v Subotico. Najprvo so bili svečano sprejeti v mestni posvetovalnici, za tem so si beograjski gostje ogledali mesto, nakar jim je bil v hotelu Park prirejen banket. Beograjski avtomobilisti se pritožujejo nad slabimi cestami.
Samomor dijakinje
Dubrovnik, 6. maja. n. Danes ob 5. popoldne so poleg morja pod pečino Boninovo pri Dubrovniku našli razmesarjeno truplo lSletne deklice Dragice Cetiničeve, rodom z otoka Korčule, učenke 3. razreda učiteljišča. Truplo, ki je bilo vsled padca na skalovje strašno razbito, je spoznal njen stanodajalec, uradnik pri dubrovniškem velikem županu Kušelj, ki je izpovedal,* da je dekle bilo v zadnjem času zelo nervozno in da se je pritoževalo zaradi slabih uspehov v šoli. Vsekakor pa smatra, da ne gre za ljubavno afero.
Samomor odpuščenega vojaka
Beograd, 6. maja p. Trupi i ki ga je včeraj Sava naplavila na ob e?le Savarrale ie bilo agnoscirano. Gre za podnarednika ? Ivana Milanoviča, ki je ?voJ čas služboval pri 40. pešadijskem polku, a bi' kasneje za. radi slabega vedenJa odmšCer. iz vojske. Pred nevi je iz obupa >n skralnega pomanjkanja sklenil končati si življenje in se je v samomorilnem namen" pognal v savske valove, kjer ie našel smrt.
Smrkavost v Suboticl
Subotica, 6. maja. n. Pred tednom se Je pojavila na neki pristavi smrkavost pri konjih, od katere je poginilo že pet konj. Okužili so se tudi trije moški, ki so medtem že umrli. Oblasti so podvzele potrebne ukrepe za omejitev epidemije.
Madžarom ne zadostuje samo italijansko prijateljstvo
Budimpešta, 6. maja. d. Pri razpravi o | tTgovinski pogodbi z Jugoslavijo so se vr« šile živahne razprave tudi o trgovinskih odnošajih med Madžarsko in Italijo. Pri i tem je naglašal neodvisni poslanec Ludvik Beck, da sosedne države izrabljajo svoje gospodarstvo tudi v politične svrhe. Za« radi tega mora tudi Madžarska posvetiti vso pozornost taki politiki in dvigniti za vsako ceno madžarski izvoz v Italijo. Ma« t džari morajo prenesti svoje veliko pri j a« teljstvo z Italijo s političnega tudi na go« spodarsko polje. Italija uvaža še danes iz Jugoslavije, s katero si nista posebno do« bri mnogo več perutnine, kakor te Ma« džarske. Najmanj kar more pričakovati Madžarska od svoje prijateljic« Italije je to, da ji dovoli reprociteto, namesto klav« zule največje ugodnosti
Poslanca Becka je potolažS minister n narodno gospodarstvo Bud z napovedjo, da bo kmalu prišlo k poglobitvi in spo» polnitvi gospodarskih odnošajev med Ma« džarsko in Italijo.
Samomor dolgoletnega Župana
— Schlethelm, 6. tnal«, župan Freuss, Id )e fcu-panoval v Schletheimu nad 25 le*, si )e pognal kroglo v »lavo, ker Je bil zajeten r tfečaj Tflrinške lesne dražbe, ld ji )e dal v mesitni hranilnici za 168.000 mark nedovoljenih kreditov.
Hmeljski trg
2atee, 6. maja. h. Tendenca mirna. Zelo neznatni posli. Cene nespremenjene od 1000 do 1150 Ki
Poziv Hrvatskemu Sokolu
Za združitev Jugosiovenskega Sokolstva Zagreb, 6. maja. p. »Slobodna Tribuna« objavlja članek, v katerem poziva hrvat« , sko Sokolstvo, naj se priključi Jugosloven« sicemu Sokolu ter prevzame njegovo misel« j nost List ugotavlja, da so sre po 6. januar« | ju predstavniki hrvatskega Sokolstva ogla* i sni pri kralju ter izjavili svojo lojalnost.
i> tem v zvezi si je treba predočiti, da je i po 6. januarju nastopila dpba »prelivanja ! m združevanja narodnih vrst zaradi du« ševne, socijaine jn gospodarske konsolidacije naroda in države«. Zatem pravi »Slo« bodna Tribuna«:
»Pot, po katerem naj krene hrvatsko Sokolstvo, je točno označen. Opredeljuje ga program Sokolstva, ki je vseslovanska ustanova. Konkretno vodi ta pot za nas Jug oslov e>ne od jugosiovenstva k vsesio-vanstvu. V tem pravcu naj hodi tudi Hr» vatski Sokol. Pot Hrvatskega Sokola bodi zatorej vrnitev k jugoslovenski sokolski ideologiji. Nevarnost, ki je baje pretila Hrvatstvu od Jugoslovenstva, je prjtzna pripovedka.«
»Ali pa obstojajo kake zapreke povrat. ka hrvatskih Sokolov v matico Jugosloven« skega Sokolstva? Vsakdo lahko vidi, da teh zaprek ni. Ce se take zapreke naidejo, ni Jugosiovenskega Sokola, ki bi jih ne upošteval. Doba plemenske zdražbe, ma« mfestacij, obhodov, zdravic in demonstra* cij se ne povrne večl«
Zračna zveza Zagreb-Dunaj
Dunaj. 6. maja, č. Iz razgovora s Šefom avstrijske družbe za zračni promet se glede zveze med Zagrebom in Dunajem doznava, da se je na Dunaju že mudil delegat jugosiovenskega letalstva in da je med zasebnimi družbami že vse dogovorjeno za vzpostavitev, zračnega prometa z Zagrebom in Dunajem. Treba je samo še, da se obo vladi, avstrijska in jugoslovanska, sporazumela o nekaterih važnih vprašanjih. Na vprašanje, ali bo mogoče promet otvoriti že meseca maja ali junija, je dobil vaš dopisnik informacije v tem smislu, da je to povsem nemogoče Ln da je sploh še vprašanje, če ga bo mogoče otvoriti vsaj v juliju, ker se o roku otvoritve sploh še ni razpravljalo.
Letalo „Miss Dalmacija" v Ljubljani
Včeraj ob 18. je priletelo v Ljubljano angleško športno letalo »Miss Dalmacija« in pristalo na aerodromu v ŠišikL Danes ob 8.30 dopoldne se bo letalo zopet dvignilo, krožilo bo nekaj časa nad mestom in izvajalo raznovrstne akrobacije, nakar bo nekako ob 9.30 odletelo proti Splitu.
Drugi poraz Ilirije v Sarajevu
Sarajevo, 6. maja. n. Kot finale športnih
prireditev na proslavi 201etnice tukajfoje »Slavije«, se je vTšila danes nogometna tekma med Saškom in Ilirijo iz Ljubljane. Tekma se je končala s 6 : 1 (2 : 0) v ko« rist Saška. Sodnik je bil Plaček. Tekma se je igrala v premoči Saška. Nato se je vrši« ia druga tekma med Slavijo in Hajdukom z rezultatom 2 : 0 (1 : 0) Bilo je mnogo občinstva; diruga igra je bila precej ostra.
Športni dan v Beogradu
Jugoslavija : Prostelov 1:0 (1:0), BSK t SiaviJa (Sofija) 3:2 (1:0). Beograd, 6. maja p. Današnje športne prireditve na novo otvorjenem igrišču Beogr. športnega kluba so nudile v športnem pogledu tak užitek, kakršnega beograjsko športno občinstvo že dolgo nI Imelo. Majsko solnce je privabilo na Igrišče nad 12.000 ljudi, kar pomeni za Beograd rekorden obisk
V predtekml junlorsklh moštev Je zmaga! pomladek Jugoslavije nad pomladkom BSK z 2:1. V prvem polčasu Je premagani pomladek vodil z 1:0. Igr* je potekla v ležernem in nezanimivem tempu.
Naslednja tekma, ki sta jo odigrala beograjska Jugoslavija in amaterski prvak Češkoslovaške Prostejov, je potekla v silnem tempu in zanimive igre. Čehi so takoj spočetka uvedli ostro igro in igrali na zmago. Pokazali so tudi prav lepe in mestoma uzor-ne kombinacijske poteze, ki pa vpričo odlične obrambe Jugoslavije niso mogle roditi uspeha. Jugoslavija je predvedla svojo običajno kombinacijsko igro in zasluženo zmagala 1:0. Rezultat je bil postavljen že v prvem polčasu.
Višek današnjih tekem je bil naslednji par BSK in prvak Bolgarske sofijska SiaviJa. Igra Je potekla od kraja do konca živahno, temperamentno in so bile na obeh straneh ustvarjene zelo napete situacije. Bolgari so se pokazali v najboljši luči. Predvedli so izborno-defenzlvno kakor tudi odlično ofenzivno igro. Vendar niso bili kos beograjskemu prvaku in gostitelju BSK, ki je bil v obeh polčasih v premeči. Bolgari igrajo nagel, prodoren nogomet in znaio pred golom ustvarjati kočljive položaje. BSK Je prodiral s premišljenimi kombinacijami do kazenskega prostora in tu Izdatno streljal. BSK daje v prvem polčasu prvi gol ln zviša v drutrem polčasu na 2:0. 2e je izgledalo, da bo tekma končala z zmago BSK v navedenem razmerju, ko so Bolgari poslednjih "i minut vpri7ori!i generalni napad proti BSK in v Pičlih dveh minutah zabili dva izravnalna gola. Občinstvo Je sprejelo nenadeiani r>0-dvlg gostov z viharnim odobravanjem. BSK Je napel vse sile in začel valiti napad za napadom proti bolgarskemu kazenskemu prostoru. Razvila se Je ostra igra in Bolgari so skušali z vsemi sredstvi držati igro neodločeno. Diktirana enajstmetrovka je igro odločila v zmago BSK. ki Jo je tudi sicer tako po kulturi igre kakor po dejanski premoči zaslužil.
Tekmi Je prisostvovalo mnogo odličnega občinstva, med drugimi tudi bolgarski poslanik Vakarelski s soprogo In poslaniškim osobjem. minister dvora Bora Teftič in dr.
Bolgarski poslanik Vakarelski ie no tekmi izjavil, da so igrali njegovi rojaki nrav dobro, da pa mora iskreno priznati, da so bili Igralci BSK boljši in da so zasluženo zmagali.
Zanimivo je. da te beograjsko športno občinstvo sprejelo F»'care oba dni zelo ljubeznivo in da pri vsaki niibnvi leDi akHfl ni štedilo s priznanjem in viharnim ploskanjem.
»JUTRO« St 105
3
Torek, 7. V. 1529
Naši Kraji in
Revija naprednega prosvetnega dela
Popoln uspeh prvega Prosvetnega dne Z. K. D.
Ljubljana, 6. maja
Prosvetni dan — afirmacija ZKD. Tako je poudaril njen predsednik g. direktor Jug v »voji uvodni, programatični besedi. Včerajšnji dan pa je bil več kot sama afirmacija, takaj ZKD se Je že zdavnaj notranje afirmirala s svojim delom. Prvi prosvetni dan ZKD je bil zunanja manifestacija že opravljenega dela. Obenem tudi manifestacija za realen, v določenem času ir. v danih razmerah izvedljiv program. Manifestacija onih, ki delujejo v tem duhu in ki lahko že pokažejo na mnoge uspehe.
Udeležba s podeželja je bila častna. Nih-Ce se ni nadejal, da hoao prišle v Ljubljano množice ljudi. ZKD ni šlo za običajne manifestacije, ki delajo velik hrup, a njihov dejanski uspeh je ničev. Šlo ji je za to, da se sestanejo prosvetni delavci, organizatorji naših društev in skupno premotrijo dosedanje delo ter si zarišejo smernice za najbližjo ' bodočnost. Šlo ji je za vseskozi konkretne cilje. Za delo, ki ne potrebuje velikih in bleščečih besed. Zato je potekel ves dan v duhu kulturnega reaMzma. Predsednik g. dir. Jug, zlasti pa tajnik g. dr. Stojan Bajič in vsi referenti so odločno in jasno naglaše-vali ta realizem. 500 novih knjig v naših knjižnicah pomeni več od velikega hrupa, visokih govorov in manifestacijskih povork. Napredek je mogoč samo s sistematičnim podrobnim delom, z racijonalizacijo sredstev, s koncentracijo sil.
V tem znamenju je potekel pri prosvetni dan ZKD in Je zato sigurno, da bo obrodil uspehe. Kulturno delo na drobno, toda ne brez enotne linije in v gospodarnosti vseh sil. Kulturno delo proti cinični apatiji — ta beseda ustanovitelja ZKD g. dr. Žerjava je najbolj pokazala duha včerajšnje manifestacije. Odmevala je v srcih poslušalcev kot blagovest boljšega časa. Treba je za vsako ceno premagati ravnodušnost nasproti kulturi. Neka lagodna brezbrižnost za vse izraze duhovnega življenja se je jela bolezenski širiti med ljudmi. Njo je treba zatreti, izriniti s smotreno kulturno akcijo.
150 delegatov iz mest in s kmetov se Je spoznalo med seboj: bolj kot vsak na svojem mestu so tu občutili, da so bojevniki v eni in isti falangi, ki po določenem načrtu prodira za skupnim ciljem. In vse diskusije so potekle v duhu te zavestne, z idealizmom prožete, realistično usmerjene delovne zajednice, ki si je obljubila v medsebojnem zaupanju, da se bo oprijela še z večjo vnemo enotno organiziranega dela. Velik konkreten uspeh Je že to, da se Je odpravilo dvotirno prosvetno delo: na področju ZKD ln na področju JSS. Poslej bo ZKD vodila kot centrala tudi sokolsko prosvetno delo. Poslej se bodo morala vsa v ZKD včlanjena društva v istem kraju sporazumeti glede enotnega, krajevnim potrebam odgovarjajočega predavalnega programa za celo sezono.
Samo nekaj točk. a že te jasno kažeio pota k uspešnejši koncentraciji vsega truda za našo domačo prosveto.
Ob pol deseti url so se zbrali v Kazini Zastopniki prosvetnih društev iz cele ljubljanske oblasti. Bil je lep nedeljski dan in mladi učitelji, uradniki, posestniški sinovi Itd., ki so prišli s kmetov, so prilili solnč-nemu nastrojenju, ki je vladalo v dvorani, še več svežostL Iz Ljubljane smo pogre-Sali marsikoga, vendar so bili navzoči zastopniki raznih naprednih društev. Splošno žensko društvo sta zastopali ge. Vašičeva in Govekarjeva, Narodno strokovno zvezo g. Juvan. napredno časopisje predsednik konzorcija »Jutra« g. načelnik Ribnikar. Mariborska ZKD je poslala g. Vekoslava Spind-lerja. S posebnim zadoščenjem so zboroval-ci pozdravili prisotnost prosvetnega šefa g. dr. Lončarja, ki Je v odgovoru na predsednikov pozdrav izjavil, da bo podpiral stremljenja ZKD kot pokret, ki oblikuje narod v duhu dobrote, resnice in lepote in ki je osnovan na zemlji in v ljudeh, ki jim pripadamo.
Vdanost državi je pokazala brzojavka, ki so jo zborovalci poslali na predsednikov predlog kralju — pokazala jo je tudi predsednikova beseda o ljubezni do države, ki jo je ob burnem odobravanju naglasil v
Prf želodčnih in črevesnih težkočah,
Izgubljenem teku, zagatenju, naipeto-sti, zigagi. vzpehavaniu. tesnobi, bolečinah v čelu. nagnjenju k bljuvaniju uči-nite 1—2 časi naravne »Franz Josefo-ve« vode. terreliito iztrebljenje prebavil. Mnenia bohršnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tud,: oni. ki morajo dolgo po lega ti v postelji in jim zelo prija voda. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijski trgovinah.
otvoritvenem govoru. Frenetičen aplavz Je pokazal, s kakšnimi čuvstvi je bila sprejeta poslanica, ki jo je poslal zborovanju g. dr. Žerjav in ki se glasi:
»Že odkar je vzniknila srečna ideja, da se s prireditvijo prosvetnega dne počne z novo ofenzivo našega kulturnega pokreta, sem se radoval, da bom mogel sodelovati.
Nepredvidna kolizija sličnega dela na raznih krajih me je zadela, da ta dan ne morem biti v Ljubljani in da moram s tem Te zaprositi, da opravičiš mojo odsotnost. To mi je nekoliko lažje le, ker vem, da je naše centralno kulturno delo v rokah izkušenih in vztrajnih mož.
Od početka ZKD njeni verni sotrudnik Ji ostanem zvest, dokler bom mogel gibati. Slične centrale, kakor je naša ZKD, morajo nastati po vsej državi, naša pa bodi prva in vzorna med njimi. Spopolni naj se še s krepkejšo akcijo za naše nravne ideale in z vzgojnim delom v najširših slojih za umetnost in smisel za lepoto.
V imenu našega tiska, ki ga navdajajo isti ideali, obetam zvesto podporo ZKD.
Ni pač drugače mogoče, kakor da se prosvetno delo vrši ločeno po svetovnih nazi-ranjih. Nedvomno na prvem mestu je v plemeniti tekmi delo tisočerih naprednih kulturnih delavcev prejšnje in sedanje generacije v Sloveniji. To delo pa bo še uspešnejše, če se bodo vsi oklenili ZKD.
Brez državnih in drugih podpor je ZKD ves čas slonela na idealizmu svojih sotrud-nikov. Zato me ni strah za njeno bodočnost,	M-|pilil
.Prosvetnemu dnevu, ki naj utrdi uglednost kulturnemu delu proti cinični apatiji, naj sledi pomladansko prebujenje spečih in zmagoviti elan bedečih. Zdravo! Vdani dr. Žerjav.«
Programatična in navdušujoča je bila beseda predsednika g. dir. Juga, — smotreno, organizirano delo na vseh področjih domače kulture v blagor naroda in države, to je cilj ZKD! Delo, predvsem delo!
To čisto delovno, konkretno pojmovanje ZKD je posebno razvil v svojem daljšem, govorniško gladkem in prijetnem govoru njen prvi tajnik g. dr. Stojan Bajič. Poudaril je potrebo, da izločimo iz delovnega programa vse, kar ni realnega, izvedljivega. Koncentrirati je treba energije, zanesti sistem v društveno delo, racijonalizirati sredstva. Priznati je treba, da imamo že preveč društev — zato je treba umnejše izrabiti voljo in delo onih, ki se žrtvujejo za organiziranje. Ljubljanska ZKD mora misliti na kooperacijo z mariborsko ZKD, s sokolskim savezom se že vrše razgovori o odpravi dvotirnega sistema v kulturnem delu. Bilanca dosedanjih prizadevanj je ugodna: vsepovsod se kaže rastoča tendenca. Vsak 5—6—8 človek v Sloveniji že poseča predavanja ZKD. Na Vrhniki je tudi težja predavanja obiskovalo 80—100 ljudi. Govoreč o požrtvovalnih predavateljih se je govornik izrekel zooer poskuse kulturnega nasilja nad onimi, ki delujejo v okviru ZKD. Dotaknil se je vprašanja naše knjige (občine naj prispevajo k vzdrževanju in razširjenju knjižnic), »Prosvetnega glasnika«, prirejanja tečajev in skrbi za mladino, ki se ji ne posveča zadostna pozornost. Govor dr. Ba-jiča je bil poln vzpodbude in konkretnih nasvetov. Žarišče tega zborovanja.
Drugi tajnik g. Rudolf Prešeren ie dal zanimivo statistiko. Nekaj važnejših podatkov je »Jutro« objavilo že v sobotni številki: te izpopolnjujemo iz vestno izdelanega poročila g. Prešerna še s tem, da ZKD snuje tudi pevske in tamburaške zbore, ki uspešno delujejo. Največja njena zasluga pa so potujoči filmi. 255 filmskih predavanj s 60 tisoč poslušalcev — to sta nad vse častni in razveseljivi številki.
Posebna pozornost je veljala predavanju odličnega predstavitelja našega založništva, podpredsednika »Tiskovne zadruge« g. prof. Breznika o položaju na našem knjižnem trgu. Govornik je kljub kratkemu času dobro zajel ves problem tako zvane knjižne krize. Orisal je položaj knjige doma in na tujem, opisal njene tekmece: šport, kino, radio. Povedal je, kai je izgubil slovenski kniižni trg s Primorsko in z našimi ameriškimi kolonijami. Naša knjiga je draga, ker ima prenizko naklado, a je še vedno cenejša od nemške. Pri nas bi knjiga lepo uspevala, če. bi bilo mogoče razširiti krog njenih stalnih konzumentov. Kako. o tem je podal predavatelj več vzpodbudnih nasvetov na naslov naših knjižničarjev, samouoravnih in državnih oblasti, učiteljev osnovnih in srednjih šol, časnikov itd. Knjiga mora postati predmet javne skrbi. Njo moramo ljubiti in z nio živeti. Družinska knjižnica bodi v vsaki slovenski hiši! Tako se bo dvignil konzum knjige in vzbudila volja do izda-jania novih knjig.
