m o8o 12 05 © 70 LET Že 15 Dragi moji plonetoVci; že odštevate dneve? Vsak dan bolj diši po dolgih, toplih, brezskrbnih počitnicah. Gotovo ste zelo utrujeni od šolskih obveznosti in napornega vsakdanjika. Ampak vemo, da ste dali vse od sebe in zdaj prihaja nagrada za trud. Pred vami je najlepši del leta -poietne počitnice! Ker ste planetovci, ne boste ležali na kavču ali viseli pred računalnikom, ampak boste raziskovali, piavali, se potapljali, hodili po gozdovih, travnikih in gorah, se družili s prijatelji in se zabavali. Ker smo nadvse radovedni, želimo, da nam pišete, kaj počnete, kje ste, kako se počutite in kaj načrtujete za poletne dni. Mi pa vam bomo julija pripravili dvojno številko Mojega planeta in tudi presenečenje. Moj planet bo namreč kmalu praznoval 10. rojstni dan. Ste radovedni? Uživajte, se vidimo 15. julija. Urednica Maja V tej - številki —^junij -2015 8 4 LJUBLJENČKI Pasje počitnice 8 TA MESEC 10 PLANETOVCI PO SVETU Fernanda in Nicole 12 TUJE DEŽELE Tajvan 16 SVET ŽIVALI Navadni močerad 18 POTEPANJA PO SLOVENIJI Bela krajina 22 ČLOVEŠKO TELO Telo v številkah 24 SAJ NI RES, PA JE Zabavna Avstralija 26 FOTOGRAFIJA MESECA Glogov belin 40 Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete tudi učne liste in filme. 36 DR. VETKO 38 OGROŽENE ŽIVALI Plavček 40 REKORDERJI IZ ŽIVALSKEGA VRTA Sajmiriji 42 PLANETOV STRIP Puhaste kepice 46 POSKUSI Kraterji na Luni 48 MOJ TEST Tvoji talenti 50 SIVE CELICE 52 NUŠIN KOTIČEK Tudi poleti v zavetju 54 MOJ PLANET PRIPOROČA 56 VAŠA POŠTA Psi so naši najboljši prijatelji, vedno so z nami ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Uživajo v naši družbi in se veselijo počitniških dni - takrat imamo več časa zanje, dolgi in topli dnevi nas družijo na zabavnih sprehodih, skupaj se lovimo in žogamo, odpravimo se na počitnice. Daljše potovanje je za psa lahko stresna izkušnja, zato se moramo nanj pripraviti. Vročina in voda Psi imajo tal. ^ ▲a a je zelo lepo in zanimivo mesto, ampak tudi veliko in nevarno. Skoraj vsi smo že bili napadeni ali oropani, to je tukaj vsakdanje. Nikoli ne greva sami na avtobus ali v trgovino, kar je za slovenske otroke zelo normalno. To nama je v Sloveniji zelo všeč. V našem mestu živi okrog 25 milijonov ljudi, kar je več kot za 10 Slovenij. Veliko je prometa, cest, avtocest, vseh možnih prometnih sredstev. Mexico je mesto, ki ima največ muzejev na svetu. V mestu dobiš vse, kar ti pade na pamet. IrZnanilMehičanl^ Med najbolj znanimi Mehičani sta najverjetneje slikarski par Frida Kahlo in Diego Rivera, pisatelja Octavio Paz in Carlos Fuentes in pa kitarist Carlos Santana. Dandanes so v Evropi priljubljeni tudi mehiški nogometaši, kot sta Javier Hernandez - Chicharito in Hugo Sanchez, ki je igral za Real Madrid. V našem mestu je živel tudi pisatelj Gabriel Garcia Marquez. Na Maksimilijanovem gradu v prestolnici O Mehika O o Vezi s Slovenijo, Najina mama je Slovenka. Poleg mehiškega in španskega imava tudi slovensko državljanstvo. Govoriva slovensko, bereva v slovenščini in tudi pečeva piškote po slovenskih receptih. Obema bi bilo všeč živeti v Sloveniji, zlasti zato, ker je tam prijetno varno. Tam imava tudi sorodnike in prijatelje, ki jih precej pogrešava. Glovno mesto: Ciudad de Mexico Prebivalstvo: 122 milijonov Velikost države: 1 964 375 km2 (za 97 Slovenij) Denarna enota: mehiški peso Jezik: uradni jezik je španščina, v državi govorijo še 68 indijanskih jezikov tuje dežele Tajvan Med potepanjem po otoku sem v mestu Pingtung spoznal učitelja Petra. »Pridi, peljal te bom v našo šolo!« me je povabil na sedež skuterja. »V šolo se takole voziva s sedemletnim sinom,« je mimogrede pojasnil. »Tako se najhitreje prebijava skozi gnečo na ulicah pa še s parkiranjem nimam težav.« Kuharji v učILnici Pred veliko kockasto stavbo naju je pričakala gruča šolarjev. Lepo so me pozdravili po angleško, potem pa nadaljevali svoje delo. Bil je zadnji šolski dan pred dolgimi novoletnimi počitnicami. In takrat imajo običajno prost dan. No, ne čisto. Pouka nimajo, zato pa si v šoli ta dan sami naredijo kosilo in pripravijo piknik na zunanjem igrišču. Tudi zame je ostalo nekaj zelenjavne juhe in okusnih pečenih rakov. Jedli smo tako, kot je pri njih v navadi - s palčkami. Za povrhu so mi ponudili ledeni čaj, ki je med šolarji še posebno priljubljen. V zahvalo za pogostitev sem jim s pomočjo Interneta predstavil Slovenijo. »Je kaj nevarna?