TRST, četrtek 13. marca 1958
teto XIV. - Št. 62 (3907)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. S, II. nad. — TELEFON 93-40* IN 94-031 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel	MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letn«
37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnic« 90 lir - FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. rač. pri Komunalni banki v Ljubljani 60-KB-I-
Parlament bo razpuščen v Gronchijeve težave glede
ponedeljek?
obrazložitve
S tem v zvezi se govori, da bo delo parlamenta prekinjeno ves prihodnji teden zaradi - praznika sv. Jožefa
(Od našega dopisnika)
tMi ’	—	Danes se ponovno (in tokrat za trdno)
da bo parlament razpuščen prihodnji teden. Do-naJ bi bila vest, da konec tega tedna predseduj obeh zbornic ne bosta določila dneva za nada-JJanje razprav v prihodnjem tednu, temveč bosta £?‘ance in senatorje skli-tftiT ■ b151116110- Novinarji so a—oj vprašali Zolija, kaj 0 tej zadevi.
,ne vem,» je odgovo-Predsednik vlade, «slišal vi a?1 govoriti o prekinit-terio Parlamenta za en ? zaradi praznika sv. nalo,	zaradi odhoda
bou Parlamentarcev v Strass-Prvef’ se bodo udeležili tl!upfčine 8estanka evropske
v8, v šali zanikal.
' “u torek 17. nesrečen PfipomnM21?51 parlamenta ter Zanikal * m Praznoveren.
Pnšio
le tudi vesti, da je
govimi njim in med nje. Vorito mir*is,tri do spora. Go-v prvi se le namreč, da se Vrsti minister za pra-
GoflJ8 jn bivši tajnik ‘KD tacijo ? strinja z argumea-razioj:,8 katero je vlada ob-ined -ia’ oa je nastal spor ta, j- 5*a. deloma parlamen-Va'r d . 1 česar naj bi pogladil nar?aVe Predčasno razpu-
1 Parlament.
Cro^chi	V	tednu	na‘	bi
Parlament razpustil.
se se	------ -----
bo to v.®' Govorijo, da se Morda ff°5*iio v ponedeljek.
tud; 7 ‘ret je omenil Žoli se vr.L, - l&rek. Vsekakor pa eiloAj- lc trdi, da je vlada btve 2s Za t°, da bi bile vo-bodo na	Kaže torej, da
hdi rfrlamentarci morda za. čotrit -juika sv. Jožefa kar ■n, ’	0	bodo	zvedeli, da je
'""'iHnn ...
vanes
¥ .e9a ameriškega le-tejp. Južni Karolini se je tesrečj^tecem Florence po Sbo	atomska
nien j.ElcsPlodiral je samo Skda l7lamitni naboj, ker a(°tftjj. * kateri nastane ipHfufi Teakcija, ni bila slediren.a k temu naboju. ?et n- Porušena hiša in 'fio, ranjenih. Zatrju-y°0Jcth^ ni nevarnosti ra-?tt prehfeffa žarčenja. To-rieno alstvo je zelo raz-tea s ’ Prav tako kakor *nct^e lovna javnost, ker dokazuje, da bi se Jtjšeon .°9oditi tudi kaj tTdii~eprav v Pentago-, °sfcoiHi?- prav nasprotno. fr	radio	je tudi ob
totfohf710?^ ponovil, da *r°žiti tn incident utegnil ,d0 i„i,°,Vo vojno, ker bi a!i?'o» V. odredil trepre-t'ma,»roti dozdevnemu
te*«, od : V/eden bi
»la. °d kod je bomba pri-
ent še bolj po-
ih^nma 0SJ)Tedje nujnost L ^hod. med Vzhodom Joških	0 vstavitvi
s tecit ^tl,fusov in o pre-Mo ti idrskega orožja «aje
boameriška vlada ^yoštev^ da vedno ta> deiniu Stassenovo te-letnih spo-gvte- ki okviru razoro-
V*e lemJuuTrlogo6ijo po~ bal, sorti	sporazu-
*t>rh!la’ ki T10 p0 izjavah S> t7lik s_Je zagrizen na-V M-o^orazumevanja s k s, kninin0 konference frjteci te Prišlo. Toda °star-Žati ftU-l-es Prisiljen
k3h zavelJ1?0 Pritiska
l&ai nai„i ^ou- O kanit Vd in Pi l*nh so Dulles, eraj ”ea" govorili tu-fe£. »e nonn anili- priča-
i\ nap0v . zahodna po-
^sovjet^f* Pa se tu-
% Ompran!- orafc 2 no-V\, mrsnUni pred-
bo ,,aniii
M °?niel proti lle!> Ponovna et)arnos/K omnnistič-Stifosebno ši ki nai bi
%a 7°da ,Vaj, v Ind°-
ki 1ndonezijska
Sa^enblokn? ločena v°-akou 0 PoMiko,
y»o?°rnikov° JTOti ,sku'
ko« iz 7n’. dobivajo ,n
•&.	» Oatllar-
8ir*«a Tudi V v	tako
<S ^edno Ve/anci^ se
1?'. tfe Alžirci nasprot-
Gronchi podpisal odlok o razpustitvi.
Zato ni čudino, da so vse oči uprte na Kviri-nal, od kodet pa ne pride nobena vest o tem, kaj misli Gronohi. Verjetno je, da ga še ved-no mučijo dvomi, kaiko naj obrazloži razpust, ko niti tako ^u-gleden član vlade kot je Go-nelila, ni prepričan v utemeljenost argumenta o sporu med senatorji m poslanci. Podpredsednik poslanske zbornice so cialist Target.ti je izjavil, da bi moralo priti pred razpustitvijo do izglasovanja nezaupnice in da bi morala biti prej nesporno dokazana nesposobnost nadaljnjega delovanja parlamenta. Po ustavi namreč Gronchi ni dolžan obrazložiti svoj sklep, toda nikakor ne bo mogel mimo dosedanje prakse, ki jo je uvedel bivši predsednik republike E:-naudi, ko je leta 1953 predčasno razpustil senat m to tudi posebej obrazložil.
O včerajšnjem glasovanju za tržaške senatorje, t. j. o de-mokristjanski sabotaži tega za kana. se danes ne govori mnogo. Poudarja se le. da je bila vladna stranka ponovno osamljena in da je bil njen prestiž vnovič okrnjen. Pač pa se predvidevajo zelo negativne posledice te sabotaže v Ir stu: tržaški volivci si bodo to sabotažo dobro zapomnili. N: dvoma.da je hotel Zoli nad vse slab vtis pred Tržačani popraviti z vestjo, da je danes tudi poslanska komisija izglasovala milijardne kredite za «tržaški načrtu, ki pa ni samo tržaški, ker bo več milijard odpadlo tudi na Furlanijo,
Poslanci in senatorji so danes nadaljevali z delom. Prvi so nadaljevali z razpravo o italijanskih državljanih v Venezueli. Zelo tehten govor jc imel o tem socialistični poslanec in sindikalni voditelj San-ti. Povedal je. da se je Jime-nA-ova diktatorska Viada povezala z velikimi italijanski mi podjetniki, ki so postali milijardarji na račun italijanskih delavcev. Demokristjanska vlada pa se je zelo sumljivo obnašala, tako, da je kompromitirala italijansko emigracijo. Zato je Santi zahteval premestitev sedanjega veleposlanika v Venezueli. Nato je dejal, da je vprašanje emigracije tesno povezano z brezposelnostjo in dejal, da se mora sindikatom dovoliti posredovanje v vseh fazah emigriranja brezposelnih v druge dežele. Jutri bo govoril predstavnik vlade.
Senatorji so razpravljali o višjem sbdnijsikem svetu, za katerega je predložil zakonski načrt pravosodni minister Gonella. ki je razpravo tudi zaključil ir. branil svoj osnutek. Komunisti in socialisti pa so ga kritizirali, ker nudi preveliko oblast pravosodnemu ministru, kar spričo samostojnosti, ki bi jo morala ime'-sodišča po ustavi, ni dopustno. Senat je nato soglasno c-dobril ustanovitev sveta za jedrsko energijo. Odobril je tudi zakon za odkup ljudskih hiš. Proti temu so glasova'i senatorji KPI in PSI, ker določbe niso popolne in ker Joviča ne odobrava v zakonu predvidenih pooblastil vladi.
Sijj n'Hhovaa
-rg u-uj8n	~/n prav
lSrn^srehfČe Gail' te .3 n„_. sredozemskim
?e ^GaJftiti-'' "sicer
teh te *2rihjajo fdovo gm-i ali Jcmni ob-No^da 2“ /tej bo nje-nkor o_ ivein enako
h^nnla/č, drage )7an-
’Cla in an&ia Ve 7)0
ti iln se J« naita po. pTe1smnnlla . misel-
sklepa sestanka članov notranje komisije CISL, - FIM, ki sb prejšnjo noč zavzeli samostojno stališče, čeprav so vedeli. da bodo odgovorni organi CISL objavili svoje stališče že danes, pa ugotavlja tajništvo CISL, da se nočejo člani komisije podvreči disciplini.
Zato ie tajništvo sklenilo, da se Edoardo Arrighi, ki odgovarja za koordinacijo v notranji komisiji CISL. izključi iz sindikalne organizacije, ker je za sestanek odgovoren.
Tajništvo poudarja dalje, da bodo vsi člani CISL avtomatično in prostovoljno izključeni iz organizacije, če bodo pristali na udeležbo na listah, ki jih vodstvo CrSL ne bo odobrilo.
Levičarska CGIL in njen
MtiiHiiiiiitmiHii umu iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMMitiiittHilkiiiiaiiiMiiiiiiiiiatiiitiiiiiisiiiiiiiiiiniii! m n ulitimi milimi n m um iiiiiitiiiiiiiiiii
Nesprejemljivi zadnji francoski predlogi
Dokler traja vojna v Alžiru, niso mogoči normalni odnosi Tunizije s Francijo
sindikat kovinarjev FIOM pa zahtevajo, da se vsem delav cem FIAT zajamči polna svoboda izražanja in glasovanja, da se zajamči možnost predia-danja vseli list v vseh podjetjih, kljub vmešavanju delodajalcev in kljub grožnjam z bdpusti in s premestitvami kandidatov in skrutinatorjev. CGIL poudarja, da stališče de-mokristjanske CISL proti vmešavanju delodajalcev ne bo moglo imeti učinkovitih posledic, če delavci vseh treh sindikatov ne bodo nastopali e-notno. Iz poročila CISL. je sedaj razvidno, da se je moralo vodstvo demokristjanske. ga sindikata odločiti in izključiti svojega funkcionarja, ki je bil odkriti eksponent delodajalca^	A.	P.
Atomska bomba iz letala v ameriškem kraju Florence
Eksplodiral je dinamitni naboj, ki je porušil eno hišo in ranil pet oseb - Komentar moskovskega radia
FLORENCE, 12. — Ameriško letalstvo išče danes vse drobce atomske bombe, ki je sinoči po nesreči padla na neko vas blizu-Florence v Južni Karolini in od katere je eksplodiral samo dinamitni naboj. Bomba je porušila neko hišo, drugih pet hiš pa je bilo poškodovanih. Na. srečo je bila hiša prazna, ker so bili stanovalci na vrtu. Ranjenih je bilo pet oseb. Atomski naboj ni bil priključen k dina-mitnemu naboju, tako -da ni nastala atomska eksplozija.
Vojaške oblasti izjavljajo, da sploh ni nevarnosti radioaktivnega žarčenja. Varnostne o-blasti so obkolile vse področje ter so pozvale prebivalstvo, naj se ne približa kraju, dokler se ne konča preiskava. Danes so pozvali prebivalce vsega področja in «lovce na spomine«, naj takoj izročijo vsak
TUNIS, 12. — Danes so v Tunisu uradno zanikali informacije, češ da bodo posredovanje Murphyja in Beeleya prekinili. Oba sta se danes dolgo razgovarjala s tuniškim ministrskim podpredsednikom Ladghamom in z državnim tajnikom v zunanjem ministrstvu Mokkademom. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi britanski in ameriški poslanik v Tunisu.
Po razgovoru, ki je trajal ves popoldan, sta Murphy in Beeley odšla v ameriško poslaništvo, medtem ko Sta tuniška predstavnika obiskala Burgibo, da mu poročata.
Murphyjev tajnik je časnikarjem izjavil, da ne more dati niti najmanjših podatkov o razgovorih in da ni bilo določeno, kdaj bo prihodnji sestanek z Burgibo.
Zvedelo se je, da je Bur-giba na sinočnjem sestanku zavrnil zadnje francoske predloge. in sicer: nevtralno nadzorstvo nad tuniškimi letališči; umik francoskih čet v Bizerto; nevtralno nadzorstvo ob alžirsko - tuniški meji; u-kinitev vseh omejitev za francoske državljane v Tuniziji. Burgiba je baje izjavil, da bo obnovil razgovore s Francijo šele tedaj, ko se bodo francoske čete v celoti umaknile, a-li pa bo določen točen program o njihovem umiku. Vsekakor pa je Burgiba prepričan, da niso mogoči normalni odnosi s Francijo, dokler traja vojna v Alžiru.
V Parizu je državni tajnik v predsedstvu vlade Clapa-rede izjavil, da bodo večje podatke o načrtu za sredozemski pakt objavili ob povratku zunanjega ministra iz Manile. Gaillard pa je danes postavil v skupščini vprašanje zaupnice v zvezi z načrtom za revizijo ustave. Glasovapje o zaupnici bo v torek zjutraj.
Bivši ministrski predsednik Mendes - France je na nekem volilnem zborovanju izjavil v
zvezi z načrtom za sredozem-PTzUV^Crin; "paToroeaji^da ski pakt med drugim; .Zeto • _	sem vznemirjen spnco načr-
ta. ki hoče ustvariti politič-
mobilske industrije FIAT še vedno zelo napet položaj zara. di nedopustnega pritiska in vmešavanja ravnateljstva v volitve notranjih komisij. Iz izjave, ki io je objavil v soboto demokristjanski sindikat CISL sledi, da pri FIAT delavci ne morejo svobodno odločati, da hoče ravnatelj podjetja celo sam izbirati kandidate demokristjanskega sindikata med katerimi je neki Arrighi. To pomeni, da je vmešavanje delodajalca tako nesramno, da so celo demokristjanski sindikati sklenili, da na prihodnjih volitvah ne bodo predložili svojih kandidatnih list.
Danes je CISL sporočila, da zahteva od FIAT jamstvo za svobodne volitve in za sindikalne akcije in šele potem oo odločila ali bo CISL predložila ali pa umaknila kandidatne liste, kar se bo zgodilo V primeru, če jamstva ne bodo zadostna. Liste pa bodo sestavili sindikalne sekcije in organi CISL in FIM. Glede
IIIIHIimilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMIIIIIHtllll
jajo na svoji zahtevi, da se Alžiru prizna neodvisnost. Fi-java pa vendarle poudarja pripravljenost na pomirjenje in pravi, da so Alžirci pripravljeni pristati na sodelovanje med Severno Afriko in sredozemskimi ter zahodnimi državami s pogojem, da bo v severnoafriški skuposti Alžir neodvisen.
Današnje glasilo KPF «Hu-manite« objavlja Duclosov članek, v katerem se izreka proti morebitnemu povratku generala De Gaulla na oblast. Članek pravi, da Francija ne potrebuje ((rešitelja, katerega prvo delo bi bilo uničiti demokratične svoboščine in uvesti diktatorski režim. Francije ne more rešiti en človek. Le ljudstva samo jo lahko reši; zaradi tega je potrebno, da se v parlamentu ustvari tista levičarska večina, ki je zmagala na volitvah 2. januarja 1956».
N'EW YORK, 12. — Nocoj so sporočili, da je Hammar-skjoeld zaradi spremembe programa odložil za en teden svoj obisk v Moskvi, in sicer na 23. marca.
Mnogo snega po vsej Italiji
Neurje je povzročilo mnogo škode na jugoslovanski obali severnega Jadrana
Prav na severu Italije se je vreme včeraj izboljšalo. Po vsej Južni Tirolski je bilo po štirih dneh snežnepa meteia in nalioot’ dežja zopet sonce. Vse glavne ceste so prevozne razen dolomitskih prelazov, kjer je tudi čez poldrugi meter snega. Tudi v Milanu se je zopet pokazalo sonce, pač pa je oster mraz povzročil poledico. Vlaki so imeli znatne zamude, posebno »Puščica ju-au». ki je imela tri ure zamude. V Milanu je padlo JO cin snega, kar se v marcu ni zgodilo že 75 let. O izboljša nju so prihajala poročila še.
poizkus z <Yan{Bardom3
CAPE CANAVERAL, 12. — Po večurnih pripravah so danes opoldne sporočili, da so ponovno odložili poizkusno izstrelitev rakete »Vanguard«. Ugotovili so namreč nekatere tehnične pomanjkljivosti. Poizkus so odložili, ko je manjkalo samo še pet minut do določene ure.
WASUlNGTON. 12. — V letu 1957 so Američani dosegli nov rekord: za potovanja v inozemstvo so izdali milijardo in 900 milijonov dolarjev,
nleQa \tnil*zl' .kar za odst. ve^ kot le-stoletja, to prej.
no ozvezdje, v katerem bi bil položaj Francije zelo neugoden. Medtem ko so nam očitali, da vključujemo v alžirsko vprašanje Maroko in Tunizijo, sem presenečen, ko predlagani načrt vključuje poleg omenjenih dveh držav tudi Španijo, Italijo in Libijo, medtem ko se v ozadju opažata Velika Britanija in ZDA«.
Tudi minister Mitterand je danes zahteval »izključno francosko« rešitev alžirskega vprašanja, kar pomeni zavrnitev sredozemskega pakta. Toda najbolj nasprotujejo Gaillar-dovemu načrtu socialni republikanci, ki upajo, da bo Gail-lardu sledil general De Gaul-le, o katerem trdijo, da bi bil sposoben rešiti alžirsko vprašanje. Danes se je govorilo, da namerava njih predstavnik v vladi obrambni minister Chaban - Delmas odstopiti.
Tudi socialisti niso povsem zadovoljni in oporekajo zlasti vključitvi Španije v sredozemski pakt.
V lrancoskih političnih krogih so vedno bolj pesimistični glede izida angleško - ameriških dobrih uslug. Za neuspeh pade vsekakor krivda na Fran cijo, ki krčevito brani svoje kolonialne pozicije v Severni Afriki.
Sploh so francoski pogoji nesprejemljivi, ker francoska vlada zahteva tudi, naj se u-kine nadzorstvo nad francoskimi državljani v Tuniziji. Znano pa je, da so pri številnih Francozih v Tuniziji našli o-rožje in da so ti bili pove' zani s sovražniki Tunizije.
Alžirska narodnoosvobodilna fronta je danes v Tunisu objavila izjavo, ki poudarja da ne glede na angleško - a meriško posredovanje in Gail lardove predloge Alžirci vztra-
tudi iz nekaterih delov Toskane. Snežiti je prenehalo po vsem apeninskem loku med bolonjsko in parmsko pokre. jino, Vendar je bilo slabo ure« wie še včeraj na področju Ra venne.
Vse bolj proti jugu pa je povsod snežilo. V Neaplju se je sneg spremenil v dež. Veter, ki je toliko ponehal, de je lahko včeraj — namesto v torek — odplula «Ascania» in da so zopet začeli voziti par niki na otoke, je pozneje spe. začel divjati in parniki so mo rali zdpet prekiniti svoje vožnje.
V višjih legah je mnog• snega in mnoge ceste so neuporabne. Številni avtomobili so obtičali p snegu. Ce ne. bi nekje v Abrucih prišli nekemu avtobusu na pomoč, bi 12 ljudi skoraj zmrznilo. Številne i vasi so izolirane in postaja njih preskrba zaradi tega problematična.
Na ligurski obali so hribi zasneženi vse od višine 300 m Tudi s Sardinije so poročau o snežnih metežih. Parnik iz Neaplja je prispel v Cagliari s štiriurno zamudo. Letalo, namenjeno iz Caglianja v Tlim, pa ni moglo pristati na letališču v Ciampinu cn te ie vrni lo.
Močan veter in mraz je bil na Siciliji; v višjih legah pa je snežilo.
BEOGRAD, 12. — Neurje, ki je včeraj zajelo severni Jadran, je povzročilo precejšnjo škodo. Razburkano morje je delno onesposobilo lukobran petrolejskega pristanišča na Reki; poškodovalo je številne ladje in uničilo več čolnov. Precejšnjo škodo je utrpela tudi ladjedelnica «Tretji maj« Valovi, ki so dosegli višine štirih metrov, so odnesli mnogo materiala. Veliko škodo je utrpel tudi turizem. V Opa tiji je morje odneslo ves pesek s plaže in poškodovale obalno pešpot.
