KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 38. kos. V LJUBLJANI, dne 22. aprila 1933. Letnik IV. 219. Zakon o pogodbi glede socialnega zavarovanja med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo kakor tudi o zapisnikih, ki so sestavni del te pogodbe. 220. Uredba o izpremenibi uredbe, s katero se določajo število in sedeži javnih beležnikov (notarjev). ___ VSEBINA: 221. Sestava izpraševalne komisije za drž. strokovni izpit šumarskih uradniških pripravnikov. 222. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1933. Zakoni in kraljevske uredbe. 219. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 23. septembra 1931. na izredno zasedanje za dan 7. decembra 1931., v svoji 55. redni seji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1932. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslaviie, sklican z ukazom z dne 28. novembra 1931. na izredno zasedanje za dan 11. januarja 1932., v svoji 40. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1932. v Beogradu, sklenila in da snio Mi potrdili in proglašamo zakon o pogodbi glede socialnega zavarovanja med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjeni in podpisani na Dunaju dne 21. julija 1931., kakor tudi o zapisnikih, ki so sestavni del te pogodbe,* ki se glasi: § 1. Odobruje se in zakonsko moč dobiva pogodba glede socialnega zavarovanja nied kraljevino Jugoslavijo in ^publiko Avstrijo, sklenjena in podpisana na Dunaju * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«; z dne decembra 1932- st. mLC.Vm/.75ri. dne 21. julija 1931., kakor tudi zapisniki, ki so sestavni del omenjene pogodbe, katerih besedilo v srbsko-hrva-škem in nemškem jeziku se glasi: Pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo glede socialnega zavarovanja. Njegovo Velčanstvo kralj Jugosllavije in zvezni predsednik republike Avstrije sta se sporazumela, da uredita s pogodbo medsebojna razmerja v območju socialnega zavarovanja. V ta namen sta imenovala za pooblaščence: Njegovo Veličanstvo kralj Jugoslavije: gospoda d r j a. G. B. A n d e 1 i n o v i č a , izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v republiki Avstriji, in gospoda d rja. Marka Tujk o vica, svetnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, zvezni predsednik republike A v * s t r i j e : gospoda drja. Johanna Schoberja, vice- kanolerja, in gospoda drja. Roberta K e r b e r j a, svetnika zveznega ministrstva za socialno upravo, ki so se po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, sporazumeli o naslednjem: A. Občni predpisi. Člen 1. Ta pogodba se nanaša na: 1. zavarovanje delavcev (vštevši kmetijske) in nameščencev za bolezen; 2. zavarovanje delavcev (vštevši kmetijske) in nameščencev za nezgode; 3. zavarovanje za onemoglost; 4. pokojninsko zavarovanje pri bratovskih skladnl- cah; 5. pokojninsko zavarovanje nameščencev. Pri tem veljajo ureditve jugoslovanskih državnih prometnih naprav o zavarovanju za bolezen in nezgode kakor tudi pokojninski sklad osebja »Rečne plovitve kraljevine Jugoslavije« za ustanove socialnega zavarovanja po točkah 1., 2. in 5. Člen 2. Obe državi izenačujeta glede dajatev iz gran socialnega zavarovanja, navedenih v členu 1., pripadnike druge države pogcdnice, in preostale člane njih rodbine z lastnimi pripadniki in preostalimi člani njihovih rodbin. Člen 3. (’) Ko se izvajajo grane socialnega zavarovanja, omenjene v členu 1., se načeloma uporabljajo pravni predpisi tiste države pogodnice, na katere ozemlju se opravlja delo, odločilno zn zavarovanje. Od tega pravila se izvzemajo ti-le primeri: a) Če pošlje podjetje (poslodavec), ki ima svoj sedež na ozemlju ene države pogodnice, svoje delavce, odnosno nameščence zaradi začasnega zaposlovanja na ozemlje druge države pogodnice, je uporabljati za dobo enega leta pravne predpise tiste države, na katere ozemlju je sedež dotičnega podjetja (poslodavčev). Pravni predpisi te države veljajo tudi za zaposlovanje, ki zahteva po svojem značaju, da bivaj zaposlovana oseba pogosteje na ozemlju druge države pogodnice, če ne traja njeno bivanje v poedinem primeru dalj nego šest mesecev. b) Glede zavarovanja uslužbencev: 1. javnih prometnih naprav v eni državi pogodnici, ki so zaposleni na ozemlju druge države pogodnice bodisi začasno, bodisi na stičnih progah ali na obmejnih postajah trajno, bodisi pri »Rečni plovitvi kraljevine Jugoslavije« kot stalni uslužbenci ali v pripravljalni službi za stalno zaposlitev; 2. podjetij ene obeh držav, njenih teritorialnih teles (banovin — zveznih dežel, občin) in njenih javnih skladov, ki so zaposleni na ozemlju druge države pogodnice, se uporabljajo pravni predpisi tiste države pogodnice, kjer je sedež tiste naprave obrata, kateri so takšni uslužbenci v svojih personalnih zadevah podrejeni. Pri jugoslovanskih državnih železnicah, »Rečni plovitvi kraljevine Jugoslavije«, pri avstrijskih zveznih železnicah in pri obojestranskih poštnih upravah je odločilen sedež nadrejenega upravnega oblastva. Za podjetje po predpisih ped a) in b) se smatra tudi filialka ali kakšna druga stalna naprava, ki jo osnuje podjetje s sedežem v eni državi pogodnici v drugi državi pogodnici. c) Glede zavarovanja uslužbencev obojestranskih diplomatskih in poklicnih konzularnih predstavništev in ostalih uradov (carinarnic itd.) ene države pogodnice s sedežem v drugi državi pogodnici, se uporabljajo pravni predpisi države, ki jih je odposlala, če pripadajo uslužbenci tej državi. To velja tudi za zavarovanje oseb, ki jih zaposlujejo starešine, člani in ostali uradniki omenjenih uradov. Če pa zahteva poslodavec (službodavec) to pri ustanovitvi službenega razmerja, veljajo pravni predpisi države, ki jih je sprejela. (2) Najvišji upravni oblastvi obeh držav pogodnic smeta z medsebojnim sporazumom v poedinih primerih odstopiti od ureditve, določene v odstavku 0). (3) Če velja za podjetje (poslodavca) s sedežem v eni državi pogodnici ob zaposlovanju v drugi državi pogodnici po prednjih predpisih pravo te države, se smatra zaposlitev za podjetje v smislu tega prava. (“) Če spada nezgoda, ki se je pripetila v eni državi pogodnici, pod zakone o zavarovanju za nezgode druge države pogodnice, veljajo predpisi teh zakonov tudi toliko, kolikor gre za druge odškodninske zahtevke, ki se uveljavljajo zbog nezgode po zakonih prve države; to velja tudi takrat, kadar spada podjetje pod zakone o zavarovanju za nezgode samo v eni državi pogodnici. Ta predpis se mora uporabljati ustrezno tudi na ostale grane socialnega zavarovanja, omenjene v členu 1. (5) Če se uporabljajo pravni predpisi ene države pogodnice po odstavkih (1), (-’) in (3), so pristojni za izvajanje socialnega zavarovanja zavodi, oblastva in sodišča socialnega zavarovanja te države. ('*) Če so se plačali prispevki zavarovalnemu zavodu ene države pogodnice, pa bi se bili morali plačati zavarovalnemu zavodu druge države pogodnice, se smatra prvi zavarovalni zavod za pristojnega, dokler se pristoj-nost sporazumno ne ugotovi ali dokler se spor o pristojnosti pravnomočno ne reši. Upostavitev zakonskega stanja velja samo za prihodnost. (7) Odredbe tega člena ne veljajo