informativni
M) glasilo ravenskih železarjev
n /vv/ivic I
M
m
			i
Leto XXXIX	Ravne na Koroškem, junij 2002	št. 6
99 nageljnov in vrtnic za jubilante dela
Kot že nekaj let je tudi v letošnjem maju potekalo srečanje jubilantov dela iz družb STO in Oprema.
Predzadnji petek v maju jih je bilo na srečanje k Dularju povabljenih 99. Med 86 jubilanti dela iz STO jih je 10-letni delovni staž letos že doseglo (ali pa ga še bo) 13 sodelavcev, 38 jih je delu zvestih 20 let, 30 pa že tri desetletja. Tri jubilantke se ponašajo s 35, dva jubilanta pa s 40 leti delovne dobe.
V Opremi je med 13 jubilanti dela največ tistih, ki so izpolnili 30 let dela, in sicer 8. Po dva jubilanta sta dosegla 10 oziroma 20 let delovnega staža, 40-letni jubilant dela pa je le en.
Druženje slavljencev in predstavnikov podjetja so v uvodu popestrile pevke ZPZ Karantanija s Prevalj, direktorja Jože Studenčnik in Darko Jevšnikar sta pozdravila udeležence, po uradnem delu pa so se jubilanti ob zvokih glasbe še zavrteli.
40-letna jubilanta dela sta tudi Ivan Vušnik	in Franc Jesenek iz Opreme
iz STO (čestita mu direktor Jože Studenčnik)	(čestita mu direktor Darko Jevšnikar).
Zdenka Košuta je delu zvesta že 35 let.
Zakonca Olga in Danilo Burjak imata 2 x 30 let delovne dobe.
Čas je za klepet in sprostitev - po napornem delu se še kako priležeta.
PETROL BO NOVI LASTNIK ENERGETIKE
V aprilu letos je vlada RS sprejela odločitev o prodaji 80-odstotncga poslovnega deleža Energetike Ravne, podjetja za proizvodnjo in distribucijo energetskih medijev, najugodnejšemu ponudniku -družbi Petrol, d. d., Ljubljana. To je ena največjih slovenskih delniških družb, ki naj bi iz slovenske naftne družbe prerasla v energetsko družbo. (Pogodba o prodaji bo stopila v veljavo, ko bo ustrezno odločbo izdal še Urad za varstvo konkurence.)
Povzemamo postopek prodaje, razloge za izbor in nekaj odmevov.
POSTOPEK PRODAJE
Začetek v lanskem septembru
Postopek prodaje 80-odstotnega poslovnega deleža družbe Energetika Ravne se je začel v septembru lani. V skladu z določbami Zakona o privatizaciji Slovenskih železarn (SŽ) imajo notranji upravičenci, ki uresničujejo svoje interese prek družb pooblaščenk, pravico do nakupa preostalega 20-odstotnega poslovnega deleža.
Program prodaje odvisnih družb SŽ je Vlada Republike Slovenije (RS) sprejela septembra 2001 in pri prodaji družbe Energetika Ravne določila naslednje cilje: doseganje maksimalne kupnine, dolgoročno zagotavljanje oskrbe železarskih podjetij z energenti in s pripadajočimi storitvami ter ohranitev pretežnega dela delovnih mest.
Kot okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika so v Programu zapisani naslednji kriteriji: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost za dodatna vlaganja, kupnina, boniteta ponudnika, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečanje zaposlenosti in vsebina poslovnega načrta. (Vrstni red ciljev in kriterijev ne nakazuje tudi vrstnega reda njihove pomembnosti.)
Postopek prodaje je vodila s strani Vlade RS imenovana Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje kapitalske naložbe RS. Poleg doseganja maksimalne kupnine so pri prodaji družbe sledili tudi drugim ciljem, predvsem ekonomskim, povezanim s strategijo razvoja družbe na lokaciji bivše Železarne Ravne in lokalnih skupnosti Ravne na Koroškem, .Prevalje in Mežica. Zato je bila kot najprimernejša metoda prodaje družbe izbrana prodaja z javnim zbiranjem ponudb.
Pripravljalna dejanja so obsegala skrben finančni, pravni in organizacijski pregled družbe, ki sta ga opravili revizijska družba KPMG Slovenija in družba Slovenske železarne, d. d., ter cenitev vrednosti premoženja družbe (nepremičnin, strojev in opreme), ki jo je opravila družba ITEO Abeceda. Finančni svetovalec pri postopku prodaje je bila družba POTEZA.
Upoštevani poslovni odnosi v železarni
V teh pregledih je bila posebna pozornost namenjena poslovnim odnosom med Energetiko Ravne in metalurškimi ter predelovalnimi družbami na območju bivše Železarne Ravne, še posebej pa odnosom z Metalom Ravne. Kot naj večjemu porabniku energentov na tej lokaciji mu je priznan poseben status oz. boniteta pri določanju cene posameznega energenta v primerjavi z ostalimi tukajšnjimi kupci. Metal Ravne bi lahko kot upravičen odjemalec v svojem imenu in na svoj račun ločeno od ostalih družb na Ravnah kupoval električno energijo, vendar pa bi pri dobaviteljih dosegel manj ugodne pogoje, ker ima slabši obratovalni diagram kakor celotna lokacija skupaj. Združevanje porabnikov na območju nekdanje Železarne Ravne koristi tako družbi Metal kakor tudi drugim industrijskim porabnikom in široki potrošnji, saj bodo stroški energije tako bistveno nižji. Cena distribucije, ki jo lahko Energetika Ravne zaračunava končnim porabnikom, je zakonsko regulirana s Pravilnikom o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov. Energetski zakon vsebuje varovalo za končne kupce na gospodarsko zaokroženih kompleksih. Da pa bi bila družba Metal Ravne dodatno varovana, so Slovenske železarne, d. d. še pred začetkom prodaje zagotovile podpis pisnega dogovora, s katerim se je Energetika Ravne kot posrednik zavezala družbi Metal Ravne kot končnemu odjemalcu zagotavljati dobavo energije pod pogoji, ki bodo ugodnejši od pogojev oskrbe z energijo družbe Metal Ravne, če bi se ta oskrbovala z energijo direktno iz omrežja.