A to izdajanje ima tudi druge' ovire. Na-
ša literarna produkcija! Lani je Izšlo 132 slovenskih knjig in brošur, od teh 31 leposlovnih in med njimi samo osem novih izvirnih povesti. Vse te je kritika odklonila. Kako naj tako slaba produkcija vzbuja zanimanje in navdušenje za domačo knjigo! In zdaj preti zakon o avtorski zaščiti še z uničenjem prevodne književnosti!
Tehtovite besede so našle poln odmev. In geslo, ki se je izkresalo iz njih, je: Ljubimo domačo knjigo, kupujmo jo in širimo!
V	tem duhu se je dopoldansko zborovanje zaključilo.
Poročilo o popoldanskem programu z referati in diskusijami bomo priobčili jutri.
Gradnja novega mostu pri Zidanem mostu
Zidani most. 6. maja
Končno so odobreni vsi načrti za preureditev železniške postaje v Zidanem mostu in za gradnjo novega modernega betonskega mostu. Gradbena dela so poverjena stavbni tvrdki I. Slavec v Kranju kot najcenejšemu ponudniku. Dne 1. maja so se pričela prva dela. Zaradi tesnega terena je gradnja in preureditev kolodvora precej ovirana ter se bo vse izvršilo v posameznih, po načrtih določenih etapah.
Za. gradnjo betonskega mostu je določenih pet milijonov Din in mora biti že letos dograjen. Za popolno preureditev kolodvora pa je določena daljša doba. Računati je, da bo zidanmoška postaja popolnoma preurejena do jeseni 1930. S preureditvijo postaje bo omogočen hitrejši in direktnejši promet med Ljubljano in Zagrebom, odnosno med Mariborom in Zagrebom. Zidani most bo postal moderno prometno križišče. Zadnji čas so bile končno odobrene še nekatere formalnosti finančnega značaja in tako ste gradba mostu in preureditev kolodvora popolnoma zasigurani.
Kako je dohitela smrt vojaka Fureka
Očividec nesreče, ki se je v nedeljo zgodila pri savskem mostu na Ježici, nam dodatno k poročilu, ki ga je priobčil »Ponedeljek«, sporoča naslednje:
V	nedeljo okrog pol 19. nas je bilo več sprehajalcev priča hude nesreče na ovinku, kakih 100 m pred savskim mostom na Ježici. V smeri proti Črnučam sta pridrvela iz Ljubljane z motornim kolesom znamke »Ariel« vojaka J. Furek iz Ptuja in France Potočnik iz Kamnika. Po cesti idoči ljudje so s strahom opazovali blazno dirjajoča vozača. Že v mestu sta baje s svojo brezobzirno vožnjo vzbudila pozornost. Videli so ju že okrog 15. drveti po asfaltirani Tavčarjevi in Miklošičevi cesti. Nato pa ju je bilo videti zopet na Dunajski cesti, koder sta z brzino do 80 km drvela proti Ježici.
Bržkone sta bila namenjena v Kamnik, kjer ima Potočnik svoje starše in jih je najbrže hotel obiskati. Ko sta privozila mimo Tavčarjeve gostilne, so ju mimoidoči z gestami svarili, naj ne vozita tako naglo. Toda kljub temu nista zmanjšala hitrosti. Ko pa sta pasirala najostrejši del ovinka, se je Furek iz neznanega vzroka ozrl. Pri tem je prvo kolo pridrvelo na okrogel cestni kamen in spodneslo motor, ki je zavil na levo in z vso močjo priletel v železno ograjo ob cesti. Udarec je bil strašen. Čuti je bilo samo močan pok in že sta se oba nesrečneža valila po nasipu v jarek. Fureka, ki je vodil motor, je vrglo tako nesrečno v ograjo, da mu je njen oster železni rob dobesedno odrezal levo uho in mu razbil spodnjo čeljust. Uho je odletelo daleč stran in so ga morali šele poiskati. Potočnika pa, ki je sedel zadaj, je motor pritisnil s tako močjo ob ograjo, da mu je zlomil levo nogo nad kolenom.
Pasanti, ki so jima takoj prihiteli na pomoč, so ju našli okrvavljena v jarku pod nasipom. Naglo so oba pobrali in nesli po bregu navzgor. Vedno več se je zbiralo občinstva. Mimoidoči avtomobili in motorji so se ustavljali, da je bil celo oviran promet. Furek se je po padcu takoj onesvestil. dočim je ostal Potočnik pri polni zavesti. Kri jima je curljala iz nosa in Furek je samo težko sopel. Videti je bilo, da bo kmalu podlegel poškodbam. Potočnik je še prosil za cigarete in jih kadil drugo za drugo. Menda mu je to lajšalo bolečine, ker se je celo pošalil, češ: »Nama menda ne bo treba več služiti vojakov, ker sva sedaj najbrže odslužila za vselej...« Oba ponesrečenca so prenesli v Tavčarjev salon, jima zmili kri in ju za silo obvezali. Major Ta-klič, ki je bil slučajno na Ježici. je bil takoj obveščen in je nemudoma prišel k ponesrečencema ter spoznal v Potočniku svojega slugo. Oba sta bila dodeljena niegove-mu kolesarskemu bataljonu in uvrščena v 1. četo. Major Jaklič je telefonično pozval rešilni avto garnizijske bolnice, obenem pa nanrosil ljubljanskega trgovca g. Kosa, da je Potočnika naložil na avto in ga dal odpe-
ljati ▼ vojaško bolnico ▼ Ljubljani
Furek pa je kmalu izdihnil, ne da M se
še zavedel. Kmalu nato je prispel vojaški rešilni avto in odpeljal mrtvega mladeniča v mrtvašnico garnizijske bolnice.
Motor ni dosti poškodovan, le prvo koio Je dobilo močno osmico in pokvarjenih je nekaj drugih malenkosti.
Ta nesreča je zelo razburila ljudi in močno so pomilovali oba ponesrečena vojaka, ki bi v kratkem doslužila svoj roK. Na omenjenem mestu se je pripetilo že več sličnih nesreč, zato ponovno svarimo vse motoci-kliste in avtomobiliste, naj ne drvijo s preveliko naglico po tem ovinku. Saj tudi v nedeljo nesreča obeh vojakov še ni zaključila žalostnega dne. Zvečer proti 21. sta privozila po istem ovinku dva neznana ko'e-sarja. Ker nista imela luči, sta se izogibala drug drugemu. Posledica je bila, da sta se precej občutno zaletela drug v drugega. Telesnih poškodb razen malih prask nista dobila — le kolesi sta bili močno poškodovani.
Zopet požig v kranjskem okraju
Kranj, 6. maja
Snoči po 22. uri so zapazili ljudje v mestu močan žareč svit preko Gašteja v smeri Žabnice. Takoj so alarmirali mestne gasilce, ki so se odpeljali z avtomobilom in motorno brizgaino. Kmalu se je izvedelo, da gori v Dorfarjih.
Ogenj je izbruhnil na posestvu Antona Cofa, vulgo Brojana, ki se nahaja na koncu vasi Dorfarjev proti Crngrobu. Neki sosed, ki je šel okrog 21.40 mimo, je zapazil, da se poleg Cofovega gospodarskega poslopja svetlika. Spočetka je mislil, da hodi kdo z lučjo, kmalu pa se je močno zasvetilo, švignili so močni ognjeni zublji.
»Ogenj! Ogenj!« Alarmirani so bili takoj domači in vsa vas. Najprej so domači skušali rešiti, kar se je dalo iz gospodarskega poslopja, kakor razno orodje in stroje. Pri tem je dobil domači sin težke opekline.
K požaru so prihitela gasilna društva iz Žabnice, Virmaše-Sv. Duha, Bitnja, Straži-šča in Kranja. Gasilna dela so bila znatno otežkočena, ker je bilo treba položiti v dolžino nad 500 metrov cevi, da so zajemali vodo iz potoka Suhe. Gasilcem se je posrečilo ogenj Iokalizirati, tako da je zgorelo le gospodarsko poslopje, dočim so ostale stanovanjske hiše nepoškodovane.
Ugotovilo se je, da je ogenj nastal na prostoru, kjer je imel Cof shranjena drva in butare. Gotovo je, da je ogenj nekdo podtaknil. Zaradi tega so nastale med ljudmi razne verzije. Zanimivo je. da se je ravno prejšnji dan vršil pogreb posestnika Antona Cofa. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Škodo cenijo nad 40.000 Din, zavarovalnina pa znaša 30.000 Din.
Smrt konja v Ljubljanici in druge nesreče
Ljubljana, 6. maja
V Ljubljani se Je danes primerilo več nesreč, ki sicer niso zahtevale človeških žrtev, vendar je le malo manjkalo, da ni prišlo ob življenje zopet par ljudi.
Par minut po 12. je privozll orožniški podpolkovnik g. K. s kolesljem, na katerem so sedele poleg njega še njegova soproga, njena sestra, ter neka njihova banatska rojakinja, po Resijevi cesti. Pri Zmajskem mostu je podpolkovnik okrenil voz na Sv. Petra nasip, meneč, da bo tam z iskrim konjem vozil lažje, kakor po zelo prometni in ozki Šentpeterski cesti. Konj je tekel po nasipu v lagodnem trabu, kar je istočasno privozil mimo neki drugi vojaški voz. Konjiček, vprežen v koleselj podpolkovnika, se je priče! tisti trenutek nenadoma plašiti: nepričakovano je poskočil in zdrvel v največjem diru naprej po nasipu. Že po nekaj skokih je hladnokrvni voznik, ki je slutil pretečo nevarnost, velel damam v vozu in slugi, naj čim prej skočijo z voza, kar se jim je zapored posrečilo. Konj je že skočil med kostanjema proti Ljubljanici in je imel podpolkovnik sam baš še toliko časa. da se je tudi on re^il s skokom z voza. Hip nato je konj že drve! po bregu navzdol in se v velikanskem skoku z vozom vred pognal v korito Ljubi ianice. Vse to se je izvršilo bliskovito in hip nato je obležala lena žival že mrtva v stranskem koritu tik ob levem bregu v vodi. Konj je priletel namreč z glavo na eneea izmed pilotov, zabitih v I iubl.ianično dno, in si je prebil črepinjo. Poleg njega je v vodi ležal natrti koleselj.
Na nasinu se je pričelo zbirati številno liudstvo. zbralo se te gotovo nad ti^oč glav. Nekateri so obstonili voznika in dame. meneč. da se jim je pripetila mi odskoku z voza kai posebresra. a k sreči so vsi ostali nepoškodovani. Takoj je bi'a obveščena tudi reši'na po^taia in so prišli do T iubljanice easilci s trenskim vozom. Polomij so ob breeu več lestev in skušali, stoječ na travnatem otočku v vodi spraviti mrtvo žival na ko"no. Po daljšem naboru se jim je to posreči'o. Zvlekli so konia in voz na oto-čič. nakar so glede na to. da je bil koni voiaška la«t. z delom prerehali. O nesreči ie bi' obveščen pozneie tudi Hublian^ki ko-
Kulturni pregled
Repertoarji
L.IIIU J « VSK 4 DfUMA
Začetek ob 20. Torek. 7.: Zaprto. SreHa. 8 ■ Ritka B
Četrtek. 9 : Dobri vojak Svejk. Ljudska
predstava no znižanih cenah. Izven." Petek, 10.: Zaprlo.
L.M HI.MNSK A OPERA. Začetek nb pni 20-Tnrok. 7 • f"rne maske. Premijera. Izven. Sredi. 8.2 Zaprto.
Četrtek. 9 t ob 15. Prt treh mladenkah. I iud«ka predstava po znižanih cenah.
Izven, petek. 10.: Zaprto.
MiPipoRvKO GLEDALIŠČE
Torek, 7.: Zaprto.
Priprave za sprejem srbskih književ-
' ov v Linliliani so v glavnem dovršene, 'lični gosfie prispejo v naše mesto dne 11. . m. z večernim beograiskim brzovlakom. 7 nedeljo bodo obiskali Bled in Bohinj. V .onedeljek dopoldne bo konferenca vseh freh jugoslovenskib PEN klubov. Že v nedeljo zvečer oziroma v ponedeljek zjutraj bedo doootovali v Ljubljano tudi odposlanci zagrebškega PEN kluba (dr. D. M. Do-
mjanid. dr. Br. Vizner-Livadič, Gj. Dimo-vič, dr. M. Curčin in dr.) Konferenca se bo popoldne nadaljevala. Zvečer bo v Narodnem gledališču večer srbske književnosti z uvodno besedo urednika »Srjiekega knjiž. glasnika« Milana V. Bogdanoviča in recitacijami Izidore Sekulič, Jovana Dučiča. Gustava Krkleca, Milana Kašanina in Tedora Menojloviča. Beograjski in zagrebški lite-ratje bodo za časa bivanja v Ljubljani gostje tukajšnjega PEN kluba.
Uspehi ge. Thierry-Kavčnikove ▼ Zagreb«. V Zagrebu je gostovala koncem aprila članica ljubljanske opere ga. Vilma Thlerry-Kav5nikova. Nastopila je kot Amne-ris v Verdijevi »Aldi«. Kritika se izraža zelo pohvalno o njenih umetniških kvalitetah. Tako eo pisale n. pr. »Novosti«: »Najprijetneje nas je presenetila gospa Vilma Tbierry, članica opere v Ljubljani. Vlogo Amnerise je pela z odličnim umevanjem. Vse zelo težke seene je bvladala z lahkoto, posebne efekte pa je vzbudila s svojo izdelano višino.« Tudi »Jutarnji list« povdnrja, da »ima lep In zvočen glas, muzikalno kulturo in za Amneris pravo kraljevsko postavo.«
G. Zvonimir Rogoz1 ▼ Pragi. Bivši član ljubljanske drame g. Zvonimir Rogoz je pisal našemu uredništvu iz Prage pismo, ki t njem pravi nad drugim: vedno sem
poln krasnih vtiskov s poslovilne predstave. Bil je lep večer, ki ga ne pozabim nikoli. Ko se spomnim polnega gledališča, iskrenih ovaoij in krasnih darov, mi postane žal za našo belo Ljubljano. Pozdravljam iz zlate Prage vse. ki se me spominjajo s simpatijami.« — Kakor čitamo v praških listih, je g. Rogoz že sredi dela. Snoči je imel nastopiti v Dostojevskega »Idiotu«, prihodnje dni pa se bo pokazala v »Hamletu«, s katerim si je pridobil prve lovorike v Pragi. To vlogo bo zaenkrat še igral v slovenščini. Začel je študirati glavno vlogo v igri »Bembevi«. delu Oskara Wildea. Nedeljski »Nžrodni listy« so priobčili jugosloven*ke-mu članu Narodnega divadla toplo dobrodošlico iz peresa popularnega praškega prijatelja Slovencev T. K. Sftrakatega).
Alois Jirasek, največji živeči češki pisatelj, o katerem so se širile glede na njegovo visoko starost vznemirljive vesti, je srečno prebil zadnio bolezen. N*š poročevalec nam piše iz Prage, da častitljivi mojster že zopet zahaja na sprehod in kaže novo telesno in duševno bodrost.
Slavko Grnm v »Srpskem književnem glasniku«. V najnovejši (1.) št. »Šrpskega knjiž. glasnika« sta izšla v prevodu pesnika Gustava Krkleca dve črtici našega mladega pripovednika dr. Slavka Gruma. Med beležkami je kratka karakteristika njegovega literarnega dela. Slavko Grum je vzbudil v beograjskem književnem svetu pozornost z nagrado, ki mu jo je podelilo letos prosvetno ministrstvo za dramo »Dogodek v mestu Gogi«. — Razen tega je izšel odlo-
mek ob istem času nagrajene drame VI. Velmarja-Jankoviča »Bez ljubavi«, članek Milana Grola o Bogdanu Popoviču«, prispevek Izidore Sekulič k jubileju prej omenjenega. nadaljevanje Mahrholzove studi ie o sodobni nemki književnosti in razprava dr. St. Čirkoviča >Medjunarodni pacifizam i njegovi nrotivnioi.«
. Monografijo o Beli Čikošii. odličnem hrvatskem umetniku in mojstru figuralne kompozicije je izdalo Udruženie grafičkih umjetnika v Zagrebu. Monografija, obsegajoča 8 reprodukcij in besedilo Vlndimirja Lunačka. je izšla v 400 numeriranih izvodih. Doslej so izšli že trije zvezki takih monografij. nadaljnje (Sjoka Jovanovič, Val-dec, Bužan) se pripravljajo. Naročajo se pri tiskarni Perko. Zagreb. Gunduličeva ul.
Slovenski astronom v nemški strokovni reviii. V 4/5. številki revije >Die Him-mels\velt«, glasila Zveze prijateljev astronomije in kozmične fizike«, je izšla strokovna razprava g. Iv;.na Tomca »Einiges aus meinem Sonnenarchive«. Pisec, davčni upravitelj v Kamniku in naš znani astronom-amater, objavlja v tej razpravi za astronome in astrofiz;ke zanimive izsledke svojih opazovanj solnčnih peg v letih 1926'27. V svetu astronomije je slovensko ime kaj r>-d-ko, zato je treba zabeležiti ta rezultat tihega in vztrajnega dela g. Tomca. Njegovi izsledki so pomemben donesek k teorijam o solnčnih pegah in o vprašanju njihovega vpliva na zemeljski magnetizem.
Na splošno zahtevo ie danes ob 4., pol 6., pod 8. in 9. uri
Dolores del Rio
v filmu ljubezni in prevare
Prodana žena
Krasna vsebina!	Razkošne toalete.
Tel. 2134.	ELITNI KINO MATICA.
njač, ki je dobil naiog spraviti konjiča v kraj. Ponesrečena lepa živalica, stara šele 7 let, je biia vredna nad 6000 Din.
Strahovita nesreča se je domala primerila skoro istočasno poleg šentpeterskega mosta. Opoldne se je sprehajala tik ob bregu Ljubljanice služkinja rodbine s Sv. Petra ceste z vozičkom, v katerem je imela dveletno dete. Med sprehodom je služkinja za hip voziček spustila iz rok, tisti hip pa je nenadoma močan sunek vetra prevrnil voziček. Služkinja, ki ji je veter zapodil v oči prah, se je trenutno zavedla in je še pravočasno pograbila otroka, dočim se je voziček skotalil po bregu navzdol in padel v vodo. Na njen krik je prihitelo na breg Ljubljanice več ljudi, ki so pričeli vso tresočo se služkinjo tolažiti. Iz ene sosednjih hiš so prinesli tudi potrebne droge, da so spravili iz vode na breg zopet prevrnjen voziček, dočim je nekaj malih blazinic splavalo po vodi.
Danes smo doznali tudi za grozno nesrečo 25-letne služkinje Marije Šimenčeve, ki je služila pri posestniku Cirilu Jerali v Zg. Šiški št. 33. Šimenčeva je v petek popoldne cepila na domačem dvorišču drva, nakar je odšla okrog 20. v hlev, da nastelje živini. Iz hleva je ni bilo dobro uro, kar začujeta gospodar in sosed France Jane neko pritajeno stokanje. Stopila sta v hlev ter zagledala sedeti služkinjo na tleh poleg konja. Micika se je zvijala v silovitih bolečinah in je le s težavo povedala, da se je nasadila na držaj gnojnih vil. Dekla je pred nesrečo zlezla na kup stelje in postavila vile poleg kupa. Nato je hotela zdrsniti zopet na tla, pri čemer pa je hotelo strašno naključje, da se je nasadila s spodnjim životom na umazan ročaj. Ponesrečenko je gospodar nemudoma odpeljal v bolnico, kjer je naslednjega dne okrog 14 umrla.
Planinsko slavje v Kamniški Bistrici
V Kamniški Bistrici so arneH naši planinci, ljubitelji narave ter občudovaJci naših gorskih Jaraisot v nedeljo velik praznik. V krasnem soln-čnem dnevu se ie vršila slovesna otvoritev novega, z velikimi žrtvami z.Kraiienega planinskega doma, ki Je ena najlepših stavb SPD, cenjena z inventarjem vred na okroglih 800.000 Din. K slavju }e pohitelo itz LhiMtiame zelo mnogo prijateljev idilične KaimniSke Bistrice, ztwak) pa se je tamkaj tudi mnogo okoličanov in so prihiteli med nje čez KamniSko sedlo tudi vrli Sa-vdr.jčajii.
Kočo je blagoslovil frančiškan p. Reneš Kra-ker itz Kamnika, ki je daroval ob 11. tudi mašo. Po blagoslovitvi je vznešeno nagovoril zorano množioo, obeležujoč pomen turistike in navajajoč posebne koristi, lepoto in praktičnost novega za-toSšča naših planinairjev. Predsednik SPD dr. Tominšeik je orisal zgodovino gradbe novega pJaninskega doma in izrazil posebno zahvalo kamniški meščanski konporaciji, ki je sezidala prejšnji dom, pa je bila naklonjena SPD tudi pri postavitvi novega doma m je dala. ko se je začel prejšnji dom podirat«, na razpolago ves stavbni materiial budi za novo stavbo. Govornik se }e nadalje spominial razmer v Kamniški Bistrici pred 30 leti, ko je bila Bistrica še silno zapuščena in je bila turistom na razpolago le skromna pastirska koča. Besedo je povzel tudi predsednik kamn;ške podružnice SPD dr. Janežič, dalje so govorili še zastopnik kamniške meščanske koTporaciie g. Koželj, sre-ski poglavar dr. Ogrin, kamniški župan in zastopnik nadzornika podružnice SPD g. Pu&rk. Slavili so prekrasni planinski svet, ki naj nudi užitkov domačinom in vedno dragim gostom.
