•i štev« 199 UNKMfB PUBBUC1TA rTAUAKA ft. ESCLUSIVA UNIONK la pnbbhcita di HALIANA & Duce in Hitler sta se sestala na fronti Zgodovinsko sreianje obeh voditeljev na toriSoi borbe proti boljševizmu Proučila sta ves vojaški in politični položai Jekleno zavezništvo med Italijo in Nemčijo, preizkušeno v ognju skupnih žrtev in skupnih borb, je bolj trdno čvrsto ko kdaj poprej Rim, 30. avg. s. Enice in Hitler sta *e sestala na vojnem področju in sta obiskala od severa do juga borbeno fronto ter preživela več dni kot vojaka nwd svojimi vojaki. \ irkrat so potekali njuni razgovori ob bobnenju topov in so bili prekinjeni s prihodom obveščevalnih poročil iz velikih edinir, ki so zapletene v bitki. Preveč jasno je nasprotje, da bi ga bilo treba poudarjati med tem sestankom dveh voditeljev osi na bojnem polju in sestankom med Rooseveltoni in Churchillom, ki je bil v dobro zaščitenem zalivu Atlantika pod nadzorstvom številnih angleških in sever-no~axneriških letalskih eskadril. Oba velika šefa v svetovni bitki proti boljševizmu sta se sestala pod Istim šotorom v prvih sprednjih črtah borbe obeh revolucij, tam kjer armade nove Evrope, ustvarjene od fašizma in nacizma, križajo orožje* v končnem spopadu z boljševizmom. Tradno poročilo govori o vojaškem in političnem značaju sestanka. Celotna panorama vojne in miru je šla mimo oči obeh velikih zgodovinskih in revolucionarnih tovarišev. Uradno poročilo naznačuje, da se je proučitev vojne panorame zgostila v nepremakljivi odločitvi obeh narodov in obeh voditeljev, da nadaljujeta borbo do skupne zmage. Panorama bodočega miru se je zarisala obema šefoma preko delovne Evrope, ki naj bi bila osvobojena komunistične grožnje in plutokratlčnega izkoriščanja, Namesto osmih točk samo C« sam ideal: Napredek *veta. Prav prijetno presenečenje je moralo biti za italijanske vojake, hi se bore na oddaljeni ruski fronti, ko so videli med seboj svojega Oueeja, čvrstega kljub družinski žalosti, ki ga je zadela, toda že v napredujoči borbi. Navzočnost Duceja ob Fuh-rerju v nemških črtah in navzočnost Fuh-rerja ob Huceju med italijanskimi vojaki je povedala borcem obeh revolucij, da je jekleno zavezništvo med Italijo in Nemčijo, preizkušeno v ognhi skupnih žrtev in skupnih borb, bolj trdno in čvrsto kakor kdaj prej, kakor mora biti kovina, ki vzdrži % močjo svoje spojitve težo vse moderne ■podovine. ».i m, 30. avg. Agencija Štefani poroča: Duce in Fiihrer sta se sestala v glavnem stanu Fiihrerja med 23. in 29. avgustom. V pogovorih, ki so potekli 23., 26. in 27. avgusta v generalnem štabu Fiihrerja od severne do južne fronte, so bili podrobno proučeni vsi problemi vojaškega in političnega značaja, ki so v zvezi z razvojem in trajanjem vojne. Proučitev teh problemov je narekovalo tesno tovarištvo in skupnost usode, ki označuje odnose med obema si-lama osi. Razgovori so bili polni neomajne volje obeh narodov in obeh njunih voditeljev, nadaljevati vojno do zmage. Novi evropski red, ki bo izšel iz te zmage, mora v kar največji možni meri odstraniti vzroke, ki so povzročili v preteklosti evropske vojne. Zatrtje boljševiške grožnje z ene strani in plutokratičnega izkoriščanja z druge bo omogočilo mirno, harmonično in plodno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju med vsemi narodi evropskega kontinenta. V teku tega obiska sta se Duce in Fiihrer podala v važne kraje vzhodne fronte in ob tej priliki sta pregledala eno izmed italijanskih divizij, ki je zapletena v bitki proti boljševizmu. Na južni fronti je Fiihrerja in Duceja pozdravil maršal von Rundstadt Obiskala sta tudi generalne štabe maršala Reicha Goringa in poveljnika vojske. V Ducejevem spremstvu je bil šef italijanskega generalnega štaba Cavallero z generaloma Marrasom in Gandinom ter skupino visokih oficirjev generalnega štaba, šef kabineta Anfuso, zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana, ki je bolan, in kraljevi poslanik v Berlinu Alfieri. Vrste vojaških in političnih razgovorov v teku bivanja Duceja v Fiihrerjevem glavnem stanu so se udeležili z nemške strani šef vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil maršal Keitel z generalom von Rintelenom, nemški zunanji minister von Ribbentrop in nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Prisrčen sprejem Duceja na nemških tleh z Dncejevega vlaka, 30. avg. s. Na meji Duceja sprejela opolnomoceni minister poslanik Paul Schmidt in princ Albrecht von Uracfa iz nemškega zunanjega ministrstva, ki sta prinesla Duceju prvi Hitlerjev pozdrav. Iz Berlina je dospel tudi italijanski poslanik Alfieri z vojaškim atašejem generalom Madrasom in z dvema funkcionarjema poslaništva. Potovanje Ducejevo ni bilo najavljeno v Nemčiji. Toda častne Čete v nemških predelih, po katerih je vozil posebni italijanski vlak, so vzbudile pozornost prebivalstva, ki je zaslutilo dogodek in se zgrnilo na izredno sončno nedeljo na velikih in majhnih postajah, mimo katerih je brzel posebni Ducejev vlak. Na prostorih onstran železniških za tvom i c se je zbrala množica v dolžini več sto kilometrov in je tako počastila Duceja zavezniške Italije. Počastitev je prihajala iz srca nemškega naroda in se je kazala z dvignjenimi rokami in z mahanjem z robci, dočim je Duce odgovarjal na manifestacije ob oknu vlaka. V stalnih stikih z Rimom Duce je preživel ves dan ob delu, opravljajo* nujne vladne posle. Vlak je bQ opremljen s posebno službo za vzdrževa- nje direktne zveze z Rimom. Kadar se je ustavil, je bila takoj vzpostavljena telefonska zveza z glavnim italijanskim mestom. V ponedeljek ob 7. zjutraj je Duce že vstal in je sprejel zaporedoma raporte svojih sodelavcev, generala Cavallera, ministra Aniusa, poslanika Alfierija in zasebnega tajnika dr. De Cesarea. Srečanje s Hitlerjem Kancelar Hitler je pričakal Mussolinija na pol poti. Z njim so se postavili šef generalnega štaba nemških oboroženih sil maršal Keitel, minister za zunanje zadeve von Ribbentrop, šef tiskovnega urada dr. Dietrich, vodja pisarne nacistične stranke Eks. Broman, za njimi je bila vrsta visokih oficirjev in nemških diplomatov. Na poti v Hitlerjev glavni stan Mussolini, ki je nosil vojno uniformo prvega maršala imperija, je pozdravil po rimsko in prisrčno Fiihrerja, ki je bil oblečen v sivo-zeleno uniformo. Po vstopu v vojaški avtomobil sta se oba kondotiera napotila proti kraju, kjer ima Hitler svoj glavni stan. Razgovori obeh voditeljev V ostalih avtomobilih se je vozilo spremstvo. Pričeli so se razgovori, ki sta jih imela Duce in Fiihrer med štirimi očmi in deloma ob navzočnosti svojih najvišjih vojaških in diplomatskih sodelavcev. Ti so se potem med seboj sestali in proučili v podrobnostih vsa vprašanja, ki interesira jo oba zavezniška naroda v sedanjem trenutku in v njuni bližnji bodočnosti. Ni dovoljeno in tudi ne bi bilo mogoče sklepati o vsebini razgovorov. Toda uradno poročilo potrjuje, da so bili vsi razgovori v skladu z odločno in daljnosežno ustvarjalno voljo obeh voditeljev. Treba je podčrtati lojalno tovariški značaj tega in drugih sestankov. Ni na svetu državnikov, ki bi se mosli pogovoriti s tako čisto odkritosrčnostjo, s tako enakim poštenim zaupanj em. ▼ nemškem generalnem Štabu Ure in ure sta ostala Duce in Fiihrer saraa in sta proučevala vse strani politično-vojaškega položaja. Hitler je spremljal Mussolinija pri obisku tehnične organizacije generalnega štaba voiske in poveljnika tega maršala von Brauchitscha. ki je na obsežnih zemljevidih pojasnjeval Duceju razvoj operacij na ruski fronti. Dospela so prav tedaj potrdila o novih važnih uspehih. Ob puščicah, ki so označevale sovražne divizije, so bile zavarovane Številke o plenu in ujetnikih, ki so pričale o njih uničenju. Noč pod Večer prvega dne sta prebila pod velikim šotorom. Duce in Fiihrer sta se raz-govarjala z navzočimi oficirji, nekateri izmed njih so pripovedovali o vojnih dejanjih, v katerih so sodelovali, drugi so obujali spomine na junaška dejanja na ostalih frontah. Zunaj je globoki mir noči prekinjal samo težki korak straž in motor avtomobila kakega oddaljenega kurirja. Obiski na fronti Duce in Fuorer sta rutah uhlji dan ob zori pričela svoje obiske na wjvcnri fronti hi se napotila. ▼ letalih v odseke. kamor jo prišel Hitler po uspehu svojega orožja vrvic. Mussolini je na povratku priatrna.1 sam močno Fuhrerjevo letalo. ko prispeval v tem kakor v prejšnjih vojnih pohađah za pripravo m ojncgočitev zmag, ki so zagotovile Nemčiji oblast v zraku nad sovražnikom je šel nasproti Duceju, ki ga z njim vežejo že dolga Jata vozi globokega prijateljstva in se mu je zahvalit prisrčno za prihod ter rmi pokazal na grafikonih gigantske rezultate nemškega zračnega orožja, od prvega tedna vojne proti Sovjetski zvezi. MussoHni je v ostalem našel jasne sledove te zmage ob robeh ruskih letališč, ki so bila že