Od ponudnikov se je že v informacijskem memorandumu zahtevalo, da zadostijo potrebam širše lokalne skupnosti po raznih vrstah energentov ter da bodo zato pri privatizaciji družbe Energetika Ravne ustrezno upoštevana tudi določila veljavnega Energetskega zakona ter pripadajočih podzakonskih aktov. Tako je bila zajeta tudi možnost širitve družbe na področje izvajanja gospodarskih javnih služb distribucije toplote in zemeljskega plina v geografsko povezanih občinah. S strategijo lazvoja Energetike Ravne je bila seznanjena tudi Občina Ravne na Koroškem.
Od poziva do izbora
2. novembra 2001 je bil v Uradnem listu RS objavljen poziv za javno zbiranje ponudb, tri dni pozneje pa še v Delu. Devet potencialnih ponudnikov, domačih in tujih, ki so že pred objavo poziva za javno zbiranje ponudb izkazovali interes za nakup družbe, je bilo o objavi poziva pisno obveščenih.
Do izteka roka za oddajo zavezujočih ponudb so na sedež prodajalca prispele tri ponudbe. Pogajalska skupina prodajalca, ki jo je imenovala Komisija na eni izmed svojih sej, je od ponudnikov, ki so poslali nepopolne ponudbe, zahtevala njihovo dopolnitev. Po ugotovitvi izpolnjevanja procesnih pogojev ponudb in pregledu vsebinske analize ponudb je bila sprejeta odločitev, da se z vsemi tremi ponudniki nadaljuje postopek prodaje.
Po ogledu podatkovne sobe, v kateri je imel vsak ponudnik posebej možnost podrobnejšega vpogleda v poslovanje družbe Energetika Ravne, in po dodatnemu ogledu njene proizvodnje ter pogovoru z njenim poslovodstvom so se pogajanja nadaljevala z dvema ponudnikoma, s katerima je bilo v februarju in marcu opravljenih več pogajanj.
Na podlagi vsebinske analize vseh prispelih ponudb, višine kupnine, plačilnih pogojev in ob upoštevanju vseh kriterijev za izbor najugodnejšega ponudnika je bila ponudba družbe PETROL, d.d., Ljubljana ocenjena za najboljšo oz. najugodnejšo.
RAZLOGI ZA IZBOR
• Petrol ima znatno več izkušenj in daljši staž na področju energetskih dejavnosti, samostojno pokriva več dejavnosti s področja energetike in ekologije, kar dokazuje tudi večje število pridobljenih licenc in certifikatov,
• specializira se za področje energetike in ekologije,
• je finančno in poslovno močan,
• predvideva znatno širjenje dejavnosti na račun pridobljenih koncesij za komunalno oskrbo,
• na področju ekologije načrtuje prevzem celovite izvedbe projektov izgradnje čistilnih naprav,
• razvoj Energetike Ravne, kot ga predvideva Petrol, se v veliki meri ujema s strategijo razvoja, kot jo je izdelalo njeno vodstvo in nenazadnje
• za nakup poslovnega deleža Energetike Ravne ponuja Petrol ustrezno kupnino in boljše plačilne pogoje.
NAJPOMEMBNEJŠI ELEMENTI POGODBE
Petrol ponuja za nakup 80-odstotnega poslovnega deleža družbe Energetika Ravne kupnino v višini 2.770.000 EUR. Kupec je zavezan za sorazmerno enako ceno kupiti tudi preostanek 20-odstotnega poslovnega deleža, katerega bodo prodale družbe pooblaščenke ali družba Slovenske železarne, d. d. S kupnino bodo skladno z Zakonom o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja razpolagale Slovenske železarne d. d. in jo bodo namenile za poplačilo svojih obveznosti.
Petrol se obvezuje, da bo Energetika Ravne izvajala poslovni načrt, ki gaje predložil v pogajanjih.
Petrol se obvezuje, da bo v letih 2002, 2003 in 2004 dosegel, da bo družba izvedla dodatne investicije v višini
1.600.000 EUR. V primeru kršitev prevzete obveznosti je Petrol dolžan plačati prodajalcu pogodbeno kazen.
Petrol se obvezuje, da bo v obdobju naslednjega investicijskega ciklusa v družbi zaposlenih nepretrgoma najmanj 85 delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V primem kršitve prevzete obveznosti je Petrol dolžan plačati prodajalcu pogodbeno kazen.
Petrol se tudi obvezuje, da v letih 2002, 2003 in 2004 ne bo začel postopka likvidacije družbe ali prodaje vitalnih delov sredstev družbe, ki služijo za opravljanje njene glavne dejavnosti, ali prenehal ali neutemeljeno bistveno zmanjšal dejavnost družbe in da ne bo odsvojil poslovnega deleža družbe (deloma ali v celoti) na tretje osebe. V primeru kršitve te obveznosti seje Petrol obvezal prodajalcu plačati pogodbeno kazen.
O PRODAJI SO POVEDALI
Direktorica Energetike Ravne Mojca Kert
Kos pravi, do so prednosti nove kapitalske povezave pomembne tako za obe podjetji kot tudi za njihove sedanje in bodoče kupce. Napoveduje povečanje sinergijskih učinkov ob prihodnjem načrtovanem povezovanju industrijskega energetskega sektorja in široke potrošnje ter zagotavlja: "Predvidena vlaganja v pridobitev koncesij za distribucijo plina in toplotne energije ter rezervirana sredstva za obnovo in razvoj daljinskih energetskih sistemov bodo ob upoštevanju lokalnih prednosti v občinah Mežiške doline, ki so geografsko povezane z gospodarsko zaokroženim območjem ravenske železarne, porabnikom zagotavljala nižjo ceno storitev za oskrbo z energijo ter večjo zanesljivost in stabilnost na temeljih stroškovnih in časovnih prihrankov, udobnosti, varnosti in okoljske sprejemljivosti."
Peter Prikeržnik, glavni direktor Metala Ravne: "Pričakujemo, da bo Energetika Ravne odigrala pozitivno vlogo in bo priskrbela najugodnejše ponudbe oziroma najnižje cene za najpomembnejše energente na lokaciji Ravne. Pri tem mislim predvsem na električno energijo, in sicer ob odpiranju energetskega trga oziroma uvozu električne energije. Ker se zapirajo trgi za naše izdelke v Evropski uniji, ZDA in na Madžarskem, je vsako povečanje stroškov lahko zelo usodno za podjetje. Zato moramo zagotoviti najugodnejše pogoje za nemoteno proizvodnjo. Čeprav je trg za uvoz električne energije že odprt, se ne upoštevajo najugodnejše ponudbe.