Po tej oficijelni slavno sli se je razvila v prostorih doma in zunaj njega presrčna zabava, ki je v neprisiljenem planinskem veselili združevala domačine in goste. Na cesti od Kamnika do Kamniške Bistrice ie vladal ves dan izredno živahen promet. Poleg procesije pešcev so po-hitevali semterila tudi avtomobili ter dva avtobusa, ki so dovažali in odvažali vesele, z lepim dnem izredno zadovoljne izletnike.
Iz Tržiča
č— V Tržiču se je osnovala nova avto* mobilska prometna družba, ki bo oskrbo« vala promet med Ljubljano in Tržičem ter vmesnimi kraji. Na čelu družbe je g. Per* miš. Te dni je dobila družba nov. krasen avtobus tvrdke Mercedes=Benz z 21 sede« ži in 8 stojišči. Avtobus je opremljen z vsem konfortom. Družba vzdržuje redno zvezo med Tržičem in Ljubljano, in sicer odhaja avtobus iz Tržiča ob četrt na 8. zjutraj, v Ljubljano prihaja ob pol 9., oč!> koder se vrača v Tržič ob 1. popoldne.

h— Odhod priljubljenega družabnika. Na svoje prejšnje mesto v Beograd odide g. Milutim Topalovič, železniški komisar v Hrastniku, ki je odrejal razdeljevanje pre« moga na postajah, kjer so rudniki. Odslej bodo vršile to dielo posamezne postaje sa» me. G. Topalovič je znan v vseh tukaj« šnjih krogih kot zelo simpatičen družabnik in ustrežljiv uradnik. Na njegovem starem mestu mu želimo obilo sreče.
h— Novo hišo gTadi pod Roševo gostil* no mizar Šuster. Hladilnico za meso in mesarijo je napravil g. Birtič in renoviraJ svojo hišo prt gostilni. .
Starisi! Kupite za vaše malčke lepo darflce »Princesko Zvezdanko"!
Domače vesti
Iz Ljubljane
*	Potovanje	mornaric® v Inozemstvo. Vrhovni poveljnik nile vo*ib mornarice admiral Prič* t» t B$ !g*ada odpotoval v Dalmacijo, kjer »e vrše zadnje priprave za potovamie na«* nn-narice v -temstvo. Eskač.a bo Gdplorla. 15. t :n. tih potovanje po Sredozemskem morju.
*	Promocija. Za doktorja veterinarstva Je promovlral te dni na univerzi v Zagrebu državni VlšI žlvinozdravnik g. Vilko Je-dllčka b Ptuja. Čestitamo!
*	Sodniški Izpit sta napravila Drl višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. Zdenko Vrstovšek ln Milko Kejžar, zadnji z odliko.
*	Iz »Uradnega lista«. Uradno gtasilo ljubljanske in mariborske oblasti objavija v 47. letošnji številki zakon o stanovanjih, nadalje zakon o sporazumu, sklenjenem med na-io vlado ki vlado republike češkoslovaške, po katerem }e prepi\ edano soano zahtevati terjatve hi dolgove v pre^nfih avstro-ogrsiclh kronah, ki so nastali pred 26. februarjem 1919., kolikor Je valuta soorna, ter piavilnik o poslovanju in prUiuinosti katastrskih uprav.
*	Himen. Včeraj te Je poročil g. Jože Mesec, sodni uradnik ln znani agilnl starosta viškega Sokola, z gospico Mico Rusovo 1* ugledne trgovske rodbine Rusrve v Oor. Lx>gatcu. — V nedeljo 5. maja se Je poročil g. Maks Rems, tehnični uradnik direkcije pošte ln telegrafa v Ljub'l.ini. z gospodično Paniko Martinčevo, bančno uradnico v LJubljani. Bilo srečno!
*	Prometni minister v LJubflanL Včeraj ob 13.32 je prispel s potniškim vlakom, kateremu je bil priklopi! en salonski voz, Iz Maribora v Ljubljano prometni minister dr. Anton Korošec. Minister dr. Korošec, s katerim se je vozil tudi oblastni komisar dr. Marko Natlačen, se Je po kratkem razgovoru odlPellal z avtom v Mariiairišče.
*	»Domači Prijatelj« Je s svojo majsko Številko dokazal, kaj hoče biti: ilustriran družinski mesečnik. Ta številka vsebuje nad 40 Ilustracij, deloma umetniških, deloma fotografij dve noveli, pesmi, nadaljevanje ro* mana Frčdčrica Mauzensa »Zjva blagajna«, §tirl poučne članke in par pesmi v prozi. V vsaki številki nam prof. Saša Šantel opiše enega naših domačih slikarjev. V tej številki piše o Maksimu Gaspariju, ki je to številko tudi opremil z ovojem (slika Brede v narodni neši), kakor tudi s številnimi slikami med teksrtom. To daje številki veliko vrednost. France Kolar je objavil povest »Revolucija« iz uradniških krogov, kot druga novela ie prevod »Tekmeca< znanega pisatelja Magoga. Pesmi so Ksaverja Meš-ka. Mirka Kraglja itd. Ost pripoveduje o srvojem Parizu. H. pa piše o prvem častnem doktorju ljubljanske tehnike dr. Majaronu. Razen Gasparija priobčuie številka tudi sliko »Montmartre«, delo moderenga našega slikarja Vena Pilona, dalie slike s planin, slike naših ženskih narodnih noš. slike filmskih igralk (L>ita Parlo, Dolores del Rio), slike iz Pariza, slike naših podzemskih jam s kapniki itd. S to pestro številko bo revija vsakogar zadovoljila. — Mladinska priloga »Domačemu prijatelju« »Naš obzor« je prav tako s svojo 5. številko menda najboljša doslej. Pisatelj Ivan Zoreč piše pravljico »Potniki«, dr. Ivan Lah je napisal nekaj toplih besed v spomin pokojnega pisatcla ter režiserja Milana Puglia, zanimiva je razpravica o dviganju ladij cesarja Caligu-le, ki Jo bo naša mladina brala z istim zanimanjem kakor besede o totemskih stebrih Kolumbiji, Povest o opici, ki spozna vso grozo vojne, bo mladino naučila spoštovati človeka. Za mladino pa, ki se ukvarja s slikanjem in risanjem, ie pisana raziprava slikarja - grafika Justina o »Originalnem lesorezu«. To je obenem prva razprava pri nas o tej panogi slikarstva. »Naš obzor« Je bogato ilustriran. Vsi sestavka v njem so ilustrirani, tako da Je vse gradivo za mladino prav nazorno podano. — Obe reviji staneta skupno 60 Din ter se naročata na upravo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13. Zahtevajte številke brezplačno na ogled! »Domači prijatelj« vam bo postal res prijatelj.
*	Delavski zadružni kongres. V rboro-
vaini dvorani palače DZ na M.kiošičevi cesti v Ljubljani se ji v neJf!''> -vršil občni zbor Zveze gospodv-k h delavska organizacij, katerega se udeležilo ve':ke število delegatov, ki so zastopa,i 39 konsumnih tn drugih zadrug. Kongresa so se udeležili nadalje zastopniki vseh delavskih zbornic z glavnim tajnikom dr. Topalovičem na čelu. Kongres so pozdravile češkoslovaške ln avstrijske zadruge, dalje Zadružni savez Iz Beograda in Zadružna zveza v Ljubljani. Vodil Je kongres g. Anton Kristan, ki je podal obširno načelstveno poročilo. Živahna debata se je razvila o novem načrtu zadružnega zakona, o socialnopolitičnem pomenu zadrug in o kreditnem zadružništvu. Debat so se udeležili gg. Uratnlk, VII-har, gdč. Afdiškova, gg. Cobal, bivši poslanec Petejan, Fran Svetek in drugi. Zunanji gostje so si včeral ogledali razne zadružne in konsumne naprave. Zadružni odsek ljubljanske DZ je priredil gostom na tri dni določeno turnejo po Sloveniji, da pro-uče razne socialne naprave.
*	Učiteljsko društvo za srez LaSko se udeleži skupnega zborovanja učiteljskih društev za srez« Ljubljana, Krani ln Litija v sredo 8. t. m ob pol 8. v veliki dvorani hotela Uniona v LJubljani. Ob 10. dop. se
NOVI
INVALIDSKI KINO LJUBLJANSKI DVOR predvaja samo Se dane« krasno uspeli velefita
Kiijeginja
iz Odese
t »Iffvtto LVO MARO.
N« »a mudi te zadaje pr ilike I Predstave ob 4., 6^., 1%. In 9. uri. Telefon 2730.
pa zberejo Sani laSkega učiteljskega društva v fizikalnem kabinetu držav, moškega učiteljišča k internemu zborovanju, kjer se bodo obravnavale tekoče društvene zadeve.
*	čebelarska podružnica za Ptui hi okolico bo priredila na praznik 9. t. m. čebelarski tečaj ob pol 10. v šoli na Bregu, ob 2. uri popoldne pa pri čebelnjaku g. Poliča v Rogoznid. Predavanje bo zelo poučno In zanimivo. Predaval bo priznan strokovnjak.
*	Smrtna kosa. V Šoštanju Je umrla 6. i m. gosipa Ana Rltoškova. rojena Brataničeva. Pogreb bo 8. t. m. ob 17.30 na šošitanlsko pokopališče. — V Ljubljani je preminula ga. Magdalena Kovačeva. Pogreb bo 8. t. m iz mrtvašnice spiošne bolnice k Sv. Križu. — V Mariboru le umrl g. Josip S p e n d 1, kapetan I. razreda v pokoju. Pogreb bo Iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju pri Mariboru 7. t. m. ob 17. Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Razveseljiv simptom. Prejeli smo: Gani pedagoškega seminarja na zagrebški univerzi (okoli 30 dam ln 30 gospodov) nameravajo ta teden pod vodstvom prof. Matl-čeviča priti v znanstveno - pedagoške svr-he v LJubljano. Del tozadevnega programa bi bil izpolnjen s predavanji in referati na naši univerzi, drugI del pa s hospitacijaml na srednji šoli. V podrobnostih Pa je dogo-vorien tale dnevni red: V četrtek ob 6. zv. prihod zagrebških akademikov. V petek dopoldne hospitacije pri pouku na I. drž. gimnaziji; popoldne na univerzi referati in diskusija članov obeh pedag. seminarjev o pedagoških in didaktičnih vprašaniah. V soboto dopoldne bosta predavala na univerzi: prof. Matičevič (Važnost pedagogljskog ob-razovanja za sredmješkolske učiteMe) in prof. Ozvald (Duševni profil učenca v pred-pubertetni dobi). V nedeljo izlet na Bled. To je menda prvi poizkus, da akademska omiladina dveh naših univerz vzlic težkim gospodarskim prilikam, s katerimi se ima boriti, išče med seboj delovnih stikov.
*	Naš rojak umrl na vožnil b Newyorka v domovino. Na potovanju i2 Ne*vycrka v Dubrovnik je nagle smrti umi na preko-oceanskem potniškem parobTdu »President Wlison« Ivo Mortigia, posestnik iz Dubrovnika. Njegovo truplo je bi.o r*> žvižganju siren z vsemi častmi spuščeno v morske globino. Mortigia zapušča v Ne\vyorku vdovo Ln troje otrok.
*	Avto Rade Pašlča se razbil pri Novi Gradiški. Pri vasi Smrtiču v bližini Nove Gradiške se je preteklo soboto pripetila huda avtomobilska nesreča. Avtomobil, last Rade Pašiča, je vozil iz Beograda v Zagreb, kjer ga je pričakoval Rade Pašič, da bi ž njim nadaljeval potovanje na Primorj*; Vodil je avto šofer Dragotin Miloševič, ki je vzel s seboJ vojaka Andreja Samardži-jo. V bližini Smrtiča se je avtomobil na nekem ovinku prevrnil in pokopal pod seboj šoferja in vojaka. Oba sta težko poškodovana. Avtomobil se je popolnoma razb'1.
*	Mati usmrtila sinka. V Lečevici blizu Splita se je zgodil grozen zločin. Vdova Markideva le v sporazumu s svoiim ljubimcem Dujom Markičem zastrupila svojega sedemletnega sinčka Ivana, da bi se polastila njegovega pTemoženila. Kakor Je preiskava dognala, le Dujo Markič po dogovoru z vdovo Markičevo dal fantku nekoliko strupenih sladkorčkov, ki so povzročili nje-govo smrt
*	Dragi moj! Nikar se ne Jezi. ako si premočen! Naš vremenski vsevedež ti pove vreme za 18 —24 ur naprej. Naroči ga takoj pa boš vedel, ali Je treba dežnik vzeti s seboj! Obenem dodamo eno izmed naslednjih že v tisočih razširjenih knjig: Dinamit in antidinamit, Sadjarčki, Pozdrav Iz domovine, Prijateljčki v ugankah. Palček Potep, Boj in zmaga, Pojte, Prepevajte, Fantič in Slovensko dekle. Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 11.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Relch.
*	Klobuke Iz klobučevine (FIlz), damske
in moške, kemično čisti in lika tovarna Jos. Reich.
*	Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Guštln.	661
*	Najboljši avto nI oni, k! je Dri nakupu najcenejši, nego oni, ki redkokedaj potrebuje reparature, teče leta in leta ter potrebuje malo kuriva. Ta voz je Mercedes -Benz. Krasni so 8 cilinderskl voz in mali Mercedesi, ki tečejo gibčno kakor podlasice. Od pnevmatik je Continental najboljša. Zlasti Švicarji hvalilo prevmatike Conti.
660
*	Pri blnkoštnl mednarodni razstavi psov v LJubljani bodo sodniki podeljevali posameznim najlepšim predstavnikom ene ali druge pasme tudi naslov zmagovalcev (šampijonat), če bodo podani pogoji za podelitev tega naslova. Inozemstvo, zlasti Avstrija, kaže veliko zanimanje za to laz-stavo in bo poslala brez dvoma par najlepših svojih psov. V Inozenstvu pjlagaio veliko važnost na take naslove in bodo inozemski kinologi storili vse, da odneseio ponosni naslov »zmagovalec Jugoslavije«. Ker je tudi pri nas veliko lepih psov. ki mirno lahko tekmujejo z inozemskimi, pozivamo vse domače kinologe, naj prijuvijo čim prej svoje prvovrstne pse poslovalnici razstavnega odbora v Ljubljani. M'klcš'čeva cesta 20, ki daje vsa potrebna ooja-nih.
*	Ure za birmo: Slavko Rus. Dunajska štev- 9.	656
RadioenuuiuCipKO termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE
(ipd Novem mestu). Zdravi trajno ta siigur-no revmatnaem, nevraljne, ženske bolezni itd. Edino kopališče, v katerem so vse ko-pali&6ne naprave nad izvirki 37—-38° C topline Zedepiniška postaja Straža - Topli-oe Za tote rajne prospekte Cene znižane, po-seibno v prred ta po seauni.
o— Premliera Izvirne slovenske opere.
Danes 6. t m. bo v ljubljanski operi krstna predstava Izvirnega opernega dela Kogojevih »Črnih mask«. Opera je največje slovensko operno delo, pisano v popolnoma •modernem smislu, zaradi česar bo glasba nedvomno nekoliko frapirala našo publiko, Nahajajo se v operi krasna muzlkalna mesta, kii pričalo o resnem stremljenju skla datelja. Kogojeve »Črne maske« so nekak mejnik v slov. operni literaturi. Zato jih pričakujemo z velikim zanimanjem. Opero je naštudiral v glasbenem oziru g. ravna telj Polič, v sceničnem pa režiser g. Kri-vecky. Načrte za inscenacijo in za kostume je naslikal g. prof. Vavpotič, vse pa so izdelale gledališke delavnice. Opera zahteva veliko zasedbo in nastopijo v njei vse naše operne moči, predvsem g. Robert Primožič z ogromno partijo Lorenza. Poleg njega nastopijo v glavnih vlogah donna Francesca ga. Thierryjeva, Ecco g. Rus Josip, Cristo-folo g. Betetto, Petruccio g. Povhe, Ro-mualdo g. Kovač, Lorenzo II g. Pavel Grba, dvorni dami gdč. Maidičeva in gdč. Špa-nova, dalje ga. Poličeva, ga. štaglarieva, g. Mohorič, g. Drenovec, g. Peček. g. Ribič, g. Sekula, g. Pavlič in g. Magolič. Zelo pomembno vlogo ima tudi baletni zbor, ki ga je naštudiral baletni mojster g. Golovin. Premijera bo za premierski abonma.
u— Zamorske duhovne In indlianske pesmi. Gosipa Pavla Lovšetova nam bo zape la na svojem koncertu 8. t. m. več zamorskih duhovnih in indijanskih ljubavnih pesmi. Zamorske duhovne pesmi so ameriške narodne pesmi, ki uživajo v tej deželi največji sloves. Snov tem pesmim le navadno zajeta iz razmišljanja o smrti, z zmerno, a presenetljivo melodiko slikaio svoj strah zaradi grešnega življenja in se priporočajo Bogu za večni mir. Od zamorskih pesmi pa se bistveno razlikujejo indijanske ljubavne pesmi s sladko, italijansko melodijoznostjo In narahlo označenim jezz-ritmom. Kar pa jih le doma iz Mehike, se naslanjajo na Špansko muziko. V indijanskih pesmih je vse silno enostavno, nežno in prisrčno. Evropsika kultura se je marsikaterega takega bisera poslužila za svoje plesne aranžmaje. Te in še celo vrsto drugih umetnih pesmi bo pela ga. Lovšetova v sredo zvečer v Filharmonioni dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Prav posebno opozarjamo na tiskano besedilo, ki se dobiva v predprodaji v Matični knjigarni.
u— Rezultati tombole nižj. poštnih uslužbencev. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani, je priredila v nedeljo na Kongresnem trgu VI., lavno tombolo v dobrodelne namene. Nepregledna množica kakih 7 do 8 tisoč udeležencev le napolnila prostrani trg. Prireditev sama je bila skrbno aranžirana. Nižji poštni uslužbenci se na to prav dobro razumejo, kar so vselej pokazali že ob drugih prilikah. Ogromna udeležba na tudi priča, da je občinstvo prirediteljem prav posebno naklonjeno. Kdor ni ničesar dobil, naj ga tolaži zavest, da gre denar za revne vdove in sirote nižjih poštnih uslužbencev. Dobitki so bili prav lepi, tako okusno izdelana hrastova oprava za spalnico, šivalni stroj, popolna oprema za nevesto, prešiček, divan, kolesa in drugi. Med tistimi, katere je sreča najlepše obdarila, so bili: g. Mili-han Kari, delavec pivovarne »Union«: ga. Mlakar Marija, učiteljica v pokoju: g. Košak Mirko, sedlar: g. Cucek Josip, teh. uradnik; g. Trček Vinko, zvanionik; ga. Pire Ana poštarica v pokoju; g Košir Miroslav, pod-narednik; ga. Koželj Marila, zasebnica; gdč. Raten Fani, pletiljka. Priznati ie treba, da je fortuna tokrat pravično izbrala. Mi pridemo pa prihodnjič na vrsto.
u— Usposoblletiostni izpiti na moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili v času od 26. aprila do 4. maja 1929- Usposobljeni so bili: Fink Oton. Horvath Bela, Hribar Ivan, Jereb Bogomir, Kus Viljem, Lapanje Anton, Lunder Dušan, Mencej Martin, Milkovič Adam, Pikelj Franc, Pogačnik Stanko, Potočnik Adalbert, Stanič Ernest, Turk Stanko. — Arnejc Karolina, Bernot Angela, Blatnik Angela, Blaznik Gabrijela, Boetele Marija, Bratkovič - Lilleg Vida, Dominku-Urek Franja, Eržen Ana, Fister Julija, Fodrans-perg Olga, GrČar Ana, Jan Marjeta, Jesih Iva, Kalan Ana, Knap Ivana, Kopač Marija, Lavrič Marija, Matjažič Leopoldina, Perko Josipina, Potrošnik Sonja, Pustotnik Marija,
Damske pomladne plašče
Kasha to Gouvercot	od Din 400 naprej
krasne modne bluze	» » 70 »
krila gladka in plissč	» » 80 »
obleke volnene od 220, perilne » » 75 » F. (n L OORICAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Oglejte si razstavo v izložbi!
Vsake slovenske knjige se proda kvečjem 600 izvodov!
Tako smo čltali v včerajšnjem »Ponedeljku«. Knjige »Slovensko dekle« je bilo pa že prvi mesec prodane nad "00 izvodov! To pove več kot vsako hva-lisanje! Lična knjiga stane broš. 12, vez. 20 Din in se naroča pri založbi »Slovensko dekle«. Ljubljana, Poljanski nasip 10. Kdor pošlje denar (tudi v znamkah) naprej, jo dobi poštnine prosto!