DUNAJ, 12. — Avstrija je zopet pod snegom. Na Sem meringu ga je 70 cm, na Dunaju pa od 25 do 40 cm. Promet je močno oviran in vlaki imajo povprečno po dve uri zamude.
drobec bombe, ki bi ga našli Gre namreč za’ tajnost.
Ameriški tehniki so sporočili, da eksplozija dinamitnega naboja v bombi ni povzročila eksplozije atomskih snovi, ki so tudi v notranjosti bombe v ločeni posodi. Ta naboj ni bil priključen k ostalemu naboju. Strokovnjaki v Pentagonu pa trdijo, da ta incident dokazuje, da je možnost nepredvidene atomske eksplozije zelo majhna in skoraj nična. Številni so primeri, ko prevažajo atomske bombe z letali med vežbanjem in tudi s kamioni in ladjami.
Letalske oblasti so danes dovolile časnikarjem in fotografom, da si ogledajo kraj, kamor je bomba padla. Se prej so kraj ponovno pregledali, da se zagotovijo pred morebitno nevarnostjo radioaktivnosti.
Zatrjuje se, da so prebivalci bližnjega kraja že sinoči pobrali številne drobce bombe. Kraj, kamor je bomba padla, stražijo sedaj vojaki, ki pa se bodo umaknili jutri ali pojutrišnjem.
V zvezi z incidentom je predstavnik Južne Karoline Mendel Rivers zahteval plačilo odškodnine žrtvam za rane in škodo. Neki drugi predstavnik je izjavil, da je to eden tistih incidentov, ki jih je treba na žalost pričakovati. Tretji pa je izrekel presenečenje, ker strateška letala prevažajo di-namitne naboje in atomske naboje, ko letijo nad ZDA.
Kajtor so pozneje sporočili, je bomba pri eksploziji napravila enajst metrov globoko luknjo. Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje.
. Komentator moskovskega radia pa je nocoj poudaril, da bi utegnila izbruhniti tretja svetovna vojna prav zaradi podobnega incidenta z atomsko bombo. Zaradi takega in-ciderta bi ameriški državni departma lahko odredil »represalijo« proti dozdevnemu napadalcu, preden bi ugotovili, kdo je bombo odvrgel.
Incidenti, kakršen se je dogodil v Florence, vedno bolj dokazujejo, kako je nujno potrebna konferenca med Vzhodom in Zahodom, da se sporazumejo o ukinitvi jedrske nevarnosti.
Včerajšnji razgovor Dulles-Lloyd-Pineau v Manili
Zahodne države bodo sporočile Moskvi svoj dnevni red konference najvišjih
Novi Dullesovi izgovori proli konferenci - Vedno bolj se pri ameriški vladi uveljavlja Slassenova leza o razorožitvi
MANILA, 12. — Glavni dogodek, v katerega je bila usmerjena vsa pozornost v Manili, je bil danes sestanek Dullesa, Selwyna Lloyda in Pineauja po popoldanski seji SEATO. Sestanek je trajal dve uri. Govorili so o kohferenci na najvišji stopnji, o Gaillur-dovem načrtu za sredozemski pakt in o francosko-tun-iskem sporu.
Zvedelo se je, da so trije
ministri sklenili, da bodo v desetih dneh poslali v Moskvo točen predlog o dnevnem redu morebitne konference na najvišji stopnji. Sporazumeli so se baje, da bodo predlagali kot postopek diplomatska posvetovanja ter konferenco zunanjih ministrov; še prej pa bo morala NATO pripraviti zahodne predloge o dnevnem redu konference.
Trije ministri so dolgo govorili o Gr.illardovem predlogu za sredozemski pakt, to da se niso mogli sporazumeti. Dulles je poudarjal, da je potreben prisianek Tunizije m Maroka, :n je dodal, da nima še točnih r-odatkov ameriškega posredovalca Murphyjn. Trije ministri so govorili tudi o »dobrih uslugah« ter o položaju v Alžiru. toda njih stališča se niso 'približala.
Medtem poročajo iz Londona. da Sovjetska zveza baje pripravlja kompromisni predlog, da omogoči sporazum o sklicanju konference najvišjih Sovjetska zveza želi, naj bi konferenca ministrov m najvišjih bila čim prej. Tudi Mac Milian je včeraj izjavil, da hi želel, da ne bi zgubljali čas t.
Funkcionarji ameriške uprave pa so danes potrdili,- da ameriška vlada proučuje možnost spremembe nekaterih pogojev v zveži z razorožilve-nimi vprašanji. Baje mislijo pripraviti sporazumno s svoji, mi zavezniki nove predloge, ki naj bi vsebovali samo nekatere dele zadnjih sovjetskih predlogov, o katerih so do sedaj poudarjali, da jih je treba vzeti kot celoto. Ugotovili so, da je o nekaterih delili teh predlogov mogoč sporazum. Med temi je posebno pre. kinitev jedrskih poizkusov m
ustanovitev poizkusnega področja za nadzorstvo iz zraka in po kopnem. Zato so nekaterim amei iškim znanstveni, kom že dah nalogo, naj proučijo znanstvena vprašanja, k: so povezana s prekinitvijo jedrskih poizkusov. Toda rezultat se pričakuje komaj čez nekaj mesecev. Znano je. da se Velika Britanija in Francija upirata prekinitvi jedrskih poizkusov ter sta zaostali za ZDA (Francija pravzaprav sploh še ni začela poizkusov) Morda bi bili ti dve državi pripravljeni pristati na prepoved poizkusov, če bi ameriški kongres odobril spremembo zakona, ki prepoveduje sporočanje ameriških atomskih tajnosti.
Na vsak način poudarjajo politični opazovalci, da dejstvo, da ameriška vlada sedaj razmišlja o možnosti prekinitve jedrskih poizkusov pomeni zakasnelo zmago bivšega Eisenhoiverjevega svetovalca Stassena. ki je zagovarjal, in še vedno zagovarja večjo gibčnost v razorožitve-ni politiki.
Zunanji ministri držav članic SEATO so se danes sestali zjutraj ,n popoldne. Dni-les in drugi zunanji ministri so odgovarjali na kritiko Tai-landije, Fiiipinov in Pakistana. ki se pritožujejo zarad’ nezadostne gospodarske pomoči. V okviru ciljev, ki ga palkt SFATO ima. so govoril: o sedanjem položaju v Indoneziji. Novozelandski zunanji minister Nash je dejal, da b! morali Indoneziji dajati večjo gospodarsko pomoč, zato da bi ji pomagali pri pobijanju ((komunističnega vpliva«. Tud. filipinski, pakistanski in taj-Iandski delegati so izrekli »zaskrbljenost zaradi položaja v Indoneziji«. Kakšna je ta zaskrbljenost. povedo izjave filipinskega delegata, ki je de jal, da njegova vlada ne mo-
re ignorirati informacij o «tu. jih dobavah orožja Indoneziji iz komunističnih držav« in o-((komunistični infiltraciji v indonezijske oborožene sile«.
Britanski zunanji minister Selwyn I-ioyd je dejal, da Ve. lika Britanija želi konferenco na najvišji stopnji, toda potrebno je pripravljalno delo. da se ugotovijo vprašanja, o katerih je mogoč sporazum. Zahod mora pozitivno načenja, ti vsa svetovna sporna vprašanja in «ne sme dati svetovnemu javnemu mnenju Vtisa o hrezdelnosti«.
Dulles. Ki je glavni govornik, je tu ii danes ponovil, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza nima interesa za« četi resna pogajanja na naj-višji stopnji. Ponovil je vse, kar je nedavno izjavil na neki svoji tiskovni konferenci, češ da ZDA nočejo navadne »gledališke predstave, ki bi lahko med javnim mnenjem ustvarila lažen občutek varnosti«. ZDA hočejo konferenco n? kakršni koli stopnji — zunanjih ministrov ali glede poslanikov — na kateri naj se vodijo «rsena pogajania«. Nato je dejal, da so ZDA popravljene napraviti nov poizkus.
Dulles je nato izjavil, da so ZDA nakionjene sporazumu o nadzorstvu nad oboroževanjem, in je obtožil SZ. da odklanja s tem v zvezi učinkovita jamstva. Dejal je. da je treba oboroževalno tekmo obravnavati z vseh strani m ne samo v zvezi z ukinitvijo jedrsikifi poizkusov. Govoriti bi bilo treba tudi o izdelovanju jedrskega orožja in o napravah, ki to orožje lahko prenašajo na veliko razdaljo.
Govoril je seveda spet o ((komunistični nevarnosti v Jugovzhodni Aziji« in dejal, da je delovanje vojaških svetovalcev SEATO omogočilo »takojšnjo vojaško ajccijo za zaščito članic SEATO ter Juž. nega Vietnama, Kambodže in Laosa pred morebitnim komunističnim napadom«.
Ponovno je izjavil, da ZDA ne mislijo priznati pekinške vlade in se bodo še dalje upirale njenemu sprejemu v OZN.
 ...........................................................................11IIIIIIIII MII lili .
Pred kongresom Zveze Komunistov Jugoslavije
Glavne postavke programa ZKJ
FLRJ je sestavni del evropske skupnosti, a kot socialistična država sestavni del socialističnih in naprednih sil sodobnega človeštva
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Nič. kar je novega, ne sme biti za nas tako sveto, da se ne bi moglo prekoračiti, in da ne bi odstopilo mesta še bolj naprednemu, še bolj svobodnemu, še bolj človeškemu. — To je osnovna misel, ki prežema osnutek programa Zveze komunistov Jugoslavije, c katerem bo razpravljal sedmi kongres, in ki je bilo poslano osnovnim organizacijam Zveze v diskusijo.
Osnutek je razdeljen v deset poglavij. V prvem poglavju se analizirajo družbeni, gospodarski in politični odnosi v sodobnem svetu. Prikazujejo se osnovne značilnosti kapitalistične družbe, v kateri se danes vedno bolj
iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiimnuumnnmmimiininnnumiiiHiiiiiinniiiiiiiii
Šibkost upornikov v Indoneziji
Letališče Pakan Baru v rokah vladnih čet
Poleg letališča so uporniki izgubili tudi samo mesto
DJAKARTA. 12. — Oddelki vladnih čet so danes zavzeli letališče Pakan Baru, ki leži na srednji Sumatri in je v središču petrolejskega področja, ki ga izkorišča ameriška družba »Caltex«. Vojaiške sile vlade v Djakarti so nastopile danes proti četam uporniške vla. de v kombinirani akciji, v kateri so sodelovali oddelki vojske, mornarice in letalstva.
Pakan Baru se nahaja okrog 150 km v notranjosti otoka
in je s cesto povezan s Pa-dangom, sedežem revolucionarne vlade (okrog 210 km daleč). Reka Siak pa ga veže z vzhodno obalo, kjer so se pred dnevi izkrcali drugi oddelki vladnih sil. Radio Pa-dang, ki poudarja silovitost bojev v zvezi s spustom pa-dalcev( govori tudi o obstreljevanju mesta po vojnih ladjah Radio pa tudi priznava, da so uporniki izgubili otok Bengkalis. ki leži blizu obale v malajski morski ožini.
Radio Djakarta je javil, da so vladne čete zavzele letališče Pakan Baru po šesturnih bojih. Operacije je vodil polkovnik Wyriadinata. Letala, ki so sodelovala pri tej akciji, so se nepoškodovana vrnila. Obenem je radio Djakarta sporočil, da je bilo letališče zavzeto ob l. uri (l,aq po
srednjeevropskem času), mesto samo pa dobrih šest ur pozneje.
Kot se je izvedelo v Canberri, je avstralska vlada dala svojemu poslaništvu v Djakarti pooblastilo, da sprejme vse potrebne ukrepe za zaščito avstralskih oseb in njih imetja v Indoneziji. Posle-ništvo je baje že tudi v stiku z vsemi avstralskimi državljani v Indoneziji, da jim lahko takoj sporoči, kaj naj napravijo v primeru stanja pripravljenosti. V Indoneziji je sicer komaj 269 Avstralcev in več kot polovica jih biva v Djakarti. Na Sumatri jih je 17, toda večina jih je v ameriški službi, petrolejske družbe «Caltex» in zdi se, da jih je že sama družba evakuirala.
Vlada v Djakarti je danes zagotovila, da bodo državljani ZDA kot tudi lastnina ZDA uživali vso zaščito med operacijami proti upornikom na srednji Sumatri. Ameriško veleposlaništvo pa je sporočilo, da je 600 ameriških uslužbencev družbe «Caltex» na varnem na sedežu ravnateljstva družbe. Sporočilo je tudi. da je položaj miren in da naprave niso utrpgle nikake škode. Nekateri uslužbenci družbe «Standard Vacuum« pa so zbrani v Kiriku. Razen tega
je veleposlanik ZDA dejal, da mu je zunanji minister Su-bandrio rekel, da se pripravlja evakuacija Američanov in drugih tujih družin, ki pre-Diva.io v Menadu, središču u-porniškega gibanja na severnem Celebesu. Skupnost tujcev v Menadu predstavljajo večinoma misijonarji *in evakuacijo bo najbrž izvedel indonezijski Rdeči križ.
V krogih indonezijske prestolnice, ki so navadno dobro obveščeni, trdijo, da je bivši podpredsednik Mohamed Hatta poslal predsedniku &d-karnu pismo, s katerim mu sporoča, da se odreka vsakemu nadaljnjemu pogovoru glede svojega eventualnega povratka v indonezijsko vlado. Zadnji pogovor je bil pred desetimi dnevi in je trajal poldrugo uro Naslednji pogovor naj bi bil v petek _ sedmega marca, toda pozneje je neki vladni predstavnik sporočil, da je bil odložen,
Konec preteklega tedna se je v levičarskih krogih v Djakarti izvedelo, da je Hatta postavil tri pogoje za svoj povratek v vlgdo: 1. Vzpostavitev statusa quo kot je bil pred ustanovitvijo revolucionarne vlade na srednji Sumatri. 2. Istočasni razpust vlad v Djakarti in Padangu. 3. Sestava nove »nacionalne« vlade.
krepi vloga države in se javljajo težnje državno-kapitali-stičnega monopola, iz katerega raste ne le težnja za obdrža-nje oblasti, odnosov narodnega zatiranja in kolonializma, temveč tudi težnja po hegemoniji. Toda borba za hegemonijo ni izključni interes bur-žoazije in državno-kapitalistič-ne birokracije, V nekaterih pogojih dobiva podporo tudi v posameznih slojih delavskega razreda. Razvoj revolucije socialističnega preporoda, ki je zajel svet po drugi svetovni vojni, in nadaljnji porast socialističnih sil dokazuje, da je kapitalizem prišel v končno fkzo, in da stopa človeštvo v dobo socializma. Toda sodobni socializem ni in ne more oiti čist in homogen. V njem se prepletajo o'tanki starega sistema. Javljajo se razni negativni pojavi prehod, ne dc be. Kot posledica raznih subjektivnih in objektivnih slabosti se javljajo anarhizem, birokratizem, birokratski etatizem
Ozko povezane s pojavi birokratizma in etatizma so tudi .endenee po ideološkem monopolu in poizkusih, da se marksistična misel spremeni v sta. tično zbipKo dogem in abstraktnih resnic. Dogmatizem proglaša za revizionizem vsak resničen napor za zmago v nadaljnjem razvoju marksistične misli v sodobnih družbenih pogojih. Stalinov ideološki mo. nopol je vplival na dogmati-zacijo marksizma in leninizma, Pojave dogmatizma v komunističnem gibanju so spremljali tudi pojavi psevdo-revolucije, sektaštva, nezaupa. nja v moč delavskega razreda m podcenjevanje dosedanjih rezultatov socialističnega razvoja, Poleg tega so na razvoj socialistične misli nega--ivno vplivali tudi pojavi bi-rokratične ideologije oportu-n rma in deklasiranega anarhizma.
Program podrobno govori o dosedanjem delu in vlogi ko-, munističnih in drugih revolu-j cionarnih delavskih strank,
V poglavju o borbi za so- j vlogi sindikatov, o ljudskih
n 11 -7 r, m s r n a i, i b »\a/ta UK	-____         '	:	_	i	:	.-L-	r	•	•	i
cializem v. novih pogojih o-menja program med drugim dosedanje izkušnje socialističnega razvoja v Sovjetski zvezi in ostalih socialističnih državah ter še posebno poudarja škodljive posledice končen, tracije oblasti v državnem a-paratu v Sovjetski zvezi za časa Stalina, ki se iz objek-tivnih in subjektivnih razlogov ni zoperstavil birokratskim etatističnim tendencam, temveč je postal celo njihov politični in ideološki nositelj. V tej smeri je bila izvršena programatična revizija nekaterih osnovnih znanstvenih postavk marksizma in leninizma, najprej na področju teorije države in partije, zatem na področju filozofije, politične ekonomije in družbenih znanosti sploh. Marksistično-leninistična teorija o diktaturi proletariata, o državi, ki odmira, je bila spremenjena v Stalinovo teorijo o državi ki ne odmira in postaja vedno bolj močna, Ti pojavi so prišli po drugi svetovni vojni do izraza tudi v nekaterih elementih sovjetske zunanje polit.ke ter v odnosih med socialističnimi državami, zlasti med protijugoslovansko akcijo, kjer so hegemonistič-ni cilji prevladali nad interesi socializma. Jugoslovanski komunisti, ki so se uprli tem tendencam, se niso borili samo za pravico do 'svobodnega socialističnega razvoja, temveč so tudi prispevali k necbhodno potrebni borbi proti birokratskim, etatističnim m hegemonističnim deformacijam v razvoju socializma in v odnosih med narodij
in nacionalističnih gibanjih svetu, o važnosti sodelovanja med komunističnimi stranka, mi, sodelovanja komunističnih strank z ostalimi naprednim-strankami. Jugoslovanski komunisti se danes predvsem zavzemajo za razne oblike dvostranskega sodelovanja, ker sc prejšnje oblike večstranskega sodelovanja rodile poleg pozitivnih rezultatov tudi negativne, ki so prizadejali veliko škodo borbi za socializem in mir. Med negativnimi pojavi, ki so se- rodili pri sistemu večstranskega sodelovanja socialističnih strank, omenja program tendenco po ideološkem monopolu ir. politični hegemoniji. Vsaka oblika hegemonije ovira socialistični razvoj v socialističnih državah in tudi razvoj mednarodnega socializma sploh. Zato ZKJ meni. da so v sedanji dobi umestne samo tiste oblike mednarodnega sodelovanja, ki se nanašajo na skupna praktična vprašanja miru. borbe za socializem in gradnjo socializma. Interes nailaijnjega socialističnega razvoja terja svobodne socialistične demokratične od nose med posameznimi strankami socia'ističnih držav. Dokler je bila Sovjetska zveza edina socialistična država, je bila zaščita Sovjetske zveze eno glavnih meril proletarskega internacionaliznia. Danes terja proletarski lnternaciona-lizem pravilne odnose, podporo in solidarnost vsaki socialistični državi in vsemu socialističnemu gibanju, ki se stalno bon za socializem, za mir ter za miroljubno aktivno koeksistenco med narodi.
V tretjem poglavju, ki govori o mednarodnih odnosih , in zunanji politiki Jugoslavije, je podan razvoj mednarodne: ga položaja, ki ga označuje razdeljenost sveta na bloke, Socialistična Jugoslavija naslanja svojo neodvisno poli« tiko na zgodovinske izkušnje, da je politika delitve sveta na vplivna področja imela vedno za smoter hegemonijo velikih nad malimi. Zato je Jugoslavija proti blokovski po» litiki ter za aktivno koeksistenco med narodi na enako« pravni podlagi.
Jugoslavija je sestavni del evropske skupnosti, a kot socialistična država sestavni del socialističmn in naprednih sil sodobnega človeštva. Borba Jugoslavije za narodno neodvisnost je hkrati borba za politične in gospodarske pogoja dejanskega socialističnega in* ternacionahzma v odnosih med socialističnimi državami. V skladu s plosnimi načeli svoje zunanje politike se Jugo« slavija zavzema za razvoj sodelovanja z vsemi državami, zlasti s svojimi sosedi, za e* nakopravnest vseh narodov m narodnih manjšin, za aktivno koeksistenco med narodi ic državami, za krepitev vloge Združenih narodov.