Pogodba o dolgoročnem sodelovanju z Energetiko Ravne ostaja v veljavi; za Metal je ugodna, saj zaradi skupne oskrbe družb z energenti zagotavlja boljše pogoje."
Jože Kobolt, sindikalni zaupnik sindikata Neodvisnost: "Stališče našega sindikata in tudi moje mnenje je, daje lastninjenje postopek, ki se mu ne moremo izogniti. Dokler bomo v podjetju ohranili delovna mesta, kar je zapisano tudi v pogodbi o prodaji, mu tudi ne nasprotujemo. Menimo, da ima podjetje v prihodnje vse možnosti za uspešen razvoj in ustvarjanje dobička, še posebej, če bomo okrepili trženje. V sindikatu smo zadovoljni z informiranjem o poteku prodaje in s korektnim odnosom vodstva podjetja."
RUŠEVINE INDUSTRIJSKE POLITIKE
(DELO Sobotna priloga, 16. februar 2002)
Splošna ocena stanja, ki ne upošteva podrobnosti, ki se ocenjevalcu ne zdijo pomembne, vendar pa bistveno vplivajo na realnost ocene, lahko dobi značaj dezinformacije. In prav to so deli članka dr. Kosa, ki oživlja jalove razprave v poznih 80. letih o tem, katere industrijske panoge so za Slovenijo perspektivne. Tedaj so bile kot take izpostavljene npr. mikroelektronika in robotizacija, ki ju ni več. Metalurgija, in v njenem sklopu proizvodnja jekla, pa je vse preživela in je danes z nad 10 % tretja izvozna industrijska panoga. Neposredni izvoz na zahodne trge dosega več od 75 % vse proizvodnje, pa tudi večina vsega, kar se proda doma, gre posredno v izvoz.
Nisem imel časti, da bi bil, kot je bil dr. Kos, med tvorci tako pomembnih dokumentov, kot je npr. strategija "Približevanje Evropi, rast konkurenčnosti in integriranje" iz leta 1995.
V njej so nekateri cilji opredeljeni s številkami, zato se ve, da je bilo doseženo bore malo, če sploh kaj. Preseneča, da do sedaj dr. Kos ni napisal javne ocene uspešnosti te strategije. Bila bi koristno branje pred sprejemom strategije 2001 -2006.
Vemo, da je v industriji treba doseči večjo dodano vrednost, mnogi tudi vemo, da se je ne da doseči z aktivističnimi pozivi, ne hitro in ne brez sistemskih ukrepov, ki bi pospeševali investiranje v tehnologije, proizvodne naprave in proizvode ter v nove trge. Sredstev za take naložbe v večini podjetij ni, država pa že desetletje daje prednost drugim projektom.
Dr. Kos seje spomnil na sanacijo Slovenskih železarn (SŽ) šele sedaj, ko že dve leti obe jeklarni v slovenski lasti poslujeta z dobičkom in neposredno izvažata več kot tri četrtine proizvodnje na zahodne trge, skozi proizvode pa izvažata tja še večino tega, kar prodata doma. Izvažata samo proizvode, ki so na lestvici tehnološke zahtevnosti med razredoma 7 in 11. Ob upoštevanju, da več kot desetletje ni
bilo dovolj naložb, so rezultati poslovanja obeh jeklarn že dve leti prav dobri. V Sloveniji smo pred dobrim desetletjem izdelali vsako leto skoraj 800.000 ton surovega jekla, sedaj je proizvodnja okoli 40 % nižja. V zadnjih 15 letih so začeli proizvajati jeklo tudi v nekaterih državah EU, npr. na Portugalskem, na Irskem in na Danskem, torej v državah EU, kjer take proizvodnje ni bilo, ko je proizvodnja dosegla vrh v Sloveniji. Danci so celo postavili peč, podobno tisti v Acroniju, in '"slovensko znanje" jim je celo vpeljalo tehnologijo. Da ne bo nesporazuma, navajam nekaj podatkov o letni proizvodnji jekla na Irskem, na Danskem, na Finskem in v EU v letih 1993 in 2000: Danska 603.000 t in 780.0001, Irska 326.0001 in 378.0001 in Finska 3,2 mio t in 4,1 mio t ter EU 144 mio t in 159 mio t. Pa so res nekatere države EU čudaške, začnejo proizvodnjo jekla, ko pa dr. Kos ve, da je železarska panoga v odhajanju. Tehnologija, ki se v Sloveniji uporablja za proizvodnjo jekla, je ocenjena kot edina ekološko sprejemljiva v publikaciji "The State of the World". Upam, da dejstvo, da imamo v Sloveniji tako tehnologijo, ni za koga dokaz "zaostalosti" metalurške stroke in vede.
Kaj pa, če je dr. Kos zamenjal pomena izrazov železarstvo in jeklarstvo. Res je, železarstvo, torej proizvodnja surovega železa iz rade in iz koksa, se zmanjšuje, narašča pa količina jekla, ki se izdela iz jeklenih odpadkov. Zamenjavo med železarstvom in jeklarstvom mu
oprostim, saj je že pred nekaj leti presedlal med publiciste, ki pišejo o vsem mogočem in tako veliko, da nimajo časa, da bi poiskali prave podatke.
Sanacija SŽ je v razmerah, kakršne so bile v letih 1998 do konca 2001, kar dobro uspela. Koristno bi bilo, če bi dr. Kos prebral oceno prve sanacije, ki je bila v grobem pripravljena kot izhodišče za sanacijo 1998-2001. To oceno sem zaman poskušal objaviti v javnosti bolj dostopnem časniku. Prebere jo lahko v reviji Kovine Zlitine Tehnologije 33, 1999, strani 17 do 22. Tam bo izvedel, da
V Metalu so lani izdelali več kot 83.700 ton tekočega jekla.
kar precej tistega, ki je bilo v javnosti razglašeno kot sanacija, ni bila sanacija po vzgledih iz držav EU. Vladaje res leta 1993 dala za sanacijo za 128 mio evrov obveznic. Te obveznice je tedanji direktor SŽ odnesel v Gorenjsko, Celjsko in Koroško banko ter jih saniral. Bankam prinašajo preko 8 % letnih obresti v DEM, zato so prvovrstna naložba, ki jim bo prinesla do zapadlosti 435 mio evrov. Pri tem pa začetnih terjatev bank nihče ni revidiral. Kljub temu vse banke še danes niso snele vseh hipotek. V poslovanju SŽ pa se ta finančna injekcija ni poznala prav nič, kako bi sicer leta 1993 pri prihodku od prodaje 260 mio evrov imele SŽ kar 73 mio evrov (28	%	od	prihodka) stroškov
financiranja. V štiriletnem obdobju so bili ti stroški povprečno 10,6 % prihodka. To je najmanj dvakrat več od pričakovanega poslovnega dobička. V obdobju sanacije, ki se je začela s tako vladno injekcijo v banke, so SŽ plačale 153 mio evrov prispevkov in davkov (ZZZS, ZPIZ, dohodnina, carina) ter 354 mio evrov plač. Od tega denarja ga je nekaj odšlo v državo kot dohodnina, precej v Mercator, k Petrolu in verjetno tudi za pivo.