^ — £
O«
Najboljše, naftrajnefše, zato u	najcenejše!
1 Rabi? Marija, SedeJ Pavla, SlmonSM Ana,
Sirnik Franja, Sket Ivanka, Sketelj Albina, Tavčar Angela, Volčjak Ana, VVurzbach Klo-tilda, Zaje Angela, Zupan Marija, Zupauc Ana, Zmavc Marija. — En kandidat in ena kandidatinja sta bila reprobirana.
u— Življenje In umiranje v Ljubljani. Po zdravstvenem izkazu mes i!fg«t fizika ta se je meseca aprila letos rodilo v Ljubljani 154 ctrek. 81 moškega, 73 žen<?<cgi sp da, rrtd leni' 2 mrtvorojenčka, umr o pa je 55 moških in 44 žensk, skupaj torej 99 oseb, in sicer: za letiko 15 oseb, za prirojeno sla-bostjo 10, za boleznijo na srcu 11, za osta-rclostjo 9, za rakom 8, za pljučnico 5, za boleznijo na sopilih (razen jetike) 4, -a r-o-leznijo na želodcu 2, zaradi zamotanja č-e-vesa 2, za škrlatinko 2, za davico l. za krčenjem jeter 1, zaradi poroda 1. /aradi drugih naravnih smrtnih vzrokov 19 zara di smrtnih nezgod pa 9 oseb. Starost nad 70 let je doseglo 20 oseb. v prvem letu Ma-rosti pa je umrlo 21 otrok. Za nalezljivimi boleznimi je pretekli mesec obolelo v Ljubljani 13 oseb: 4 za škrlatinko. 3 za davico. 2 za legarjem, 2 za ošpicami in 2 za šerom.
u— Ženska obrtna nadaljevalna šola pri Sv. Jakobu v Ljubljani bo priredila tudi letos zanimivo razstavo risarskih in pismenih izdelkov ter ročnih del svojih gojenk. Da se omogoči vsakomur ogled, bo razstava odprta v sredo 8. t m. od 16. In se bo zaključila v četrtek 9. t. m. ob 18. Vstop prost. Vabijo se posebno cenjene mojsterce kakor tudi drugi prijatelji našega obrtnega nadaljevalnega šolstva, da posetiio razstavo v čim najve^em številu!
u—- Utopljenka na Fužinah. Kakor »mo že pred dnevi poročali, !<• skočilo 25. apri'a v Ljubljanico pri Fuž-nah neznano mlado dekle. Truplo samomorilke, v kateri so spoznali 18-letno Marijo Mežkova iz Šiške, so potegnili na suho šele v^erv popoldne, in sicer poleg zatvornic "a desnem bregu. Samomorilko so prenesli na pokopališče v Štepanii vasi.
u— Popadljivi psi. Pasja nadlega postaja v mestu že skrajno neznosna, pa tudi nevarna. Popadljivi psi nadlegujejo kolesarje in pešce ter dobiva policija sleherni dan po več zadevnih ovadb. V nedelio se ie vozil uradnik Josip Paškulin z motornim koles )m po Tržaški cesti, kjer ga je na Glincah tik pred šolo napadel velik pes ovčlak. Paškulin, ki se je psa ustrašil, je izgabll ravnotežje in padel z motorja po tleh tsr se občutno poškodoval. Ponesrečenca so obvezali na stražnici, nakar je mogel nadaljevati pot. — Marija Jurečičeva, soproga zidarja, stanujoča v baraki na Kodeljevem, je prijavila, da je v nedeljo napadel neki pes na domačem dvorišču njeno petletno hčerko Jožico in io močno ugriznil. Otroka je morala Juričičeva oddati v zdravniško oskrbo. — Enako je napadel neki pes ko-larskega pomočnika Martina Belto 'z Bizovika in ga vgriznil dvakrat v levo nogo.
u— Poskušen vlom v stanovanie. Kj se Je vrnil trgovec Rudolf Relch! stinujoč na Mestnem trgu 8, v nedeljo proti večeru z družino domov, je presenačei opazil, da so vrata v stanovanie nezaklenjena. Takoj je irvidel, da ie poskušal vdre-' v stanovanje neznan tat, ki ga Je pa zadržala verižica, ki je pripeta znotraj vrat ir.ed ojdboji. Po-skušenega vloma je osumljen neki 20-letni postopač, ki so ga Rjichbvi opazili že opoldne stikati po hiši, pa je pobegnil, ko so ga zapazile stranke.
u— Prijatelja le Iskal. K posetnici Adeli Uršičevi v Florianski ulic' 30 je prišel v soboto zjutraj brezposeln: dHave: Viktor Ko-čevar, ki je spregovori' z neko strankj v hiš' par besed ter p^povedrval. da išče nekega prijatelja. Komaj rr.u e stranka obr. rila krbet, le Kočevar skočil v kuhinjo nr-š.čeve ter ukradel z mize v naglici 2 srebrni žlici ter 4 žemlje. nak^r je Izginil. Hočevarja so pozneje aret;ra!' na Gallusovem nabrežju, kier je prodala starinarien še mokre srajce, ki jih je u kradel z nekega vrta v Vodmatu.
u— Berača Je okradeL V nedelo ponoči je stražnik naletel na Mestnrm t.gu na 15-letnega Ivana B., ki se je potepal po mestu. Ker se mu je fant zdel sumljiv, ga je stražnik pričel izpraševati, pri čemer se je dečko v zagovoru vedno bolj zapletal, tako da je stražnik fanta odvedel slednjič na policijsko direkcijo. Tamkaj so ga preiskali in našli pri njem mošniiček in v niem nekaj drobiža. Na policiji so uganili, da si je mogel Ivan pridobiti ta mošnjiček le s tatvino, zaradi česar so ga še trše prijeli. Takrat se je mladi postopač vdal in odkritosrčno povedal, da je okradel — berača. Okrog nolnoči ie namreč ko.ovratil oo Karlovški cesti in ugledal ležati ob neki hiši pijanega berača. PLjanček se je IvaM zasmMil, zaradi česar ga je skušal spraviti pokoncu. Čim pa je zapazil pri njem mošniiček z denarjem, ga je takoj minilo usm jeiiie in je, pograbili mošnjo, pusti! berača ež'iti na mestu, sam pa se ie z denarjem Dodal zopet na pohajkovanje. Mladi pokvarjenec bo moral seveda pred sodnike.
u— Večer slovenske pesmi bodo priredili na praznik 9. t. m. ob 20. v salonu »pri Jerneju« na Sv. Petra cesti pevski zbori »Moste«, »Sava« in zbor nižiih poštnih uslužbencev. Na koncert opozarjamo vse prijatelje petja. Predprodaja vstopnic v trgovini g. H. Sušnika.	659 u— Obvestilo preselitve speciialnega ateljeja za črkoslikarstvo iz Gosposke ulice 4 na Tržaško c. U (nasproti tobačni tovarni). And. Štrukelj. 662 u— Ure za birmo. F. Čuden, Prešernova 1.
113
It MuriHnra
Mariborska redakcija »Jutra* ima telefon številko 440.
a— Jubilej 30-letnega dela. širom Slovenije znana domača tvrdka za umetno cnugoveštvo in izdelovanje okvirjev Miho Vabtar v Mariboru praznuje te dni 301et-itico svojega obstoja. Podjetje ie bilo ustanovljeno . maja 1899. v Opatiji. Urejeno Je najmodernejše z električnim pogonom ter lzdeluie luksuzna knjigoveška in druga dela po lastnih načrtih. Podjetje šsteje med svoje odjemalce bivši habsburški, nunua-
Popolnoma novo! Pretresljivo! Danes! K
In ne pel j i nas v skušnjavo ...
Velepesem o ljubezni, »pravi ta bratstvu vseh narodov. V glavni v4o«i dobre matere nepozabna
Marry Carr
Uubeieo matere do svojih otrok. Svetovna vota«. Fochova ofenziva na francoskem bojišč«. Brat žrtvuie svoj« žJv-lje«we, da reši bratovo. Lj-abszen. Danes ob 4.. pol 6„ pol 8. in 9. uri.
KINO IDEAL.
ski. grški, luksembuTški in švedski kraljevi dvor. Ima tudi polno priznalnih pisem od visoke aristokracije in je bilo že ponovno odlikovano. Šef tvrdke je brat pokojnega našega narodnega borca Ame Vahtarja, g. Miho Vah-tar, znani agilni narodno - gospodarski delavec v Mariboru, predsednik Slovenskega obrtnega društva, neumorni sodelavec pri vseh obrtniških prireditvah, po-speševatelj in propagator vajeniških razstav, predsednik skupne zadruge ter odbornik in čian raznih narodno - gospodarskih in športnih društev. Eno perij odo je bil g. Miho Vahtar tudi član občinskega sveta v Mariboru. Zaradi težkoč, ki so se delale tvrdki v Opatiji po prevratu, se le končno lastnik moral izseliti v Maribor, kjer deluj* že 10 let ln uživa splošno priznande ln ugled.
a— Vinarski kongres ln občn! zfoor Vinarskega društva za Slovenijo Je preložen na 25., 36. ta 27. L m. in se bo vršil v Krškem. Zadniji dan se bo vrSil poučni izlet na Bizeiosko. Zaradi prenočišča v Krškem in izleta na Bizeljsko sprejema prijave, kakor tudi kavcijo za naročene avtomobile po 30 Din do 20. t. m. društveni blagajnik g. Albin Dular, oblastni uradnik v Mariboru. Brez pravočasne prijave društvo ne bo skrbelo niti za prenočišče niti za vozila.
a— Podoknico priredi drevl ob 20. moški zbor Glasbene Matice pod taktirko g. prof. Vasilija Mirka gospe Zori dr. Ravnikov!, kumici Matičnega praporja, pred nienim stanovanjem v Trubarjevi ulici nasproti protestantske cerkve.
a— Gjurgjev dan je proslavilo letos vojaštvo na svoj tradicijonalni način v vojašnici kralja Petra (bivša kadetnica) s petjem in igrami. Zbralo se Je tudi nekaj civilnega občinstva in zastormiki oblastev ter konporacij. Med sviranjem godbe in pope-vanjem domačih koračnic so se z zelenjem okrašeni vojaki ob 11. dopoldne vračali v svoje vojašnice.
a— Delovni trg. Od 1. Januarja do 4. maja je pri mariborski borzi dela iskalo zaposlitve 2386 moških in 1097 žensk. Delo je dobilo samo 1247 oseb, dočim išče od 4. maja še 924 oseb zaposlitve.
a— V tvornic! za dušik v Rušah se le ponesrečil v soboto zvečer med delom ključavničar Ludovik Hape. Bil ie zaposlen pri postavljanju neke nove peči. Pri tem le padel nanj velik kos železa in mu zlomi! ključnico. Tvorniški zdravnik mu je nudil prvo pomoč, nakar so ga izročili v domačo nego.
a— Avtobus zgorel. Na poti med Zgornjo Sv. Kungoto in Mariborom se ie v soboto zjutraj pri potniškem avtobusu g. Rudolfa Smoniga vžgala os. Pod rezervoarjem za bencin se je pojavi! ogenj in avto je bil kmalu ves v plamenih. K sreči so pošto še pravočasno rešili in tudi potnikom se ni zgodilo nič hudega. Avto je postal popolnoma neraben in ima lastnik občutno škodo. Katastrofa je nastala zaradi pomanjkljivo namazane osi. Avtobus je oskrboval potniški in poštni promet med severno mejo in Mariborom.
—a Najden utopljenec. V petek je odšel 59-!etni Fran Domiter Iz KeJžarieve ulice v št. Peter na obisk k sorodnikom. Od tistega časa so ga domači pogrešali. Včeraj okrog 15. pa so pri št. Petru našli v dravski strugi nSegovo truplo. Revež se ie najbrže v navalu živčne razburjenosti zatekel k alkoholu in našel nepričakovano smrt v dravskih valovih, ni pa izključena nesreča. Pokopan bo v Št. Petru.
h Celja
Celjska redakcija »Jutra«• ima telefon šte* Vilko 190, ponoči v nujnih zadevah št. 191.
e— Hmeljarji! Glavni občni zbor Hmeljarskega društva v Žalcu ie pred durmi. Dobro veste, da se bodo na niem določile smernice za razvoj našega hmeliarstva za desetletja. Zato vsi do zadnjega v našo stanovsko organizacijo!
e— Novi Zdravstveni dom v Celju. Znano Rebkovo tovarno tehtnic na Mariborski cesti poleg rudarske šole je nedavno kupil mariborski oblastni odbor, hoteč urediti v poslopju otroško zavetišče. Pozneje pa ie to misel opustil in stopil v dogovor z državo, ki bo poslopje od oblastnega odbora najbrže odkupila in namestila v oreurejenih prostorih novi Zdravstveni dom. bakteriološko postajo z veneričnim oddelkom, šolsko polikliniko in z drugimi oddelki.
e— Umrljivost v aprilu. V Celiu je umrlo v mesecu aprilu skupno 21 oseb. in sicer: v javni bolnici 18, v mestu 1, v mestni ubožni hiši 1 ln v vojaški bolnici 1 oseba.
e— Včeraj sta umrla v Cellu 5-mesečni Anton Baštevc, sin hotelskega vratarja, in 52-letni mesarski pomočnik Simon Jerič iz Celja.
e— Snaženie mestnih uradov. Zaradi snaženja uradnih prostorov mestnega magistrata bo mestni urad v ponedeljek 13. t m. in v torek 14. L m. ves dan zaprt. Stranke, ki so povabljene za omenjena dneva k mestnemu magistratu, nai se zglase v sredo 15. t. m. ob navadnih uradnih urah.
Semena vseh vrst
laiamčeno nalboliše kakovosti priporoča •
ANTON FAZARINC CELJE
»iirmo« r i«
Šport
Nedeljski športni dogodki
Glavni športni dogodek v Sloveniji je bil« prva finalna tekma med prvakom Ljubljane ASK Primorje in prvakom Maribo. ra L SSK Maribor. Zmagalo je Primorje s 7 : 3 (3 : 2). Povdariti maramo glede po« setnikov te tekme dejstvo, da se maribor* »ka publika ni vedla niti zdaleka tako športno kot ljubljanska, kar vsekakor ne služi Mariboru v čast.
Tekma se je odigrala re« v stilu prv en« •tvenega boja, kjer pa ne bi smel dovoliti •odnik preostre in nevarne igre, kakršne •a je poslužil Maribor. Posledice niso vz» ostale in nekateri PrimorjaSi bodo to dalj časa občutili.
Primorjaši so čaatno zastopali barve »vojega kluba, a s tem tudi prestiž Ljub« Ijao« ter dokazali ponovno, da Ljubljana ie vedno prednjači v nogometnem športu. Ako bi mariborsko moštvo opustilo pre» ostri način ter se bolj oziralo na taktično ttran igre, bi značilo za marsikateri klub nevarnega proti vnilta. Tehnično je moštvo ns višini, manjka mu ie pravi pregled igre. Siafe vtis, ki ga je zapustilo v nedeljo, bo imelo moštvo priliko zboljšati v Ljubljani.
V dopolnilo poročila »Ponedeljka« o tej tekmi objavljamo kritiko, ki jo je prinesla »Maiburger Zeitung« in ki veli med dru« gim:
»Maribor »e je kljub porazu dobro bo« ril Proti nasprotniku, čigair premoč se mo« ra v gotovih točkah brezpogojno priznati, 90 Mariborčani predvedli igro, ki je imela sicer mnogo neclostatkov, ki pa je vendar* le zaslužila boljši rezultat. Da Maribor« fiasii niso zmagali, leži krivda predvsem na todisrpaziciji posameznih igralcev. Tako je topot odpovedal Geuer, pa tudi drugi so pokazali precejšnjo nervozno«t. To se je predvsem videlo pri napadalcih, pa tudi pri branilcih smo pogrešali njihovo običaj« no sigurnost, in to ravno proti nasprotni« ku, kakršen je Primorje, čigar napadalna vrst« je v zadnjem času v izredni formi. Boljša napadalna igra je tudi gostom pri« pomogla do visokega rezultata, dočim so domačini tratili vso svojo energijo v brez« miselnih kombinacijah, ki so večkrat si« cer postale nevarne, vendarle pa preveč izčrpale moči igračev. Kar je bilo v napadu dobrega, je bilo delo Berta. Ostali so bili sicer v polju dobri, proti koncu obeh po» lovic se je celo videla jasna premoč Ma< ribora.
Gostj«, ki so ▼ letošnjih prvenstvenih tekmah igrali izborno vlogo, so docela opravičili svoj sloves. Fine taktične poteze »o dale zlasti napadalni igri gostov poseb* no noto, kar se je pogrešalo pri domači« nih. Priznati se mora, da je kljub enostav« nosti vendar nekaj v stilu Primerja. Krilci so igrali z velikim elanom in pregledom. Zlasti s« je odlikoval Zemljak, ki je dobro kril izborno levo krilo domačinov. Branil« ca »ta izredlno sigurna in hitra v startu. Ugajal je tu<?i Jančigaj v golu.«
O sodniku Vodišku pravi, da »ni imel do« volj energije, da bi držal igro v dovolje« nih moj ah«.
V	Ljubljani se je vršila zadnja prvenst« ▼ena tekma med Hermesom in Slovanom, ki je končala z zmago Hermesa 2 : 1 (1:1. Ta tekma je bila važna za Slovana in Ja« drana, ker je odločila, kateri od teh klu« bov ostane v prvem razredu. Ker ima Ja» dran boljšo goldiferenco, pade Slovan v
1	b razred.
Zagrebški nogometni šport je dosegel lep uspeh. Zagrebška reprezentanca je upravičenje premagala dunajsko z 2 : 1 (1 : 0). — tjubljanska Ilirija je v nedeljo in ponedeljek gostovala v Sarajevu. Prvi dan ni imela sreče. Sarajevska Slavija jo je premagala s 5 : 1 (3 : 0). — Meddržavna tekma Avstrija : Madžarska je končala ne* odločeno z 2 : 2 (1 : 1), Češkoslovaška je v Lausanne gladko porazila Švico s 4 : 1. — Mariborski Železničarji so v Čakovcu porazili tamo&iji Šport klub s 6 : 1 (2 : 1).
V	Murski Sc-boti je hazenska družina SK Mura porazila družino ISSK Maribor z 10 : 8 (5 : 4).
V	lahki atletiki moramo omeniti lep uspeh Ilirijainke Wohlfartove v damskem cross countryju na 2000 m v Zagrebu. WohIfartova je dospela na cilj kot druga v 10:32 za Bobinsko (Concocdia), ki je ra« bila 10:24.8.
Iz tekmovanja za Davisov pokal bomo izpadli. Po zadnjih poročilih vodi Grčija z
2	: a
Zanimivi nogometni tekmi v Mariboru
AaHoemn SK železničarju se le posrečilo pridobiti ta praznik dne 9. t. m. na enodnevno gostovanje najboljše zagrebško moštvo SK Gon-cordio, ki Je s svojimi realnimi zmagami v letošnjem prvenstvu nad državnim prvakom Gra-djan-skim (3:2) k: prvakom zagrebške za jx><3 saveza Haškom (2:1) doikazalo, da reprezeotira najbolj® Jugoslovenski nogomet. Prihodnjo nedeljo pa gostuje istotako pri SK Žele znižanju prvak Štajerske SK Stu-rm iz Gradca, ki je bil vselej eden najsnmipatičnejših gostov v Mariboru.
Pričakovati Je, da bo siportna publika Maribor« znala ceniti požrtvovalnost SK Železmi-&wija, da Ji n-trdi vedito prvovrstne tekme in da bo po&etila tekme v velikem številu. Ti tekmi se pričakujeta v Mariboru z velikim zanimanjem, ker se moštvo železničarja nahaja ravno sedaj v zelo dobri formi, kar ]e dokazalo minulo nedeljo s svojo visoko zmago 6rl nad Ca-Joovoem, enim najboljših hrvatskih provincijal-nih moštev. Kakor doznavamo, je SK Concoi-di» obvezana, nastopiti v svoji najmočnejši po-»t»-W i snanim ki najboljšim Juigosloven-skim reprezentativnim igralcem Premrlem.
ASK Piinorja Chaceoa). Dane* r
18. obvesea tneoing u vae hazenaitoe na iart-
J6u ob Dunajska cesti. — Načelnik.
ASK Primorje (nogometna sekedja). Danes, r torek, nadaljevanje sodniškega tečaja oh 20. ari v tajništvu. Rezerva in luniori imajo danes trening od 17. dalj«. — Načelnik.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Tremm® se vrše ta teden v torek in soboto ob 17. url, v četrtek pa ob 10. dopoldne. V soboto naj pridejo na igrišče sledeči atleti: Jeglič, Branko, Vidmar, Marchiotti, Pavšič, Kumer, Režek, Ste« piSnik. Pavlin. Vrečko, Tinta, Karba, Stegu, llo-var, Hladnik, Rak, Soukal. Ker gre za Jako važno stvar, prosim po-lnoštevilne udeležbe. — Načelnik.