zasedena m kjer so bila nakopičena ogrodja sovjetskih, na tleh uničenih letal. Ob tej priliki je Goring podaril Duceju album fotografij, ki so bile napravljene ob priliki obiska Bruna na letalskih oponščih v Atlantiku. Med vojaki Od severne do južne t rente je potovanje nudilo vse polno ugotovitev. Povsod so se ob prihodu Duceja in Fiihrerja ponavljali enaki prizori. Poveljniki so se javili Hitler ju in mu javljali najnovejše vesti Vojaki nisc postrojeni, temveč se zbirajo okrog obeh šefov svobodno, se približujejo v sv-jih vojnih in zdelanih uniformah, s« ustavljajo nekaj korakov za drugimi vojaki, ki so se prijeli za roke in napravili verigo. Hitler je naznačil, da hoče govoriti z nekom, na Aigar prsih se je svetil železni križec Predstavil tja je Duceju. Oba dr žavnika sta v tem trenutku bolj kakor kdaj prej vojaka med vojaki. Obkrožajo ;u soborci. ki se nikakor ne Čutijo v zadregi Sto in tisoč fotografskih aparatov se je naperilo proti njima da ovekovečijo *a sestanek med dvema velikima tovarišema. Zdi se, da ima vsak nemški vojak foto aparat v svojem tomis-tru. Mussolinija jc obdala simpatij« teh vojakov. V teku zadnjtih obiskov na fronti sita Duce in Hitler s svojima spremstvoma zaužila vojaško porcijo med četami: juho in črn kruh. Po bivših bojiščih Sonce je žgoče sijalo, dočim je do 5. ure zjutraj deževalo. Ceste so bile vse kakor močvirje*, toda te se niti ne morejo imenovati ceste. So to kolovozi in steze ko maj naznačene, kanali črnega blata po katerih se motorna vozila naporne premikajo in dostikrat napredujejo korakoma. Vsak čas se kolona ustavi, voz se ie zaril v zemljo, vojaki in potniki izstopijo, da ga porinejo rz blata. Ducejeva in Fuhrerjeva kolona je na južni fronti. Vozi se s spremstvom okloo-nih avtomobilov in na avtomobilih transportiranih protiletalskih baterij. To je neskončna ravnina, na kateri se vidi pospravljena žetev. Ni pa videti žive duše. V daljavi se stiskajo gozdovi in travniki. Zdi se, da so se grozotno povečala vsa razmerja, na katera je oko navajeno. V jarkih leže prevmjeni sovjetski tanki in zarjaveli poljedelski stroji. Tam daleč se pase izstradan konj V bližini vasd in nizkih lesenih koč s slamnato streho vidimo končno žene in otroke in nekaj zelo starih vaščanov. ki so vsi bosi in oblečeni v cunjah. Potem sledijo na desetine in desetine kilometrov gozdovi in žima polja. Maršalom Keitelom ter z oeAahmi sodelavci. Najbolj prisrčno je bilo slovo obeh šefov in do naše meje je prebivalstvo obnovilo svoj pozdra\ Du :eju in fašistični Italiji. NTa obmejni postaji sta se opolnomo-čeni minister Schmidt in princ Albrecht von Uracht poslovila od Duce:a m se nila v Berlin. Ducejeva brzojavka Hitlerju Duce med svojimi vojaki Slovo in povratek Pri Istega dne, po pristanku pri raznih kih poveljstvih, katerih gmt-inft so obvestili v vseh podrobnostih Funrerja in Duceja o pridobljenih izkustvih in o doslej doseženih osvojitvah v tej vojni, ko ai stoji nasproti 9 milijonov borcev, je sledil obisk jjuutiiauioga štaba maršala Goring*. Poveljnik nemške lunjati atta, kt Jo V teku drugega zadnjega dneva, ki ga ie prebil na južni fronti, je Duce srečal svoje vojake. Na nekem križišču, kjer so bila na rdečih lesenih tablicah ruska imena in vojaške označbe v nemščini, je Duceja pri čakali poveljnik italijanskega ekspedi-cijskega zbora z nekaterimi oficirji svojega generalnega štaba. Avtomobili se ustavijo. General se približa Duceju in mu poroča o silah, ki se nahajajo v bližini. Ko vstopi v avtomobil, mu hitro poroča o doslej izvedenih operacijah o odlični morati m popolni učinkovitosti čet. Nekaj kiTometrov od tu so naši docela motorizirani oddelki na pohodu proti prvi črti, kjer se še bore in napredujejo njih tovariši. Mladri, očr-neli obrazi z vedrim izrazom, s katerih sije moško zdravje, vojaki in črne srajce na perja jo oči v Duceja. Stoječ v avtomobilu Duce ogleduje vojaka za vojakom m pozdravlja, oficirje, vojake in borce. Poleg Duceja odgovarja tudi Fiihrer na pozdrave. Samo brnenje motorjev prekinja molk izredno obsežne puste. Nekakšna, ponosna svečanost je v tem nemem razgovoru med Mussolini jem in njegovimi vojaki, ki so obrnjeni proti njemu kakor vojak proti svojemu poveljniku z odanost jo m zaupanjem. Tako pozdravljajo s šefom tudi svoje družine m svoje domove, ki so daleč in zdi se, kakor da jih vidno vse v Duceju, ki je prišel do najoddatjenejših krajev* Evrope, kjer se bore, — družine m domove, ki jih branijo tudi v cooaljonosti 3.000 km proti grožnji sleherni red in mir ogražajočega sovražnika, korakajo mamo oddelki italijanskega ekspedicijokega zbora, korakajo vojaki in borci fašistične Italije. Korakajo 9 tako popolno disciplino in videti so tako čudoviti, da so Fiihrer m ostali nemški oficirji, ki stoje ob Duceju, vidno prevzeti od abčooVjvanja in simpatije. Kolona na pohodu vozi dolgo ob strani. Na cehi sta Mussolini in Hitler. Izredno obsežna polja solnčnic dobesedno zakrivajo kolono pogledu, ko se je oddaljila. Ta prizor je kronal obisk Ducejev na južni fronti. Potem sta oba voditelja skupno na močnem šrirrrnotornem letaki odletela več kilometrov daffeč. Rim, 30. avg. s. Ob prehodu meje, čajoč se v Italijo, je Duce naslovil na Hitlerja naslednjo brzojavko: EksceJenca Adott Hitler, Fiihrer m kancelar Raj ha, Berlin. Fiihrer! Navdušeni dnevi, ki smo jih preživeli skupno v vašem generalnem štabu in obiski pri naših četah, ki se v borbi proti boljševizmu, bodo ostali, kakor sem vam rekel, v neizbrisnem spominu v moji zavesti. Kakor sem ugotovil, se očituje nad Sovjetsko zvezo čedalje bolj neizpodbitno zgodovinska daljnosežnost naših revolucij, ki sta rešiB evropsko civilizacijo pred smrtno boljšo viško nevarnostjo. V racam se v Italijo z neizbrisljivo vizijo velikega pričetega dela in z bolj kakor kdaj prej absolutno gotovostjo v njegovo zmagoslavno zaključitev. Sprejmite mojo prisrčno zahvalo za prijateljsko gostoljubje, ki ste mi ga nudili ob sebi in med junaškimi in neutrudljiviinl nemškimi oboroženim! silami in sprejmite moje prisrčne tovariške pozdrave. — Mussolini. Silen odmev po svetu Sofija, 30. avg. s. Sestanek med Mussolini jem in Hitlerjem na vzhodni fronti, je imel obširen in neposreden odmev v vsem balkanskem sektorju in posebno v Bolgariji. Obširno in zgovorno poročilo, objavljeno ob koncu sestanka, poudarja, pripominjajo v Sofiji, veliko važnost dogodka v okviru sedanjega svetovnega položaja, ki ga označuje z ene strani vojaška akcija sil osi, z druge pa agresivni načrti anglosak-soncev proti svobodnim in neodvisnim narodom. Konstruktivni značaj sestanka izhaja jasno iz zatrdila v poročilu, da sta oba zavezniška naroda pod vodstvom svojih šefov trdno odločena nadaljevati do nujne zmage svojo borbo proti boljševizmu in demokratskim kapitalistom, da zagotove vsem narodom možnost plodnega in harmoničnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Bern, 30. avg. s. flele včeraj zvečer je radio poročal o sestanku obeh voditeljev osi, o vojaškem sestanku na bojišču, spričo katerega se zdi čedalje bolj kot omizni sestanek, srečanje Rooeevelta in Churchilla na krovu luksuzne ladje. Zaradi tega V četrtek zvečer so se vsi napotili proti prekaša sestanek obeh voditeljev v pouč-Itali;i preko osrednje in južnovzhodne nosti kakor v pomembnosti vse prejšnje, Evrope. Fiihrer je bil na peronu z zuna- ker se je dogodil med lastnimi borci, ki so njim ministrom von Ribbentrcpom in z obema narodoma najbolj dragi sinovi. Štiri angleške podmornice potopljene Topoliko streljanje na fronti pri Tobrukn — Sovražni poskusi v vzhodni Afriki izjalovljeni Tudi to pot je na povratku Duce pilotiral letalo in vzbujal občudovanje nemških pilotov. Ob koncu je druga kolona motornih vozni odpeljala Duceja in njegovo spremstvo do predsedniškega vlaka. Glavni Stan Oboroženih Sil Je dne 2v. avgusta objavil naslednje 451. vojno poročilo: V severni Afriki izvidniško delovanje naših čet in topniško obstreljevanje mehaniziranih oddelkov in postojank nasprotnika na fronti pri robniku. Angleška letala ao "*p^"« k« bombardirala Bengazl in Home. Nekaj ljudi Je bilo ranjenih, škoda Je Brezuspešne angleške grožnje Bolgariji Sofija, 29. avg. s. Bolgarski ministrski predsednik F^lov je dal poročevalcu Usta >Donauzeitung€ nekaj izjav, v katerih je opozoril na grožnje, ki jih je pred dnevi izrekel angleški vojni minister Eden proti Bolgariji. Te grožnje, je dejal Filov, bolgarskega naroda nikakor niso vznemirile. Bolgarski narod je trdno prepričan, da Anglija ne bo mogla zmagati. Edenove iz- V vzhodni Afriki so se te od početka izjalovili poskusen! sovražni napadi na trdnjavo Uolkefit m utrdbo Debareh. Zadnje dni so naše vojne ladje, ki zasledujejo podmornice, s pomočjo lzvldnlšklh hidroavionov potopile na Sredozemskem morju štiri sovražne podmornice. Nekaj ljudi