« so skoraj s strahom spraševali, ko sem jim pokazal človeško ribico. Ob gledanju smučarski poletov pa so čisto obmolknili. Na Tajvanu tudi pozimi redko pada sneg in tako ga večina učencev še nikoli ni videla. Tudi smučanja ne poznajo, zato pa toliko raje kolesarijo. Poleg kitajščine se v šoli učijo tudi angleščine. To je za učence kar težko, saj imajo Kitajci čisto drugačno pisavo, ki spominja na majhne risbice. Pravzaprav vsak znak ne pomeni le ene naše črke, temveč je lahko to cela beseda. Znakov pa je toliko, da se nikoli ne morejo naučiti prav vseh! Tudi kitajska imena so za nas nenavadna. Zato si pri pouku angleščine izmislijo angleška imena. Običajno jim ostanejo kar vse življenje, uporabljajo pa jih le, kadar se pogovarjajo s tujci iz daljnih dežel. prelit s sadnimi smutiji. Ter prav posebna vrsta čaja - čaj z mehurčki, »bubble tea«. No, saj sem ga opazil že pri nas, a mi ga še ni uspelo pokusiti. Najbrž se tako imenuje zaradi barvastih kroglic, ki plavajo v nenavadni pijači. Kroglice so narejene iz krompirju podobnih gomoljev tapioke, lahko pa so tudi sadne. Po želji jih dodajo čaju, včasih pa tudi ohlajenemu mleku ali soku in vse skupaj sladkajo. Čaj pijejo z debelo slamico, tako da lahko posesajo tudi kroglice. Tojpej' Nočna tržnica Pingtung ima skoraj toliko prebivalcev kot Ljubljana, a je eno manjših mest na otoku. V glavnem mestu Tajpej namreč živi več kot tri milijone ljudi! Mesta so podobno moderna kot pri nas. Le eno posebnost imajo, ki se mi je hitro priljubila. Zvečer na ulicah oživi nočna tržnica. Na njej prodajajo predvsem hrano. V majhnih kuhinjah kar na prostem pripravljajo številne dobrote. K sreči sem tržnico prvič obiskal s Petrom. »Pokusi riž, pečen v bambusovem steblu!« me je prepričeval. In bil je res odličen. Še posebno skupaj s popečenimi bučkami. Peter mi je pomagal izbirati jedi in na koncu sva obiskala še najbolj priljubljeno mestno slaščičarno. Navdušil me je zdrobljen led, m^mmmmm) Dobrote na nočni tržnici Kosilo na Stranišču Mehurčkasti čaj so si izmislili prav na Tajvanu. To pa ni njihova edina nenavadna domislica. Naletel sem na restavracijo z imenom Stranišče - »Toilet restaurant«! Kljub nenavadnemu imenu je bila polna gostov. Ti pa so sedeli, ne boste verjeli, kar na straniščnih školjkah! No, bile so čisto nove in s pisano pobarvanimi pokrovi. Nekatere celo v zlati barvi. Za naslednje presenečenje je poskrbel natakar: špagete mi je prinesel v posodi v obliki majhne straniščne školjke, sladoled pa v posodi, ki je spominjala na pisoar! Kljub nenavadni postrežbi sem užival v dobrotah in se veselo fotografiral, tako kot večina gostov. Tajvanci se zelo radi fotografirajo in pri tem običajno dvignejo dva prsta. SaMostoječi dvokolesnik Na Tajvanu izdelujejo številne priljubljene elektronske naprave, od računalnikov do pametnih telefonov. Pa tudi odlična kolesa in kolesarsko opremo. Na eni izmed kolesarskih stez sem imel priložnost preizkusiti prav posebno električno vozilo »reabo«. To je dvokolesnik, ki samodejno skrbi za ravnotežje. Z njim se voziš stoje, usmerjaš pa ga s krmilom, ki je podobno tistemu pri skiroju. Le da ga je mogoče upogibati v vseh smereh in tako tudi usmerjati. Z malo vaje je postala vožnja prav zabavna! Pozor pred tigrom! Na otoku prevladuje budistična vera in povsod je mogoče videti pisane templje, v katerih prižigajo dišeče palčke in darujejo cvetlice ter sadje. Templje je dovoljeno obiskati vsakomur. Pri tem moraš le paziti, da Sil ^ ^liV^ -I kl ■ Na tisoče metuljev No, tigri niso nikoli živeli na otoku. Zato pa lahko še danes naletiš na medveda, ki je največja žival v otoških gozdovih. Med nevarnimi pa je še nekaj vrst kač, katerih strup je tako močan, da lahko usmrti tudi človeka. K sreči se pred ljudmi običajno umaknejo. Med potepanjem po gozdu sem sredi zime najpogosteje naletel na opice, ptice in metulje. Nekatere vrste metuljev prezimijo v toplejših dolinah. Tam se jih zbere na tisoče in vsako jutro, ko