V ostalih poglavijh daje program zgodovinski pregled jugoslovanske revolucije in u« stvarjanja ijudske oblasti. Go« vori o gospodarskih m političnih pogojih socialistične graditve Jugoslavije, o družbeni in gospodarski ureditvi, o političnem sistemu oblasti delovnega ljudstva in posebno poudarja pomen socialistične demokracije, vlogo socialističnih političnih organizacij m družbenega samoupravljanja. Dalje govori o federaciji in o odnosih med narodi Jugoslavije, o gospodarski, socialistični in prosvetni politiki ter o družbeni vlogi in idejnih osnovah ZKJ sploh
  ___________ B.	B.
Oslavka vlade v Libanonu
BEfRUT, 12. — Libanonski ministrski predsednik Sami Solh je podal ostavko svoje vlade. Predsednik republike Chamoun je ostavko sprejel in že pričel posvetovanja. Možno pa je, da bo Sami Solh spet dobil mandat za sestavo vlade.
KAIRO, 12. — Z odlokom predsednika Naserja so ukinjene vse stranke in politične organizacije v sirski pokrajini Združene arabske republike,
Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 6.2, rtajmžja 0.3, zračni tlak 1006 9 se dviga, veter 5 km vzhodnik, vlaga 25 odst., snega 10 cm, nebo pooblačeno, morje skoro mirno s temperaturo 7.8.
Vreme danes: Delno oblačno
Tržaški dnevnik
Danes, ČETRTEK, 13. marca
Rozina, Zinka Sonce vzide ob 6.23 in zatone 0° 18.07. Dolžina dneva 11.44. Luna vzide ob 2.04 in zatone ob II.«' Jutri, PETEK, 14. marca Matilda, Nevenka
Odmev na negativno stališče KD do izvolitve senatorjev za Trst
Tržaška javnost obsoja spletke klerikalcev zaradi katerih Trst ne bo zastopan v senatu
NSZ, KPI, PSI, PSD/ in druge stranke ugotavljajo, da je Krščanska demokracija sabotirala zakon za izvolitev treh senatorjev izključno iz sebičnih strankarskih nagibov
Kot smo včeraj poročali, so demokristjanski senatorji preprečili v senatu izglasovanje ustavnega zakona za izvolitev na tržaškem področju treh senatorjev. Zaradi te demokrist-janske protitržaške politike ne bodo Tržačani volili senatorjev na prihodnjih volitvah. Za dosego svojih strankarskih smotrov je Krščanska demokracija ponovno izdala interese našega mesta. Pred glasovanjem zakona o treh tržaških senatorjih so demokristjanski senatorji poskusili uresničiti zahrbten načrt, na osnovi katerega, naj bi za tržaško področje izvolili dva in ne tri senatorje, in sicer ne v samostojnem volilnem okrožju, ampak v sklopu Furlanije-Julij-ske krajine odnosno skupno z videmsko in goriško pokrajino. Ce bi bil ta njihov predlog sprejet, bi si demokristjani zagotovili oba senatorja, namenjena Trstu, s furlanskimi volivci, kar bi povzročilo, da bi v senatu zastopali Trst samo demokristjani. Ta zahrbtni predlog je večina senatorjev ostalih strank zavrnila.
Vse to vnovič potrjuje ne samo demokristjansko brezbrižnost do interesov našega mesta, temveč tudi njihovo sovraštvo do tržaškega prebivalstva, ki je v zadnjih letih z dejanji pokazalo, da se ne mara podrediti klerikalnemu nasilju. Zato je tudi zaman vse njihovo hvalisanje z «ukre pi za razvoj tržaškega gospodarstva)!, ki se omejujejo na nekatera javna dela, ki bi jih morali že nedavno izvesti Glede dejanskih interesov me sta, kot so volitve predstav^ r.ikov v senat, občinske volitve, obnovitev pomorstva, rešitev, vprašanja tisočev bivših uslužbencev ZVU itd. pa so pokazali svoj pravi obraz. Sedaj si pa tržaški demokristjani celo upajo zagovarjati politiko svojega osrednjega vodstva. Clan tukajšnjega vodstva KD dr. Franzil je «obžaloval» da senat ni sprejel njihovega predloga za izvolitev dveh senatorjev skupno z videmskimi in goriškimi volivci. Vodstvo KD pa je izjavilo, da je nujen poseben zakon za Trst sa izvolitev senatorjev, ker samo tako bo imel Trst svoje senatorje. Obenem pa zagovarja predlog za izvolitev dveh senatorjev skupno s furlanskimi volivci, kar gotovo ne bi zagotovilo izvolitve niti dveh Tržačanov. Sedaj pa hočejo miriti razburjeno javnost z obljubo, da bi volitve za tržaške senatorje lahko razpisali pozneje skupno z občinskimi volitvami.
Si ne upajo pa povedati, kdaj bodo te »dodatne« volitve. V resnici pa stremijo za tem, da bi dobili na pri hodnjih parlamentarnih volit-
vah absolutno večino in d« bi nato lahko sami odločali o usodi države. Ce bi se ta nesreča pripetila italijanskemu narodu, potem bi Trst še dolgo čakal na senatorje in na obnovitev občinskega sveta.
Zavrnitev zakona o izvolitvi treh tržaških senatorjev po krivdi Krščanske demokracije je povzročila v vseh političnih krogih mesta, razen seveda v demokristjanskem vodstvu, hudo ogorčenje.
Neodvisna socialistična zveza je ostro obsodila to proti-tržaško demokristjansko dejanje. Vodstvo NSZ meni, da je KD namenoma preprečila izglasovanje v senatu zakona za izvolitev treh tržaških senatorjev iz golih strankarskih interesov. O tem vprašanju bo odbor NSZ še posebej razpravljal na današnjem sestanku in sprejel glede tega posebno resolucijo.
Tižaška avtonomna federacija KPI opozarja na saboter-sko dejanje demokristjanov na škodo Trsta, ki so preprečili izvolitev tržaških predstavnikov v senat. KPI ugotavlja, da je KD preprečila redno de-
lovanje tržaškega občinskega sveta, da je povzročila njegov razpust in da z vsemi sredstvi preprečuje Tržačanom, ponovno demokratično izvolitev novega oDčinskega sveta.
KD in njena vlada sta preprečili izglasovanje zakona o ustanovitvi avtonomne dežele, ki naj bi zagotovila našemu področju najširšo upravno in zakonodajno avtonomijo; KD drži v Trstu vladnega komisarja Palamaro; KD zagovarja komisarsko upravo v Delavskih zadrugah in preprečuje demokratizacijo te ustanove; KD je povzročila 'odstavitev bivšega predsednika trgovinske zbornice, zato ker je kritiziral delovanje demo-kristjanske vlade in ga nadomestila s svojim človekom. Vsa ta sovražna dejanja hudo škodujejo demokratičnemu in gospodarskemu življenju mesta. Za oživitev tržaških pravic mora volilna kampanja izraziti obsodbo proti temu škodljivemu delovanju klerikalne stranke in njene vlade. Obenem pa tržaška federacija KPI poudarja, da odložitev senatnih volitev ne sme po-
meniti tudi , odložitev občinskih volitev. Zato poziva vse prebivalstvo, naj zahteva občinske volitve skupno z izvo litvijo poslancev Tiskovni urad PSI pa sporoča, da je izključitev Trsta iz prihodnjih senatorskih volitev zadnji člen dolge verige izdajstev KD nad našim mestom. Pred integralistično pohlepnostjo, ki stremi za novim «18. aprilom in še dlje», je KD izgubile, vsak občutek razsodnosti. Po tolikšni nesramni propagandi pred prejšnjimi volitvami je danes KD z nepopisnim cinizmom preprečila vst^p tržaških predstavnikov v senat italijanske republike. S tem so bili dejanski interesi Trsta ponovno žrtvovani na račun umazanih interesov stranke relativne večine. PSI zaključuje, da tisti, ki so Trstu zaprli vrata senata, nimajo pravice zahtevati od Tržačanov zaupanja, da bi jih zastopali v poslanski zbornici.
Pokrajinsko tajništvo PSD! pa ie dalo izjavo, v kateri pravi med drugim:
Vest, da se Trst ne bo ude-
tiim • m m ■■ m mitMi n m 11111 im miiii n iiitiiiiiiiiJUliiliiiiiiiiMtttiiiiiiiiiii m iti uiimih h n n m ■■ mn iti m mil um m n n 111111111111111(111'm intimni
Vlogi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
V odboru in sekciji morajo	biti	zastopani
ležil volitev senatorjev, je skrajno resna. pokrajinsko tajništvo je proučilo morebitne korake, da bi se popravil položaj, ki je nastal z glasovanjem v senatu, in je ugotovilo, da ni z juridičnega in ustavnega gledišča nobene takšne možnosti. Ostaja same ugotovitev, da je KD prevzela s svojim ravnanjem na-«e še težjo odgovornost kot v primerih, ko je tudi ravnala v škodo našega mesta (ko je n. pr. razpustila občinski svet, odložila upravne volitve, odstranila prof. Fegiza. ko ni rešila vprašanja bivših uslužbencev ZVU). Tržačani »c izgubili tokrat še eno osnovno pravico in jih dejansko ne smatrajo za enakopravne z drugimi Italijani, marveč za podložnike.
Ravnanje demokristjanev so obsodili tudi republikanci, liberalci in celo skrajna desnica.
 «»-------
Dokončna odobritev 45 milijard za Trst
Do tega zastopstva imajo pravico, ker je velika večina neposrednih obdelovalcev slovenske narodnosti in ker ima-jo Slovenci pravico do zastopstva tudi po Memorandumu
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta poslali v teh dneh dve važni vlogi, ki se nanašata na pravico do ustreznega zastopstva slovenskih kmetovalcev tako v izvršnem odboru kot v sekciji za kmetijstvo in gozdarstva tržaške trgovinske zbornice.
Prva vloga, katero so poslali podprefektu dr. Pasinu, ki po zakonu imenuje člane izvršnega odbora, in v vednost vladnemu generalnemu komisarju se glasi;
Podpisana Kmečka zveza In Zveza malih posestnikov s se dežem v Trstu v Ul. Geppa 9 sta se seznanili z dekretom vladnega generalnega komisarja, izdanim dne 25.2.1938, s ka. terim se raztegne na nase področje D.L. Lgt. od 21. septembra 1944 št. 313 in zakon od 12. julija 1931 št. 560.
Na podlagi teh zakonov orne. njeni zvezi ugotavljata, da mora biti v izvršnem odboru tudi predstavnik neposrednih obdelovalcev.
Na podlagi omenjenih dejstev smatrata, omenjeni Zvezi, da imata pravico zahtevali svojega predstavnika v izvršnem odboru tržaške Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in to zato, ker pred stavljatai večino neposrednih obdelovalcev tržaškega področja. Zvezi menita, da ta pravica izhaja tudi iz dejstva, da Je večina kmetovalcev slovenske narodnosti in jun Je priznana pravica do predstavništva tudi v Londonski spomenici.
V skladu z omenjenimi dejstvi predlagata Zvezi svoje kandidate.
Druga vloga pa se nanaša na imenovanje zastopnikov v kmetijsko-gozdarski sekciji trgovinske zbornice, je naslovljena na predsedstvo t-riaške trgovinice zbornice in se glasi:
Po nujnem nalogu izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, opozar-
HtiuHniunmiiii—ii»Ht»niiii»ui»mMiiinii»mmtHHiiiiiiini»iminnn»MiiiiiMiiii»i>»imi«»»innmfti»iiM»immiiii»»ii»«iinii»M»»tiinit*iiimiWin»
Iz sodnih dvoran
Krivci raznovrstnih tatvin
oproščeni zaradi mladoletnosti
Oprostitev dveh žensk, obloženih prilastitve nekate-rih predmetov, last umrle starke - Kradli so tele. fonsko žico . Privid spravil pijanca pred sodišče
Marca 1956. leta so prihajale dan za 'dnem na policijo prijave o tatvini kljulk in raznih medeninastih delov ter vodovodnih pip. Policijski organi (ki niso imeli niti »nega elementa za identifikacijo tatov, niso vedeli kje začeti Poskusili so s starinarji in med pregledovanjem njihovih knjig, so odkrili pri Antonu Tujaku iz Tovarniške ulice nekaj kosov ukradenega železa jn medenine.
Na njihovo srečo se je preiskava uspešno zaključila. Najprej so priprli tedaj 17-letne-ga Giovarunja V. in ta je ne samo priznal tatvine, temveč je izdal tudi njegove pajdaše. V kratkem je policija spravila za rešetke nevarno skupino mladoletnih tatičev in sicer Oliviera M., tštellia B.. Sergia B., Luigija in Romana S. in Livija M.
Vse so obtožili sodelovanja pri tatvinah, ki so Jih izvršili med novembrom 1955. in marcem 1956. (eta. Tatiči so kradli vse, kar jun je prišlo pod roiko. od žice pa do medeninastih pip in kljuk ter se m-so ustrašili niti, ko j« bilo treba vlomiti v skladišča ah stanovanja. Ce ni bilo drugega na razpolago, so kradli tu* di razno mizarsko orodje, cevi in tudi verige. Trije so si zbrali kot torišče dela vojaško pokopališče v Ul. della Pace, lejer niso pustili pri miru niti grobov. Seveda so si najraje prisvojevali bakrene verige in svetilke. Romano S. je hotel krasti tudi v židovskem pokopališču, a je moral zbežati, če ni hotel okusili ostrino čekanov psa čuvaja.
Sodišču so policijski organi prijavili tudi starinarje, in sicer Tujaka zaradi neprevidnega nakupa, Feliceja Btekerja s Stare istrske ceste, Carla Morsellija iz Ul. P. P. Verge-rio in Ljudmilo Strajn iz Ul. Molin a vento pa zaradi nakupa ukradenega blaga.
Pred sodiščem so se skoraj vsi tatiči rešili kaeni prav za radi mladoletnosti; le Luigrja S. je sodišče obsodilo in še to pogojno im brez vpisa kaz-
9.000 lir globe. Od starinarjev pa je sodišče oprostilo le Bie-kerja, medtem ko je Tujaka obsodilo z vsemi olajšavami ki jih predvideva zakon, na mesec dni zapora in na 5.000 lir globe. Strajnova in Mor-sella pa sta rešila 10 tisočaki denarne kazni.
Preds. - Corsi, tož. - Pascoli. zapisn. - Rachelli, obramba -odv. Fischer - Tamaro, Padn-vani, Presti in Antonmi.
V Ul. Imbriani sta pred leti stanovali 80-letna Antonija Faimann vd. Zimolo vd. Cer-necea in Pia Wo»kowsky vd Nanussi. Kasneje se je preselila v isto stanovanje tudi 31-letna Jolanda Zagara sedaj por. Berkarič, ki stanuje v zadnjih letih v Carbonii (Sardinija). Woskowsko, ki je nepričakovano zbolela, so odpeljali v bolnišnico in tu je kasneje tudi umrla. Do smrti pa sta jo Faimannova in Žagarjeva stalno obiskovali. Starka je hotela Žagarjevo poplačati in ji je podarila zlato uro. Izročila ji je tudi nekaj denarja in hranilno knjižico, da bi jo izročila Faimannovi. Z denarjem bi morala starka plačati del pajemnine za stanovanje.
Po njeni smrti pa je nečakinja Gigliola Vostrini por. Bastianutti prijavila obe ženski policijskim organom, češ da sta si prisvojili knjižico, denar in uro. Žagarjeva je sicer uro vrnila Bastianutti-jevi, a vseeno se je morala zagovarjati pred sodiščem tudi zaradi tega dejanja. Sodniki pa so spoznali, da sta ženski nedolžni in so obe popolnoma oprostili obtožbe tatvine hranilne knjižice z 21 tisočaki, Žagarjevo pa tudi obtožbe tatvine ure in 8 tisoč lir, vendar le zaradi pomanjkanja dokazov.
* * *
17. februarja 1954. leta je
bilo nemogoče dobiti telefonsko zvezo med Križem, Nabrežino, Sesljanom in Devi-
ni na 11 mesecev ječe in na 1 nom. Pristojni organi so spo-
četka mislili, da gre za okvaro, a kasneje so ugotovili, da so neznani tatovi ukradli 800 metrov žice v vrednosti 50 tisoč lir.
Preiskava je ugotovila, da sta žico ukradla 25-letni Mario Piciulin in 27-letni Giovan-ni Pucer iz Križa. Piciulin je splezal na telefonski drog ter s kleščami odrezal žico, Pucer pa je stal na straži.
Ukradeno žico sta mladeniča prodala Silvani Floridan por. Mislej, ki ima starinarnico v Ul. del Rivo in tako se je tudi ženska znašla pred sodniki pod obtožbo neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Toda ženska je nakup vpisala v posebno knjigo in se s tem rešila obsodbe; sodniki so jo namreč popolnoma oprostili. Tatova pa so obsodili, in sicer vsakega na 5 mesecev in 10 dni zaporne ter na
4.000 lir denarne kazni, pri čemer so Piciulinu preklicali pogojnost neke prejšnje kazni.
* * *
Pietro Mariani iz Mačkolj je znan, ker da ni pri čisti pameti. S svojim obnašanjem je pripravil ženo, da ga je pustila na cedilu in mož je prejšnji mesec zašel že v nove ne-prilike, ker se je preveč napil.
Pod vtisom vina se mu je zdelo, da vidi požar v vasi in tako je ves zasopel pritekel h karabinjerjem ter zadevo prijavil. Vsi karabinjerji so nemudoma stekli na določen kraj ,a o ognju ni bilo ne duha ne sluha.
Marianija so zato poklicali na zagovor in mož jim je v dokaz, da je res gorel senik njegovega svaka, pokazal kos umazane lepenke. Končno se je izgovoril, da ga je o požaru obvestil svak, a s tem se ni mogel rešiti dvojne obtožbe pijanosti v javnem prostoru in da je po nepotrebnem alarmiral javne organe. Posledica je bila, da se je moral zagovarjati pred sodnikom, ki ga je obsodil Za obe obtožbi na
20.000 lir denarne kazni.
Sodnik: Lo Cascio, zapisn.:
Scelzo, obramba; odv. Verri.
jamo predstavništvo Zbornice za trgovino, indusirijo in kmetijstvo na naslednje:
V zvezi z dekretom st. 11 vladnega generalnega Komisarja od dne 23.2.1938 obnavljamo naso zahtevo, da bi biii zastopani v kmetijsko-gozdar-ski sekciji trgovinske zbornice.
Poudarjamo, da naši organizaciji predstavljata po številu vplsauih članov brez dvoma večino neposrednih obdelovalcev tržaškega področja. Da se o tem dejstvu doslej ni vodilo računa, perneni po našem mnenju očitno kršitev zakonskih kriterijev glede prakse pri zastopstvu naše kategorije v zborničnih organin.
Čeprav imata naši organizaciji vse potrebne pogoje, ki upravičujejo sprejem kandidature naših predstavnikov v zbornične organe, moramo poudarjati, da današnja sestava teh organov jasno kaže, da se doslej niti v najmanjši meri ni upošteval Londonski memorandum, ki jamči italijanskim državljanom slovenske narodnosti pravilno zastopstvo v vseh javnih uradih. V na ših predlogih Je treba to dejstvo vsekakor upoštevati.
Upamo, da bodo ob obnovi odbora trgovinske zbornice u-poštevana navedena dejstva.
Včeraj popoldne je komisija za javna, dela poslanske
zbornice odobrila zakon, ki predvideva izdatek 45 milijard lir za javna dela v korist Trsta.
Vsota 45 milijard lir bo tako razdeljena: 13 milijard lir za nov pomol št. 7 v tržaškem pristanišču; 10 milijard lir za okrepitev železniške proge Trst - Videm - Trbiž in razširitev železniške postaje Sv. Andreja; 1Q milijard lir za gradnjo krožne proge v predoru, ki po povezovala postajo Sv. Andreja z železniško progo proti Tržiču in centralno postajo ter s postajo Trst-Zavlje (žaveljsko industrijsko pristanišče) in končno za izgradnjo nekaterih novih odsekov na progi Trst - Mestre; 10 milijard za ureditev državne ceste št. 13 (pontebska cesta); 6 milijard p-ispevka za gradnjo ceste Trst - Mestre in 6 milijard lir za gradnjo odseka Palmanova - Videm.
V finančnem letu 1957 - 1958 bodo izdali 7 milijard, 1958 -195y 6,5 milijarde in po 6,3 milijarde v všakem naslednjem finančnem letu.