Je bilo ujetih, med njuni poveljnik ene izmed potopljenih ladij. Ena naša podmornica se ni vrnila na oporišče. jave pa so bolgarskemu narodu pokazale, kdo je njegov prvi in največji sovražnik! Ministrski predsednik je nato govoril o Sovjetski zvezi. Kremelj, je dejal, obupno poziva slovanske narode k solidarnosti. Razlogi so jasni. Taka solidarnost pa ni mogoča in je ne bo, aaj je znano, kako je Sovjetska zveza postopala s Poljaki, Id so izrazito slovanski narod. Filov j% opozoril tudi na komunistično agitacijo v slovanskih deželah, ki jo je sprožila Moskva, kt Je naglasil, da morajo vsi Bolgari dobro razlikovati nekdanjo Rusijo od tftran 2 »SLOVENSKI NAROD«, SoboU, 90. avgusta 1941-XTX. Stev. }0Q Ifladarjeua in Ducejeua zahuala Llublianl Seja ljubljanskega mestnega sveta Noto ljudsko kopališče v KoleziH Za one Ljubljančane, ki nimajo sredstev za letovišča, bo velikega pomena novo ljudsko kopališče v Koleziji. ki bo s športnimi igrišči zavzelo 5.000 m3 ter bo v garderobah prostora za obleko 2.000 kopalcev. Letos bodo gotovi bazeni, prihodnje leto bomo pa morali postaviti še garderobe in napraviti kanalizacijo ter ured:ti druge priprave. Ker so vsa dela prera curi jena na 1,216.000 lir, je mcidna občina prišla v zadrego m v tej stiski ji je r>ri-skocM na pomoč Eksc. Visoki Komisar z obljubo kreditov za novo ljudsko ko-na-li?če. Grajska planota in mestne tržnice Na Grajski planoti je končana obnova starodavnih okopov in v glavnem tudi ure-I ditev okolice. Naglo napreduje tudi obnova severovzhodnega grajskega trakta. Z velikim uspehom rešuje mestna občina tudi drugi stari in veliki problem mestnih tržnic, ki se je pojavil že ob potresu leta 1895. Mo;ster Plečnik je zamisli! v zve/i s stolnico veličasten novi magiMrat. Nje-I govo pritličje m vc'iko dvorišče bo pa služilo za živilski tre. Prva etapa uresničenja tega projekta je zidanje tržnic na bregu Ljubljanice. Glavna štiT: r>;^!or>ja so skoraj že gotova. Začeli so pa tudi že z zidanjem podaljška do tromostovja. kjer bo pod cesto tržnica za rib: ob cesti pa pokrito odprto stebrišče za semenarioe in drugo prodajalce. Vse te tržnice od tro-rnosrtovja do Zmajskega mostu za meso, ribe in druga živila, bodo že letos gotovo, S temi tržnicami smo zaenkrat zadostili samo največji higijenski zahtevi, da bomo s trga odpravili dosedanje nemogoče mesarske stojnice. To dalo bo pa nujne treba nadaljevati z zgraditvijo paralelnih tržnic, ki se bodo nad njimi dvigali ' uradni prostori. Ker pa tudi uradnfh prostorov silno primanjkuje, bodo te i*e zasnovane zgradbe prva in najnujnejša zahteva bližnje bodočnosti. Iz tega površnega pregleda je lahko razvidno, da so vsa dela razdeljena na vse okraje občine, tako na sredi:če kakor na periferijo. Enako so pa vsa dela v celoti razdeljena rudi tako. da ustrezajo potrebam raznih stanov ter po socialnih načelih v celoti koristijo vsem slojem prebivalstva. Na etape razdeljeni veliki projekti računajo z zmogljivostjo daviropfacoval-cev. njih začetki pa jamčijo za uresničenje ce!otn:h projektov. Tako s/mo prišli do lepih načrtov regulacije našega mesta ter zato omenjam uspehe pred kratkim zaključenega nateča i a za regulacijo Ljubljane in njene okolice. Vsi načrti bodo v kratkem razstavljeni v Jakopičevem paviljonu in Vas že danes vabim k ogledu ter opozarjam vse občane in prebivalstvo, naj si to razstavo ogleda, da spozna velike :n i težke urbanistične naloge mestne občine ljubljanske. Ljubljana, 30. avgusta. Sinoči ob 18. je bila redna seja ljubljanskega mestnega sveta. Takoj v začetku seje je župan dr. Adlešič med spoštljivim poslušanjem vseh članov mestnega sveta, ki so se dvignili s sedežev, Izvajal: Visoki mestni svet! Na vdanostno brzojavko, ki smo io s svoje prejšnje seje poslali Nj. Vel. Kralju in Cesarju, mi je prvi pribočnik brzojavno sjporočil naslednjo vladarjevo zahvalo: »VAugusto Sovrarto ha accolto con v/Vo compiacimento i sentimenti ri-voltigli dal consiglio conrinale di Lu-biana anehe a nome della cittadinanza • mi affida Tespressione del suo grato anii.io per U gentile pensiero.« — V prevodu se glasi: »Vzvišeni l^ladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v ime- Ljubljana, 30. avgusta. Zupan dr. Adlešič je na snočnji seji občinskega sveta v obširnem cevoru naštel vsa javna dela. ki so bila zadnje čase dovršena v o-bmočru mesta Ljubljane ali pa, ki bodo kmalu začeta odnosno zaključena. Z odredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajine z dne 2. julija so bili kraji Dolnice. Kamna gorica, Glinice m Podutik priključeni mestni občini ljubljanski in za te kraje velja mestni proračun; v njih se torej pobirajo iste davščine kakor v ljubljanski občini Župan je rx> zdravil nove člane z željo, naj bi z drugimi občani složno sodelovali pri prizadevanjih za napredek občine. Nadalje je govorid žurjan <-> občinskih javnih eny glede predpisov vodarine, prirastka rine. pristojbin, kazni ir. taks. Odpisani so bili neizterljivi dolgov- za prevoze z rešilnim avtom v znesku 1.451 lir. Za trošarinski odbor je tudi poročal prof. Dcrmast ja. Med drugim je bil zavrnjen ugovor splošne bolnice v Ljubljani zoper odločbo o zavrnitvi prošnje za povračilo plačane uvoznine na zdravila. Za gradbeni odbor je poročal prof. Štele. Odobrena ;e bila gradbena prepoved za parcelo št. 140/1 v kat občini sv. Peter. Za personalno pravni odbor je poročal Avgust Novak. Sprejeti so bili predlogi glede izvolitve članov mestnega sveta namesto izpadlih članov v razne odbore sprejeti. Kot zastopnik Združenja pekov je bil izvoljen v preskrbovalni odbor Vinko Požar, za njegovega namestnika pa Josip Me-gušar. Uredba o kaznovanju prekrškov gasilskega reda za mesto Ljubljano je dobila sankcijo s sprejetjem določb o višini kazni proti kršilcem. S tem je bil dnevni red javne seje izčrpan in sledila je tajna seja. Ljubezen je prav glavni smoter mladeniča, ki se prvikrat počuti svobodnega. Mario je zaljubljen v Dorino. Carlo v Emo. Stara bajta Leone pa mešetari med njimi, pomaga zdaj temu, zdaj onemu, plačuje za pijačo, je vseskozi simpatičen in vzbuja s svojimi šalami in nerodnostmi salve smeha, Elena, starejša, toda krasna ženska zmeša Maria in Dorina je to zvedela in njun ljubezni je bilo konec. Po vseh penpetijah, ljubezenskih dogodivščinah in krokarijah pride pamet. Mario diplomira in takrat se spet sestane z Dorino. Ali mislite, da je stara ljubezen zagorela? Ni! Ostala je nepozaben, krasen odlomek, ki se ga bosta oba spominjala za vedno! In če bi ljubezen spet zagorela, ne bi mogli reči »Bog z vami, mlada letac, ne bi bilo romantičnega spomina. Film je povsod, kjer je bil na sporedu, vzbudil ogromno zanimanje, ostal je dolgo na programu in mnogi so ga gledali po dvakrat, trikrat. Tako lepe. neprisiljene, domače filmske stvari že dolgo nismo videli. Film je v vsakem pogledu dovršen. Odlični igralki sta slavna Marta Denis in prav tako znana Clara Calamai. In neizbrisno dejstvo Je. da Je film »Addio gfovinezza« srčkana zgodba sicer malih dogodkov, toda polnih poezije »Vesela trojica« is filma. Sestanek župnikov Ljubljana, 30. avg. Dočim nam ljudsko popisovanje prikazuje stanje prebivalstva določenega dne, kaže statistika porok, rojstev in smrti naravno gibanje preDivalstva. Zaradi tega je treba po opravljenem ljudskem štetju izvesti potrebne pogoje za smotrno prikazovanje naravnega gibanja prebivalstva. Ker je vodenje matric v naši pokrajini poverjeno cerkvi, za nekonfesionalce pa okrajnim načelnikom in županu v Ljubljani, so se zbrali vsi župniki vseh konfesij, okrožni komisarji in ljubljanski župan, skupno okrog 150 oseb pred dneva v dvorani kina Union, kjer jim je direktor ljudskega štetja osrednjega zavoda za statistiko lz Izmed atletov, ki jih najdemo v zgornji tabeli, so ostali do danes aktivni le še trije, štirje, vsi ostali pa so že davno zapustili zelena polja in za njimi je prevzela delo v naši lahkoatletiki mlajša generacija. Tej je v večini disciplin uspelo zbolj-sati višinske uspehe in znano je, da so slovenski lahkoatleti v bivši Jugoslaviji močno prevladovali. Letos je bil izboljšan samo rekord v teku na 1500 m, medtem ko so vsi ostali rezultati bili postavljeni že prej. Izmed tekmovalcev in rekorderjev, ki jih navaja lista, nekateri trenutno ne bivajo v Ljubljanski pokrajini, vendar pa so njihovi rezultati upoštevani v oklepajih. Sedanja razvrstitev naših rekorderjev v posameznih disciplinah je naslednja: 100 m: Kovačič (Primorje) 10.7, 200 m: Kovačič (Primorje) 22.4, 400 m: Skušek (Planina) 51.5, Gaberšek (Planina) 51.5, (Pleteršek 49.9), 800 m: Nabernik (Planina) 1:58.9, (Goršek 1:55.0), 1500 in: Kosir (Planina) 3:57.6, 3000 m: Košir (Planina) 8:55.6, (Kotnik 8:47.4), 5000 m: Krevs (Primorje) 15:31.4, (Kotnik 15:26 4), 10.000 m: Krevs (Primorje) 33.06.8, (Bru-čan 33:03.8). Skok v