jim sonce ogreje krila, so doline videti, kot bi se iz njih dvigovali pisani oblaki. Žal nisem našel največjega zbirališča. Vseeno pa sem naletel na skupine skoraj za dlan velikih modrih metuljev. Vsepovsod stojijo pisoni templji. vstopiš skozi vrata na desni strani in izstopiš na levi! Desni vhod je zmajev, levi pa tigrov. Verniki verjamejo, da je zmaj prijazen, tiger pa bi jih požrl, če bi vstopili v tempelj skozi njegova vrata na levi strani templja! Če si radoveden, pokukaj na spletno stran šole, ki sem jo obiskal. http://web.slps.ptc.edu.tw/ ALi'Ves? • Tajvan je skoraj za dve Sloveniji velik otok, ki je uradno del Kitajske, v resnici pa ima svojo oblast in deluje kot gospodarsko zelo uspešna država. • Kitajskim črkam oz. znakom pravimo pismenke in v povprečju jih za vsakdanjo uporabo poznajo več kot 3000! Za učenje pisanja v šolah uporabljajo svinčnik in kariraste zvezke. Nenavadno je tudi, da Tajvanci leposlovne knjige običajno berejo od zgoraj navzdol, časopise pa od leve proti desni. • V Tajpeju stoji najvišja stolpnica na otoku, visoka 508 metrov. Do leta 2010 je bila celo najvišja na svetu! Danes je znana po veličastnem novoletnem ognjemetu. Igor Fabjan svet živali S svojimi svarilnem] barvami spor^oS^a plen da je strupen. Jz žlez strup, k] ^japaJaiC odvrne od ^jamer^ej da b] ga požrl. »-■a I T« Žitfi gozdu Najraje ima vlažne površine, poraščene z malnom. Najlažje ga vidimo po močnem deževju, ko pride izpod kamna ali hloda in se masti z deževniki, polži in žuželkami ter njihovimi ličinkami. Rad se sprehaja tudi ponoči. Zimo preživi zakopan v zemljo, podobno kot žabe. RazMnoževanje Močeradi se parijo spomladi in poleti, najraje po močnem deževju. Samec, ki nima penisa, zgrabi samico od zadaj, odloži »spermatofor« - semenčice v želatinastem ovoju - in zdrsne na stran, tako da samica pade nanje. Jajčeca se v samici razvijajo do stadija ličinke, nato jih odloži v mlako, lužo ali potok. Med razvojem v jajcevodih večje ličinke jedo manjše in jajčeca. Iz ličinke se razvije mladiček. ii v. f i L --•J' © ALi v/eš? ~soarjež'va"- '"di kaniba,,. sa,- .ahkTaič-ssjbdorcee-", po- pa Zelo spominjajo na davne prednike, iz katerih so se razvile vse dvoživke. z kater'h Strup"e žleze imajo na glavi, takoj za očmi. V dolžino zrastejo do 28 cm. V Sloveniji so precej razširjena vrsta. V deželi Kranjcev z belimi nošami Za Kočevskim rogom in Gonanci se ob Kolpi razprostira gričevnata zelena pokrajina, ki ji pravimo - Bela krajina. Bela zato, ker slovi po belih brezah, narodni noši in apnencu, ki na pobočjih razkriva, da se potikamo po kraškem svetu. V Beli krajini smo se naučili speči belokranjsko pogačo, plesali smo po belokranjsko in videli, kako je ^ bilo v osnovni šoli pred več kot petdesetimi leti. AVSTRIJA I ITALIJA .Martbor0 kisi? ME KDO ViDJ? M StH rA OCEShiA KtoŽNA JAZ sm Majmo^IAJEJSA! Najhitrejša Je mišica, s katero pomežikneš. Ljudje namreč s to krožno očesno mišico lahko pomežiknemo kar petkrat v eni sekundi, vendar tega ne počnemo pogosto. V povprečju pomežiknemo v eni minuti vsaj desetkrat, kar pomeni, da na dan pomežiknemo 15.000-krat, na leto pa naredimo več kot 5 milijonov pomežikov. Še dobro, da mežikamo večino časa, ne da bi se tega zavedali, in svojih pomežikov ne štejemo. 30-60 Mpjriov NA niiJUTO 2^-40 VDIHOV WA MiHUTO Vdih Ali misliš, da večkrat vdihnemo zrak, kadar tečemo ali kadar mirujemo? Seveda, več zraka potrebujemo pri teku kot pri sedenju in k sreči tudi tega, kolikokrat na minuto vdihnemo zrak, ne štejemo. Kot dojenčki smo kar hlastali za zrakom. Pri treh mesecih smo vdihnili 30- do 60-krat v minuti, a smo pri starosti šestih mesecev število vdihov zmanjšali že na 24 do 40 vdihov. Kot triletniki smo potrebovali dvajset do trideset vdihov na minuto. Desetletni otroci potrebujejo le še 17 do 23 vdihov na minuto, odrasli pa od 16 do 20 vdihov na minuto. Celice za novo življenje Za novo življenje, ki lahko traja tudi čez 100 let, sta potrebni samo dve celici: jajčece, ki je ženska spolna celica, in semenčica, ki je moška spolna celica. Jajčece je tudi ena izmed največjih celic v telesu. Njen premer znaša kar 0,1 milimetra. Ima obliko krogle. Pri dekletih in ženskah se po navadi sprosti enkrat na mesec in negibno čaka na oploditev. Semenčic pa je na milijone. V testisih fantov in moških jih nastane več milijonov na dan. Semenčice so tudi zelo hitre in tekmovalne. Poganjajo se s pomočjo repkov in tista, ki prodre v jajčece, tako rekoč v hipu ustvari novo življenje. Polovico navodil za nastanek novega otroka nosi jajčece, drugo polovico pa semenčica. m jEn majdalj5a. Koliko kosti!! MILICA Človeški skelet je sestavljen iz 260 kosti. Brez njih bi bili mehki kot polži. 