To je pomembno, saj se je tako povečala proizvodnja piva, znižala se je njegova cena, kar je po mnenju predsednika vlade tudi nacionalni interes. Država je torej iz sanacije SŽ dobila nazaj precej od tistega, kar jim je namenila za sanacijo, istočasno pa še sanirala tri banke.
Kaj je pravzaprav sanacija industrijskega podjetja? Ko sem bil pred mnogimi leti v Sheffieldu v Angliji na nekem metalurškem kongresu, je sanator družbe British Steel na vprašanje, kaj pa zaposleni, ki izgubijo delo, naravnost odgovoril, da podjetje ni socialna ustanova, zato brezposelni niso problem podjetja, in da "the community should provide for the unemployeds, this being one of its essential tasks". Ker imamo socialno tržno državo, je treba stroške sociale prišteti tistemu, ki socialo rešuje po službeni dolžnosti in zato zbira denar v proračunu vlade. Cilj sanacije industrijskega podjetja je tehnološka in stroškovna ozdravitev podjetja, ne reševanje socialnih problemov okolja in bančnih bilanc. V letih od 1993 do 1997 je bilo v tehnološko sanacijo vloženo 31 mio evrov in ta vsota se postopoma kapitalizira do konca leta 2002. Država je vmes dajala garancije za kredite, ki so jih podjetja redno servisirala. Konec leta 1997 so bila v finančno slabšem položaju kot na začetku sanacije in praktično brez lastnih obratnih sredstev. Zato je bila večina sredstev iz celotnega drugega paketa sanacije v višini okoli 51 mio evrov porabljena za sanacijo obratnih sredstev in za razbremenitev Metala Ravne od dediščine Jekla Štore. Naložb praktično ni bilo. V poslovanju pa se je z razumno porabo tega denarja zgodilo zelo veliko dobrega: najdene so bile nove tržne niše na zahodnih trgih za proizvode z večjo prodajno ceno, povečala seje povprečna prodajna cena proizvodov in, kar je mogoče še najbolj pomembno, zelo seje skrajšal pretočni čas od naročila do dobave, zato jeklarni poslujeta z manjšimi
zalogami in obratnimi sredstvi. Dodana vrednost je res mnogo manjša v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo itd. To je žalostno, vendar razumljivo, saj je bilo v vsem obdobju sanacije mnogo premalo investicij, vsekakor pa mnogo manj naložb kot v pokojno Iskro Mikroelektroniko in še kako podjetje, ki so ga reševale vlade, ponavadi brez
vednosti javnosti.
Ocena g. Kosa, da bi bila prodaja Litostroja ABB-ju pod ponujenimi pogoji dobra, pa je nerazumna, če ne smešna. Ne vem, če seje g. Kos udeležil javnih posvetov na temo prodaje Litostroja ABB-ju pod ponujenimi pogoji, za katere je vsak razumnik, ki jih je videl, ugotovil, da so bili pravno in etično nesprejemljivi. Branili so jih in jih še danes le tisti, ki so mogoče od take pogodbe pričakovali osebne koristi.
Prav bi bilo, da v prihodnje za svoje trditve navede dokaze v številkah, ki so na voljo. Bolje pa bi bilo, da piše o zadevah, kjer ga dejstva ne demantirajo, ampak dela splošne analize tega in onega. Če bi mi kdaj urednik dal prostor, mu bom rade volje razložil in s številkami podprl ves projekt sanacije, da bo zvedel, kaj je v 635 mio evrih res sanacija podjetij SŽ, kaj pa čisto nekaj drugega.
Svetujem g. Kosu, da se poglobi v to, kar se dogaja z javnimi financami približno od leta 1993 naprej. Tam so zadeve še mnogo bolj kritične kot pri javnim financam podrejenih podjetjih, kot sta sanacija Slovenskih železarn in tudi prodaja Litostroja.
V Ljubljani, 5. marca 2002 Franc Vodopivec
Opomba avtorja:
Ta spis je bil poslan v časnik Delo kot odgovor na članek, objavljen v Sobotni prilogi Dela, ki jih je napisal dr. M. Kos. V spisu opozarjam, da je nekatere stvari dr. Kos zapisal, kot da bi o njih vedel premalo. Ni mi jasno, kako urednik dopusti objavo ocene, ki javnost zavaja, ne objavi pa odgovora, v katerem bi se javnost lahko seznanila s pravimi podatki.
Planirana blagovna proizvodnja v Proizvodnji svetlih profilov (Jeklovlek) za letos je 5.320 ton.
Oskrba z energijo v aprilu
V aprilu je bila distribucija električne energije 11.386,2 MWh in je bila za dobrih 8 % nižja kot marca. V primetjavi z distribucijo v aprilu 2001 je bila le-ta v letošnjem nižja za 5,4 %.
Distribucija zemeljskega plina je bila v aprilu (4.018.330 ms) za 7,9 % višja od planirane količine. Količinska primeijava distribucije glede na april lanskega leta pa kaže na za 0,3 % nižjo distribucijo v letošnjem aprilu.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v aprilu 5.799 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v lanskem aprilu je bila količina letošnji april za 2,9 % nižja.