Solidarnost KPI z univ. študenti
Tržaška federacija ^KPI je
izdala poročilo, v katerem protestira proti ravnanju policije s tribunom in univerzitetnimi študenti, ki so se zbrali pred poslopjem, v katerem so biii držani izpiti, ki so se začeli, preden so bili vneseni v zakon popravki, ki jih je predlagal senator Donini v pristoj. ni senatni komisiji. Dejstvo, da je bila vlada pod pritiskom študentov prisiljena sprejeti podaljšanje roka začasne usposobitve, potrjuje, da je bila neupravičena naglica, s katero so hoteli vsiliti te izpite, ne da bi vnesli prej v zakon potrebne popravke in spremembe, tako da bi bili ti :z-piti koristni in v skladu s sedanjimi potrebami italijanskih univerz.
Nesreči na delu
S snegom se je povečalo tudi število padcev, a na srečo posledice niso bile hude razen za delavca Giuseppa Bugatta iz Ul. Kandler, ki je hil zaposlen na ladji, ki jo gradijo v ladjedelnici Sv. Mar. lra. Krov je bil pokrit s snežno odejo in pod njo se je skrival led, na katerem je Bu. gatto zdrsnil in tako nerodno padel, da se je udaril po ramenih in prsnem košu, Drugega ni preostalo, kot da se je zatekel v bolnišnico. Pridržali so ga na oUopedskem oddelku s prognozo okrevanja v mesecu dni.
Ivanu Lusiču iz Ul. del Pa-ne pa je priletelo na glavo nekaj kosov železa, katerega je v pristanišču pomagal razkladati in ki so ga privezali na žerjav.
Iznenada pa je breme padlo s kavlja m smola je hotela, da se Je znašel pod žerjavom težak, ki je bil v trenutku ves krvav. Nujno so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki spoznali, da poškodbe niso tako resne, kot je spo. četka kazalo Vseeno pa so ga morali sprejeti na kirurškem oddelku, a v 10 muh lu mo-'■al biti Lusič zopet sposoben ga delo.
S P D — TRST
uOd Triglava po Soški dolini do morja* v besedi izvrstnega predavatelja in v preko 100 prelepih barvanih diapozitivih,
v petek, dne 14. t. m.
ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Roma 15-11.
V soboto, dne 15. t. m. ob 20.30 ponovitev v PD (Valentin Vodnik* v Dolini.
PREDAVANJE V SLOVEN SKEM FOTO KLUBU
Slovenski fotoklub vabi svo-
Spojitev UP in PSI
Sinoči le bila na sedežu federacije PSI kratka svečanost spojitve tržaške sekcije gibanja «Unita Popolare)) s PSI. Kot je znano, se je UP v ostalih italijanskih pokrajinah ze spojila s PSI. Na svečanosti je prvi spregovoril 'ajniik federacij* PSI dr. Teiner, ki je pozdravil spojitev kot pozit'-ven rezultat zadnjega socialističnega kongresa v Benetkah, kjer je PSI uradno preneha la s front,stično politiko in odprla vrata vsem manjšim italijanskim socialističnim gi. banjem. Sporočil je tudi, da bosta sprejeta v izvršni odoor tržaške federacije PSI dosedanja tržaška voditelja UP dr. Pincherle in Enzmann. O političnem pomenu te spojitve bo govoril prihodnji ponede. Ijek poslanec Tolloy.
Dr. Pincherle pa je poudaril. da pomeni korak, ki ga je napravila UP v Trstu in v Italiji, zaupanje v pravilno socialistično politiko PSI. Dejal je. da so dosedanji člani UP prepričani, da bo PSI še nadalje utrjevala socialistične sile v Italiji in v Trstu v borbi proti reakcionarnim silam.
Sindikalno življenje
Ff OM zahteva posredovanje ministrstva zaradi skrčenja urnika v Sv. Roku
C
kad I O
V Ar/uili vsiljuje Delavska zbornica C IS L delavcem svoje izkaznice
Zaradi sklepa vodstva ladjedelnice Sv. Roka o znižanju tedenskega delovnega urnika je pokrajinska FIOM včeraj odposlala ministrstvu za delo in uradu za delo pismeno zahtevo, naj posredujeta v tej zadevi. Obenem pa FIOM protestira proti omenjenemu u-krepu, zaradi katerega bodo zelo prizadeti miljski delavci. Upati je bilo, da se bodo razmere v ladjedelnici Sv. Roka izboljšale, saj je podtajnik ministrstva za delo ob svojem obisku v Miljah obljubil no-
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICOl
•llltnillHIHUlllllllllllllllIlllllllllllltUIIIIIIIIUlUlUlllllllllllllllllllllllliniHIHIHIIIHIHIIIIHIIIII
S sinočnje seje miljskega občinskega sveta
Z večino glasov odobren letošnji miljski proračun
Resolucija občinskega sveta proti skrajšanju delovnega urnika v ladjedelnici Sv. Roka ter za dokončno ureditev njenega položaja
je člane na predavanje SPpT, ki t
bo v petek 14. t. m. v Gregorčičevi dvorani. Predavanju sledi kratko poročilo predavatelja o fotografiranju v barvah ter o barvnih diapozitivih
Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta je svetovalec Marassi predložil svetovalcem v odobritev resolucijo glede položaja v ladjedelnici Sv. Roka. Resolucija, ki je bila po krajši razpravi soglasno odobrena, ugotavlja, da je ladjedelnica pred hudo krizo ter v tej zvezi obsoja sklep o skrajšanju delovnega urnika, ki bo spet močno skrčil dohodke prizadetih delavcev v odnosu do njihovih tovarišev, ki so zaposleni v drugih obratih. Občinski svet zahteva, da pristojne oblasti ukrenejo vse potrebno, da se položaj enkrat za vselej reši. Predvsem bi bilo treba ladjedelnici Sv. Roka nujno dodeliti večja dela, ki naj zagotovijo delavcem dostojno zaposlitev in primeren zaslužek. Poleg tega pa bi bilo tudi treba, je rečeno v resoluciji, čimprej določiti investicije in dela za modernizacijo naprav, tako da bi ladjedelnica ustrezala sedanjim tehnično-produkcijskim zahtevam.
Občinski svet je nato obravnaval še preostale točke občinskega proračuna za tekoče leto. Tako je odbornik Braini prikazal položaj v občinskem avtobusnem podjetju ACNA, ki se je v lanskem letu finančno nekoliko izboljšal in upajo, da se bo v tem letu še bolj. Po predloženem proračunu bo imelo podjetje 68 milijonov 92.000 lir dohodkov in prav toliko izdatkov, pri čemer odpade 6,5 milijona lir na deficit, ki ga bo deloma krila občina. Odbornik Braini je v tej zvezi omenil, da bo letos prodan parnik «Italia», z izkupičkom pa bodo kupili nov avtobus, ki bo vsaj do neke mere razbremenil vozila, ki so sedaj v rabi.
Proračun o miljskem vodovodu izkazuje 32.500.000 l’r dohodkov in prav toliko izdatkov. Glavne postavke v tem proračunu se seveda nanašajo na nabavo in prodajo vode ter na plače uslužbencem vodovoda. V razpravi je svetovalec Robba predložil resolu-
lilliuiiiilllllltiliuillrlllillllillllllllllllitllttllilHiiiiiilitliiiitiilllluillillltiniiHiiUHllliilllillllll
Trst pod snegom
Gornja slika nam kaie Šentjakobski trg
Včeraj zjutraj pač marsikdo
ni verjel svojim očem, ko je pogledal skozi okno in videl s snegom pobeljene ceste. V mestu ga je zapadlo kakih 10 cm, v zgornji tržaški okolici dvakrat toliko. V zgodnjih jutranjih urah je mesto kazalo pravo zimsko podobo, ki se je z večjim prometom vse bolj spreminjala. Snežnobela odeja se je kaj kmalu spremenila v brozgo, vendar so tokrat hitro stopili v akcijo delavci, ki so že dopoldne v glavnem očistili vse ulice mestnega središča ter ceste z večjim vzponom. Dopoldne sta bili očiščeni tudi trbiška avto cesta ter cesti, ki vodita na bloka Fernetiči in Pesek. Ce-
ste so plužili policisti, ker delavci^ AN AS še vedno stavkajo. Slabši položaj je seveda v zgornji tržaški okolici, ker so predvsem občinske ceste, pa tudi nekatere pokrajinske, o-stale neočiščene. Proti večeru je spet pritisnil mraz in ponoči je bil zaradi ledu promet po nekaterih cestah precej otežkočen in nevaren. To velja predvsem za Ul. Com-merciale in še nekatere druge strme ceste, ki niso bile posute s peskom. Omenimo naj še, da sneg na splošno ni prizadejal večjih nevšečnosti, saj se je mestni in železniški promet skoraj normalno odvijal, pa tudi v pristanišču so delo opravljali normalno.
cijo, v kateri predlaga, da bi
se kmetom nudila voda za namakanje zemljišč po nižji ceni ter da bi plačali za napeljavo vodovodnih cevi ter števcev samo žive stroške. Občinski svet je resolucijo, ki bo predložena kot priporočilo proračunu, soglasno sprejel.
Končno je župan Pacco še enkrat prebral glavne postavke letošnjega občinskega proračuna, ki predvideva 366 milijonov 289.053 lir izdatkov in 337.523.053 lir dohedkov, kar pomeni, da bo morala država kriti 28.766.000 lir primanjkljaja. Proračun je bil sprejet z večino glasov, le demokristjanski svetovalci so se vzdržali.
Prihodnja seja miljskega občinskega sveta bo v petek 21. marca.
tranji komisiji, da se bo zavzel osebno na ministrstvu za državne udeležbe, da bodo ladjedelnici zagotovljena naročila in da bodo obnovili ter izpopolnili razne naprave.
Pokrajinska zveza kovinarjev FIOM je nemudoma obvestila tudi glavno tajništvo FIOM in ga zaprosila, raj nemudoma posreduje na pristojnih ministrstvih.
Glede znižanja delovnega urnika ob nespremenjenih prejemkih v livarni ILVA in drugih manjših železarskih obratih (AFA, Trafileria Triestina in FASEF) pa je tajništvo pokrajinske zveze FIOM pri-pravi'o letake s konkretnimi podatki in navodili delavcem.
Razmere v čistilnici Aquila pa so še vedno nejasne. Po odpustih nekaterih delavcev zaradi njihovega prepričanja in sindikalne pripadnosti je zdaj vodstvo podjetja stopilo nekoliko v ozadje. Včeraj pa so aktivisti Delavske zbornice CISL prinesli v rafinerijo nekaj že pripravljenih izkaznic in jih začeli razdeljevati delavcem, ki sploh niso včlanjeni v to sindikalno organizacijo in nimajo niti takegn namena. Delavci so se nekoliko začudili, kako so se sploh pri CISL kaj takega upali in so seveda odklonili ponujene izkaznice.
ČETRTEK, 13. marca 1»M TRSI POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Br«-obvezino; 12.10 Za vsakogar n 12.45 V svetu kulture; 12» kester Guido Cergoli; 13-« ke melodije; 17.30 Plesna 18.00 Koncert violinista o«
18.00 Koncert viO'«i»* Bravničarja; 18.20 Valčki	jj.
Berlina; 18.30 Sirimo	r
Berlina; ih.ju sumiv -- -j. 18.50 Ameriški zbori; ster Heimut Zacharias; i»-
dijska univerza: Obči«8 ®
20.0®
krajina; 19.30 Pestra 8|asMrii,rl
Šport; 20.05 Glasbena m
20.30 Od melodije do mekj®* 21.20 Franco Vallisnen in
   _____________ . airisnen in
orkester; 21.40 Poje sjoveig ^ —rS
>7: j
“ ja •>*-.	v	~"' PJSVIi
Melodije iz filmov m rcvJ#
tet; 22.00 Zgodbe o pomorski' srečah; 22.15 Beethoven: »p ni ja St. 5 v c-molu op. wi.
TKST *•	131»
11.30 Simfonični koncern a Glasbeni album; 14.30 stran«; 18.25 Orkester r‘ _ Russo; 18.35 Sto let tria*?Jjs ni nasveti, ‘ * uZakiad*. **
Jaoopo Napol i;
koper
257 m, 1169 kH* _ ^
Poročila v slov.: 7.00, 7.3»
15.00.	12J0.
poročila v ital.:
17.15, 19.15, 22.30.	^	^	RI/,
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Pre'ri jj.OO 7.15 Giacoa za dobro 3“ j^netij* Glasba po željah; 13-4« yrio. Ska rad. univerza: «Det° »
vi«, da bi dobili več zel* ^ Strauss: «Dun»JM boni«; 14.00 Glasba P°. jttO
13.
D0«-
14.30 Pogovor z vol ivcj: |0 Giasna po žeijah (II. . !a’_i7.(0 Slovenske narodne; 13 po-Prenos RL; 17.00 R pevke; 19.00 Zabavne 19.30-22.15 Prenos RL.
SNG
v TRSTU
Danes 13. t.m. ob 20. uri v Kopru, jutri. 14. t. m. ob 16.
in ob 20. uri v Kopru, v sobeto, 15. t. m. ob 20.
uri v Piranu, v nedeljo, 16. t. m. o'o 20. uri v Izoli
A. P. CEHOV
UTVA
Igra v štirih dejanjih
tiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
Dve smrtni žrtvi plina
V prvem primeru samomor t drugem pa nesreča
DO Neznanec z	d**
(ob dveh romanih 21.30 Roibert
ča); 21.30 Kobert ^ Fantazijske skladbe oP*
TELEVIZIJA lt30
17.00 Spored za otrokJjjjier
Poročila; 18.45 Stari in n« jj V 19.00 Pouk angleščine; ‘mt*’ pevke ob oknu; 20.00 kmete; 20.30 Poročila; ^j. Io0' rosello«; 21.00 Odnehaš » ZDA*
i :.. :	.	o o r\i\
ljuješ; 22.00 Doba ja#a 22.45 Poročila.
Mlada ženska si je prerezala grlo in je v nevarnem stanju v bolnišnici
Tragičen dan včeraj za tri rouže: eden je postal zaradi
nesreče, ki se je pripetila že ni, vdovec, drugemu se je žena zastrupila, tretji pa upa, da mu bodo zakonsko družico rešili, pa čeprav je upanje zelo majhno.
Kmalu po opoldnevu se )e 27-letni Desiderio Dale vrnil domov v Ul. Vanisella v Miljah in je presenečen opazil nezavestno 2H-letno ženo Emilijo Kuret v spalnici: v grlu je imela veliko rano, iz katere je curljala kri. Mož ni hotel izgubljati časa in je ženo spravil v avto ter jo z vso naglico odneljal v bolnišnico kjer jo je izročil zdravnikom. Ti so si takoj pridržali prognozo predvsem, ker je imela ženska prerezan goltanec in ni izključeno, da je imela tudi prerezane žile. Mož ni <nal pojasniti, s čim si je žena prerezala vrat in kaj jo Ie gnalo, da je poskusila sa momor.
64-letni Antoniji Gazet por Minca iz Ul. Media pa se je poskus žal posrečil:	ženska
je v odsotnosti moža strgala cev z zidne pipe in spustila olin. Ni nobenega dvoma, da gre za samomor, ker so našli v kuhinji na stolu dva mezi seboj	zvezana	pasova	iz	bla
ga, kar dokazuje, da se je ho. tela obesiti, a se je premislila in »i izbrala tiho smrt
Ob	prihodu	domov	je	mož
takoj	zavohal	plin in	ker	ima
srčno napako, je malo manjkalo, da ni padel v neza vest.	Prestrašen, ker	je	opa-
zil ženo na tleh, je stekel stran in se zatekel k sosedom, ki so nato poklicali na kraj zdravnike in policijo. Zdravniku ni preostalo drugega, kot izstaviti potrdilo o smrti in po dovoljenju so njeno truplo odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, Min-cova je že dalj časa bolehala zaradi živčne razrvanostj in je bila celo dvakrat v svetoivan-ski umobolnici. Tudi v zadnjih dneh se je zdravila z injekcijami.
Za Tereso Febbi por, Chicco iz Ul. Bonomea pa so ugotovili da gre za nesrečo; tudi njo je mož ob povratku domov našel mrtvo na podu kuhinje, ki je bila nasičena s plinom. Na štedilniku je bil lonec s kavo in zelo verjetno je voda, ki je privrela preko roba, ugasila plamen, zaradi česar je plin počasi napolnil kuhinjo in usmrtil komaj 35 let staro ženo.
Padec ženske
Včeraj popoldne se je z re silnim avtom pripeljala v bolnišnico 70-lelna Argentina Ma. rinelli iz Ul. Belpoggio, katero so pridržali s progno.-o okrevanja v 10 ali 15 dneh na I. kirurškem oddelku.
Ženska, ki ima verjetno kostne poškodbe v prsnem košu. je izjavila, da je med prekoračenjem Korza padla zvečer 9. t. m. in to. ker se je prestrašila zaradi isker, ki so švigale iz pretrgane žice filobus-ne zračne napeljave.
IIIIIMIMIIIIIIIIIIUIIIIHIIIIIIIIHIIIIIHHIIIIIIIHIIimilllllllllllHIIHIHHIIHIHIHUHHMHIIIHHIIIUII
OD VČERAJ DO DANES
UVVIHA PKONVKTA
Izvrtal odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 14. t. m. ob II. url na sedežu v Ul. Homa 1}.
Prosvetno društvo v Barkovljah obvešča, da bo odborov« seja danes ob 21. uri.
KAZNA OUVKMTII.A
SPOMINSKA SVEČANOST PO DRAGU GERVAISU ODPADE V zadnjem hipu Je dospela brzojavna vest, da Je dr. Pa-padopulo, kateri je uglasbil več Gervaisovih pesmi, nenadno obolel. Ker je bil on ede i glavnih sodelavcev na sveča nosti, javlja starešinstvo akademskega društva Balkan, da ta napovedana svečanost danes odpade in bo pozneje. Dan bo Javljen.
■* ■■ 1 k fr-- — -
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dn« 12. marca st- Jr rodilo v Trstu 9 olrok, umrlo j* 5 o«eb, poroke ni bilo nobene.
UMRLI SO, 69-ielm Giovaiuu
VidaM, 66-let.nl Giuseppe Selan, 83-let.na Virginia Slan,la, 71-lrtna Maria Lasan por. Butka, U-letni Sergio Bu z/a i
 «»---------
nočna služba lekarn
Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. Glnnastlca 44; Rovis, Trg Goldoni 8; dr Rossetti, Ul. Com-b| 19.
MALI OGLASI
TEHNIK /. večletno prakso insla-laclj in strojev tovarne čokolade iSče zaposlitev tudi v inozemstvu. Naslov v našem uredništvu.
Valute
	Milan	Rim
Zlati funt . .	5.875 —	6 000,—
Marengo	4 675,—	4.875,—
Dolar ....	623 —	626,—
Frank franc.	129 —	133.—
Frank Švicar.	144.—	146.—
Sterlmg . . .	1.700.—	1.730.—
Dinar . . , .	78 —	83,—
Šiling . .	23.50	24.25
Zlato ....	707 —	709 —
Zah. n, marka	146.75	148.75
c
GLEDALI
'štK
TEATRO
NUOVO
Danes ob 21. uri:
P-
mont:	((Srečanje*
E.
K I N
Earelsior. 15.00: iiaywoid, Fraaik »1» j, Novak — komedija-Femce. 16.00:
Wa.vne, K Loren. ^ 3*^,
wa.vne, b. Loren ■ #
N az Iona le, 15.00,	U	,
Superclnema. 16.00:	’	^
inož», A. (sorh*.. ReVjif.Jij* Filodramniatico. lJ-””7. ,0^ vecio coioler«. Fum- rd*-petroleja«, Dirk j; Grattsciek). 16.00:	{■
terSi, s.