za moštvo ladij (vlačilcev itd.), ki plovejo po Dunpvu in vodah, ki so z njim v zvezi, niti za ostalo osebje, zaposlovano stalno na teh ladjah, niti za moštvo zračnih prevoznih sredstev; vendar se s tem ne poseza v predpise za uslužbence »Rečne plovitve kraljevine Jugoslavije«. Odstavek (*) se uporablja ustrezno. Člen 4. (’) Ko se izvajajo grane socialnega zavarovanja, omenjene v členu 1., morajo dajati sodišča, upravna oblastva in zavarovalni zavodi ene države pogodnice sodiščem, upravnim oblastvom in zavarovalnim zavodom druge države pravno in upravno pomoč v istem obsegu, kakor če bi šlo za izvajanje lastnega socialnega zavarovanja. Zlasti preizkusijo zavarovalni zavodi ene države pogodnice na predlog prav tako, kakor če bi šlo za izvajanje lastnega socialnega zavarovanja, ali še traja pravica do prejemkov tistim osebam, ki prejemajo odškodnino od zavarovalnega zavoda druge države pogodnice, in skrbe za zdravniške preglede. Nadalje ugotavljajo oblastva v istem obsegu, kakor pri izvajanju lastnega zavarovanja, v dvomljivih ali nujnih primerih tudi po uradni dolžnosti vse, česar je treba za razjasnitev stvarnega položaja. (s) Odstavek (*) velja ustrezno tudi za izvajanje bolniškega zavarovanja avstrijskih zveznih nameščencev. C) Za pravno (vštevši izvršilno) pomoč velja, koli-koy s to pogodbo ni odrejeno kaj drugega, ustrezno pogodba z dne 1. maja 1928. o vzajemnem pravnem občevanju (»Službene novine kraljevine Jugoslavije« št. 60 iz 1. 1929., »Oesterreichisches Bundesgesetzblatt« št. 100 iz 1. 1929.).* Izvršne odločbe (plačilni nalogi, izkazi zaostankov) zavarovalnih zavodov o izterjevanju prispevkov in ostalih terjatev iz zavarovalnega razmerja, o katerih se mora, če nastane spor, reševati po upravni poti, so pri tem izenačene s pravnomočnimi in izvršnimi plačilnimi nalogi civilnih sodišč. Namesto uradnega potrdila, označenega v členu 45., odstavku (*). točki 2. pogodbe, postavi najvišje upravno oblastvo na odločbo (plačilni nalog, izkaz zaostankov) s pečatom in podpisom zaznamek: »Izdano zaradi izvršbe«. (*) Terjatve zavarovalnih zavodov ene države pogodnice po zaostankih prispevkov uživajo pri izvršbi kakor tudi v stečajnem ali poravnalnem postopanju v * »Uradni list« št. 130/31 iz 1. 1929. drugi državi pogodnici iste ugodnosti, kakor podobne terjatve zavarovalnih zavodov te države pogodnice. Člen 5. (*) Glede obsega, v katerem je treba povrniti izdatke za pravno in upravno pomoč po členu 4., veljajo predpisi tiste države, kateri pripada naprava, ki je pomoč dala. .(’) Zahtevki za povračilo po odstavku (1) dospevajo takrat, ko se konča uradno postopanje, zbog katerega so ti stroški nastali, kolikor ni med obema prizadetima napravama dogovorjeno kaj drugega. Poravnati se morajo v enem mesecu po priobčitvi, in to v tisti valuti, v kateri so nastali. Ob zamudi se morajo plačati tudi 6% ne obresti od dne dospelosti. Člen 6. (‘) Dolžnosti prijave, ki je predpisana po zakonih ene države pogodnice, se lahko zadosti tudi s prijavo pri zavarovalnem zavodu druge države pogodnice. Podrobnejše predpise izdajata sporazumno najvišji administrativni oblastvi obeh držav. (“) Ko se vlagajo pravna sredstva po predmetih gran socialnega zavarovanja, omenjenih v členu 1., se smatrajo zakonski roki za ohranjene tudi takrat, kadar je prispelo pravno sredstvo pravočasno h katerikoli napravi druge države pogodnice, ki je pristojna za sprejemanje pravnih sredstev v območju socialnega zavarovanja. V teh primerih se mora oddati vloga s pravnim sredstvom takoj: če je pristojna za odločitev o pravnem sredstvu jugoslovanska naprava, osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu; če je pristojna za odločitev avstrijska naprava, zveznemu ministrstvu za socialno upravo (Bundesministerium * fiir soziale Vervvaltung) na Dunaju. Ta vloga se sme vročiti tudi neposredno tisti napravi, ki je pristojna za odločitev o pravnem sredstvu. Člen 7. 0) Konzularni predstavniki obeh držav pogodnic se smatrajo za pooblaščene, zastopati delavce, odnosno na-'neščence državljane svoje države pri vseh zavodih, oblastvih in sodiščih socialnega zavarovanja druge države pogodnice. V istem obsegu, kakor prizadete osebe same, imajo pravico vpogleda v razprave. (s) Odstavek (*) velja tudi za tiste osebe, katerim je ena država pogodnica posebej poverila zaščito izselnikov m ki so kot take prijavljene najvišjemu upravnemu °blastvu druge države pogodnice. Člen 8. C1) Vloge, ki jih pošiljajo pripadniki ene države Pogodnice zavodom, oblastvom in sodiščem socialnega zavarovanja druge države pogodnice, se ne smejo zavračati zato, ker so spisane v jeziku prve države. (s) Dopisi, ki jih pošiljajo zavodi, oblastva in sodišča socialnega zavarovanja ene države pogodnice, pripadnik >m druge države pogodnice, morajo biti sestavini v uradnem jeziku prve države. Prevod v uradnem •iziku druge države pogodnice je treba priložiti v tistih primerih, ko gre za odločbe, a vloga ni sestavljena v Uradnem jeziku prve države. Drugače je treba po možati priložiti prevode tistih spisov, ki se pošiljajo pripadnikom druge države pogodnice v inozemstvo. Člen 9. Predpisi o oprostitvah ali o olajšavah glede kolko-vin ali pravnih pristojbin, ki veljajo v eni državi pogodnici za izvajanje lastnega socialnega zavarovanja, so na isti način v korist tudi izvajanju socialnega zavarovanja druge države pogodnice. B. Posebni predpisi. I. Zavarovanje za bolezen. Člen 10. (1) Bivanje v obmejnem pasu druge države pogodnice ne velja za bivanje v inozemstvu glede opravljanja dajatev iz zavarovanja za bolezen in glede pravice, zavarovati se prostovoljno za bolezen. Za obmejni pas se smatrajo ozemlja, ki so določena v sporazumu o ureditvi obmejnega prometa (priloga E k trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo z dne 3. septembra 1925.)* ali ki se določijo v prihodnje, če se ta sporazum izpremeni. (s) Če oboli zavarovanec v drugi državi pogodnici zunaj obmejnega pasu [odstavek (*)], ima pravico do dajatev iz zavarovanja za bolezen, ki mu pripadajo od njegovega zavarovalnega zavoda, dokler se zbog svojega zdravstvenega stanja ne more vrniti na ozemlje države, v kateri ima njegov zavarovalni zavod svoj sedež. Notranjemu zakonodajstvu je prepuščeno, določiti, ali naj daje zavarovalni zavod dajatve neposredno ali pa najprej preko poslodavca. Člen 11. (*) Če gre za bivanje v obmejnem pasu, sme zavezani zavarovalni zavod ali sam opravljati ali pa kakšen zavod bolniškega zavarovanja druge države pogodnice zaprositi, da ta te dajatve opravlja; v tem in v onem primeru obstoji pravica, dobivati zdravila v lekarnah obmejnega pasu po predpisih, ki veljajo za domače zavarovalne zavode za bolezen; v prvem primeru obra-čunijo lekarne po tisti krajevni blagajni, ki je za sedež lekarne pristojna. (2) Če opravlja zavezani zavarovalni zavod dajatve v obmejnem pasu sam, imajo njegovi organi pravico, vršiti nadzorstvene funkcije v obmejnem pasu. Zavarovalni zavod je zavezan predložiti pristojnemu političnemu oblastvu na zahtevo vsak čas spisek teh nadzorstvenih organov. To oblastvo lahko poedinim osebam z navedbo razlogov ugovarja; take ugovore je treba upoštevati. (3) Če zaprosi zavezani zavarovalni zavod kakšen zavarovalni zavod za bolezen druge države pogodnice, naj opravlja dajatve v obmejnem pasu, mora opravljati ta te dajatve po predpisih, ki veljajo za zavod, ki ga je zaprosil. Zaprošenemu zavodu se povrnejo dejansko izdani stroški; za povračilo stroškov za dajatve v naravi veljajo tiste pristojbinske postavke, ki jih mora uporabljati zaprošeni zavod za svoje zavarovance. Odstavek (2) člena 5. velja ustrezno. Prizadeti zavarovalni zavodi se smejo o tem podrobneje sporazumeti. 