Mestna hranilnica
v Kočevju
naslednica Antona Kajleža
Kočevje, 6. maja. Na Javni dražM v Kočevju dne 2. maja je kupila Mestna hranilnica kočevska a) vilo Antona Kajfeža z gospodarskimi poslopji, pisarnami vinsko kletjo ter parcelami v izmeri 84.42 arov, b) parno žago s pritilotenamj tn zemljiščem v iizmed 90.62 arov, c) dvonadstropno stanovanjsko hišo s kantino, mlinom na električni pogon, veliko lesenjačo ter 26.02 arov stavbnih parcel, č) dve njivi v skupni površini 41.17 arov ter Je tako postala v imenu občine lastnica najlepše četrti mesta Kočevje, katero je delila le za pešce dovoljena zasebna pot.
S tem dnem se pričenja nova doba aa Kočevje, doba, ko bo mesto polagoma lahko za ček) delati v srvoj okras ter socialno pomoč me šSanov, kakor prebivalcev celega okraja, ker ga ne bodo mogli več izsesavati le posamezniki v lastno korist.
Kakor čujemo, Je pooblaščenec mestne hranilnice kočevske že ponudi! komisarju g. dr. Natlačena nepremičnine, kupljene pod a) tn č) na razpolago za prepotrebno bolnišnico za ves politični okraj Kočevje, katere ustanovitev si Je leta 1928 idealno zamislil oblastni odbornik dr. Brecelj. Bolnišnica bi imela stati ca 12 milijonov Din. Čeprav bi bila morda ljubljanska oblast zanlo prispevala izredno vsoto 6 milijO' nov. Trboveljska premoge kopna družba, okrajna bolniška blagajna ter kočevska veleindustri-ja sik, upa j po 1 milijon Din. Je bite misel na njeno izvršitev utopi stična. Saj, kdo bi biil mogel iz siromašnega okraja in iz mesta Kočevje, kateremu je grozila Izguba nad 7 milijonov dinarjev v svrho sanacije razmer, povzročenih zaradi neodpustliive brezbrižnosti posameznikov, iztisniti za bolnišnico znesek gotovih 3 milijonov denarjev? Ker je pa svet ob Ljubljanski! cesti močviren in bi bil stal z izsušitvijo v kompleksu arond:ranem za potrebe bolnišnice gotovo do 2 milijona dinarjev, ako bi se bila bolnišnica gradila v neposredni bližini mesta, bi pa bila potrebna elektrifikacija in kanalizacija protii »Corpus Ghrist-i« pa še nova cesta, ie bilo to vprašanje težavno načeti tud! s teh vidikov.
Z nakupom vile Ka.ifež in zem!i"'šča v izmeri 126 arov okrog nje. katero bi mestna braniln;ca kočevska gotovo bila voljna prodati z vsemi gospodarskimi poslopji vred za okroglo 4 milijone d;nar,iev. je pa celotno vpraSanie ustanovitve okrajne bolnišnice rešeno takorekoč preko noči s tretjino predvidenih izdatkov.
Vile same, kakršna le, danes ne sezida nihče z zneskom 2.000.000 Din. vinske kleti in gospodarskih poslopij pa ne s Doldrngim milMonom. V vili in v vinski kleti b" se lahko za prvi čas bolnišnica namestila rako'e- V vili ena soba za bolnike I. razreda, ena soba s 6 posteljami zs bolnike II. razreda ter stanovanje 3 prekrasnih sob za primarna. Na r?zpo!ago je moderna ku-hinia. kjer se lahko kuha za 100 bolnikov, naj-moderneiša kopalnica in higijeničma stranišča, v podstrešju 2 lepi sobi za zdravnika sekunda-riija in ostale sobe za postrežni?ko osobie. V podzemlju bi bila zasilna operaciiska soba ter potrebni stranski prostori. — V obokani veliki vinski kleti bi bilo po vstavitvi drugačnih oken takoj mogoče postaviti 30 postelj za bolnike III. razreda. Poleg te kleti sta 2 pisarni potrebni za upravo, hlev za 10 glav živine, garaža za avtomobil, drvarnica in pralnica ter prostor za kokoši. Za visokim kozolcem stoj; sredi vrta, ki bi dajal dovolj zelenjave za vse bolnike, cvetličnjak Vilo loči od ceste 15 m širok vrtni nasad, ograjen z najboljšo železno ograjo in gosto 2 m visoko živo mejo iz dragocene »tule«. Na dvorišču in po tem nasadu bi bila krasna izprehajalšča za bolnike.
Ker je pričakovati, da pride že v doglednem času pregledat vse objekte zdravnik strokovnjak, morda g. dr. Brecelj s stavbnim tehnikom, ki bosta nedvomno vse to lahko samo podpisala, je torej ustanovitev bolnišnice za politični okraj Kočevje takorekoč že gotova. Da bo to v dobrobit Kočevja io okraja kakor tudi zaradi razbremenitve ljubljanske bolnišnice v korist vsej ljubljanski oblasti, ni treba še posebej poudarjati.
Z na kup »Jemo žago bo pa Mesitna hranilnica rezala les premoženjske uprav« mesta Kočevje, v kolikor ga bo ta prisljena žrtvovati za nlene izgube ter bo seveda izgotovlijeni les previdno sama prodajala, da se čimpreje, kakor so si dosedaj znale pomagati vse druge kočevske lesne industrije, tudi sama spravi iz momenta-nih svojih težav.
Del kupljene dvonadstropne stanovanjske hiše, kljer je bi! sedaj mlin, bo pa mestna hranilnica prodala mestni občini, da bo ta mogla že do septembra letošnjega leta z zneskom 650.000 Din, kf Jih ima za stanovanjsko akcijo v potrjenem občinskem proračunu, preurediti revnim državnim uradnikom 6 stanovanj, delavstvu pa 4 stanovanja, ter jih oddati za cene. ki so jih ti sloji najemnikov plačevali dosedaj.
S temi faJoti bodi izrečena zahvala In zadoščenje našim slovenskim občinskim zastopnikom, državnim uradnikom, upokojenem® g. župan« Ivanu Lončarju, Božidarju Betrianiju, Ivanu Giirfcu. Alojziju Peterlinu in Ivanu Kovačiču. ki so s tovarišem Uhavom z 12 nemškimi občinskimi odborniki, hišnimi posestniki, tvorili občinsko večino 18 članov ter se niso ustrašili
VREMENSKO P0R0ČI10
Meteorolosid zavod ▼ Ljubljani. 6. maja 1929. Višina barometra 308 8 m. ........................... ..............................
Kraj	Caa		
		Barom.	Temper.
Opazovanja			
Unbljana Maribor Ivereh 9*>gra4 4»r»fero	8.	764 3 7623 764-1 763-0	15 1 i 14 17
tfettHe	7.	766-4	16
SnW		764-9	15
S
s *
3)
OS > 60 70 70 50
50 70
Smer vetra in brzina
v m ta sek.
WSW 6 SE 4 SW 6 mimo
mirno
NE 2
Is
O °
1
««M»»M>
Padavine
Vrsta
iti
t mm do
7. ure
12
\T«jviSja temperatura danes v Ljubljani20.2, najnižja 9
vzhaja ob 4.43, zahaja ob 19.11, luna vzhaja ob 3.36, zahaja ob 15.50.
vremenska napoved za torek: Na severu pretežno jasno in toplo, na lapadu in jugu bol oblačno.
s Mtota to robudl g. hnun 8*o-wloo, U k to večino zadnje meaeo* breauapeioo
pa prav neokmno napadaj v »vajean »loven »bero
in nemškem glasilu, kako bi bil morai v korist občin« delati tudi sam, loo Je bij mestni župan.
Gosoodarstvo
Dobički slakornih tvornic
Jugoslavija porabi na leto blizu 100 milijonov kg sladkorja, kar znafi, da pride na enega prebivalca približno 8 kg letno. V za-padnih in severnih državah je konzum mnogo večji. Na Angleškem pride na glavo nad 25 kg letno. Ni znano, koliko porabi Slovenija; na vsak način pa je v Sloveniji konzum na glavo mnogo nad 8 kg letno, med tem ko je v južnih krajih precej izpod 8 kg. Tudi v tem je videti merilo kulturnega stanja poedinih narodov.
Naša država producira približno toliko sladkorja, da domača produkcija more kriti potrebe domačega konsuma. Imamo osem sladkornih tvornic, od katerih ste dve (Ču-harica pri Beogradu in Belje) v poseeti države. Stanje bi bilo torej v toliko povoljno, kolikor nam ni treba uvažati tega blaga. Niso pa zadovoljive razmere glede cen. tako one. katero plačuie konzument za sladkor, kakor tudi one. ki jo prejema producent sladkorne repe.
Vsa leta. odkar obstoji Jugoslavija, se vodi borba med producenti sladkorne pese in med sladkornimi tvornicami. Producenti pese trdijo, da se jim plača premalo, tovarnarji pa, da plpčajo več ko dovolj. To pe sem poslušamo že skoraj 10 let, a naša javnost si še ni na jasnem, katera stran ima prav. Saj dolgo vrsto let niti razni strokov njaki niso vedeli, komu bi bolj verjeli. Sedaj pa postaja situacija vendarle jasnejša in moralo bo prodreti spoznanje, da se produ-centom pefie v resnici godi krivica.
V naši državi dajejo tvornice kmetu za 100 kg pese navadno tri kg sladkorja (se veda brez trošarine), kar predstavlja približno 20 do 21 Din za 100 kg pese. F^zun tega dobe 2% rezancev, seme za setev in navadno okrog 2000 Din predujma na vsa ko oralo zaseiane površine. Mali in srednji posestnik prideta na ta način v najpovolj-nejšem primeru na 24 do 25 Din za 100 kg pese. Večji posestniki in zadruge prejmejo tudi več, celo do So Din. Kmetovalci s to ceno niso zadovoljni in imajo prav, kakor kaže stanje v drugih državah. V Rumuniji na Madžarskem in v Italiji prejemajo kmetovalci okrog 35 Din za 100 kg pese, v Avstriji nad 40 Din, na Češkem, Poljskem in v Nemčiji pa tudi nad 50 Din. Ako pogledamo te številke. j>otem moramo dati našim producentom pese nrav.
Znani pa so sedaj tudi že drugi podatki, ki ne govore v prilog sladkornim tvorni-cam. Pred vsem so tvornice prva leta trdile. da je naša pesa slaba in da daje v naj-povolnejšem primeru 10% sladkorja, torej iz lOf) kg pese 10 kg sladkorja. Trajalo je menda par let preden so državne oblasM same začele v svojih zavodih vršiti analize, kar je pokazalo, da so navedbe tvornic povsem netočne. Ne 10%. nego 14. 15, 16 in celo 18% se je že ugotovilo v naši pesi. Popolnoma mirno pa smemo računati, da nobena naša tvornica ne dobi izpod 12% sladkorja iz naše sladkorne pese, zelo posrosto pa več. Ako torej da tovarna kmetovalcu za 100 kg pese 3 kg sladkorja, oziroma z vsemi ostalimi dajatvami 4 kg, tedaj ji. še vedno ostane najmanj 8 kg.
Po podatkih iz rnznih držav znašajo stroški za predelavo 10O kg pese okrog 15 do 16 Din. Tu so vračunani prav vsi stroški razen onih, ki jih tvornice dajejo producentom nese. Po podatkih tvornic pa naj bi znašali njihovi stroški 30 Din na 100 kg J>ese. Toda pustimo veljati njihovo trditev, da so jim stroški 30 Din. Kako izgleda v tem primeru račun? 30 Din predelovalnih stroškov. 3o Din kmetu za peso (zopet sem vzel mnogo več. nego se v veliki večini primerov plača!), skupaj torej 60 Din. Fovprečna cena za sladkor je okrog 6.50 Din (brez davkov), a najmanj 12 kg slndkorja dobi tvornica iz 100 kg pese. Za sladkor iz 100 kg pese dobi torei najmanj 78 Din, vsi stroški v najnepovoljnejšem primeru pa znašajo 60 Din. Pri teh številkah iznaša si-euren čisti dobiček za tvomico na 1 vagon (10.000 kg) pese 1800 Din. Na 80.000 vagonov pese, kolikor se je pri nas pridela, pa ostane tvornicam, po kritju vseh stroškov, visokih dividend in tantijem, po visokih odpisih itd. ter upoštevajoč številke, ki jih glede stroškov navajajo tvornice same, okrog 144 milijonov Din.
Ako pa njihovim podatkom ne verjamemo, tedaj pridemo do naslednjih zaključkov. Odkupna cena za peso znaša povprečno za vso državo 25 Din. vsi predelovalni stroški pa 23 Din (vzamem še vedno mnogo več, kakor kažejo podatki inozemskih tvornic), torej skupaj 48 Din; dohodek od 12 kg sladkorja iz 100 ke pese je 78 Din, tako da ostan«1 tvornicam najmanj 30 Din fisfejra ra vsakih IftO k« pese ali 240 milijonov Din na 80.000 vagonov pese, ki jih proizvaja letno Jugoslavija.
Da je ta številka točna, za to imamo sedaj nov dokaz. Nedavno se je vršila pri kmetijskem ministru s■ dr. Frangešu konferenca, na kateri so bili predstavitelji pro-ducentov pese in predstavitelji državnih sladkornih tvornic. Na vprašanje, koliko imajo tvornice pri kilogramu sladkorja čistega. je zastopnik državnih tvornic izjavil, da 2.5() do 3 Din! Na podlagi teh podatkov, kakor tudi na podlagi podatkov o količini naše produkcije pridemo zopet približno do številke 240 milijonov. To plačajo naši kon-sumenti, torej ves narod, ker vsi trošimo sladkor. Naiboli žalostno na stvari pa je to, da gre velika večina čistega dobička v inozemstvo. ker so v naših sladkornih tvorni-rah zastopani v veliki meri madžarski, češki in tudi nemški kapitalisti. Tja gredo razen čistih dobičkov tu<li visoke dividende, tantijeme. mastne plače itd. Skupaj letno več sto milijonov dinarjev!!
Treba pri tej priliki omeniti, da imajo tvornice ugodno stališče iz treh razlogov: 1.) Obstoji visoka uvozna carina na sladkor, in sicer 3.30 Din na 1 kg kristalnega sladkorja in 4.40 Din na 1 kg sladkorja v kockah. 2.) Producenti pese so mnogo preslabo organizirani. Da je njihova organizacija trdnejša, bi se tudi tem potom dalo prisiliti tvornice k pravilnejšemu postopanju. 3.) Prejšnje vlade nikakor niso znale biti energične naoram tvornicam. V upravah tvornic so sedeli mnogi poslanci ln tudi aktivni ministri, zato so tvornice imele zavarovano zaledje na najvišjih mestih državne uprave. Po vsem izgleda, da se hoče sedanja vlada temeljito pečati tudi s tem vprašanjem, kar bi moralo imeti za posledico, da
O^io* V
Za nego Vaših zob more priti poleg Odola samo pasia poštev ker je pasta Odol za zobe rezultat študija vede ter 30-letaih izkušenj. Pasta Odol za zobe Vam pomore ohraniti Vaše zobe, očisti jih temeljito ter učinkuje antiseptično. Ni je boljše paste za zobe kakor je pasta Odol.
se celotna politika glede naše sladkorne industrije postavi na bolj zdrave temelje.
_ F'
Naš uvoz v I. četrtletju tekočega leta
Kakor smo že kratko poročali, je nag uvoz v prvem četrtletju tek. leta napram lani znatno nazadoval, in sicer po količini za 6400 ton na 272.700 ton, po vrednosti pa za 265.4 milijona Din na 1649.2 milijona Din.
Najbolj je nazadoval uvoi tkanin, ln sicer uvoz bombažnih tkanin od 252.2 v I. četrtletju pret. leta na 181.1 milijona Din, uvoz volnenih tkanin pa od 124.9 na 104.8 mili jona Din. Skupaj se je torej uvoz bombažnih in volnonih tkanin napram lani zmanjšal ca preko 70 milijonov Din. To nazadovanje uvoza tkanin opažamo že nekaj let ter je v zvezi z razvojem domaČe tekstilne industrije. V prvem četrtletju t. 1. pa je tudi pro metni zastoj zaradi ostre zime vplival na zmanjšanje uvoza. Le tako je razumljivo, da se je tudi uvoz bombažnega prediva, pri skoro nespremenjenem uvozu sirovega bombaža. zmanjšal od 150.7 na 132.5 milijona Din.
Uvoz strojev in aparatov m je gibal Da višini lanskega leta ter je znašal 84.5 milijona Din. uvoz raznih predmetov iz železa na je nazadoval od 72.5 na 59.2 milijona Din: še v večji meri pa se je zmanjšal uvoz železniškega materijala, in sicer od 62.8 na 25.9 milijona Din. Uvoz premoga se je povečal od 25.1 na 32.7 milijona Din, uvoz sirovih kož pa je nazadoval od 56.2 na 32.6 milijona Din. Omeniti je še zmanjšanje uvoza prevoznih sredstev od 42.5 na 30.8 milijona Din in povečanje uvozi elektrotehničnih predmetov od 35.6 na 40.0 milijona Din.
= Ponudba švedske telefonske družbe Ericsson Jugoslaviji. Vest o pouudbi znane švedske telefonske družbe »Telephon Aktiefolaget Ericsson« za reorganizacijo telefonskega prometa v naši državi se potrjuje iz Stokholma. Ponudba se nanaša na avtomatiziranje telefonskega prometa po sistemu »Ericsson« in je baje v zvezi z ugodnimi kreditnimi pogoji.
= Stanje Narodne banke od 30. aprila. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22. aprila). Aktiva: kovinska podlaga 301-3 (— 2.0), posojila na menice 1370.5 (+ 4.6), lombard 248.0 (+ 0.3), saldo raznih računov (tečajne diference deviz) 502.4 (— 10.9); pasiva: obtok bankovcev 5212.0 (+ 153.8), žirivne obveznosti napram državi 167.7 (— 189 9), ostale žirovne obveznosti 376.6 (— 69.2), obveznosti po raznih računih 514.4 (+ 97.2). — Zadnji izkaz Narodne banke ne kaže znatnejših sprememb. Devizne rezerve so nazadovale le za nekaj nad 10 milijonv Din. Dobroimetje države se je na ultimo zmanjšalo za 190 milijonov Din. kar je povzročilo, da se je obtok bankovcev od svojega zadnjega izredno nizkega stanja dvignil na 5212 milijonov Din.
= Povišanje delniške glavnice. Veliki župan ljubljanske oblasti je odobril povišanje delniške glavnice Delniške stavbinske družbe »Union« potom valorizacije bilančnih investicij od 278.385 na 3,324.000 Din.
= V zadružni register so se vpisale naslednje zadruge: »Radio«, r. z. z o. z. v Ljubljani: »Radioamater«, r. z z o. z. v Mariboru; »Dom«, železničarska stavbna zadruga, r. z. z o. z v Mariboru; Agrarna Zajed niča v Murski Soboti, r. z. z n. z.; Kmetijska nabavna prodajna zadruga v Satahov-cih, r. z. z o. z.; Vodovodna zadruga v Tr-steniku r. z. z o. z.; Hranilnica in posojilnica v Velikih Dolencih r. z. z n. z.: Viničar-ska gospodarska zadruga r. z. z o. z. v Vinskem vrhu.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. Dir?keija državnega rudnika Breza sprejema do 16. t. m. ponudbe" glede dobave 1 elek^^noga vitlja.
Borze
6. maja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znatnejši, zlasti v devizah na Prago, Berlin, Dunaj in Curih. Potrebo v devizah na Trst in Curih je deloma krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem triišču je bilo danes zanimanje slabo, kar je deloma pripisati dejstvu, da beograjska borza zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov ni poslovala. Vojna škoda je bila za aranžma za-klučena po 416, za kasa pa po 415.5. Investicijsko je notiralo 86 — 86.5 brez prometa. Med bančnimi vrednotami je bilo zabeleženih nekaj običajnih zaključkov. Med industrijskimi papirji pa je bil Gutmann pri nadalje čvrsti tendenci zaključen po 215.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.87. Berlin 13.46 do 13.49 (13.485), Bruselj 7.898, Budimpešta 9.916, Curih 1094.4—1097.4 (10©5J)1, Dunaj 7.974—8.004 (7.989), London 276.08. Newyork 56.78, Pariz 222.33. Praga 167 98 do 168.78 (168.38), Trst 297.14—299.14 (298.14).
Zagreb. London 2TZ.69 — 276.48, Nevrvork 56.68 — 56.88, Pariz 221.88 — 223.S3, Milan 297.059 - 299.059, Curih 1094.4 — 1097.4, Berlin 13.47 — 13.50, Dunaj 7.974 — 8.004, Praga 167.93 - 168.78.
Curih. Zagreb 9.125, London 26.19125, Newyork 519.125, Pariz 20.29, Milan 27.205, Berlin 123.08, Dunaj 72.90. Praga 15.3625, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.45, Sofija 3.75, Varšava 58.20.