višino: Bratovi (Hermes) 1.83, skok v daljino: Korče (Primorje) 6.61, (Zorko 6.86), skok ob palici: Zupančič (Ilirija) 3.50, troskok: S mole j (Planina) 13.56. Met kopja: Slapar (Primorje) 53.00, (Mavsar 64.30), met diska: Stepišnik (Ilirija) 42.74, met krogle: Hlade (Ilirija) 13.46, met kladiva: Stepišnik (Ilirija) 54.64. iz vse pokrajine Rima govoril o nalogah, ki so jim poverjene po že objavljenih normah, s katerimi se urejajo vsi opravki za sistematično zbiranje podatkov o naravnem gibanju prebivalstva. Zasedanje je trajalo skoraj tri ure in je bilo zaključeno s popolnim uspehom, kajti župniki so imeli priliko postaviti vprašanja in zahtevati pojasnila, na katera je direktor izčrpno odgovarjal in s tem zagotovil enotnost razlaganja zadevnih vprašanj, ki je neobhodni pogoj za sleherno resno statistično delo. S tem bo v naši pokrajini v kratkem urejeno tudi na tem važnem področju statistike delo. ki ga že opravljajo z budno rednostjo njene posestrime v kraljevini. Nedeljski športni spored Na stadionu Hermesa v Šiški: druga in odločilna finalna tekma za pokal nogometne zveze med SK Ljubljano in SK Hermesom ob 17. s predtekmo. Prva tekma se je končala z zmago Ljubljane 3:2. V kopališču SK Ilirije: ob lepem vremenu prvenstvo pokrajine v skokih v izvedbi SK Ilirije. Tudi ta prireditev se bo začela ob 17. VSEM PROFESORJEM, UČITELJEM MEŠČANSKIH SOL IN UČITELJEM LJUDSKIH ŠOL, KI SO SE PRESELILI V LJUBLJANSKO POKRAJINO. Rdeči križ obvešča prizadete v zvezi z notieo, ki je bila že objavljena, da se morajo prosilci obračati za zaposlitev na strokovno-nadaljevalnih šolah in trgovsko nadaljevalnih šolah le na VIII. odd. Visokega Komisariata. Glede zaposlitev na privatnih gimnazijah, učiteljiščih in drugih šolah naj se pa obrnejo direktno do upra-viteljstev in ravnateljstev teh zavodov, ki predlagajo IV. odd. Visokega Komisarijata posamezne zaposlitve. KOLEDAR Danes: Sobota, 30. avgusta: Roza Liman-ska. Jutri: Nedelja, 31. avgusta: Rajmund. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zbogom mlada leta. Kino Sloga: Maroeco. Kino Union: Cavalleria Rusticana. Kino Moste: Skrivnostna žena in Tajnost rdeče skale. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrševa cesta 62, teL 27-2S. Iz Trebnjega — Naslednji dogon živine v tukajšnjem okraju bo v sredo 3. septembra na Veliki Loki. Na ta uradni sejem opozarjamo kmetovalce in mesarje. — Naročnikom I Prihodnji teden bo naša raznašalka pobirala naročnino in vabimo naročnike, da naročnino z morebitnimi zaostanki poravnajo! — B— B3BB Zapustil nas je po težki bolezni naš ljubi MARKO ŠUKLJE dipl. phil., hon. statistik Higienskega zavoda K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 31. avgnsta ob pol šestih popoldne iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 30. avgusta 1941. GIZELA ŠUKLJE, roj. GOLIA, mati — VLADKO, GTZELA, LUJO in SVETA, bratje in sestre — ter ostalo sorodstvo Potek seje mestnega sveta V nadaljnjih svojih izvajanjih je župan dr. A' pr.r--*• V; o javnih dehh. ki 5? po odredbi Visokega Komisarja izvajajo v Ljubljani, in o drugih f ^kočih zadevah. Obširen izvleček iz županovega poročila priobčujemo na drugem mestu. V naslednjem prinašamo Se najvažnejše podatke o razpravah, ki so sledile županovemu poročilu. Za kritje rvišanih prejemkov po odredHi Visokega Kcmisarvata mestnim uslužbencem in delavstvu se je usrtam/vil poseben sklad z zneskom 800.000 lir za kritje teh izdatkoa-. Iz tekočega proračuna bo določenih za sklad 100.000 lir, ostalih 700.000 4ir pa je določenih z prihrankov. Glede izplačevanja rodbinske doklade mestnega delavstva je hilo sklenjeno, da se bode doklade izplačevale ob koncu prvega meseca po prijavi novega člana dru- žin. V pnmeru kasnejših prijav bodo doklade za zamujene mesece zapadle. Cerkveno konkurenčna doklada v trnovski župniji v višini 7.6P/o od vseh doklad se bo pobirala dve leti in ne samo eno leto, kakor je bilo na zadnji seji pomotoma v zapisr.'ku določeno. Za ureditev grobnice dr. Antona Korošca in dr. Frana Kulovca na Navju po Plečnikovih načrtih je bilo določenih 5O.000 lir. Zaradi neprestano naraščajočih izdatkov za socialno skrbstvo je bil določen izreden kredit za socialno skrbstvo v ob liki posebnega sklada v visini 500.000 lir. Iz proračuna se bo prispevalo v sklad 100.000 lir, iz proračunskih rezerv 250.000 lir, ostanek pa iz proračunov mestne plinarne in mestne elektrarne. Javna dela v območju Ljubljane Iz poročila župana dr. Adleiiča na snočnji seji mestnega sveta ljubljanskega ga sveta ljubljanskega Dom onemoglih na Bokalcah Vse socialno čuteče prebivalstvo bo z veseljem sprejele vest. da so zidarska in teharska dola za novi dom onemoglih v Bokalcah že oddana m da so podjetniki v rek že začoli s pripravami za ta velika de'a. Mestna hranilnica Ljubljanska je ob svojih jubilejih zagotovila kredit in omogočila, da bodo prva poslopja le letos v surovem drgrajena. Če ne bo nepričakovanih ovir. bodo že letos ped streho poslopja, potrebna za 250 oskrbovancev. „Addio giovinezza" — „Bog z vami, mlada leta!44 IU oHAm^o tšhJ&tte- JAjt*i*. -C*»-t i Cahlo Vesela trojica v filmu Ljubljana. 30. avgusta. Včeraj smo objavili tri najboljše uspehe naših lahkoatletov v letošnji tekmovalni sezoni. Zanimiva tablica nam je pokazala, kakšno je vsaj približno stanje slovenske lahkoatletike in kakšne rezultate moremo pričakovati na bližnjem prvenstvu. Danes pa objavljamo še dve tabeli, iz katerih je predvsem razviden kakovostni razvoj naših najboljših lahkoatletov, in sicer v dobi 7 let. Prva obsega slovenske rekorde do leta 1934. in vsebuje naslednje podatke: 100 m: Perpar (Primorje) 11.0. 200 m: Skok (Primorje) 22.8, 400 m: Zupančič (Ilirija) 52.7, 8C0m: Gaberšek (Primorje) 2:01.8, 1500 m: Krevs (Primorje) 4:13.4. 5000 m: Krevs (Primorje) 15:45.0, 10.000 metrov: Krevs (Primorje) 34:04.5, 4X100 metrov: repr. Ljubljane 44.8. višina: Zupančič (Ilirija) 1.71, daljina: Korče (Primorje) 6.64, palica: Zupančič (Ilirija) 3.40, troskok: Korče (Primorje) 13.34. krogla: Zupančič (Ilirija) 13.03. kopje: Slapar (Primorje) 53.00, disk: Stepišnik (Ilirija) 39.45, kladivo: Zupan (Ilirija) 41.91. Razvoj slovenske lahkoatletike v poslednjih letih Primerjava med tablicama rekordov iz leta 1934. in 1041. kaže kolikšen napredek je bil dosežen Star. 1QQ »8lotin3ki NAROD«, Sobota, 30. avgusta 1941-XIX. Stran S ] Na obisku pri naših godbenikih Slovenski godbeniki se razvijalo v kakovostne kultnrae Hilan« — V LjaMianski ookrafini jih deluje prlbflino 120 Ljubljana, 30. avg. Vojaki ali generali ? Komu pripada zasluga za zmago? No, še noben general v zgodovini ni dobil bitke brez vojske, med tem ko se je že v marsikateri vojski brez generalov našel talent, ki je nadomestil sposobnosti generalov. Tako in podobno bi se dalo napisati še cele strani dokazov za pravilnost enega ali drugega odgovora na zastavljeno vprašanje. Resnica pa je, da so vojski, ki hoče nekaj doseči, potrebni vojaki in generali. Naša kulturna vojska ima mnogo vojakov in generalov. Toda kadar je beseda o uspehih, je v vseh kritikah mnogo besedi o generalih, skoro nikoli pa ne o vojakih, čeprav pripada njihovi požrtvovalnosti in sposobnosti najmanj tolikšna zasluga za uspeh v skupnem sodelovanju kakor generalom. Čeprav so naši kulturni vojaki skromni ljudje in v ljubezni do svojega poklica ne ljubi;'o velikih besed, je vendar krivično, da jih prav za prav niti ne poznamo. S takimi mislimi sem pred dnevi potrkal v pritlični, čuvajnici podobni hiši poleg opere na vrata sobice, v kateri ima svoj društveni lokal organizacija naših godbenikov. Pred otvoritvijo bližnje operne in koncertne sezone smo, pa me je obšla želja, da zvem kako je pri njih, kaj delajo in kaj pravijo. Vsi so se skupaj zbrali Sprejeli so me hubeznivi gospodje od odbora, ki mu predseduje g. Bernard, in brž smo se zapletli v živahen pogovor o zanimivih rečeh. Vojna z vsemi svojimi posledicami je zajela tudi vrste naših godbenikov. Razkropila jih je mnoge po vsej bivši državi, ko je pa prišel konec, so se ponovno začeli zbirati v Ljubljani, kar ;ih je Slovencev iz Ljubljanske pokrajine. Toda zaradi tega se število članov ni mnogo znižalo, ker so se vrnili v Ljubljano godbeniki, ki so prej bili zaposleni pri vojaških godbah v Ljubljani, Skofji Loki, Nišu in drugod. Skupno šteje društvo sedaj okoli 120 članov, poklicnih godbenikov. Ogromno večino med njimi tvorijo Slovenci, le nekaj je še Ce- hov, Rusov in Nemcev. Razen slednjih so se vsi po dolgoletnem bivanja med nami naturalizirali in jim je Ljubljana postala druga domovina. Radijski orkerster šteje zdaj XI Članov Društvo pa ne vodi samo evidence naših godbenikov. Ko bi bili njegovi smotri samo družabnega značaja, bi najbrZ kmalu zgubilo večino svojih članov. Organizacija je, v čemer je njena glavna moć in smisel, edina