0) Obojestranski zavarovalni zavodi smejo skleniti sporazume po načelih odstavka (n) tudi za tiste primere, v katerih so zavezani opravljati dajatve v krajih druge države pogodnice zunaj obmejnega pasu. * ^Uradni list« št. 338/69 iz 1. 1926., odnosno »Službeni list« št. 44/6 iz 1. 1933. Člen 12. Javna bolnica ene države pogodnice sme sprejeti zavarovanca druge države pogodnice, ki je obolel na ozemlju prve države, v oskrbo ob stroških njegovega zavarovalnega zavoda samo, če je ta odredil, naj se sprejme, ali če bolnikovo stanje ne dopušča, da bi ga zavrnili. V prvem primeru trpi zavarovalni zavod oskrbne stroške, kolikor je pristal na zavodsko zdravljenje. V drugem primeru ima bolnica pravico do oskrbnih stroškov občnega pristojbinskega razreda (po najnižji oskrbni tarifi) samo za čas, dokler je bolnik za prevoz nesposoben in ni izčrpal pravice do boleznine. Če je bolnik sposoben za prevoz, obstoji pravica do povračila oskrbnih stroškov, če je bil zavarovalni zavod o sprejemu v bolnico v 8 dneh obveščen, in to za čas, ki je za bolnično zdravljenje potreben, najdalj pa do izteka 8 dni, odkar je dospela odredba zavarovalnega zavoda, ki določa drugače; dolžnost plačevanja pa prestane vsekakor s prestankom pravice do boleznine, če je dokazano, da je zavarovalni zavod javil bolnici prestanek pravice do boleznine v 3 dneh, kar ga je bolnica o bolnikovem sprejemu obvestila. Člen 13. (■) Za opravljanje dajatev iz zavarovanja za bolezen, njihovo trajanje in njih višino kakor tudi za pravico, zavarovati se prostovoljno za bolezen, se časi zavarovanja za bolezen v drugi državi pogodniei, za katere so se prispevki plačevali ali ki so tekli od prijave (oblastvene ugotovitve zavarovalne dolžnosti), upoštevajo na isti način, kakor če bi se bili dovršili ob sicer enakih razmerah v domači državi. (5) Če bi imel zavarovanec ob istem času pravico do dajatev iz kakšnega še obstoječega in kakšnega že prestalega zavarovanja ali iz dveh prestalili zavarovanj, in to proti zavodom obeh držav, mu gredo dajatve samo od tistega zavoda, pri katerem je še obvezno zavarovan ali pri katerem je iz obveznega zavarovanja nazadnje izstopil. (•’) Pravica, zavarovali se prostovoljno za bolezen, počiva, dokler je zavarovanec na ozemlju druge države pogodnice zaposlen pri poslu, ki ga zavezuje, zavarovati se za bolezen. II. Rentna zavarovanja, a) Občne odredbe. Člen 14. (>) Bivanje na ozemlju druge države pogodnice, dalje bivanje v tretji državi, če je zavarovalni zavod nanje pristal, se glede dajatev iz rentnih zavarovanj (člen 1., točke 2. do 5.) in glede morebitnih doklad k dajatvam, če pripada upravičenec eni državi pogodniei, ne smatra za bivanje v inozemstvu. (s) Glede uporabe §§ 126., odstavka 1, St. 3., 127., odstavka 1, št. 3. in 4., in odstavka 2, črke b), kakor tudi § 128. avstrijskega zakona o zavarovanju nameščencev, dalje § 252. avstrijskega zakona za zavarovanje delavcev In § 238. avstrijskega zakona o zavarovanju kmetijskih delavcev obojestranski državljani niso izenačeni. Vendar smejo jugoslovanski državljani v šestih mesecih po uveljavitvi te pogodbe zahtevati, da se jim časi, omenjeni ▼ navedenih predpisih avstrijskega zakona o zavarovanju nameščencev, vračunijo po pogojih, ki veljajo za avstrijske državljane, če doplačajo za vsak mesec, ki se jim popolno vračuni, 8 %, za vsak mesec, ki se jim vračuni s polovico, 4%, za vsak mesec, ki se jim vračuni z pa U% prispevne osnove ob času dokupa s 6% obresti, računjenih od meseca, za katerega se zahteva vštetje. Zavarovalni zavod sme dovoliti porazdelitev doplačila na največ tri leta. C) Kolikor je po zakonih ene države pogodnice prejemanje rentnih dajatev v inozemstvu tudi za njene državljane zavisno od izpolnitve izvestnih predpisov, izdanih zaradi reda, veljajo ti predpisi tudi za državljane druge države pogodnice. (4) Vsaka oseba, ki zahteva dajatev iz rentnega zavarovanja ene države pogodnice, mora naznaniti zavarovalnemu zavodu, katere dajatve uživa ali zahteva iz rentnih zavarovanj druge države pogodnice. (5) Če obstoji pravica do rente samo iz zavarovanja v eni državi, a ima upravičenec svoje redno domovali-šče v območju druge države, se mu sme na njegovo zahtevo renta, če ne doseže zneska 40 dinarjev ali 5 šilingov na mesec, odkupiti s trikratnim letnim zneskom; rente, ki ne dosezajo zneska 120 dinarjev ali 15 šilingov na mesec, se lahko izplačujejo v rokih, daljših od meseca dni. b) Zavarovanje za nezgode. Člen 15. J;, r. Poslodavcem se ne smejo predpisati višji prispevki za zavarovanje za nezgode zato, ker je sedež njih obrata na ozemlju druge države pogodnice. Člen 16. Predpisi člena 11. veljajo tudi za zdravljenje, povzročeno z obratno nezgodo. Člen 17. Pri zavarovanju za nezgode je treba pri izračunu letnega zavarovanega zaslužka upoštevati za odmero rente tudi zaslužek med časom, ko je bila oseba zavarovana v drugi državi pogodniei, če je to za zavarovanca ugodnejše. c) Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Člen 18. (*) Med jugoslovanskim in avstrijskim pokojninskim zavarovanjem nameščencev se upostavlja razmerje vzajemnosti (reciprocitete). (2) Če so se plačali prispevki za kakšnega zavarovanca tako za jugoslovansko kakor za avstrijsko zavarovanje, se seštejejo ti prispevni časi (pravi prispevni časi) za ohranitev pričakovanja, za izpolnitev dobe čakanja in glede pravice, zavarovati se prostovoljno; s temi pravimi prispevnimi časi vsake države pogodnice so izenačeni tudi vsi drugi časi, če in kolikor učinkujejo po njenem pravu- v omenjenih smereh. Kolikor je predpisano za pripad starostne rente posebno število prispevnih mesecev, se prispevni časi tudi seštevajo. Če se časi v obeh državah ujemajo, se računijo samo enkrat. (•’) Časi bolezni, ki jih je po zakonodajstvu ene države pogodnice vračuniti kot odškodninske čase, kakor tudi časi, za katere se plačuje v eni državi pogodniei priznalna oristojbina, ohranjajo pričakovanje tudi V drugi državi pogodnici. Uživanje rente za onemoglost (starost) v eni državi pogodnici velja kot odškodninski čas za ohranitev pričakovanja tudi v drugi državi pogodnici. Ostale odškodninske čase vračunavajo zavarovalni zavodi vsake države pogodnice po svojem notranjem zakonodajstvu. (‘) Ko nastopi zavarovani primer, plačajo zavarovalni zavodi obeh držav pogodnic tisto rento, do katere ima zavarovanec pravico po domačih predpisih; pri tem je upoštevati odstavka (“) in (3) tega člena. Od popolnega osnovnega zneska, kakor tudi od dajatev in doklad k dajatvam, katerih znesek ni zavisen od pridobljenega prispevnega časa, pa je treba plačati