80 kosti sestavlja tako imenovani osni skelet, kamor spadajo lobanja, hrbtenica in rebra. Samo v lobanji imamo 22 kosti. Preostalih 126 kosti okončin visi ob osnem skeletu. Okončine nam omogočajo veliko gibov, kosti v podplatih in nogah pa nam dajejo oporo in nosijo težo telesa. Najmanjše koščice so v notranjosti ušesa. Tri so: kladivce, stremence in nakovalce. Najmanjša kost je nakovalce. Meri manj kot 5 mm. 16-Zo VDlHO\/ ^MwuTo I I 7iztegov V človeškem genomu je 30.000 genov. • Z nosom zaznamo 10.000 vonjev. Krištof Dovjak Saj ni res, Pa je Avstralija, ki so jo nekoč poimenovali neznana Južna dežela, je šesta največja država na svetu in edina, ki v celoti zajema vso celino. Čeprav je najbolj ravna celina na svetu, je polna presenečenj in posebnosti. Slovi po puščavah, Aboriginih in kengurujih, mi pa smo izbrskali še druge manj znane, a zelo zabavne značilnosti. Celina ovčk V Avstraliji živi več kot 25,5 milijona prebivalcev. Številka vsako leto zraste zaradi ekonomskega priseljevanja, ki je posledica gospodarske krize v zadnjih letih. Več kot 25 % prebivalstva je bilo rojenega zunaj Avstralije. Toda ali veš, da je ovc 3,3-krat toliko kot ljudi? Kvadratni kakci Vombat je vrečar, sorodnik koale in živi samo v Avstraliji. Čeprav je miroljuben rastlinojed, ga ni modro prestrašiti, ker takrat postane zelo napadalen. Avstralci zatrjujejo, da je vombatov kakec podoben kocki. Naj jim verjamemo? Malo ovinkov Ker je Avstralija pretežno ravna celina, ni nenavadno, da se ponaša z najdaljšo ravno cesto na svetu. Prek Nullarbor Plain, ki je ogromno sušno območje na jugu celine, namreč poteka povsem ravna cesta, dolga 1450 kilometrov. Sneg sredi puščave Avstralske Alpe prejmejo letno več snega kot Švicarske Alpe. Smučarsko središče Mt. Buller je oddaljeno le tri ure vožnje od Melbourna, ki je glavno mesto zvezne države Viktorija na jugovzhodu celine. 24 .iir '.v-Iii^-^ !, BuMcrang Danes je to športna naprava iz , lesa, ki se vrne l< metalcu, če ^^ je pravilno vržena. Pravi bumerang, kot so ga uporabljali prvotno, pa je bil razvit za boj in lov. Ni pa se vračal k metalcu, saj je bil njegov namen leteti čim dlje in zadeti cilj. Aborigini so bumerang imenovali kylie, od tod izvira avstralsko žensko ime Kylie. Otok naravnih parkov Na otoku Tasmaniji, ki je obenem najbolj južna zvezna država Avstralije, je najčistejši zrak na svetu. Naravni rezervati in parki obsegajo skoraj polovico otoka. Zdravilni inštrument Didžeridu je tradicionalno glasbilo Aboriginov. Ugotovili so, da ima igranje na ta inštrument mnoge zdravilne učinke. Med drugim spodbuja kroženje krvi po telesu. Strumno in naprej Emujev in kengurujev ne boste videli hoditi ritensko. To je tudi razlog, da sta živali postali maskoti države in ju vidimo v avstralskem grbu. Emu je za nojem druga največja vrsta ptiča na svetu, saj zraste tudi do 1,8 m visoko. Kenguru pa je vrečar in živi le v Avstraliji, kjer poznajo več kot 60 vrst te živali. Senja Požar "J-. ■■ J fotografija meseca '"■i GLOGOV belin Žeizdrnaezvv;i poetuj iz družine belinov. Ima bela krila zZiiZ;;akOt0 pirdoarjenimi žilami. Krila nap enja, spI^0 žim v kater,h so zrak, živčna vlakno in kri. Pri vrs^c ,h so _ črne, pri samicah po temno rjave. To vksO0 ^etu|ja je razširjena po vsej Evropi, rO^^,. no skrajnem severu' živi po tudi v severni Afriki in aAz iji dr. Vetko O Na vprašanja odgovarja N\aja Stopar, dr vet. med. Spet ti pišem, ker me zanima še nekaj. Doma imam zlato ribico, ki so ji luske začele postajati rjave, nato ji je odpadel še rep, da se ji vidi meso in kri. Zanima me, ali je kaj narobe z vodo ali s peskom, ki smo ga prinesli z morja. Prosim, odgovori mi, ker me skrbi in vse