Poštnina plačana v gotovini Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din LETO LX V Ljubljani, v petek 20. maja 1932. Štev. 114 Cena 1 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Anschtuss -dovršeno dejstvo Kdo se upa to trditi? Saj je vendar Avstrija še vedno samostojna država in se še vedno ni pridružila Nemčiji! Res je to, toda Avstrija, samostojna Avstrija, obstoji še samo na papirju. Ne samo, da so državne finance bankrotne, temveč Avstrija nima niti volje več, da bi svojo samostojnost ohranila. Danes ni več stranke, ne Sionu razen obrtniškega, ki se boji konkurence nemške industrije, ni ga več politika, ki bi bil načelno proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Seiplovo krilo v krščanski socialni stranki se je plašilo nekaj časa protestantskega in rdečega Berlina. Toda iz Seiplo-vili ust nisi čul besede proti »Anschlussu« niti leta 1922, ko je s pomočjo Francije izposloval v Ženevi veliko posojilo in rešil državo pred polomom; tudi za dr. Seipla je bilo vprašanje »Anscblussar vsslej samo vprašanje časa, to je, primernega trenutka, v katerem naj se izvede. Lahko trdimo, da se je prav okoli vprašanja priklopitve k Nemčiji sukala vsa avstrijska zunanja in finančna politika. »Anschluss« je bil bon, na katerega so avstrijski državniki dobivali finančno in diplomatsko podporo (posojila in črtanje reparacij) od Francije, kakor od Italije, saj je združitev vseh Nemcev v eni državi obema enako nevarna. Prelahko je Avstrija prejemala denar iz inozemstva, vse večje države so se prav ljubosumno potegovale za njeno prijateljstvo, tudi hladna Anglija ni prav nič zaostajala za njimi. To ljubimkanje je Avstrijo pokvarilo. Avstrija se je privadila na udobno življenje in njeni državni proračuni so neprestano rastli. Kriza jo je našla po vsem nepripravljeno. Še danes beremo v dunajskih listih, da ne sme biti zunanja politika Avstrije ne francoska ne italijanska ne nemška, temveč le avstrijska; toda majhne države si ne morejo na dolgo privoščiti zunanje politike. Angleži nočejo več dajati denarja, ker ga sami rabijo, Italija ga nima in Francozi nočejo več nadaljevati »politike neplodne generoz-nostic, ker Avstrija ni hotela kreniti na francosko pot. Na konferenci v Inomostu, so na primer njeni odposlanci izjavili proti osnovanju podonavskega bloka, češ, da ne bo prinesel Avstriji nikake koristi; v resnici vidi avstrijska diplomacija v tem bloku nevarnost, da bi se Avstrija odtujila Nemčiji, in bojkotira idejo Podonavja zato, ker bi bilo tu li majhni Avstriji v območju podonavskega gospodarskega bloka zagotovljena eksistenca in ker ne bi mogla več zagovarjati priključitve k Nemčiji, navajajoč, da ji je sicer gospodarski obstoj nemogoč. Dr. Buresch je pred meseci sicer žrtvoval dr. Scho-bra, pobudnika carinske zveze z Nemčijo, ki naj bi tvorila prvi korak k politični združitvi, toda poslej ni bilo videti nobenega znamenja, da bi se bila tudi zunanja politika sama izpremenila. Ako je torej Francija ustavila »politiko brezplodne generoznosti«, ako druge države nimajo denarja in torej ni nobenega upanja, da bi Zveza narodov mogla priti Avstriji na pomoč, ako so devize avstrijski narodni banki pošle — prihodnje dni zapadejo izplačila v znesku 70 milijonov šilingov, medtem ko znašajo njene zlate rezerve samo še 213 milijonov, vštevši kredit Mednarodne banke v Baslu v znesku 190 milijonov — kaj naj potem stori Avstrija? Moratorij bo proglasila, kakor Madjarska, Bolgarska in Grčija; toda moratorij pomeni samo odložitev finančnega poloma. Proglasiti moratorij se pravi odreči se za vselej upanju na kakršenkoli kredit iz inozemstva; zgovoren je v tem pogledu angleški protest v Atenah zaradi proglasitve moratorija. — Finančni položaj na Dunaju je takšen, da bi po mnenju nekaterih francoskih in angleških listov, celo inozemsko posojilo »samo odložilo neizbežen polom«. Vladna kriza tTaja točno tri tedne. To ni navadna vladna kriza, tudi ne kriza parlamentarizma, temveč to je kriza Avstrije. Njen obstoj je v igri. Avstrija je bila te dni na usodnem razpotju; ena pot je peljala v Pariz, druga v Berlin. Danes že lahko rečemo, da je Avstrija končno ubrala drugo poti O tem ne moremo dvomiti več. Pogajanja za sestavo koncentracijske vlade so se razbila, ker niso hoteli velenemci sodelovati, češ, da si je dr. Buresch v svoji vlogi na Zvezo narodov preveč zavezal roke v zunanje političnem pogledu. Narodni socialisti ne priznavajo sedanji poslanski zbornici pravice, da pristane na morebitne pogoje, ki bi jih stavila Francija (opustitev »Anschlussa«) n Zveza narodov za posojilo, in odločno zavračajo finančno kontrolo od strani Ženeve. Vprašanje »Anschlussa« je za Avstrijo že rešeno. Socialisti so itak brezpogojno zanj, volitve v jeseni bodo brezdvomno pripeljale v zbornico četo hitlerjevcev, strastnih zagovornikov združitve z Nemčijo, in krščanski socialisti se »Anschlussu« gotovo ne bodo upira". Naj sestavi vlado dr. Dollfuss ali kdo drugi, naj bo ta vlada manjšinska ali izvenparlamentarna, to je uradniška, v nobenem primeru ne bo mogla voditi notranje in zunanje politike v določeni smeri, kakor tudi ne bo mogla odločujoče vplivati na razvoj dogodkov, ki bi lahko do volitev nastopili. Niti koncentracijska vlada bi ne imela za to potrebne moči, ker bi se naslanjala na večino v zbornici, katere seslava ne odgovarja več javnemu mnenju, kakor so pokazale manjšinske in deželno-zborske volitve. Narodni socialisti so zaslutili, da je nastopil zanje ugoden čas. Doma šibka vlada, neznosna finančna in gospodarska kriza, ki ulira pol vsakemu gibanju, kalero naznanja boljše čase, po svetu nenavadno napeto ozračje in skrb za domače r izmere, tako da se države nočejo brigati za usodo drugih, čedalje bolj naraščajoča moč Hitlerja v Nemčiji, Mir sveta v rokah Mikada London, 19. maja. Zaradi odločnega odpora voljnega sveta, ki je na sestanku svojih članov generalov sklenil, da mora politika Japonske kreniti na popolnoma drugo pot, se nova vlada ne bo mogla sestaviti preje kakor začetkom prihodnjega tedna. Visoki vojaški krogi odločno obsojajo umor ministrskega predsednika Inukaja, izjavljajoč, da nimajo ničesar skupnega s fanatičnimi sektami, ki so ta atentat kakor tudi druge zamislile, menijo pa, da so za naraščanje fašizma odgovorni vladajoči politiki tako konservativne kakor liberalne stranke. Generali so mnenja, da ne more nobeden izmed njih sedeti v vladi, ki hi bila strankarska. Zato jc večina njih nasprotna tudi imenovanju dosedanjega ministra za notranjo zadeve Suzukija ia šefa nove vlade, čeprav je konservativna stranka nacionalistom najbližja. Tudi konservativna stranka, pravijo, ni prosta korupcije in generali se boje, da ne bi ponovna strankarska vlada povečala nezadovoljstva med narodom in med podčastniki, med katerimi je fašizem najbolj razširjen. Pogoji generalitete Generali zato pritiskajo na Mikada, da imenuje vlado iz popolnoma neodvisnih mož, kateri ne pripadajo nobeni politični stranki in katerim anj bi načeloval Hiranamu, ki je zaupnik armade. Ako bi se pa Mikado odločil, da vlado poveri Suzukiju, ki bo 20. maja izvoljen za predsednika konservativno stranke, bo mogel leta sestaviti vlado samo v slučaju, da sprejme pogoje generalitete. Prvi pogoj je, da mora odstopiti minister za zunanje zadevo Jošizava, katerega delajo generali odgovornega za to, da je Japonska na pritisk velesil zapustila Šanghaj, ne da hi prisilila Kitaj, da prizna japonske zahteve glede Mandžurije. Jošizavo dolžijo tudi, da je iz prevelikega ozira do velesil delal armadnemu poveljstvu v Mandžuriji težave, da ni moglo dežele takoj z zadostnimi silami zasesti in tako vse intrige, velesil preprečiti. Njegov naslednik naj hi bil ali načelnik ministrstva zuna-njh zadev Nagaj ali pa japonski poslanik v Rimu Matsuda. Drugi pogoj generalov je, da se mora začeti najndtočncjša socialna zakonodaja v prid delavstva in kmetskega prebivalstva, ki ga izsesavajo baroni vclckapitalizmn in vclcfiuance. Svečenik Nišo Glede zarotnikov policija dr« sedaj ni mogla dobiti nobenih jasnih podatkov. Policija je zasegla vse letake, ki so jih razdelili morilci ministra Inukaja. Letaki vsebujejo mešanico najekstremuejših levičarskih in desničarskih idej, poudarjajo pa uda nost kroni in prestolu. Ko. so atentatorji preteklo nedeljo divjali v avtomobilih po Tokiu, so kričali: »Živel cesar!« Policija meni, da zarotniki pripadajo najrazličnejšim tajnim društvom in strankam, ki so si nadeli ime »bratje krvi. Najvplivnejša je videti fanatična sekta tako zvanih »Kotlin«, med katerimi ima največ vpliva šintoistični svečenik Nišo. Nišo je v zaporih že od U. marca t. I. kot eden glavnih iniciatorjev umora ministra Inoje in bankirja Takuma. Nišo jc sedaj pri zaslišanju izjavil, da vseh 17 mladeničev, ki so ubili premiera Inukaja, pripada »bratom smrti«. Svečenik Nišo ima ogromen vpliv zlasti na mladino, med katero propagira obnovitev starojaponske vere in nravov, ki jih je pokvarila gnila evropska kultura. Nišo smatra umor državi škodljivih oseb za dovoljeno sredstvo. Zarotniki imajo oporo v armadi Vse to pa ne more zakriti dejstva, da vsi atentatorji pripadajo armadi, čeprav imajo nižje čine. Eden je poročnik, pet je podporočnikov, ostali, enajst po številu, so kadeti vojaške akademije. Policija jc. že januarja in februarja meseca tega leta zasledila to zaroto »bratov krvi« in je tedaj aretirala 20 dijakov, ki pohajajo iz odličnih rodbin. Pri dijakih so našli zapiske, v katerih je, bilo zaznamovanih veliko politikov in vclckapilalistov, katere so zarotniki mislili spraviti s sveta. Policija ima te mladeniče še sedaj zaprte, zadeve pa še danes ni izrodila državnemu pravdniku, baje zato, ker je dognala, da je v zaroto zapletenih veliko odličnih predstavnikov armade in mornarice. Raje so zarotniki tudi vse orožje dobili od armade. Najbolj je zapleten v afero nek mornariški admiral, ki ima ogromen vpliv, katerega pa sc nihče ne upa prijeti. Ako armada hoče politično in socialno revolucijo, jo bo tudi izvedla, ker ima ogromen vpliv. Mikado se smalra za napol božansko bitje, ki se v politiko ne vmošuje in se bo le težko mogel odločiti proti volji armade. Kaj meni Društvo narodov Najbolj zanima svet vprašanje, kakšen vpliv bo imel predstoječi državni obrat na Japonskem na zunanjo politiko. Zlasti so konsternirani diplomatski krogi Društva narodciv, ki so menili, da bodo konflikt na Daljnem vzhodu rešili, pa so ga to so činitelji, na katere računajo natodni socialisti. Vrata za državni udar ali vsaj za državljansko vojno so odprta na stežaj. Dne 5. junija bodo obhajali v Lincu »nemški dan«. Nn slovesnost pride iz Nemčije Adolf Hitler v spremslvu svojih pajdašev Rochna in GiJringa. To je začetek sistematične borbe hitlerjevcev za oblast v Avstriji. Računati moramo z vsemi možnostmi. Zgodi se nam lahko, da bomo imeli lepega dne v Špilju Hitlerja in v Postojni Mussolinija. nasjtrotno s svojo nespretnostjo in nesposobnostjo nehote le še poostrili. Ženevski diplomati so mnenja, da jc moral Inukaj pustiti svoje, življenje zato, ker je njegova vlada odredila evakuacijo Šangha-ja. Tolažijo se pa mednarodni diplomati v Žcnovf s tem, da no bo prišlo do vojne z Rusijo, ker je leta trdno odločena, da situacije na Daljnem vzhodu ne bo komplirirala. Sicer sc Sovjeti mrzlično pripravljajo za vsak slučaj, vendar pa ženevski diplomati sklepajo iz odločnega demantija ofi-cielno agencije v Moskvi, (Ia Rusija ne misli resno na spopad z Japonsko. Rusija konflikta ne bo izzvala »Manchcstcr Guardian«, ki je o vzhodnih za-dovah najbolj poučen, piše, da se sovjetska vlada zaveda velike nevarnosti vojne na Daljnem vzhodu in da se bo zato od svoje strani skrbno izogibala vsakemu povodu za spopad z Japonsko. Sovjeti nočejo igrati rivala imperialistične Japonske in smatrajo, da se ne sme prelivati kri ruskh vojakov zsi materialne interese, ki jih je ustvarila v Mandžuriji bivša carska vlada. Rusija jo celo pripravljena žrtvovati vzhodnokitajsko telcznico, ker smatra miren razvoj svoje pjatiletke za več vreden kot to železnico. Pač pa sc v Moskvi bojijo, da ne bi japonska gencralilcta sama izzvala konflikta v Mandžuriji. V Moskvi menijo, da se Japonci sedaj ne bodo več zadovoljili 9 konfiskacijo vzhitdnokifnjske železnice, ampak da bodo skušali odtrgati od Rusije tudi Primorsko provinco z Vladivostokom. Japonci smatrajo danes Vladivostok, ki jc postni velika baza aerojilanov in l>i mogel v kratkem postali tudi važno vojno pristanišče, nevaren za Japonsko. Načrt japonskih generalov je, (la bi ruski emi- granti v Mandžuriji povzročili protisovjetsko vstajo t Primorju, katero bi seveda podpirala Japonska, da se ustvari primorski »pufferstaat«. Mrzlične priprave za vsak slučai Na vsak način se Rusija pripravlja, da jo ne bi Japonci iznenadili. Vrhovni vojni svet Sovjetov je odredil, da se imajo k letošnjim rajam pozvati razredi 1900. 1910, 1911 in 1912. Nihče ni od tega poziva izvzet. Ker se vsako leto vpokliče k Tajam samo en razred, zato. ima sedanja odredba izjemen značaj vojaške demonstracije proti Japonski. Tudi program pjatiletke sc je deloma že moral spremeniti in veliko tovarn izdeluje sedaj samo vojni materijal. Aktivne vojaške sile na inandžurski meji znašajo okoli 300.000 mož, ki so »lasti opremljeni z velikim številom letal in tankov. Nevarnost vojne pa ne preti od Itusije, ampak od japonske generalitete, ki hočejo Rusijo na vsak način prisiliti, da prizna neodvisnost Mandžurije, nakar hi Japonska Mandžurijo' anektirala tako, kakor je svojčas »neodvisno« Korejo. Zato se lahko reče, da je mir »Teta sedaj r rokah japonskega Mikada. zakaj konflikt med Ja-ponsno in Rusijo hi hočeš nočeš zapletel r vojno ves svet. Suzuki vendarle sestavlja vlado London, 19, maja. tg. Japonski generalni štah je sedaj pristal na to, da prevzame sestavo kabineta Suzuki, če vlada ne bo imela izrazito rnačaja konservativne stranke, temveč se bodo nekatera mesta v kabinetu dala tudi narionialistom. Suzuki je ta predlog sprejel, tako da bo nova vlada pod močnim političnim vplivom japonske vojske. Anketa o preustroju bratovshih skladnic Delavci zahtevajo paritetno zastopstvo - Vprašanje avtonomije bratovshih skladnic Belgrad, 19. maja. I. Danes se je nadaljevala anketa konference o preuslroju bratovskih skladnic na podlagi novih pravil, katera je izdelalo ministrstvo za gozdove in rudnike. Debata se je danes sukala večinoma okoli novih statutov. Debata je bila zelo napeta ter se je v posameznostih dvignila do burnih prizorov, kakršnih palača Glavne bratovske skladnice v Svetosavski ulici doslej gotovo še ni doživela. Razpravo je danes vodil rudarski svetnik iz Ljubljane g- Stergar, ki je pokazal veliko strokovno znanje v vseh vprašanjih. Razpoloženje med delegati je bilo takoj sr>očetka zelo napeto in je napovedovalo uajoslrejši besedni boj med zastopniki delavstva in zastopniki delodajalcev. Delavski zastopniki kakor tudi delegati delavskih zbornic so ustvarili solidno fronlo ter so z velikim prepričanjem, ki je moTalo vplivati na prisotne, zagovarjali pravice bratovskih skladnic, ki so socialna ustanova, v prilog rudarskega delavstva in ki kot take nalagajo delodajalcem gotove socialne dolžnosti. Delavstvo je vedno zastopalo in še vedno zastopa stališče, da morajo bili delavci in delodajalci enako zastopani v odborih bratovskih skladnic in ne kol se je do sedaj dogajalo, da so bili napram delodajalcem v manjšini. Radi tega so se često dogajale krivice, ker so se nahajali delavci v neenakem položaju napram delodajalcem, ker niso imeli dovolj glasov na razpolago, da branijo svoje pravice. Proti zahtevi paritetnega zastopstva so se dvignili navzoči zastopniki rudarskih podjetij in obrazložili, iz kakšnih vzrokov ne morejo sprejeti paritete ,češ da nosijo glavno breme vseh prispevkov v bratovske skladnice in da bi radi tega tudi radi vršili kontrolo nad fondom, da se ne bi u|>orabljnl v evrhe, ki niso i>o pravilih predvidene. Delavski zaslopniki so odklonili tak. ; šno kontrolo, ker je ne rabijo in ker je državna oblast za lo lukaj, dn vrši kontrolo v zadostni meri Druga točka, ki je izzvala burno debato, je bilo vprašanje avtonomije bratovskih skladnic. Delavski zastopniki so vztrajno in dosledno zagovarjali stališče, dn naj bo ministrstvo za gozdove in rudnike samo neke vrste nadzorna oblast in nič več in tudi nič manj, med tem ko naj bratovske skladnice obdržijo dosedanjo samostojnost v polni ineri. Delavski zastopniki ne vidijo nikake dejanske potrebe, da bi se ta samostojnost okrnila, ker so bratovske skladnice lepo vršile svojo dolžnost. Ustvarjati novo osrednjo centralo, kateri so krajevno razmere ne-poznane, bi pomenilo, da se poslovanje neprimerno obremeni. Brntovskn skladnim je socialna ustnuovn, ki mora vodili račun o vsakem članu na licu mesta ter mora biti tudi v stanu, da v dani potrebi takoj izda definitiven sklej) brez nepolrebnegn pisar-jenja s centralnim ohlastvom. Stališče, katerega so zastopniki delavstva zavzeli v tem vprašanju, je tn-ko močno in tudi lako utemeljeno, da nobeno ministrstvo, ki hoče pustiti bratovskim skladnicam, da vršijo nemoteno dalje svoje socialno delo, ne bo moglo iti preko njega in ukinili avtonomijo v prilog okornemu državnemu aparatu. V debato so danes zopet najbolj posegli delegatje iz Slovenije, med njimi zlasti dr. Obersnol, dr. Marčič, Filip Uratnik in Sobor iz Trbovelj. Diskusija se bo nadaljevala jutri. Dollfuss sestavlja mešano vlado Dunaj, 19. maja. ž. Danes dopoldne je bila seja krščanskih socialcev. Istočasno sta se v imenu Heiimvehra pogajala s krščanskimi socialci knez Starhemberg in dr. HUber, ki sta izjavila, da bi vstopila v vlado Dollfussa obenem z Landbundom. Heimwehrovci so zelo ogročeni, ker so velenemci snoči sklenili, da vstopijo v vlado brez predhodnega^ sporazuma 7. njimi. Glavni vpliv je imel dr f^lioher, ki je postopal popolnoma iz osebnih motivov. Nova vlada bo najbrže sestavljena še danes in bo izvedla nove volitve v jeseni. Okrog I ponoči je izšel vladni komunike, da je predsednik Miklas poveril ponovno Dollfussu sestavo vlade, ki naj bi obstojala iz nekoliko politikov in strokovnjakov. Po privatnih informacijah bo vstopilo v vlado najbrže nekoliko narodnih zastopnikov krščanske socialne stranke, Landbunda in Heimatblocka ter nekoliko strokovnjakov-uradnikov. Krvavi nemiri v Španiji Madrid, 19. maja. ž. Generalna stavka trans-jiortnih delavcev, ki je izbruhnila včeraj, je po vsej državi povzročila nemire in spopade, ki tudi tokrat niso brez človeških žrtev. V Peni so socialisti napadli katoliško procesijo. Vmešala se jo meščanska garda, ki je streljala na demonstrante, in enega ubila. V Blasenzueli je 80 poljskih delavcev napadlo meščansko gardo in je bil pri tem ubit neki delavec. Takoj nato pa so prišli delavcem na pomoč kmetje, ki so pognali meščansko gardo v beg, jo nato dohiteli in razorožili. V Andnluzi so oblasti našle nad 100 bomb. Iz Madrida so poslali ojačenjn. Voditplji sindikalistov so prijeti, delavsko zbornice pa zaprta Borba za oblast v Prusiji Berlin, 1.9. maja. tg. Adolf Hitler je danes dospel v Berlin. Njegov prihod pomeni, dn narodni socialisti pripravljajo svojo politiko v novem pruskem deželnem zboru. Za svojega kandidata za" pruskega ministrskega predsednika so postavili poslanca Kerrln. Sestava vlade v Prusiji pu je zelo odvisna od volitve predsedništva deželnega zbora. | Po pruski ustavi odloča o razpustu deželnega zbo-j ra kolegij treh mož, v katerem so ministrski pred-I sednik, predsednik deželnega zbora in predsednik pruskega državnega sveta. Centrum se Ivo vsekakor boril proti temu, da bi z razpustom deželnega ! zbora nastalo novo vznemirjenje. Če bi torej narodni socinlisti vztrajali, dn oni imenujejo predsednika deželnega zbora, se mora kot predpogoj sodelovanja centruma in narodnih socialistov sploh določiti bodoči ministrski predsednik iz ene dosedanjih vladnih strank, centruma ali ene izmed srednjih strank, da ne bi opozicionalne moči v gori omenjenem kolegiju treh mož dobile večino. Volitev predsedništva deželnega zbora ni torej sanm formalno vprašanje. Konferenca v Monahovem Miliichen. 