samo tisti del, ki ustreza razmerju med pravim prispevnim časom v do-tični državi [odstavek (2)] in vsoto pravih prispevnih Časov v obeh državah; pri tem se priračunijo pravim prispevnim časom izenačeni časi [odstavek (*)], če nastopi dajatvena dolžnost zavarovalnega zavoda druge države pogodnice samo zbog njih upoštevanja. Znižba ne nastopi, če v eni državi pogodnici ni vračunljivih več ko dvanajst prispevnih mesecev; v tem primeru ni nobene pravice proti zavarovalnemu zavodu te države pogodnice. Člen 19. Člen 18. velja ustrezno tudi za povračilo prispevkov, za prispevek za opremo kakor tudi za enkratno odpravnino; vendar pa za odpravnino poslednji stavek ne velja. Člen 20. Če je skupna dajatev, izračunana po predpisih člena 18., manjša od dajatve, do katere bi upravičenec imel pravioo v eni državi pogodnici po predpisih te države in na osnovi prispevnega časa, prebitega v tej državi, niora zavarovalni zavod te države zvišati dajatev, ki ga obremenjuje, za toliko, kolikor ta razlika znaša; zaradi primerjave je treba izhajati od zlate relacije obeh valut. Pri tem se seštejejo vse rente preostalih članov rodbine po enem zavarovancu kot ena dajatev. Če pripada iz zavarovanja v eni državi pogodnici enkratno plačilo, v drugi državi pogodnici pa zaporedno plačevanje, se preračuni zaradi primerjave plačilo iz zavarovanja druge države pogodnice po načelih zavarovalne tehnike v plačilo takšne vrste, kakršna pripada iz lastnega zavarovanja. Člen 21. Če se po predpisih ene države pogodnice renta glede na drugo rento zniža ali miruje, sta si ustrezna jugoslovanska in avstrijska renta enaki. Najvišji upravni oblastvi izdasta podrobnejše predpise o izvrševanju te ■odredbe. Člen 22. Zavarovalni zavodi obeh držav pogodnic ugotove dajatve, ki jih morajo dovoljevati, in izdajo o tem pismen odlok. Ustreznemu zavarovalnemu zavodu druge države le treba predhodno dati priliko, da se izjavi, če so plačali prispevki zavarovalnim zavodom v obeli državah. Člen 23. Če je ugotovil zavarovalni zavod neko dajatev, pa ni upošteval popolnoma predpisov te pogodbe, se mora dajatev na osnovi predpisov te pogodbe iznova ugotoviti, tudi če so pogoji za dajatev že izpolnjeni s prispevnimi Časi v lastni državi. Prejšnja odločba izgubi z novo ugo- tovitvijo svojo veljavo. Isto velja, če je nastala v okol-nostih, ki so po določbah te pogodbe odločilne za ugotovitev dajatev, izprememba. Člen 24. Zavarovalni zavodi obeh držav se lahko sporazumejo o tem, da izplačuj en zavod tekoča plačila, ki jih je treba dovoljevati po gorenjih predpisih, v celoti; drugi zavod mu vrača zaporedno zneske, ki njega obremenjujejo. Člen 25. (*) Kolikor zaposlitve pripad, izmero ali nadaljnje uživanje tekočih ali enkratnih plačil iz pokojninskega zavarovanja izključujejo, preprečujejo ali omejujejo, so zaposlitve, ki se opravljajo v drugi državi pogodnici, izenačene z zaposlitvami v domači državi. (-’) Če so bili prispevki v opreki s predpisom odstavka (0 vrnjeni, ostane povračilo v veljavi. Člen 26. Če se uporabljajo predpisi členov 18. do 25., se računi za osnovno rento pokojninskega sklada »Rečne plovitve kraljevine Jugoslavije« 30%, za letno zvišbo v prvih 10 letih članstva pa 2% osnove za odmero. č) Pokojninsko zavarovanje pri bratovskih skladnicah. Člen 27. Predpisi členov 15. do 25. veljajo ustrezno tudi v razmerju med jugoslovanskim in avstrijskim pokojninskim zavarovanjem pri bratovskih skladnicah s tem, da se dajatev dovoljuje- samo, če je vsota iz obojestranskih količnikov med domačim vračunljivim prispevnim časom in časom čakanja enaka ali večja od ene; Če imajo dotični domači zavarovalni zavodi različne čase čakanja, velja čas čakanja tistega zavarovalnega zavoda, ki je bil poslednji pristojen. Za osnovni znesek jugoslovanskega pokojninskega zavarovanja pri bratovskih skladnicah se jemlje 8% vračunljivega zaslužka, kot letni zvišek v čakalnem roku pa 2-4% tega zaslužka. d) Pokojninsko zavarovanje nameščencev in pokojninsko zavarovanje pri bratovskih skladnicah. Člen 28. Predpisi člena 27. veljajo ustrezno tudi v razmerju med jugoslovanskim (avstrijskim) pokojninskim zavarovanjem nameščencev in avstrijskim (jugoslovanskim) pokojninskim zavarovanjem pri bratovskih skladnicah; vendar pripadajo redne dajatve pokojninskega zavarovanja nameščencev samo, če bi pripadale ob sicer enakih pogojih tudi pri istovrstnem prehajalnem zavarovanju v državi sami. C. Končni predpisi. Člen 29. Najvišje upravno oblastvo vsake države pogodnice izda, kolikor je to za njegovo območje potrebno, samo-stalno odredbe zaradi izvrševanja te pogodbe. Tako izdane odredbe je priobčiti najvišjemu upravnemu obla-stvu druge države pogodnice. Člen 30. Najvišji upravni oblastvi obeh držav pogodnic se sporazumeta o tem, kako naj se kar najpriprosteje in s kijr najmanjšimi stroški opravljajo vročitve in izplačila za izvrševanje socialnega zavarovanja z ozemlja ene države na ozemlje druge države pogodnice. Člen 31. Najvišji upravni oblastvi obeh držav pogodnic se pooblaščata, da smeta z medsebojnim sporazumom predpise dela B. te pogodbe dopolniti ali izpremeniti; prav ta so se pooblaščata, da se smeta sporazumeti, čim se izvede invalidsko zavarovanje v obeh državah, na osnovi načel,' ustanovljenih v delu B. le pogodbe o vzajemnosti v razmerju med invalidskimi zavarovanji obeh držav, kakor tudi v razmerju med invalidskim zavarovanjem ene države, pogodnice in pokojninskim zavarovanjem pri bratovskih skladnicah in pokojninskem zavarovanju nameščencev druge države pogodnice. Člen 32. , Zavarovalni zavodi obeh držav se naj po možnosti 'medsebojno obveščajo, če zvedo, da je kakšen zavarovanec prenesel svoje bivališče z ozemlja ene države pogodnice na ozemlje druge države pogodnice. Zavarovalni zavodi se o tem lahko podrobneje sporazumejo. Člen 33. (’) O sporih, ki nastanejo med zavodom ali oblastveni socialnega zavarovanja ene države pogodnice in zavodom ali oblastvom socialnega zavarovanja druge države pogodnice, kako je razumeti in uporabljati predpise te pogodbe, odločita najvišji upravni oblastvi obeh držav pogodnic sporazumno. (2) Odločbe, ki jih izdata najvišji upravni oblastvi obeh držav pogodnic po odstavku (') skupno, so dokončne in obvezne za naprave, omenjene v odstavku (‘), kakor trdi za udeležence. Čim se uvede postopanje po tem členu pri najvišjein upravnem oblastvu ene države po-g 'dnice, se mora prekiniti vsako drugo postopanje, ki bi bilo v teku. Člen 34. (1) Če nastane spor po členu 33. mora zavarovalni zavod, kateremu se je zahteva najprej prijavila, začasno opravljati primerno skrb, če bi tudi v najneugodnejšem primeru pripadala dajatev. (-’) Če zavarovalni zavod začasno .skrb odkloni ali če je ne opravlja v potrebnem obsegu, ga sme nadzorstveno oblastvo na pritožbo prisiliti, da opravlja začasno skrb, in mu mero dajatve določiti. Ob sporu med zavarovalnimi zavodi, ki niso podrejeni istemu nadzorstvenemu oblastvu, odloča najvišje upravno oblastvo. (3) Zavodi za rentna zavarovanja smejo poveriti opravljanje skrbi zavarovalnim zavodom za bolezen. (4) Dokončno zavezani zavarovalni zavod mora povrniti zavarovalnemu zavodu, ki