Efektt
Ljubljana. Celjska 158 den., LjuhUanska Kreditna 123 den„ PraStediona 850 dem., Vevče 123 den., Kreditni 170 den.. Ruše 250—260, Stavbna 50 den., Sešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna %oda aranžma 415.5 _ 417, kasa 415.5 — 416, za maj 417 — 418, za december 440 — 445, investicijsko 86 — 86.5, agrarne 52 _ 52.5; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860, Union 206 _ 207, Srpska 148 den.. Jugo 84 — 85, Zemaljska 138 — 140, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15 — 16; industrijske vrednote: Gutmann 215 — 217, Slaveks 103 — 110, Narodna šumska 40 bi., Drava 407.5 — 412, Vevče 126 den.. Dubrovačka 560 bi., Jadranska 580 den., Sečerana 450 do 465, Paromlin Union 190 bi, Trbovlje 457.5 — 470, Is is 22 bL
Blagovna tržišča
+ Položaj na hmeljskih tržiščih. Na nflrn-berškem hmeljskem trgu je bilo pretekli teden prodanih 90 bal. Cene so ostale čvrste, zlasti za prvovrstno blago. Za 50 kg notira: tržni hmelj prvovrstni 100—110 mark, srednji 70—90, hallerlauski (Siegel) prvovrstni 140—160. srednji 100—135,' prvovrstni wiirttemberški 135—150 mark. Na carinarnici je bilo prodanih več sto stotov tranzitnega hmelja po 35—60 mark za 50 kg (9.50—16.20 Din za kg). — Na žateškem hmeljskem trgu je bilo razpoloženje pretekli teden pri nekoliko večjem povpraševanju mirno. Cene eo ostale nespremenjene ter se je plačevalo za prvovrstni žateški hmelj 1150—1200 Kč, za srednji na 1000 do 1050 Kč za 50 kg. Slabo srednje blago v manjših partijah so nakupovalci na deželi plačevali po 950 Kč. Na tranzitnem tržišču je bil promet slab pri tlačenih cenah od 350—500 Kč, (11.80—16 80 Din za kg).
+ S tržišča jajc. V zadnjem času so se cene nekoliko okrepile. Pri nas se giblje cena med 0.95 — 1 Din za komad. V Berlinu so preteklo soboto notirala jusoslovenska jajca fco meja, neocarinjena 3 — 9 y£ pfeniga za komad napram 8% — 9 pfenigov 27. aprila. Italiia plačuje sedaj 570—580 lir za zaboj fco meja.
+ Žitni trg (6. t. m.) Na chicaški borzi v» pšenica v soboto nekoliko popustila, vendar je tendenca ostala v splošnem mirna. V Vojvodini je bilo malo kupčij pri nespremenjenih cenah. Zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov tudi borza ni poslovala.
+ Ljubljanska blagovna borza (6. t. m.) Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 26 vagonov, in sicer 11 vagonov drv, 7 vagonov tramov, 6 vagonov desk in 2 vagona remeljnov. Iščejo se škorete, 12 mm, od 15—40 cm, 4 m, IVa, in trami 4/5 in 5/6, 4—8 m. Deželni pridelki tendenca nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo 30 dni, 80 kg); baška, promptna po 287.5 _ 290, za maj po 292.50 — 295; moka: »Og«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 410 — 415; koruza: Iaplatska, slov. post., za maj po 815 — 317-5, za junij po 810 — 812.5, za julij-september po SOS do 307.5; baška slov. postaja, plač. 30 dni.
Tečaji deviz so ostali v glavnem nespreme- j promptna po 305 — 307.5, za maj po 310 dj» njeni.	3125; oves: baški, ozimni po 330 — 332.5.
y
Iz
in
Eden, ki ne dela časti starim časom
Sin nadvojvode Leopolda Salvatorja in nadvojvodinje Blanke se klati po svetu in išče zatočišča v prenočišču za brezdomce
Te dni se je zglasil v prenočišu za brezdomce v Strombergu (Hunds* riicku) mlad mož brez sredstev in je prosil, naj ga vzamejo pod streho. Na vprašanje kdo je, je izpolnil prijavnj* co in zapisal vanjo svoje ime: nadvoj* voda Franc Jožef.
Predstojništvu zavoda se je stvar ▼idela čudna in je zahtevalo od pri« ileca dokazne listine, da je res to, za kar se izdaja. Nato je Franc Jožef po* tegnil iz žepa kopo papirjev, s katerimi je izpričal, da je sin nadvojvode Le« opolda Salvatorja in njegove žene Blanke. Povedal je tudi, da je brez sredstev in da potuje peš v Trier.
Leopold Salvator in njegova žena Blanka spadata med tiste sorodnike bivše habsburške dinastije, ki se niso hoteli pokoriti zakonu republike Av. strije in se niso odrekli pravicam nek« danje dunajske vladarske hiše, zaradi
česar jih je avstrijska vlada izgnala iz Avstrije. Nadvojvoda Franc Jožef, za katerega gre v konkretnem prime« ru, je deveti otrok iz zakona med Le« opoldom Salvatorjem in Blanko. Zdaj mu je 25 let.
Poznavalci nekdanjega dunajskega vladarskega doma so že razmišljali, kako je mogoče, da je nadvojvoda pa« del tako globoko in se potepa po sve* tu. Prišli so do zaključka, da morda ne počenja tega, ker mu manjkajo po* trebna sredstva za življenje, ampak ker je lahko mogoče, da ga je privedla na to pot živčna prenapetost, kar vse» kakor ne bi bil prvi slučaj v habsbur« ški rodbini. Johann Orth, Leopold Wolfling in drugi so jasen primer, da se ni držala habsburška linija samo prestola; ampak je imela smisel tudi za stvari, ki spadajo že v področje eksaltacije.
Streeruwitz,
•ovi avstrijski zvezal kaneedar.
Lepi dohodki Monte Carla
Operetna revolucija v Monte Carlu
{e že davno končana in tudi tožba, da gralnica slabo nese, je konec. Te dni Je namreč bila zaključena bilanca, ki priča, da gre Monte Carlu prav dobro, morda celo boljše nego kdajkoli prej. Samo v lanskem letu je imel 80 milijo« nov frankov čistega dobička.
Sploh je bilo lansko leto v vsakem oziru dobro. Vrglo je brutto dohodke v znesku 114,152.615 frankov, od ka* terih je nad polovico čistega. Iz tega prebitka so vzeli nekaj denarja za po* kritje stroškov, ki so jih imeli z na* pravo gumastega tlaka v kopališču. Stare palme, ki so v zimskem mrazu pozeble, so izkopali in jih nadomestili z novimi. Upokojenci croupierji so prejeli svoje pokojnine v redu in vla* darju kneževine Monaco so odrinili okolu 50 milijonov Din. Ostanek so razdelili med delničarje, ki imajo le* tos bogato žetev, zakaj na vsako akci* jo se izplača dividenda v znesku 650 frankov. Da plačuje kazino v Monte Carlu vse davke za svoje državljane, ki so dajatev prosti, je že splošno znano.
Nova strojnica in nova špijonažna afera
V Strasbourgu so aretirali nekega Lovrenca Fredericha, ki je obtožen špijonaže v korist Nemčiji. Do areta* cije je prišlo na prav zanimiv način. Nekega dne se je predstavil orožarju v Hagenau možakar in mu dejal, da je posestnik velikega lovskega revirja, v katerem kar mrgoli divjih rac. Hotel je, naj mu proda kar celo strojnico najnovejšega sistema, ki so jo bili pravkar uvedli v francosko vojsko. Orožar mu je velel, naj se vrne čez nekoliko dni in ker se mu je zdela stvar sumljiva, je opozoril oblasti na čudnega moža. Policija je kmalu ugo* tovila, da je dozdevni posestnik lo« višč navaden mehanik, baš omenjeni Frederich. Večkrat ga ie obiskoval ne* ki gostil nioar iz sosedne nemške Pa« lacije in tako je postala stvar še boli sumljiva. Oba so aretirali in izkazalo se je, da res šnijonirata v prid Nem« čiie. Tretji individij ki je »delal« ž njima, je pa še pravočasno odnesel oete.
Tra^eciia morfiimta
Tz Dunajskega Novega mesta poro* čajo o strašni tragediji, ki jo je po« vzročil v domači h<ši uradnik ondotne bolnice. Adalbert Wi'finger.
Mož ie bil že del i časi morfinist. Vsako ro si i> vsul v skodelico ka« ve nekoliko morfiia. Te dni sti sedla k zajtrku on in njegova mati. Mati ie pomotoma V7°'a pnnvo skodelico ka« ve in ie tekočino ine da bi ve« del*, kai je v niei. Čim je kavo po« srebal, se ie onesves+i'a. da so io
morali nrePPlif+i v snlo?nn bn'nico.
Zdai ie izbruhni! me«-? Ad-^n^rV*-" in nie<?ovim br?*+om Vi ie nri+ek"l do-rnov iz pisarne, velik pren*r. sta se spopadla. Oni, ki ni bil morfi*
nist, je očital Adalbertu, 3a Je Kotel materi zavdati, kar je ta odločno za» nikal. Ker pa oni ni odnehal z natol« cevanjem, je Adalbert pobegnil z do* ma in se ni več vrnil.
Tekom dneva so našli morfinistovo truplo na tračnicah. Adalbert se je bil vrgel pod kolesa mimo brzečega ekspresnega vlaka, ki ga je raztrgal na drobne kosce. Medtem ko se je Wilfingerjevi materi v bolnici stanje že izboljšalo, je postal morfinist žr* tev svoje strašne pomote.
Steklenice v morju
Meteorologični urad angleškega ministrstva za zračno plovbo je organizi* ral obsežno in zelo zanimivo akcijo za raziskovanje morskih tokov. S 494 bojnih in trgovinskih ladij spustijo vsak dan po eno steklenico v morja vsega sveta. Steklenice so hermetično zaprte in vsebujejo samo košček pa« pirja z datumom, krajem, kjer so bile spuščene v morje, in naslovom nave* denega urada. Kdor ulovi takšno stek* lenico, odpošlje papir, ki ga prej še primerno izpolni, v London. Od tam mu plačajo vse eventualne stroške.
Mnogo steklenic je opravilo prav dolgo pot, preden so jih našli. Tako so našli steklenico, ki je napravila 4000 km poti v 434 dneh po Tihem oceanu, preden so jo našli ob severni avstralski obali. Z znane ladje »Cel« tic«, ki je nasedla lanskega decembra ob južni irski obali, so spustili stekle« nico 20. julija 1927. blizu Newvorka. Pred kratkim so jo ulovili ob franco« ski obali.
Mamutov zob blizu Frankfurta
Lani v oktobru je lastnik nekega posestva v Eschbornu pri Frankfurtu kopal na svojem zemljišču pesek. Pri nakladanju peska je natovoril na voz tudi precej veliko kamnito ploščo s čudnim relijefom. Doma jo je vzidal v vrtno ograjo, da si jo je lahko vsak mimoidoči ogledal. Mimo je prišel tu« di neki geolog, ki je začel najdbo na* tančno raziskovati in je prišel do za* ključka, da predstavlja izdolbina na kamnu kos mamutovega zoba. Geolog je iskal v peščenici naprej in je nale* tel še na druge ostanke mamuta. Vse najdbe so prenesli v muzej, kjer bodo razstavljene v posebni sobi.
Iz Kranja
r— Predstavo operete »Mamselle Nitou* che«r, ki je napovedana za praznik 9. t. m. popoldne, je gledališki oder odpovedal. De* nar za nakupljene vstopnice se dobi nazaj.
r— Nocoj ob 20. bo v restavraciji Na* rodnega doma redni občni zbor kranjske podružnice SPD.
r— Smrt v rešilnem avtomobilu. Pretek« lo soboto so prepeljali z vozom 17 letno Marijo R. iz Gornje Besnice v smrtnone« varnem stanju zaradi pričakujočega poro« da. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik dok« tor Bežek, na kar so jo takoj odpeljali z rešilnim avtomobilom gasilskega društva v Ljubljano. Revica je umrla že med potjo. Namesto v bolnico so jo pripeljali v mrt« vašnico pri Sv. Krištofu.
Iz Zagorja
t— Delavstvo je tudi v Zagorju obha« jalo 1. maj brez vsakih shodov in obho« dov. Večina delavstva se je podalo v na« ravo in so najbolj obiskani bili Gamberk, Sv. Gora in Kum. Mir in red se ni kalil nikjer. Sploh se opaža, da se je 6 kultur* nim delovanjem v raznih društvih delav« stvo otreslo raznih demonstracij, ki so če* sto le škodovale delavstvu.
z— Ukradena kolesa so našli. Ukradeni kolesi iz Podkraja in iz Medije se že naha* jata v rokah lastnikov. Kolo, ki ga je v Podkraju odpeljal neki potnik, je v Gro« belnem zastavil v neki gostilni za 100 Din. Dr "*o kolo pa je tat pripeljal i a Medijo, kjer g_ je vzel, in pustil pred lastnikovim stanovanjem. Ker je orožništvo posvečalo kolesarjem več pozornosti, se je najbrže tat, ki je moral biti domačin, zbal in kolo pripeljal nazaj. Orožništvo pa je tekom
zasledovanja na&lo ▼ neki gostilni tudi ne« ko kolo, ki ga je neznan tujec pustil, naj« brže namenoma. Ker se domneva, da je bi« lo tudi to kolo kje ukradeno, ga je orož« ništvo prevzelo v svojo shrambo.
Iz Trbovelj
t— Koncert akademskega okteta je lepo uspel in je oktet žel od številne publike burno odobravanje. S solotočkami je na« stopila profesorica ljubljanskega konser« vatorija gdč. Milena Verbičeva. Gdč. Ver« bičeva ima lep glas, ki je v hipu osvojil vso publiko. Pokionjen ji je bil šopek sve« žega cvetja. Gdč. Verbičevo je spremljal na glasovirju slušatelj višje glasbene šole g. Pavel Šivic, ki je pokazal, da ima kot pianist še lepo bodočnost.
t— Samomor. V soboto dopoldne se je obesil upokojeni rudar Alojz Umek v svo« ji drvarnici Našla ga je njegova žena. Nesrečnik je visel tako, da je bilo truplo skoro popolnoma na tleh. Vsaka pomoč je bila prepozna. Umeka, ki je bil že 62 let star, so gnali v smrt prepiri v družini.
Iz Škofje Loke
SI— Znamenje časa. Za razpisano mesto mestnega stražnika se je prijavilo nič manj kakor 60 prosilcev. Največ je bivših orož« niKov.
šl— Bratovščna sv. Florijana, nekdanji lončarski ceh, ta stara loška ustanova, je imela v nedeljo svoj sestanek pri županu. Inteiresanten je ta občni zbor, kjer se po« sluje še prav tako kakor v starih zlatih časih ob čaši vinca rujnega.
šl— Lovski blagor. Kralj pomladi, dSvji petelin, je v tukajšnjih loviščih letos po« sečno zalezovan. i-rasne eksemplairje so te dni postrelili odvetnik dr. Jerala. poroč« nik Sever in gostilničar Lnvre Hafner.
Devica Orleanska se je vrnila v Orleans
V Orleans« se vršijo velike slavnostl na 5a»t 500-iotnid rauieniške smrti Jeanne d' Are, Device Orleanske. Ob tej priliki so uprizorili tudi istoimensko Shawovo delo. Glavno vlogo ]• Imela odlična pariška igralka gdč. Nicole Cha-vanne de Dalmassy, ki ]o vidimo na sliki.
Smrtna nezgoda nečakinje bivšega sultana
V	Nizzi je postala žrtev čudne ne* zgode 16 letna turška princesa Hami« da, vnukinja bivšega turškega sultana Abdula Hamida. Dekle je stanovalo v vili svojih staršev in je odšlo zjutraj v kopalnico. Ker je ni bilo dolgo na« zaj, so nasiloma odprli vrata, da vidi« jo, kaj je z njo. Očividcem se je nudil grozen prizor: princesa Hamida je le* žala mrtva v kopalni kadi. Zastrupila se je bila s plinom, ki je uhajal iz pe* či za segrevanje vode. Pokojnica je bila hči Fuada beja in princese Refije.
Deli klofute z — odrezano roko
V	Trevigliu (Italija) so aretirali ne« kega Sartija, ki se je izdajal za voine« ga invalida. Beračil ie od hiše do hiše in ljudje so mu radi dajali miloščino, saj je bil revež brez desne roke. Te dni se je spravil nekoliko dobre volje v neko hišo. da bi prenočil. Gosnodar pa ni maral gostov in mu je velel, nai
no^ere. To je Sartiia tako razka« čilo. da je hipoma potegnil odrezano roko i7norl suknie. seveda živo in Mra^o ter	nasprotniku par
krepkih zaušnic. S tem si je pokvaril »karijero« za vse življenje.
Princ Sikst Bourbonski,
Id )e prevozil francosko Saharo v avtomobilu, se ]e te dni vrnil. Slika nam ga kaže ob prihodu v Pariz z ženo in malo hčerko.
Lahki zaslužki
Kakor poroča pariški »Journal« si je dala družba oseb, ki so organizira« ne bržkone v kakšni mednarodni sle* parski bandi, te dni izplačati v Rimu, Milanu, Luganu, Berlinu in na Dunaju težke tisočake od raznih velebank na ponarejena kreditna pisma. Goljufijo so odkrili tedaj, ko je prejelo šest oškodovanih bank v Parizu obvestilo o stvari. Oblasti so odredile strogo preiskavo in so odposlale v navedena mesta nekega policijskega komisarja, j Doslej so ugotovili, da so bili na sle* parski zadevi udeleženi trije moški in dve ženski. Oškodovane pa so bile predvsem ameriške banke.
Gobavci v Gibraltarju
V gibraltarski civilni bolnici so zdravniki ugotovili dva primera goba« vosti. Bolnika so strogo izolirali, ven« j dar s tem nevarnost za širjenje te gro« J zovite bolezni še ni odstranjena. Zdravstveni ukrepi so zelo poostreni. ■
Norveška anektirala otok Mayen
Koncem prošlega tdna se je vršila v Oslu tajna seja Storthinga (norveške« ga parlamenta). Na seji je bila skle« njena aneksija otoka Mavena, ki je bil doslej brez lastnika. Mayen je neob« ljuden otok ter leži v bližini Spitzbcr« gov.
KOLESA	GRAMOFONI
	f^g* COLUMBIA,
	W ODEON
	JiSimiiM
	fljOMi^i^S to drv ril
DiiRKOPP in drugih	naijpopolnejših tvrdk
najboljših svetovnih znamk	
ŠIVALNI STROJI
DiiRKOPP, MINERVA
najboljši v materijah! in najlepši v opremi
Ako te hočete reseHd spomladi, obiščite mojo trgovino, kjer boste g<otovo našli marsikaj v Vaše razvedrilo. — Velika zaloga vseh v to stroko spadajočih delov po najnižjih cenah
Prodaja se tudi na obroke!
Priporoča se
„TEH^IH« JOSIP BAMAI
LJUBLJANA, Ljubljanski dvor, Pražakova 19
.."■ • s i i. ■	A>.;: .-O, .; .vfeCf
Občni* L.ja»l]>n» Mestni oogrt-Dni »rod
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra mati, stara mati, sestra in teta, gospa
Magdalena
zasebnica
v ponedeljek, dne 6. t. m. po krajši mukepolmi bolezni, p rev! d ena s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 8. t. m. ob 3. uri pop. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 6. maja 1929.
Žalujoče rodbine:
KOVAČ, KERŽE. RIGLER, VIZJAK, LAVRIC.
•i.- - p >

*£tgovce i$vo$ničatfe in uvodničarje i. dt,
abve4Sa.m. da voz/im s tovornim avtomobilom dva do trikrat na teden v Trst in nazaj ter pri tej priliki prevzamem vsakovrstno blago, posebno hitro pokviarijtivo in faiko. ki zahteva posebno pažtijo v svrho hitrega prevoza. — Blago prevzamem in dostavim direktno.
DRAGA GUŠTIN, eksp. mes. izdel. sploš. prevoz, etc.
_ Selo- Moste pri Ljubljani.	6399-a
— Miiiiiiii umimi11 mi n i ■ ii i'—i
cga
t»MA	^J
7C0SM/KA PUTIIIA T
MAlUfllCKHlie ncitrti ICTI	PAIMIII
Z« Informacije m pr^dbileiht- prostorov treba abruiti a« Centralo na Reki. ali pa na Agencijo .1.lovil TrirMino« u> na dijo »Cosnlich« ter na katerimikoli hodi pot oiški urad.	46-a
u »ttf«
IUKIU ^ ▲ifKILlt A»(CL«iU
ANICA SPENDL roj. GSELMAN naznanja v svojem kakor tudi v imenu vseh sorodnikov vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je nje dragi, iskreno ljubljeni soprog oziroma sin, brat, svak in sitric, gospod
Josip Soend
adm. kapetan I. ki. v pok.
v nedeljo 5. maja 1929 po dol® mučni bolezni v 41. letu svoje dobe v Gospodu mimo zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek 7. maja 1929 ob 17. ur: iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežje pri Mariboru.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 8. maja ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene.
MARIBOR, dne 6. maja 1929.