19. maja. tg. Tu se je sestala zn posvetovanje gospodarskih in carinsko-političnih posvetovanj donavskega problema določena komisija, ki jo je imenovala prejšnji mesec mednarodna konferenca trgovskih zbornic v Innsbrucku. Sestali so sc zastopniki Jugoslavije, Romunije, Češkoslovaške, Madjarske, Avstrije, Nemčije, Italije, Francije in i Anglije. Poročevalec je angleški delegat .Jones; | Posvetovanja so tajnn in bodo trajala dva dni. Dunajska vremenska napoved: Poletno vreme j bo trajnlo dalje, vendar pa ie pričakovati krajev-' nih neviht Stran 2» Štov. 114. Ob petdesetletnici Sigrid Undsetove 99 Nedavno je neki kritik imenoval Norvožauko Sigrid Undsetovo peto velesilo v boju zoper mu-terializeni in površno prosvelljeustvo. Njeno ime je cela vojska, je dodal, in že danes ni nikogar, ki bi si upal črtati njeno ime iz zgodovine evropske kulture. Norvežani so jo počastili s priimkom: Sigrid Štor Raade — Sigrid velika svotovulku. Morda bi ne bilo napačno, da se tudi mi Slovenci ob priliki, ko ves svet praznuje njeno petdesetletnico, nekoliko seznanimo z njenim delom, življenjem in pomenom. Prvo in zadnje bosta Se vsekakor najbolje pokazala dva prevoda njenih del, ki sta nam za letos obljubljeni: Jennv v založbi Modre ptice, ki je že izšla iu: Kristina, Lvren-čeva hči, ki izide v Leposlovni knjižnici Jugoslovanske knjigarne. ltojenu je bila '3). maju 1882 v Kullundborgu na Danskem. Mati je bila hči znamenitega jurUtu, oče pa je bil slaven arheolog. Bil je sin kmečkih staršev iz Rendalena na Norveškem, nikdar ni pozabil na svoj dom in sredi tujine je mulo Sigrid navduševal za prelepe domače običaje, ji vcep-1 jh I ljubezen do domače norveške grude, do starih nordijskih pravljic, ki so bajale o junakih, ki so nekod živeli v Skandinaviji, ropali in se borili za svojo svobodo. Očo iu mati, oba sta kmalu umrla in 1. 1899. si je morala Sigrid poiskati službo v neki trgovini, kjer je ostala tO let. Že tu jo pričela plsateljevatl. L. 1912. se je zaročila z norveškim slikarjem A. Svarsladom. Število njenih del je vedno bolj raslo. Med svetovno vojno se je lotila študij za obsežnejši roman, ki naj bi slikal norveško življenje v 14. stoletju. Te študije so na njen duhovnirazvoj zelo vplivale. Že 1. 1919. je izdala zbirko esejev, ki znači ubračun s preteklusl-jo, v t ej knjižici žo nastopa kot katolikinja. svoj novi konservatizem izraža od ločno in se odpoveduje idejam emancipacije, za katero so dosedaj borila. Odločilni korak pa jc 6lo-rila leta 1925., ko je kmalu za l.ars Eske-laudom prestopili! v katoliško cerkev. In pet let pozneje je isti Lars Eskeland pred 2«>00 norveškimi katoličani v lepi preroški viziji slikal staro, zuovu v krščanstvu se prebujajočo deželo sv. Ola-fa: In nekega dne nam bo zopet zasijala pomlad krščanstva na Norveškem. Zasluge Sigrid Undsetove za prihod le nove pomladi ne bodo mujline. Roman, ki jo je privedel v katoliško cerkev, ji je 1. 1928. prinesel tudi Noblovo nagrado, po kateri je krmilu zaslovela po vsem svetu. Morda bo koga zanimalo tudi to. kako je razdelila to veliko vsoto: polovico denarja je takoj podarila za vzgojo manj-nadarjenih otrok in kot podporo revnim pisateljem, kam pa je šel ostali denar, to bi najlažje pojasnila ogromno skladovnica pisem, ki so vsuk dan nabere na njeni pisalni mizi, v katerih jo najrazličnejši ljudje prosijo za pomoč. Sedaj biva večinoma na svojem samotnem posestvu sredi norveških gora v Lillehamru, skrbi za vzgojo svojih otrok, snuje vedno nove načrte in piše. Toliko o njenem življenju. Sedaj pa še nekaj besed o njenih delih. Pisati je pričela že zelo zgodaj, ko je bila še Uslužbenka v trgovini. Tu je spoznala osebe, ki nastopajo v njenih prvih delih, vodi nas po družinskih salonih, trgovinnh in uradih, kaže nam mestno življenje, ki je ni moglo ogreti. Otroci so mrki. igra jim je tuja, iluzije neznane, mrzli so in vase zaprti. Žene so resne, skoro boječe, vse so noodvisne, same hočejo odločevati o svoji usodi, le ljubezen do otrok jih vodi v zakon. Navdušuje »e za emancipacijo žene, a vendar zavrača pretirane zahteve onih. ki hočejo ženi odvzeli vlogo, ki jo ji je dal Stvarnik kot ženi in materi. Veru v ujenili prvih romanih ne igra nobene vloge, v nastopajočih osebah je skrita tajna energija, ki jih vodi skozi življenje. Prvič je stopila v javnost z romanom Gospa Marta Oulle (1907). Tu so v obliki dnevnika podane izpovedi žene, ki je prevarala svojega moža, delavca, dobrega in preprostega moža, ki ga ona ne ljubi, ker se ji dozdeva omejen, ker ne odgovarja njenemu ponosu, in* ne razume njenih čuvstev. Pisateljica se — kar se bo morda komu čudno zdelo — zavzema za moža in ne za ženo. Emancipirana Sena nastopa tudi v romanih: Srečna starost, Pomlad, Drobci čarovnega zrcala, Modre device; možje tu nimajo posebne sreče. Velik napredek pa znači roman Jenny, v katerem so se ji prvič posrečili realni moški značaji: Helge Gram in njegov oče, ki odločujeta o usodi slikarice Jenny, ki ponosno prenaša greh in kesanje, dokler je njena duša čisla, ko pa vidi, da je omadeževana, se prostovoljno odloči za smrt. Vkljub mnogim psibologlonim pogreškom je Jenov dobro podana In sega visoko nad njena dela iz prvo dobe In nad tedanjo povprečno norveško romansko literaturo. V Pomladi (1914) jo zopet v ospredju problem zakona, toda tu Rose, vodilna ženska oseba, ki se je poročila z možem, ki ga ne ljubi, najde drugo rešitev kako delati pokoro za svojo lahkomišljenost in ne smrt, kakršno si je izbrala Jenny. Ona ima v sebi moč, da vkljub vsemu odporu, ki ga čuti do moža, živi z njim, ker čuti do nje odkritosrčno ljubezen; v trenotku, ko se ji zdi ločitev nujna, spozna, da ga ljubi. To je pomlad njenega novega življenja. Važnejša kot ta pa »o njena dela iz njene drugo dobe, na katera je močno vplivalo krščanstvo. Omenil sem že njeno zbirko eRejev »Et Kvinde-synpunkt', ki znači prelom s preteklostjo. Otresla se je starih nazorov in se približala s ponižnim srcem večni Resnici. Prvi sad te — nove pomladi — je bila obširna trilogija: Kristin, La-vransdatter (1920—1922). Ljubezen do starih nordijskih sag, ki se jo pokazala že v Viga Ljot et Vigdis (1909) in Kralju Arturju in vitezih okrog Demokratičeski zgovor v razsula a Sofija 17. maja 1932. V poilednjih tednih se je bil hud boj v demo-kratičeskem zgovoru za premoč in nadvlado. Šefi raznih v zgovoru zvezanih strank, Ljapčev, Cankov in Burov niso bili v stanu, zediuiti se na enotnem programu. Med njimi in še bolj med njihovimi privrženci je nastalo vprašanje, kdo bo zmagal, katera struja bo imela večji vpliv na tok dogodkov. Že od ustanovitve zgovora v letu 1924 ni nikdar vladalo pravo edinstvo med temi strankami ter so bile razprtije na dnevnem redu. Držala je stranke le zavest v enotnosti, da izgubijo vladno krmilo iz svojih rok, čim zapuste vladno koalicijo. Znano je še, da je Cankov prišel na vlado z državnim prevratom 9. junija 1923. leta, da so za časa njegovega vladanja izbruhnile meščanske vojne ter je pri umorih ki so bili izvršeni od njegovih tolp, izgubilo življenje okoli 30,000 ljudi, Cankov se je moral umakniti Ljapčevu, ostal pa je še nadalje v vladi in vladnem taboru. Poraz demokratičeskega zgovora pri volitvah 21. junija 1931. leta naravno ni mogel ostati brez posledic. Prvi so zapustili vrste zgovora oni, ki niso njegovi idejni pristaši, ampak so le iz sebičnih ozi-rov bili včlanjeni, dokler je bil zgovor v vladi in tako vsemogočen. Zapustili so zgovor tudi oni, ki so mu služili v strahu za svoja službena mesta, dasi so bili sicer po prepričanju pristaši drugih strank. Tudi zgovoristični tisk je doživel hud udarec. Začeli so kupoma vračati časopise občine, javne oblasti, zasebniki i, dr., ki so prej le pod pritiskom vlade morali naročati vladne časopise. Med samimi strankami »zgovora« je prišlo do velikih prepirov, kdo je krivec tega poraza. Eni so ga videli v bivšem ministrskem predsedniku Ljapčevu, drugi pa v Cankovu, med tem ko je stranka Burova tavala v sredini med obema taboroma, skušajoč pomirjevalno vplivati na razvnete duhove. Pričele so se priprave za kongres zgovora, ki sc 8 let ni vršil; dan kongresa je bil že določen, pa se je moral odložiti na pritisk Cankova na 15. maj. Cankovisti so doliži druge stranke zgovora, da jih hočejo oropati zastopstva na kongresu in da privrženci Ljapčeva ne izdajajo glasovnic in izkaznic Cankovistom, boječ se, da le-ta ne dobi premoč na kongresu. V tem ozračju so se vršile priprave za kongres 15. maja, katerega se jc udeležilo kakih 5000 delegatov in gostov. Usodepolni dan za demokratičeski zgovor je 15. maj 1932. Ljudske mase so se zbrale v gledališču -Renaisance«. Prispeli so vsi voditelji, bivši ministri, narodni poslanci, delegati in gostje. Postavitev visokogovoriteljev (ojačevalcev) policija ni dovolila ter ni mogla tako poslušati množica gostov pred gledališčem poteka razprav. Dopoldanski govori so bili v splošnem za edinstvo zgovora. Osupnilo pa je nekatero dejstvo, da je Cankov zavlačeval svoj govor in končal ga po opominu še le okoli poldne, ko bi se morala pričeli po določenem dnevnem redu ulična manifestacija. Iz tega vzroka Ljapčev ni imel prilike dopoldne podati svojega poročila in je bilo določeno, da bo storil to popoldne v mestnem kasinu. Na čelu sprevoda so še korakali vsi voditelji zgovora, ki se je razvil po sofijskih ulicah mimo kraljevega dvorca, kjer so se vršile ovacije kralju, po bulevadu Cara Osvoboditelja do Narodnega sobranja. Izpred parlamenta sta govorila še Ljapčev in Cankov, poživljajoč na edinstvo zgovora. Kdor ni bil posebno poučen, nikakor ni mogel slutiti, kaj bo prineslo popoldne, Mestni kazino se jo popoldne ob 3 kmalu napolni ter so bili v prvih vrstah pristaši Ljapčeva. Med tem so se začeli zbirali v ozadju Cankovisti, od zunaj so ljudje pritiskali, štrli vrata in okna, da so dospeli v dvorano. Po otvoritvi kongresa je nastopil Ljapčev. Ali komaj je začel govoriti, že se je od zadaj razlegalo vpitje: Dol Ljapčev! Njegovi privrženci pa so vpili: Hura! Večkrat je poskušal Ljapčev govoriti, zaman, vpitje in šum sta postajala čim dalje večja. Ko je videl bivši v semogočni Ljapčev, da v tem hrušču ni mogoče govoriti, je zapustil dvorano. V tem času prispe z veliko tolpo Cankov. Novo prerekanje. Predsednik kongresa zaključi zborovanje, poživljajoč delegate k nadaljevanju v ponedeljek v gledališču »Renaisance«. V kazini ostanejo šo mnogobrojni delegati, ki pozivajo k enotnosti zgovora. Ali že se čuje, da je Cankov že istega dne zjulraj naročil dvorano v gledališču »Royal«. Pri zabavi zvečer so pa Cankovisti odkrito pozvali svoje ljudi k zborovanju v gledališče Royaf. Tako je bilo očevidno, da se je demokratičeski zgovor razšel ter da je v razsulu. V ponedeljek je bila vest potrjena, Ljapčev je zboroval v gledališču Renaisance ter se je udeležilo tega kongresa od 59 zgovorističnih narodnih 'poslancev 50; od višjega strankinega odbora od 96 oseb 76; od 300 delegatov iz province 210; z eno besedo, večina je ostala pri Ljapčevu. V istem času se je vršil drugi zgovoristični kongres v gledališču Royal, na katerem so prisostvovali ostali poslanci, ostali člani izvrševalnega odbora ter ostali delegati in istotako v sliko gostov. Med tem ko je ostalo pri Ljapčevu večina starih voditeljev, bivših ministrov i. t. d., pridružili so se Cankovu zlasti mlajši ljudje ter je na kongresu bilo zelo malo starejših oseb navzočih. Stranka Burova je ostala pri Ljapčevu. Časopisa »Demokratičeski zgovor« in »Svobodna rieč« ostaneta pri Cankovu; Ljapčeva stranka pa bo izdala tudi časopis z istim imenom »Demokratičeski zgovor« v isti obliki. Zgovor je razbit. To je posledica poraza pri lanskoletnih volitvah. V splošnem bodo šli z Can-kovom — mlajši ljudje, fašistične ideologije in vojna liga; z Ljapčevem pa zmernejša struja prejšnjega zgovora ler sigurno tudi Makedonci. Slednji namreč dolžijo Cankova, da je kriv razcepljenja macedon-ske organizacije in sokriv medsebojnih macedon-skih razprtij. Cankov je včeraj zaključil svoj kongres. Bil je izbran za šefa stranke ter izdal nov program in je bil izvoljen nov strankin odbor. Ljapčevov kongres še zboruje. Tako je zaključil svoje delo demokratičeski zgovor v medsebojnem boju in medsebojni pravdi. Pričakovati je hudih sporov med obema strankama v provinci. Oddahnili se bodo pa zemljedelci, ki so se vedno morali vpravičeno bati, da se v slučaju spora združijo — Mušanovi demokrati z demo-kratičeskim zgovorom, Cankov si bo pa predvidoma nadel nalogo bolgarskega Hitlerja. Pogreb Mihajlova Belgrad, 19. maja. I. Iz Sofije poročajo, da sc je danes vršil pogreb Dimitrija Mihnjlova v prisotnosti velikanskih množic mestnega iu podeželskega ljudstva. Do izgredov ni prišlo, ker so oblasti vse pripravile, da jih preprečijo. Makedonski komite, kateremu se je 1111 čuden način pridružil tudi Demokratičeski Zgovor«, ki jo pravkar zasedal na svojem kongresu, je storil sicer vse, da izgrede izzove, Truplo pokojnega šefu makedonskega komiteja je bilo najprej položeno v cerkvi sv. Spasa, kjer se je vršil defile pogrebcev, ki je trajal več ur. Nalo so prenesli truplo v velikanskom sprevodu v cerkev sv. Sofije, kjer je metropolit Štefanov truplo blagoslovil, nakar so množice ljudstva zopet defili-rale mimo katafulka. Popoldne je bil Mihajlov pokopan, nakar se jo narod v relativnem miru razšel na svojo domove. Vojaštvo še stoji vso noč v popolni pripravljenosti za slučaj, da bi hoteli nekateri izkoristiti navzočnost teh tisočev ljudi iz podeželja, da izzovejo manifestacije zunanjepolitičnega značaja. Razorožitvena konferenca - šele v novembru London, 19. maja. ž. »Morning Post. poroča iz Ženeve, da v tamkajšnjih krogih vedno bolj prevladuje nmenje, da se bo razorožitvena konferenca odgodila na mesec november. Predsednik konference Ilenderson je izjavil, da o tem še ni konkretnega predloga, vendar pa, da so nekatere delegacije že dale slutiti predstavništvu konference, da bi v sedanjem trenutku nadaljnje delo bilo odveč. Dogodki na Daljnem Vzhodu, kakor tudi težak gospodarski položaj v srednji Evropi onemogočujeta pravilno delo to konference. Zaradi lega mislijo nekateri, da bo konforenca končala svoje delo. Druga etapa razorožitvene konference bi so začela v novembru ali decembru, ko bo lozanska konferenca končala svoje delo. Opozicija v Romuniji se organizira Belgrad. 19. maja. 1. Iz Bukarešla poročajo da so se včeraj začela resna pogajanja med zastopniki dr. Mania in med liberalno stranko. Obo stranki sla namreč prišli do zaključka, da so bosta morali najprej medsebojno sporazumeti za skupni opozicijski program, kajti brez lega lahko profesor Jorga še mirno vlada dalje, ko niti v parlamentu niti med romunskim narodom ni složne opozicije. Povod za ta nenadua pogajanja je dala naredba profesorja Jorge, da se volitve v pokrajinske in oblaslne skupščine, ki bi se po ustavi morale vršiti tekom meseca junija, odgodijo na nedoločen čas. Jorga lahko krši ustavo, dokler je opozicija razdvojena. Sliši se, da prvi razgovori povoljno potekajo in da se sme pričakovati, da eo bo kmetska agrarna stranka sporazumela z liberalno vsaj v glavnih točkah skupnega državnega programa, ki zahteva spoštovanje uslave, obrambo romunskih interesov v zunanji politiki in energične ukrepe za borbo proti gospodarski krizi. Zborovanje Pen-klubov Budimpešta, 19. maja. tg. Danes dopoldne je državni upravitelj Hortliy slovesno sprejel delegacijo Pen-klubov, polem pa je kongres soglasno sprejel predlog, da naj vsaki nacionalni Pen-klub v primeri nepravične cenzure ali zaplenitve literarnih del obvesti mednarodni izvršni odbor Pen-klubov, ki bo potem protestiral pri doličnih vladah, sklicujoč se na čisto literarno stališče. Priprave za koncentracijsko vlado v Franciji Pariz, 19. maja Ig. V Cannesu je bila prirejena politična večerja, na kateri sta se sestala pravosodni minister Renauld, politični intimni prijatelj Tardieuja in podpredsednik radikalov Renaudel, ki je bil pravosodni minister v llerriotovem kabinetu. Javnost sklepa iz tega, da so se že začela pogajanja za koncentracijsko vlado. okrogle mize (1915) jo tu dosegla svoj višek. Kristina, Lovrenčeva hči je germanska žena srednjega veka, prepojena z duhom in idejami svoje dobe: Istotako je z romanom: Olav Audunsson. Obe zgodbi sta si v marsičem zelo podobni. Vsebino Kri-sitne je že pred dveml leti podal v Vigredi De-bevee, zato je tu ne bom ponavljal. Z nekim strahom in dvomečini vprašanjem na ustnicah so njeni prijatelji segli po OJafu, saj jo tako pogost pojav, da delo, ki znači višek dosedanjega pesni-j kovega ustvarjanja, napoveduje obenem tudi pot navzdol, toda tu to ne velju. Umetniško in duhovno občutje, ki ga vzbuja v nas to delo, prav nič / no zaoslaja za prejšnjim in ga colo presega. Zopet nam pripoveduje zgodbo trpeče ljubezni med mladim dedičem posestva na Hestvikih, Olafom in Ingunn, hčerko kmeta, pri katerem je osiroteli Olaf preživel svojo mladost, slika nam ovire, ki jima jih stavijo sorodniki, ki zapro Ingunn pri neki stari teti in prežeuo Olafa. Ingunn se izneveri. ima z Islandcem Teitom sina Eirika, toda Olaf ji to odpusti in jo popelje kot gospodinjo mt Heslvike. Zakon je nosrečen. Olafa neprestano muči vest, ker je ubil Teita, Ingunn pa dela pokoro za svojo nezvestobo, otroci umirajo eden za drugim in končno pripeljo Olaf na Heslvike malega Eirika, da bi potolažil svojo ženo. Ingunn umre, ko rodi malo hčerko, ki ostane živa. Olaf dola bridko pokoro, ko gleda kako se njegovi grehi maščujejo nad njegovimi otroci in se končno vsled prepričanja, da je hči sama ubila moža, katerega ne ljubi in ga ji Jn oče vsilil, izpove: Ubijalec sem. Njen veliki epični stil se opira na katolicizem. Kažo nam kako dva mlada človeka rasteta do pojma notranje čislosti in neločljlvosti zakona, ki jo takratnim Norvežanom mogla bili znana edino po nauku cerkve. Pisateljica ju vodi do močnega nravnoga etosa, toda pot je težka, polna padcev, grehov iu zablod. • Marsikaj bi šo mogel napisati o njej, toda prostor je preveč omejen. Z vsem kulturnim svetom ji tudi mi Slovenci čestitamo ob njeni 50 let-nici in želimo, da bi njena dela Norvežanom in vsem drugim, ki jih bodo-brali, ne bila knkor luč, ki je skrita pod mernik, ampak kot ogromna luč, ki nuj jim kaže pot k večni Resnici. Irak stopi v ZN Ženeva, 19. maja. tg. Na seji Sveta Zveze narodov so razpravljali danes o odredbah poljske vlade, ki je zavrla s svojimi odredbami več strok trgovine v Gdauskem, tako promet za izboljšanju sirovin, promet blaga v zalogah in promet kontingentov. Svet Zveze narodov je izrekel, da so poljske odredbe za promet za izboljšanje sirovin in zu promet blaga v zalogah, krivične. Poljska vlada se je obvezala, da tega prometa no bo več ovirala do odločitve, ki jo bo izrekel komisar Zveze narodov grof Gravina. Potem je Svet Zveze narodov končno odločil o vstopu kraljestva Irak v Zvezo narodov. Na podlagi poročila tozadevnega odbora pod predsedstvom jugoslovanskega delegata Sveta Zveze narodov Eotiča je Svet pristal na to, da se konča mandat v Iraku, toda pod pogojem, da kraljestvo Irak sprejme izjavo v 10 členih, ki jo je sestavil navedeni odbor. V tej izjavi se nahajajo določbe glede varstva manjšin in gospodarske enakopravnosti držav članic Zveze držav, tako da načeloma uživajo v kraljestvu Irak vsi člani Zveze narodov pravice največjih ugodnosti za 10 let. Nov škandal na Madžarskem Belgrad, 19. maja. 1. Iz Budimpešte poročajo, da je na snočnji seji parlamenta izbruhnil zanimiv škandal, ki danes razburja vso madjarsko javnost. Neki'poslanec je predložil parlamentu natančno sta-listiko, kako nekateri ugledni politiki in višji drž. uradniki ler narodni poslanci že leta in leta zastonj kadijo državne cigarete. Po tej statistiki Je madjarska država oškodovana za 1 milijardo pengojev •°d 'laI iinsfBuuAp ipfupuz n^oj a (uifj pjefiiim 01) slanec je stavil predlog, naj se dotična vsota polagoma odtegne od plač drž. nameščencev, ki so uživali do sedaj to dobroto. Se vedno pogrešajo 70 oseb Pariz, 19. maja. tg. S ponesrečenega francoskega parnika »Georges Philippar« pogrešajo še 91 oseb, vendar pa so smatra, da more znašali število mrtvih kvečjemu 70 oseb, ker je mogoče, da so domačini rešili še nekatere potnike iz valov. Med pogrešanimi se našteva tudi kitajski delegat pri Zvezi narodov dr. Sze, dočim se po drugih vesleh iz Ženeve javlja, da so dr. Sze nahaja v Londonu. Stavka poštnega osebja na Grškem Atene. 