Kurilna sezona 2001/2002 seje pričela 17. 9. 2001, potem ko je bila tri dni zapored srednja zunanja temperatura nižja od 12 °C (srednja zunanja temperatura se izračuna po formuli (T7+Ti4+2-T2i)/4). Ogrevanje mesta Ravne in družb na lokaciji železarne smo prekinili 6. 5.2002, sistem pa smo imeli še vedno v pripravljenosti do 14. 5. 2002. Letošnja kurilna sezona je bila s povprečno zunanjo temperaturo 3,95 °C za 1,6 °C hladnejša od lanske kurilne sezone in za 0,66 °C toplejša od predlanske sezone (primerjava obdobja med 1.10. in 30. 4). Najhladnejši dan smo zabeležili 24. 12. 2001, ko je znašala srednja zunanja temperatura -11,6 °C, oziroma ko je bila trenutno izmerjena temperatura ob 900 zjutraj -14,9 C.
V sistem daljinskega ogrevanja smo distribuirali skupaj 65,265 GWh toplotne energije. Na postroju za soproizvodnjo (KPTE) smo proizvedli skoraj 45 % vse potrebne toplote za daljinsko ogrevanje; vršne potrebe po toploti pa smo pokrili z vročevodnima kotloma nazivne toplotne moči 14 in 29 MW.
Proizvodnja pare (596 t) seje v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 15,3 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem aprilu je nižja za 26,5 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v aprilu 5.283 mJ in je bila po
količinskem obsegu večja kot v marcu (za dobre 3 %), glede na april lani pa je prav tako večja, in sicer za 32 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (370.947 m3) je v primerjavi z marcem višja za 0,1 %, glede na april lani pa je bila višja za 11,6 %.
Distribucija pitne vode je bila v aprilu (63.134 m3) višja za 0,8 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v aprilu lani pa je bila nižja za slab %.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je v aprilu znašala 4.635.389 mN3. Glede na prejšnji mesec je nižja za 3,2 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z aprilom 2001 pa kaže na znižanje v preteklem mesecu za 12,7 %.
Distribucija kisika je bila aprila (219.646 kg) v
primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 13,2 %. V primerjavi z aprilom 2001 pa je bila prav tako nižja, in sicer za 5,6%.
Distribucija dušika (34.326 kg) je v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 21,9 %, glede na distribucijo v aprilu lani pa je bila nižja za 13,5 %.
Distribucija argona je v aprilu znašala 16.480 kg. Glede na prejšnji mesec je bila višja za slabe 4 %. Primerjava distribucije tega energenta z aprilom 2001 pa kaže na povečanje v tem mesecu za 24,2 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE
V maju v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci.
Za družbe sta bila opravljena dva prevoza obolelih delavcev.
Poklicni gasilci so posredovali še:
7.5.2002 pri prometni nesreči v Turiški vasi,
15. 5.2002 pri požaru v Prežihovi ulici na Ravnah,
22.5.2002 pri nesreči z nevarno snovjo v Otiškem Vrhu.
Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Povprečne dnevne zunanje temperature v kurilni sezoni 00/01 in 01/02
18,0
17.0
16.0
15.0
14.0
13.0
12.0 11,0 10,0
-4,0
-5,0
■6,0
10,0
11,0
12,0
Datum
Fov. dnevna temp. v sezoni 2001/2002 'Pov. scz. temp. (ok 01-apr 02)
Pbv. dnevna temp. v sezoni 2000/2001 Pov. scz. temp. (okt 00-apr .01)
KULTURA
V MAJU
% Območna izpostava JS RS KD Ravne je 9. 5. v Kulturnem domu v Črni pripravila 37. območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Mežiške doline z naslovom "Naše pesmi naj donijo".
Isti organizator je dan kasneje organiziral medobčinsko srečanje odraslih folklornih skupin Koroške, tokrat v Kulturnem domu Ravne.
Sodelovale so folklorne skupine KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, "Pastirji" Podgorje pri Slovenj Gradcu, "Gozdar" Črna na Koroškem, "Rej" Šmartno pri Slovenj Gradcu in "Luka Kramolc" Šentanel.
0 Saksofonist Luka Golob z Raven je imel 11. 5. v Glasbenem domu predmaturitetni nastop.
Na klavirju gaje spremljal prof. Peter Zoltan.
0 V Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec so 16. 5. odprli razstavo Slovenska vojska 1918-1920 v luči poštne zgodovine (iz zbirke Cvetka Zupančiča iz Ljubljane).
Dr. Janko Sušnik je avtor dveh zanimivih knjižic, pomembnih za domoznanstvo: Pripoved rimskih nagrobnikov iz Dobje vasi in Turške šance nad Guštanjem. (Izšli sta lani oziroma letos pri KD Mohorjan Prevalje.) 75-letnica avtorja je bila 16. 5. v Koroški osrednji knjižnici povod za njuno predstavitev ter osvetlitev Sušnikovega zanimivega življenja (zdravnik, znanstvenik, raziskovalec, redni profesor na medicinski fakulteti za medicino dela, svetnik v državnem svetu, slikar itd.).
V poglobljenem pogovoru o literarnem snovanju je avtor med drugim povedal, da "so mu bile kot nearheologu dopuščene tudi sanje", pri opisovanju življenja preprostih ljudi v preteklosti, ki gaje najbolj pritegnilo, in odnosov med njimi pa si je "marsikdaj privoščil tudi fantazijo", čeprav se je pisanja lotil zelo študiozno, opiral pa seje na zgodovinska dejstva.
Bo Sušnikova ideja o obnovitvi prvega okopa na Šratneku padla na plodna tla?
Na 31. letnem koncertu je 18. 5. v Družbenem domu Prevalje nastopil MoPZ Vres.
Zbrala: A. Č.
HOROSKOP
ZA JUNIJ
OVEN: Čas je, da se pripravite na velika presenečenja. Obsedeni boste s svojim videzom; pazite, da ne spregledate pomembnejših stvari. Na
delovnem mestu vas bodo zelo potrebovali, nadrejeni pa vam bodo jedli iz rok. Ljubezen: lahko bi bilo bolje.
BIK:	Preveč boste obremenjeni s svojimi
problemi. Bolj ko boste razmišljali o težavah, bolj se boste pogrezali vanje. Glavo pokonci! Posvetite se delu in domačim; ugotovili boste, daje še kaj drugega na tem svetu. Dotok financ se bo izboljšal.
DVOJČKA: Popravite lahko kar nekaj poslovnih projektov, ki ste se jim izneverili ali pa so vas prehiteli. O težavah na delovnem mestu spregovorite tudi s partnerjem, razumel vas bo. V ljubezenskih zadevah boste precej napredovali.