Arcobaleno. 16.00:	J*
sojencl* (KanaD-	^
Cannesu.	-qo	ri	cif*
Astra Rojan. 16.00: * p. Yacd», policijski I rar
SLOVENIJA
327,1 m. 202,1 m, 2.'2.4
Poročila: 5.00, 6.00, L®®' p JI,
10.00,	13.00.	15.00,	17-00'
83.00.	-.por*®;
5.00 Pisan glasbeni	it
Zbori ((Svobod* twi°,,n"Srti* umetne pesmi; 8.35 V tnea skem taktu; 9.00 Popu'a jo.|0 lodije iž orkestralne gi**^1 n®1 Z giasoo v dobro v	*
Orkestralni odlomki t*	Vr
baletov; 11.30 CiciDano«1 n*®* ber dan!; 11.45 Pesmi male; 12.00 Opoldanski	jj.4®
zo- 12.30 Kmečka uiuvri jt-Igra trio Eda Goršiča; ga-va klaviatura; 13-40 skl diverumemto; lš-zo jj-Vj vosti iz znanosti in teW" Humoreska tega tedna [j.® Goroon: »Zdravnik v 'jniis® Z našimi in ihozemdjtj^j^ gr in skladatelji; 17.15 P«g> )f* mit s C at eri no Vaie^.hv/>rl,! Znani napevi Arthurja .«i5 "
1 ,1 ,\ A iv I : r— I — — ■ -.ni, , f or 7 A m	‘-*f
19.50 Tedenski notranje*^ ^ pregled; 20.05 Javni ceu^Lvoh cer domačih pesmi >n ^ goj* 21.00 Neznanec z LeičP''
VERDI	vioi»:
Danes in jutri: C.
«FesVival družine	^tOF
Nadaljuje se nic za današnjo m 1 predstavo.
Au'
K®*
•4/. Ivž Ilci IC IJ.VV,	_
((Grešniki Iz peytona’’ M ..er ih H. Lange.
WJ—‘	str^*'
Capitol. 16.00: «P°nt<*' ‘g. ^
S. Loren, F. Sinatr 'azj,r 21.00; »Odnehaš ali & Cristallo 16.00: lja«, R. HudSO«. » t . Alabarda. 15.30: ‘^^jeci. pf* 8. Koščina, A. B°n ei J* Aldebaran. 16.00: »A«,*go letal v Brooklyh»’	«,
vo, P. Ustinov. mU*K? V' Arialon. 16.00: «TriJe Lana Turner,	acPi
He,lin.	,,	n*®a
21.00; «OdnetiaS a) (i^;gsIf ,niC Armonia. 15.00:	‘fcJadjff	,
smrt«, D. Clark*;
-rt, n A NOV v
za
Aurora. 15.30: ((LoV Belinda Lee. ,pa Garibaldi, 16-30: ^olv‘
artbaldl. 16-30: «‘—d. 'V d*
čencev«, John r»?aaii>n'( Im pero. 16.30: «L»	,>ai$,l)*'
Palio«, D l*>rL v, (,»1
Pallo«, D DortrJ- „arm^m>“ Ideale. 16.06:	P'
M Obetom, C. ”	jjtr
Terlinlcolor.	e&\	VZpr
ha. 16.00: «Na^‘	M>a°\
T
Italla. 16.00: «l',.“Ts0n. •	^
noči«, Ulla Ja1	^	lij
nim prepovedan , ^rje	-
Moderno. 16.00: «1^*glief.
•sto«, J. M e i t I r«. "•
I«.
2ir.uo! »Odneha* /A^p*L|. S Marco. 1« °°:
Oordon Mac R‘1(24ko 'a C'<* Savona. 1600:
vrl
nu», S. Loren. mascope, tef.h,u,se», iale. 16.00: <‘G|1SI edin" p no, K, Douglas.
—, ... 6 nlcolor. ,4 45:
Vltt. Veueto. 14; f. S'"
strasl«,	Š.	Lorel1’ 1 .nrij<•
Grant. -e««' *V'a5 I' Helvedere.	rf'*
sesslorre«, ”•	a	ah	iiC0'
man.	»Dob*r<. fr tl
Marconi.	l6-°®:	viua,	C1"
mi tuni.	V*11	j V» %r
ljubezen«, C. c „|
MmsIiuo. I«0® *,, N- u Ji
Vitale, M. Aren*' bcirascope. . ail na jtfZjuč
■ »Odnehaš *,Q0^e Tf,,.
'cine.
Mar viurr-j. - a
jp
Cdeoti. 16 00:	.
Brlgitte Bar*
prepovedano.
Radio. 16.00: Mladoletnim &
pmmorski dnevnik
13. marca 1958
Z II. ZASEDANJA GLAVNEGA SVETA SGKZ 9. T. M.
O delovanju Zveze in njenih članic
Poročilo tajnika, tov. Mirka Kosmine
2.
fr*v tako je &PZ dajala po-,	78 razne krajevne pro-
i **.*’ tako v Križu, Sesljanu drugod, ki pa se niso pov-vršile iz razlogov, ki jih n tre^a iskati v krajevnih t.	samih- Velik trud
e SPZ vložila tudi za ponov-obnovitev fizkulturne de-J vnosti (ustanovitev fizkul-#“™**a odseka pri Sv. Jva-
^l«dt iolskega vprašanja je zelo aktivna. Šolska re-fentka pri izvršnem odbo-t « organizirala več rodi-Jskih svetov. Sama sodelu-j '[šolskem odboru, odkar it z • Ust»novljen. Izvršila intervencij pri Upravi ** otroške vrtce in pri nad-onuštvu osnovnih šol. Po-no skrb je obračala vpi-vanju otrok v slovensko
vi < ^ tem P°Sledu je bilo oženega mnogo truda in "•Porov, 2a kar je treba SPZ
Priznati kalnost,
GLASBENA matica
•T* ustanova si je v posled-v| ,!etih priborila med slo-u»t	kulturno-prosvetnimi
nj, ,110vaini v Trstu eno vodil-
iir't ***■*' kar se odra^a v raz'
dal V* 'n Poglobitvi njenega Gl^anja- Število gojencev »to *n* tatice kaže stalen zlasti s snovanjem krajih podn,kn*c v okoliških
Poleg pouka v šoli Glasbene .** v Trstu, se je v po-
vso njeno požrtvo-
m°V,nejn letu 1955-56 vršil po-v v * v podružnicah Matice *abr*žini in v Borštu. V St . u in med šolskim letom ^Pisalo v glasbeno šolo v g*°iencev (v Nabrežini 19, So,st-tu, 9). a je ob koncu
cev.
ki io	-
v („• Poučevali na šoli, je
ijC -	«	jc	OU
„ p3 l*ta ostalo 146 gojen-°leg drugih predmetov,
■tei Poslovni dobi deloval Saj z
1J j'1, katerega je obiskovalo
tlidj tez •
.1 za Zborovsko dirigi-
11 ' kat
CTtv- ■
ltoduc . /Pripravila 7 javnih cij gojencev v Trstu, '»Hi ’n Nabrežini, Gojenci 4^?* 50 sodelovali tudi pri % nastopih. S pevskim 'e j ■ orkestrom in solisti Gorj,,: k°la uveljavila tudi v )»h v *er Pri radijskih posta->1 j( rrstu in Kopru. Pri tem skj Posebno izkazal mladin-vodnv'v,ki zbor ki je pnd S8 *n gojencev pevovod-v0dltV{>*^aja. odnosno pod i* Bv njihovega pevovod-®*l j i Vrabca sodeloval lavnih prireditvah. Zi-hidi ,*iavnost je pokazal k°l«keg Ster’ ki je na koncu •kin zv	skupno	s pev-
‘tvora 0r°nt izvedel pod vod-^ItnerU*0*’ Dakarja Kjudra v* pp 0 kantato »Jefteje-y Sega».
!« v^lovnem letu 1956-57 se I	•‘asb*ni pouk, razen
HaIj	ifl M U i•
*olj,
bnou
■n Nabrežini, tudi v
i V uLi" v Tr6bčah.
•totp . 'n med šolskim
1*0
Se
le vpisalo skupno
ikega '7CeV' 8 ob koncu šol-°1* je a Uh je ostalo 166. "oslova- 0r*anizirala v tem 1‘opov , 'e*u 6 javnih na-kini ploneev v Trstu, Na-V, ‘olskiK iuneu- Trebčah in t*ben. . Prostorih. Gojenci ^ ‘ iz V 50 skupno z go-t stojnim°-Pra nastopili s sa-T*lnbij- lavnim nastopom v 1, nje _f°,d okriljem tam-
mostiti, je priznanje njene ju- Knjižnico obiskujem še vedno
Glg
srednje glasbene šo-
L* rnednL|5Jatic* ie Pripra-
Drir ^lm letom 5 g'as-.v^ombn '.dUev- med njimi
d„V	'Z Ljubljane.
h ^danhn, °lskem letu se je Nil« u podružnioam pri-h* kole v -?odruknica glasbe-^.“biskuiJ3azkov11ah. Trenut-Ocev g'a*beni pouk 188
i' podp^SKA MATICA
dij* PotrebV^^0. k‘ POd'
dni f in a ■ srednješolske iil *0ročna	v'sokošolcem
S- ^iena Poso"
ki imperialnih )e d°biti eim •lJai« zaH sredstev, da b, a«skega a potrebam m aja. 'ntelektualnega
skrb te ust iljrfki d0n, ,l,e ustanove je
o»i
»ki.
dom v	.
k> jim --	]0
SiJh razloga n '7' teRa !lli tu h v it,,5*. omogočen lažji
omogo-
Ceprav je
■°letna vzrtr, - '
, evalnina, če u-
5l*k« mo
<*?«• sta vdu,aSnje razmere, v^M*°^enca ni Ua	samo
0Uc valnin P *vala celotno
?W.ualnino
^«im letu'
V
letošnjem M so .p? trli*- Vsem ,a.!'ce	od	Dija-
V*litilliki do ,’ene Podpore k* m*.	Da bn°t	,tne V7drže-
>1»j n	vaknost	jasna sli‘
^»Ijtr	binio rt	ustanove,
*	Podn	b'la do-
<	^ m	\ '“"»k«
1(iic*l *kem u. g°lencem v »*m.	letu Pa 86 go-
ednPiiašk, J1ta!Tlih P°dpor ,v. * ti/,j Matica tudi za
'Pore
,0bi Sf.j najbolj po-
t'Sorakor tud rt’SlCim dija* °z'roma d** l *zredne vS 7*Qkošolce^> 0
^C»raun)r ,p ustano-ni mogla pre-
ridične osebnosti. To vprašanje je že dalj časa na dnevnem redu, toda kljub številnim intervencijam na razne oblasti tudi s pismenimi vlogami, ni še oilo rešeno, ker je ministrstvo za javno šolstvo protivno, da se tej ustanovi prizna pravna osebnost. Pri tem ni potrebno podčrtati, da *e nam v tem pogledu dela velika krivica. Potrebno je še naprej vztrajati v tej upravičeni zahtevi, da se ta pozitivno reši.
SLOVENSKI TABORNIKI NA TRŽAŠKEM ROD MODREGA VALA Ta organizacija je bila u-stanovljena leta 1954 in je štela v začetku leta 1956 72 članov. V septembru istega leta je članstvo poraslo na 77. Rod modrega vala so ob ustanovitvi sestavljale štiri družine in sicer; družina «Belih galebov«, družina ((Jadranskih delfinov«, družina «Zapadnih mejašev« in družina «Morske zvezde«. Čeprav ni bil to namen organizacije, je bila v tej dobi sestavljena predvsem iz dijakov in licer teh 59, 2 viso-košolca, 5 vajencev ter 7 članov z zaključeno izobrazbo.
V letu 1956 je razmerje članstva ostalo skoraj isto. Ustanovljena je bila še družina «Sumečih borov«, tako da je rod v tem obdobju štel 5 družin s 103 člani.
V obdobju 1954 do 1957 je ta organizacija organizirala 4 tritedenska taborjenja. Prvo taborjenje je bilo leta 1954 v Savinjski dolini, drugo leta 1955 pri Belopeških jezerih, katerega se je udeležilo 45 članov, tretje leta 1956 zopet pri Belopeških jezerih z udeležbo 56 članov. Na teh tabor, jenjih so se vršile razne taborniške aktivnosti. Poleg tega so taborniki na dveh zadnjih taborjenjih prišli v stik z rimskimi katoliškimi skavti, ki so taborili v njihovi bližini ter z njimi prirejali skupne športne tekme. Ob tej priliki so se italijanski taborniki seznanili z našo organizacijo in tudi s problemi slovenske manjšine na Tržaškem.
Četrto taborjenje, v letu 1957, je rod uspel s pomočjo naše zveze organizirati v Sloveniji in sicer na Otočcu pri N^Ueri' ihestu. Sktipno JtčVF lo udeležencev je bilo 42. Po zaključenem 4. taborjenju je Ifrčlanska delegacija odpotovala na Pale pri Sarajevu, kjer se je vršil drugi izlet Združenja tabornikov Jugoslavije. Tu so naši taborniki navezali prav prisrčne stike z mnogimi delegacijami, posebno pa s Poljaki in z Italijani z Reke.
Lansko leto, tik pred začetkom šolskega pouka, so tudi trije člani roda v 10-dnevnem izletu prekolesarili Slovensko Koroško in ob tej priliki izročili pozdrave Društva slovenskih srednješolcev v Trstu svojim kolegom v Celovcu ob otvoritvi tamkajšnje slovenske gimnazije.
DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV
V letu 1956 je bila dejavnost tega društva sledeča: V oktobru 1956. leta je imelo društvo občni zbor. V novembru istega leta je organiziralo izlet v Sežano, v Gorici je organiziralo literarni večer, doma je priredilo predavanje o gledališču Čehova; organiziralo je športno srečanje, priredilo izlet v Koper, kjer je imelo športno srečanje s koprskimi dijaki. V decembru je društvo priredilo miklavževa-nje, nogometno srečanje med višjo realno gimnazijo in trgovsko akademijo v Trstu. Začelo je s telovadnimi vajami in gojitvijo folklornih plesov. 10 članov tega društva je odšlo v Ljubljano, kjer so navezali stike s predstavniki LMS in z mladinskimi voditelji tamkajšnje srednje tehnične šole
V začetku leta 1957 so pod okriljem Društva slovenskih srednješolcev nastopili v Trstu tržaški visokošolci, ki študirajo v Ljubljani in ki delujejo v okrilju Kluba zamejskih študentov, z dramsko i-gro. Kasneje je društvo organiziralo tri predavanja in literarni večer, na katerem so nastopili mladi literati iz Slovenije,
Navedene so le nekatere dejavnosti tega društva, ki prikazujejo, da društvo ne spi, marveč razvija svojo dejavnost v okviru možnosti na raznih področjih dela. V bodoče bo treba posvetiti temu društvu več skrbi in pozornosti za nadaljnji društveni razvoj.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
Ta ustanova, ki je lansko leto praznovala 10-letnico svojega obstoja, je zelo važna za tukajšnje Slovence, ker je e-dini, četudi nepopoln vir slovenske literature na Tržaškem. Knjižnica vrši zelo važno nalogo med Slovenci, ker zbira, urejuje in hrani sloven. ski tisk, ki izhaja v Trstu, v Gorici in v zamejstvu sploh.
v glavnem profesorji tukajšnjih slovenskih šol, študentje m drugi kulturni delavci. Povprečni mesečni obisk je od 400 do 450 čitateljev. Danes i-ma knjižnica nad 25.000 zvezkov, ki so na lazpolago njenim bralcem. S tem seveda še ni popolna, ker ji manjka del slovenskega tiska iz Slovenije in ostalih krajev Jugoslavije, zlasti srbska in hr-vatska dela. Vprašanje oskrbovanja knjig in drugega tiska iz Jugoslavije za Narodno in študijsko knjižnico je skušala naša zveza večkrat rešiti s posredovanjem v matični domovini ter delno tudi u-spela.
Predstavniki knjižnice pa se niso zadovoljili samo z zbiranjem knjig in revij, ampak so iskali in tudi uspeli dobiti stike in sodelovanje z drugimi podobnimi' ustanovami.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Ji
— Ben, Mihec, ne pridemo ven s teh štorij od porok jen od bab.
Unikrat smo govorili od tistga procesa ses Prata. Zdej pej spet strašno dosti pišejo od tistga šaha s Perzije, ke bo poslau ženo našpš jen vzeu ano drugo, zatu ke s ta prvo ne rata, de be dobili prestolonaslednika.
— Ja, viš, ku ni pravic.e na sveti. Kamor so reveži, ke nimajo kej jest, je-majo otrok na kupe, tam pej je an kral, kjer be an sin, ma ne aden — deset, lahko dobro živeli — pej neč. Pr ta ho-gateh je zmiri taku.
•— M a meni se zdi ta reč prou naum-na. že an par let pišejo po celem sveti od njeh dveh, kaku hodi uana ukuli dohtarjeu zatu ke ne morejo spraut vkep nanka anga fantiča. Mene be blo sram, če bi od mene pisali take reči.
— Ma prou res. Znaš, pr takeh ledeh ku so krali, cesarji, princi jen taka roba, je kri zaneč, So vsi spiti od diverti-mentou jen ke se ženejo med sabo. Sej so otroci od kralov vsi švohotni al pej prou šempjasti.
— Ja. Postaumo reč sin od ta zadnega ruskega carja je biu taku švoh, de če be ga zbodu ses jeglo be mu stekla vsa kri, zatu ke kri ni jemela nobene moči za se ustaut.
— Ma jest bi reku, de si prou brez potrebe delajo skrbi zastran tega pre-
stolonaslednika. Sej vsako tolko pošljejo u pen-zjon kašnega princa. Sej ni dougo tega, ke so lifrali tistga s Tunisa. Kej znaš ka-' ku bo u Perziji, kadar be zrasu an ta-šen prestolonaslednik! Jemaš danes po sveti brezposelnih princov jen kralov kolkor češ.
— Pravejo, de so njej že ponudli službo pr filmi u Hulivudu.
Ja, ja. Sej je fejst baba. Lahko nardi karjero.
— Znaš kej, ma vselih so se cajti menjali, a? Danes je bol gvišen službe denmo reč an šofer (ne rečem glih tle u Trsti, ma drgod po sveti) koker pej an tašen kral. Kar na lepem dobi an cebec u ta zadno — jen bejži!
— Ma vlš, po mohamedanski veri lahko an mož jema žen kolkor če, noben mu neč ne reče, samo de jema soude za jeh ravnat. Prouzaprov ni slaba ta vera.
— Bejži, bejži! Vselih je. Sej tudi pr nas, tisti ke jema soude, jema bab kolkor če.
— Jest bi reku de moučmo od teh stvari. Si vidu kašno vreme smo dobili zdej, ke je že začelo ftincionirat tisto zgonenje za mrtve! Mres, sneh, led vele če dol na konc Italje. Prou skrbi me kej bo še!
— Mouči, mouči, šempjo!
ŽENSKA IN SPOLNO ŽIVLJENJE
Pri normalno razviti ženski prevladuje čustvo nad nagonom
Civilizacija veča privlačnost med spoloma
Med žensko in moškim je mnogo bioloških razlik. Te razlike so prirojene in se ne dajo spremeniti. Vendar pa razlika med sj>oli ni popolna in absolutna. Tako eden kot drug spol imata nekaj primesi nasprotnega spola. Te primesi pa so lahko bolj ali manj vidne, in ugotovljive. Vsakomur je na primer znan tip «ženskega» moškega z oblimi oblikami, ozkimi rameni, sorazmerno širokim bokom, slabo brado, visokim glasom itd. Prav tako je dobro znan tip «moške» ženske z ostrimi potezami v obrazu, z močnimi mišicami, oglatimi oblikami, moškim glasom, povečano dlakavostjo itd.
Toda ostanki drugega spola se dajo zaslediti tudi pri onih ljudeh, ki se na prvi pogled zdijo «čisti» predstavniki svojega spola. Tako nosi vsaka ženska okoli svojih notranjih spolnih organov mikroskopske ostanke moških spolnih organov, v krvi pa ima
liiliiiiiiiiiiiHiuiiiiiHiiHiiiiMiniiiiiiiiuiiKiiimininililiiiiiimiiiHliiiiniiliiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHiiHiiitiiiliiiiiiiniiiiiliiiiiiliiHiiiilliliiiiiiiliiiiiinliiiiililiiiiiliMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiilHiiiin
OB STOLETNICI ROJSTVA RUDOLFA DIESLA
Pionir	sodobnega
izginil	v	Rokavskem
Vsi do sedaj znani dokazi in znamenja kažejo, da je Diesel napravil samomor: omagal je v boju s človeško podlostjo, s človeškimi zajedavci in pijavkami
Pred sto leti, 18. marca 1858, je bil rojen v Parizu Rudolf Diesel. A letos poteče tudi 45 let, odkar je leta 1913 na precej skrivnosten način izginil s sveta, in še dandanes ni čisto jasno, kako se je to zgodilo in pa iz kakšnih vzrokov.