strokovna zastopnica vseh socialnih, delojemalskih interesov svojih članov. Ona posreduje pri sklepanju službenih pogodb in varuje interese poedincev. Da to niso malenkostne zadeve, priča že dejstvo, da je prav sedaj v teku dolgotrajna tožba, a katero je moralo društvo nastopiti proti nekemu delojemalcu, ki je zaposlenega godbenika nezakonito odpustil Tako je bilo število brezposelnih članov zelo veliko in marljivi odborniki so morali visoko zavihati rokave, ko so se lotili reševanja tega najvažnejšega vprašanja. Ugotoviti je treba, da so jim pristojna oblastva z razumevanjem in učinkovito podporo {pomagala do najboljše v trenutnih razmerah možne rešitve. Javni lokali sc uvedli spet koncerte priljubljenih orkestrov, pa tudi obnovljena radijska postaja se je prepričala, da so v naših vrstah kakovostne moči, ki jim lahko poveri izvajanje najtežjega programa. Sestave orkestrov v operi in radiju so v tem času doživele nekatere vatne spremembe, ki bodo nedvomno v korist tudi našim pomembnim kulturnim ustanovam. Nekdanji radijski orkester je štel skupno 20 članov. Od teh jih je ostalo v novi sestavi le Se deet z dirigentom vred. nanovo jih je bilo pa sprejetih 17. Tako je radijski orkester zelo ojačen in šteje skupno 27 članov. Ta godbeni korpus je nedvomno sposoben dvignici raven radijskih koncertnih oddaj na višino, ki je doslej še nismo dosegli. V operi je zaposlenih, kakor rečeno, do 50 članov in je tudi med temi nekaj novih, tudi takih, ki so sodelovali v radijskem orkestru. Slovenski godbeniki so se uveljavili doma in na tujem Prav za prav bi tega ne bilo treba dokazovati. Vsak simfonični koncert naše Filharmonije je visoka ocena ln priznanje sposobnosti naših muzičarjev. Kdor je prisostvoval zadnjemu, ki je bil že v novih razmerah, je mogel na lastna ušesa slišati začudenje visokih tujih gostov in zastopnikov naših oblasti nad kvalitetno izvedbo. Vendar je vsak orkester kolektiv, kjer se posameznik popolnoma zgubi. In ker nihče ne nosi okoli vratu listka z napisom, kakšne narodnosti je. širše občinstvo ne more presoditi, kako je prav za prav s sposobnostmi naših godbenikov. Tem bolj je to važno, ker se je med naše ljudi zaradi nekdanjih razmer razširilo trdovratno mnenje, da je dober godbenik lahko samo Ceh ali Nemec. Temu pa Že davno ni več tako. Slovenci smo s svojimi sposobnostmi, marljivostjo in trdovratno žilavostjo dokazali, da ob primernem šolanju moiemo postaviti na koncertne odre prav tako dobre godbenike kakor katerikoli drugi narod. Po svetovni vojni je bilo med godbeniki, ki so delovali v naših krajih, prav malo Slovencev. Prevladovali so Cehi in Nemci in je bilo Slovencev le za slabo tretjino. Podobne razmere so bile v Zagrebu in Beogradu, kjer so domačini imel: zelo težavno stališče. Tekom razvoja pa so se razmere temeljito spremenile. Slovenskim glasbenim talentom so postale dostopne glasbene šole na domačih tleh in uspehi so bili vsako leto boljši in vidnejši. Prišlo je do nujnega rezultata, da so bila vsa razpoložljiva mesta na razpolago domačinom. Pa ne samo to! Slovenski godbenik, ki mu domače ozke razmere niso dale možnosti do popolnega razmaha, je postal cenjena moč tudi izven ožje domovine. Kakor naši pevci, so se tudi godbeniki uveljavljali drugod in bili angažirani za dobro plačana mesta. V za-dnjih letih se je mnogo odličnih moči preselilo zlasti v Beograd, kjer še sedaj delujejo. Ljubljana h: jih sicer mogla s pridom zaposliti, nima pa toliko sredstev da bi jim mogla nuditi boljše pogoje. Nase šola DNEVNE VESTI — Vreme se je spremenilo. Po nalivu, ki smo ga doživeli preteklo sredo, se je vreme v četrtek zopet razvedrilo in kazalo je, da bomo imeli še nekaj lepih solnčnih dni ob koncu poletja. To je bilo mogoče upati tudi še včeraj, čeprav se je popoldne vreme že kvarilo in so razni znaki napove 1 oval i spremembo. Razen tega je nastopila včeraj tudi lunina sprememba in sloviti vremenski prerok Herschel pravi, da se po prvem krajcu rado vreme spremeni. Danes zjutraj je v zgodnjih urah visel na Ljubljano visok svod težkih črnih oblakov. Vendar pa ni deževalo. Rositi je začelo šele nekoliko pred sedmo uro, nakar je pričelo dolgočasno deževje. Kaže, da bomo jutri po dolgem Času ob lepo nedeljo. — Okro/ui urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo Diti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, bo moral uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. 33 T — Železniški most čez Savo pri Brodu, ki je bil med vojnimi operacijami porušen, je zdaj zopet popravljen in bo jutri, v nedeljo, izročen prometu. Novi most je bil zgrajen od hrvatske vlade pod vodstvom nemških strokovnjakov. — Za novega sarajevskega župana je imenoval hrvatsk: notranji minister muslimanskega obrtnika Hasana Demiroviča. P sedanji župan dr. Atif Hadžikadič je bil na lastno prošnjo razrešen, ker je imenovan za ravnatelja trgovske akademije v Sarajevu. — Dinarski stotaki in petdesetaki na Hrvatskem neveljavni. V sredo popoldne je nenadno izšla odredba hrvatske vlade, s katero so se vzeli iz prometa bankovci po 100 in 50 dinarjev. Ukrep so vladni krogi utemeljevali s tem, da se je v zadnjem času pojavilo veliko število ponarejenih bankovcev. Razveljavljene bankovce zamenjujejo do 6. septembra državni denarni zavodi in davčni uradi. Zaradi te odredbe se je v prvih dneh pojavilo precejšnje pomanjkanje drobiža, kj pa se je kmalu zopet poleglo, ko je prišlo v promet zadostno število kunskih si o takov in pet-desetakov. — Zborovanje spodnještajerskih trgovcev z živili. Pretekli teden sta bili v Mariboru in Celju zborovanji trgovcev z živili iz obeh okrožij. Razpravljali so zlasti o razlikah med sedanjo preskrbo prebivalstva z življenjskimi potrebščinami in med neurejeno preskrbo poprej. Obeh zborovanj skupaj se je udeležilo 228 trgovcev in trgovk — Za gasilskega komisarja na južnem Štajerskem je imenovan štajerski pokrajinski vodja za prostovoljno gasilstvo ing. W:p!er. — Začetek šolskega leta na štajerskih srednjih šolah. Kakor poročajo nemški listi, se bo 1. septembra začelo novo šolsko leto 1941 42 na vseh gimnazijah in realkah na Štajerskem. Le na nekaterih šolah se bo začelo šolsko leto kasneje in bodo prizadeti učenci obveščeni direktno od vodstev dotičnih šol. — Zaradi ropanja v dneh zloma sredi aprila so te dn: stali pred deželnim sodiščem v Gradcu 34 letni Albert Jelen, 44-letni Jožef Svetko in 36 letni Jožef Ter-glav, vsi s Polzele v Savinjski dolini. Obtoženi so bili. da so skoraj popolnoma oplenili neko trgovino in odnesli za 2.200 mark blaga. Jelen je bil obsojen na 6 let, Svetko in Terglav pa vsak na pet let težke ječe. — V deželi belega cvička. Teden po sv. Jerneju jo na Zaplazu pri Čatežu velik shod. Ko smo v soboto zjutraj korakali od postaje St. Lovrenc proti hribu, smo srečavali zadnje romarje, vračajoče se z Zaplaza. Dekleta so pela: ^Stoji. stoji Ljubljančan. Pod Primskovim je klečala deklica ob poti in prosila. Na poti v Rado-hovo vas nas je došel zgovoren oglar, ki je čez teden samoten delal v teh hribih in se je vračal na postajo ter dalje čez nedeljo proti Novemu mestu. V gostilni se je krep-čala ženica, vračajoča se tudi z Zaplaza, s svojo malo vnukinjo, ki se pa že prav dobro 6pozna na lire, ki jih potrebuje za sladkorčke. V teh krajih je neka posebnost cviček, ki pa ni rdeč kakor v Ljubljani, temveč bel; je pa prav tako dober, če ne še boljši, ter imenitno ugasi žejo. Z enakim cvičkom smo bili postreženl tudi v St. Vidu. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učiliŠčo »C hristofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno ali pismeno nove ilustrirane prospekte! (Tel. 43-82.) 