je opravljal začasno skrb, za to napravljene izdatke do višine svoje lastne dajatvene obveznosti. Člen 5., odstavek (-), velja. Člen 35. Najvišje upravno oblastvo v smislu te pogodbe je za kraljevino Jugoslavijo minister za socialno politiko in narodno zdravje, za republiko Avstrijo pa zvezni minister za socialno upravo. Člen 36. Pii izvrševanju te pogodbe občujejo zavarovalni zavodi, oblastva in sodišča socialnega zavarovanja obeh držav pogodnic med seboj neposredno. Člen 37. To pogodbo je treba ratificirati. Izmena ratifikacijskih listin se izvrši v Beogradu čimprej. Člen 38. (‘) Pogodba stopi v veljavo, kolikor se nanaša na invalidsko zavarovanje, s prvim dnem meseca, ki nastopi po izmeni ratifikacijskih listin. Glede uslužbencev : Rečne plovitve kraljevine Jugoslavije« velja pogodba tudi za čas od dne 1. junija 1930. do dne njene uveljavitve. (2) Glede invalidskega zavarovanja poedinih skupin delavcev in kmetijskih delavcev stopi pogodba v polno veljavo z dnem, ko stopi v obeh državah pogodnieah invalidsko zavarovanje za te skupine v veljavo. (*) Od dne, ko stopi invalidsko zavarovanje v eni državi pogodnici v veljavo, do dne, ko stopi v veljavo v drugi državi pogodnici, veljajo samo predpisi členov 2. do 5., 7. in 14. te pogodbe; s tem pa se ne poseza v ureditev vprašanja o priplačilu iz javnih sredstev, o katerih se bosta obe vladi posebej sporazumeli, ko bo stopilo invalidsko zavarovanje samo v eni državi pogodnici v veljavo. Člen 39. (‘) Predpisi te pogodbe se uporabljajo z veljavnostjo od dne, ko so stopili v veljavo, tudi na zavarovane primere, ki so se prej pripetiti. Osebam, ki bi imele pravico, rentno zavarovanje prostovoljno nadaljevati, da je izenačitev obojestranskih prispevnih časov veljala že, ko je oseba prestala biti zavezana zavarovanju, je dovoliti, da prostovoljno nadaljuje zavarovanje izza dne, ko stopi ta pogodba v veljavo, če vplačajo prvi prispevek v f 3 mesecih po uveljavitvi te pogodbe; takšni prispevni časi pa veljajo samo, če nastopi zavarovani primer naj-zgodneje 18 mesecev po uveljavitvi te pogodbe. Pri uporabi določb le pogodbe je treba vzeti v poštev tudi čase zavarovanja, prebite pred njih uveljavitvijo. (-‘) Doplačila se za čas pred uveljavitvijo te pogodbe ne vrše. Kolikor so se upravičencem doslej dajale rente, ki so večje od rent, ki jim po tej pogodbi pripadajo, prejemnik ni dolžan, jih vrnili. Kolikor so izplačane enktatue dajatve, se zaračunijo na dospevajoČe rentne dajatve. Člen 40. Vsaka država pogodnica odpove lahko to pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom za konec koledarskega leta. Odpoved se s pristankom druge države pogodnice lahko omeji na poedine dele pogodbe. Obveznosti iz zavarovanih primerov, ki so se pripetili za veljavnosti pogodbe, morajo zavarovalni zavodi, ki so na osnovi te pogodbe zavezani, dalie izpolnjevati, najsi je pogodba odpovedana. Pravice pričakovanja, ohranjene po predpisih te pogodbe, ne prestanejo zbog odpovedi1 pogodbe; njih nadaljnja ohranitev se ravna za čas, ko prestane veljavnost pogodbe, po domačem zakonodajstvu dotične države. V dokaz so postavili pooblaščenci na to pogodbo svoje podpise. Sestavljeno na Dunaju dne 21. julija 1931. v dveh izvirnih izvodih, in to vsak v srbsko-hrvaškem in v nemškem jeziku, od katerih dobi vsaka država pogod-nica po en izvod. Srbsko-hrvaško in nemško besedilo sta po vsebini soglasni in imata enako veljavo. Na Dunaju, dne 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovič s. r. Dr. J. Scliober s. r. Dr. R. Kerber s. r. Dopolnilni zapisnik. Obe vladi se bosta obrnili do vlade Nemčije v smislu končnih zapisnikov k obojestranskim pogodbam z Nemčijo o socialnem zavarovanju z dne 15. septembra 1928.* in z dne 5. februarja 1930., da preizkusita, ali in na kateri način se dajo razširiti in se naj razširijo načela vzajemnosti, ustanovljena v sklenjenih pogodbah, na vzajemna razmerja teh treh držav. Nadalje se bosta sporazumeli, če sklene v prihodnje ena od njih v območju socialnega zavarovanja pogodbo o vzajemnosti s tretjo državo, kako naj se vzajemnost v istem smislu razširi tudi v razmerju do te države. Na Dunaju, dne 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovic s. r. Dr. J. Schober s. r. Dr. 1{. Kerber s. r. Končni zapisnik I. Obe vladi sta pripravljeni prevzeti tisti dol bremen iz zavarovanja bratovskih skladnic druge države pogodnice, ki je obstajal na dan 31. decembra 1918. in ki izhaja iz zavarovanj, ki so tekla na dan 31. decembra 1918. ali poslednjič pred tem dnem na osnovi zaposlitve na njihovem današnjem državnem ozemlju. Notranji ureditvi vsake države je prepuščeno, določiti, katere naprave in na kakšen iiačin naj trpe to breme iz zavarovanja. Na Dunaju, due 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovic s. r. Dr. J. Schober s. r. Dr. R. Kerber s. r. Končni zapisnik II. Obe vladi sta se sporazumeli, da se bo postopalo Pri pripadnikih druge države pogodnice glede rednih Podpor za brezposelne kakor z lastnimi državljani. Na Dunaju, dne 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovič s. r. Dr. J. Schober s. r. Dr. R. Kerber & r. Končni zapisnik III. Obe vladi sta se sporazumeli, da se iz predpisov člena 3., odstavka ('), ne morejo izvajati nikakršne pravice do izjem pri uporabi predpisov o zaposlitvi inozemskih delavcev. Na Dunaju, dne 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovič s. r. Dr. J. Schober s. r. Dr. R. Kerber s. r. Notranji dodatni zapisnik. Da se olajša izvršitev odstavka (2) člena 8., sla se vladi obeh držav pogodnic sporazumeli, da bosta opravila naj višje upravno oblastvo ali naprava, ki jo to označi, prevode dopisov, poslanih državljanom njune države, za tiste zavarovalne zavode, oblastva in sodišča socialnega zavarovanja druge države pogodnice, ki teh prevodov ne bi mogli napraviti sami. Če biva prejemnik dopisa na ozemlju zaprošenega najvišjega upravnega oblastva (od tega označene druge naprave), opravi to na zaprosilo razen prevoda tudi vročitev dopisa. Na Dunaju, dne 21. julija 1931. Dr. G. B. Aiidelinovič s. r. Dr. M. Tujkovič s. r. Dr. J. Schober s. r. Dr. R. Kerber s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v ^Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji iz členov 37. in 38. navedene pogodbe. Našemu ministru pravde priporočamo, naj ta zakon razglasi, vsem našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, due 25. novembra 1932. Aleksander s. r. • Minister za socialno politiko Predsednik in narodno zdravje ministrskega sveta Ivan Pucelj s. r. dr. Milan Srškič s. r. Videl in pritisnil državni pečat Minister za zunanje posle čuvar državnega pečata, B. D. Jevtič s. r. minister pravde Bož. ž, Maksimovič s. r. (Podpisi vseh ostalih ministrov.) * >Uradui listi št, 41. šest javno-notarskih mest v Ljubljani;«. § 2. Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 28. februarja 1933.; št. 9229. Minister pravde B. Maksimovič s. r. Banove uredbe. 