ribe : umrle na ta način. Alja, 12 let , odgovori e so nam Ilja, morski pesek prav gotovo ni primeren za sladkovodni akvarij (razen če bi ga razkužila, namakala, spirala in ne vem kaj še počela, da bi bil neoporečen ali pa vsaj ne slan). In pri tvojih ribicah in akvariju gre prav gotovo za porušeno ravnovesje življenjskega okolja, ki je pripeljalo do bolezni. Najbolje bo, da stopiš v stik z izkušenim akvaristom, ki ti bo svetoval, kako lahko poskrbiš za svoje ribice (če jih boš sploh še lahko rešila), predvsem pa, kako lahko popraviš okolje v svojem akvariju, da bo bolj zdravo in primerno za tvoje ribice. Lahko menjavaš in^ menjavaš ribice, a dokler ne urediš njihovega bivalnega okolja, bodo zbolevale. Živijo, dr. Vetko! Od mojega brata pes Toro vedno, ko pride k nam ali gremo k njemu na obisk, skače name in me liže. To mi ni všeč. Star je 3 leta in je pasme pitbul. Prosim, odgovori mi. Mariša, 9 let K u lužki navadno skačejo od veselja, dominance ali še zaradi kakšnega drugega vzroka. Bi rekla, da te je le zelo vesel, če te tudi poljubčka. Običajno so psi te pasme, če so pravilno vzgojeni, res zelo prijazni do otrok. Če pa tega vedenja ne maraš oziroma se prestrašiš, pa bi bilo prav, da tvoj brat poskrbi, da je kuža malo bolj omejen in ne skače kar takole prosto po tebi, ko prideš na obisk. Vsak vesten lastnik psa namreč poskrbi, da je njegov kuža zgledno vzgojen in da se vede tako, kot je primerno glede na okoliščine. Imom muco trikolor, ki je prejšnji don v nekoj podlo. Joz mislim, do v olje oli nofto. Črno borvo ne gre dol. Ali jo lohko skopom v bonji? Ali bo z njo vse v redu? Ali je zonjo to zelo nevorno? Prosim, če to pismo objoviš v reviji, ker me zelo skrbi zo mojo Lumpo. iCatja, 15 let Ka Dr. Vetko, skoroj vsok don poleti vidim pikopolonice. Zonimo po me, zokoj imojo 6 pik in zokoj niso vse enoke borve? Hvolo že vnoprej zo odgovor. Loriso, 12 let fatja, seveda jo bo treba okopati. In verjetno ne bo šlo le z vodo. Okopaj jo s šamponom za muce (tvoj ne bo v redu, saj bo zelo poškodoval njeno kožo, ki je čisto drugačna od človeške) in ga dobro in zelo skrbno speri. Če je nevarno ali ne, ti ne morem povedati, saj ne veš, od česa je črna. Morda se je le podrsala ob kakšen avtomobilski izpuh? Če se muca obnaša neobičajno, če bruha, ima drisko, je zaspana, ni ješča, ali pa te skrbi zanjo, potem jo čim prej pelji k veterinarju, da jo pregleda in strokovno oskrbi. ikapolonice, tiste naše, so le tiste, ki imajo točno sedem pik. Polonice z drugačnim številom pik so tujerodne vrste, ki so sicer bolj agresivne in uspešnejše od naših starih dobrih pikapolonic. Sicer so lahko pikapolonice različnih barv, ne le rdeče, odločilno za uvrščanje v vrsto je namreč število pik. Zanimivo je, da črne pike na krilih zbledijo s starostjo pikapolonice. Sicer pa so pikapolonice izredno koristne živalce za naš vrt, ker pojedo veliko škodljivcev. Prav je, da jih privabimo čim več, saj bo tako naše vrtnarjenje kar najbolj ekološko (ne bo nam treba z raznimi kemičnimi sredstvi škropiti rastlin). Pikapolonice imajo namreč izreden apetit in najraje pohrustajo listne uši. Ker obožujejo rastline, kot so koper, rman, divje korenje, regrat, janež in kumina, jih nasadimo na svoj vrt in privabljanje pikapolonic se lahko začne. Imaš vprašanje? Pošlji ga na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali na moj.planet@mkz.si. Če je objavljeno tvoje pismo, nam čim prej pošlji svoj naslov, da ti pošljemo nagrado! Dr Vetku lahko zastavite vprašanje tudi na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet. Več vprašanj in odgovorov dr Vetka najdeš tudi na spletnih straneh: www.mladinska.com/mojplanet/drvetko Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. ogrožene živali Zabča/ki seob poljubu spremeni, v princa, najdemo le v pravljicah^zabca,ki , se ■»Ob!pol[ubu^«obarvamodro,ga lahKo srecamojuaii, pri nas Barska žaba, ta ogrožena vrsta, se namreč iz na videz povsem običajne rjave žabe med paritveno sezono obarva modro. Zaradi tega je dobila tudi drugo ime plavček. Barska žaba aü plavček je razen nekaj dni zelo neopazna dvoživka, ki živi skrito življenje v rečnih lokah in močvirnih gozdovih. V plitvih