RAK: Lotite se novih projektov, ki se bodo sčasoma izjemno obrestovali. Vseeno še ne razmetavajte z denarjem. V delovnem krogu se boste dobro počutili, prijatelji se bodo radi obračali na vas za nasvete. Družinsko življenje vam bo dalo novih moči.
LEV: Čaka vas ogromno dela, da boste zaostale obveznosti zopet spravili na utečene tire. Splačalo se vam bo potrpeti, tudi zaradi denarja. Mislite na družbo in prijatelje, obenem pa ne zanemarite svojih domačih. Čaka vas tudi daljše potovanje.
DEVICA: Vleklo vas bo v samoto in med knjige. Izjemno dovzetni boste za romantično literaturo in filme. Želja po potovanju se vam še ne bo uresničila. Na delovnem mestu boste le s težavo dojemali, kaj nadrejeni pričakujejo od vas.
TEHTNICA: Na delovnem mestu boste s svojo strokovnostjo in avtoriteto naredili močan vtis. Nadrejeni ne bodo mogli mirno mimo vas. Čaka vas vidno napredovanje. Čas je za naložbe. Posvetite se tudi partnerju, saj vas zelo pogreša.
ŠKORPIJON: Na delovnem mestu ste našli več zaveznikov, kot mislite. Tudi nadrejeni so zadovoljni z vami, poznalo se bo tudi v denarnici. Spremenite način razmišljanja, pa bo v redu tudi v domačem gnezdu. Prijetna potovanja vas bodo poživila. Flirtajte pa bolj neopazno!
STRELEC: V precepu med delovnim mestom in domom boste. Vsi bodo nekaj pričakovali od vas, pazite le, da vas ne spravijo ob živce. Končno boste prejeli tudi zaostala denarna sredstva, ki jih pametno naložite. Odločite se tudi za oddih. Zaljubili se boste.
KOZOROG: Pravočasno boste spoznali, kje tiči zajec! Ne začenjajte novih projektov, ni še čas. V službi boste spremenili svoj odnos in postali bolj priljudni. Hrepeneče se boste ozirali tudi za nekom, ki je v vas obudil poželenje.
VODNAR: Ne zadržujte se samo v varnem zavetju doma. S težavami se morate spopasti, sicer vas bodo vlekle v prepad. Posvetite se delu in prijateljem, krize bodo minile. Privoščite si potovanje.
RIBI: Pred vami je malce boljše obdobje, ki ga čim bolj izkoristite. Uspeli vam bodo tudi nepremičninski projekti; s prodajo bo šlo dobro, denar boste ponovno lahko varno naložili. Na ljubezenskem področju manjši oblaki, vendar jih lahko s prijazno besedo razpršite.
POHOD SLOVENSKIH ŽELEZARJEV NA RADUHO
V organizaciji odbora za pripravo planinskega pohoda slovenskih železarjev nekdanje Železarne Store smo sc udeležili pohoda v soboto, 25. maja 2002, in sicer na relaciji od Snežne jame na planino Arta in na vrh Raduhe (2.062 m).
V soboto smo se ob 6. uri zbrali pred ravensko železarno in se odpeljali skozi Mislinjsko dolino, dalje po Savinjski dolini do Ljubnega, kjer je bilo zbirališče vseh planinskih pohodnikov - slovenskih železarjev. Po srečanju in pozdravu smo z avtobusi skupaj nadaljevali
UDELEŽBA NA POHODU
KRAJ OZ.	ŠTEVILO
PODJETJE____________POHODNIKOV
JESENICE	70
RAVNE	37
ŠTORE-ŽIČNA	56
TOVIL LJUBLJANA	8
METALURŠKI INŠTITUT 4
SKUPAJ	175
vožnjo do vasi Struge, kjer smo zavili v naselje Strmec, nato skozi gozdove in mimo travnate jase Vodole proti parkirišču ob Snežni jami.
Štirje avtobusi so pripeljali pohodnike, ki so začeli svoj načrtovani pohod najprej do vhoda v Snežno jamo, kjer so nekateri ostali na ogledu, medtem ko je večina takoj nadaljevala pot preko planine Arta po strmi travnati stezi proti vrhu Raduhe.
Vreme nam ni bilo preveč naklonjeno; gosta megla, iz katere je rahlo rosilo, je bila stalni spremljevalec pohodnikov, ki jih je na vrhu Raduhe pozdravil še mrzel veter.
Brez postanka na vrhu so pohodniki nadaljevali pot nazaj med mokrim borovjem vse do koče na Loki. Med
11.	in 12. uro so pohodniki že prispeli do koče, ki pa ni mogla sprejeti vseh številnih pohodnikov. Vsak pohodnik je dobil toplo malico. Po okrepčilu in počitku je sledilo tradicionalno veselo druženje, obujanje spominov na bogate dogodivščine s planinskih pohodov slovenskih železarjev. Pohodniki z Gorenjske so se odločili za ogled Snežne jame, kije v bližini koče na Loki.
Ob 15. uri smo pohodniki z Raven zapustili kočo na Loki in se podali proti parkirišču ter se odpeljali proti dolini, skozi Savinjsko dolino proti domu, kamor smo prispeli ob 19. uri.
Vsi udeleženci so bili s pohodom zadovoljni in še posebej veseli srečanja z drugimi slovenskimi železarji, s katerimi nas vežejo že dolgoletni prijetni spomini.
Organizatorji planinskega pohoda slovenskih
železarjev iz Štor so se zelo potrudili, daje pohod uspel v zadovoljstvo vseh pohodnikov. Ob slovesu smo ravenski železarji vse povabili na naš planinski pohod, ki ga bomo pripravili 22. junija 2002, in sicer v kraljestvo kralja Matjaža.
Za Org. odbor plan. pohodov Ravne na Koroškem Franci Telcer
Na vrhu Raduhe (2.062 m)
ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
Odbojkarje Fužinarja GOK IGEM bo znova vodil Branko Golob. Je izkušen trener, ki je v sezoni 1997/98 ravenske odbojkarje popeljal do naslova državnih prvakov.
Na finalnem turnirju kadetov v Mežici so naslov državnega prvaka osvojili odbojkarji domačega kluba. Na turnirju kadetinj v Kopru so zmagale igralke Kemiplasa Koper pred favorizirano vrsto Partizana Prevalje. Sklepna turnirja starejših dečkov in deklic sta bila v Mariboru, kjer so mladi odbojkarji Fužinarja osvojili 4. mesto, in na Jesenicah, kjer so bile igralke Partizana Prevalje druge.