370 n — Nesreče. Včeraj so bili na kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeti štirje ponesrečenci, ki jih je doletela nezgoda pri opravljanju vsakdanjega dela. Peti pa je postal žrtev prometa. Bojan Jer ina, 9 letni sin prometnika na Rakeku je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. — Ana Rusova, 37 letna zna posestnika iz Velikega Gabra je stregla in opravljala domačo živino. Pri tem ji je spodrsnilo in padla je pod konja. Zlomila si je levo nogo. — Ciril Habič 15 letni sin delavca iz Zgor. Kašlja si je pri delu zlomil desno roko, — Jože Korba, 4 letni sin posestnika iz Trebnjega se je skobacal na domači kozolec. Zgubil pa je ravnovesje in padel v globino. Zlomil si je desno nogo. — Ivan Perpar 15 letni sin preglednika finančne kontrole iz Ljubljane, se je peljal s kolesom. Pri tem je vozil tako nesrečno, da je padel in se poškodoval na obrazu in rokah. Iz Ljubljane —Ij V LJubljani so umrli od 22. do 29. avgusta: Sega Alojzija, 61 let šivilja, Poljanska c. 49, Jošt Franc, 75 let, vpokoje-nec, Dvofakova ulica 3, Schulz Antonija, roj. Pavlic, 75 let, vdova trg. poslovodje, Igrišča ulica 3, Prepeluh Marija, roj. Bri-celj, vel Štele, 53 let, posestni ca in gostil-ničarka, Hradeckega cesta 76, Kumar Mihael, 65 let, zasebnik, Japljeva ulica 2. V ljubljanski bolnišnici so umrli: Dernov-šek Alojzij, 53 let, vodovodni instalater, Sv. Petra cesta 79, HubaJek Marija, 53 let, žena predilniškega delavca, Kočevje 14, Lan ter Franc, 19 let, delavec, Cesta v mestni log. Miklavič Franc, 45 let, špediter, PredoAnčeva ulica 22. Janežič Josipi-na, 66 let, vdova žel. vratarja, Sv. Jerneja 49, Jardas Mirko, 31 let, delavec. Borovec 9, obč. Kočevska Reka. Predan Janko Franc, 20 let. dijak, Vodnikova cesta 35. _________ VESELI TEATER GOSTUJE GA. POLONCA JUVANOVA NOV PROGRAM —Ij Seznami davčnih osnov za soboslikar je. pleskarje, črkoslikarje. mizarje, fotografe, pralnice, litografe in akcidenčne tiskarne so razgrnjeni do 11. septembra t. 1., seznami davčnih osnov brivcev, frizerjev, podobarjev, rezbarjev, pozlatarjev, izdelovalcev bičevnikov, torbarjev, sedlarjev, metlarjev. sčetarjev, usnjarn, kolar-jev ln kozmetičnih delavnic so pa razgrnjeni do 12. septembra v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega magistrata. Vabimo davčne zavezance, da «1 sezname davčnih osnov ogledajo. —Ij Trije domači umetniki, koncertna in operna pevka ga. Fran j a Golobova, violinist prof. Jan Slalo ln mojster na orglah prof. Pavel Rančigaj, bodo priredili pod okriljem Glasbene Matice v petek dne 5. septembra v frančiškanski cerkvi cerkveni koncert. Spored obsega po većini klasična dela za alt solo, za violino ln orgle ter za orgle solo. Natančni spored bomo se javili, na koncert pa že dane* opozarjamo in so vstopnice od ponedeljka dalje v predprodajl v knjigarni Glasbene Matice. Cene so nizke, ljudske. Ij— Pogreb g. Franca Stropnika, tako prerano umrlega bančnefi uradnika in ljubljanski kinematografi Predstave ob 16., 18. In 20. ari KINO UNION TELEFON 22-21 Plim Jnžnjaskegs temperamenta — čarobni posnetki krasne sicilijanske folklore Cavalleria Rusticana Isa Pola — Dorts Durantl — Leonardo Cortese — Carlo Nlmchl KINO MATICA TELEFON 23-41 E°*ii izmed najlepših filmov nove sezone! Plim večne pomlaol in poezije! Zbogom mlada leta Nabavite si vstopnice v predprodajl jod 11. do 12. dopoldne)! KINO SLOGA TELEFON 27-30 Plim Izredno lepe dramatične vsebine, o lepem snu prve ljubezni ln o plemeniti borbi dven hrabrih rt valov. Imperlo Argentina Manuel Luna KINO MOSTE Od 7» VITI. do 1. IX. Globoka drama lz dvojnega Življenja žene. ki je pri nesreči ^rubila spomin: SKRIVNOSTNA SENA Svbllle Smltz in A. Schonhals TAJNOST RDEČE SKALE Georg O Brien. Junak divjega zapada Predstave: ael&vnik ob 19., nedelja ob 14. fovm filma). 16.30 ln 19. športnika, bo z Zal danes popoldne ob pol 18. uri in ne ob 17. uri, kakor je pomotoma stalo v enem izmed smrtnih oznanil v >Jutruc —Ij Zbor slovenskih lahkoatletsklh sodnikov poziva gg. sodnike, da se polnoStevilno udeleže pogreba umrlega tovariša Stropnika Franca, ki bo danes v soboto ob 17. iz Zal. — Predsednik. —Ij SK Ilirija poziva Članstvo, naj se v čim večjem Številu udeleži pogreba nenadno umrlega našega zvestega člana Franca Stropnika, ki bo danes v soboto ob 17. uri iz 2al. — Predsedstvo. —Ij Združenje čevljarjev v Ljubljani naznanja cen j. članstvu, da se vrši vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalno šolo v nedeljo, dne 31. avgusta. Uprava. —Ij Kuhinjske dobrote in odlična vina nudi gostilna Lovšin. 379 n —Ij Glasbena šola »Sloga« bo poučevala tudi v bodočem šolskem letu solo petje, sviranje na klavir, kitari in orkestralnih glasbilih, osnovno glasbeno teorijo, harmonijo, glasbeno zgodovino ter orkestralno igro, zborovsko petje, mimiko in komorno glasbo. Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12., priče tek pouka bo 15. septembra. Uko-vina za september bo radi krajšega pouka sorazmerno znižana. Ostala pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ulici št. 19. Ljubljanski dvor, pritličje, 380 m ŠAH — Turnir v Trenčinskih toplicah na Slovaškem je napredoval že čez šesto kolo. Po šestem kolu, v katerem je med drugim Foltvs premagal Fusterja, S&misch Opo-čenskega, Scily Ahuesa ter je ostala partija med Rohačkom in Hrabar jem neodločena, vodi Foltvs s 6 točkami in je torej doslej premagal vse svoje nasprotnike. Ro-haček in Scily sta dosegla 4*/», Fiister 4, Samisch 31/*, Potu ček 3, Hrabar, Opočen-skv 2H, Hucl 2, Ahues V/t, Dr. Mever in Milan 1. Višek raztresenosti Neki siani berlinski učenjak je bil zvečer pri svojem prijatelju. Ko je hotel oditi je snežilo tako močno, da ga je prijatelj pregovoril, da je ostal Čez noč pri njem, da bi se ne prehladil. Učenja * se je prijatelju zahvalil, čez nekaj časa je pa nenadoma izginil in nihče ni vedel kam je sel. Ze so se hoteli domači vleči k počitku, ko se je nenadoma pojavil učenjak ves moker. — Kje ste pa bili? — ga je vprašal prijatelj začudeno. Mislil sem, da hočete ostati čez noč pri meni, ker zunaj tako sneži — Saj tudi hočem, dragi moj — je odgovoril učenjak. Odšel sem samo hitro do- po nočno srajco. — Vpisovanje vajencev v strok. nad. salo za stavbne obrti na Grabnu bo v nedeljo 31. avgusta 1941 od 8.—12. ure. Vajend-novinci morajo predložiti učno pogodbo in zadnje Sol. Izpričevalo, ostali vajenci pa samo lansko izpričevalo. Mojstri, opozorite vajence na vpisi Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo v nedeljo dne 31. avgusta 1941 dopoldne prt upravitelj-stvih posameznih šol. Glasbena akademija in srednja glasbena sola. Vpisovanje na drž. srednjo glasbeno Solo se začne 1. in traja do 15. septembra, dnevno od 9.—12. in od 15.—17. (za nove gojence od 1. do 15. septembra). — Na srednji glasbeni šoli se poučujejo naslednji predmeti: ha monija, kontrapunkt, solo-petje, klavir, orgle, violina, čelo, vsa pihala in trobila ter operna in dramatična umetnost. Pojasnila glede vpisa brezplačno v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica St. 8. Absolventi srednjih šol, ki se nameravajo posvetiti glasbi ali dramatični umetnosti, dobe potrebne informacije pri rektoratu Glasbene akademije, Gosposka ulica St. 8. Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani vpisuje gojenke dne 1. septembra 1941 od 8.—12. ure. Radio Ljubljana Nedelja 31. avgusta. _ Ob 8: Napoved časa — poročila v slovenščini. 8.15: poročila v italijanščini. 8.30: prenos orgelskega koncerta iz bazilike Carmina Maggiore v Napolju. 11: prenos pete maše iz Firence. 12: čitanje in razlaganje Evangelija v italijanščini (p Eusebio Zappaterreni). 12.15: čitanje in razlaganje evangelija v slovenskem jeziku (p. Krizostom Sekovanič). 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: operna glasba. 13: napoved časa in poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: koncert orkestra Arlandi. 14: poročila v italijanščini. 14.15: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Sijanca, igra zabavno glasbo. 14.45: poročila v slovenskem jeziku. 17.15: kmetijsko predavanje (Franc Pergar). 17.35: koncert sopranistke Sokove in tenorista Jarca, pri klavirju ju spremlja prof. Lipovšek. 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: operetna glasba. 20: napoved časa in poročila v italijanščini. 20.20: komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30: radijski orkester igra lahko glasbo. 20.45: violinski koncert Kajetana Burgerja, pri klavirju prof. Lipovšek. 21.45: koncert Ljubljanskega kvarteta. 20.10: Pogovori v slovenščini. 22.20: koncert resne glasbe. 22.45: poročila v slovenščini. Križanka Pomen besed: Vodoravno: 1. tovariš pri delu, 10. nekdanji srbski časopis, 11. britanski domini jon, 12. kratica pri podpisu, 13. sredi šote, 14. oblika pomožnega glagola, 15. pritrdilni ca, 16. pripadajoč liku, 19. vzklik, 20. prostor za shrambo, 22. namera, 24. površinska mera, 25. pogrezali ti se v vodo, 27. razveseljevati, kratkočasiti, 29. veznik, 30. že tako, 31. zlatnik, 33. loščilo, 35. vas na robu Barja, 36. kaditi, 38. svetopisemski prerok, 40. oblika osebnega zaimka, -ll.