19. maja. AA. Slavka poštno-telegraf-skih uradnikov, ki je bila nocoj proglašena, še vedno traja. Ves brzojavni in telefonski promet v notranjosti države je prekinjen. Ostale so Ie telefonske in brzojavne zveze z inozemstvom. Slavka je izbruhnila zaradi znižanja uradniških plač. Uradniki zahtevajo zvišanje svojih plač ali pa ostavko vlade. Generalni konzul za Nizozemsko Belgrad, 19. maja. 1. Dosedanji častni konzul Herbert Henrik van Danim v Rotterdamu na Nizozemskem jo bil imenovan za generalnega konzula naše kraljevine, kar bo pač razveselilo naše Številne kolonije na Nizozemskem. Komisija za deniistični izpit Belgrad, 19. maja. AA. Z odlokom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je bila j imenovana komisija za delanje dentističnegn izpita. Komisija bo zasedala v Zagrebu za osebe iz suvske, dravske, vrbasko in primorske banovine. Predsednik komisije je dr. Josip Hribar, načelnik VI. oddelka banske uprave v Zagrebu, člana sta prof. dr. Slavoljub Radoševič, šef stomatološkega oddelka, in dr, Viktor Golubovič, specialist zr usta in grlo v Zagrebu. Seja ministrskega sveta Belgrad, 19. maja. A A. Na snočni seji minislr-skegu sveta od 18 do 20.30, ki ji je predsedoval predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. Marinkovič, je bilo sprejetih šest zakonskih predlogov. Nanašajo se na stroko zunanjega ministrstva in se z njimi odobravajo konvencije in pogodbe, sklenjene s tujimi državami. Med temi je tudi trgovinska pogodba z Avstrijo. Zatem so razpravljali o pravilniku o porabi pisarniškega in drugega materiala in o uporabi pribora in pohištvu v državnih uradih in ustanovah. Pravilnik je bil sprejet. Sprejet je bil takisto zakonski predlog o Iz-premembah in dopolnitvah uredbo o zaščiti javnih cest in prometne varnosti. Naposled je ministrski svet razpravljal o tekočih vprašanjih na podlagi referatov posameznih resornih ministrov. Premestitve v finančni službi Belgrad, 19. maja. 1. V resoru finančnega ministrstva so premeščeni: Rackovič Spasoje iz glavne finančne kontrole v Baru za starešino finančne kontrole na Jesenicah. Samardjija Miloš iz finančnega oddelka na Prevaljah za starešino finančne kontrole v Dravograd, Cirkovič Vinko iz finančne kon-Irole v Korenici za starešino finančne kontrole v Kočevju, Diklič Dragomir iz finančne kontrole v Našicah za starešino finančne kontrole v Krškem, Gaberšek Franc iz finančne kontrole v škofjl Loki za starešino finančne kontrole v Ljubljani, Mrkič Bogdan iz finančne kontrolo nu llotini za starešino finančne kontrole v Bihač, Krhin Josip iz finančne kontrole v Hodošu za starešino finančne konlrole v Gor. Radgono, Matič Svetozar iz finančne kontrole v Bjelem polju za starešino finančnega oddelka v Celju, Vrlovec Josip iz finančne kontrole v Durdu-lici za olarešfno finančne konlrole v Pirolu, Petrovič Nikolaj iz glavne kontrole v Virovitiei zu starešino finančne konlrole v Šoštanju. Drobne vesti Belgrad, 19. maja. AA. Na podlagi S ^ zakona o prometu s pšenico z dne 31. marca 1982 je minister za trgovino in industrijo predpisal, da izgube vsi zaključki, ki jih je sklenila Privilegirana družba za izvoz poljskih pridelkov kraljevine Jugoslavijo za nakup pšenice na podlagi določb zakona z dno 27. junija 1931, če lo blago ni bilo prevzeto do 1. aprila 1932, veljavo in v tej stvari prodajalci no morejo tožili navedene družbe radi neizpolnjene pogodbe. Bomba.v, 19. maja. AA. Neredi, nastali zaradi spopadov med muslimani in ludi, polagoma ponehava jo. V pel i h dneh teh neredov jo bilo skupno ubitih 111 ljudi, ranjenih pa 1050. Rim, 19. maju. ž. Neki vojaški hidroplan je strmoglavil pri Spezii v morje iu se potopil. Letalec Colcuri se je ubil. Tudi v bližini Gorice je padlo iz višine 500 m vojaško letalo, ki se je popolnoma razbilo in jo letalec Mnrlnni pri padcu umrl. Stev. 114. >SLOVENKC<, dne 20. maja 1932. Stran 3 Dvojne številke M. Sobota, 18. maja. Javnosti je že znano, da mora na tisoče naših ljudi iii leto za letom v tujino iskat kruha, ker je domača gruda premala in prerevna, da bi ga mogla vsem nuditi v zadostni meri. V materijelnem oziru je naše delavce vedno spremljala sreča. Vsake jeseni so prinesli domov milijone dinarjev. Zadnji leti se je dobiček sukal med 20—25 milijonov Din. Za krajino, kakor je Slovenska krajina je to precej velik znesek, tako je ta številka celo razveseljiva. Dobili pa pa smo v roke neko statistiko, katera nam nudi tudi visoke številke, ki pa so vse drugo, samo razveseljive ne. To je statistika o po-vžitih alkoholnih pijačah. Tekom lanskega leta se je spilo v okolišu Glavnega oddelka finančne kontrole za nič manj kakor za 14,930.374 Din alkoholnih pijač. Povžilo se je 1,370.141 litrov raznovrstnega alkohola. Ako obe številki primerjamo, vidimo, da gre nad polovico zaslužka naših delavcev za alkohol. V resnici pa se izda zanj še več. Pri zaslužku je namreč vštet tudi zaslužek delavcev iz dolnje-len-davskega okraja, ki znaša več milijonov. Če te milijone odštejemo, smemo brez pretiravanja trditi, da se izdata za alkohol najmanj dve tretjini delavskega zaslužka. Kdor pozna hude razmere v gornjem delu Slovenske Krajine, ga ta zavest zbode v srce. Da so izdatki za opojne pijače tnko visoki, ni krivo ljudstvo samo. Med tednom se ne spije dosti alkohola in tudi ob navadnih nedeljah ne. Pač pa se pije na veliko, čezmerno ob priilki raznih veselic. Teh pa je v vsakem letnem času in na vseh koncih in krajih nešteto. Kar je društev, navadno združijo svoje prireditve z veselicami. Udeležba na teh prireditvah in veselicah je za članstvo tako-rokoč obvezna. Kdor pa je enkrat tam, seveda ne bo gledal v zrak, marveč se posluži božje kapljice. K temu je nekako prisiljen, ker gre dobiček v »dobre« namene, ki jih mora vsak podpirati. Ker lezemo v vedno hujšo krizo, bo treba tudi v tem oziru nekaj ukreniti. Največ lahko stori oblast, ki ima pravico dovoljevati in zabranjevati vselice. O dovoljevanju ne bi več smelo biti govora. Kulturne prireditve se naj vršijo, a vedno brez veselic v gostilnah. Ako se to izvede, bo v reševanju kmečke krize storjen velik korak, zmanjšano pa bo tudi velikansko moralno zlo. Prva zlata poroka v Bučki Bučka, 18. maja 1982. Grič »Bučka« je kot sadni vrt... Tod' vinska trta se solzi — ln žlahtno grozdje nam rodi, Košata jablan senco da, S smehom nas krepča Na vzhod odpira se razgled Na krški in posavski svet Zgolj slikoviti, — živi kraj, — Kot bil bi pravi raj... ■ Tako poje stara ljudska popevka o naši bučen-gki fari. Je pa kraj opešal zadnje čase. Na slovesu namreč, — vsled raznih kriz seveda. Kar zdi se, da smo »Bučkljani« obsojeni živeti Bogu — in svetu ta hrbtom. Tudi najti je nas že težko... Uprav spretno se moraš okreniti z glavo na levo, če se voziš s Kosov i m avtobusom iz Novega mesta in hočeš onostran Škocjana videti po vinorodnem gričevju skrbno obdelane bučenske »gorce< in gosto-objudena sela — Binkoštne praznike pa smo imeli prav jasne, solnčne in vesele. V naša župniji namreč ni bilo še nikdar zlate poroke. To pot pa sta oče in mati ugledne >Koniljančeve< družine na Jarčvrhu obhajala 50-letniro poroke. Vsled onemoglosti in bojehavosti sicer nista mogla iti v cerkev, zato pa sta želela in prosila, da se jima donese hrana nebeškega gosta — na dom, »ob večerni zarji skrbi polnega življenja«... Ganljivo je bilo, ko je na binkošno jutro po sv. maši skoraj vsa fara spremila v spodbudnem sprevodu ,mcd petjem in molitvijo Najsvetejše iz župne cerkve h »Komljan-čevim«; tam je prisostvovala sv. obhajilu in nagovoru, v katerem je g. župnik častita! jubilantoma k vciiki milosti zlate poroke in k blagoslovu vzorno krščansko vzgojenih otrok ... Dogodek ostane vsem navzočim v nepozabnem spominu. — Sinovi in hčere jubilantov so vsi prav dobro preskrbljeni: ga. Rožnika poroč. Znideršič je soproga večkratnega hišnega posestnika v Zagrebu, g. Janko je kaplan v Prečni, gdč. Lojzka je učiteljica v Škoejanu, Tončka je uradnica na domači pošti, Angela je poročena z Fr. Vajsom, imovitim posestnikom v fari. Najmlajši Ludovik je zaveden slovenski fant, umen vinogradnik in začno požrtvovalen ključar župne cerkve. — »Skromnega« obeda so se udeležili sorodniki, prijatelji, sosedje, domače učiteljstvo in dr.: tam so se vrstili jedrnati nagovori, napitnice, petje pristnih dolenjskiii zdravic — vse v čast zlato-poročencema. Ane 16 maja pri Sv. Janezu nad Marenbergom je bil veličastna manifestacija evharistične misli za marenberško dekanijo. Trojna slovesnost — evha-ristični kongres, god cerkvnega patrona in dvestoletnica prenosa čudodelne podobe Sv. Janeza Nep. iz prejšnje kapelice v sedanjo cerkev —, lepoia dneva in cvetoče pokrajine ter sloves tukajšnje romarske cerkve so privabili nad tisočeroglavo množico predvsem iz domače dekanije, pa ludi iz krajev onstran meje. Gotovo že desetletja ni bilo na tem priljubljenem Suhem vrhu, kakor se vrh imenuje, tolikega števila romarjev. Sv. maše so bile od 7 dalje. Po 8 so prispele v krajših presledkih tri procesije: prva remšniška. druga mutsko-inarenberška, tretja brezniška. Ob četrt na 10 je bila pridiga g. Marka Sagaja, župnika iz Brezna. Množica, ki je napolnila veliko cerkev, je z zanimanjem sledila opisu pomena slovesnosti same in privlačnim mislim o namenu, ki ga je imel Kristus, ko je postavil zakrament presv. Reš-njega Telesa. Sledil je obhod z Najsvetejšim in posvetitev presv. Srcu. Nato je g. Martin Petelinšek, veroučitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, zanimivo opisal življenje sv. Janeza Nep. in moč njegove priprošnje pri Bogu, radi česar ga verno ljudstvo v svojih potrebah zaupno prosi za pomoč. Po tej pridigi je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Slovesnost je zaključilo zborovanje na prostem, ki ga je otvoril g. naddekan in stolni kan. Franc Časi. G. Vid Paulič, župnik z Remšnika, je na treh dogodkih iz sedanjosti: smrt francoskega državnika Brianda, prisegi pred križcem rožnega venca in razpustu jezuitskega reda v Španiji, razložil pomen in namen katoliške akcije ter pozval ljudstvo, naj pomaga duhovništvu pri njegovem delu. Zado-nelo je še po vrhu: »Povsod Boga« in večina ljudstva je x najlepšimi utisi odšla na svoje domove. Lepoto slovesnosti sta povečala marenberška godba pod vodstvom g. Ivana Capla in združeni pevski zbori brezniških, marenberških in remš-niSkih pevcev pod vodstvom spretnega g. organista r Remšnika. Prisrčno slavje v Slovenskih goricah Sv. Anton v Slov goricah, 18. maja. Vse Slovenske gorice so podobne te dni velikemu morju samega cvetja! Stvarnik je odel naše sadovnjake s samim cvetjem. Tnko lepo, kakor cvetejo letos jablane, še menda niso cvetele! Edino upanje za našega kmeta v težkih časih! Na Binkoštno nedeljo je na našem hribčku, ki je gotovo eden najlepših v Slovenskih goricah, slavil naš slovenski rod posebno svečanost. Naša domača Posojilnica, ustanova naših kmetskih mož, je obhajala svečano 25 letnico obstoja. Že od ranega jutra so prihajali domačini in sosedje ter gostje od razniii krajev. Rano v jutru so že pri-brzeli naši Mariborčani. Godba se je razlegala čez hrib in^ plan, mogočna slovenska pesem je donela, kakor že dolgo ne tako, in pritrkavanje zvonov je še bolj povečalo slavnostni dan. Vedriji lic so prihajali fantje in možje, češ: že dolgo se nismo lako videli, kakor danes ... Po rani božji službi so najprvo zborovali sadjarji. Na stotine jih je bilo in so sklepali glede organizacije letošnje prodaje sadja. Govorili so nam: bivši poslanec Že bo t, ravnatelj štajerske sadjarske zadruge P a 1 o u c , nadrevizor in bivši poslanec P u š e n j a k , poslovodja Rudi ml. itd. Pri pozni božji službi je bil slovesen obhod po cerkvenem trgu s kapclsko godbo na čelu. Društvo starih vojakov je defiliralo in fantje so nesli med pritrkavanjem zvonov novo cerkveno zastavo, ki jo je podarila odlična družina iz Gradca, rodom od tukaj. Pridigoval je č. g. svetnik Š t u -hec od Sv. Jurija ob Ščavnici, ki je tudi blagoslovil novo zastavo in ob asistenci čč. gg. Alta In Škofa bral slovesno sv. mašo. Kakor pri obeh božjih službah, tako tudi pri večernicah cerkev sv. Antona ni mogla sprejeti vseh vernikov, toliko ljudstva je bilo zbranega cel dan. Po večernicah pa so ljudske množice oblegalo Društveni dom, kjer se je vršila oficielna slavnost 25 letnice Posojilnice. Zgodovino posojilnice in njeno delovanje sta v lepih besedah opisala ustanovitelj in znani čebelar g. J u r a n č i č in načelnik Roj s. Posebno lepo je naglašal veteran Ju-rančič, da naj bo njegova oporoka sledeča: Po poti poštenosti, vernosti in iskrene ljubezni do vsega, kar je slovensko, pojdi slovenski rod. Slavnostni govor je govoril nad- Pravi pot za dosego lepih belih zob kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obloika je sledeč: Iztisnile malo količino Cblorodont zobno paslo na suho Chlorodont zobno ščrtko - t. j. Sprrijalnn ščetka z zobčnsltm rezom • drgnilo svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj navzdol. Pomočite Šele nato Metko v vodo, ter izpiaknite si usta temeljto, grnra}c s Cldoro-dont ustno vodo. Uspeli jc prosenclljivl Neokusna barva zobnega oblolka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten hvož občutek Varujte se manjvrednih cenejših posnemani, ler zahlevajle izrecno le Clilorodonl zobno paslo, tuba Din 8.—. revizor P u š e n j a k , ki je slavil delo mož, ki po župnijah ustanavljajo in požrtvovalno ter nesebično vodijo naše združile ustanove. Ko je omenil 60 letnico predsednika Zadružne zveze in našega voditelja dr. Korošca, pa ni bilo vzklikanja no konca ne kraja. Vrstile so se slovenske pesmi, igra, godba in druge vabljive točke. i'o društveni ii v dvorani gosi gospe Rojs-Alt k prijateljski zakuski, kjer je ob prireditvi pa smo se zbrali v dvorani gostoljubne jer je ob zvokih godbe čas tekel ne- napitnicah, petju primerno hitro. Št. llj, 17. maja. Kakor je »Slovenec« žo poročal, je slavil binkoštne praznike širom znani rodoljub veleposestnik Ivane Bfiuman v St. Ilju 70 letnico. Popoldne se je zbralo v gostoljubni Baumanovi hiši lepo število slavljenčevih prijateljev iz Št. Uja, Jareni-ne iu Maribora. Kanonik vlč. g. J. Čižek je izročil slavljencu papeževo odlikovanje Pro eccle-s i a e t p o u t i f i c e«, zlat križec za zasluge, ki si jih je pridobil g. Bauman za cerkev kot mnogoletni cerkveni ključar. Pri domači slovesnosti so govorniki opisovali slavljenca kot zvestega katoličana. kot neomnhljivega Slovenca, ki je bil kot slovenski mecen desetletja steber obmejnemu slovenstvu. Bauman je bil že tedaj iskren Slovenec, ko je vihral tod obupen boj zn naš obstoj. Slavljenec je bil vedno zvest sin svojega ljudstva ter neustrašen javni delavec. Vrli obmejni borec in rodoljub g. Thaler je svojemu prijatelju in sobojevniku v težkih dneh organiziral na predvečer svečanosti bakljado, ki pa je morala radi nenadnega viharja izostali. Vrlemu slavljencu, borcu in poštenjaku noše najprisrčnojše čestitke! Ljubljanski nebotičnik se lepša Ljubljana. 19. maja. Letos so je gornji del nebotičnika odel v ogromen plašč lesenih odrov. Prav tako zgleda, kakor da bi ga pokrili z velikanskem zabojem. Kar devet odrov je zgrajenih ob nadstropjih kroginokrog. Težja gradbena dela so namreč vsa končana in sedaj mu lepšajo lice. Kot pri obdelavi vsake fasade, so začeli tudi pri njem na vrhu in se bodo po odrih spuščali vedno niže. V notranjosti napeljavajo sedaj električne vode, telefone, vodovode, ceniralno kurjavo; prav tako montirajo dvigalne naprave, prvo dvigalo bo v 10 dnevih že steklo. V višini 3. nadstropja je postavljen prvi odor, ki je izredno velik in sega daieč navzven. Ta oder ima samo eno nalogo, da namreč prestreže vse, kar po nesreči morda pade z gornjih zelo visokih odrov. Evharističen kongres | Staršem srednješolskih dijakov dravske banovine Konjice Huda nesreča je doletela 5 letno hčerkico tukajšnjega šolskega nadzornika Boženo Gselman, Pretekli torek zvečer okrog 19 jo je povozil neki avtomobilist in pri tej zlomil levo ključnico na roki. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Goričar, drugi dan pa so jo prepeljali v Maribor, da s pomočjo rontgena določijo dejanski stan poškodbe. Te dni nas Je zapustila dobra Kropejeva stara mama in se preselila zopet v Šmartno pri Litiji. Ženi, ki je vzgojila vzorne krščanske hčerke, želimo obilo veselih uric in prijetnega oddiha. Morda pa jo bomo kljub visoki starosti videli še kdaj v Konjicah —an Društvo »šola in dom« v Ljubljani vabi vse starše oziroma reditelje srednješolskih dijakov dravske banovine, da odgovorijo na sledeči vprašanji : 1. Ali ste zato, da se obdrži samo dopoldanski pouk? 2. Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki študirajo na srednjih šolah, stanovati v kraju, kjer je šola? Tiskani listki s tema vprašanjema bodo izročeni te dni vsem srednješolskim dijakom. Po isti poti naj jih starši zopet vrnejo. V interesu vseh staršev je, da odgovorijo na prvo vprašanje z »da«. Le če dokažemo, da je večina staršev dravske banovine za ne-deljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bomo dosegli d e f i n i t i v n o odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, tedaj bo z novim šolskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski in popoldanski pouk. Ravno tako je v interesu V6eh staršev, d a odgovorijo na drugo vprašan je z »ne«. Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šolskim letom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, ki stanujejo izven mestnega okoliša in ki se vozijo iz okoliških krajev v Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj itd. S lem bod oprizadeti gospodarsko najšibkejši sloji, ki ne bodo mogli več šolati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok je v vaših rokah! Odgovorite vsi brez izjeme na prvo vprašanje z »da«, na drugo vprašanje i »ne«! Vabimo tudi vse starše, da pristopijo našemu društvu kot člani, ker nam bo le tako mogoče vršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in šole. Društvo »Šola in dom« v Ljubljani, Strossmajerjeva 1. Sončen ca obstrelil Ljubljana, 19. maja. Danes se je pripetil v Trzinu slučaj, da je otrok, ki je prišel do orožja, povzročil hudo nesrečo. Šolski upravitelj jc davi streljal vrabce s puško-flobertovko. Pustil 'pa je puško v sobi, ki je bila med odmorom ob 10 dostopna učencem. Otroci so se med odmorom polastili učiteljeve puške in pričeli ravnati z njo. Eden dečkov je pograbil puško in jo naperil proti svojemu součencu, 13 letnemu Francu Kralju, učencu 0. razreda, doma iz Loke 80 pri Trzinu. Strel je počil in Kralj se je zgrudil, nevarno obslreljen, na tla. Strel ga je zadel v trebuh. Šolski upravitelj je hitro telefoniral v Ljubljano po reševalni avlo. ki je bil že čez kratek čas v Trzinu in je prepeljal Kralja v ljubljausko bolnišnico. Stanje dečka je zelo nevarno. V višini 9. nadstropja je naslednji spodnji oder in za tem so do 12. nadstropja še trije miri. Ožji nastavek ima zopet tri male odre, na strehi 13. nadstropja pa je okrog arhitektonskega zaključka vrh nebotičnika postavljen še en oder. S ceste se niti ne vidi, kaj se godi za temi odri. Severna in zahodna stran pa sta se za spoznanje žo pokazali, tako da je videti, kako bo zgledala zaključna fasada neboličnika. Zadnje nadstropje nebotičnika, ki ima še strop v izmerah nebotičnikovega tlorisa 20 X '20 m, je deseto nadstropje. V tem nadstropju bo velika kavarna, ki bo odprla seveda tudi pozimi. V 11. nadstropju bo pa kavarniška terasa, s katere bo krasen razgled skozi oboke, ki jih prav sedaj na zunanjih straneh izdelujejo. Oboki sami so izdelani iz umetnega kamna opečne barve, stene pa so obložene kakor pri že dograjeni palači z 1 cm debelo plastjo belega betona, ki je narejen iz angleškega cementa. Kilogram angleškega cementa stane 4—5 Din, marmornati pohorski posek, s katerim ga mešajo, stane pa nekoliko manj kakor 1 Din kilogram. V 11. nadstropju sega zunanji zid z oboki tako visoko, kakor je visoka terasa, vendar ne nosi nikakega stropa; v tej višini se je namreč nebotičnik že zožil in obsega v zoženi obliki tri etaže. Zožena nadstropja nosijo le 4 stebri, ker pa segajo močne skoro 2 m široke konsole s stropov oziroma tal ožjega nastavka, bo meril ta nastavek v tlorisu vendarle več kakor 10 X 10 m. Nad teraso sta torej še dve nadstropji; v obeh teh nadstropjih bo še letna kavarna. V teh dveh nadstropjih bodo zunanje stene iz drobne železne konstrukcije, ki bo nosila le steklene šipe. V višini spodnje letne kavarne pa je na strani, ki gleda proli Tivoliju, vodni rezervar, ki je za ta nadstropja nujno potreben, ker ljubljanski vodovod ne sega do te višine. Pravtam se bodo tudi končali trije sicer skoro nevidni dimniki. Dvigalo bo segalo do 12. nadstropja in bo torej vozilo goste naravnost 1111 kavarniško teraso. Na slrehi 13. nadstropja pa že stoji na železobetonskem vencu 8 vitkih okrog 4 111 visokih stebrov iz umetnega kamna, katere na vrhu kapillov veže zopet za- ključni venec iz ti met noga kamna V »redi pa se bo dvigni visoko nad stebre jambor s strelovodom. Za sedaj imajo na lesenem odru postavljene I strelovode, ki love strele, ki bodo najbrže v slučaju vsake nevihto nad Ljubljano sekale vanje. Na sli oho 13. nadstropja ne ho dohoda po slopnjicah. pač pa bo iznad vodnega rezervarja zunaj po steni železu? leetva. Kurjeno bo s ceniralno kurjavo le se deseto nadstropje z zimsko kavarno. Zimska kavarna bo dobila v sredi steklen strop, stopnjišče pa se bo temu steklenemu stropu, ker je iz lesa, lahko umaknilo. Zimska kavarna bo izredno bogato izdelana strop bo ves v stukaturah in bo imel indireldno razsvetljavo, stebri pa bodo obloženi z marmorjem. Ta kavarna ho brez dvoma najmodernejša in najlepša v Ljubljani, kar se pa razgleda liče, ji pa tir bo para. Požar v Krizah Križe pri Tržiču. 18 maja. Danes oh pol dveh zjutraj nas je prebudil plat zvona. Goreti je pričela hiša in delavnica čevljarskega mojstra v Križali Jnkoba Pavlina. K sreči je mirno ozračje pomagalo, da se požar ni razširil lin sosedovo poslopje, ki je nekoliko nižje, oddaljeno le par metrov. Planom je gorel ravno kakor pri sveči med mašo. Nn pomoč so prihiteli vaščani, domači gasilci, gasilci iz Tržiča (33 mož), Kovorja, Bistrice in Dttpelj. Vsi so požrtvovalno vršili svoje delo. Čutilo se jo pomanjkanji* vode. Sodijo, dn je požar zanetila zlobna roka. Iznad pogorišča se dviga golo zidovje. Rešili so nekaj pohištvu in obleke, kar je bilo spravljenega v podstrešju, zimska obleka in živež je zgorelo. Bratu Petru je zgorela obleka s pohištvom in denar. Požar bodi tudi vaščanoin v opozorilo, da žo vendar složno rešijo vprašanje vodovoda in hi-drantov ter tako preprečijo pomanjkanje vode v podobnih slučajih. Iz strahu pred kaznijo -nož v prsa Šoštanj, 18. maja. V torek okrog 10 dopoldne je pridrvel iz poslopja sodišča mlad jetnik, 21-letni Ludovik Mi-klavžina in se v naglem diru pognal v beg po tir. Vošnjakovi cesti. Blizu Goric je izvršil svojo namero: zasadil si je žepni nož v prsa. Ko je prihitel zasledujoči ga jetniški paznik, je že ležal nezavesten na tleh, iz rane pa mu jo v curkih tekla kri. Poklicani zdravnik mu je nudil prvo pomoč in ugotovil, da si je fant zndal 4 cm globok ubodljaj tik pod srčem. Ko se je zavedel, je povedal, da si jo jiotel iz strahu pred obsodbo in kaznijo vzeti življenje. Z opoldanskim vlakom so gn odpeljali v celjsko bolnišnico. Miklavžina je bil preti dnevi aretiran zaradi ostudnega zločina. V torek je bil pozvan k zaslišanju. Priznal je svoje grdo dejanje; na povrntku iz -sodnikove sobe je pa ušel. Poškodba, ki si jo je z nožem zadal, je sicer huda, vendar je upanje, da bo ozdravel. Potem bo pa seveda spet stopil pred sodnike. Utopljenec v Ljubljanici Ljubljana, 19. maja Dance popoldne so potegnili iz Ljubljanice moško truplo, ki je očitno ležalo že dalj časa v vodi. Dva dijaka sla veslala s čolnom po Ljubljanici in sla na samotnem kraju nad mestnim kopališčem zapazila truplo, ki se vjelo v grmovje. Dijaka sla poklicala dva moška, ki sla truplo spravila na breg. O najdbi trupla jo dr. Tavčar, ki sn je nahajal v bližini, obvestil policijo. Policijska komisija, obstoječa iz zdravnika tir. Avramoviča in tležurnega uradnika Misleia, jo ugotovila, da je truplo ležalo že najmanj 14 dni v vodi. Utopljenec je brezposelni čevljarski pomočnik Josip Kenk, rojen I. I887 v Ljubljani in sem pristojen. Kenk je bil že dalj časa brezposeln in je očitno izvršil sa-nioumor, ker nn kraju, kjer je skočil v votlo, ni nobeno stezo in «i je Kenk najbrže nalašč poiskal to samotno mesto. Kenk je bil ločen od svoje žene in je oče Ireh otrok v starosti 18, Ki in 10 let. Na odredbo policijo je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu Stran 4. /SLOVENEC:, dne 20. maja 193'2. Stev. 114. Ljubljana Kaf bo danes 7 Opera: "Rusalka:. Red E. Drama: Zaprta. Hotel Miklif: Društvo -.Krka«: Literarni večer Mirana Jarea ob 20. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Res-Ijeva c. t; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kiuet, Dunajska e. 41. * © Vse osebe, ki so videle začetek dogodka, ki se je odigral med menoj in stražnikom 8. t. m. takoj po proslavi 60 letnice dr. A. Korošca pred Unionom, prosim, da mi javijo nemudoma svoj naslov radi pričanja (oblečen sem bil v živo križast jopič, svetlosive hlače, srajco z odprtim ovratnikom in razoglav). Baje Franc, akademik, Barvarska steza št. 5, Ljubljana. © Stavka na univerzi. Slušatelji ljubljanske univerze so stopili v stavko, ki bo trajala do konea tega tedna. Univerza je zaprta. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane in prijatelje k sv. maši na Rožnik, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 8. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. 0 Prepoved pretakanja mleka po ljubljanskih ulicah in vežah. Dobavitelje mleka se opozarja, da je iz liigijenskih ozirov prepovedano pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah, vežah, stopniščih itd. Kršitelje bo mestno načelstvo kaznovalo po obstoječih zakonih. Mlekarji naj dovažajo strankam mleko v odmerjenih posodah. © Zadruga sobo-frkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani sporoča vsem cenj. članom, da jim daje Zavod za pospeševanje obrli pri Zbornici za TOI priliko, da v času ljubljanskega velesejma otl 4. tlo 13. junija lahko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba pa je čimprejšnje prijave za udeležbo in daje v ta namen vse potrebne informacije zavod. Ta razstava naj pokaže visoki niveau naše domače sposobnosti in naj služi kol primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. — Načelnik Pristou. © Brezplačno cepljenje zoper koze, obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v prejšnjem letu in za olroke, rojene v tekočem letu, ki so Btari najmanj tri mesece, se bo vršilo: 1. za Spodnjo ši'ko v torek 24. maja v ondotni šoli; 2. za Krakovo in Trnovo v sredo dne 25. maja v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici št. 21: 3. za Vodmat v petek dne 27. maja v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevl ulici št. 2; 4. za vse ostalo meslo v ponedeljek dne 23. maja in v soboto dne 28. maja v Mestnem domu; 5. za Barje v četrtek dne 2. junija v ondotni šoli, vsakokrat oh štirih popoldne. Natančna pojasnila so ua lepakih. 0 Električne ure v Ljubljani. Električne ure imajo v Ljubljani res smolo; menda ni dneva, da ne bi vsaj ena nagajala. Nerodno pa postane takrat, kadar jih strajka kar več. Saj imamo ure vendar le zato, da tisti, ki ne premoremo toliko, da bi si kupili ure, gled.imo nanje, ker se nanje kot električne ure lahko zanesemo. In glej ga spaka, tudi lo ne drži. Ura pred kolodvorom, ki je prav gotovo važna za marsikoga, ki odhaja na vlak in bi rad vedel, če se mu mudi — stoji. Električna ura na Nunski cerkvi je pa za praznike ugasnila. Sicer je rei, da je blizu v Zvezdi druga električna ura, toda če je že bilo toliko denarja, da se jo je splavalo,tja postaviti, ga naj bo še toliko, da bo zvečer lahko razsvetljena. Prav isto velja za električno uro pri frančiškanskem mostu. ;£) Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja vse gg. obrtnike in obrtnire. ki še niso napravili prijave obrata po predpisih novega zakona, da lo nemudoma store. /glasijo se lahko oh dopoldanskih tirali pri tajniku v lokalih bivše Zveze obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10. priti, levo, ki jitn bo napravil te prijave. 0 Otvoritev kopališča na Ljubljanici bo v soboto 21. t. m. Kopalcem bodo na razpolago ves dan gorka in mrzla jedila, najboljša vina po najnižjih cenah ter belo in črno pivo. Kopalce bo kratkočasil rad it* 0 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ustno javno dražbo buffeta na ljubljanskem gradu na dan 23. maja 1932 ob t2 opoldne v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se opozarjajo, da ne bo pripuščen k dražbi, kdor ne bo zadostil vsem pogojem, ki jib mestno načelstvo zahteva od zdražiteljev in ki se dobijo v mestnem gospodarskem uradu. 0 Nesreče pri nogometu. Včeraj popoldne so na prostoru pred Stirnovlm kopališčem na .ležici igrali fantje nogomet. Pri igri so je ponesrečil 20-letnl akademik, jurist Jurij Kneievlč, stanujoč na Tržaški cesti. Zlomil si je nogo. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. O Pes obgrizel g. Povšeta. Naš znani operni pevec Iladko PovSe je postal včeraj žrtev neprijetne in-zgode. Povše se je sprehajal okoli Rakovnika, ko ga jc napadel velik pes in ga močno obgrizel. Vgriznil ga jo v levo roko in desno nogo. Poškodbe so tako hude, da je moral Povše v bolnišnico. 0 Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi oktobra lanskega leta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) dne 6. junija, za efekte (perilo, obleko, stroje itd. pa 13. junija t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. O Ukradena je bila na glavnem kolodvoru štampiljka z besedilom: >Vinko Hmelak, Ljubljana, Prisojna ulica 3.« Ker bo tat mogoče skušal to štam-piljko zlorabiti, opozarjamo vse, naj bodo previdni. © Bluze, najnovejše modele, po solidni ceni, ima tvrdka šterk nasl. Karuičnik, Stari trg 18. — Hudo zaprtje,, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josei« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josel« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Občni zbor Trg. društva „Merkur" Ljubljana, 19. maja. Danes se je vršil redni občni zbor Trgovskega društva ^Merkur«, ki obstoja že 32. leto. Občni zbor je^ vodil zaslužni predsednik društva g. dr. Fran \Vindischer, ki je uvodoma podal obsežno predsedniško poročilo. Poročilo je podalo le pregled delovanja društva v prejšnjih letih ter posebej v preteklem letu. Najvažnejši del poročila objavljamo v izvlečku na sedmi strani današnje izdaje. Uvodoma je pozdravil navzočega zastopnika Združenja trgovcev, podpredsednika g. Smerkolja in zastopnika Zbornice za TOI, tajnika dr. Plesa. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Agnola, posnemamo podatke o delovanju posredovalnice za delo, ki je izvršila 198 posredovanj. Zahvalil se je vsem darovalcem za podporni sklad in omenjal, da je bila udeležba pri poučnih tečajih za tuje jezike znatna. Tudi konverzacijski večeri so uspeli. Stanje knjižnice je nespremenjeno, dočim izhaja »Trgov, ski tovariš.--, društveno glasilo, z aktualno vsebino mesečno v 1100 komadih. Društvo .ie izdalo priročni trgovski koledar in je priredilo v pretekli jeseni in zimi štiri predavanja. Končno je omenjal, da šteje društvo sedaj 874 članov. Iz blagajniškega poročila g. Kreka je razvidno, da 60 je zaradi zmanjšanja izdatkov lani društvena imovina zelo povečala. Sama čista imovina je n;f-rastla za približno 11.000 Din. Največ -stroškov ima društvo z izdajanjem -Trgovskega tovariša«. Na predlog pregledovalca računov g. Urbančiča, ki je poročilo za nadzorstvo, je bila podeljena odboru razrešnica. Pri sledečih volitvah je bil z aklamacijo zopet izvoljen za predsednika dr. Fran Windischer. Nadalje sta ostala podpredsednika gg. Kavčič in Lo- ii Hirm /♦Vdubija si»urn° moiJe n II LUfelsM.^dCAj varuje Vaše obleke || Maribor □ Nova kapelica na Pohorju. Iz vrst stalnih posetnikov vzhodnih obronkov Pohorja je izšla misel, da bi se zgradila v tem delu primerna kapelica, v kateri bi se vršila vsako nedeljo in praznik za turiste služba božja. Posetniki Mariborske koče in Pohorskega doma so navezani ob nedeljah na službo božjo pri Arehu; radi oddaljenosti jih ostane mnogo brez maše. Kapelica naj bi se po možnosti zgradila sredi poti med Pohorskim domom in Mariborsko kočo. Obe postojanki bi nekaj žrtvovali za preprosto leseno zgradbo, ki bi povsem odgovarjala namenu. Doznali smo, da bi bil pripravljen Pohorski tlom sam zgraditi kapelico v neposredni bližini postojanke □ Ajdo je kradel. Mali senat okrožnega sodišča je sodil včeraj Franca Lašiča iz Koga, ki še je zagovarjal radi tatvin, izvršenih pri svojem bivšem gospodarju. Obtožnica pripoveduje, da je La-žič služil za hlapca pri posestniku Francu Puconji na Cvenu; radi raznih vzrokov ga je gospodar meseca februarja napodil iz službe. Meseca marca ga je nato presenetil v svoji kašči, ko si je nabasal na ramena vrečo ajde. Žito mu je odvzel ter tatu naporiil. Naslednjo noč pa je zopet z več sreče obiskal kaščo ter odnesel okrog 250 kg ajde. Poleg tega je izginilo Puconji več raznega orodja, katerega je očividno pokradel obtoženec. Tatvino je priznal, toda le v omejenem obsegu. Upoštevajoč dejstvo, tla je bil že opetovano obsojen radi tatvin ter ni doslej pokazal nobenih znakov po-boljšanja, je bil Lašič obsojen na 1 leto in 4 mesece robije ter na triletno izgubo častnih pravic. Ptui Strmoglavil v smrt. V torek se je nudil v poznih urah stanovalcem Cankarjeve ulice strahovit prizor. Na dimniku neke hiše se je pojavil mlad človek, ki je venomer obupno kričal, da se mora usmrtiti. Reševalcem, med katerimi so se nahajali tudi požarniki z lestvami, je krčevito odganjal ter odbijal nudeno pomoč. Naenkrat je stelebnil in padel na ulico ter se ni ganil več — bil je na mestu mrtev. Orožništvo je ugotovilo, da je nesrečnež Janez Menhart, brezposelni kleparski pomočnik iz Hajdine. Truplo so prenesli v mrtvašnico. O vzroku žalostne smrti se širijo raznovrstne govorice. Otok RAB Penaion (s postrežbo in vsemi taksami) do 100*> Hotel Brlstol PaiBtB Hotel Praha Vila Vilma Hotelir A. Machar - — -----Majaron. Članarina in ustanovnina društva ostaneta nespremenjeni. Končno se je predsednik dr. Fran NVindischer zahvalil za podporo Zbornici za TOI, Zvezi trgovskih greinijev in Gremiju trgovcev v Ljubljani ter se zahvalil za udeležbo članom na občnem zboru, nakar je bil dnevni red občnega zbora izčrpan. Trbovlje Na binkoatne praznike je gostoval v Trbovljah prvak I. razreda Ljubljane — b. K. Slovan Prvi dan je igral s SK Trbovlje z rezultatom 5 : 'J za SK Slovan, a drugi dnu je nastopil SK Slovan kompleten proli prvaku trboveljskega okrožja, SK Amater-ju in jedva iztisnil rezultat 3 : ii. Moštvo SK Amaterja je bilo v odlični formi. Tekma jo bila fair iu napeta, saj je bil rezultat skoro tlo konea neodločen. Posebno razveseljivo dejstvo jc tudi bilo, tla se športska publika ponašala zelo disciplinirano in korektno in z zanimanjem sledila borbi dveh prvakov. Zato pa oglašujte, posebno za prvega! Ko sem se zadnjič obračal na Vas s pismi v »Slovencu", cenjeni inserenli, sem predvsem poudarjal, da izhajaj Vaša reklama s slališča nas odjemalcev. Isto poudarjam danes. Želim, da mi postrežete s konkurenčnimi ponudbami. Oglase bi hotel brali in zvedeli, kaj je novega na Irgu! Zato pa oglašujle, posebno za prvega, ko bom spet pri denarjih ! Več v nedeljo, 22. maja! Eden izmed sto tisoč odjemalcev Gallusov koncert Niso ga mislili postaviti za višek vseh slavno-tti, pa je le bil. Saj smo vsaj dvajset let že to prepričanje v sebi nosili, tokrat je pa vnovič zaia-relo v ožarjenem spoznanju: Gallus je najvišji vrh, ki ga je slovenski glasbeni dub dosegel. Kdor se kdaj do njega povzpne, bo med nami in pred svetom zelo velik. Kako plemenite so te skladbe, kako dovršene, kako čudovito plastično oblikovane. Poleg tega so glasovi tako spretno vojeni, da ob samostojnih kontrapunktičnih postopih za naše, harmonično usmerjeno uho venomer nastajajo nepričakovane nove harmonične tvorbe, ki prav pogosto na vso moč sodobno in kar — jugoslovansko zvene. Človeku se pri poslušanju venomer vsiljuje vprašanje: ali je vredno za negotov učinek toliko truda, toliko prevejanih harmoničnih sredstev, kakor jih danes rabimo, ko pa Gallus enako in še silneje učinkuje z neprimerno preprostejšimi, silno omejenimi, na prvi pogled kar skromnimi, bornimi sredstvi? Gotovo mu k uspehu mnogo pripomorejo razdeljeni zbori, ki menjaje se nastopajo: moški proti ženskemu, mešani zbor proti enemu ali več mešanim zborom. Saj tole prepletanje zborov in harmonično in dinamično pregnetanje, ko se ob stiku zborov v zvoku venomer delajo nekaki krepki vozli, ob razmiku pa zopet nelahno razpletajo, že to samo je polno življenja in poslušavca sili k pazljivosti, še bolj polno in pazljivost vzbujajoče pa vplivajo polifonsko melismatična mesta, ko se vrak glas zase razživlja v živahnem, čuvstveno razgibanem pramenu, ki se v bežnem teku spletajo v prečudno živ in pester venec. V taka mesta se mu glasovi navadno zgnetejo proti koncu, tako da konci navadno proti vsemu pričakovanju velikansko narastejo. Že koj pri očenašu v veličastnem amenu zbora v silovitih vzgonih valovita drug proti drugemu in se ženeta proti višku. Prav tako mogočen konec imajo »Ave Maria«, »Ubi Plato«? in »Nescio, quid sit amor«. Nad vse veličastna je pa končna aleluia dvanaisterotflasnega, v tri mešan® zbore razdeljenega moteta1 :-Alleluia! Cantate Domino«. Kakor morje hrumi in se zaganja. In tudi peli so tako. da je ta konec prišel do polne, veličastne veljave. Kakšen bi bil vtis, če bi bili ti zbori ne bili razdeljeni samo glasovno marveč tudi prostorninsko. Saj te vrste skladbe naravnost zahtevajo in so zato pisane, da se zbori v prostoru postavijo na ločena mesta,- Tako iz enega pro- 1 Zakaj spored piše: moteta, motete? — Latin- ski »motetus« so si pač Nemci prenaredili v Mo- lette; nam pa ni treba brezmiselno za Nemci sto- picati, ampak latinsko besedo po odpahnjeni končnici rabimo kot m o t e t , moteta. Če naše redovnice pod vplivom slabo izgovarjane nemščine — namesto _ »matutina« molijo nemški »meten« (Metle) in iz robate nemške izgovarjave vzeti »fešper«, namesto da bi si besedo vzele iz latinščine in rekle: vespere, vesper, vesperam, jim nič ne zamerimo. Saj latinšične ne znajo in teh izrazov tudi ne pišejo. Za javno in še slavnostno rabo se morajo pa tuike že pravilno obraziti. 