Brez Diesla si sodobnega prometa, avtomobilov, vlakov, parnikov ne moremo misliti. Do takrat je imel veljavo edinole parni stroj. Toda takratni parni storji so bili negospodarski, saj so izkoriščali komaj 19 odstotkov svoje zmogljivosti. To je mladi Rudolf spoznal že kmalu potem, ko je prišel na monakovski politehni-kum, višjo tehniško šolo. To ga je spodbudilo, da je začel o tem razmišljati, na kakšen način bi se dala povečati zmogljivost strojev.
Čeprav je bil pozneje, ko so se njegove iznajdbe že precej uveljavile v industriji, gmotno preskrbljen in je živel s svojo, družino v razmeroma velikem udobju, je bila Dieslova mladost dokaj trda. Le njegovi nenavadni vztrajnosti, želji po uspehu in znanju je pripisati, da je dosegel svoj smoter.
Dieslovi starši so prišli v
Pariz z Bavarskega. Preživljali so se izdelovanjem usnjenih torbic, denarnic in podobnega. Niso torej bili premožni. Imeli so 1» toliko, kolikor je bilo potrebno za sproti. A mladj Rudolf je kazal že zgodaj veliko nadarjenost za tehniko.
Res, čuden fant je bil ta Rudolf Diesel kot otrok. Niso ga mikale ne igre z vrstniki ne zabave. A v šoli je bil vedho prvi. Tisto, kar so v šoli zahtevali, je on opravil kar mimogrede. Po šoli pa se je najraje mudil v najstarejšem tehničnem muzeju «Conservatoire des Arts et Metiers«. Vedno je našel način, da se je zmuznil noter. In ni se naveličal tega nikoli-
Zaradi francosko-pruske vojne so morali Dieslovi zapustiti Francijo in so se preselili v Anglijo. Toda tam ni Rudolfov oče zaslužil toliko, da bi zmogel stroške za sinovo šolanje, faradi tega ga je oče poslal v Augsburg k svojemu bratu, profesorju matematike na obrtni šoli. Rudolf Diesel je v novi šoli že v nekaj mesecih dohitel sošolce in jih celo prehitel. Bil je prvi v razredu. Ze s štirinajstim letom je bil ne-
  IIII UMU IIIIIII (M III IM 11111111111III
GRAFOLOG	O
LEPA POMLAD. Zelo pronicljivo mislite in pridete zaradi tega kaj kmalu do pravilnih zaključkov. V svo-
jem delu ste zelo dosledni. Ni vam posebno ljuba izrazita nežnost, veliko pa polagate na tovarištvo. Kljub temu pa se ne posreči dobiti vsem osebam z vami prave stične točke. Pazite se pred revmatičnimi obolenji in želodčnimi motnjami. Ne pričakujte posebne pomoči od drugih, ker veste, da se z lastnimi napori pride naj-dalje.
BREZPOSELNA. Imate veliko mero podjetnosti in tudi originalnih zamisli vam ne manjka. Vaše notranje
življenje je bogato, otresti pa se morate pretiranega nezaupanja do svoje okolice, kar vam preprečuje dosego vidnejših uspehov. Prebavne motnje so živčnega značaja in nimajo za osnovo kakšne organske napake. V kratkem času ne morete pričakovati vidnejših uspehov, čas bo prinesel tudi te. Varčujte.
FANT Z DEŽELE. Vaša volja je močna in boste
lahko ostvarili marsikatero zamisel. Posebno pa vam
d*:j?*
bo pri tem pomagala vaša dobra lastnost, da se znate hitro odločiti. Samodisciplina mora še bolje obvladati vaš kolerični temperament, kakor se j«; to do sedaj dogajalo. V materialnem oziru ste precej egoistični. Paziti pa morate, da vam ne bi razdražljivost prešla v nadlogo.
AKL MUSA. Delate načelno, ker hočete ravno na ta način priti do uspehov. Dobro znate oceniti stvari po njihovi koristnosti. Cut dolžnosti je dobro razvit.
Uspehi drugih vas spodbujajo k še večjemu udejstvovanju. Logično in praktično presojanje situacije vam ni tuje. Neradi se pustite vplivati od drugih in zelo trdovratno skušate neknj naredjti na svoj način. Niste razpoloženi za sentimentalnost. Svoj posel opravljate marljivo, zaradi česar jc okolica z vašim delom zadovoljna.
Rudolt Diesel
navadno priden, skrben in vesten dijak. Le en smoter je videl vedno pred seboj: postati inženir. Čeprav je pravzaprav moral že zgodaj začeti skrbeti sam zase, ga to ni prav nič težilo. Poln je bil zaupanja vase. Morda je bilo tega včasih nekoliko več kot bi bilo prav, in kar mu je v poznejših letih ustvarilo marsikaterega nasprotnika.
In prav v tisti obrtni šoli v Augsburgu je bilo, kjer je videl prvič model parnega stroja in kjer ga je profesor opozoril na pomanjkljivosti. Prav tisto ga je dovedlo do raziskovanja. A šele po več letih se mu je posrečilo naj ti rešitev. Ko bi zmogel stroške, potrebne za poskuse, bi se to najbrž zgodilo že mnogo prej. Tako pa je bil odvisen le na teoretično obravnavanje svoje zamisli in šele ko mu je pomagal ravnatelj strojne tovarne v Augsburgu in potem tudi tovarnar Krupp, so se pokazali uspehi.
V čem je pravzaprav bistvo Dieslovega motorja?
Dieslov motor je takoj pripravljen za uporabo, medtem ko je treba pri parnem čakati, dokler se ne nabere ddvolj pare. Dalje je Dieslov motor manjši in v njem izgoreva surova nafta in tudi druga še cenejša goriva, ki nastajajo iz nafte pri pridobivanju bencina. Diesel-motorjev je dvoje: dvotaktni in štiritaktni. Obadva delujeta tako, da se v stisnjeni zrak vbrizgne z močnim pritiskom gorivo, zaradi česar nastane eksplozija, ki požene bat v valju. Uporabljajo jih za pogon raznih strojev, vozil in tudi elektrarn. Dandanes so sicer dizli še bolj izpopolnjeni, a v bistvu so ostali taki, kot jih je napravil izumitelj.
Brez Dieslove iznajdbe bi bil razvoj v industriji mnogo počasnejši in morda bi bilo marsikaj drugače.
Sadov svojega, tako važnega izuma, ni užival Diesel tako, kot je zaslužil. Čeprav se je njegov gmotni položaj pozneje temeljito izboljšal in si je mogel marsikaj privoščiti, je zašel v dolgove. Ni znal izkoristiti svojega izuma, in drugi so ga goljufali in z njegovimi iznajdbami bogateli. Nazadnje je obolel in je moral celo v sanatorij. Zanj je bilo tako življenje mučnejše kot vse pomanjkanje do takrat. Zlasti pa ga je prizadelo razočaranje' nad ljudmi, ki se niso sramovali še tako umazanih dejanj, če
jim je bil zagotovljen dobiček. V boju s človekom, s špekulanti in sleparji je Diesel odpovedal.
29. septembra 1913 se je v AnLverpnu vkrcal na parnik «Dresden», da bi prišel naslednjega dne v Harwich v Angliji. A tja ni prispel. Izginil je med vožnjo po Rokavskem prelivu brez sledu. Se dandanes ni docela pojasnjeno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Vse mogoče so ugibali. Svetovno časopisje je pisalo o umoru, samomoru, o ugrabitvi in o tem, da se je iznajditelj Diesel skril v nekem trapistov-skem samostanu, kjer se je pomenišil.
Vsi do sedaj znani dokazi in znamenja kažejo na to, da je Diesel napravil samomor. Omagal je v boju s človeško podlostjo, s človeškimi zajedavci in pijavkami.
Ko bi še dve leti živel, bi
bilo konec njegovih finančnih skrbi, ker so se njegovi motorji v drugi svetovni vojni uveljavili tako, kot ni tega nihče pričakoval.
A njegovo ime je postalo v tehniki pojem.
S. A.
 «»-------
Spomenik Držicu
Na prvi seji dubrovniškega odbora za proslavo 450-letnice rojstva velikega komediografa Marina Držiča so razpravljali tudi o postavitvi spomenika temu velikemu pisatelju. Izdelal ga bo jugoslovanski veliki mojster Ivan Meštrovič, spomenik pa naj bi stal bodisi na pročelju občinske palače zraven Kneževega dvorca ali pa v avli Narodnega gledališča. Na letošnjih letnih igrah bo posebna pozornost posvečena prav izvedbi Držičevih dramskih del.
poleg specifično ženskih, tudi moške spolne hormone. Analogne primesi drugega spola srečujemo tudi pri moških. Zato r.obena ženska ni stoodstotna ženska, kot noben moški ni stoodstoten moški.
Kdaj pa se pojavijo prve zunanje razlike med spoloma? Te zasledimo že v prvem de-tinstvu. Ze od 4. leta dalje moremo z gotovostjo razlikovati dečka od deklice, tudi mimo spolnih organov, kajti deklica ima mehkejše poteze na obrazu, dočim ima deček krajše in bolj trde lase, deklica ima povrh tega močneje razvito podkožno tolščno tkivo in zato so oblike njenega telesa bolj oble; dečkovi boki so ožji, deklica dela vedno bolj nežne kretnje, dočim je deček bolj nagajiv in napadalen.
Mnogi menijo, da je puberteta doba spolnega dozorevanja. Temu pa ni tako. Res je, v pubertetni dobi postanejo razlike med spoloma globlje in vidnejše, toda ne začenjajo se tu. Zgrešeno je tudi puberteto označevati kot dobo spolnega dozorevanja, kot bi šlo ,za zaključno fazo tega procesa. Puberteta ni nič drugega kot mnogo bolj živahno obdobje v celotnem procesu spolnega razvoja človeka. To, kar v pubertetni dobi dejansko dozoreva, so genitalne funkcije, to se pravi sposobnost za razmnoževanje. Ostale komponente spolne zrelosti, to je psihična in socialna zrelost za redno seksualno življenje se po navadi pojavljata znatno pozneje. Zato smemo puberteto označiti le za razdobje genitalnega dozorevanja, nikakor pa ne spolne do-zoritve v polnem pomenu besede.
Ugotovili smo, da je med moškim in žensko mnogo razlik, tako v njunem zunanjem videzu, kot v telesni strukturi in genitalnih organih, toda ali obstajajo tudi razlike v spolnih funkcijah? Mehanizem spolnega razburjenja, to je proces postopnega naraščanja napetosti v našem živčnem sistemu zaradi delovanja raznih spolnih dražljajev kot tudi mehanizem največjega razburjenja in orgazma, je pri obeh spolih enak. Kljub temu pa se spola glede občutljivosti na spolne dražljaje okolice med seboj' močno razlikujeta. Moški je na primer zelo občutljiv za spolne vtise, do katerih prihaja z vidom. Zato zunanjost ženske, njene telesne oblike, ki jih z obleko ali obnašanjem poudarja, vplivajo na povprečnega moškega močneje, kot na žensko, ki vidi pred seboj takšnega a-li drugačnega moškega. Kar se pa neposrednih zunanjih
dražljajev tiče, je ženska občutljivejša od moškega.
Mnoge moške 'more spolno razburiti tudi sama fantazija. Glede tega imajo moški prednost pred ženskami, kajti marsikateri moški se more spolno razdražiti' že s samim razmišljanjem o spolnem izživljanju. Zenski se more kaj takega le redko zgoditi. Sicer pa moški po navadi več mislijo na spolno življenje kot zenske; kljub temu pa ni glede intenzivnosti med ženskim in moškim spolnim nagonom nikake razlike. Kar zadeva kvalitativno razliko, se oba nagona močno razlikujeta: ženska svoje spolne zahteve drugače doživlja in izraža kot moški. Njena spolnost se po navadi bolj počasi in teže prebuja kot pri moškem. Medtem ko kaže moški višek svojih spolnih želja med 16. in 20. letom, jih ženska kaže šele med 30. in 35. letom starosti, Zenska nadalje svoj spolni nagon mnogo bolj iskreno povezuje s psihično komponento spolnosti, to se pravi z ljubezenskimi čustvi. Dočim je pri moški spolnosti močneje izražen nagon, so v ženski spolnosti močneje izražena čustva. Pri moškem se spolni nagon mnogo pogosteje in laže pbjavlja sam zase, to se pravi ločen od ljubezenskih čustev. Pri ženski pa so zato v intenzivnosti spolnega nagona močneje izražene posamezne periodične spremembe, Medtem ko se pri moškem spolne želje pojavljajo vedno z več ali manj enako silo, so pri ženskah pogoste faze intenzivnejšega in šibkejšega spolnega izživljanja.
Toda čim dlje gre razvoj človeštva, tem večja postaja biološka razlika med spoli: mnoga antropološka raziskovanja kažejo, dn se z razvojem civilizacije in z dviganjem splošne življenjske in kulturne ravni večajo razlike v konstituciji moškega in ženske. 7,lasti postaja med njima večja razlika v zunanjih spolnih oznakah. To se pravi, da se z . naraščanjem kulture veča tudi privlačnost med spoloma in dosledno s tem tudi spolni nagon.
Madeže na pohištvu, ki jih napravi voda, potresi z vlažno soljo, nato zbriši z mehkim suknom ter izlošči z mehko plutovino.
Preproge čistimo z vlažnim, na koščke raztrganim časopisnim papirjem ali s prekuhanimi čajnimi listi. S tem drgnemo preprogo, nato jo iztepemo.
IM  	llllllll	llllllllllllllllllll.....Illlllll.....Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll........11IIMIIIII1111.......1111111111111111111......11111
MODNI POMENKI
NEKAJ 0 POKLICU MANEKENKE
Rada bi postala manekenka — ali mi lahko pomagate z nasvetom, kako bi uresničila to teldo?
S takšno prošnjo se je obrnila na nas ena naših čitate-Ijic in še pristavila, da je s tara IS let, da je lepega obraza in visoke, vitke postave. «Mi-slim, da bi bila primerna za ta poklic. Kaj pravite vi g te-
Draga čitateljica — lepa zunanjost je že nekaj, toda ni vse, kar potrebuje manekenka. Dekle se ne rodi za manekenko, temveč lahko manekenka samo postane. Danes, ko postaja tudi poklic manekenke vedno bolj važen in upoštevan, si morajo biti dekleta na jasnem, da samo lepota za ta poklic ne zadostuje. In tudi vprašanje lepote pri manekenki ni tako preprosto. Lahko jt dekle lepo. da se za njo o-zirajo vsi moški, in vendar ni primerna za manekenko. Lepota, ki jo od manekenke za-
;
■
Diorov tailleur iz volnenega tweeda, s krilom »trapeza
htevajo, mora predstavljati določen »t ip» ženske, ki ga moda tedaj zahteva. Cim bolj se ta «tip» razlikuje od ostalih, tem bolj je manekenka cenjena in upoštevana. Poleg lepe zunanjosti pa mora imeti bodoča manekenka še primerno izobrazbo. Zaradi tega so bili že v mnogih državah ustanovljeni posebni zavodi, ki vzgajajo mlada dekleta za manekenke. Eden teh zavodov, ki uživa v svetu velik ugled, je prav «Modni center» v Milanu. V omenjenem centru se vzgajajo razen bodočih manekenk tudi bodoče dopisnice raznih modnih revij in modne reporterke ter prodajalke t> raznih modnih trgovinah.
Šolanje za manekenko traja v centru šest mesecev, V tem času se mora manekenka naučiti lepe hoje in pravilnega podajanja raznih modelov, o-praviti mora telovadni tečaj ter tečaj za kozmetiko, učiti se mora angleški in francoski jezik, poleg tega pa še zgodovino in zemljepis na splošno, zgodovino mode še posebej ter se naučiti pravilnega zadržanja pred fotografsko kamero.
V šolo imajo dostop le de-kleta od 16 do 24 let starosti, pred sprejemom pa jih pregleda še posebna komisija. Bodoča manekenka mora biti namreč povsem zdrava, dovolj izobražena, imeti mora elegantno hojo in držo.
In šele potem se začne pravo šolanje, ob zaključku katerega morajo učenke opraviti še Izpit. Kako stroga je o-cenjevalna komisija nam kaže že dejstvo, da izdela izpit komaj 30 odstotkov kandidatk za manekenke.
»Modni center» v Milanu je ustanovil še posebno društvo manekenk, v katerem so včlanjene vse manekenke, ki so opravile šolo, pa četudi nimajo še stalne zaposlitve. Naloga tega društva je. da skrbi za zaposlitev vseh svojih čla-
nic, zaradi česar mora biti pač v stalnem stiku z vsemi italijanskimi, pa tudi tujimi modnimi hišami Na sedežu «Modnega centra# ima svoje prostore tudi «KIub manekenk:#, kjer je zbirališče manekenk, ki so samo prehodno v Milanu. Tukaj se lahko pogovorijo o svojih problemih, na razpolago imajo razne modne revije in druge časopise ter lahko uredijo tudi svojo zunanjost.
Cepruv gre torej za zelo «mlad» poklic, je vendarle že precej takih deklet, ki so sicer opravile tečaj, pa so vendarle še brez stalne zaposlitve. Toliko v opozorilo onim, ki mislijo, da je to poklic, kjer je potrebna le lepa zunanjost in da denar kar sam pade v naročje. Začetna plača manekenke znaša okrog 60 tisoč Ur, lahko pa je dosti nižja, če mora biti manekenka na razpolago raznim modnim hišam.
Res je, draga čitateljica, da je to lep in zanimiv poklic in iz srca vam želimo, da bi v njem uspela. Mislimo pa, da je bila naša dolžnost, da smo vas opozorili tudi na vse težave tega poklica, ki kot vidite niso majhne.
m
• ...
Manekenka pri šolanju
— Prepričana sem, da bo vsak čas v uradu; odide vede ho z avtobusom ob 8.161
\
O delovanju SGKZ
(Nadaljevanje s 3. strani)
Tako na primer sodeluje naša knjižnica s Studijsko knjižnico v Kopru in v Ljubljani. Prav tako so navezali koristne stike s tukajšnjo univerzitetno knjižnico, s slovenskim študijskim krožkom v Wa-shingtonu, ki pošilja knjižnici razne slovenske knjige izdane v Ameriki in drugod v tujini. Knjižnica je pristopila tudi v vsedržavno italijansko združenje knjižničarjev; člana tega združenja sta postala tudi predsednik in tajnik knjižnice. Iz kratkega poročila je razvidno, da kljub vsem tež-kočam in skromnim finančnim sredstvom, ki jih knjižnica i-ma na razpolago, vrši visoko kulturno in narodno delo med tukajšnjimi Slovenci.
LJUDSKA KNJIŽNICA
Letos praznuje ta knjižnica 6. obletnico obstoja. Otvoritev slovenske Ljudske knjižnice v Trstu je bil važen slovenski kulturni dogodek ,ker po vojni slovenska javnost ni imela javne knjižnice. V prvih letih svojega delovanja je ta knjižnica zajela širši krog čitate-Ijev od profesorjev do gospodinj in delavcev. Kasneje se je ta spremenila tako rekoč v dijaško, ker se je vpisalo nad šest sto dijakov.
V preteklem letu je število izposojenih knjig znatno padlo, to pa še ni rečeno, da je zaradi tega v Trstu manj bralcev slovenskih knjig. Upoštevati moramo dejstvo, da obstaja v Trstu in okolici več društvenih knjižnic, da imajo vse šole svojo dijaško knjižnico in slednjič, da je bila v Trstu ustanovljena nova i-talijanska ljudska kni>žnica, ki izposoja tudi slovenske knjige in v katero je sama Ljudska knjižnica napotila svoje bralce. V minulem letu se je zateklo v knjižnico 437 bralcev, kateri so si izposodili 694 knjig.
KULTURNI SKLAD
Ce ocenjujemo delovanje te ustanove, moramo ugotoviti, da je le delno uspela v svojem delovanju. Ni uspela namreč zajeti širših plasti našega slovenskega prebivalstva, ki bi prispevalo, da bi ta ustanova krila potrebe nekaterih naših kulturnih ustanov. S tem ni rečeno, da se ta ustanova ni potrudila zbrati čimveč denarnih sredstev za podpiranje najbolj potrebnih kulturnih organizacij. Kulturni sklad ne nazaduje, toda neugodnost je v tem, da tudi ne napreduje v tistem širokem obsegu, ki je mogoč. Bilo je veliko naporov in poskusov, vendar so bili uspehi vedno minimalni.