©LOTZ h MONOLIT gl.
najcenejša, prvovrstna Samota za peči in štedilnike
:,exrmonr CONI Ultona BshrenfeEd ng. GUZELJ l;ubl»ana v P. lerne Pva c. 5
fe efon le«. «SS?
Mvokolesa najboljših svetovnih 'lianik v »eliki izbiri, zelo poc^n >ajnove.!Ši modeli otroških vozičkov 'i prpprost<?ga do najfinejšega, u anični vnzickj v zalogi Več znanil-šualinti <lraj-v uainnvejših modelov, deli iD pnevm* tika Ceniki franko. Prodaja na obroke »TRIBUNA« F B L. tovorna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Torek, 7. V. 1509
CENE MALIM OGLASOM:
—m—M—mmamuitm—mmmmmmmMmmmmmmmmmmmm
la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492
v	# '-v---r: •	'M	•


da
se mu
pošlje po pošti naslov alt GaGo drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloži v ttnamGah a • sicer ne ho prejet odgovora t * Mjp^l
CENE MALIM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Piačllno
t ;« tud: dobro i*velba-donašaika, sprejmem t kavarno Ponudbe m ogl. o-- 'elek »Jutra« pod šilro »A- B 100«.	11698
Vorrelserja
te dt> dobra eirkularista u bukovino epre.mem ta koj. Ponudbe na pe;l:uinl-eo Jutra v Celju pod »Vor reiser«.	11911
Ključavničarske In mizar, pomočnike ter mojstra
»prujm« tvora ica vagonov v Bmeder PalaBki Akordna deio. Hrano je mogoče dobiti t tovarniški kantini u 10 Din dnevno (zajtrk, kosilo Ie večerjo). Ponudbe po*l»ti na upravo tovarne t Smeder. Piiankl do 10. i. n.	118M
Šofer
mlad ia zanesljiv
r<nsi, dobi tako; »itibo k osebnemu vozu, za potova »J« po Gorenjskem. Po-andbe t navedbo plače je poslati sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovi ■a Gorenjsko«.	11237
K»t učenko
za strojno pletenje, t malo plačo sprejmem železničar jevo hčerko. Naslov v ogl oddelku >Jutra«. 12153
Pletiljo
i lastnim etrojciK sprejmem v službo. Na željo stanovanje in hrana. Na=Iov pore oglasni oddelek »Jutra«.
12152
Služkinjo
vajeno vsega dela in kuhe eprsjmem. plača in nastop po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12265
Spreten kurjač
u krožne peii (Klngofen) dob( eluibo. Oferte na naslov: Brača Graner, Cako-vec.	12258
Trgov, potrlka
manafakturieta, ki bi obiskoval privatne stranke, sprejmem takoj. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Fin nastop«. 11215
Gospodično
• kratko pisarniško prakso, event. tudi začetnico »prej-E6z aa takojšen nastop. Pogoj: »nanje nemščine ln nemile stenografije ter strojepisja. Le resne ln inteligentne reflektantinje naj pošljejo pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pndnac. 12136
Več pomožnih natakaric in prodajalko kruha
sprejme za nedelje to prasnit« popoidne hotel »Belle-vue«.	12105
Gospodično
ta serviranje in mkaso v slaščičarni, po motnosti le izvežbano, staro 18 do 24 let, takoj sprejmem Potrebno: pridnost, man je hrv. (slov) in nemžkega jezika in kavcija 5.000 Din. Josip Supper, slaščičarna, Crikvenica.	12090
Sladoiedarskega pomočnika
popolnoma ltvelbane-g a sprejmem takoj kot poelovodjo. Plača po dogovoru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Mfro »Izveiban«.
12281
Žagarja
vestnega in poštenega, sa tajfo samico 1 i i t Viktor Siro, Sp. Duplje, Gorenjsko 12236
Korespondenta
sprejmson takoj v lesno fct roko. Pogoj )e perfekt-ao znanje italijanščine. — Dopis« na oglaeni oddelek »Jutra« pod značko »Kore-spondenU.	12226
Delovodja
ob enem brusilni mojster, z daljšo prakso v tovarni lepenke, dobi službo. Imeti mora izpit ta parne stroje in biti vešč popravil pri elektromotorjih in električnih napeljavah. Ponudbe le popolnoma treznih in zanesljivih reflektantov s navedbo dosedanjega delovanja in zahtev plače na podružnico »Jutra« Maribor pod »Bela lepenka«.
12813
šivilja
dobre Itvežbaua. teli dobiti mesto pomočnice — najraje v mestu Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12077
Vratarja
za večji hotel v Sloveniji sprejmem Reflektira te le na izvežbano moč. Pogoj je znanje poleg slovenske-ekega tudi nemškega jezika. Ponudbe pod »Vratar« na oglasni oddelek »Jutra« 12298
Kroj. pomočnika
sprejmem. Al. Stemtal. Svabiieva «1. 16. 12306
Trg. pomočnika
aH pomočnico, sposobnega, t ali bre« kavciji
mo takoj v službo. Ce Ima večjo kavcijo, dobi poslo-vedeko mesto. Skupni dom — Mežica.	12234
Potnike
maau fakturne stroke — sa privatne stranke iS Sem o. Obširne ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod šifro »Velofirma«,	13267
Potnik
iiSe mesto zastopnika ali potnika. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Agi-
Trgovskl pomočnik
izučen v trgovini meian. blaga, i8če kjerkoli sluibe Naslov v oglaenem oddelku »Jutra«.	11S4S
Uradnik
i večletno prakso, imolen slov. In nemške korespondence, knjigovodstva (bl-lanciet), stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo za takoj. Ponudbe ua oglaa oddelei »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«.	12204
Hotelska sobarica
samostojna, išče službo. — Conj. ponudb« na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Irvežbana«. 12254
Strojnik
izprašan kurjač in Izu&en ključavničar, veič samostojnega montiranja in popravila elektr. strojev, avtomobilov in veeh ▼ to stroko »padaj oči h del, išče službe. Cenj* ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen strojnik« 12214
Lep radioaparat
kompleten, 8ceven. dam onemu, ki ml proskrbi pod kakršnimikoli pogoji 8000 Din posojila. Ponudbe pod »Radio« do 28. majs na ogla&ni oddelek »Jutra«.
12192
Tovorni avtomobil
za težo 750 kg. znamke Puch prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
11992
Poitovornl avto
»Wandeter« prodam Ponud be na podružnico Jutra. Celje, pod »Poitovorni«. 11911
Motorno kolo
B S. A., 8.49 HP. s prikolico ln električno razsvetljavo, dobro hranjeno naprodaj radi nabave več jega votila Na«lov T ogl dolin »Jutra«. 1177»
Kdor
prodaji al)
AUTO
kopaj«
len in pošten«
122S8
K	'
«
A t iifft ilt
Kroj. pomočnika
za boljša dela sprejme Gaspar Krehel, Slovenjgra-d«o.	12239
Vajenca
krepkega, najraje takega, ki s« j« mizarsie obrti ie učil, k vso oskrbo t hi 11 sprejme takoj Teodor Stu-pica, splošno mizarstvo — st. Vid, pošta Lukovica 12220
2—3 izvežbane stroj, ključavničarje
▼ delu popolnoma samostojne sprejme tovarna r 81ovenijl ia svojo delavnico. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«.	12069
Prodajalko
prvovT«tno manufatcturlst!-n-'o sprejmem v večje trgovino na deželi. Ponudbe na og!asni oddelek Jutra pod značko »Spretna prodajalka«.	12065
Poslovodjo
starejšega, kavcije zmožnega sprejmem v trgovino 1 usnjem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »stalnost 55« glasni oddelek Jutra.
12055
Ogli
Voznike in zidarje
•projmem takoj za daljšo dobo. Naslov: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjsko va ulica 6	12196
Natakarico
s daljšimi »pričevali sprejmem ta/ko j š kavcijo 4000 Din. Predstaviti ee osebno ali s sliko. Plača po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Prometni kraj« na ogla«, odd. »Jutra«.	12289
Žensko pisar, moč
ako sna nemško ln stroje pisje, vzamem za 2 meseca na brezplačno po«kuš-nio. Pisane ponudbe: Ljubljana poštni predal 183.
12281
Vzgojiteljico
s potrebno šolsko naobrao-bo kakor tudi po možnosti t prakso iščem za takoj ali kasneje. Plača po dogovoru. Ponudbe se prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sposobna 1929«.
12297
Pisarniško moč
zmožno slovenščine, nem ščine, po možnosti želeinl-naneke stroke, sprejmem. Ponudb« pod »Resnost« na ogl. odd. »Jutra«. 12295
Mesto hišnika
ali oskrbnika kakega posestva iščem. Sem o ion jen brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	12291
Kroj. pomočnika
za boljše konfekcijsko in po meri delo sprejmem. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	122.92
Plačilno natakarico
kavcijo sprejme takoj
Mariborski dvor.
Maribor. 12314
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Posredovalce
zanesljive iščem za naku povanje drv Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Provizija«.	11788
Izurjena pletilja
z vej stroji sprejme vsako delo na dom Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
1150S
Pozor! Potniki, zastopniki!
Visoko provizijo, event. tudi fiksno plačo nudimo za prodajo naših predmetov (slik na platnu itd.) privatnim strankam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Visoka provizija«. 12107
Mlad uradnik
lesne stroke, zanesljiv ra-čunar, z daljšo prakso pri večjem lesnoindustrijskem podjetju, teli premeniti mesto. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiv ln vesten«. 12237
Šofer
U ima šoferski liptt, teli dobiti prakso. Zmožen tud) vseh administrativnih in trgovskih poslov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Energičen«.
12252
Začetnik
s šolsko in pisarniško na-obrazbo t«r nekaj trgov-ske prakse, ee želi nvesU in izučiti v poslih potniki Ima šoferski Izpit. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik za majhno plačo«.	12251
Entianje in šivanje
»lega in barvastega perila lepo in natančno izvršujem 1» izjemno nizki ceni. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	12168
Perica
gre prat na dom. Nador oglasnem oddelku »Jutra«.
12262
Zastopnikom
potnikom ali na prosti bazi udejBtvujočlm podjetnim osebam, katerim je ležeče na tem, da «i pripomorejo lastni eksistenci, se nudi krta. Dotpise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod Eksistenca«.	12033
Pletilja
dobi delo na dom. Nsslov oglasnem oddelku »Jutra«.	12274
Strojepisna In razmnoževalna dela
sprejmem zelo poceni
dom. ku.
Naslov
na
ogL oddel-12275
Prva oblast, konceeljonlrana
šoferska šola
C&mernik, Ljubljana (Jugo-avto). Dunajska cesta 86 Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktič ne vožnje na različnih mo dernih »vtomobilih, s pri četkem vsakega prvega
254
Hotelski točilec
išče kjerkoli službo Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točilec«.
12242
Kuharica
štajerska Slovenka Želi dobro službo k majhni družini v Beogradu — k slovenski ali nemški družini. Naslov pove g. Požar, Ljubljana. Mestn; trg 11, »Pod skalco«.	12222
Prodajalka
mešane streke, želi premeniti službo s 15. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12232
Mizar, pomočnik
vešč stavbnega in pohištvenega dela, želi dobiti stalne službe. Pismene ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod šifro »Stalni mizarski pomočnik«. 12304
naj m obrne na naslov Karo! Oamernik. Ljubljana. Dunaiski eesta 96 fJugo Auto telefon 22361 in vpo šli« popis voza kakršnega želi prodat! ali kupiti Prt tem posredovanju se naj bolj varujejo interesi pro is kupca	£8
dajalca
Avto
S- ali 4sede&nl (m (lede na stanje) kupim takoj. — Ponudbe pod »Avto« na ogl. odd. »Jutra«. 12294
Moško kolo
(»Dtlrkopp«) prodam za polovično ceno. Poizve ee pri I. PWkar, Dunajska 7.
12280
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih senah
Č e r n e — Juvelir
LJubljana, VVoffov« ulica 3
Rentabilna ekonomija
teli posojila Din 22.000 ta 8 mesecev ped izvrstnimi pogoji ali soudeležbo Pisma na oglaeni oddelek Jutra pod »Ekonomija«. 12053
Posojilo
od 80—100.000 Din proti ugodnim obrastlm ali udeležbi na dobičku iščem ta 8 mesecev. Varnost nudim v za posojene vsoto kupljenih strojih. Ponudbe pod »Varnost 1101« na oglasni oddelek »Jutra«. 12166
Družabnika
ki je spo»=oben za potnika, t 100—200.000 Din sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trezen In marljiv«. 12270
Za posojilo
100—8X1.000 Din damo pri-mern« obresti ali tudi primerno alužbo. Ponudb« oglas, oddelek »Ju'ra« pod »Trgovsko podjetje«. 12235
Družabnika
sprejmem za novo velepo-tetno industrijsko podjetje z začasno malim kapitalom Ponudbe na oglasni odie-lek »Jutra« pod »Monopol« Ljubljana.	12279
6000 Din dobi
vrnjenih oni, ki mi pogodi 5000 Din za 6 mesecev iroti sigurnemu jamstvu. Jenjene ponudbe pod »Pomoč« v sili na oglasni oddelek »Jutra«.	12276
Za 5000 Din posojila
dam mesto obresti eno leto zastonj najboljšo hrano opoldan in zvečer. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Vrnem točno«. 12282
Kdo bi posodil
ta 6 mesecev 8000 Din — vrnem mu 4000 Din. Ponudbe na ogla.^nl oddelek »Jutra« pod šifro »Dobre obrečti«.	12283
Stelaže
skoro nove, pripravne ta špecerijsko alf železninsko trgovino, prodam. Naslov v oglaenem oddelku »Jutra« 12096
Jedilnico
črno politirano, skoraj novo, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12261
Lepe kolje
za vinograde, cepane in rezane ima poceni naprodaj tvrdka Straechill in relbeT, trgovina z lesom. Maribor. Pristaniška ulica 8. Telefon St. 51.	H919
Salonsko obleko
frak, moško obleko proda tu. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 12278
Crn damskl kostum
rabljen, pcoenl naprodaj. Reber 11, pritličje, desno.
12310
Din 50.000
iščem proti prvovrstnemu jamstvu in Din 5000 — obresti za 6 mesecev. Ponudbe pol »Solidno« na oglasni oddelek »Jutra« — Maribor,	12312
Delavnico bi pisarno
v novi hiši oddam aa september. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna obrt«.	11838
Ladijske deske
popolnoma suhe in itgotov-ljene, več sto metrov proda Deenfe, Borštnikov trg št. 2. — I.notam se dobi različen drugi les ter cementne cevi 15 cm. 12269
Hrastov les
škart praii. dolgi 2.60 ugodno naprodaj. Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pragi«. 12227

^mmmD
Hišni posestniki!
8tanovanja, ki jih oddajate bodisi ta maj ali poznejši termin, prijavite ta oddajo tvrdki »Posest«. Miklošiče va cesta 4 — Prijav« !n posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno 78
Dve sobi
oddam t gospodoma. IV izvs e« v oglsanem oddelku »Jutra«.	U2i8
Sobo
■ posebnim vhodom In električno razsvetljavo, blizu Glasbene Matice, oddam gospodu. Naslov v ogl. oddeiku »Jutra«. 12286
Sobo
oddam gospodični. Warfov pri ogl. odd. »Jutra«.
12801
Prazno sobo
in dva mala kabineta oddam takoj. Martin Kovsš. Koseskega ulica 20 "<>)•	12308
Otroške vozlčk«
popravlja, emajlira, poai. kla ter tapecira najceneje Natdin In drug, Poljanska cesta 81.	12300
Pisalni stroj
dobro ohranjen »Under wood« ceno naprodaj. Sv Petra nasip 43. 12210
oddam jem na
Sobo
gospodu s Celovški
15. uta-
eesri 88. 12305
Stanovanje
2 sob in kuhinje išče mirna družina 8 odraslih oseb za avgust ali Julij. V mestu, najraje ▼ bližini cen tra. Pismen« ponudb« pod šifro »82 iet v enem stanovanju« z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra«.
12268
Stanovanje
»obe, kuhinje in vrta oddam « 1. avgustom mirni stranki. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 12234
Stanovanje
2 zračnih, solnčnih, parke-tiranih sob. kuhinj« ln vseh pritiklin, v sredini mesta, oddam tistemu. Iti odkupi samo proti gotovini, radi odpotovanja, res mobilar, sa-toječ Iz spalnice ln jedilnice, v elegantnem slogu in skoraj novo ohranjeno, ter kuhinje. — Klektrična razsvetljava. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana pod »No-voporočenca«.	12277
Stanovanje
•ob, kuhinje, pritfklin, center mesta četrtletno 3900 Din., takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 12296
Lepo stanovanje
4 sob, s kuhinjo, kopalnico in prittklinajni. v sredini mesta, lahko oddam že s 1. junijem Vprašanja na poštni predal 162. 12290
Meblovano sobo
išče za.kon.-ki par v centru. Ponudbe na ogl. odd »Jutra« pod »Zakonca«.
12203
Opremljeno sobo
lepo. z električno lušjo. • souporabo kopalnic«, postrežbo In zajtrkom, od dam takoj solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 12287
Sobo
event. « vso oskrbo išče uradnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Brali-no«.	12328
Pisalni stroj
dober, iščem za par mesecev na posodo po 4 Din na dan. Ponudbe pod »Din 4« na ogl. odd. »Jutra«.
12302
Več kot 21 let
•e uporabljajo Larucin kapsule 1 najboljšim uspehom pri kapavici (triperju), belem perilu žensk ln boletni sečnih organov V vseh lekarnah škatljiea po 25 Din — Po pošti pošilja lekarna Blum, Subotiča 18. 115
»Senorlta Rosita«
dvignite pUmi. 12200
Izobražen gospod
27 let star, simpatičen, dobro situiraa, v ugledni ln •amostojni poziciji, t lepo bodočnostjo, teli resnega znanja t ravno takšno damo. ki razumela današnji življeneki položaj. Cenjen« dopise s sliko in polnim naslovom pro«lm pod šifro »Prijeten dom«. 12264
Mlad osamljenec
želi dopisovati z učiteljico mariborski okolici. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Mariboru pod »Cvetj« v pomladi«.	12230
Dvigni
Margot
pi-tno. — Ram ona.
12211
Prostor za skladišče
ali delavnico takoj oudam J moderno, na Kongresnem trga št. 8 (Kirbischeva hiša). 11927
Pekarno
novo. enenad*tropno hišo « tremi orali zemlje ugodno prodam. Naslov v podružnici Jutra Cel j«. 11912
Vodna žaga
la Industrija lesne volne —
velika hiša, gospodar poslopje, 4 orale zempe, naprodaj za 300.000 Din. — Elektr žaga na 4 liste, 2 cirkularki. motor, blizu kc lodvora. za 140.000 Din proda K. Breznik, Celic.
11909
Agilen mladenič
star 25 let, te vpeljan pri la-nl trgovini, želi kot začetnik namešS»nje. Naslov oglao. oddelku »Jutra«.
11906
27.
Ves ponosen je Janez zlezel • komika. S to ribo je bila popravljena nesreia vsega dne. Gospe sta morali občudovati lepo žival. »Oh, oh, oh!« je vzkliknila gospa Mrci-nova. »K»k morski som! In kake lepe zobe ima!< Tako govoreč se je nagnila k ščuki, da bi io bolje videla.
Plačilni natakar
prvovrsten, star 30 let, ki govori slov., nemško, srbo-hrvatsko ln italijansko — išče nameščenje. Položi Din 20 000 kavcije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilni natakar«.	12095
Šofer
s poldrugoletno prakso pri avtobusnem podjetju, star 30 let, abstinent, še nekaznovan in z dobrim spričevalom želi stalno mesto v Sloveniji. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra, Maribor pod »abstinent«.
12050
Gospodična
želi službo blagajničarke, strojepiske ali prodajalke. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod značko »Pridna moS«.	12054
Žaganje
v vsaki množini po znižani ••eni prodaja parna žaga V
Scagnotti.	9929
Odpadke
od parketov. bukove tn hrastove, ta kurjavo do rtavlj« po nitki cenj na ■1om V Bcagnettt. parna žaga v Ljubljani, u y renjskim kolodvorom i
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 88 kg Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemična čistilnica perja.	189
Koncesijo
za izdelovanje zdravilnih likerjev, s firmo, recepti in vsem potrebnim Inventarjem prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Koncesij««.	12165
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 12266
Krasne smreke
(Silbertannen) 8 m visoke, štirikrat šolane, prodam. Cena od 500 Din dalje. Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra«.
12217
Mrežo za ograjo
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12284
Konjsko opremo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«.
Abonente
po 10, 15 in 20 Din dnevno sprejema restavracija Soča, Sv. Petra eesta štev 5.