5 Ljubljanska stolnica je živ zgled za tako raz-postavitev zborov. Oba stranska kora v ladji — nad prižnico in nad desnim vhodom sta mogla nastati samo v času, ko je bilo te vrste zborovsko petje v navadi. Na vsakem koru je pel poseben zbor. Morda je je kdaj eden bil ludi še za velikim oltarjem, saj so tudi tam stale majhne orgle. Sedanji veliki kor se v ta namen morda ni rabil, ker je bil očividno pozneje prizidan. _ Rimske cerkve jmajo kar zapovrstjo po več podobnih korov in še danes moreš slišati mašo na dveh korih peto. Seveda je to neverjeten učinek in nepopisen užitek. Danes se to seveda le redko dogaja. Svoje dni je bilo pa to drugače, tako da so sv. Filipu Nerijcu n. pr. za slovesno novo mašo v cerkvi »al Gesti« peh na sedmih korih. Pevovodje so se sporazumevali z odsevi v nalašč za to postavljenih zrcalih, ker se naravnost niso mogli videti. Ali bi ne kazalo za kakšno posebno slovesno priliko tako petie visoke baroke tudi pri nas >Quis scit an, de-tur eis requies?« Tu v teh hudih dvomih je tako pomišljanje v petju naravnost potrebno. Učinkovit je bi s aceato na besedah »cnm possis«; ta madrigal (»Noli laudari«) se ,e v celoti menda najlepše, najbolj vezano pel; melodična črta je bila lesno strnjena in se ,e ves čas lepo odražala. Pri njem smo posebno pozorno poslušali lcontrapunktično delo, ki je do čuda polno zvenelo, dasi je bilo samo tro-glasno. Seveda smejo takile odsekani zlogi biti le izjema; pa še takrat z večjo skrbjo pripravljeni kot običajno peti; ne smejo biti ne predolgi, ne prekratki, ne pretrdi, ne premehki, ne preveč, ne premalo odločni; in ne preveč zapovrstjo. Tako n. pr bi bili silno. učinkovali, če bi se bila samo beseda »muheribus« tako pela; kar je bilo več, je bilo odveč in še onemu v škodo. Prav tako bi bilo čisto dovolj, če bi bili odsekani in potisnjeni samo trije zlogi v besedicah .nisi te«; beseda »Domine., ki ju sledi, bi se morala peti vezano, že samo iz potrebe po nasprotju, pa tudi zaradi motivno kon-trapunktičnc jasnosti in preglednosti. — Saj ne vem ah je to zborova navada, ali je pevovodja ta nevezani način petja samo za le vrste glasbo imel za primernejšega, kakor je n. pr. pred leti neki odličen zagrebški zbor v Ljubljani pel Palestrina: ma-drigale lepo, gladko vezane, naravnost zgledno, sijajno; mašo je pa vso razsekal, po vsaki noti posebej udaril. Pa ni bilo dobro. Mislim, da je ni vrste v glasbi, ki bi ne zahtevala točno vezanih zaporednih tonov, pa naj bo glasba vokalna ali pa instrumentalna. Če bi bil zbor vsa mesta vezal, kakor je nekatera, bi bil vtis, ki je bil že sicer velikanski, zlasti ker so bili konci tako dobro pripravljeni, še mogočnejši, še veliko silnejši. — Sicer pa moram reči, da smo zbor in pevovodjo in veliko požrtvovalno vztrainost, s katero sta se morala na veliko težko nalogo pripravljati, z občudo-valnim priznavanjem gledali. Zbor je mogočen, lepo ubran, glasovi polni, morda moški še za spoznanje gosteje in bolj kleno zvene. — Sicer naj imata pa zbor in pevovodja lo zavest, da je Gallusov koncert med vsemi številnimi prireditvami obiskovalcem nudil najvišji, najplemenitejši užitek. In č« moremo »Glasbeni Malici« h kateri prireditvi čestitati, ji k tej najbolj iz srca. K, FO7QTPARATE" svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo Itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevaite ceniki Slev. 114. ■»SLOVENEC*, dne 20. maja 1932. Stran 5. Dnevna kronika Koledar Petek, 20. maja: Kvuternl petek. Bernardin Si-enski, spozna valeč; Plavtila. Sftip ob 0.00. Herscbel napoveduje dež. Novi grobovi •f- V Lescah na Gorenjskem je včeraj ob pol 11 predpoldne umrla gospa Marija Walland, mati g. dr. Franca \ValIanda, inšpektorja jugoslovanske salezijanske inspektorije. Pokojnica je bila globoko verna, vzorna krščanska mati in je svetniško potrpežljivo prenašala bolečine zadnje kratke bolezni ler operacijo v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v 6oboto ob 10 dopoldne. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V .škofji Loki je umrl železniški inšpektor v pok. g. Karel O gorevc., brat državnega tožilca g. dr. Roberta Ogoreutza. Pogreb bo v petek ob petih popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! -J- V Zagrebu so v sredo pokopali gospo Ano P r i s t o u , mater občespoštovanega ljubljanskega črkoslikarskega mojstra in likvidatorja Zveze obilnih zadrug g. Filipa Pristoua. Blaga pokojnica je učakala visoko starost 84 let in je vse svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. Naj počiva v miru! — Uglednim preostalim naše iskreno sožalje! -f- V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl g. Ivan Hočevar, župan, posestnik in gostilničar v Velikih Laščah. Truplo bodo prepeljali v Velike Lašče, kjer bo pogreb v nedeljo ob 11 dopoldne. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti = G. pomočnik bana dr. Pirkmajcr se je vrnil po daljši odsotnosti in je nastopil zopet svoje službeno mesto. Ostale vesti — Nov vozni red. Generalno ravnateljstvo drž. Železnic opozarja potujoče občinstvo, da stopi opolnoči med 21. in 22. 1. m. v veljavo nov vozni red potniških in drugih vlakov. Tiskane razpredelnice novega voznega reda bodo o pravem času razobe-šene na vidnih krajih na vseh železniških postajah. Novi vozni red so dobi tudi pri okencih na železniških postajah. — Pisarna Marijinih družb je od 18. maja dalje v Ljudskem domu, II. nadstr., Streliška ulica 12, Ljubljana. Vse potrebščine za dekliške, fantovske in dijaške kongregacije ter za Marijine vrtce se dobijo vsak dan od 10 do 12 v pisarni oz. se lahko pismeno naročijo. — Režiserski tečaj preložen. Ker so nekateri prizadeti izrazili željo, da bi se naj režiserski tečaj vršil poznejši čas, zato sc la tečaj mariborske Prosvetne zveze preloži. Kdaj se bo vršil, bo pravočasno objavljeno. — Pravilnik o poslovanju in vodstvu fondov za podpiranje strokovnih šol v banovinah in na področju uprave mesta Belgrada je predpisal minister za trgovino in industrijo. Pri vsaki banski upravi se po tem pravilniku ustanovi fond za podpiranje strokovnih šol. Za področje uprave mesta Belgrada se fond za podpiranje strokovnih šol ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Sredstva fon-,ia se zbirajo iz denarnih glob na prestopke proti določilom obrtnega zakona, proti uredbam, pravil- a»ifcpm in naredbam, izdanim na podlagi tega zakona/ in iz denarnih zneskov, za katere zakon določa, da gredo v korist tega fonda. — Otvoritev nove koče na Ljubniku. Podružnica Slov. planinskega društva v Školji Loki otvori v nedeljo dne 22. I. ni. svojo kočo na Ljubniku. Slovesnost se bo vršila po tem-le sporedu: 1. ob pol 0 dopoldne odhod z Mestnega trga v Škofji Loki na Ljubnik; 2. ob 11 blagoslovitev koče z božjo službo; 3. pozdravni govor namestnika predsednika podružnice; 4. planinska zabava. Ker je Ljubnik zelo lahko dostopeu v pičlih 2 urah hoda in nudi krasen razgled, se bodo brez dvoma zbrali na dan otvoritve na njegovem vrhu ljubitelji narave iz bližnje in daljnje okolice, zlasti pa iz Ljubljane. V primeru slabega vremena se vrši otvoritev dne 29. t. m. — Znižane mezde. Delavstvo v steklarni v Hrastniku je sklenilo s podjetjem kolektivno pogodbo. Podjetje je, kakor splošno znano, zahtevalo, da delavstvo pristane na znižanje prejemkov v približnem razmerju za 35%, kar je delavstvo odločno odklanjalo. Po dolgih pogajanjih je podjetje le pristalo na kolektivno pogodbo, po kateri pa bodo mezde le znižane za približno 11%. — Druga tovarna, ki je po dolgem odmoru zopet pričela obratovati, je kemična tovarna v Mostah. Delo v tej tovarni je počivalo tri in pol meseca. Po novi pogodbi dobiva delavstvo približno 20% manjše mezde kakor poprej. Kot kronisti imamo dolžnost zabeležiti prepričanje vsega delavstva v Ljubljani in na deželi, da je v večini slučajev ustavitve obratov imela važno vlogo špekulacija podjetij, da se delavstvo prisili k znižanju mezd. — Matija Tome: Stopil bom k oltarju. K tej slovenski sv. maši je napisal g. K. v Kulturnem obzorniku v »Slovencu : 13. 5. 1932, št. 100, oceno. Tu nemara preveč pohvali moje besedilo k maši. Omenja pa »dve malenkosti«: da dvakrat moti poudarek. Saj sla menda res samo malenkosti, pa vendar dve, Iri besede o njih. Prvič: »Srca mu dajmo nn oltar!- V izvirniku je: »Srce mu dajmo na oltar U Glej Bogoljuba 1930, str. 172, kjer je bila maša tiskana. Morda se je pri tisku skladbe vrinila sprememba črke. Drugič: : Blagoslovljen, ki prihajaš.« Blagoslovljen je sicer res trpnl pretekli deležnik, toda med narodom se jc docela prelevil v pridevnik. Preprosto ljudstvo moli »blagoslovljena med ženami: samo tam, kjer so ga tako naučili. Iz svojega pa pravi »blagoslovljena med že-natuic. Malokdo bo rekel na kmetih iblagoslovljčna voda , sleherni pa »blagoslovljena voda, blagoslovljen rožni venec«. Sicer se na te reči ne razumem, gotovo pa je .^blagoslovljen« bolj polna beseda kakor »blagoslovljen- in ima vsaj za moje uho nekak prizvok, da blagoslovljen ni samo sam blagoslovljen, ampak ima blagoslov tudi zu druge. Saj je gotovo »blagoslovljen: bolj slovnično, je pa »blagoslovljen morda bolj slovensko, saj tako splošno govori narod, ki je živa slovnica. — J. Pucelj. — Slovensko planinsko društvo sporoča, da so odprle in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Aljažev doni v Vratih je stalno odprt in oskrbovan. V Karavankah: Spodnja in Kadibiikova koča na Golici, Valvazorjeva koča pod Stolom, Prešernova koča na Stolu in Dom na Kof-cah so slalno odprli in oskrbovani. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Dom nn Krvavcu so slalno odprli irf oskrbovani. Erjavčeva koča na Vršiču se odpre le v »lučaju, če je javljen poset, zato naj se luristi zgla-•e prej pri oskrbnici Julki PeSarjevi v Kranjski gori. Nadalje sporočamo, da so odprte in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem, 1'i-skernikovn in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča na Moziiski planini. Odprla in oskrbovana ie restavracija lta Boču. — Posurovelost. Od nekod z Dolenjskega nam pišejo: Mlad kmet, ki ne zna drugega kakor piti in kleli, ki za delo nikoli ne prime razven kadar kol odseka, si privzame tri tovariše enakega mišljenja in življenja. S steklenico žganja v eni roki, z odprtim nožem v drugi se podajo v bližnjo vas. Po poli tulijo kakor divji volkovi, zabavljajo, kadar pridejo mimo kake hiše, kričijo: »Danes pa morata biti dva mrtva. Pridejo do hiše, v kateri so fantje mirnega obnašanja, ki ne ponočujejo, ne pijančujejo, so ne pretepajo. Razgrajači razbijajo po vratih, mečejo kamenje v okna, pobijejo skoraj vsa stekla. Nevarnost je, da vderejo v hišo in vse pokoljejo. Pa gre eden domačih fantov skozi zadnja vrata iz hiše iskat pomoč. Pomoč pride. Seveda branilci nasilnežev ravno z rokavicami ne božajo. Razgrajači se morajo umakniti. Eden je še celo toliko skupil, da je moral iskati leka v bolnišnici. Časopisi pa polem evfemistično poročajo: »Neznani pretepači so napadli tega in tega. Poškodovali so ga po hrbtu iu na levi roki.« DAJ Slado- DAM -led — Zločinski požigi na Dravskem polju. Te dni sta zopet nastala na Dravskem polju in na vznožju Pohorja dva požara, ki dokazujeta, da so zločinski požigalci šo vedno na delu. V Strgojncih na Dravskem polju je zgorelo gospodarsko poslopje trem posestnikom: Beraniču, Klaslncu in Žumru. škoda je velika. Ogenj je bil očividno podtaknjen, ker je nastal skoro istočasno na dveh krajih vasi. Dan preje je izbruhnil požar na vznožju Pohorja nad Orehovo vasjo, kjer jo zgorelo nad hektar smrekovega in borovega nasada. Tudi la požar je najbrže podtaknila zločinčeva roka. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef«-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporab-lja zelo milo odvajajoča »Franz-Jose!«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-Josel«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Veliko izprememl) v voznem redu! Kupite si nov vozni red za 2 Din pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Zahtevajte pri vseh trafikah, da ga imajo! — Biggers E. D,: »Kitajčeva papiga«. Prevedel Fr. Kremžar, (Ljudska knjižnica, zvezek 45.) Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932, str. 195, cena 32. Din, vez. 42 Din. Izvirnih detektivskih romanov Slovenci sploh nimamo in ludi prevedenih je razmeroma jako malo, čeprav je precej takih, ki sploh bero najrajši detektivske romane in ludi po višjih umetniških užitkih hrepeneči bra-vec jih za oddih vzame prav rad v roke. Vsakemu ie zato gotovo ustregla Jugoslovanska knjigarna, ki je v svoji pestri Ljudski knjižnici izdala to pot za izpremembo detektivski roman pod zgorajšnjim naslovom. Zgodba nam opisuje prodajo in prenos dragocenih Phillimorovih biserov novemu lastniku, bogatašu Maddenu. Temna družba modernih roparjev se je hotela polastiti dragocenih biserov, toda policijski uradnik C. Chan, ki je oskrbel prenos, ji je bil kos, razkrinkal roparje, jih izročil roki pravice in izročil zaklad pravemu novemu lastniku. Glavne zahteve, ki jih stavimo na nov detektivski roman so, da je duliovit, da ni banalen in da ni šablonski. In tem zahtevam odgovarja »Kitajčeva papiga« v polni meri, zato smo prepričani, da jo bo prebral vsak z največjim zadovoljstvom kar v enem dušku, saj ne popusti izredna napetost živahno se razvijajočih dejanj in burnih dogodkov prav do zadnje slrani, pri tem se pa pisatelj vseskozi skrbno izogiba vsega, kar je spravilo običajne detektivske romane v slab glas. Glede na to, ta novi zvezek Ljudske knjižnice vsem najtopleje priporočamo in vsak bo založnici gotovo od srca hvaležen za nekaj ur res prijetnega branja, ki mu ga roman nudi. Še prav posebno opozarjamo nanj podeželske knjižnice. Zelene kravate se dobijo pri Cilki Zaje, strojno pletenje, Dom-žale-Rodica. Cena Din 7.50 za komad, pri večjem odjemu popust. Naznanila Ljubljana Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. št. 20. Poleg poročila o delovanju v preteklem letu so na dnevnem redu volitve in kratko, četrlurno predavanje. Zrak in solnce v boju proti jetiki. Vabimo vso javnost, da se udeleži občnega zbora, Krajevne lige naj se udeleže občnega zbora po delegatih, kakor je bilo že jav-ljeno z okrožnico. Maribor Gledališče. V soboto, dne 21. t. m. se ponovi pri znižanih cenah opereta »Mam' zelle Nitouciie .. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev ima jutri v soboto ob 20 v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Kamnik. Pevski zbor »Gorenjci« proslavi prihodnjo nedeljo, 22. t. ni. ob 0 zvečer v frančiškanski cerkvi SO-letnico p. Hugolina Sattnerja. Spored: 1. Božična pesem; 2. Svetonočno zvonjenje; 3. V zvezdicah žari nebo; 4. Molim te Jezus; 5. Evharistični jetnik; 6. Marija, kako si lepa; 7. V kripti sv. Ceciilje; 8. Majnik pesem poje; 9. Odpri se ta-bernakelj; 10. Zdravu, roža Marija; 14. Ti Jeruzalema slava; 12. Kdo je ta (Iz Asumpcije); 13. Pred Tabo moli...; 14. Vstal je Gospod. — Vse pesmi je zložil j). Hugolin Sattner. Uvodno besedo govori j). Frančišek Ačko. Na orglah spremlja br. Kanizij Fricelj. Vstop prost. Prostovoljni prispevki so namenjeni za popravilo orgel. Ruše. Mariborsko »Narodno gledališče« gostuje v Rušah v nedeljo, dne 22. t. m. Uprizorilo bo izborno komedijo češkega dramatika Langerja »Spreobrnitev Ferdinanda PUtore«. Ta komedija, je dosegla v Mariboru zasluženo velik uspeh. Ru-šani, ki so vneti ljubitelji gledališke umetnosti ter so svojo naklonjenost do mariborskega gledališča dokazali že lani ob priliki gostovanja z dramo »Ka-rol in Ana«, bodo gotovo tudi topot napolnili dvorano do poslednjega kotička. Začetek predstave ob pol 21. uri. Celje & Skromen, a redek jubilej. Te dni ie obhajal tiho in skoro ncopaženo eden najstarejših mož v našem lepem mestu redek jubilej, dovršil je «0 let g. Jožef Skočir. Jubilant se je rodil 1. 1842. v Tolminu kot sin čevljarja in hišnega posestnika Jakoba Skočirja in njegove žene Marije. Jožef Skočir se je rodil svojim starišem kot 6. otrok, ki mu jih je sledilo še 6. Od teh 12 otrok živila danes še samo naš slavljenec in pa njegova najmlajša sestra Antonija, kateri je sedaj 79. Trde boje je bil Skočir v svojem življenju. Kot dvanajstleten deček je že moral zapustiti svojo rodno grudo ter oditi v Trst, kjer se je izučil krojaštva. Kasneje se mu je posrečilo po velikih težavah vrniti se v svoj ljubljeni domači kraj, kjer je nastopil službo kot pomožni sodni poduradnik, službo je vršil 3 leta. Potem je postal eksekulor, kar je bil 22 let in nato je bil še 15 let davčni sluga in je kot tak tudi stopil 1. 