NOGOMET
Dravograjčani so se vrnili v prvoligaško društvo. Moštvo trenerja Tonija Tomažiča je s 74 točkami osvojilo naslov prvaka pred Ljubljano. Matej Rebol je bil s 23 goli najboljši strelec druge lige.
Podvig je uspel tudi nogometašem MNK Fužinar, ki so se vrnili v tretjo ligo. Nogometaši Pece so osvojili 4. mesto, mežiški Akumulatorje bil deveti.
MALI NOGOMET
V A-ligi na območju občin Mežiške doline so naslov prvaka v sezoni 2001/02 osvojili nogometaši Splošnega gradbeništva Hoti pred Poleno in RCM Špedicijo. Pokalni naslov je pripadel ekipi Polene Interkonzuma.
KARATE
V Ferrari je potekalo 11. prvenstvo za otroke. Varovanci selektorja Romana Breznika iz Kotelj so se domov vrnili z 19 medaljami. Od karateistov TKK Ravne so v disciplini kata posamezno odličja prejeli: zlata: Dejan Mesareč in Senta Breznik, srebrna: Tomaž Gradišnik in Julija Merkač ter bronasta: Kaja Jeromel, Aljoša Kokol in Saša Herga. V sinhroniziranem (ekipnem) tekmovanju so karateisti Raven osvojili eno drugo in dve tretji mesti.
NAMIZNI TENIS
Na Ravnah je bil 3. selekcijski turnir mladincev in mladink za področje SV Slovenije. V 1. skupini je bil najboljši Velenjčan Miha Kljajič pred igralko ravenskega kluba Ivano Zera. Četrti je bil Jernej Ošlovnik. V 4. skupini je zmagala Polona Župane.
Na 49. odprtem prvenstvu Zagreba sta Fužinarjevi igralki Ivana Zera in Manca Fajmut osvojili ekipno 2. mesto v konkurenci mlajših kadetinj. V igri posamezno seje Ivana Zera uvrstila od 5. do 8. mesta, Polona Župane in Manca Fajmut pa od 9. do 16. mesta. Sočasno je na drugem odprtem turnirju članic na Ptuju nastopila igralka ravenskega kluba Zala Šetina in se uvrstila od 9. do 16. mesta.
Turnirja TOP 12 za mlajše kadete in kadetinje sta bila v Ljubljani in v Cerknici. Na prvem je zmagala Manca Fajmut pred Ivano Zera, na drugem sta bili: Zera četrta in Fajmutova peta. Jernej Ošlovnik je osvojil 5. in 11. mesto, Polona Župane pa 5. in 10. mesto. Tilen Mlinar je bil v drugi skupini v Cerknici tretji.
ATLETIKA
V Slovenski Bistrici je 12. maja na mednarodnem mitingu v teku na 3000 m zmagal Ravenčan Pavel Pori. V teku na 800 m je bil Rok Šnajder tretji, Petra Sekavčnik peta in Jana Štefanič šesta.
Tekmovalec KAK Ravne Rok Šnajder je v dresu mladinske reprezentance Slovenije osvojil 1. mesto na mitingu v italijanskem Bressanonu v teku na 800 m, nakar je zmagal v svoji paradni disciplini še L junija na članskem mitingu v Ljubljani, kjer je dosegel čas 1:53,39.
V kvalifikacijah za atletski pokal Slovenije v Velenju je tekmovalec KAK Ravne Pavel Pori osvojil 2. mesto v teku na 5000 m in 3. mesto na 1500 m. Šnajder je bil peti na 400 m.
Športni delavci KAK Ravne so 2. junija izpeljali v naselju Čečovje ulični tek »Ravne 2002«, na katerem je nastopilo 51 udeležencev vseh starosti. Na 4000 m je med petnajstimi člani pričakovano zmagal Roman Kejžar iz Železnikov. Le pet sekund za njim je v cilj pritekel domačin Pavel Pori. Peter Hamold je bil peti, šesti pa najboljši rekreativni tekač Ravenčan Drago Laznik. Med članicami je slavila zmago Slovenjgradčanka Veronika Zupanc, sicer tekmovalka KAK Ravne.
ŠPORTNO PLEZANJE
Tekmovalka AK Ravne Katja Planinc je zmagala na državnem prvenstvu v Kranju med kadetinjami (Ciril Vezonik je bil prvi med cicibani), kasneje je na masters tekmovanju v balvanskem plezanju v Kranju osvojila 3. mesto v absolutni konkurenci in nazadnje v Gozdu Martuljku na državnem prvenstvu v hitrostnem plezanju zasedla 2. mesto med kadetinjami.
INVALIDSKI ŠPORT
V Murski Soboti so naslov državnega prvaka vnovič osvojili odbojkarji IŠD Samorastnik Ravne pred Dl Nova Gorica in MDI Murska Sobota.
Ivo Mlakar
ZAHVALI
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka JANEZA VOCOVNIKA se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. Mitji Šipku za poslovilne besede ter g. župniku, pevcem, godbi in KP Log za lep poslovilni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Ob boleči izgubi drage mame in babice ŠTEFKE KUŠAR se zahvaljujemo vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala zdravnici Danici Praper-Djordjevič in patronažni sestri za izkazano skrb.
Hvala tudi g. Primožiču, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem.
Sinova Marjan in Miroslav z družino
MILAN
MLAKAR
1962-2002
Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku, tako v mladih letih kot tudi v visoki starosti, je smrt najbolj dokončna. Ob vesti o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Nemo in nemočno obstanemo ob tem žalostnem dogodku in komaj najdemo primerne besede tolažbe za svojce umrlega.