221. I. No. 1822/4. Sestava izpraševalne komisije za drž. strokovni izpit šumarskih uradniških pripravnikov. Izpraševalna komisija za državni, strokovni izpit uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo za administrativno-pisarniško službo v šumarski stroki je za področje Dravske banovine za dobo koledarskega leta 1933. sestavljena takole: 1. ing. Tavčar Karl, šum. višji svetnik pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, predsednik, 2. ing. Levičnik Josip, šum. višji svetnik pri direkciji šum v Ljubljani, namestnik predsednika, 3. ing. Novak Viktor, šum. svetnik pri kralj, banski upravi v Ljubljani, član, 4. ing. Munih Franc, šum. pristav pri direkciji šum v Ljubljani, član, 5. ing. Miklavič Franc, šum. 'svetnik pri sreskem načelstvu v Ljubljani, namestnik članov, 6. ing. Kraut Igo, šum. svetnik pri sreskem načelstvu v Kranju, namestnik članov, * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. marca 1933., št. 66/XIX/195. — Uredbo glej »Službeni list« št. 94/16 iz 1. 1931. 7. Tomše Valentin, podšumar I. razr. pri kralj, banski upravi v Ljubljani, poslovodja. Komisija posluje pri šumarskem odseku kraljevske banske uprave v LjubljanL Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. aprila 1933. ^ Ban: * dr. Marušič s. r. 222. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 4714/1. Občina Murščak, v srezu ljutomersko-radgonskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 100’—, č) od lil stopnje alkohola špirita,' žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. aprila 1933. II. No. 3392/1. Občina Sv. Trije Kralji, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 sadnega mošta Din 10-—, c) od goveda nad 1 letom Din 15’—, č) od goveda pod 1 letom Din 10—, d) od prašičev Din 10-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. aprila 1933. II. No. 2043/1. Občina št. lij v Slov. gor., v srezu mariborskem levi brpg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—, d) od goveda nad 1 letom Din 25’—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-—, f) od prašičev Din 15’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 11. aprila 1933. Izdaja k?aljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« s Ljubljani; njen predstavnik; ptmar MicbAlek v Ljubljani, SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 33. kosu IV. letnika z dne 22. aprila 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/13. 1061 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. marca do 31. marca 1933 Po naredbi ministrstva la narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez O — lil r © > ce u. h a o ._ v-e 3-3 ns •o D rt' 3 Skupina tiluznih bolezni. Gornjigrad............. Konjice................ Krško ................. Loaatec ............... Ljubljana (srezi . . Ljubljana (mesto) Maribor desni breč Metlika................ Ptui ............... . Radovljica . . . .. Slovenjgradec . . . . Vsega 36 6 12 3 1 2 1 12 2 1 6 30 Griža. — Dysenteria. Krško ...... 1 2 2 — Murska Sobota 1 — 1 — V9ega . . ■ 1 3 — 2 1 — škrlatinka. — Scarlatina. I I » • » • • * • Brežice.......... Celje ...... Celje (mesto) . Gornjigrad . . . Kram ■ • . . » Kočevje . > • • Konjice . »• • • Krško . . • . » • Litija .......... Ljubllana (srez) . • » Ljubljana (mesto) . • Maribor levi breg . • Maribor (mesto) . • . Metlika . . .. • » Novo mesto Prevalje ...»»•»• Ptuj ........... Radovljica .... . . . Vsega Ošpice. — Morbilli. 1 — _ — 1 2 — — — 2 3 1 1 I 2 1 1 6 — — — 1 5 2 1 1 — 2 1 1 — — 2 3 — 1 — 2 10 3 2 — 11 U 2 3 — 10 •7 — 1 — 6 6 — 1 — 4 3 1 —_ __ 3 1 1 2 — 1 2 2 — 2 — — 69 9 12 — 66 Metlika ,•••«».... 10 — — 1 — 10 Slovenjgradec 1 — — 1 — 1 Vsega . . . 11 — — | — 11 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Brežice 11 — 1 — — 1 Liubliana (srez) ... — | li- — 1 Vsega • • • li l|- — 2 Srez -S to O o „ o jv > 2 "O N SL Davica. — Diphteria et Croup. Brežice ... Dolnja Lendava . . Gornjigrad......... Kram .............. Kočevje .•»«»» KršuO . . • i . . . * Laško .«•••••• Litija ........ Logatec ........... Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota . . Novo mesto .... Prevalje .......... Plul .............. Radovljica Slovenjgradec Šmarje Dri Jelšab t • » I » 5 1 6 o 2 2 1 1 1 — 1 1 1 — 3 1 2 — 11 — 6 — 6 1 — — 3 4 2 — 1 10 1 6 1 1 — 1 — 2 1 2 — 1 1 — — 2 1 — — 4 — 2 — 4 — 1 — 2 — 2 — 3 3 2 2 •s ° o - Vsega 61 I 22 I 29 | 5 49 Sen. — Ervsipelas, Celje (me9to) . Krani ..... Kočevje .... Krško........... Laško ........... Litija........... Ljutomer ... Maribor levi breg Maribor (mesto) Metlika . . . Murska Sobota. . Novo mesto . . « Prevalje.......... Ptui ........ Radovljica .... Slovenjgradec . . Šmarje pri Jelšah Vsega 22 3 Vranični prisad. — Anthrax. Ptuj .... 1 — Vsega . Norice. — Varicellac. 12 4 Ptuj.............. Ptui (me9to) . . Šmarje pri Jelšah ._ Vsega 6 6 10 10 16 -I- 12 Otrpnjenje tilnika. — Polyoniyelitis acuta. Litija ....... Logatec ...... Ljubljana (srez) .... 1 — — — 1 . . . « 1 — 1 — — • * . , — 1 — — 1 a . . • 2 1 1 — 2 Vsega Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis. Kranj.............. Ljubljana (srez) Novo mesto . . . .Vsega . . . Srez Ostali Na novo oboleli jOzdraveli Umrli Ostanejo j v oskrbi Hripa — Grippe 9 2 6 2 3 5 4 9 — 21 — 20 1 — Črnomelj .... • • • 9 4 13 9 4 13 Gornjigrad 2 6 10 1 12 7 — 6 — 6 ITrSU ........... 137 — 122 3 12 Laško ..•»•••» Litija Ljubljana (srez) . Ljubljana (mesto) Ljutomer Maribor (mesto) . • • • • • i « • • • r f • • > i • i 123 105 1 180 5 4 2 2 2 1 1 17 26 2 180 5 4 1 108 81 2 Novo mesto . < • • • B » 16 1 1 14 1 1 2 Ptuj * * • • » » 20 3 19 2 18 3 __ 21 2 Slovenjgradec . . • Šmarje pri Jelšah . M » 44 27 2 4 — 40 29 Vsega ... 722 68 456 8 326 Vnetje priušesne slinavke. epidemica. Litija ......... Slovenjgradec 1199 3 — Parotitis 199 3 Vsega • . . |202 — — | — 202 Ljubljana, dne 5. aprila 1933. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, * I. No. 2673/6. Razpis. 1059 Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi § 31. zakona o banski upravi službeno mesto tajnika pri breškem cestnem odboru v Ptuju. Za to mesto se bodo upoštevali prosilci z najmanj dovršeno nižjo srednjo ali tej enakovredno šolo. Prošnje, opremljene z dokumenti po § 3. u. z., je vložiti najkesneje do 10. maja 1933. pri sreskem cestnem odboru v Ptuju. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 14. aprila 1933. Razglasi sodišč in sodnih oblastev P 64/33 1074 Oklic. Tožeča stranka Ferčon Albin, trgovec, Kranj, je vložila proti tožen; stranici Weichsel Alfred, Kranj, Kokriško predmestje št. 95, radi Din 1742'50 s pp. k opr. št. P 64/33 tožbo. Narok za ustno razpravo se jo določil na 20. maja ob 10. dop. pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja off. Rus Srečko iz Kranja za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Kranju, odd. II., dne 20. aprila 1933. * E 78/33—7 1070 Dražbeni oklic. Dne 15". maja 1933. dopoldne ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Lokvica, vi. št. 602. Cenilna vrednost: Din 2000-—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 670'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Metliki, dne 27. marca 1933. * E 1922/32—7 1077 Dražbeni oklic. Dne 19. m a j a 1933 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dol. Slaveči, vi. št. 11, 268, 346, .362, 387, 388, 439 in 606. Cenilna vrednost: Din 2165'40. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 1448'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Murska Sobota, dne 3. aprila 1933. * E 457/32—9 1076 Dražbeni oklic. Dne 23. m a j a 1933 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Križevci, vlož. št. 241, 512, 567 ln 588. Cenilna vrednost; Din 87.940'50. Vrednost pritikline: Din 1555'—. Najmanjši ponudek: Din 59.666—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. }e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, »icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Murska Sobota, dne 3. aprila 1933. * E 116/33—8. 1058 Dražbeni oklic. Dne 24. maja 1933. dopoldne ob poldevetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Ritoznoj, vložna št. 92, obstoječa iz vinograda v izmeri 19 a 42 m*. Cenilna vrednost: Din 2.327-50. Najmanjši ponudek: Din 1551 '66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 8. aprila 1933. E 1409/32—7 # 1075 Dražbeni oklic. Dne 29. maja 1933 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Murska Sobota, vi. št. 781. Cenilna vrednost: Din 10.200—. Pritikline ni. Najmanjši ponudek: Din 6800'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Murska Sobota, dne 12. aprila 1933. * E 98/33-5 1078 Dražbeni oklic. Dne 29. maja 1933 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Učakovci, vi. št. 132 in 275. Cenilna vrednost: Din 16.344T3. Najmanjši ponudek: Din 10.897'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Črnomelj, odd. II., dne 27. marca 1933. $ E 46/32—21 # 1081 Dražbeni oklic. Dne 30. maja 1933 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Verače, vi. št. 9. Cenilna vrednost: Din 28.203'70. Vrednost pritikline: Din 2780—. Najmanjši ponudek: Din 18802'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbej sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 20. aprila 1933. E 3550/32—13. # 1039 Dražbeni oklic. Dne 2. junija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. mesto Celje, vi. št. 124. Cenilna vrednost: Din 124.865'—. Najmanjši ponudek: Din 62.432'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, dne 4. aprila 1933. E 107/33—8. 1022 Dražbeni oklic. Dne 3. j u n i j a 1 9 3 3. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Tepanje, vi. št. 174, k. o. Bezina, vi. štev. 256. Cenilna vrednost: ad 1. Din 29.906'50, ad 2. Din 6764-50. Vrednost pritikline: Din 750‘—. Najmanjši ponudek: ad 1. 19.937'66 dinarjev, ad 2. Din 4509-34. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Konjicah, odd. II., dne 3. aprila 1933. •i* E 128/33—9 1069 Dražbeni oklic. Dne 19. junija 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Oradac, vi. št. 417. Cenilna vrednost: Din 47.000'—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 31.320—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbetii oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Metliki, dne 15. aprila 1933. E 5841/28—2 1080 Sklep. Na podlagi poravnave z dne 9. VII. 1928, Nc III. 111/28, se dovoljuje zahtevajoči stranki podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, ki jo zastopata dr. Karl Koderman in dr. Karl Slokar, odvetnika v Mariboru, zoper zavezano stranko Tovarno za špirit in dro-že d. d. v Račju in El,so Bachler, veleposestnico v Račjem, v izterjavo izvršljive terjatve po 3,735-320 Din, 15%nimi obrestmi od 30. VI. 1928 dalje, in Din 1739-50 odmerjenih stroškov izvršilnega predloga in nadaljnjih izvršilnih stroškov izvršba s. prisilno upravo zavezani stranki. Tovarni za špirit in drože d. d. v Račju lastne nepremičnine, vi. štev. 623 k. o. Račje, obstoječe iz parcel štev. 95 (hiša št.'2 in tovarniško poslopje), parcel© štev. 20/1 (travnik) in parcele štev. 20/2 (vrt) in isti lastnega tovarniškega podjetja, s prisilno upravo zavezani stranki Elzi Bachler lastnih nepremičnin, vi. štev. 344, 536, 650, 651 dn 659 Račje, vi. št. 502 in 516 k. o. Podova, vi. št. 112 in 318 k. o. Skoke, vi. št. 136 k. o. Gorica, vi. štev. 210 k. o. Hotinja vas, vi. štev. 237 in 306 k. o. Ješenca in vi. štev. 91 k. o. Radizel. Kot izvršilno sodišče nastopa okrajno sodišče v Mariboru, ki bo kot zemlje-knjižno sodišče tudi zaznamovalo uvedbo prisilne uprave pri zgoraj navedenih nepremičninah in obvestilo udeležence. Kot prisilni upravitelj je Dragotin Klobučar, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 21. marca 1933. .Vpisi v zadružni register. Izbrisala se je nastopna zadruga: 417. Sedež: Hrastnik. Dan izbrisa: 11. aprila 1933. Besedilo: Zadružna pekarna v Hrastniku, reg. zadruga z omejeno zavezo. Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja kruha, drobnega peciva in vseh vrst peciva. Zbog razdružitve. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 11. aprila 1933. Zadr. IV 56/7. Konkurzni razglasi s 1/33—77 1079 418. Posebni ugotovitveni narok. Konkurzna zadeva o imovini Senica Marij©, trg. in pos. v Šmarju pri Sev- nici prej tvrdka Senica Luka. Za ugotavljanje naknadno prijavljene in morebiti še prijavljenih terjatev se določi narok na dan 3. maja 1933 ob 10. uri pri tem sodišču, soba št. 5. Dolžnica mora priti osebno. Sresko sodišče v Sevnici, odd. I., dne 20. aprila 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 1533. 1067 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno licitacijo lesa in drv na panju v področju šumske uprave v Bohinjski Bistrici. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri obeh omenjenih uradih, je vložiti do 11. ure dne 4. maja 1933 pri direkciji šum v Ljubljani, Bleivvei-sova cesta št. 1, kjer se bo tega dne vršila licitacija. Vsa ostala pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, dne 19. aprila 1933. Štev. 1342/33. 099 3_3 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji okoli 10.060 ag bukovega oglja. Oglje je na skladišču v poslopju šumske uprave v Kostanjevici na Krki, kjer si ga interesenti lahko ogledajo. Licitacija bo dne 5. maja 1933. od 11. ure dopoldne dalje pri direkciji šum v Ljubljani, Blei\veisova cesta štev. 1, kjer interesenti lahko dobe vsa ostala pojasnila in prodajne pogoje. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. $ Št. 788/33. 1007—3—3 Razpis. Razpisuje se služba zdravnika pripravnika v državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici. Prosilci za to službo morajo imeti pogoje za sprejem v državno službo in dovršeno zdravniško pripravljalno službo (staž). _ Prošnje je vložiti pri kr. Iranski upravi Dravske banovine v Ljubljani, oddelek I., do 30. aprila 1933. Drž. zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici, dne 10. aprila 1933. * Štev. 512/33. 1063—3— 1 Razpis dobave. Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O. br. 5944 se razpisuje za razdobje od 1. inaja do 36. septembra 1933. tretja ustmena licitacija z a d o b a v o mesa v s e h vrst za bolnico za duševne bolezni v Ljub- ljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu. Licitacija se bo vršila v sredo dne 3. maja 1933. ob 11. uri dop. v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Natančnejši pogoji so na vpogled pri zavodni upravi. - Uprava bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, dne 18. aprila 1933. * Narodna banka 1065 kraljevine Jugoslavije Stanje 15. aprila 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.931,G70.306.10 (— 2,618.497-74) Devize, ki niso v podlogi 0.333.443-49 (— 3,257.145-26) Kovani novec v niklju 178,478.113'— (-}- 9,968.344'50) Posojila . . 