1914. v zasluženi pokoj z malenkostno pokojnino. Poročil se je bil 1, 1914, s hčerko iz ugledne družine tolminske Terezino Lebanovo. Živel je mnogo let v erečnem zakonu, iz katerega se mu je rodilo 5 otrok, od katerih živila danes še dva. V začetku yojne z Italijo je moral na slara leta zapustiti ponovno svoj rojstni kraj ter se je preselil v Kranj, od koder se je preselil ob prevratu v Cel|e. Ves čas od vpokojitve živi pri družini svojega sina Jakoba, ki je sedaj arhivar katastrske uprave v Celju. G. Skočir je vkljub svoji visoki starosti ob svojem jubileju telesno še zelo čil in krepak, duševno pa naravnost še mladeniško svež in bistrega duha. Daj mu Bog še mnogo let uživati srečo ljubezni, ki jo gojijo njegovi potomci do njega. & Celjska mestna občina. V petek 13, t. m. se je vršila seja mestnega občinskega odbora. Te dni je prišlo obvestilo, da jc proračun odobren in da dospe v najkrašem času v Celje. Ker se mora pričakovali v občinskem gospodarstvu tekočega leta okrog 1,000.000 Din deficita, se ukine izplačevanje podpor iz proračunskega poglavja dobrodelnost in prosveta. Po poročilu davčne uprave je pričakovati iz občinskih doklad na neposredne državne davke okrog 30.000 Din deficita. Obračun o tlako-kovanju nekaterih ulic znaša 999.865 Din, bil je torej prekoračen za 81.577 Din. Obračun je bil potrjen. Sledilo jc poročilo gospodarskega odseka, mestnega vodovoda in obrtnega odseka o nekaterih manj važnih zadevah, nato je sledilo poročilo gradbenega odseka. Ustanovil se je pripravljalni odbor za prepotrebno ustanovitev vodne zadruge za Vo-glajno in Hudinjo. Občinski svet se je izjavil za potrebo, da razširi ta zadruga svoj delokrog na Koprivnico, Sušnico in Ložnico ali pa naj se ustanovi za te potoke posebna vodna zadruga. Pri slučajnosti sta bila pooblaščena finančni in gospodarski odsek, da sklepala o vprašanju ali se naj javno stranišče v Samostanski ulici podre ali pa popravi in poveča. <3 Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote, 21. t. m, do vštetega petka 27. t. m. lekarna Pri križu v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. ft/ovo mesto Vina jo preveč. Je res to. Dolenjska je z vinom kar preplavljena. Ljudje ga pijo kakor vodo — za vsako žejo — seveda kam pa naj ga dajo. Kupiti ga jioče nihče. Nedeljo za nedeijo naletiš po vinskih goricah na odprte hrame iu zidanice, kjer si zastonj lahko potolažiš žejo. Ker pa je vino dobro in močno, ga je ludi kmalu dosti. Toda pri nas je že taka navada, da se ga tako radi čez mero nacukajo, iz česar se potem izcimijo prepiri in poboji, kateri so deloma zaključijo pred sodiščem. Dostikrat pa se zgodi, da pridejo mnogi precej okajeni iz zidanic bi mesto da bi šli lepo spat, gredo še v gostilno, kjer pride jiotem do prepirov. Nekaj podobnega so je zgodilo tudi na binkoštno nedeljo ponoči, ko jo bil tukajšnji domačin Lukšič Franc, zidar iz Drske, tako pretepen, da so ga morali pripeljati v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so konstatirali hude poškodbe. Na Drski se je bil namreč razvil pretep, v katerega je zašel tudi ranjeni Lukšič. Kdo ga je in zakaj ga je, bi so menda najlažjo odgovorilo z eno samo besedo: vino! Gregorčičev koncert je zaradi ovir, ki so se v zadnjem hipu pojavile in katerih ni zakrivilo pevsko društvo »Gorjanci«, moral biti preložen na nedeljo dne 22. maja. Vršil se bo ta dan ob pol 21. To neljubo prestavitev naj blagovoli občinstvo oprostiti. Pevski zbor želi imeti koncert takrat, ko no bo nikomur otežkočena udeležba in prilika, da z obiskom počasti spomin goriškega pesnika in { nagradi veliko vnemo zbora za to prireditev. Nesreča. Iz Podgrada so pred par dnevi pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov 9 letnega Jeniča Antona, katerega je njegov starejši brat po nesreči obrezal z nožem po glavi. Sodrazica Kulturno življenje v našem trgu jc kaj živahno. Pravi dogodek za ves naš kraj pa je bila predstava Finžgarjeve drame »Razvaline življenja«. Veliko je, če se podeželski diletanti lotijo take igre, ki nc zahteva samo igralske izvežbanosti v tehničnem oziru, ampak tudi pravo umetniško vživljanje in vču-tevanje, kakršnega bi od igralcev na deželi, ki so ves dan večinoma s težkim delom zaposleni, ne pričakovali. Igro so prišli gledat iz Ribnice, Velikih Lašč in Sv. Gregorja, torej občinslvo, ki je, kakor znano, jako kritično. Vsi igralci so zaslužili pohvalo, ki so jo želi, najbolj pa sta se izkazala Urh Kante, ki ga je igral Franc Zaje, in Lenčka, katero je predstavljala Pepca Perovšek. Zaslugo za tak razvoj prosvete v našem trgu imata predvsem naš župnik, gosp. duh. svetnik Traven, ki je poživil zlasti pevski odsek, in gosp. kaplan Jankole, ki je navdušil naše dramatske talente k živahnejši delavnosti. Kakor vidite, ribniška dolina ni domovina malerijalizma, kakor se večkrat trdi, ampak od nekdaj goji kot protiutež zoper pridobitne nagone (ki se letos nimajo bogve kaj udejstvovati) vse lepe vednosti in umetelnosti. Cerkveni vestnih Zaprte duhovne vaje za meščanske gospe in matere se bodo vršile v dneh od 29, junija zvečer do 3. julija zjutraj v Lichtenlhurnovem zavodu v Ljubljani. Naznanjene so bile že za velikočni teden, pa se žal tedaj radi spremenjenega roka šolskih počitnic niso mogle vršiti. Gospe, ki jim dopuščajo stanovske razmere, se vljudno vabijo Oskrbnina za vse tri dni znaša 100 Din, Prijavili se je treba ustmeno ali pismeno na naslov: Vodstvo Lichten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg in sicer vsaj do 15. junija. Naše dijaštvo J. k. a. d. »Zarja« ima danes v petek 20. maja ob 8 zvečer v dvorani v Akad. domu na Miklošičevi cesti št. 5 svoj redni sestanek na kalerem predava g. Drago Ulaga o temi: »O današnjem športu«. Predavanje bodo spremljali skioplične slike. Za člane udeležba obvezna, gg. starešine, člani bratskih društev iskreno vabljeni. Zadeva jc aktualna in zanimiva zalo pridite v čim večjem številu k sestanku. — Odbor. Iz odSitne družbe. Za dostojen zaključek soareje pri soprogi generalnega konzula Kortinskega se je servirala turška kava Heg. Soglasna hvala! Boljše kave niso šc nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosncdežL Znak posebne pozornosti napram gostom jc, ako jih počaščale s kavo Hag! Ona je izmed finih najfinejša, pravu zrnata kava, in poleg tega prost« tako škodljivega koieina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsakogar. Čeprav bi jo pili pozno ponoči, Vam nikoli ne bo motila spanja. Zato kava Hag po pravici osvaja odlično družbo. Spori Medn, plavalne tehtne v Mariboru Razpis SSK Maratona. Tekme bodo v četrtek nn Telovo 26.'t. m. do poldne ob 10 in ob 14 na Mariborskem otoku. Pravico nastopa imajo verificirani člani JI'S in člani inozemskih plavalnih klubov. Tekmuje se v bazenu 50 m dolžine, obrat, start 80 cm. Z >M označene discipline so samo zu plavače Maribora. Tekme se vršijo po pravilih JPS. Tekmuje se v sledečih disciplinah: 400 m prosto, gospodje; 50 m hrbtno, dame; 50 m prosto, juniorji (M); 100 m proslo, seuiorji (M); 100 m prosto, dame; 100 tli hrbtno, seuiorji (M); 200 m prsno juniorji in seuiorji (M); 50 ui prosto, seniorji (M); skoki iu event. predlekme v \vaterpolu. Popoldne ob 14: 4X200 m prosto, gospodje; 100 m. hrbtno, gospodje; 3X100 lil mešano gospodje (M); 200 m prosto, dame; 100 m prosto, gospodje; 50 m prosto, subjunlorjl (M); 200 m prosto, seniorji (M); 100 m prsno, dame; 3X100 m mešano, gospodje; 4X50 m prosto, gospodje. Poleni vaterpolo Ilirija : GAG (Gradec). Prijave je poslati najkasneje do 23. t. m. na tajništvo SSK Maratona, Maribor, Aleksandrova cesta (i. Pri eveutu-elnili prijavah na startu je plačati 10 Din za posameznika iu disciplino. Podzvezno prvenstvo je končano Prošlo nedeljo se je s tekmo Primorje:IIIrijn končalo podzvcziuo prvenstvo, ki je trajalo od zgodnje jeseni do pozne pomladi. V našem listu smo dolgo zagovarjali nov sistem prvenstvenega tekmovanja. Zahtevali smo enoten razred za Slovenijo, v katerem bi tekmovali naši najmočnejši klubi. LNP je uvedla enoten razred, izvedla pa samo tekmovanje tako, da smo ostali [iri starem. Nismo zahtevali enoten razred radi razreda samega, pač pa zato, da bo prvenstveno tekmovanje hitreje končano. Želeli smo v interesa našega nogometa, da bi Imeli vodilni klubi, ki reprezentirajo sluven-ki nogomet v težkih borbah za državno prvenstvo, več terminov na razpolago. To zato, da bi igrali mednarodne tekme iu si pridobili potrebno rutino in ludi znanje. Toda ostalo je vse pri starem. Podzvezino prvenstvo ju pričelo in končalo ob istem času kot vsako leto. Klubi pa niso imeli v ugodnem letnem času nobenih terminov na razpolago. Zakaj se pri nas drže stare prakse, da so mora vršiti vsaka prvenstvena tekma za sebe in ne po dve ali celo tri naenkrat, ne vemo. Ali jo to zloba ali nesposobnost, prepuščamo našim čitateljem, da sodijo sami. Tako postopanje ima za naše vodilne klube težke posledice. Nasprotniki naših klubov v tekmah za državno prvenstvo bodo zopet zagrebška moštva. Ti so dobro pripravljeni, čeprav je njih prvenstvo pričelo par mesecev kasneje in se vršilo v enem mestu, medtem ko se je naše prvenstvo igralo v treh. ZNP je kljub temu, dn je bila s termini v stiskah, dovolila svojim članom, da so iurali mednarodne tek me. V Ljubljani smo izgubili, ker ni bilo terminov v pomladni sezoni, gostovanje Vokturije—Žižkov, BSK in še marsikaterega drugega kluba. Ne rečemo preveč, naši klubi gredo zopet z istim znanjem v tekmovanje za državno prvenstvo kot prejšnja leta, Oslali smo na isti točki. Uspeh bo zopet isti: Nismo zreli in premalo znamo, da bi zmogli konkurenco zagrebških klubov, katerim smo bili pred leti že dorasli! AH bo prihodnje leto boljše, ne vemo. Mislimo, da je skrajni čas, da merodajni prvenstvo lako izpeljejo, da bo končano v par nedeljah! Prvak Slovenije je poslala devetič Ilirija, ki si je priborila od 20 toč amo 1ti. Izgubila je igro proli Mariboru s (1:2 in Primorju s 3:2. Pričela in tudi končala je s porazi. Posrečilo se ji |e zbrati dobro moštvo, ki jo bilo na višku pri tekmi i. Grad-janskim (8:1). Radi bolezni in blezur najboljših igralcev je mušlvo nazadovalo. Primorje si je osvojilo drugo mesto. Priborilo si je 14 točk. Tu je lež-ko reči, kdaj jo bilo moštvo nu višku in kdaj najslabše. Vsako tekmo so igrali drugi igralci v napadu, šele zadnjo tekmo proli Iliriji so zaigrali v stari formi in imajo tudi največ upanja — ako osla-nejo v formi — na dober uspeh. Tretji v družbi je Maribor z 11 točkami, ki se je le s ležavo rešil na tretje mesto, katero mu je resno ogrožal lokalni rivnl Železničar. Gotovo bo najslabše odrezal, ker ima najmanj tekmovalne mline. Tekme z močnimi nasprotniki bodo pa ravno Mariboru največ koristile. Tudi Mariborovo moštvo ni v stalni formi. Eno tekmo igrajo sijajno, v drugi pa potem odpovedo. Zaigrajo pa od vseh naših klubov najlepše, ako so v formi. Ti trije klubi bodo zastopali slovenski nogomet. Letos itna eden naših klubov priliko, da se prerine v ožje tekmovanje. Toda premalo so pripravljeni, da bi realno podkrepili — željo — ali trditev, da bo sodelovalo kako naše moštvo v ožjem tekmovanju, ki bi so moralo pričeti že v nedeljo, pa je preloženo na praznik sv. Rešnjega Telesa. jRacfs 1'ragrami Radio-LfubHana t Petek, 20. maja: 11.30 Od Susaka do Bojane (V. Pirnat). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti — 13 Čas, plošče, borza — 18 Mladinska ura: 1. Poje Mestna ž. r. gimnazija. 2. Šlagerje igrata gdč. Vojkn (klavir) iu Bibič (tnali (jazzband) Pre-lovec — 19 Dr. L. Sušnik: Francoščina — 19.30 (io-spodinjska ura, vodi gdč. C. Krekova. — 20 So-kolskn ura iz Belgrada. — 20.80 Prenos iz Belgrada — 22.30 Cas, poročila, plošče. Sobota, 21. maja: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje (Drago Ulaga). — 19 Gospa Orlhaber: Angleščina. — 19.30 Govorniške vaje (I. Peršuh). — 20 Koncert godbe 'Zarja«. — 21 Samospevi gdč. Dragice Sok. — 21.30 Salonski kvintet. — 22 Čas, ooročila. — 22.15 Salonski kvintet. Stran 6. >SLOVENEC<, dne 20. maja 1933. §t«v. 114. Kuga pred vrati Evrope Z avtomobili skozi Saharo Pretekli teden je v higijenskem zavodu dunajskega vseučilišča predaval dr. J e 11 m a r o svojih izkušnjah, ki jih je dobil, ko je .»deloval pri zatiranju kuge na Daljnem Vzhodu. Predavatelj je ]>oudaril, da je kuga v Mongoliji in Mandžuriji doma že od pamtiveka. Da pa je ravno sedanji trenutek političnih in vojnih zmed na Daljnem Vzhodu velika nevarnost, da se ta strašna bolezen zanese tudi v Evropo in Ameriko. To je toluco lažje, ker se je promet z Daljnim Vzhodom izdatno olajšal z novimi železnicami in avtomobilskim prometom. Ker je kuga iz teh krajev za ves svet tako nevarna, se je s tem vprašanjem začela pečati tudi Zveza narodov in že sklenila primerne ukrepe. Kuga divja po daljnih stepah notranje Azije od evropiske Rusije do velikih kitajskih rek. Domačini 60 se branili pred to strašno morilko z naravnost krutimi, vendar uspešnimi sredstvi, ki pa so zadostovala le, dokler so njihovi kraji bili zaprti od drugega sveta. Domačini so okužene h'še in vasi tako odločno zaprli od sveta, da nihče ni mogel ubežati iz teh kužnih gnezd. Ljudje v teh zaprtih krajih so pomrli, trupla pa so požrli jastrebi. Pač pa so prenašali kugo mali glodavci: miši, podgane, svizci in nekateri kožuhovinarji, ki jih Kitajci in Mongolci love zaradi njihovih kožuhov. Te kožuhe je treba najprej razkužti, preden jih lovci prineso na trg. Vendar brezvestni lovci tega ne store in tako se kuga širi. Že nešteto ljudi je požrla kuga, ki so jo tako nalezli. Drugo gnezdo kuge je blizu kitajskega zidu v provincah Šansi in Šensi med Mongolijo in Mandžurijo. Te kraje je predavatelj prevozil na avtomobilu. Zadnja leta se je tu naselilo kaka dva milijona kitajskih kolonistov. Zgrajene so nove že- leznice, nastala so velika mesta, radi česar je še večja nevarnost, da se kuga iz umazanih podeželskih vasi tem hitreje razširi v širni svet. Dr. Jett-mar je pokazal fotografske slike iz teh krajev s siromašnimi ilovnatimi kočami, ki so vse izipodje-dene od podgan. Proti temu ni nobene pomoči, ker je drugo stavbeno gradivo predrago. Tako prenašajo podgane kugo na ljudi, kateri umirajo žalostne smrti, izumirajo cele družine in vasi, ne da bi jim bilo mogoče pomagati. Pri vsem tem pa ovira uspešno omejevanje kuge še praznoverje domačega prebivalstva, češ, da jih ne sme zdraviti noben tuj zdravnik, razen njihovih »lam«. O tujih zdravnikih pa širi ljudsko praznoverje, češ, da hočejo zastrupiti vodnjake in širiti kugo. radi česar se je primerilo, da so domačini proti mednarodni kužni komisiji nastopili tudi s silo. Dr. Jettmar je pokazal fotografijo kužne postaje, na katero so domačini streljali. Dr. Jettmar je pojasnjeval dalje, kaj vse je mednarodna znanstvena ekspedicija ugotovila ter je dalj časa govoril, kako od glodavcev, miši in podgan, na ljudi prenašajo kugo bolhe. Najbolj točno se ta zveza da ugotoviti na dejstvu, da najprvo začne divjati kuga med podganami, iz Česar lahko vsak točno prorokuje, da bo kmalu izbruhnila tudi med ljudmi. Zadnje čase se je prebivalstvo nekako sprijaznilo z odredbami kužne komisije. Vendar so velika mesta, kakor na pr. Harbin, še vedno ogrožena od kuge, kar je toliko bolj usodno, ker je iz teh velikih mest promet z vsem svetom mnogo živahnejši. Zveza narodov bo poslej podpirala prizadevanje kitajske vlade, da bi iz sveta zginil veliki kužni strah. Brzi vlak Berlin—Hamburg jc skočil s tira, ko je vozil v postajo Bremen. En voz je zdrkn i pod nasip, drugega je vrglo ob železno ogrodje mostu. Deset oseb je bilo ranjenih, med temi dve hudo. Trije možje na Severni tečaj Zadnjič smo poročali, da se pripravlja ekspedicija aa južni tečaj, katere se bo udeležil tudi Čeh dr. Vojtech. Med tem pa se je pripravljala tudi avstrijska ekspedicija na severni tečaj. Vodil jo bo dr. T o 11 n e r. Znanstveniki bodo zapustili Dunaj 23. majnika. njihova prtljaga pa je bila odposlana proti severu že pretekli teden. Priprave za to ekspedieijo so trajale skoraj leto dni. Dr. Toll. ner je listom dal na razpolago naslednja pojasnila: Najvažnejše pri pripravah udeležencev za potovanje na severni tečaj je bilo, izobraziti se v vseh zemeljsko magnetnih vprašanjih. Treba bo znati uporabljati merilne instrumente, treba bo zaiati pravilno merilno tehniko in končno pravilno ocenjevati znanstvene izsledke. Posebno težko je bilo ekspedieijo primerno sestaviti in s potrebnim opremiti. Največji del prtljage zavzema živež. Vsi zaboji z živili so od znotraj obliti s činom in začinjeni. Med živili so na prvem mestu mesne konzerve, konzerve sočivja, kava, čaj, sadje, sadne konzerve in marmelada. Proti skorbutu bodo v Tromsd vzeli s seboj še veliko množino citron. Sveže meso pa upajo dobiti na lovu. Drug del prtljage zavzemajo znanstveni instrumenti, katere opisovati je odveč. Važna za polarne kraje je obleka. Orožje in del opreme je dalo ekspediciji na razpolago avstrijsko vojno ministrstvo. Ekspedieijo bo vodil dr. Tollner, s katerim pojdeta dr. Rudolf Kanitscheider, meteorolog iz Inomosta, in inž. K o p f z Dunaja, ki je šele pred kratkim končal svoje študije. Ti trije bodo 23. maja odpotovali z Dunaja proti Stockhol-mu, odondod v norveški Narwik in potem z ladjo v Tromso. Iz Tromso bo potem posebna ladja, ki jo je norveška vlada ekspediciji dala brezplačno na razpolago, ekspedieijo in vso prtljago 10. junija odpeljala proti Jan Mayen, kamor bodo dospeli v petih dneh. Tam se šele prične pravo polarno delo v samotnem Severnem ledenem morju, ki bo trajalo 13 mesecev. Parnik zgorel v Indijskem oceanu. Veliki francoi skem zalivu. Na parniku je bilo nad 600 potnikov, pa jih je zgorelo. Število žrtev ni Zvesta žena Nehvaležnost je marsikdaj vse plačilo, ki ga je deležna krepost. Neko gospo v Newyorku bo stala njena zakonska zvestoba do 15 milijonov naših dinarjev. Pred kratkim ji je umrl ded, velik čudak, ki je zapustil vse premoženje v omenjenem znesku edini vnukinji. A zapuščina je vezana na dva pogoja. Mlada gospa jo bo dobila samo po dovršenem BO letu ter ne sme poprej zapustiti ozemlja Zedi-njenih držav. Med tem se je srečna naslednica poročila z angleškim diplomatom, ki so ga pa zdaj prestavili iz Washingtona v Stockholm. Če bi hotela gospa obdržati milijone, bi se morala za kakih deset let posloviti od moža. Ni pomišljala niti tre-notek: takoj se je odrekla milijonom ter se odpeljala na Švedsko. Pripomniti je, da nima njen mož ničesar razen dokaj skromne plače. Zviti krojač »Dragi gospod,< je nagovoril neki krojač v Madridu svojega odjemalca, ki ga je srečal na cesti. »Kako morete nositi tako obleko? To je res slaba reklama za mojo tvrdko. Pojdite z menoj. Zlikal jo vam bom in jo osnažil popolnoma brezplačno, ker ne maram, da bi vaši znanci slabo mislili o vašem krojaču.« Naročnik je rad sledil uslužnemu mojstru ln se na tihem smejal njegovi postrezljivosti, ker obleke še vedno ni plačal. Ko pa je dospel v delavnico in odložil suknjo, telovnik, hlače, so že pri-81i po krojaču obveščeni stražnild in prijeli nemarnega dolžnika. Moral je pred sodnika, ki mu je obljubil poslati na dom izterjevalca in ga vrhu tega Se kaznoval z globo. »ki parnik lieorges Philippac« je zgorel v Aden-od katerih so jih nekaj rešile druge ladje, nekaj znano, sodijo pa, da jih je 200—300. Rodoljubna Angležinja Vsi sloji angleške družbe so se odzvali pozivu lorda zakladnika pomagati tečaju funta. A največ požrtvovalnosti je pokazala lady Houston. Nakazala je davčni upravi namesto 40 tisoč funtov davkov kar 200 tisoč s pripoml>o: >'da ne bi bil mogočni brilslu lev podoben onemoglemu staremu psu..