vodah si samčki med marcem in aprilom le za nekaj dni nadenejo svojo modro preobleko. Je najmanjša prava žaba v Sloveniji in zraste do sedem centimetrov. Spada v rod rjavih žab, za katere je značilna rjava zaočesna maska. Hrbtna stran je rjava, včasih rjavorumena ali rjavosiva. Ima priostren gobec in mlečno bel ali rumenkast trebuh. Samčki in samičke so si zelo podobni, razen v času paritve, ko se samčki odenejo v izstopajočo modro barvo. Naj so iahe ^e\ene, modre ali rjave ^ iiVijo le v zdravih in naravno uraVnoteienih življenjskih Prosforih. Zato poskrbimo, da nas bo njihovo regljanje spremljalo ob vsakem obisku narave. Plavčki v murski mrtvici ubi naravno Plavček je pri izbiri svojega življenjskega prostora izbirčen. Poišče si le naravno ohranjene nižinske močvirne travnike in poplavne gozdove ob velikih rekah, mrtvice, močvirja in mlake. Prav zato je naravno ohranjena rečna loka reke Mure eno redkih bivališč plavčka v Sloveniji. Srečamo jih lahko le še v Podravju, na Ljubljanskem barju in v Krakovskem gozdu. Ni edini murski posebnež Ob Muri najdemo tudi druge vrste dvoživk, značilne le za panonski svet. Takšni murski posebneži iz sveta dvoživk so še navadna česnovka, nižinski urh in panonski pupek. Česnovka je ime dobila po česnu podobnem vonju, ki ga oddaja iz posebnih žlez, kadar je v nevarnosti. Posebnež pa je tudi po oglašanju, saj samčki »pojejo« izključno pod vodno gladino. Nižinskega urha prepoznamo po svarilno oranžno in črno lisasto obarvanem trebuhu, ki ga pokaže, ko se želi ubraniti pred nevarnostjo. Da v Sloveniji in to le v mrtvicah Mure živi tudi panonski pupek, so odkrili šele pred nekaj leti. O Ali veš? Ni strupen, je pa plašen Čeprav so intenzivne barve pri živalih pogosto znak za preplah, brez skrbi, plavček ni nevaren! Ne glede na to ga v času njegove zaljubljenosti ne vznemirjajmo. Te žabice so namreč izjemno plašne. Žabci lahko iz svojega paritvenega objema kar hitro spustijo svojo družico in prihodnji rod je izgubljen. • Plavček si ob Muri ime deli še z dvema, povsem drugima vrstama - z drobno plavajočo praprotjo -C:^ in vrsto sinice, ki se spreletava v Murinih logih. In še to - ta plavi trojček lahko na enem mestu skupaj opazujemo le ob Muri, nikjer drugje v Sloveniji! Murske žabe in njihov življenjski prostor smo raziskovali na izobraževalnem doživljajskem dogodku Bioblitz - 24 ur z reko Muro, ki je potekal v Veržeju. Več o 24-urnem raziskovanju Mure boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk. Lenka Rojs in mag. Mojca Bedjanič, Zavod RS za varstvo narave. rekorderji iz živalskega vrta ^Kf^ Vse od Aristotela, ki je leta 335 pr. n. št. zapisal, da imajo ljudje med vsemi živalmi največje možgane v primerjavi s telesom, ljudje iščejo potrditev. Znanstveniki so odkrili, da je imel neandertalec med vsemi hominidi največje možgane, vse odtlej pa se njihova velikost manjša. Bolj ko smo spoznavali živalsko kraljestvo, več primerov smo našli, ki nas niso navdušili. Še do nedavnega so nas zelo begali sajmiriji, najmanjše med opicami kapucinkami, ki imajo skoraj dvakrat boljše razmerje med maso telesa in možganov v primerjavi s človekom in tudi najboljše razmerje med vsemi primati. žgani? Kdo so primati? Sajmiriji in ljudje spadamo v isto skupino živalskega kraljestva. Med prvake ali primate se uvrščamo zaradi nekaterih skupnih značilnosti v telesni zgradbi, kot so razvoj posteljice, pojav nohtov ter navznoter obrnjeni palci, vsi imamo ključnico, dobro razvito slepo črevo, viseč penis, moda v mošnji ter dve prsni bradavici. Opazni sta predvsem očesni votlini, obdani s kostjo, in velik možganski del lobanje v primerjavi s telesom. Zaradi daljše skrbi za mladiče, kasnejše spolne zrelosti ter daljše življenjske dobe imajo prvaki praviloma malo potomcev. Opice, kamor uvrščamo sajmirije, in človeku podobne opice, kamor spadamo ljudje, se od polopic ločimo predvsem po večjih možganih in bolj ploščatem obrazu zaradi izgube vohalnih sposobnosti ter povečanega pomena vida. Sajmiriji Pri sajmiriju na glavi zlahka opaziš velike oči in uhlje ter majhen in ploščat nos. Sajmiriji izjemno dobro vidijo in slišijo, voh pa je pri njih manj pomemben od vida, zato je