^plaeilo v znak sklenjene pogodbe, 42. kača, 43. naslov, ločilna označba, 45. živalski odpadki, 47. ptica r opari ca, 49. mednarodni jezik, 50. navada, 51. polovica hlač. Navpično: 2. znano letovišče na Jadranu, 3. reka v Rusiji, 4. izdelka, 5. znan časopis v bivši ČSR. 6. oče, 7. osebni zaimek, 8. izpije v dušku, 9. vladar, 11. načrtno naseljevanje, 15. več časovnih enot, 18. italijansko mesto na Jadranu, 21. ne teči gladko, zastavljati, 23. prostornlnaka mera, 26. evropski narod, 28. prilika, podoba, 32. žensko krstno ime, 34. med tem ko kiha, 37. marsikateri, 39. namera, smoter, 44. moško krstno ime, 46. slavnostna pesem 47. pamet, razum, 48. površinska mera. Rešitev prejšnje križanke Vodoravno: 1. snngvinfk, 10. aparatura, 11. nagajalen, 12. krame, 13. Ana, 14. car, 15. n. n., 17. ar, 18. itak, 20. as, 22. nok. 24. lak, 26. n. b. 28 rapiri, 30. lrealen, 32. rovnica, 33. Ada, 34. pav, 35. ti, 36. os, 37. Krk, 39. imenovati. Navpično: 1. sankcionirati, 2. aparat, 3. nagaran, 4. gram, 5. vajen, 6. lta, 7. nula, 9. Kanarski otoki, 16. na, 19. koran, 21. slinavka, 23. Kalipso, 25. ar, 27. brodim, 29. Peca, 31. Eva, 36. rt. I. N. A. L'Istituto Nazionak delle Assicurazioni, in Roma e il grande Ente di Stato — per Fassi-cu razi one deli a vita uman a — che pra-tica le condizioni piu favorevoli. I capitali assicurati che alla fine del 1940 ammontavano a oltre ventidue miliardi di lire sono garantiti oltreche dalle importanti riserve proprie anehe dal Tesoro dello Stato. Gli assicurati partecipano agli utili e a loro disposizione GRATUITA sono i Centri Sanitari e le importanti iniziative di assistenza sanitaria realizzate dall'Ente. L'Istituto Nazionale delle Assicurazioni per la mole formidabile dei capitali assicurati e delle sue riserve viene classificato come il piu poten te organi sme assicurativo d'Europa. I. N. A. L'Istituto Nazionale delle Assicurazioni, (Narodni zavarovalni zavod) z generalno direkcijo v Rimu je pomembna ustanova države za sklepanje življenjskih zavarovanj, in to po najugodnejših pogojih. Zavarovane glavnice, ki so znašale koncem leta 1940 skupno nad dvaindvajset milijard lir so zajamčene z Kastnimi znatnimi rezervami, poleg tega pa jamči za izpolnitev obveznosti tudi Državna Blagajna. Zavarovanci imajo delež na dobičku poleg tega sta jim na razpolago brezplačna zdravniška posvetovalnica in zdravniška pomoč s strani zavoda. Z ozirom na izredno veliko stanje zavarovalnih glavnic in odgovarjajočih rezerv ae lahko smatra NARODNI ZAVAROVALNI ZAVOD kot najmočnejša zavarovalna ustanova v Evropu mm. mq z življenjski Ljubljane : potrebščina: Po svojem poročilu o javnih delih v Ljubljani (glej 2. stran!) je župan dr. Adle-Sič na slnocni seji mestnega sveta nadaljeval: Z orisani mi javnimi deli daje mestna občina lepe zaslužke delavstvu, obrtnikom in podjetnikom ter s tem neposredno ali posredno pomaga lajšati težke razmere vsem stanovom. Nismo pa zanemarjali svoje dolžnosti za preskrbo prebivalstva s prehrano in drugimi življenjskimi potrebščinami. V tem pogledu lahko mirno rečem, da je mestna občina ljubljanska storila precej več kot so zahtevali sami predpisi in uredbe. Pri tem nas je vodila skrb za malega človeka, za delavca in javnega ter zasebnega nameščenca. Zato smo v prvi vrsti tudi v naši občini povečali produkcijo pridelkov z razdelitvijo nnMnih zemljišč revnim Mojem za obdelovanj*-. V ta namen je gospodarski urad razdelil 15 ha mestnega sveta na 555 parcel po 350 do 400 kv. m in jih dal potrebnim velikim družinam brezplačno za obdelovanje. Uspeh te akcije je zelo zadovoljiv, saj že 6 tednov kuhajo družine za kakih 3.000 oseb samo na teh njivicah pridelani zgodnji krompir. Za malenkostno odškodnino je pa obema odstopila tudi svet na Bokalcah in v Koleziji društvu »Mali gospodar«, ki ga je svojim članom razdelilo za obdelovanje. Jetnišnici je občina odstopila 27.000 kv. m sveta v svetokrižkem okraju, a tudi zasebniki so revnim občanom s posredovanjem gospodarskega urada ali neposredno odstopili mnogo parcel za obdelovanje. Tudi mestna občina sama Je kmetovala v večjem obsegu kot doslej in lahko se pohvalimo z letino, saj bomo na njivah na Fužinah, ki smo jih dobili oc' Javne borze dela, ter na svojih njivah za Bežigradom in drugje, torej na naši 20 ha veliki kmetiji pridelali 8 vagonov krompirja in toliko fižola ter drugega sočivja, da ga imajo dosti za sproti in bodo s temi pridelki založeni tudi za zimo vsi mestni socialni zavodi, posebno pa kuhinja v Delavskem domu in v stari cukrarni. Z vsemi silami se ves čas borimo proti izkoriščanju manj premožnih slojev v sebične namene. Pri tem smo uvideli, da ne moremo draginje dovolj uspešno pobijati samo s strogim in pomnoženim tržnim nadzorstvom, marveč da jo bomo najbolj uspešno zajezili z velikimi nahavaml najpotrebnejših živil in kuriva. Tako smo doslej sami nabavili in po najnižjih cenah oddali 56.550 kg koruzne moke, 36.045 kg koruznega zdroba, 117.950 kg soržične moke, ki smo jo nekaj dobili od Prevoda. 195.192 kg fižola, 10.300 kg je-šprenja, 7.000 kg pšena za kašo, 12.000 kg sojine moke, 81.255 kg ovsa za male živali, socialnim zavodom smo dali 22.827 kg olja. samo za bolnike smo oddali 21.845 kg bele moke. a premoga smo lani dali 400 ton. pripravljeno imamo pa že sedaj za zimo večjo količino drv in premoga za najnujnejše potrebe. Prav poseben uspeh smo pa imeli s krompirjem, ki smo ga na mestni stojnici prodali 502.907 kg. S tem smo zadržali pretirano naraščanje cen v prosti konkurenci, hkrati pa obvarovali prebivalstvo pred pomanjkanjem teh živil. Po teh skušnjah bomo tud| letos poskrbeli za velike zaloge, posebno krompirja in drugih živil, da jih ne bo manjkalo na trgu, a za maščobe se bo potrudil Prevod. Zaradi spremembe valute je predvsem na-meščenstvo prišlo v hudo stisko in zato bomo smatrali za svojo dolžnost, da name-ščenstvu olajšamo razmere vsaj z dobavo najnujnejših življenjskih potrebščin po zmogljivih cenah. Prav zaradi stiske nameščenstva in tudi drugih šibkejših slojev smo se tako trudili za pravično razdelitev življenjskih potreb-šein ter je naš prehranjevalni odbor dosegel, da je z živilskimi kartami ^ajamčen enak delež revnim in bogatim. S posebnim razumevanjem Nj. EKscelence Visokega Komisarja za težke razmere delavstva, nameščenstva in drugih manj premožnih slojev smo dosegli, da so bile 21. junija spet uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Ze junija meseca je mestni preskrbovalni urad razdelil 91.158 teh kart. Število prebivalstva je naglo naraščalo in za mesec avgust je bilo razdeljenih že okrog 95 OOO krušnih kart. Enotne krušne moke smo doslej dobili nakazane od Prevoda in ji razdelili 3,830.000 kg in samo po tej ogromni številki naj naša javnost presodi, koliko dela mora zmagovati naš preskrbovalni urad z razdelitvijo kart in živil. Zato pa moram pri tej priliki izreči zahvalo tudi našim trgovcem, ki pri tem zamudnem delu prav mnogo pomagajo. Odkar so uvedene krušne karte ni več pritožb, ker vsakdo dobi svoj kos res dobrega kruha. Dne 16. julija je bil pa izpolnjen tudi naš predlog, da smo dobili karte *e » mast. slanino, olje in sladkor. Za sladkor je bilo izdanih 85.559 kart, za maščobe pa PROKLETSTVO 85.211 nakaznic, a za avgust je bilo razdeljenih že okrog 89.0OO kart za maščobe in sladkor. Za znatno zboljšanje pa moramo smatrati tudi racioniranje mesa, da je 9. avgusta prvič vsakdo lahko na knjižico brez truda dobil svoj delež mesa po znosni ceni. Z gostilniškimi gosti, abonenti in zavodi je v Ljubljani sedaj za dobivanje mesa upravičenih okrog 104.000 duš. Da bo zagotovljena vsemu prebivalstvu tudi dobava zdravega mleka, se uvaja nadzorstvo nad prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Tudi presno in kuhano maslo bo naprodaj samo na masčobne karte, a na£e za snago vnete gospodinje, ki so v skrbeh za pralno milo. moram potolažiti z novico, da tudi za pralno milo ze L septembra dobimo karte. Ze z racioniranjem navedenih živil in življenjskih potrebščin je zajamčena pravična razdelitev, da dobita enak delež revež in bogatin. Toda določene količine živil niso bile samo na kartah in niso ostale samo na papirju, temveč je res vsak toliko ra-cioniranih živil tudi lahko dobil. Prebivalstvo z zaupanjem gleda v bodočnost, ker občuti skrb Visokega komisariata in uspehe naših prizadevanj za vse prebivalstvo. Dosedanji uspehi naj bodo pobuda k še nadaljnjim ukrepom za lajšanje pomanjkanja in zboljšanje razmer, mi bomo pa storili v*e, kar nam nalaga naša vest in dopuščajo naše moči. J. ki bo ob 19.30. Nase gledr'^če Sobota, 30. avgusta. Nenavaden človek. Premiera. Izven. Nedelja, 31. avgusta: Nenavaden človek. Izven. V soboto bo uprizorila naša Drama prvič delo hrvaškega dramatika Gena R. Se-nečiča »Nenavaden človek«. Sodobno dejanje razkriva pokvarjenost današnje družbe. Zasedba vlog je sledeča: Avgust Ton-kovič, upokojeni železniški sprevodnik — J. Kovic, Ančka, njegova žena — Starčeva, pokrovitelj društva ^Srce za siromaka« — VI. Skrbinšek. tajnik — Verdomk, manikirka — Rasbergerjeva. polici.ski komisar — Nakrst, 1. novinar — Košič, 2. novinar — Košuta, gospod v sivem treneh-coatu — Malec, detektiv — Rasberger, železniški nosač — Blaž. mladi kostanjar — Raztresen, stražnik štev. 197 — P. Kovic, sobar — Malec. Delo je prevedel in zreži- Rdeči križ poroča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je po kurirju prišlo nekaj obvestil o pogrešanem. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi 22 b. Andreev Aleksej, Camernik Marija, Ce-šarek Anton, De Reggi Franc, Intihar Alojz, Okom Jožefa, Nartnik Marija, Pe-trlin s. Kleta, Prašnikar Ivan, Romanenko dr. Mihajlo, Stojanovič Valja, Stihovič Angelj. Pošto naj dvignejo: Balanč Aleksander (bil v Slajmerjevem domu do 6. VTL), Ba-tolini, tvrdka za umetni kamen, Benedičič Nežka, Tvrševa 18, Furlan Alojz, Sv. Petra c. 3 ali pri Amerikancu. Hrast Silvo, Janševa 12, Krisper inž. Jože, Smartinska 23, Merčun Lojze, profesor, Predan Rudi, Krojaška 19, Rožič Marija, Pohlinova 2. Moste. Sever Zora, Prelovčeva 9, Zarec Boris, Glince XV 8, Zoreč Stane, carinarnica. Zorman Janez, Narolna galerija, Žagar Betka, Nanoška 28. Zargi Marija, Cesta v Zeleni log 5, in Filipič Ernest, Grbice va 21. Zaradi od preme pisma naj se javi g. Čebul j Albert. Svojci g. inž. Planinska Stanislava naj se zglase v tajništvu poizvedovalnega oddelka. G. ravnatelj Kiler je daroval poizvedovalnemu oddelku RK 50 lir. Iskrena hvala! Obnovite naročnino! Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 Istituto »Guglielmo Marconi« Venezia spcciahzmto corsi recupero anni e abbrevia2ione — Pro-roga servizio militare — Convitto — Semiconvitto — Pensionato alunni e scuole regie. — Apcrtc iscrizioni. Chiedcre programma. Hnmrn h -m u h n irr prireja p«>_- ko da se skrajša redna učna doba — Odlog voiaške službe — Konvikt — Delni konvikt — Pension za gojence in učence državnih šol — Vpisovanje otvorjeno — Zahtevajte prospekte lUUUUUUnLJULirJLJLJLJl PRAZNO SOBO v središču mesta, — solnčno, s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku r-Sloven-skega Naroda«. 1435 STROJEPISNI POIR Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. septembra. — Vpisovanje dnevno. Christofov nčnl zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon Št. 43-82) 1416 Otomane imamo zopet v veliki Izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo E. ZakrajSek, Miklošičeva 34 POZOR! Imam na zalogi nove otroške gumaste škornje in ga loše cer rabljene ženske čevlje KLAV2ER, Vošnjakova ulica 4 1415 KTTIJEM IN PRODAJAM rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. KLAVŽER, Vošnjakova ulica 4 1414 CARBONE Dl LEGNA e legna d'ardere acquistansi grandi quantitativi. Assumia-mo rappresentanze. - Scrivere Ditta FRANCESCO SIGNORLNI, Via Vignati S, MILANO OGLJE IN DRVA kupujemo v velikih množinah. Sprejemamo zastopnike. — Ponudbe na EKSPORTNI L E 2 A K BUDJEJOVIŠKO PIVO Toči se v AVTOMATIČNIM BIFEJU D A JO A M Passate U Settembre Preživite september ADO Cure marine SOGGIORNO IDEALE P E R BAMBINI E F A M I G L I E Informazioni e prezzi: CIT Ltibiana via Tvrševa 11 — tel. 24-72 Morsko zdravljenje IDEALNO BIVALIŠČE ZA OTROKE IN DRUŽINE Poizvedbe in cene pri: CIT Ljubljana Tvrševa cesta 11* tel. 24-72 bi vedela, da-H me bo moj not ljubfl tudi tedaj, ko bom stara!« Potrpi malo, to bos kmalu zvedela.« >Svoje delo opravljam igraje!« >Nu, nu, kaj pa ste po poklicu ? t > Godbenik!« po naročilu in ste stolar Izdelujem. Politlram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 INSERIRAJ Slov. Narodu1 NELLE AUT0VETTURE L'alleggerimento razionale di una vet-tura, col massimo impiego di leghe di alluniinio, produce dei vantaggi enormi non solo nel campo economico ma anehe in quello tecnico. DaH'aumento di rendimento del motore ali a maggior maneggevolezza e dolcezza di guida; dalla riduzione de! consumo di carbu-rante al minor logorio dei cerchioni e delle gomme; dal grande allegge-rimento della carTozzeria alla sua piti bella estetica aerodinamica; dalla f aci-titk di montaggio a quella di ripara-zione. L'alluminio con le sue leghe offre al costruttore moderno le piu impensate risorse di fabbricazione ed i massimi vantaggi. ALUMINIJ PRI AVTOMOBILA Pametna razbremenitev vozila s kar največjo uporabo aluminijevih spojin daje ogromne koristi ne samo v pogledu ekonomičnosti, ampak tudi teh- $ nike. Od povečane zmogljivosti motorja, do večje okretnosti in lahkotnosti krmila; od zmanjšane porabe goriva, do manjše obrabe koles in plašČev; od velike lahkote ogrodja, do njegove lepše aerodinamične oblike; od lahkega sestavljanja, do lahkega popravljanja. Aluminij s svojimi spojinami nudi modernemu graditelju najbolj nepričakovane možnosti obdelave in velikanske koristi. ,mjnloMuminjL METALLO DEJ, DOMINID-GOSPODUJOČA KOVINA] E' COMPLETAMENTEITMIANO-JE POPOLNOMA ITALIJANSKA 13 DENANTA Roman. — No. dragi moj Pipe, ali ste razmišljali? — je vprašal. — O čem pa? — sem odgovoril. — O najini zadevi, gromska strela! — O najini zadevi ?___Saj se od včeraj sphoh ni pomaknila naprej. — Seveda ne, toda danes ali najpozneje jutri upam, da bova rešena vseh nadlog. Odideva z doma in vi poskusite priti zopet v stik z Benonijevim služabnikom. Treba bo zvedeti od njega, da-li odide njegov gospodar drevi z doma. — Priznam, da ne čutim zdaj nobenega veselja več do vlomilskih poslov... Moja pustolovščina iz pretekle noči me je povsem iztreznila. — Ah, kaj, na to ni treba več misliti! — Vi govorite o tem iz vidika svojih koristi... Kaj pa, če se dam pretentati?... Rogali bi se mi, kaj ne ? Vi boste imeli demant, jaz pa... — Ne, ne boste se dali preetntati... Glavno je, da dobite dobre informacije, preden se lotite tega posla... Nastal je molk. Z Manzano sva vstala in se spo- — neodlopenr M r-" ■* "--^ — Čujte, — sem dejal končno, — midva sva zaveznika, kaj ne? — Seveda sva. — No torej, dva zaveznika morata enako tvegati, pa naj gre za karkoli. Ne bilo bi pravično, če bi prevzel eden vso odgovornost, drugi bi se pa zadovoljil samo z žetvijo sadov ... — Strinjam se z vami, dragi moj Pipe! — O tem sem bil prepričan, dragi moj Manzana. Če se torej strinjava v nazorih, popraviva nekoliko svoj pohod, določen za današnjo noč. — VaŠ pohod, hočete menda reči. — Oprostite, dragi moj prijatelj, najin. — Vi torej mislite, da pojdem z vami k Beno-ni ju? — Zakaj pa ne? — To ni bilo dogovorjeno. — Glej, glej, vi me že izdajate ... — Ne, toda • •. — Kakšen toda? — Jaz nisem tolovaj. — In vendar hočete deliti plen tatvine, ne da bi vam vest to očitala... Če je tako, ste moj sokrivec, in če bi nesreča hotela, da bi me prijeli, bo tudi vam predla slaba... Aretirani boste, demant bo zaplenjen in oba pojdeva v ječo. Manzana je bil zbegan. Segel je po svojem samokresu, ki ga je bil malo prej zopet položil na pisalno mizo, toda naglo je zopet umaknil roko. sramujoč se nekoliko svoje kretnje, ki $5 r^evr.. . -~jala slabo — Če me ustrelite, boste imeli neprilike, — sem dejal... Ljudje bodo slišali strel... prihiteli bodo... aretirani boste in sami veste, da so take nedolžne šale zelo drage. Najmanj, kar bi vas v tem primeru čakalo, je dosmrtno prisilno delo. Moj pajdaš me je debelo pogledal. Nedvomno se je zavedal podlosti svojega postopka, kajti podal mi je roko, rekoč: — Pa naj bo. Pojdem z vami, toda pod enim pogojem! — Pod katerim? — Če pojdete vi prvi!... — Če hočete . •. toda vedite, da na takih pohodih prvi ni nič manj v nevarnosti od drugega. Toda koncem koncev, če vztrajate na tem... je pa zares neprijetno, da bova morala storiti ta korak. Kaj res nimate med svojimi prijatelji nikogar, ki bi vam mogel posoditi dva tisoč frankov? Manzana se je na ves glas zasmejal. — Če bi imel prijatelja, ki bi mi mogel posoditi dva tisoč frankov, bi me zdaj ne bilo tu, — je odgovoril. — 2e davno bi se bil vrnil v Kolumbijo, kjer imam svoje interese... To bi mi bilo pa seveda preprečilo zadovoljstvo seznaniti se z vami Delal sem se, kakor da sem preslišal to frazo, ki se mi je zdela skrajno neokusna... Ta Manzana je bil neotesanec. — To sem spoznal na prvi pogled in silna jeza me je obšla pri misli, da bom moral morda več tednov ostati z njim pod isto streho • •. Res je, đa sem nekoliko računal s naključjem, ki me bo rešilo tega nadležnega pajdaša. Toda naključje mi je že več dni obračalo hrbet. Ko sva po svojih najboljših močeh pospravila stanovanje, se obrila, počesala ter osnažila svojo obleko in čevlje, mi je Manzana zaupljivo položil svojo krepko roko na ramo rekoč: — Dragi moj Pipe, zdaj pa pojdiva! ... Zanašam se na to, da imate pri sebi nekaj denarja. Vzel sem denarnico iz žepa. — Evo, to je vse moje premoženje, — sem dejal in stresel na mizo vse, kar mi je bilo ostalo. Z naglim pogledom je ocenil moj pajdaš moje premoženje. — Dvaintrideset frankov in petdeset centimov, — je dejal. — To je malo. Vendar nama bo pa tudi to do jutri zadostovalo. Vzel je s mize svoj samokres, ga spravil v žep svojega svršnika, in se prepričal, če je kovčeg dcJbro zaklenjen, potlej me je pa potisnil k vratom, rekoč: — Pojdiva kaj prigriznit___umiram lakote ... Ko sva šla po stopnicah doli, je na vso moč pri- hitel mimo naju gori preskakujoč vedno po dve stopnici mož, držeč v vsaki roki steklenico. Bil je ta idijot Alcide. Čim me je spoznal, se je široko odprtih ustavil. — Kaj, to ste vi? — je za jecljal. — Kakor vidite! — Snoči ste me podlo izdali • •. Vlad. Bečali* U S m i UrtUa* 2020