- Te besede so postale krilatica. Mož, ki je kralja oklolutal. Neki delavec ;e v mar-seljski luki oklofutal bivšega španskega kTalja Alfonza. Moda so takoj prijeli. Pa se zdi. da mu ni hudo, ker «e smeji. Umorjeni japonski ministrski predsednik Inukaj, ki ga je umorila zarotniška organizacija ja|>onskih častnikov »Črni zmaj«. Največji bogataš Londonski listi ugotavljajo na temelju uradnih podatkov, da je najbolj bogat človek na svetu eden izmeri indskih maharadž in sicer nizam (vladar) v Hajderabadu. To veliko pomeni, čeprav ne ve ta vladar ničesar o davčni napovedi (angleški kralj pa mora plačevati davke) in sploh ne more navesti točnega zneska svojega premoženja. Znano je samo, da počiva v kleti ene izmed njegovih palač zlat zaklad v vrednosti najmanj 50 milijonov funtov šler-tingov. Ima tudi neštevilno podedovanih draguljev. Iz Amerike nalašč povabljeni izvedenci jih popisujejo in cenijo že tretje leto, a še vedno niso gotovi z delom. Nizamova veleposestva prinašajo do 1 milijona funtov šterlingov letnih dohodkov. Razen tega prejema letno 500 tisoč funtov (nad 100 milijonov dinarjev) na račun civilne liste. V teku svetovne vojne je Angliji podaril več deset milijonov funtov za vojne izdatke ter je bil odlikovan z naslovom »Zvestega prijatelja in zaveznika britske krone«. Nizam ima 000 žen. in hidi to število stalno narašča. Njegovi vazali mu namreč vsako leto ponujajo hčerke za žene. Ne sme zavrniti neveste, ker bi pomenilo to javno pohujšanje. Marsikateri obubožani aAOfj '33(0.110 »z !qJ>|R ujjuu bj nu i§dJ as jiuiojd žene dobivajo stanovanje in služinčad, a navadno ne vidijo soproga, Pripomnili jc, da ima nizam jako malo od svojih pravljičnih zakladov. Pravijo — če je res pa ne vemo —, da jako skromno živi, da stanuje popolnoma sam v najmanjši izmed svojih palač in da celo potuje v starem obrabljenem Fordu, dasi stoji v njegovih garažah nad 50 luksuznih avtomobilov najboljših znamk. To vse pa pravijo in govore; zato človek takim govoricam ni dolžan verjeti, ker imajo tudi svoj namen Krvavi nemiri v Bomliayju. Med llindi in mohamedanci se v Bombaju vrše hudi boji, v katerih je po dosedanjih poročilih bilo že nad tisoč ranjenih in okrog sto mrtvih. Slika nam kaže prizor is enega prejšnjih nemirov, ko angleška policija razganja bojujoče se domačinai Princ Sikst Burbonski je lani organiziral avtomobilsko ekspedieijo skozi Saharo. Poleg njegove žene se je te ekspedicije udeležilo tudi več ple-mičev. Na potu so bili štiri mesece. Potovali so skozi kraje, ki na nje še ni stopila noga Evropca. Vsega skupaj so prevozili 14.000 km, od teh 2500 kilometrov po jiopolnoma neraziskanih krajih. Odšli so iz Tunisa skozi vzhodno Saharo. Končna postaja je bila oaza Bilma v smeri proti Čad-skemu jezeru. Ko so pustili za seboj zadnje francoske vojaške postojanke v Sahari, utrdbi Flatter in Amguid, so bili odrezani od vsega civiliziranega sveta. Pomagali so si le z lastnim pogumom, s svojimi instrumenti in nasveti domačinov. Po hudih naporih so 25. januarja prišli v Bilino. Od tu so se potem vrnili po drugi poti. Ta ekspedicija je dokazala, da bo mogoče vpeljati stalno avtomobilsko zvezo skozi Saharo od Tunisa do Čadskega jezera. Beračeva zapuščina Poročali smo že, da je v Briksenu na Tirolskem lanskega oktobra umrl berač Basse, doma iz Bonna v Nemčiji. Ta berač, o katerem je vse mislilo, da je brez vseh sredstev, pa je zapustil ogromno premoženje dveh milijonov lir ter to premoženje v testamentu volil kitajski vladi, naj ta denar porabi za uničenje belega plemena. Kitajski poslanik v Rimu je že ukrenil potreb, no, da prevzame to čudno dediščino nemškega berača za kitajsko vlado. Ko so časopisi po širnem svetu raznesli to vest, so za njo izvedeli kajpada tudi sorodniki milijonarskega berača v Nemčiji. Vložili so tožbo za razveljavljenje oporoke in dokazovali. da pokojni Basse, ko je delal tako oporoko, ni bil pri zdravi pameti. Kitajski zastopnik je pred sodiščem v Bolcanu sicer ugovarjal taki trditvi in dokazoval, da je bil Basse popolnoma pri zdravi pameti, ko je oporoko delal, vendar je bilo sodišče mnenja, da je treba oporoko razveljaviti. Sedaj je vso dediščino zaplenilo sodišče in postavilo sekvestra. Najbližja dedinja je gospa Margareta Heinrichs, rojena Basse iz Bonna v Nemčiji. Na Češkoslovaškem manj piio Letošnjega marca so na Češkoslovaškem popili precej manj piva kakor pa lanskega marca, za 6.7% manj te pijače je šlo lelos po grlu. Na Češkem so popili 5.4% manj, na Moravskem in v Šleziji 10.6%, na Slovaškem pn kar 23.6% manj. Med mesti se je najmanj poboljšala Praga, kjer so popili le 3.3% piva manj, najbolj pn Bratislava (Požun). kjer so popili letošnjega marca 26.3% manj kakor pa lani osorej. Toni Schmidl se je ubil. Monakovčan (na sliki sedi) Toni Schmidt, ki je s svojim bratom Francom (sloni poleg njega) lani preplezal severno steno Matter-horna, se je sedaj ubil na Wiesbachhornu. Se en ugrabljen otrok Odkar so neznani roparji odnesli Lindbergo-vega sinčka in ga umorili, se po časopisih vedno pojavljajo novice, da je bil tu in tam tudi ukraden kak otrok. Tako poročajo, da je pred binkoštmi v Olomucu izginila 15 mesecev stara hčerkica mesarja Walkomyja. Otrok se je igral na otroškem igrišču, a je naenkrat izginil. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Nekaj dni na to pa je neka ženska, ki je z mesarjevimi dobro znana, na oloinuških ulicah zagledala pogrešano dekletce v otroškem vozičku, katerega je vozila nezaiana ženska. Prijateljica Wal-komyjevih je stopila k vozičku ter hotela otroka vzeti. Neznanka pa je trdila, da je otrok njen. Pri. jateljica pa je kar pograbila otroka in ž njim odšla. Okrog obeh žensk je nastal živ-žav malih in velikih. V tem živ-žavu pa je neznanka s praznim vozičkom izginila. Pravijo, da je to dekletce res ugrabljena Wal-komyjeva hčerka. Starši so jo spoznali za svojo samo da je zelo shujšana in da ima kožo močno odrgnjeno, znamenje, da so grdo ravnali i njo. Naročajte .Slovsnca*! Stev. 114. »SLOVENEC«, dne 20. maja 1982. Stran 7. ZAUPANJE IN KREDIT Denar v denarne zavode £ Na občnem zboru Trgovskega društva »Merkur-: je imel predsednik dr. Fr, Windischer lep nagovor, iz katerega prinašumo nekatere inisli, ki važejo mnenje" avtorja o sedanjem položaju: V gospodarskem pogledu nam preteklo leto ne more ostati v lepem spominu, narobe, zapustilo je tekočemu letu toliko gospodarskih in socialnih skrbi, da nus vsak dan dovolj živo spominja na pri-četek izrazite krize v gospodarstvu in prav posebno se v denarstvu. Kadar začno take težave, je pritisk silnejži v državah, ki so izrazito iuduslrialno-kupčijskega značaja. Pri nas je vsakega nekaj in vsega malo, pa smo se pokazali odpornejši. Kljubovali srno dokaj dobro, ko je drugod že vladala jasna gospodarska reva. Po novem letu smo tudi ml dovolj trdo prizadeli, ali prerili bi se skozi stiske mnogo lažjo in uspešnejše, da je več preudarnosti. Tako pa doživljamo dan na dan, da se kar goji malodušnost in da črnogledi opravljajo svoj posel tako marljivo, kot bi imeli benefieo. V težkih čae"i je treba moralno krepiti ljudi, ne pa jim razjedati voljo dn pogum. Kdor je dobre volje, naj bi delal nu to, da .gre življenje kolikor mogoče svojo normalno pol. Če pa ljudje odrekajo drug drugemu neogibno potrebno zaupanje, je nevarnost za javni kredit strašna, ker nezaupanje dosledno spodkopava stvarilno delo v industriji, obrtu lin kupčiji. Čim pri nas preneha zbeganost in pre-plašenost med najširšimi krogi prebivalstva, čim se povrnemo k normalnemu načinu življenja, bo zopet vzpostavljen dobršen del kredita. Omogočeno bo redno stvarilno delo in izvedba mnogih pripravljenih načrtov. Zlasti bo stavbena podjetnost in delavnost kar sama zopet stekla, kajti preplašenost in nenormalno ravnanje z denarjem «n drugimi dobrinami je glavni vzrok strašnemu mrtvilu, ki toliko pridnim ljudem jemlje priliko za delo in zaslužek, osobito v gradbeni stroki, ki ne more uspevati in cveteti, dokler je ogrožen kredit in normalno kroženje denarja. Živimo v kreditnem in denarnem gospodarstvu, ki sloni nu medsebojnem zaupanju in medsebojni veri. Ako v takem ustroju gospodarskega življenja drug drugemu odrekamo zaupanje in kredit, ne more življenje teči normalno dalje in mi vsi namesto, da bi šli iz zmede in težav ven, slabo stanje narobe celo slabšamo in gorje večamo. Gotovo je sila razmer velika in razmero niso všečne. Morda je res, da žo dolgo ali nikdar ni bilo tako zamotano, kakor naše dni, toda po. zabiti ne smemo, da so dane9 tudi sredstva in možnosti vse drugačne kakor nekdaj. Tako so obrambne in reševalne akcije v večjem obsegu mogoče. Kadar je sila, ne smemo izgubiti pamet. Kadar vodniki niso vešči dovolj, ni še kriva vojska in ni izgubljen soslav. V naših gospodarsko in finančno naprednih razmerah igra urejeno denarstvo odločilno vlogo. Potrebno pa je, da se vrši denarni promet normalno. Razvijati se mora z vsem gospodarstvom koncentrično. Sedaj pn se jo nekaj narodno premaknilo, pa teče mnogo denarja ekscen-trifun. mimo gospodarskega toka. Posledica je, da prirodna in nepogrešno potrebna središča kreditnega gospodarstva ostajajo ob strani in ob potu. V takih razmerah denarni zavodi ne morejo s pridom vršiti svoje običajne posredovalne in oplo-jevalne naloge. Denar je v gospodarskem krogo-teku kri. Čo 6e odvzemu kri najjačjemu telesu po krivih transfuzijah, mora oslabeli, kakor bi omagal tudi junak Peter Klepec ali Martin Krpan, če bi se inu devalo dan na dan veliko število pijavk nn mogočno telo. Nazaj zategadelj v normalno življenje! Ravnajmo zopet normalno z denarjem, pa bo pri nas v naši ožji domovini hitro mogočen del krize odpravljen. Ži"ahnost se povrne v našo kupčijo in obrtnost. Zopel bo mogoča živahna stavbena delavnost. zasebna in javna, ki prinaša celi vrsti podjetnih in pridnih rok priliko za delo in zaslužek. Volje in odločnosti je treba, samo tožurenje, po. vešanje glav ne pomugn iz zadreg, samo škodljivo je ln kvarno. Mi Slovenci nismo bili nikdur razvajeni, knjigo in sporočilo govore, da smo so morali trdo rvati z življenjem. Tudi sedanje težave prebijemo j)o zdravosti svoje nature, po svoji žila-vosti iu sposobnosti, du so znajdemo tudi v poslabšanih življenjskih razmerah. Zadnja letu smo se taintam nekuj prevzeli in močno polepšali, navadili smo se zložnejšega življenja, hvala Bogu, ali Je na svetu tako, da ni mogoče vodno navzgor in na boljše, čc so se obrnile razmero po zlu .kakor vsepovsod po svetu tudi pri nas, zobe stisnemo in vse sile napnemo, da se doborimo zopet v boljše čase. Oddaja krovskih popravil na objektih vojašnico Vojvode Mišiča se bo vršila na ofertni licitaciji dne Lil. juniju 1982 pri inženjerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasli v Ljubljani. XII. velesejem v Ljubljani so bo vršil od 4. do 13. juniju. Z velesejmsko legitimacijo je dovoljen 50% popust na železnici. Nuj nikdo ne zamudi ogledati si te velike, krasne prireditve. Nad 700 domačih in inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago. Zlasti opozarjamo na oddelke tekstila, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higijene, perutnine in kuncev, ofi-cielne razstave Poljske republike, razstavo sPrija-teljev narave v stanovanju :, tujsko-prometno raz-stavo. Legitimacije se dobe pri »Putniku«, denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, večjih železniških postajnih blagajnah Dravske banovine itd. in direktno od velesejmskega urada. Našim kadilcem. Monopolska uprava je sklenila izdati za XII. Ljubljanski velesejem od 4. do 13. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet v sejmski trafiki za obiskovalce velesejma. Omenjene »Vardar« in ;,Drlna« cigarete se bodo prodajale v škatljicah po 20 kom. po ceni, ki velja za navadne Vardar« ozir. »Drina« cigarete v trafiki na sejmišču. Ugodnosti za splavarje, Prometno ministrstvo je odobrilo izjemno za letos sledečo popuste za potovanje splavarjev: Ko se splavarji vračajo domov s katerekoli postaje, ki je z reko spojena s postajo v njih stalnem mestu bivanja, imajo pravico na polovično normalno cedi o v III. razredu osebnih in mešanih vlakov. Vsak splavar morn imeti osebno legitimacijo s fotografijo, potrjeno od občinskih oblasli in od pristojnega železniškega ravnateljstva. Ta legitimacija velja samo zn leto 1932 in velja za 32 potovanj. Z znižano karto ni dovoljeno prekinje-nje vožnje, niti prehod v višji razred ali brzovlak. Popust ne velja za časa prenehanja rečne plovbe in velike vodo. Obrevti in amortizacijo naših državnih posojil plačujemo v redu. Finančno ministrstvo je nakazalo po Narodni banki finančnim agentom našo državo v Parizu 5. maja odrejene anuitete za predvojna posojila. Nakazano jo bilo Olomanski banki za tale posojila: 4% iz leta 1895, 4.5% lz leta 1909 skupno 3.18 milj. franc. frankov, odnosno 7.05 milj. Din. Nadalje je bilo nakazanih: Societe financiere d'()rient za 5% pos. iz leta 1902, 4.5% iz leta 1900 in 5% iz leta 1913 — 3.52 franc. frankov, odnosno 7.81 milj. Din. Brez posebnega obvestila + V globoki žalosti naznanjamo vsem, ki so ga poznali, prelužno vest, da je naš predobri soprog oziroma oče, brat in svak, gospod Ivan Hočevar župan, posestnik in gostilničar v Vel. Laščah danes, dne 19, t. m., v 54. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Zcmski ostanki nepozabnega pokojnika se prepeljejo v petek, dne 20, t. m. iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani v Vel. Lašče, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 22. maja ob 11 dopoldne na pokopališče v Vel. Laščah, Ljubljana-Vel. Lašče, dne 19. maja 1932. Marija Hočevar, soproga z otroci; bratje, sestre in ostali sorodniki. Tudi Prizod vrača posojila. Kakor znano je svoječasno Privilegirana izvozna družba (Prizad) najela z garancijo finančnega ministrstva v Parizu posojilo 32 milj. franc. frankov, katere je rabila za finansiranje odkupa pšenice v lanskem letu. Po. sojilo jo bilo dano meseca •uvgustn ter je bilo kratkoročno. Prvo polovico tega posojila v znesku 10 milj. frankov, odnosno 35.5 milj. Din je finančno ministrstvo Izplačalo pariškim bankam'že 12. fe-beruarja letos, drugo polovico v istem znesku pa 13. iiinju, S tem je poravnan ves dolg. (Op. ured. V zvezi z izplačilom tega posojilu je najbrž zadnje nazadovanje deviz v Izkazu zu 15. maj v primeri z 8. majem, kakor smo omenili v poročilu o stanju Narodne banke,) ltazdolžitev kmeta. Na anketi, ki se je le dni vršila v Splitu, jo bilo sklenjeno, da se v 8 dneh mora vršili konferenca vseh zbornic v državi, kjer bodo razpravljali o naslovnem vprušanju. Borza Dne 19. maja. Denar Današnji devizni trg ne beleži znatnih sprememb. Nespremenjeni so ostali tečaji Curihu, Ne\v-jorka, Pariza, Prage in Trsta. Učvrstila sta se tečaja Amsterdama in Londona, oslabela pa sta tečaja Berlina iu Bruslja. Ljubljana. Amsterdam 2275.72—2285.08, Berlin 1335.82—1840.42, Bruselj 785.97 -789.91, Curih 1097.35-1102.85, London 206.12—207.72, Newyork 5582.63-5010.89, Pariz 221.24—222.36, Praga 166.23 167.09, Trst 288.12—290.52. Na zagrebški in belgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kot na ljubljanski. V Zagrebu je notiral še Newyork kabel 5604.63—5632.80. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 144.568 Din. Ekaekutivna prodaja. Na ljubljanski borzi je bilo včeraj prodanih 50 ton mešanega kislega senu po ceni 60 Din zu 100 kg, franko vagon postaje Vrhnika—Rakek. Curih. Belgrad. 9.06, Pariz 20.1025, London 18.78, Ne\vyork 510.75, Bruselj 71.75, MIlan 26.80, Madrid 42, Amsterdam 207.35, Berlin 121.90, Stock- holm 95.10, Oslo 93.80, Kopenhagen 102.75, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.85, Atene 8.50, Carigrad 2.45, Bukarešta 3.06, llelsingfors 8.60. Dunaj. Dinar notirn (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Oanes je bila tendenca za državne papirje ne-enotna. Na zagrebški bor/.i je bila vojna škoda ne. koliko slabejšu, dočim je biiu v Belgradu čvrsteiša. V ostalih točujih ni bilo znatnejših izprememb. Promet na zagrebški borzi je bil vočji kot na belgrajski. Na zagrebški bor/.i jo bilo zaključeno 1000 kom. vojne škode, agrarjev 50.000 in 7"« Blaira 4000 dol. — Belgrajska borza pa izkazuje tale promet: vojn« škoda 570 kom., begi. obv. 3000, agrarji 1000 in 7% pos. Drž. hip. banke 2000 dol. Nadalje jo bilo po čvrstejših tečajih zaključenih 150 kom. delnic Priv. agrurne banke. Na zagrebški borzi nadalje danes za 7% pos. Drž. hip, banke sploh ni bilo povpraševanja in ponudbe. Ljubljana. 8% Bler. pos. 50 bi., 7% Bler. pos. 44 bi., Stavbna 40 den., Kuše 125 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 49—58, agrarji 22—24 (23), voj. škoda kaša 175—180 (173, 175), 6. 178—175 (175), 7. 178—178, 8% Bler. pos. 48.50—51, 7% Bler. po-;. 42.50-43 (43.25, 42.75, 43). 6% begi obv. 30.50—38. Uni^rad. Narodna banka 4500 bi., Priv. apr. banka zaklj. 212, 209, 7'/o inv. pos. 51 den, agrarji 23 den (zaklj. 23), vojna Skoda 183—184 (183, I8ti), 6% begi. obv. zaklj. 33, 7% Bler. pos. 48.50—44, 7% pos. DHB zaklj. 50. Dunaj. Don. sav. jadr. 50.75, \Viener Bank-verein 11, Kscompteges. 100, Ausslger Ghemiache 83.50, Mundus 60, Alpine 9.55, Trboveljska 18.60. Žitni trg Novi Sad. Koruza: bč. bela 111—113. Vse ostalo neizpremeiijeno. Tendenca: slabejša. Promet: 51 vagonov. Chicago (začetek). Pšenica: maj 55.50, julij 57.25, september 59.50, december (»"2. Koruza: julij 32.75, september 84.875, december 81.375. - Oves: september 22.375. - liž: julij 38.75, sept. 40,375. Wiunipeg (začetek). Pšenica: maj 61.75, julij 63.125, oktober 65.125. Vsem sotrudnikom in sotrudnicam naznanjamo v globoki žalosti, da je zlata mamica našega g, inšpektorja, gospa Marija WaUand včeraj ob pol 11 dopoldne, previdena s sv. zakramenti, v starosti 67 let. mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v Lescah na Gorenjskem v soboto ob 10 dopoldne. Gospodu inšpektorju in vsej družini sočuvstvujoč izražamo globoko sožalje SALEZIJANCI. ; -ma OBČINA VELIKOLAŠKA naznanja, da jc umrl njen dolgoletni župan, gospod Ivan Močemir posestnik in gostilničar odlikovan z zlato kolajno za drž. zasluge in z redom sv. Save V. razr. Zasluženega moža pokopljemo v nedeljo, dne 22. maja ob 11 dop. na pokopališču v Velikih Laščah. Velike L a š č e , dne 20. maja 1932. 1 a^ ožoJ nO ^ n .«!!-■§ 5 . 3-2? ifflS — a H .. M •J ► gjo (iN g> &S~ ?at> * -i ON 1 ? v.m srd Č 5 9 s Roland Dorgelfes: Leseni križi 38 "'L .M m • ■ '» n N aj .5 N > 2.5 S o S! N S > •i - B 3 6 « 5 S »sf M ~ I m -Q 9 2=1 ° a-2 " a?Q S1« I Ali smo v resnici vojaki? Komajda, pozabili smo že. Tu jc pač Berthier-ov suknjič iz tronitnika in tudi par modrih, a vsi drugi sede v volnenih jopah ali telovnikih, čisto nevojaško. Demachy si jc bil dal poslati celo topel pyjama s svilenimi vrvicami; s tem se jc slednjič za vselej spravil ob vsako veljavo v Črnski vasi ter si nakopal trdovratno Morachevo sovraštvo. Brezskrbni smo ln polni moči, naših petindvajset let buči od smeha. Življenje leži pred nami kakor širna ravan, nu katero se v diru odpravljamo. Umreti? Ej, kaj šc! Oni-le lam bi že utegnil umreti, pa njegov sosed tudi in nemara še kateri, a mi ne moremo umreti, mi ne... To vendar nc more na cn mah minuti, ta mladost, ta radost, ta moč, od katero prekipevamo. Videli smo umreti deset tovarišev, videli jih bomo pasti še sto, a da bi utegnili priti na vrsto tudi sami, postati plava lisa v polju, lega ne verjamemo. Najsi nam je smrt tik za petami in naj podkosi kadar in kogar hoče — nas vendarle vedno prevzema nezmiselna vera v lastno varnost. To ni res, mi ne umrjemo! Kako bi mogel umreti, kdor sc smeji tu pod svetilko in sklanja nad skledo, iz katere se kadi sveži vonj po janežu in šalotkan? SIcer pa nikdar nc govorimo o vojni: pri kosilu jc to prepovedano. Enako ni dovoljeno govoriti v vojaški latovščini ali pogovarjati se o službi. Kdor se proti temu pregreši, pluča dva sous-a v skupno blagajno: to je naša vsakdanja zabava. Ricordeau, naš novi sergeant izgublja pri tem vseh osemnajst sous-ov svoie mezde. Govori sicer zelo previdno, ker ga jc že izučilo; pa Sulphart si izmišlja vedno nove zvijače, da spelje pogovor na led, in že je nesrečna beseda ušla zopet iz ust: sinočnja utrdbena dela, naskok šestnajstega, prisluškovalna straža... »Dva sous-a, dva sous-a k kričimo vse navzkriž. Če se hoče Ricordeaux ponesreči šc braniti, se le šc bolj osmoli: »Z vami se že ne grem, pojdite se .. .c ugovarja, ker noče plačati kazni. Takoj zatuli vsa družba le še glasneje: ■To je frontna latovščina! šc dva sous-a!.. O čem govorimo? 0 vsem mogočem, kakor nanese. 0 našem poklicu, naših ljubezenskih znanjih, našili poslih, in vedno smo pri tem dobre volje. Življenje vsakterega izmed nas je zmrvljeno v drobne dogodivščine, in ne da bi hoteli ravno lagati, vselej nekoliko dodenemo in olepšamo: saj smo v svoji kratki mladosti v resnici še tako malo doživeli! Tudi najbolj otožni nimajo povedati iz svojega življenja nobenih žalostnih spominov, nobeden o čem takem niti ne zine. Tudi oni so, kajpak, že okusili žalost in gorje. l)a, a to je minulo... Človek ohrani v spominu samo srečne dogodke; druge izbriše čas. Ni je bolečine, ki je pozabljenje ne bi zacelilo, ni je žalosti, ki jc ne bi mogli utešiti. Preteklost je vedno lepa; iz dalje so zde vsa bitja boljša. S kakšno ljubeznijo, s kakšno nežnostjo govorimo o naših ženah, naših prijateljicah, naših nevestah! Vse so tako prostodušne, zveste in vedre, in če bi nas kdo ob takih večerih poslušal, bi utegnil meniti, da je v življenju samo sreča. Včasih tlesne ob zid kakor z bičem: /.ablodela krogla. »Naprej k' zakriči Demachy. Če potem kdo govori o >Fricu«, ki jo je sprožil, sc zasmeje vsa miza in kriči: »Dva sous-a! Dva sous-a k »Treba jc bilo vojne, da smo spoznali, kako srečni smo bili,o megleno daljo, ki se izgublja v zlatem siju kakor po-letno jutro. Ali pridemo do tja? In kaj nam prinese? Ali sc bomo kdaj osvobodili sledov lega dolgega trpljenja; pozabili to gorje, to blato, to kri, to suženjstvo? Oh, da, za gotovo vem, da bomo vse pozabili, In nič drugega nam ne ostane v spominu kakor j>ar slik iz bitk, ki jih ne bo več pačil strah, par šal, nekaj večerov, kakor je nocojšnji, ln pravim jim: Boste videli... Lela bodo minula. Potem se bomo nekega dne zopet sešli in govorili o tovariših, o jarkih, o naskokih, o našem trpljenju in naših veselih dogodivščinah, pa se bomo smejali in rekli: ,To so bili lepi časi!'