Milan seje zaposlil v Železarni Ravne leta 1979 kot rezkalec v obratu Industrijski noži. Pred tem je delal nekaj mesecev na Lesni v Slovenj Gradcu. Novembra 1984 je prišel v našo sredino — v skladišče gotovih izdelkov železarne ali Špedicijo, kot smo navajeni reči temu oddelku, ki mu je ostal zvest do prezgodnje smrti. Najbližji sodelavci, ki so z njim delili dobre in manj dobre čase, vedo, da je bil Milan vesten in marljiv delavec ter prijazen in skromen človek. Žal ga je pred leti začelo izdajati zdravje. Poleg zdravstvenih težav, o katerih je odkrito govoril z nami, je očitno doživljal stiske, ki jih ljudje po navadi težko zaupamo drugim. Tolažbo je iskal na način, ki navidez utopi vse skrbi, v resnici pa trpljenje le poveča. Očitno je bila bolečina prehuda, da bi jo lahko še naprej prenašal, in je našel izhod le še v smrti. Mi, ki sklonjenih glav stojimo ob njegovih posmrtnih ostankih, vsega tega ne moremo doumeti. Ta žalostni dogodek nas je presenetil. V tej uri slovesa smo Milanu najbližji; morda bi on bil take trenutke naše bližine potreboval pogosteje. Žal smo samo železarji, ki očitno znamo ravnati z jeklom, teže pa se vživimo v sočloveka, čeprav do Milana nismo bili brezbrižni.
Vsem sorodnikom in prijateljem izrekam iskreno sožalje v svojem imenu in v imenu sodelavcev Metala Ravne.
Alenka Ajd
KADROVSKA
GIBANJA v aprilu
Konec aprila je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delal 2.401 zaposlen. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 30. 4. 2002 zaposlenih 551 ljudi.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.049
STO	709
NOŽI	198
OPREMA	145
ENERGETIKA	92
UDC KOROŠKE	143
ZIP CENTER	65
STYRIA VZMETI	121
TRANSKOR	50
T. K. RAVNE	7
VOGARD	86
ŠERPA	128
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	47
LITOSTROJ ULITKI
(OE TEŽKA LIVARNA)	96
FLUKTUACI JA
Sklenitve delovnega razmerja
Aprila je bilo v železarskih dnižbah sklenjenih 12 delovnih razmerij, od tega 5 zaradi prerazporeditve znotraj koncema. Po družbah je število na novo sklenjenih delovnih razmerij naslednje: Metal 1, Noži 2, Energetika Ravne I, ZIP center 2 in UDC Koroške 6. Vzroki so še naslednji: zaposlitev za določen čas (5), zaposlitev za nedoločen čas (1) in pripravništvo (1).
Od drugih družb seje število zaposlenih povečalo v družbi Transkor (1 delavec je dobil delo za določen čas) in v Vogardu (tu seje za nedoločen čas zaposlilo 13 delavk Korkada).
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
Tel.: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-meta!.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 2.150 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
Prekinitve delovnega razmerja
Aprila je bilo v železarskih dnižbah prekinjenih 15 delovnih razmerij: 6 v Energetiki Ravne, po 3 v Opremi in Metalu ter po 1 v STO, Nožih in ZIP centru. Vzroki: prerazporeditev znotraj koncema (5), upokojitev (2), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (4), potek zaposlitve za določen čas (2) in odhod v Slovensko vojsko (2).
Od drugih dmžb seje število zaposlenih zmanjšalo v družbi Styria Vzmeti, kjer je petim delavcem potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, ter v OE Težka livarna družbe Litostroj Ulitki, kjer je trem zaposlenim poteklo delovno razmerje za določen čas.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
NAGRADNA KRIŽANKA št. so
Nagradna križanka št. 79 - rešitev vodoravno:
ARTIČOKA, STO, BOLNIČAR, ORA, RMAN, NAKLO, AA, PRALNICA, HRT, RIL, ASKA, AKADEMIK, TIR, MAKETA, AKI, SN, ABA, AR, ROVKA, LIMITA, ANKARA, NERED, MAOR, OBELISK, NP, NOTA, TO.
Žreb je almanah ob petem srečanju zaposlenih v kemijskem oddelku železarne namenil: JOŽETU
RASU in ERMINU ŽMAVCERJU iz Transkorja ter DUŠANU OVČARJU iz STO.
Nagradna križanka št. 80: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 6. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	LETOPIS, ANALI	SLOV. PEVEC POPEVK	AMERIŠKI PISEC GEORGE	ZNIŽANA NOTA D	JAP. BOG Z LISIČJO GLAVO	23. IN 3. ČRKA	TRTNA PLESEN	IF	OCET	LOVEC NA RAKE	DRŽAVA V INDIJI	VRSTA PŠENICE
VRSTA ROČNEGA ORODJA					I			SLADKOVODNA RIBA			A	
ZDRAVILIŠČE V PREKMURJU					N			MESTO V ROMUNIJI ANTIČNO MESTO V GRČIJI			S	
PRISTANIŠČE V UKRAJINI					A	SURFIST RAZKOŠNO STANO- VANJE		E			A	
NOBELU			ALFRED NOBEL	ČEŠKI PISEC KAREL ENOTA ZA GLAS	R			S	JAP. NABI-RALKA BISEROV TRČENJE		M	
NORVEŠKI KRALJ					RUSKI FIZIK MAJHNO NASELJE			O			MESTO NA KORZIKI	GLAVNO MESTO SIRIJE
PRISTANIŠČE V ITALIJI							STANE ROZMAN	Q		ARSEN DEDIČ	A	
							GLAVNA ŽILA	O		GORSKI REŠEV. ČOLN		
REPUB- LIKA SLOVE- NIJA			STARA JAPON. PRESTOL- NICA 100 M2					KABINA NA LADJI IT. REŽISER SERGIO			J	
IZRAEL- SKO PRISTA- NIŠČE				NAJVISJI VRH V KARAVANKAH				L	PREŠER- NOVA PESEM		A	
				KRALJEVO BIVALIŠČE					ŽREBA- NJE			
AMERIŠKI IGRALEC HARISSON					MALA MREŽA IRSKA REPUB. ARMADA			E			C	
RIMSKA ŠTIRI			POPOTNIK					O		CEZIJ	C	
			VILKO AVSENIK							MISTER		
LISTNATO DREVO						SLABO- KRVNEŽ		N			I	
VELIKA PAPIGA						IKO	REKA V ŠPANIJI	E			O	
Koroški oktet je lani praznoval 40-letnico delovanja. Pevci, letošnji prejemniki srebrnega Prežihovega priznanja, so nedavno izdali zgoščenko in kaseto s koroškimi pesmimi Dečva nabira brančur. Tri čakajo na reševalce tokratne križanke, drugi pa jih lahko kupite pri Milanu Tušku, Kotlje 49 (tel. 82 21 932), ali v Vinoteki Mihelač na Ravnah.
IME IN PRIIMEK: ...................................................................
PODJETJE OZ. NASLOV: ..............................................................