obrazni del lobanje ploščat. Na nosu zlahka opaziš široko pregrado med nosnicama. Po tem znaku sajmirije skupaj s še drugimi tridesetimi vrstami uvrščamo v družino kapucink. Sluh je zelo pomemben. Sporazumevajo se s cviljenjem ali gostolenjem. Zelo izrazit je njihov možganski del lobanje. Najmanjše kapucinke S 700 g so najmanjše kapucinke. Njihovo majhnost je povzročil predvsem njihov način življenja. Ker živijo v vlažnih tropskih gozdovih Južne in Srednje Amerike, si življenjski prostor delijo še z mnogimi drugimi živalmi, tudi z drugimi prvaki. Sobivanje različnih vrst je možno le tam, kjer vsaka od vrst poišče svoj - drugačen način življenja. Ker so sajmiriji šibkejši, si življenjski prostor ter hrano iščejo predvsem na tanjših vejah, visoko v krošnjah. Glavnina njihove prehrane so lahko prebavljive žuželke in sadje, občasno tudi druge manjše živali in cvetovi. Zaradi svoje majhnosti potrebujejo manj beljakovin. Ostri in ozki zobje jim pridejo prav pri razkosavanju žuželčjega plena, veliki in trdi plodovi pa so zanje neuporabni. Njihova močna in kratka stegna pričajo o tem, da so dobri skakalci. So edine kapucinke, ki nimajo ovijalnega repa, jim pa rep pomaga vzdrževati ravnotežje. Pri lahkih živalih namreč padci z velikih višin niso tako nevarni kakor pri težjih. Kljub vsem prilagoditvam na drevesni način življenja sajmiriji danes »izgubljajo tla pod nogami« - s hitrostjo 14.000 ha tropskega gozda na dan! iŽivijov skupinah Sajmiriji so prednosti našli v življenju v skupini. Tako prej najdejo hrano ali opazijo nevarnost. Zaradi svoje majhnosti se zlahka znajdejo v krempljih tropskih ujed ali sov. V tropu od 30 do 40, celo do 550 živali živi nekaj spolno zrelih samcev ter samic, preostali člani pa so njihovi mladiči. Tam, kjer je več mladičev, se ti tudi več igrajo. Tako sajmiriji oblikujejo nekakšne vrtce, kjer se mladiči igrajo, medtem ko se starši prehranjujejo. Pri praskanju, negi kožuha in obiranju zajedavcev niso izbirčni. Vrstniki pridejo prav predvsem pri delih, ki jih sami ne morejo doseči. ali veš? • Nekoč so mislili, da na inteligenco vpliva predvsem velikost možganov; tu so na prvem mestu kiti, ali pa razmerje med maso možganov in telesa; med primati vodijo sajmiriji, rekorderji pa so drobne ptice. • Danes vemo, da je za inteligenco pomembno razmerje med dejansko velikostjo možganov in velikostjo, ki je pričakovana glede na podobno velike živali, pa tudi njihova zgradba: koliko imajo živčnih in drugih celic, kako so povezane, kakšno maso ima možganska skorja. Po teh kazalcih smo rekorderji v bistrosti ljudje! Sajmirije si lahko ogledaš tudi v ZOO Ljubljana. LJUBLJANA Barbara Mihelič planetov strip 5^32.^1 PUHASTA KEPICA -k * V SPOMIN NA SAMOJEDKO LIZO -"'"Vim fr"'; rei^ ii^ sreice, ..' fr^ , ,, I J r f sTe Wsim! NAPISALA: NELI KODRIC: FILIPIc, NARISAL: DAMIJAN STE?ANC\C poskusi Ce si z daljnogledom ali, še bolje, z astronomskim teleskopom ogledaš Luno, potem na njej vidiš okrogle tvorbe, ki jim pravimo kraterji. Na tisoče jih je! Nekateri kraterji so veliki kot Slovenija, še več pa je majhnih. Krarerji so vdrtine v Luninem površju, ki so nastale ob padcih manjših in večjih meteoritov. V vesolju je namreč veliko »kamenja«, ki občasno prileti na Luno in planete, zato kraterje najdemo tudi na Zemlji, Merkurju, Marsu oziroma na vseh telesih v Osončju s trdnim površjem. Na Zemlji je znanih kraterjev malo, saj jih sčasoma zabriše delovanje vode, vetra, prerase rastlinje itd. S poskusom lahko ugotovimo, kako nastanejo kraterji. Preverimo lahko, ali je oblika kraterjev odvisna od vpadnega kota telesa, ki pade na površje Lune. S spreminjanjem smeri osvetlitve spoznamo, kako je od tega odvisna vidnost podrobnosti. Kraterji na Luni in planetih > .t-.'