18183
Na boljšo hrano
sprejmem 1—2 gospoda. — Na-lov v oglaenem oddelku »Jutra«.	11954
Akumulator
6 ali 12 volt, po možnosti znamke »Tudor« kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Auto-akumulator«.	11876
Univerz, skobelnlk
(Hobelrraschine) ie mogoče s priključenim vrtalnim strojem kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12088
Restavracija
dobro idoča in kavarna, na glavni prometni cesti v Za grebu, popolnoma opremljena, t lepim vrtom in vsem komfortom takoj naprodaj radi družinskih razmer. — Sobe krijejo vso režijo. Vrt ima ves potreben komple ten inventar. Cena 225.000 Din. Na«lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11862
Opremljeno sobo
mesečno — blizu sodnije oddam solidnemu gospodu. Ogledati med 13. in 15. uro. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 12260
Gospod
žeH poznanstva mlade, čvrste dame, ki Je vešča nemščine, v svrho skupnih izletov. Ponudbe na ogla. oddelek »Jutra« pod šifro »Znanetvo«;	12199
Lokomobiio
15 k. s., s prednjim kuriščem na lesne odpadke, v debrem stanju prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	12119
Šivalni stroj
Singer, dobro ©hranjeo, poceni naprodaj v trgovini Vruškovič, Zelena jama.
12218
Oglas.
Kr. Direkcija Suma ■ Zagrebu dana 27. juna 19.9. javnom ofertalnom licita-cijom izdaj« u desetgodišnji zakup pravo kopanja ruda-če banta u šumi Petrova Gora, 20 klm. daleko od ieljezničke stanic« Topnsko Svi pobliti oslovi mogu «e eaznati kod potpisate Direkcije. — Iz kancelarij« Kr. Direkcije Suma u Zagrebu. Broj: 5.509 — 10-29.
12091
Ljubljana—Domžale Lukovica
vosi Bojakov avtobus «b
nedeljah in praznikih ob 12.10 te S.80.	12231
Pletflnl stroj
št. 10 za nogavice, kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12221
Samo v gostilni na Mestnem trgu
»Pod Skalco«
š« toči čet ulico pristno rdeče
vino po 10 Din
tar mnogo drugih prvovrstnih tu. Sprejemajo se aboneuti na itborno celodnevno
hrano po 12 Din
11382
Izjava
Angela Bizovičar nI Identična t osebo istega imena.
čij« preklic J« bil v Jutru dne 1. maja, ter te osebe sploh ne pozna. Riharjeva ulica št. 4 Trnovo. 12246
Kupite BAZLER kremo
s patent odpiračem. Sestavite Številke do 24, zadenete različna darila. Darila se delijo vsakih 8 dni. — Dokažite 1000 praznih škatljic in številke do 25. zadenete FORD-AVTO
Turistovska salama
SMUK
edino v del. trgovini
K. Jarc
,Pri Turistu4
l IUBI JANA Dunajska cesta 7
Sobo
z elektr. razsvetljav« takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11983
So ho
prazno ali cpremljeoo, separatnim vhodom, če mogoče iz stopnic in elfktri-ko, v sredini mesta išče samostojen mlad gospod — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Miran takoj«.	12273
Dve sobi
takoi oddam Pojasnila daje kamnosek Vodnik v Kolodvorski ulici 34. 11875
Enodružinsko hišico
v dobrem stanju, z vrtom, v najbližji okolici Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na naslov: A. Gotjč, Loke pri Zagorju ob Savi. 12238
Lepo, solnčno sobo
v vili oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11955
Separirano sobo
nasproti sodnije e 15. majem oddam »talnemu, boljšemu gospodu. — Ogledati med 18. in 15. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12202
Med v satovju
kupim. Ponudbe z navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vsako količino«.	12807
f f/
1500—2000 Din posojila
ISJe drl. uradnica proti visokim obrestim in mesečnemu odplačila. — Ponudbe na oglasni cddelek »Jutra« pod značko »Maj 2000«.
11975
Družabnika
s kapitalom išt«m v svrho povečanja dobro vpeljane mizarske obrti. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«.
12120
Gostilno
iščem ▼ najem, event. vzamem tudi na račun takoj ali pozneje. Imam osebno pravico ter sem kavcije zmožen. Ponudbe na oglal-oddelet »Jutra« pod šifro »Gostilna takoj ali pozneje 25«.	11800
Lokal v CrikvenicI
"ajpripravnejši za kavarno-slaščičarno (tudi za restavracijo), nova hiša v centru na obali, pritikline, vodovod, elektrika, mali salon v I. nadstr., takoj oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	11154
Sostanovalca
sprejmem; istotako tuili več
abonentov
na dobro domačo hrano. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12215
Orožnik
s 90.000 Din gotovine lelt poznanstva t bolišo gospo-dično. poznejša tenitev ni izključena. Cenjene ponudbe poslati, prosim, po mož. nesti i sliko, na oglasni oddelelt »Jutra« pod tnač-ko »Janko«.	12299
Gospod
trgovsko naobraten, posestniški sin, star 80 let, želi poročiti gospodično ali vdovo t dežele s pose vom ali trgovino. Starost postranska stvar. Samo resne ponudbe poslati na ogl. o<M. »Jutra« pod »Srečno 29«.	12293
Glasovlr
lep. kratek, boljše znamke. v dobrem stanju kupim. Ponudbe t navedbe znamke oglaeni oddelek asonr«. 12064
tn cene na ogi Jutra pod »gfa

Kabinet
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo s 15. majem oddam solidnemu gospodu. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra«. 12243
Opremljeno sobo
zračno to solnčno. v vili takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12247
Lepo, prazno sobo
oddam zakoncema v Žitnikov! ulici št. 12 — Rožna dolina.	12249
Pes doberman
rujav. izvrsten čuvaj
1
»Jutra«.
prodaj. Naslov v oddelku
na-
oglasnem 12225
i CHEVROLET, rablj. osebnih	52u
avtomobilov, t ceni od Din
20.000— do Din «5.000— OAKLAIfD, (50 HP, 6 cil., 5-sedežni, odprti,
FIAT, 501 Šport, 4sedežni, nove gume, nova streha in novo DUCO ličan, ROLAND PILLAIIf, 85 HP, i eil„ 4eedežni šport touring
\.\SALD0, 85 HP, 4 cil., Sedežni odprti,
4NSALDO, 85 HP, 4 efl., 6s»-deini odprti,
(TALA, 24 HP, 4sedežni, PEUGEOT, 24 HP, 4sedefaii, 1 spremenljivo karoserijo kot tovorni ali kot osebni PEUGEOT, 4-15 HP, mali poitovorni, dvosedežni, z novo pnevmatiko,
PEUGEOT, 30 HP, mala 4se-dežna športna tipa CITROEN, 24 HP, teedežni, t dobrem stanju
\USTRO FIAT. 35 HP, 4 cil.,
AUSTRO'DAIMLER, z dvojno karoserijo, zaprto in odprto, fisedežni, 65 HP, 6 cil., S. A. M., športni dvosedežni, 30 HP, 4 ciL,
RENAULT OMNIBUS, 10se-dežni, model 1928, 35 HP Vozovi r vozovno pripravnem stanju, 1 deloma ie plačanimi taksami za letošnje leto. Informacije daje:
V. & M. Barešič & Co.f Ljubljana
DUNAJSKA CESTA 12, glavno zastopstvo CHEVROLET avtomobilov
> 88.000-
> 82.000.—
>	85.000.—
>	40.000—,
>	50.000—
>	82.000.—
> 27.000.-
» 19.000— > 80.000—
25.000-
15.000..
> 45.000—
> 20.000.-
> 52.000.—
Zlat manšetni gumb
eem izgubil v nedeljo popoldne ob kamniški progi od Tavčarjevega dvora do mesta. Poštenega najditelja prosim, da istega odda v trgovini z železnino Stanko Fiorančič. Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 35.
12250
Foto Staut
majem znižane
cene 11811
Dogodke pred IO. leti!
poplsuiJe dir. Ivan Lah v
Knjigi spominov
Broširana velja Din 30.— v platno vezana Din 40.—
Izdaja knjigarna TISKOVNE ZADRUGE v LJubljani Prešernova 54 (nasproti gl. pošte)
Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja
[ t oviginaino
ugobanol-polcrit^mofeo
BMcbet Zdvacot
117
V krempljih inkvizicije
Zgodovinski roman.
r Vojvoda Castranskl Je zapisoval vsote, ki mn ]9i Je sleherni povedal, ko Je šel mimo njega. Favsta je med tem sama sedela na ploščadi ter od daleč opazovala razhod teh novih privržencev, ki si jih je bila pridobila s svojo spretnostjo in darežljivostjo.
Pardaillan ni od"trgal oči od rije.
»Komedije še ni konec,« je zamrmral sam pri sebi. »če jaz kaj vem, je to samo odmor in zelo bi se čudil, ako se ne bi vršilo po pjem drugo zborovanje. Počakaj-mo še malo.«
Tako misleč se je obrnil k Chicu.
Pritlikavec je ves ča* .potrpežljivo čakal, ne da bi se ganil s tvojega mesta. Stvari, ki so se dogajale onkraj zidu, ga rui&o prav nič zanimale in z začudenjem se je vpraševal, kaj neki je tovarišu, da tako napeto posluša zarotniške marnje. Toda vpliv, ki si ga je bil Pardaillan pridobil nanj, je bil tolikšen, da si za nič na svetu ne bi bil dovolil kake opazfke. Če je francoski gospod poslušal na-mestu da bi bil ubogal njegovo prigovarjanje in odšel, je imel za to gotovo tehten vtzrok.
Med čakanjem se je po malem spet zatopil v svoje ljubezenske fcanje. Vitez ga je stresel za ramo, misleč, da je zadremal.
jela sta šepetati Očividno je Pardaillan zahteval od Chica nekaj posebnega, zakaj pritlikavec je najprej osupnil, nato pa je začel meto oporekati z vnemo človeka, ki prigovarja drugemu, naj ne stori neumnosti.
Toda PardaUlan ra Je najbrže pregovoril, zakaj ko se Je spet
<ybrndJ k izdolbimii, Je bil videti zadovoljen in oko se mu je isikirilo od hudomušnosti.
Favsta je bila zdaj sama. Mirno in veličastno Je sedela v svojem naslanjaču, kakor da nečesa pričakuje. In res: izza ploščadi se je zdajci prikazala postava in tiho stopila pred Favsto. Za to postavo je prišla druga in tretja; pet se jih je zvrstilo pred prin-cesinim naslanjačem.
Pardaillan je med njimi spoznal vojvodo Castranskega in faimi-lijarja, katerega je bil vrgel iz gostilne: Cristobala Centuriona.
Vitezov nasmeh je postal še bolj jedek, nego je bil doslej.
»Bogme,« je zagodrnjal, »saj sem vedel, da še mi vse končano.«
»Gospoda,« je z resnim glasom izpregovorila Favsta, »prosila sem vojvodo Castranskega, naj mi imenuje one štiri, ki so izmed vas vseh najbolj odločni. Če je izbral vas, je to znamenje, da ste vredni časti, ki vam je namenjena. Zato morem samo odobriti njegovo izbero.«
Četvorica se je globoko priklonila. Favsta Je povzela, kažoč na Centuriona:
»Tega sem izfarala sama, ker ga dobro poznam. Moj je z dušo in telesom.«
Centurionov po k Ion Je nafkoval priklekn.
»Vi štirje boste vodili voditelje, ki so pravkar odšli. Izvzemši Centuriona, ki ostane pridelijen moji osebi, boste dobivali ukaze od gospoda vojvode Castranskega, ki ga s tem imenujem za vrhovnega poveljnika.«
Vojvoda se je skrivil v globok priklon.
»Iz vas bo sestavljen naš vojni svet in slehernemu Izmed vas bo prideljenih deset poveljnikov z vsemi njihovimi četami vred. Od tega trenutka ste uslužbenci naše hiše in jaz bom skrbela za
vse vaše potrebe. A ta postranska vprašanja uredimo pozneje.
V tem trenutku vam rečem samo tole: da vaši ljudje, gospoda, naj ne pozabijo, da je glavna naloga rešitev princa, ki naj nam postane kralj. Vam izbrancem hočem zdaj tudi povedati, kdo je ta princ. Vsi ga poznate, saj slovi širom Andaluzije. Imenujejo ga dona Cesarja.«
»To je Toirero!« je vzkliknila petorica.
»Da, on. Poznate ga. Kako mislite, ali je zmožen igrati vlogo, ki smo jo mu namenili?«
»Da, tako mi Kristal Bol|j plemenitega, bolj visokomiselnega ln bolj hrabrega voditelja si ne bi mogli želeti!« je navdušeno vzkliknil vojvoda Castranski.
»Vrlo, vojvoda. Vaše besede me pomirjajo, saj vem, da niste radodarni s svojim občudovanjem. Priznati vam moram, da princa malo poznam. Slišim, da govorijo o njem kakor o nekakšnem Cidu in da so vsi ponosni nanj. Toda jaz sem se večkrat s skrbjo vpraševala, ali je dovolj bister, da me bo razumel, in dovolj častihle« pen, da bo usvojol moje misli; z eno besedo, ali se bova sporaz-umela ali ne. Edino, o čemer niisem nikoli dvomila, je njegov? hrabrost.«
Da so bili vojvoda ln njegovi ljudje nekoliko bistrourrmejši, bi se bili vprašali, kako je megla princesa na pravkaršnjem zborovanju govoriti o svoji poroki s človekom, ki ga niti poznala ni?
Toda zarotniki niso pomislili na to. Vojvoda je samo odgovoril
»Znano je, da se Torerovi nazori zelo približujejo našim in ču dim se le, da se nam še ni pridružil. Zastran vaših skrbi pa mislim da jih bo konec tisti mah, ko boste z njim govorili. Nemogoče je da človek s takim značajem ne bi bil častihlepen. Vsekako se bo sta imenitno sporazumela.«
tire j a Birmo
zlatnina, srebrnlna, poročna darila za neveste In ženine
'Čuden
Ljubljana, <Preseincva i
6394
A 243/28—32
V soboto dne 18. maja 1929. ob 9. uri
se vrši v Mozirju, občinska pisarna,
prostovoljna javna dražba večjega gozdnega posestva, nazvanega »Čele«, ki leži kake pol ure od trga Mozirje in meri skupno približno 24 ha z njivami, pašniki in travniki vred, v 10 skupinah pod izklicnimi cenami od 2900 Din «io 37.000 Din ali pa vkupno pod v draž-benih pogojih naznačenimi natančnejšimi o ko ln ostmi.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri hikajšnjem sodišču ali pa v občinski pisarni trga Mozirje.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
odd. U dne 1. maja 1929.
Solite, goreče, ranjene, ozeble noge
nro) m-S it. Roka M (toge 16 Din.
•• « kopeljo
Roka e o 1 i ta
noge takoj sprano t rod. Zadostuje, (ji raz_
stopite jedilno šllčko soli »t. Roka ta noge » umivalniku top le Tode in t njem motite no ge okrog to mi nut. Po tam Jaso Vam bodo noge kakot prerojene.
Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah
Glavni depo za Slovenijo: Drogerija GREGORIČ v Ljubljani.
jugo&icvan&fie patentu
It. 1331 od 1. januara 1923 na:
»Postopek za Izdelovanje fmonitne svile iz vlskoze«
(»Verfabren ritr Herstellun.2 voo feiofad.iger
Viskoseseide«)
II. 1301 od 1. januara 1923 na:
»Postopek za Izdelovanje najfinejetritne svile iz viskoze«
(»Verfahren »ur Herstellung feinstfad1®ec
Viskoseseide«)
•L 1302 od 1. Januar« 1923 na:
»Postopek za proizvodnjo najlineje-nltne viskoze-svile«
(»Verfahren zur Herstellunz ieinstfadiger Viskoseseide«)
it. 1309 od 1. jenu ara 1923 na:
»Postopek za Izdelovanje niti Iz viskoze
(»HecsteMnu« von Viskosefaden«)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cemj. ponudbe na: inž. MILANA SUKUE, LJubljana, Beethovnova ulica. 2.	6395
ZA ISIIOAO!
cenik poštnine prosto
Elegantna plošnata nikelj., cilinder nraaq e kamni kot slika ulli ista » gladki Skat- _
Ljici >R o e k o p f« Uln	0«3
Najcenejše kakovo-	i f\
M »Ro.kopf« Din
dietno Jamstvo. Za neod »ovarjajočt ee Trne denar.
Anton KIHmann
Maribor 36-a
Specijalist za samo boljše švicarske are.
Otlk tire2['lafcno.
H €* Sil O 6357
POTNIKA
za oblskavanje krojačev ln čevljarjev na teritoriju Slovenije pod zelo ugodnimi pogoji. Obširne ponudbe je vposlati na
ADALBERT F A U S T
Novi Sad — Petra Zrinjskog 23.
Zahirala.
Ob prerani izgubi naše nadvse ljubljene hčerke
Jfiarije Kunstelj
učenke VI. raz. osnovne šole na Bledu
se zahval j-ujeimo vsem za izkazano cvetje, za pckJonjene vence in šopke cvetja, za spremstvo na njeni zadnji poti in ganljivo slovo ob grobu. Posebno se zahvaljujemo 6. duhovščina iz Boh. Bele in Bleda. cenj. ufihe-ljskemti zboru iz Boh. Bele in Bleda, kakor tudi žalostni šolski mladini, zahva-Uufomo te cenj. uradniStvm ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in kličemo vsem: Bog plačaj!
Hitrejši in močnejši..
novi Chevrolet tovorni voz, omogoča s svojim motorjem prevažanje xa sicrajno nixice strosfee.
Movi iestcittndu&i motot je Izdatno $vilaC efekt in po&a$aC svojo praktičnost pti opiavCjanju ttgov&kifi postov.
P hevrolet tovorni voz si Je pridobil Sirom ^ vsega sveta sloves voza, ki je najlbolij prikladen za ekonomično prevažanje. Po vsem svetu, po vseh velemestnih cestah, kjer vrvijo množice ljudi, po deželnih cestah, povsod lahko vidite te vozove, natovorjene a manufaktumim blagom in poljedelskimi pridelki. V pristanščih, kjer je promet vedno na.iživahnejši, tvorijo ti vozovi najboljša prevozna sredistva pri razkladanju in nakladanju tovornih ladij in so glavne žile dovod-nice in odvodnice celokupnega pristaniškega prometa.
Letošnji Chevrolet, opremljen s šestimi cilindri in štirimi brzinami, se bolj kot kdaj poprej izkazuje kot izboren transportni pripomoček. General Motors je izdelala po trajskrbnejših pripravah in najnatančnejših prelskušnjah tak tovorni voz, da dosega
najnižjo možno potrošnjo pri »toni na en kilometer«.
Ni Vam torej težko priti do skJepa, da je ta voz za Vas najbolj ekonomičen. Obiščite zastopnika Chevroleta in napravite ž njim neobvezno poskusno vožnjo z vozom, ki naj bo ravno tako težko nato vo rje n, kot ga bi Vi uporabljali pri svojih trgovskih posl.h, pa boste dosegli rekordno najmanjšo potrošnjo bencina. Vprašajte kateregakoli lastnika Chevrolet tovornega voza in vsak Vam bo potrdil, kako trpežen in močan je njegov voz in kako minimalna je potrošnja kuriva pri prevažanju. Naš zastopnik Vam bo radevolje razkazal vse podrobnosti in Vas po želji informiral o tipu karoserije, ki bi najbolj odgovarjala Vašim potrebam in trgovskim prilikam.
CHEVROLET TOVORNI VOZOVI
CHEVROLET — PONTIAC — OLDSMOBILE — OAKLAND — BUICK — VAUXHALL — LA SALLE CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI VOZOVI - O. M. C. TOVORNI VOZOVI
KAROSERIJE F1SHERA
PROIZVODI GENERAL MOTORSA

Žalujoči »ta riši bi sestra.
Krajevne razglednice
po najnovejših fotografijah, izdelane v vzornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zahtevajte vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«.	6380
ZAHVALA.
Vsem, ki so nas povodom smirti naše«a nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda
Franca Turka
tolažHi, se najtopleje zahvaljujemo.
Posebej se še zahvaljujemo 65. dirttovSKnJ, ravnateljstvu hi aradništvu OUZD v Ljubljani, vojaški oblasti in vsem prijateljem m znancem, ki so pokojnega sprem«! v tako častnem š*e-v#u na njegovi zadnja poti.
Iskrena hvala mrnaJci Dravske divizijske oblasti za r srce se®aio6e žaiostinke in vsem darovalcem krasnih vencev.
Ljubljana - Idrija, 6. maja 1929.
Žalujoče rodbine: TURKOVA, JEREBOVA, MASTNAKOVA, MLAKARJEVA.
Kdorglešije,ta napreduje!
Goloboko potrti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, nenadomestljiva mama, stara mama, tašča, setsitra in teta, gospa
Ana Ri t osek
roj. Bratančč
posestnlca In meščanka
po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 62. letu starosti danes umrla.
Pogreb se bo vršil 8. t. m. ob pol 6. uri popoldne.
ŠOŠTANJ, dne 6. maja 1929.
Žalujoče rodbine: Rltošek, dr. Kolterer - Petriček, štrukelj, Kautzner, Grabner, Dimetz. Bratanič.
'ireiujt Davurm Bavljtu. LtJaja ta ».onzorcij «jUm» Aduli Ribmkai. Za fsaroano tiskarno (L (L kot bskaruaija Irranc Jezeršck. Z* ia$ex«tai del M odguvorca Aiujzij Novak. V« T Ljubljani.