Kulturni sklad je ena med najbolj važnimi ustanovami, zato bo morala naša zveza skupno z odborom Kulturnega sklada proučiti vse možnosti, da bi ustanova lahko vršila tiste naloge, za katere je bila ustanovljena.
FILATELISTIČNI KLUB »LOVHO KOSI Kil
Leta 1952 je peščica slovenskih filatelistov našega področja začutila potrebo po združitvi vseh slovenskih filatelistov. Leta 1953 je bil sklican u-stanovni občni zbor kluba, davna zamisel kluba je bila pritegniti vanj čimveč mladine, kar je klubu tudi uspelo. Pozneje se je mladina oddaljila,. in to po krivdi nekaterih šolnikov, ki niso prijazno gledali na obstoj takega kluba. Kljub vsem težkočam in oviram šteje filatelistični klub 90 članov. Priredil je dve razstavi. Četudi ne moremo govoriti o velikih uspehih kluba, ne moremo zanikati njegove vrednosti in želimo, da bi klub še nadalje razvijal svojo dejavnost in pritegnil k sodelovanju čim več mladine.
ODBOR ZA GRADNJO KULTURNEGA DOMA
Odbor si je ob svoji ustanovitvi zadal glavno nalogo zbiranje finančnih sredstev za gradnjo kulturnega doma 'v Trstu. Ta akcija je bila v teku do podpisa londonskega sporazuma. V tem času je odbor nabral na Tržaškem nad 7 milijonov lir, ki so naložene v banki, v Združenih državah Amerike 5.098 dolarjev. Večja vsota pa je bila nabrana v Jugoslaviji. Po podpisu londonskega sporazuma je nastalo vprašanje, kakšno naj bo nadaljnje delovanje odbora, ali naj še deluje, ali naj se razpusti. Po proučitvi položaja je odbor sklenil, da prekine nabiralno akcijo, ker se je italijanska vlada obvezala, da bo prispevala 500 milijonov lir za gradnjo osrednjega kulturnega doma v Trstu, da pa bo odbor še nadalje obstajal in deloval vse do zgraditve tega doma, seveda v sodelovanju z D.d. »Dom« kot organom za gradnjo in upravo novega kulturnega doma. Zaradi tega je odbor takoj po podpisu londonskega sporazuma ponovno pooblastil arhitekta Mihevca, naj pripravi nove načrte, ki naj bi bili v skladu z razpoložljivimi sredstvi.
V ta namen je odbor skupno s predstavniki slovenskih kulturnih ustanov v okviru posebne strokovne komisije, ki je bila ustanovljena pri odboru, proučil potrebe in želje teh ustanov v zvezi s kulturnim domom, ki so bile nato v okviru možnosti upoštevane pri izdelavi novih načrtov. Prav tako je odbor imenoval svojega predstavnika v komisijo za proračun gradnje kulturnega doma.
Odbor je tudi razpravljal kam z nabranimi prispevki. Prišlo je do sklepa, naj se denar, ki je bil nabran na Tržaškem, v Ameriki ter del nabranih sredstev v Jugoslaviji uporabi pri gradnji doma, tako da bodo prispevki prišli simbolično do izraza v novem kulturnem domu. Poleg reševanja vseh navedenih problemov je odbor oskrbel in pripravil vse potrebno za vzidavo
spominske listine v temelje kulturnega doma. Svečanost je bila lansko poletje.
PLANINSKO DRUŠTVO
V poslednjih dveh letih se je izkazalo, da izletništvo v velikih skupinah v okviru Slovenskega planinskega društva ne uspeva več, ker članstvo ne zmore v tolikšni meri izdatkov za potne liste. Zaradi tega je število izletnikov tudi padlo. Sele po uveljavitvi obmejnih propustnic se je položaj nekoliko izboljšal, vsaj za poechne izletniške točke, ki leže v obmejnem pasu. Ker jt odpadla tudi možnost nekdanjih množičnih planinskih letovanj in zimovanj, je Slovensko planinsko društvo usmerilo svuje delovanje v razne oblike planinske propagande, s posameznimi predavanji, predvsem pa s širjenjem tiska o planinstvu in planinskega vestnika.
Slovensko planinsko društvo je sodelovalo tudi pri izdaji planinske monografije o dr. Klementu Jugu, ki jo je klub uredil in večji del tudi napisal. Prav tako je to društvo sodelovalo pri delih za postavitev planinske koče na Slavniku, ki je Trstu najbližnji razgledni gorski hrbet. Prav tako je društvo sodelovalo pri postavitvi spomenika Valentinu Staniču v Kanalu.
V zadnjih letih je Planinsko društvo skušalo priti do sodelovanja s C Al v Trstu in sicer s konkretnimi predlogi za izpopolnitev zaznamovanj raznih poti na Tržaškem, toda do danes, zaradi negativnega stališča te ustanove, ni prišlo do zaželenega sodelovanja. Sodelovanje s slovenskimi občinami omogoča Planinskemu društvu predvsem ohranitev slovenskih krajevnih i-men, posebno za turistične predmete in točke, ki italijanskih niti nimajo. S tem delom misli to društvo nadaljevati in še nadalje gojiti ljubezen do plan’n.
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
združuje danes približno tisoč članov, za katere nenehno skrbi in jim je ob strani za vsa tista dela, ki so v zvezi z njihovim poslovanjem. Prizadeva si tudi, da bi prišlo do boljših stikov z jugoslovanskimi trgovinskimi zbornicami. Ne smemo pozabiti, da je bila ustanovljena tržaško -jugoslovanska trgovinska zbornica prav na pobudo SGZ, ki pa se je pozneje spojila z italijansko-jugoslovansko zbornico in v kateri ima združenje dva svoja člana v izvršnem odboru.
Da je združenje posvečalo veliko pozornost splošnemu tržaškemu gospodarskemu položaju nam je dokaz vloga o obmejnem prometu, ki jo je to združenje dostavilo italijansko - jugoslovanski mešani komisiji. Poleg te gospodarske aktivnosti je združenje skrbelo za namestitev tukajšnje slovenske mladine. V ta namen vodi že dalj časa seznam prosilcev Do sedaj je oskrbelo zaposlitev približno 30 o-sebam.
KMEČKA ZVEZA
ki je bila ustanovljena leta 1950 z namenom, da poveže v svojo organizacijo čimveč naših kmetov, da se posveti kmečki problematiki in vsem tistim vprašanjem, ki se tičejo našega kmetijstva, se je iz dneva v dan številčno večala.
S posredovanjem tajništva te ustanove je bilo rešenih več perečih vprašanj našega kmetijstva. Po dolgotrajni borbi je zvezi uspelo, da je vprašanje razlastitve zemljišča v Lonjerju v prid italeementi ugodno rešila. Od ponujenih 150 lir za kv. m je zveza uspela dvigniti ceno razlaščenega zemljišča na povprečno 400 lir zu kv. meter. Prav tako je s svojim posredovanjem in prizadevanjem uspela, da so kmetje z Opčin za razlaščeno zemljišče po ustanovi «Villag-gio del fanciullo« dosegli plačilo po tržni ceni zemljišča. Pred časom je Kmečka zveza nakazala oblastem kakšne so potrebe našega kmetijstva in kakšne ukrepe bi morale sprejeti za zboljšanje istega. Te svoje predloge je ponovno poudarila na kmečki konferenci, ki se je vršila minulo nede-ijo.
Danes si prizadeva, da bi se raztegnil zakon o obveznem kmečkem bolniškem zavarovanju tudi na naš teritorij, ker se v tem vprašanju vrši proti našim kmetom očitna diskriminacija. Prav tako se stalno bori za imenovanje slovenskih zastopnikov ne samo v trgovinski zbornici, pač pa v vseh komisijah, ki se pečajo s kmetijstvom.
V minulem letu je Kmečka zveza priredila v raznih krajih našega podeželja več kmečkih predavanj in sestankov.
Poleg vprašanj, ki so bistvenega pomena za naše kmečko gospodarstvo, je tajništvo reševalo niz drugih vprašanj, kot na primer; davčna, dvolastni-ška, katastrska, tavolarna, za-puščnska, razmejitvena, pa do izdelave načrtov za zidanje kmečkih poslnoij.
Kar se tiče internega aela, naj samo omenimo, da je v zadnjih dveh mesecih vložila nad 300 prošenj za priznanje kmečkih pokojnin in to v o-stri borbi z demokristjansko kmečko organizacijo.
Lansko leto se je ustanovil med Kmečko zvezo in Zvezo malih posestnikov koordinacijski odbor, tako da danes obe organizaciji skupno rešujeta vsa vprašanja, ki spadajo v kmečko problematiko.
Delovanje koordinacijskega odbora pozitivno vpliva na naš? kmetovalce in hkrati u-stvarja pogoje za bodočo združitev obeh organizacij v močno enotno kmečko ustanovo Poleg vseh navedenih članic SGKZ vključuje tudi Zavarovalnico goveje živine iz Lonjerja s svojimi 37 č'ani, ki si med seboj pomagajo v pri meru nesreč pri goveji živini
Montiglio odpustil 20 delavk
Lastnik podjetja za izdelavo kojnpensiranih plošč v Ma- j rianu Attilio Montiglio, ki je | predsednik Zveze industrijcev goriške pokrajine, je s pis- j mom obvestil sindikalne orga-nizacije, da je odpustil 20 delavk. ■ Do odpusta je prišlo na podlagi člena 1 interkonfe-deralnega sporazuma od 21. decembra 1950. V podjetju je zaposlenih 150 delavcev.
Sindikalne organizacije so predlagale sestanek med sindikati in delodajalcem, da se ugotovi, če so opravičljivi vzroki, ki so dovedli do množičnega odpusta.
Včeraj ob 17.30 se je na sedežu FILC v Tržiču sestal izvršni odbor zveze in njegovi aktivisti. Sklepali so o organizaciji akcije, ki nai jo pod-vzamejo zaradi razbitja vsedržavnih pogajanj v Rimu med predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalci za obnovo sporazuma za delavce kemičnih industrij. V gori-ski pokrajini se to vprašanje tiče delavcev SOLVAY, oddelka za rayon v podgorski tekstilni tovarni, SACCA v Gorici in Gamm-. ter podjetje za u-tekočinjen? pline v Tržiču.
Darovi za RK
Gorlško-beneški dnevnik
S sinočnje seje goriikega občinskega sveta
Obsežna razprava o notranjem pravilniku
Svetovalci zahtevajo, naj vodstvo ATA pristane na pogajanja
Sinočnja seja občinskega sveta v Gorici je bila skoraj v celoti posvečena razpravi o predlogu novega pravilnika, ki urejuje službene odnose med uslužbenci in občinsko upravo. Vanjo so posegli vsi predstavniki političnih skupin. Medtem ko so opozicijski svetovalci predlagali vrsto spreminjevalnih predlogov.
kovno sposobnost posameznih oddelkov. Odborniki bodo odgovorili na razne predloge na prihodnji seji.
V začetku seje sta svetovalca Battello in Batti predložila interpelacijo, s katero pozivata občinsko upravo, naj pripravi ravnateljstvo ATA do pogajanj na uradu za delo. P;smo s podrobno vsebino so
je Krščanska demokracija predložili tudi svetovalci PSDI.
vztrajala na predloženem besedilu.
Prof. Zucalli je predlagal, naj se predvideno število 8 stalnih otroških vrtnaric zviša na 12. S predlogom se je strinjal tudi svetovalec Battello. Prof. Atems je predlagal znižanje števila personala, ki šteje zdaj 192 oseb. Odvetnik Pedroni je‘bil za take spremembe v personalni politiki, ki bi pripravila ljudi z univerzitetno izobrazbo, da bi si poiskali zaposlitve na županstvu, kar bi dvignilo stro-
Za RK je daroval dr. Ugo Cocianni 1.000 lir. Predsednik se zahvaljuje.	*
    ...................................
Seja pokrajinskega odbora
Sleparstvo v trgovini jim povzroča hude skrbi
Odobrili znesek 1,5 milijona lir za popravilo ceste v Selcah
Na zadnji seji pokrajinskega
odbora, kateremu je predsedoval odv. Culot, je odbornik dr. Marini na dolgo govoril o zatiranju sleparstva v trgovini, še posebej pa o ponarejanju vin. Pojasnil je, da se je prevara vgnezdila v vseh prehrambenih vejah. Ce hočemo ta pojav izkoreniniti, moramo uporabljati zanesljiva sredstva. Fo vsej državi in tudi v naši pokrajini se proučujejo postopki, da bi obranili potrošnika kot proizvajalca. Po izjavah odbornika dr. Ma-rinija ni sleparija v trgovini take nevarna kot ponarejanje raznih proizvodov, ki škodijo zdravju. Nadzorstveni organi in potrošniki, vsi morajo sodelovati pri odkrivanju teh pojavov. Poročevalec je izrazil želji:, da bi pokrajinska uprava, ki je poklicana, da zatre sleparije, s pomočjo svojega laboratorija za higieno in profilakso in z okrepljenim nadzorstvom drugih organov takoj pričela preprečevati ta pojav, da se obvarje zdravje in gospodarstvo ljudi.
Odborniki so odobrili razdelitev stroška 27 milijonov lir med pokrajino in občine, ki ga je lani imel pokrajinski laboratorij za higieno in profilakso prav tako odobrili razdelitev stroška 5,5 milijonov lir za lepake, 22 milijonov lir za pomoč nezakonskim otrokom, k> -’ih ie priznala samo mati, kakor tudi razdelitev stroška 255.000 lir za nakup cepiva proti davici v letu 1957.
Odborniki so odobrili nakup nekaterih novih knjig za psihiatrično bolnico, podaljšali sporazum za nočno nadzorstvo nekaterih pokrajinskih poslopij, izplačali 1,3 milijv-nn lir za novo ogrevalno napravo v delovnem oddelku psihiatrične bolnice in odobrili strošek 440.000 lir za popravilo termične centrale v zgoraj omenjeni bolnici.
Odborniki so nato sklenili dati na dražbo ponovno asfaltiranje že asfaltirane ceste v Selcah za 1,5 milijona lir ter sklenili enako delo opraviti tudi na pokrajinski cesti Trst-Videm, ki bi stalo pokrajino 13 milijonov lir. Ker je vsota zelo visoka, bo o tem sklepal pokrajinski svet.
V skladu s sklepom pokrajinskega sveta so podarili trgovinski zbornici 100.000 lir za okrepitev živinoreje, torej za akcijo, ki sta jo lani po-krenili ustanovi kmetijski inšpektorat in trgovinska zbornica.
Odborniki so razpravljali še
o razširitvi pokrajinske ceste Farra - Gradiška ter pooblastili predstavnike gluhonemnice, da bodo prisostvovali vsedržavnemu shodu, ki bo v Bologni 8., 9. in 10. aprila.
Shodu, ki bo 8. maja v Tretu in na katerem bodo proučevali razvoj cestnega omrežja na področju treh Benečij in na katerem bo tudi predstavnik goriške pokrajine, so odborniki posvetili del seje. To vprašanje bo predmet diskusije naslednjih sej odbora in pokrajinskega sveta.
Na koncu je odbornik dr. Polesi rekel, da bodo zbrali prošnje za teoretično - praktični tečaj za bolničarke psihiatrične bolnice. S tečajem, ki se bo pričel v tem mesecu, bodo ustvarili vrsto oseb, ki’ bodo lahko pomagale na področju psihiatrije.
 «»-------
Rojstva, smrti in
Od Z. do 8. marca 1958 se je v Gorici rodilo 15 otrok umrlo je 10 oseb, oklica sta bila le dva in porok je bilo pet.
ROJSTVA: Giuseppe Cuzzit, Sergio Luciano, Donatella Zi-raldo, Marco Campestrini, Ste-fano Bressan, Loris Melchior, Marlena Bonsiti, Luisa Makuc, Klavdij Makuc, Piergior-gio Piasentier, Patrizio Negan-tini, Lucia Brugliera, Manue-la Grion, Elena Dainese in Ma, nuela Iansich.
UMRLI SO; 70-letni zidar Franc Krpan, 86-letni Antonio Bressan, 6 ur star Giuseppe Cuzit, 78-letna Josipina Velikonja, vdova Makuc, 79-letni upokojenec Giovanni Fedele, 73-letna Maria Tomat, por. Donda, 66-letni potujoči trgovec Stefan Pertot, 62-letna vratarica Antonija Kristan, por.Culli, 51-letni Emilio Quin-zatti, 78-letna Maria Pieri.
OKLICI:	agent civilne po-
licije Lino Brigadini in Anna Vascotto, agent javne varnosti Michele Cagliari in Giu-seppa Di Conza.
POROKE:	oficir italijanske
vojske Filliponeri Spano in Loretta Macorati, trgovec Josip Košuta in Danica Pahor, natakar Pietro Brezza in Be-nita Dujc, šofer Alfredo Marega in Vanda Blason, brivec Francosco Palumbo in Florjana Hvalica.
RAZDELJEVANJE NAGRAD 1». MARCA
Nagrajeni delavci in podjetja
Nagrajeni bodo za svoje dolgoletno delo pri enem podjetju ali za zboljšanje proizvodnje
V sredo 19. marca bodo na predlog posebne komisije obdarili goriška podjetja in u-službence zaradi zaslug, ki so jih imeli pri gospodarskem razvoju.
V kategoriji A so uslužbenci, ki delajo pri enem podjetju neprenehoma vsaj 30 let. V obrtništvu in v industriji bodo obdarovali; Emilio Trevisan. ki dela v CRDA v Tržiču od leta 1908; Giaco-mo Pozzari, ki dela v CR.OA od leta 1912; Mario Cioli. ki dela v CRDA od leta 1918; Luigi Rovis, ki dela v CRDA od leta 1919; Augusto Furlan, ki dela v CRDA od leta 1919; Emilio Peressin. ki dela ori SELVEG v Gorici od leta 1921-, Rodolfo Lutman, ki dela pri podjetju Brunnschvveiller od 1. 1922; Karlo Legiša, ki dela pri podjetju Brunnsehweiller od leta 1922; Iolanda Bosca-rol, ki dela pri podjetju Pas-sero v Tržiču od leta 1922; Luigi Cudin, ki dela pri podjetju Passero od leta 1923; Antonio Miniussi, ki dela pri SELVEG v Gorici od leta 1923; Leo Nocentini, ki dela v SOLVAY v Tržiču od 1. 1923.
Uslužbenci trgovskih podjetij; Giorgio Padovan. uslužbenec pri Očzanu od leta 1920; Salvatore Otsori in Ugo No-votni, uslužbenca podjetja Gionchetti - Bozzini od leta 1924; Bruno Kren, uslužbenec podjetja Orzan od 1. 1926.
V kategoriji C so podjetja, ki imajo za seboj najmanj 50 let delovanja: Nilo Forcessini, bar, ki je'bil ustanovljen leta 1892; kmetijsko podjetje Ce-sara Baderja, ki je bilo ustanovljeno leta 1906; Guido Fa-chinato. sedlar in tapetnik, ki je pričel z delom leta 1919: Giovanni Zumin. kovač, ki je pričel delati lela 1919; tapetništvo Ballare, ki je pričelo delovati leta 1920; Carlo Qua-li, mehanična delavnica, ki je pričela delovati leta 1921.
V kategoriji D so vsakovrstna podjetja, ki so z novotarijami izboljšala svoj način dela; mehanična delavnica Aguz-zoni, fotograf Edvigio Altran. tovarna likerjev Carbone in Moruzzi.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesam, Uhca Carducci, tel. 22-68.
Kino v Gorici
CORSO. 17.00; »Poziv Angle žem na dvoboj«, Hordey Cruger.
VITTORIA. 17.15; «Strogo za. upno: družba škandalov«, B Huton in P. Vnght, CENTRALE. 17.00: «Vehka siva vrata«, R. Beatty in Lee Patterson.
MODERNO. 17.00; »Pariške tatice«.
Kino v Tržiču
EXCELSIOR. 16.00: »Nežni zločinec«, J. Leivis in M. Hyer. Vistavision.
AZZURRO. 17.30:	»Ciganska
strast«, Carmen Scvillia in R. Kiney.
PRINCIPE. 17.30: «Parižanka«, B. Bardot in C. Boyer.
V Ljudsko knjižnico prispela nova pošiljka knjig
V Ljudsko čitalnico in knjižnico, v katero radi zahajajo goriški Slovenci, saj v njej dobijo dobre in zanimive revije ter vsakodnevno časopisje, je pred kratkim prispela nova pošiljka knjig, s katerimi nas je seznanila požrtvovalna knjižničarka Jožica Smet.