2.331,333.051-99 (—22,286.300-03) Vrednostni papirji . . 15,451.200"— Prejšnji pred- jemi državi 1.812,109.585"75 (+ Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 58,276.594-60 (+ Vrednosti ostalih fondov ... 7,924.914-72 Nepromifini-ne . . . . 157,903.395-27 (4- Razna aktiva 52,895.896'56 (+ 7.155.376.501-48 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000"— Rezervni fond . . . 77,417.024-15 Ostali fondi 9,687.134"21 Novčanice v obtoku . . 4.503,769.220-— (—54,321.460-—) Obveze na pokaz . . 951.612.860-70 (+45,832.966-51) Obveze z rokom . . . 1.261,208.124-25 (—22,488.000-—) Razna pasiva 171,682.138-17 (+14,248.685*84) 7.155.376.501-48 Obtok in obveze . . . 5.455,382.080-70 Celotno kritje . . . 35-40°/0 Kritje v zlatu . . . 32-280/# Obrestna mera: po eskomptu •»•»«*•*• 7H% po lom bardu 9% * Štev. 495/33. 1040 Objava. Gospod dr. Dobovišek Rudolf, advokat v Krškem, je naznanil, da se namerava preseliti s svojo pisarno dne L julija 1933. v Celje, Glavni trg 9. V Ljubljani, dne 13. aprila 1933. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: tir. Žirovnik Janko 1. r. 254.707 33) 3.234-30) 529.563-62) 678.295.63) Razne objave Razglas. 1068 Pri tridesetsedmem žrebanju 4 % %nih komunalnih zadolžnic »Kranjske deželne banke«, ki se je vršilo dne 18. aprila 1933., so bile izžrebane sledeče številke: 4 K %ne komunalne zadolžnice im K 2000—: št. 2, 3, 34, 291; po K 1000—: št. 1, 2, 479; po K 200—: št. 214. Te komunalne zadolžnice bo izplačevala »Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic« v Ljubljani kot naslednica »Kranjske deželne banke« proti vročitvi, pričenši s 1. julijem 1933. V Ljubljani, dne 18. aprila 1933. Hipotekarna banka Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani (preje »Kranjska deželna banka«). * 1055 Dnevni red XI. rednega občnega zbora Tovarne verig d. d. v Lescah pri Bledu, ki bo dne 5. maja 1933., ob 11. uri v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. 1. Predložitev poslovnega poročila in bilance k dnevu 31. decembra 1932. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija upravnemu svetu. 3. Dopolnilna volitev upravnega sveta. 4. Volitev nadzorstvenega sveta. 5. Slučajnosti. Uprava. Pripomba: Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora položiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa Zadružni gospodarski banki v Ljubljani (§ 15. družbenih pravil). * 1064 Vabilo na XXV. redni občni zbor Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 8. maja 1933. ob 20. uri v salonu restavracije pri Mraku na Rimski cesti st. 4. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Citanje revizorjevega poročila. 4. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig 1073 in bilance za leto 1932. 5. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 6. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 10. aprila 1933. Načelstvo. * Vabilo na 60. letno redno glavno skupščino, ki jo bo imela Dolnjelendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi dne 11. maja 1933 ob štirinajstih v svoji posvetovalni dvorani. Dnevni red: 1. Volitev dveh overovateljev zapisnika. 2. Poročilo ravnateljstva in nadzorni-štva, predložitev sklepnih računov in sklepanje o razdelitvi čistega dobička za leto 1932. 3. Sklepanje o podelitvi absolutorija za leto 1932. 4. Volitev ravnateljstva in nadzorništva. 5. Slučajni predlogi. Račun bilance z dne 31. dec. 1932. Aktiva: gotovina 237.689-53 Din; hipotekarna posojila 1,471.567-63 Din; menice 2,960.807-50 Din; posojilo na poroke 2,872.535-— Din; tekoči račun 3,077.437-59 Din; hiše 200.000— Din; vrednostni papirji 726.291-25 Din; ostala aktiva 65-742-32 Din; dolžniki za prevzete garancije 25.000-— Din, skupaj 11,637.070-82 Din. Pasiva: osnov, glavnica 1,000.000-— dinarjev; rezervni fond 105.000-— Din; rezervni fond za zmanjšanje vrednosti hiš 50.000-— Din; penzij. fond 25.000-— dinarjev; hranilne vloge 9,491.930-14 dinarjev; vloge v tek. računu 558.039-17 dinarjev; upniki 193.480-29 Din; tranzitne postavke 72.943-37 Din; nedvig-njena dividenda 13.264-75 Din; upniki za prevzete garancije 25.000-— Din; čisti dobiček: prenos iz leta 1931 — 669-61 Din; čisti dobiček v tem letu 101.417-24 Din = 102.086-85 Din, skupaj 11,637.070-82 Din. Ravnateljstvo. To bilanco smo vzporedili z glavno knjigo in s pomožnimi knjigami Dolnje-lendavske hranilnice d. d. v Dolnji Lendavi ter ugotovili, da je v vsakem oziru pravilna in da se ujema z dejanskim stanjem. Nadzorništvo. Izpisek iz društvenih pravil: § 43. Posvetovalno in glasovalno pravico more imeti vsak delničar, tudi žene, za izvrševanje te pravice pa je treba, da se prepiše delničarjeva delnica na njihova imena v društvenih knjigah štiri tedne pred občnim zborom. dne 21. marca 1933. Vabilo 1057 na XXXIII. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki bo v soboto, dne 13. maja 1933., ob 15. uri popoldne v bančni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1, z nastopnim dnevnim r e d o ni: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1932. in predložitev bilance k 31. decembru 1932. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Odobrenje bilance za 1. 1932. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede uporabe čistega dobička. 5. Dopolnilna volitev v upravni svet. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajni predlogi. Pripomba: Po določilih § 13. pravil se smejo udeležiti občnega zbora tisti delničarji, ki polože v ta namen pri centrali družbe v Ljubljani, odnPsno pri njenih podružnicah v Brežicah, Celju, Črnomlju, Kranju, Mariboru, Novem sadu, Ptuju, Rakeku, Sarajevu, Slovenj-gradcu, Splitu, Šibeniku ali Zagrebu osem dni pred zborovanjem vsaj deset delnic, odnosno tisti, ki prejmejo na svojo zahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico za ta občni zbor na podstavi svojih delnic, shranjenih pri navedenih poslovalnicah. V Ljubljani, dne 13. aprila 1933. Upravni svet. * 1072 Objava. Podpisanemu Frideriku Hertleju sta bila ukradena lovska izkaznica mestne občine ljubljanske za leto 1933. in orožni Ust. Zato proglaša te listine za neveljavne. Ljubljana, dne 21. aprila 1933. Friderik Hortle, 9. r. Ljubljana, Kolodvorska ulica 18/dvorišče. * 1066 Objava. Izgubil sem odhodno izpričevalo splošne obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani z dne 22. oktobra 1925, na Ime: Povše Karl, rodom iz Štepanje vasi. Proglašam ga za neveljavno. Povše Karl s. r. * 1056 Objava. Izgubil sem odpustnico 4. b razreda drž. osnovne šole V Št. Vidu nad Ljubljano za leto 1913./1914. na ime: Ravnikar Ferdinand, rodom iz Dravelj. Proglašam jo za neveljavno. Ravnikar Ferdinand s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Liubliani; njen predstavnik: O.Michdlek .v Ljubljani,