. - t . • Is II ri'o Kasneje si lahko s spoznanji, ki smo jih pridobili s poskusom, pomagamo pri opazovanju Lune s teleskopom. Če boste Luno opazovali z daljnogledom ob različnih menah, boste opazili nekaj nenavadnega. Ob polni luni kraterjev skoraj ne boste razločili, medtem ko bodo na primer dobro vidni ob prvem krajcu, predvsem na meji med osvetljenim in neosvetljenim delom Lune. Potrebujemo: Kako nastanejo kraterji? Opazovanja in vprašanja ' večjo plitvo škatlo ' belo moko ali fini škrob v prahu (gustin) ' kakav oz. čokolado v prahu ' nekaj kamenčkov različnih velikosti POSTOPEK Najprej si pripravimo modelček površja Lune. V škatlo nasujemo približno 5 cm debelo plast moke in jo poravnamo. Moke ne pritiskamo, pa čeprav površje ne bo povsem gladko. Nato moko posujemo s tanko plastjo kakava oz. čokolade v prahu, tako da je pokrita vsa površina. Kamenčke z višine spuŠčamo v moko in na njej nastane prava Lunina pokrajina, kako. je to uspelo otrokom na 2. tednu astronomije v Idriji. Poskus Ko je model Luninega površja pripravljen, vzamemo nekaj kamenčkov in jih s čim večje višine spustimo, da padejo na moko. Nastali bodo čisto pravi kraterji, zelo podobni tistim na Luni. Bela moka se bo razsula po »čokoladni« površini in nastali bodo nekakšni beli žarki, kakršne lahko opazimo pri nekaterih kraterjih na Luni. Kamenčke lahko poskusimo vreči postrani v moko. Pričakovali bi, da v tem primeru kraterji ne bodo okrogli. Ampak _ Ko pade kamenček v moko, nastane vdrtina, • Primerjajte obliko kraterjev, ki so nastali pod različnimi koti leta kamenčkov. Odgovorite na vprašanja: Kakšna je oblika kraterjev (okrogli, podolgovati, nepravilni)? A11 je oblika kraterja odvisna od kota, pod katerim je kamenček priletel v moko? • Kako je velikost kraterja odvisna od velikosti kamenčka? • Ocenite, ali je veiikost kraterja odvisna od hitrosti kamenčka. Različno hitrost kamenčkov dobimo tako da jih v moko spuščamo z različne višine. • OPazujte, kako se je moka ob udarcu razsula po površju. Ali so pri tem v okolici kraterja nastali »žarki«? • V zatemnjeni sobi z žepno ali kako drugo svetilko svetite na kraterje v moki. Najprej posvetite navpično na površje, nato pa vedno bolj postrani. Kdaj so kraterji najlepše vidni? Ali lahko s tem pojasnimo boljšo vidnost kraterjev na Luni na meji med osvetljenim in neosvetljenim delom in njihovo slabšo vidnost ob polni luni? BuuuuuuuuMh Ob 2. tednu astronomije v Idriji je v okviru projekta Dostopnost do ranljivih skupin potekala tudi delavnica Buuuuuuuum. Otroci so po ogledu razstave izdelali svoj krater ali površje, posejano z več kraterji. Iz umetne mase so oblikovali najrazličnejše kraterje, ki so si jih zamislili ali izdelali na podlagi vtisov fotografij in modelov površja Merkurja in Marsa. Lahko so jih tudi potipali na razstavi. Nastali so zelo raznoliki in zanimivi kraterji s smešnimi imeni. Delavnice se je udeležilo Andrej Guštin moj test TvOji t Vsakemu človeku položijo vile rojenice v zibelko vsaj kak talent. Tega prepoznamopo privlačnosti, ki jo čutimo do dela, s pomočjo katerega lahko svojo nadarjenost izražamo. V življenju smo najbolj zaclovoljni, ko Uhko te Ulente uspesno zivimo. 1 AAed vožnjo z avtom se mami na armaturni plošči prižge opozorilna luč. Avto se ustavi. Mamo zabavaš s šalami, dokler ne pride pomoč. 5|< Jo podučiš, da je avtomobil treba redno vzdrževati. 5|<5|< Poiščeš tehnično knjižico avtomobila in poskušaš ugotoviti, kaj je narobe. t 3 Danes lahko gledaš TV, kolikor hočeš. Na voljo imaš tri programe. Izbereš si 3|< poučno oddajo o ljudeh v prazgodovini. prispevek o največjih umetnikih in njihovih delih. 5|<5|< oddajo o izumih strojev in naprav, ki so spremenili svet. Zvečer te odpeljejo na gledališko predstavo. Med predstavo 5|< razmišljaš, kako se igralci na odru počutijo, ko se prelevijo v svoj lik. 5|<5|< te zanima, kakšne naprave uporabljajo za sceno in osvetlitev. 5|< 5|< 5|< te vse tako prevzame, da pozabiš na sebe in ves svet. 4 S šolo obiščete Hišo eksperimentov. Tam se 5|<5|< z učiteljem pogovarjaš o fizikalnih zakonih, ki jih naprave izkoriščajo. imaš fino, saj pihaš ogromne milne mehurje. 5|< trudiš sošolcem pojasniti zgodovino izumov, kot si jo spoznal v Mojem planetu. Hjg 5 } S starši moraš v bolnišnico na obisk k bolnemu sorodniku. 5|< Pri sorodniku se pozanimaš o njegovem zdravljenju. Dežurnemu zdravniku predlagaš, naj sobe pobarvajo v prijazne barve. 5|<5|< Ves čas si ogleduješ delovanje nenavadnih naprav in aparatov. 6 7 Projektno delo v šoli vam ponuja tri različne izbire. Odločiš se za j|< izdelovanje velike ptičje krmilnice za ptice, ki tu prezimijo. j|