Tovarišica Smetova nam je povedala, da bodo z novo pošiljko verjetno najbolj zadovoljni najmlajši, saj je knjižnica med drugimi deli za o-troke, prejela tudi Hoffman-nove pripovedke, Srbske narodne pravljice in še mnogo podobnega zdravega in obenem zabavnega otroškega čtiva. Odrasli pa bodo verjetno radi segli po Hugojevih »Nesrečnikih«, Pirandelovem »Mlinu na Padu« Seliškarjevi povesti »Lovčeva hči« itd.
Podrobne informacije dobijo ljubitelji knjig na sedežu ZSPD v Gorici, Ul. Ascoli 1, ob delavnikih od 8.30 do 12. ure in od 15. do 18. ure (razen ob sobotah popoldne).
Nesreča delavca iz Gabrij v Kvarni SAF0G
Na delu v livarni SAFOG se je včeraj ob 17.30 ponesrečil 22-letni delavec Anton Devetak iz Gabrij. Na levo roko mu je padel težak predmet in mu poškodoval palec. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Padec po stopnicah
Po stopnicah v hiši št. 1 na Trgu pred županstvom ie včeraj opoldne padla 22-letna Četa Mranpolini. Pri padcu si je zvila levo nogo.
Pri občinski blagajni hranijo zlato verižico z obeskom. Kdor lahko dokaže, da je predmet njegova last, naj ga pride iskat.
ŠFOTZT t-m <=>7072.1-
IŽFOTŽ-r1
Trening tekma reprezentantov z Reggiano
Slaba igra kandidatov kijub številnim golom
Petris dosegel dva od šestih golov ■ Najboljša Montuori in Boniperti
• VICENZA. 12. — V današnji trening tekmi so kandidati za italijansko nogometno reprezentanco, ki bo nastopila 23. t. m. na Dunaju proti Avstriji, premagali enajstorico Reggia-ne s 6:2 (2:1). g
V prvem polčasu so kandidati igrali v naslednji postavi:
Mattrel; Corradi, Garzena; David, Ferrario. Moro; Montuori, Boniperti, Brighenti, Gratton, Stacchini. V vratih Reggiane je branil Bugatti.
Kandidati so začeli v hitrem tempu z lepimi akcijami, pre -vsem po desni strani, kjer sta se dobro sporazumevala Boniperti m Montuori. Prvi gol ie bil dosežen že v 3’ po akciji Moro . Boniperti - Montuori. Žogo je odbil nasprotni srednji krilec Meggiolaro (bivši član Triestine). Dobil jo je Boniperti in prizemno streljal tik mimo droga v vratg. Minuto pozneje je dosegel gol Montuori po akciji, ki jo je* začel Moro, razvila pa Montuori in Stacchini.
Igra se je pozneje ustalila na sredini igrišča. Reggiana je postala bolj napadalna In je pogosto zaposlovala o-brambo kandidatov. V 35’ je dosegel gol za reprezentante Brighenti, toda sodnik ga _ je razveljavil zaradi prekrška nad vratarjem. Po nekaj akcijah Montuorija in Stacchinl.in so trenerji v 40’ po Cataia-niju zmanjšali razliko.
V drugem polčasu so kandidati nastopili takole:
Bugatti; Corradi, Robotti; Moro, Azzini. Fogli; Nicoie, Boniperti, Canipana. Gratton Petris. Maltrel je branil pr: Reggiani.
Tudi sedaj so kandidati začeli zelo hitro in v sestih mi n utah dosegli tri gole s Pe-trisom v 2’ in 5’ ter s Carrl-pano v 8'. Po zadnjem golu,
  ......................
Kolesarska dirka Pariz-Nica
Vannitsen zmagal tudi v etapi Vichy-S. Etienne
Italijan Nascimbene še vedno vodi v splošni klasifikaciji
SAINT ETIENNE, 12.	—
Belgijec Vannitsen je zmagal v 3. etapi kolesarske dirke Pariz - Nica (Vichy - Saint Etienne 149 km) m Italijan Nascimbene je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji.
Zaradi obilnega snega, ki je zapadel čez noč, so hoteli organizatorji najprej etapo skrajšati. toda po naknadnem pregledu ceste so ugotovili, da se dirka lahko vrši na vsej dolžini etape, ker je močno sonce sneg medtem že stopilo.
Kljub številnim poskusom v prvem rjeiu etape, je šele pri 81. km petim dirkačem, De-rijdKu. Foreju, BertOlu, Fer-lenghiju im PlankaerfU uspelo uiti in začeti vzpon na Ven-drages s 5’’ naskoka pred glavnino. Na dolgem vzponu pa je glavnina ujela vse razen Plankaerta, ki je privozil sam na vrh 10” pred Grattononi in 20” pred ostalimi. V spustu se je tudi Gratton vključil v glavnino, Plankaert pa je povečal svojo prednost na 50” pri 96. km in na 2’30v pri 111. km.
Iz glavnine so kmalu nato ušli Picot, Stablinski, Walko-wiak, Schepens, Foie, Favere, Conterno De Smet in Le Ber, ki so dohiteli Plankaerta 18 km pred ciljem. Kmalu se jim je priključila tudi glavnina Po neuspešnem pobegu Defi-lippisa in Schepensa, so si priborili nekaj metrov naskoka Darrigade. Le Ber in For-limi in prvi privozili v Saint Etienne, toda 300 m pred ciljem jih je ulovila g'avnina z Vannilsenom na čelu, ki si je v sprintu tudi piiboril e-tapno zmago za doižino kolesa in pol pred rojakom Van Aerdom.
Vrstni red na cilju:
1. Vannitsen (Bel.) 4.06’02 ' s povprečno hitrostjo 36.336
km na uro; 2. Van Aerdc (Bel.), 3. Derycke (Bel.), 4 Forlini (It.), 5. Poblet (Sp.) 6. Fore (Bel.), 7. Darrigade (Fr.). 8. De Cabooter (Bel.), 9. Truye (Bel.), 10. De Smet (Bel.), 11. Van tieghen (Bel.), 12. Gainche, in nato vsi ostali s časom Vannitsena.
Splošni vrstni red po 3. etapi:
1. Nascimbene (It.) 15.16T7”
2. Vannitsen (Bel.) 15.16’37”
3. Derycke (Bel.), 4. De Bruy ne (Bel.), 5. Fornara (It.), 6 Accordi (It.), 7. Geminiani, vsi isti čas, 8. Brandolini (It.) 15.16’40”,	9. Ferlenghi (It.) 15.17’27”, 10. Forestier 15.2119
NOGOMET
ki ga je dosegel Nicoie v 19’, so kandidati znatno popustih in Nicoie, Campana in Petris so v napadu mnogo grešili. Akcijo, ki je privedla do prvega gola v drugem polčasu, .e začel Campana, katerega je prestregel Gallusi. Žoga jo jrišla do Petrisa, ki je pre-litel Mattrela in zatresel mrežo. V 5’. je Petris prejel od Bonipertija idealen predložek in iz verjetnega offsrdea dosegel drugi gol. Tretji gol je dosegel Campana, ki je prestregel žogo, ki se je po ostrem strelu Nicoleja odbira od droga. Zelo lep je bil gol. ki ga je dosegel Nicoie, ko je ore igral nekaj nasprotnikov in nato še Mattrela. V 34' je Ar-zini zagrešil prekršek v kazenskem prostoru in Lorenzani je kazen realiziral. Sledilo je še nekaj akcij kandidatov v glavnem prek Petrisa.
Kljub ddkaj visokemu rezultatu. igra kandidatov m zadovoljila. Tako v prvem kot v-drugem poičasu je bilo samo nekaj lepih potez po zaslug' Montuorija in Bonipertija ter delno Brigiientija. Bugatti je izvedel nekaj učinkovitih parad. vsi ostali pa so bili povprečni. N;', j večje hibe so bile v knlski vrsti. Kjer niti Fogli in še mani David nista bila kos naiogi. Tudi Moro :n Ferrario nista bila najboljša.
Verjetno je, da bo zaradi tega moral zvezni selektor dr. Foni vnesti nekaj sprememb in zamenjati igralce, ki so danes pokazali, da še niso dorasli za reprezentanco.
Globe, izključitve
MILAN. 12. — Disciplinska komisija FIGC je sprejela naslednje ukrepe proti moštvom in posameznikom:
Globe: 100.000 lir Simmen-thal, 80.000 lir Inter, 65.000 "r Napoti, 50.000 lir Bologna. Roma. Palermo. 25.000 lir Sanre-mese, 35.000 lir Ravenna. 20 tisoč lir Legnano.
Izključitve: Za dve efektivni nedelji: Nicoletti (Messj-na) — pogojno; za eno efektivno nedeljo:	Tozzi (Lazio),
Grassi (Simmenthal) — pogojno. Rimhi (Fedit) — pogojno. Guarini (Siracusa) — pogojno. Radaelli (Messina) s preklicom prejšnje pogojnosti Bernardin tlnter) — pogojne, Bergamini (Messina) — pogojno, Russi (Pro Vercelli).
Strogi opomin:	Pivatelh.
Greco (Bologna). Carminati (Simmenthal), Quaiattini (Retr. giana).
Navadni opomin:	Tortv.1
(Sampdoria), Ferrario (Jtivev-tus), Odling (Taranto), Barone (Salernitana), Grcco (N-v-poli). Cicogna (Venezia), Fran-zo (Siracusa), Radaelli (Sim-cusa).
REIMS. 12. — Jacques Her-billon. francoski prvak sred-njelahke Kat. je predložil EBU uradni izziv evropskemu prvaku Petru Wattermanu.
Mcddeželni nogomet
[. SERIJA Rezultati.	nA
Chieti-*Belluno 4:2, CRh« Falk Vobarno 3:2, Hellas-
glia 1:0, »Anconitana-Marzoi
4:0, OZO Mantova -rizia 3:0, »Pescara - Travah Dolo 3:0, "Forli - Treviso j; ' •Pordenone - Vitt. Veneto • Lestvica:	n	32
| IS 13 30 5 34 tt * 5 36 20 26 5 26 10 „
5 26 28 22 7 31 33 A
s 25 27 21
7 24 fo
6 29 31 9 20 24
Mantova	21	12	8
Treviso	21	11	8
Anconit.	21	10	6
Pescara	21	10	6
Hellas	21	9	7
Porden.	21	6	10
Marzoli	21	7	7
Forli	21	8	5
CRDA	21	6	8
Chieti	20	6	8
P. Gorizia	20	7	4
Moglia	21	7	4
V. Veneto	21	5	7
Belluno	21	3	8
Falk V ob.	21	3	6
Trav.Dolo	21	4	4
28
*9 30 42 11
1° 21 t. p
12 21 34
13 19 40 1-
11. SERIJA
Rezultati:	»Ba5.
»Aurora - AuUace 0.0. sano - Clodia 3:1. ‘Civida ese Merano 4:1, *Ponte San " Ponziana 0:0. »P.eHizzari -	^
verelo 3:0. 'Bolzano - ha1 „ *Schio - Sava 3:0, 'Portogh* ro - Trento 1:1.
Lestvica:
Bolzano Bassamo Sava Trento Schio Aurora Pellizzari Rovcreto Portogr.
Saici Audace Cividalese Merano Merano Ponziana Clodia
21	14	2
21	11	6
21	11	5
21	11	5
21	9	5
21	7	8
21	9	4
21	9	4
21	8	5
21	7	5
21	6	7
21	6	7
21	6	6
21	6	6
71	6	5
21	5	5
21	2	3
5 40 18 f.
4 31 S
5 37 2» d
5 37 23 32
7 25 18 23
6 21 & J?
8 26 30 2» 8 29 25 »
8 25 28 S I 11 34 18
9 2 2 34 1*
3 16 DILETANTI
Rezultati:	al,sar.a
•San Giovanni - MugS j.], Fortitudo - CRD"
1:1.
2:1.
istria*
*Edera-San!’Anna 3:0,	- v, .
Romana Silver 3:0, -ijn* Itala 3:1. *Amoco - Juvc 5 0:0, "Romans _ San Lan 2:0, •Cava Romana - C01 j;l, se 2:2, Mossa - »Libertas
Lestvica:
tsM
5 fo 15 16 5 28 L ?o'
8 34 515
7 •!- 3 23
1 3L 22
Fortitudo	23	16	3
Edera	23	15	4
Libertas	22	12	6
Ronchi	23	11	7
S. Giov.	22	9	8
Mugges.	23	11	4
Istria	22	10	5
Cava Rom.	22	8	7
CRDA	2 3	9	4	1 0	30	^ ji
Itala	23	8	6	9	38	^	j(j
Cormon.	21	5	10	6	2	$	29
Mossa	23	7	6	10	^	^ 13
R. Silver	23	7
Juventina	23	5
Romans	21	6
Amoco	23	5
SanFAnna	23	5
S. Canc.	23	4
1«
6 12	40	l6
tssžjs
iSffž
13
Odgovorni uredajl1-STANISLAV rE2XT - T
Tiska Tiskarski zavod
Donavski pokal
BUDIMPEŠTA, 12. — Za stopniki nogometnih zvez Ma džarske, CSR. Jugoslavije, Ro munije in Bolgarske so se danes v Budimpešti sporazumel glede tekmovanja za donavsk pokal. V tem tekmovanju bo do sodelovala po 4 moštva iz Madžarske, Jugoslavije m Ce škoslovaške ter po 2 iz Romunije in Bolgarske. Tekme prvega koia bodo 25. maja. finale pa 6. in 16. julija.  «»---------------
Šah v Sarajevu
SARAJEVO. 12. — V nadaljevanju šahovskega prvenstvt Jugoslavije so bili dosežem naslednji tezultati:
13. kolo:	Ivkov	- Gligorič
remi, Milič - Čirič prek., Puc - Vukčevič remi. Lukič - Ka-rakiajič remi, Matanovič - So-frevski 1:0, Dimc . Djurasevič remi. Bogdanovič - Sokolov 1:0 Ja-noševič - Matulovič 1:0.
predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 1*- ufl Cinemascope barvni film:
«4 BRHKA DEKLETA*
GEORGE NAPER - JUHE ADAMS • MARIANNE COOK EISA MARTINEUI GIA SCAtA - SYDNEY CHAPLIN FH GRANT VtlLUAMS • JOHN GAVIN
• CinemaScoPE
»».»..EASTA1AN COU3R.,,,r^Swi
VLADIMIR BARTOL
•ALA
«Kar sem videl in slišal pri Abdul Maliku, mi je jEtsno,» je dejal. «Ne razumem pa, kaj je mislil dai Ibrahim z naukom, da je Alah podelil Seiduni ključ, ki odpira vrata v raj.»
«Kaj je treba tu razmišljati?* se je oglasil Jusuf. »Tako uči Seiduna in naša dolžnost je, da verujemo.*
»Prav, toda tega ne vem, ali moramo smatrati ta nauk dobesedno, ali pa videti v njem samo prispodobo,* je poizvedoval dalje Ibn Tahir.
«Kakšno prispodobo	neki?!*	se je	razburjal	Jusuf.	«Tako
je bilo rečeno in tako	moramo	tudi	razumeti.*
»Potemtakem se je zgodil nov čudež,* je vztrajal Ibn Tahir.
»Cernu ne?» je menil Jusuf.
cčemu ne?» ga je zavrnil Ibn Tahir. «Zato, ker je bil Prerok izrecno dejal, da so se čudeži dogajali le v starih časih. Za svojega vladanja in za poznejše dobe pa jih ni dopustil.*
JusUf ni vedel, kaj bi odvrnil.
Džafar je dejal:
»Da je Alah podelil Seiduni ključ od rajskih vrat, nam . ni treba smatrati za čudež. Saj	tudi	Prerok ni	videl	čudeža
v svojem potovanju z	nadangelom	Gabrijelom v nebesa.*
»Dobro, pa vzemimo, da je bil s tem Seiduna deležen samo posebne Alahove milosti,* je nadaljeval Ibn Tahir.
»Ostane pa še vprašanje, kdaj, kje in po kateri poti je podelil Alah Našemu gospodu ključ od rajskih vrat.*
«Alah se je bil pač prikazal Seiduni v obliki gorečega grma ali nizkega oblaka,* je menil Sulejman, »kakor se je bil prikazal prejšnjim prerokom. Tako mu je mogel izročiti ključ, kakor je bil Mojsiju izročil tabli z zapovedmi na gori Sinaj.*
»Vse to si lahko mislim,* se je zmerom bolj razvnemal Ibn Tahir. «Ne gre mi pa v glavo, da živimo mi v neposredni soseščini s tako imenitnim in mogočnim prerokom.*
«Morda se ne čutiš za to dovolj dobrega?* se mu je posmehnil Sulejman. »V čem smo mi slabši od nekdanjega izvoljenega ljudstva?*
Ibn Tahir je v zadregi gledal okrog sebe. Videl je obraze, ki so izražali veliko versko gorečnost. Ne, ti niso mogli razumeti tistega, kar je njega navdajalo z osuplostjo in ga sililo k dvomom.
»Bolj kakor Sulejmanova domneva se mi zdi verjetno,* je menil Džafar, «da je poslal Alah k Seiduni kakšnega angela, ki ga je potem privedel v nebesa. Tam mu je mogel Alah z lahkoto izročiti ključ od raja.*
»Naj bo tako ali tako,* je povzel Ibn Tahir. «Vprašanje je zdaj, kakšne prirode utegne biti ta ključ. Kajti pomisliti nam je, da niso niti Alah niti raj niti stvari v njem iz iste snovi, kot je naš svet. Kako je torej možno, da biva med nami, na naši zemlji, predmet, ki je iz snovi onostranstva? Ali bi ga mogli mi zaznavati z našimi čutili? In če bi ga mogli, ali bi bil tedaj še rajski predmet?*
»Imenitno vprašanje si postavil, vnuk Tahirjev,* se je razveselil Jusuf in si zadovoljno pomel roke.
»Jaz pa mislim,* je pripomnil Naim, »da to razpravljanje že presega meje dovoljenega.*
«Jezik za zobe, škržat!* ga je nahrulil Sulejman. »Pravi se je oglasil.*
»V koranu je zapisano,* je dejal Džafar, »da bodo pra-
obli
vični po smrti deležni raja in njegovih radosti v	. jst8
ki so povsem podobne onim na zemlji. Blaženi bodo i čutila, ki so jih imeli na tem svetu, in ista veselja-takem se tudi predmeti onostranstva ne bodo mnogo	^ do
vali od tukajšnjih. In snov, iz katere je narejen	j>
»•O	lito	n-V*	n	hiti t/\Mni	cvhvi	n	rivi/v«l«	trt«it«in	ncVlLl	.a
raja, utegne biti torej podobna snovi tostranskih st ge
Obeida, ki je ves čas molče in pozorno posluša. prevejano nasmehnil.	razjaS'
j«
uliti
»Dobro rtizlago imam,* Je dejal, »ki utegne vso to zagonetko okrog Alahovega ključa. Slišah gie0
odpira ta ključ vrata v raj. Ima ga pa Seiduna, ki nami, na zemlji. Ta ključ torej odpira vrata v ra.1 ta-Š9’ z zemeljske strani. Naj bo tedaj priroda raja taka 'jet D1 Seidunov ključ odpira vrata z naše zemlje, zatorej iz tostranske snovi.*
»Imenitno si jo pogodil!» je vzkliknil Jusuf. »Premetena razlaga,* je menil Ibn Tahir. gulita' »Obeida je pretkan kot ris,* se je posmejaj g$ pf* »Vprašati moramo daija Ibrahima, če je tudi vilna,* je zaskrbelo Naima.	0j
»Slabo utegneš naleteti s takim vprašanjem, ritec,* ga je zavrnil Sulejman.	.
»Zakaj pa?» se je razhudil Naim.	.	fljrfti11-’
»Zato, ker zahteva — če še ne veš — častiti da p, r da odgovarjaš samo na tisto, kar si bil vprašan. ti, moj nosovrt, skušal nadmodriti, bi se peklens ^gU( V* Učenci	so	se smejali. Naim je rdel od jeze-	B*
ki so mu	bili	zaviti in učeni pogovori najvišji uzl
srdito oplazil s pogledom. Tovarišem pa je dejal:
»še, še se dajte, dečki!*
Toda rog jih je pozval k peti molitvi.	«1
* * *	$	jji
Po večerji	je Ibn Tahirja premagala utr«jenS<
z	ostalimi	na	večerni izprehod. Umaknil se je v '1
legel v posteljo.	(Nadaljevanj*