.. .< Stran 20. »SLOVENEC«, dne 15. maja 1932. Stev. 111. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*30 Din «11 Tinka beseda SO par. Najmanjši oglas . i 5 Din. Oglasi nad devet rrstio se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Beseda samo 50 par Trgovski pomočnik mlad, izučen mešane stroke, prosi nameščenja. — Nastop lahko takoj. Hvaležen z vsako ponudbo. — Pismene ponudbe pod »Hvaležen« št. 7400 na upravo »Slovenca«. (a) Mizarski pomočnik samostojen delavec, trene n, vojaščine prost, želi primernega zaposlenja. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Pošten« št. 7407. (a) Beseda samo 50 par Šivanja ie želi učiti pri dobrosrč ni šiviliji pridno kmetsko dekle, vajeno vseh domačih del in kuhe, z oskrbo v hiši, razen obleke. Ponudbe na upravo »Slov.« pod značko »Vestna« št. 7415. (v) Vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Mrhar, mizarstvo, Stane-žiče pri Št. Vidu n. Ljubljano. (v) Beseda samo 50 par Krojaški pomočnik dobi takoj delo pri krojaču Jarcu, Ljubljana, Semenišče. (b) Pridno dekle ki zna tudi kuhati, išče krščanska družina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7450. (b) Poliria zanesljivega in samostojnega, takoj sprejmem. — Pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse ood šifro »Polir« št. 7439. (b) Beseda samo 50 par Brezplačno udobno stanovanje se nudi oskrbnici z mesečno pokojnino ali vzdrževalni-no. Podrobneje se izve v upravi »SI« pod »Oskrb-nica« št. 7416._(č) Stanovanje dvosobno kuhinja in pritikline, se odda za 400 D. Zg. Šiška 205._(č) Opremljena soba s posebnim vhodom se odda z junijem na Sv. Petra c. 6. (s) Eno ali dve sobi opremljeni, s posebnim vhodom, skupno ali posamezno, z velikim vrtom, se odda. Primerno za le-toviščarje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7446. (s) Beseda samo 50 par Lokal v kioskih Scherbaumove-dvora, se da v najem. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu v Mariboru, Scherbaumov dvor (n) Beseda samo 50 par Slamnike vseh vrst, po najnižji ceni, samo v modnem salonu Stuchly - Maschke Ljubljana, Židovska ulica. (o) Pridelki I Beseda samo 50 par 100 hI sortiranega belega vina in 40 hI ja bolčnika (Mašancka), zelo ugodno proda graščina Bizeljsko p. Bizeljsko. (y) Ia krompirja jedilnega samo belega, izbranega, kupujem stalno vsako količino proti takojšnjemu plačilu. Na ponudbe brez cene se ne oziram. »Viktorija«, Zagreb, Pn if Af k ■'■%r.... \>'v ti/a LVa Beseda samo 50 par Vilo ali hišo z vrtom, z 2—3 stanovanji po 3—5 sob v Ljubljani ali najbližji okolici, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo« št. 7393. (p) Lepo posestvo naprodaj pri Rajhenbur-gu. Zvezano z oskrbni-štvom cerkve. Več pove Franc Abram, Rožno št. 5, postaja Blanca. (p) Beseda samo 50 par Ugoden nakup Proda se novo, krasno pohištvo spalnica, jedilnica, gosposka soba. — A. Štrukelj, Vižmarje 81. Telefon 16. (Pohištvo je v Ljubljani). (ž) I Automotor i Beseda samo 50 par Lepa prilika Avto »Aokland«, petse-dežni limuzina, in »Alfa-Romeo«, športni, petse-dežni, v perfektnem stanju proda Lučich v gost. »Kajfež«, Florjanska ul. 4. (f) Smrekov les okrogel in gladek, dimen-iije od 16—30 cm, kupim. Karlo Gumzej, Celje, Breg (k) mim Beseda samo 50 par Koso za 15 Din in najnovejši klepalni stroj samo pri F. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. ((1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto. belo. gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 DiD kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul in Stari trg, Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M. Jankole — Šelenburgova 6/11. (1) Opravo za žganjekuho kompletno, z vso posodo vred, prodam. F. Cvek, Kamnik. (1) Vodne črpalke (pumpe), vodovodne cevi, traverze, trboveljski cement, čebelarske potrebščine in poljedelske stroje kupite najceneje pri Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker. Sv Petra cesta št 14. Ljubljana (1) Diesei motor 20 Ks rabljen, še dobro ohranjen, poceni naprodaj. — Tabor 12, Ljubljana. Telefon 20-06. (1) Beseda samo 50 par Družabnika finansirja išče mestni stavbenik v svrho ustanovitve gradbenega podjetja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Zajamčen« uspeh« (t) Beseda samo 50 par Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M Jankole, Šelenburgova 6/II. (k) Vosek čist, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, železnina in zaloga čebelarskih potrebščin. — Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (k) Kratek klavir dobro ohranjen 5000 Din ter nov, črn pianino — proda Zima, Wolfova ulica št. 10. (g) Fižol vseh vrst, kupi Fran Pogačnik Ljubljana, Dunajska c. 67 nasproti mitnice Buhova drva in oglie kupuje stalno Uran rranc Ljubi ana Sv. Petra cesta 24. Električni motor (dinamo), rabljen, 10 do 15 Ks. se kupi. Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravo »Slovenca« pod »Dinamo«. (k) Družabnik tihi, z gotovino 6000 Din, ki bi obenem posodil Din 14.000 malemu trg. pod-ietju, se išče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Bodočnost zagotovljena« Stavbenik ki želi razširiti svoj delokrog in razpolaga s kapitalom, pristopi k manjši stavbni tvrdki s stavbe-niško koncesijo. Ponudbe upravo »Slov.« pod »Bodočnost«. (t) Družabnika za dobro vpeljano induslr. podjetje blizu Ljubljane, sprejmem takoj. Potreben kapital 150.000 Din, katerega je le delno položiti takoj. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ugodna prilika«. ({) lonene rrooine In droen krmilu nndl natrene) Veletrgovina iita In moke A. VOLK, LJUBLJANA Retlie.a ceata 24. Telefon M. 2951 Tvrdka IV. SCHUMI Dolenlaka cesta, nudi lepa, suha drva in prroTrsten premog. Spreten in agilen POSLOVODJA za dobro Idočo restavracijo v prijaznem mestu, ob državni cesti se takoj sprejme pod zelo ugodnimi pogoii. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo Slovenca pod šifro »Poročen« štev. 7456. Da bom vce zasluzil. Ta oglas v rubriki »Pouk« stane 7'— Din Vsaka beseda 50 par. Jezike nemščino, francoščino in angleščino poučujem od 1. junija dalje. — Naslov v upravništvu »Slovenca«. »Seveda dani oglas v »Slovenca«, ker je velik po čitateljskem krogu in velik po in-sercijskem uspehu. Kar me pa posebno veseli, je to, da ima »Slovence« na cenejše oglase, cenejše kot v vseh slovenskih dnevnikih t enako naklado.« FURNIRJI vsake vrste pri tvrdki P. R. A L L E S , Ljubljana — Frankopanska 18. Fotoamaterji! Pof)PPni)P Vaših nefrativ0T vam a t/i/^iafC iep0 ;„ p0teui napravi lotooddeleh Ju gostov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! Brlzgainice za vinograde ročni izdelek po Din 400 — Jamstvo 5 let. Um Tomažič - fcotlar Maribor Sodna ul. 24 Sodna «1. 24 Št. 635/3. Razglas V zmislu § 22 lovskega zakona za bivšo Koroško, z dne 4. avgusta 1902, dež. zak. št. 15, se tem polom naznanja, da se bo dne 20. junija 1932 dopoldne ob 9 v občinskem uradu na Prevaljah oddal potom javne dražbe lov občine Prevalje v zakup za dobo petih let, t. j. od 1, julija 1932 do 30. junija 1937, s površino 5622 ha, 07 a, 60 m2, odštevši oblastveno priznana samosvoja lovišča v izmeri 2282 ha. 35 a. 99 m2. Izkl icna cena, katera izraža obenem enoletno zakupnino znaša 6000 Din, a varščina, ki se ima položiti pred početkom dražbe, 600 Din. Zakupnina se zviša ali zniža, ako se vsled končne odločitve o morebitnih prizivih ali v zmislu nadaljnih določil zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša in sicer za toliko, za kolikor se je lovišče povečalo ali skrčilo. Občina Prevalje, dne 17. maja 1932. Zupan: Lahovnik. Tudi v naši podružnic? Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za .Slovenca«, >Domo ljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zju traj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Stev 3030. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljuba mamica MARIJA VVALLAND posestnikova vdova v četrtek, dne 19, maja ob pol 11, previdena s tolažili sv. vere, izdihnila svojo blago dušo. Pogreb drage mamice bo v soboto, dne 21. maja ob 10 dopoldne v Lescah. Lesce, dne 19. maja 1932. Dr. Franc, Jožef, Fric, Lojz, sinovi; Beta Gerčar, Mihaela, hčere; Anica, Katarina, sinahi; Jakob, zet; Zdenka, Mirko, Dorček, vnuki in vsi ostali sorodniki. ' , fi* 'H Javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš ljubljeni oče, soprog, brat in stric, gospod KAREL OGOREVC železniški inšpektor v pok. snoči po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl. Pogreb bo v petek ob 17 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče. Š k o f j a loka, dne 10. maja 1932. Ivanka Ogorevc roj. Hafner, soproga; Ivo, Drago, sinova; Pepi, Robert, Matilda, Hano, bratje in sestre. ■ '•;» ." v/ V*>' '*>'•«' V.M>: V!. ' 7V.V..' - ZAHVALA. Vsem, ki so nas ob težki izgubi naše MARICE kakorkoli tolažili ali izkazali svoje sočutje, izrekamo iskreno zahvalo. Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestram z otroci »Vrtca«, g. dr. Marinu, kateremu se kljub skrbnemu prizadevanju ni posrečilo naše ljube Marice ohraniti pri življenju. Zahvaljujemo se tudi za premnoge pismene in ustmene izraze sožalja, vsem darovalcem krasnega cvetja, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Maribor, dne 19. maja 1932. RODBINA DRAZ. ggggggp . ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama izkazovali tekom dolgotrajne, mukapolne bolezni, ter ob smrti najinega nepozabnega soproga oziroma očeta, gospoda Koširja Franceta uradnika banovinske hranilnice v Mariboru toliko sočutja ter dejanske in moralne opore, izrekava tem potom svojo najglobljo zahvalo. Prav posebno se zahvaljujeva gospodom zdravnikom splošne bolnišnice za požrtvovalnost, s katero so se trudili olajšati blago-pokojnemu muke njegove zavratne bolezni, proti kateri žal ni nobenega leka, zlasti g. upravniku dr. Vrečku za njegovo res prijateljsko skrb, pripraviti mu vsako le mogočo udobnost kakor tudi č. usmiljenim sestram za njih nežno in neutrudno negovanje. Zahvaljujeva se dalje g. ravnatelju banovinske hranilnice dr. Kovačecu, gg. upravnim svetnikom tega zavoda in tovarišem uradnikom, vsem društvom in zavodom, katerih član je bil rajni, kakor tudi mnogobrojnemu občinstvu za darovane krasne vence in šopke ter za častno spremstvo na zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekava tudi častiti duhovščini za tolažbo med boleznijo in častno spremstvo pri pogrebu. Končno bodi najiskrena zahvala g. ravnatelju Bogdanu Pogačniku za njegov, v imenu lovskega društva podan, poetično vznesen in v srce segajoč poslovilni nagovor ob odprtem grobu. V Mariboru, dne 18. maja 1932. KELEMINA KOŠIR roj. RAVNIKAR, LJUBO KOŠIR. PRISTOU FILIP, črkoslikarski mojster v Ljubljani, sporočam globoko potrt, tako v svojem kakor v imenu obitelji, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 16, t. m. ob 11 dopoldne, v 84. letu starosti, po težki bolezni in okrepčana s sveto popotnico, zatisnila za vselej svoje blage oči naša nepozabna mati, babica, prababica, tašča, sestra in sorodnica, gospa Blago pokojnico smo spremili na njeni poslednji poti v sredo, dne 18. t, m. ob 10 dopoldne izpred mrtvašnice na zagrebškem Mirogoju. Večen ji pokojl Zagreb-Ljubljana, dne 19. maia 1932. Josipina Mozetič roj. Pristou; Filip, Žiga in Lavoslav Pristou, Marija Schdnbaum roj. Pristou, Ljuba Mihalič roj. Pristou, otroci; zeti, sinahe, vnuki in pravnuki. Za iiionslovanako tiskarno » Ltublianl: Karel Cefc Izdajatelj: Ivan Kakovee. Uvsdnik: Franc Kiemžar. Stev. 114. »SLOVENEC«, dne 20. maja 1932. Stran 3 Dvojne številke M. Sobota, 18. maja. Javnosti je že znano, da mora na tisoče naših ljudi iti leto za letom v tujino iskat kruha, ker je domača gruda premala in prerevna, da bi ga mogla vsem nuditi v zadostni meri. V materijelnem oziru je naše delavce vedno spremljala sreča. Vsake jeseni so prinesli domov milijone dinarjev. Zadnji leti se je dobiček sukal med 20—25 milijonov Din. Za krajino, kakor je Slovenska krajina je to precej velik znesek, tako je ta številka celo razveseljiva. Dobili pa pa smo v roke neko statistiko, katera nam nudi tudi visoke številke, ki pa so vse drugo, samo razveseljive ne. To je statistika o po-vžitih alkoholnih pijačah. Tekom lanskega leta se je spilo v okolišu Glavnega oddelka finančne kontrole za nič manj kakor za 14,930.374 Din alkoholnih pijač. Povžilo se je 1,370.141 litrov raznovrstnega alkohola. Ako obe številki primerjamo, vidimo, da gre nad polovico zaslužka naših delavcev za alkohol. V resnici pa se izda zanj še več. Pri zaslužku je namreč vštet tudi zaslužek delavcev iz dolnje-len-iavskega okraja, ki znaša več milijonov, če te milijone odštejemo, smemo brez pretiravanja trditi, da se izdata za alkohol najmanj dve tretjini delavskega zaslužka. Kdor pozna hude razmere v gornjem delu Slovenske Krajine, ga ta zavest zbode v srce. Da so izdatki za opojne pijače tako visoki, ni krivo ljudstvo samo. Med tednom se ne spije dosti alkohola in tudi ob navadnih nedeljah ne. Pač pa se pije na veliko, čezmerno ob priilki raznih veselic. Teh pa je v vsakem letnem času in na vseh koncih in krajih nešteto. Kar je društev, navadno združijo svoje prireditve z veselicami. Udeležba na teh prireditvah in veselicah je za članstvo tako-rekoč obvezna. Kdor pa je enkrat tam, seveda ne bo gledal v zrak, marveč se posluži božje kapljice. K temu je nekako prisiljen, ker gre dobiček v »dobre« namene, ki jih mora vsak podpirati. Ker lezemo v vedno hujšo krizo, bo treba tudi v tem oziru nekaj ukreniti. Največ lahko slori oblast, ki ima pravico dovoljevati in zabranjevati vselice. O dovoljevanju ne bi več smelo biti govora. Kulturne prireditve se naj vršijo, a vedno brez veselic v gostilnah. Ako se to izvede, bo v reševanju kmečke krize storjen velik korak, zmanjšano pa bo tudi velikansko moralno zlo. Prva zlata poroka v fV • ... Prisrčno slavje v Slovenskih goricah Sv. Anton v Slov goricah, 18. maja. Vse Slovenske gorice so podobne te dni velikemu morju samega cvetja! Stvarnik je odel naše sadovnjake s samim cvetjem. Tako lepo, kakor cvetejo letos jablane, še menda niso cvetele! Edino upanje za našega kmeta v težkih časih! Na Binkoštno nedeljo je na našem hribčku, ki je gotovo eden najlepših v Slovenskih goricah, slavil naš slovenski rod posebno svečanost. Naša domača. Posojilnica, ustanova naših kmetskih mož, je obhajala svečano 25 letnico obstoja. 2e od ranega jutra so prihajali domačini in sosedje ter gostje od raznih krajev. Kano v jutru so že pri-brzeli naši Mariborčani. Oodba se je razlegala čez hrib in plan, mogočna slovenska pesem je donela, kakor že dolgo ne tako, in pritrkavanje zvonov je še bolj povečalo slavnostni (lan. Vedrih lic so prihajali fantje in možje, češ: že dolgo se nismo lako videli, kakor danes ... Po rani božji službi so najprvo zborovali sad-| jarji. Na stotine jih je bilo in so sklepali glede organizacije letošnje prodaje sadja. Govorili so nam: bivši poslanec Zebot, ravnatelj štajerske sadjarske zadruge P a 1 o u c , nadrevizor in bivši poslanec Pušenjak, poslovodja Rudi ml. itd. Pri pozni božji službi je bil slovesen obhod po cerkvenem trgu s kapelsko godbo na čelu. Društvo starih vojakov je defiliralo in fantje, so nesli med pritrkavanjem zvonov novo cerkveno zastavo, ki jo je podarila odlična družina iz Gradca, rodom od tukaj. Pridigoval je č. g. svetnik Š t u -h e c od Sv. Jurija ob Ščavnici, ki je tudi blagoslovil novo zastavo in ob asistenci čč. gg. Alta in Škofa bral slovesno sv. mašo. Kakor pri obeh božjih službah, tako tudi pri večernicah cerkev sv. Antona ni mogla sprejeti vseh vernikov, toliko ljudstva je bilo zbranega cel dan. Po večernicah pa so ljudske množice oblegale Društveni dom, kjer se je vršila oficielna slavnost 25 letnice Posojilnice. Zgodovino posojilnice in njeno delovanje sta v lepih besedah opisala ustanovitelj in znani čebelar g. Jurančič in načelnik Rojs. Posebno lepo je naglašal veteran Jurančič, da naj bo njegova oporoka sledeča: Po poti poštenosti, vernosti in iskrene ljubezni do vsega, kar je slovensko, pojdi slovenski rod. Slavnostni govor je govoril nad- Bučka, 18. maja 1982. Grič »Bučka« je kot sadni vrt... Tod' vinska trta se solzi — In žlahtno grozdje nam rodi, Košata jablan senco da, S smehom nas krepča Na vzhod odpira se razgled Na krški in posavski svet Zgolj slikoviti, — živi kraj, — Kot bil bi pravi raj... Tako poje stara ljudska popevka o neši bučen-ski fari. Je pa kraj opešal zadnje čase. Na slovesu namreč, — vsled raznih kriz seveda. Kar zdi se, da smo »Bučkljani« obsojeni živeti Bogu — in svetu za hrbtom. Tudi najti je nas že težko... Uprav spretno se moraš okreniti z glavo na levo, če se voziš s Kosovim avtobusom iz Novega mesta in hočeš onostran Škocjana videti po vinorodnem gričevju skrbno obdelane bučenske »gorce« in gosto-objudena sela — Binkoštne praznike pa smo imeli prav jasne, soinčne in vesele. V našii župniji namreč ni bilo še nikdar zlate poroke. To pot pa sta oče in mati ugledne »Komljančeve« družine na Jaržvrhu obhajala 50-letnico poroke. Vsled onemoglosti in bolehavosti sicer nista mogla iti v cerkev, zato pa sta želela in prosila, da se jima donese hrana nebeškega gosta — na dom, »ob večerni zarji skrbi polnega življenja«... Ganljivo je bilo, ko je na binkošno jutro po sv. maši skoraj vsa fara spremila v spodbudnem sprevodu ,med petjem in molitvijo Najsvetejše iz župne cerkve h »Koniljan-čevim«; tam je prisostvovala sv. obhajilu in nagovoru, v katerem je g. župnik častital jubilantoma k veliki milosti zlate poroke in k blagoslovu vzorno krščansko vzgojenih otrok ... Dogodek ostane vsem navzočim v nepozabnem spominu. — Sinovi in hčere jubilantov so vsi prav dobro preskrbljeni: ga. Rozalka poroč. Žnideršič je soproga večkratnega hišnega posestnika v Zagrebu, g. Janko je kaplan v Prečni, gdč. Lojzka je učiteljica v Škocjanu, Tončka je uradnica na domači pošti, Angela je poročena z Fr. Vajsom, imovitim posestnikom v fari. Najmlajši Ludovik je zaveden slovenski fant, umen vinogradnik in zaeno požrtvovalen ključar župne cerkve. — »Skromnega^ obeda so se udeležili sorodniki, prijatelji, sosedje, domače učiteljstvo in dr.; tam so se vrstili jedrnati nagovori, napitnice, petje pristnih dolenjskih zdravic — vse v čast zlato-poročencema. Pravi pot za doseoo lepih belih zob kakor tudi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iitisnitc malo količino Chlorodont /.obne pasto na aulio Chlorodont zobno ftrelko - t. j. špoeijainn ščntkn « lohčasllm rezom - drgnite svoje zobe od vseli strani, knkor tudi od zgoraj navidol. Pomočite Selo nato Metko v vodo. ter izplaknite si usta temflljto, frr«rnje 9 Cliloro-dont ustno vodo. Uspel) je preseuotljlv! Neokusna barvn johno;;* oblnjka jo izginil« in ostnne Vam v čistil) prijeten svež občutek Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj. ter zahtevajte izrecno le Chloro-donl zobno paslo. luba Din 8.—. revizor Pušenjak, ki je slavil delo mož, ki po župnijah ustanavljajo in požrtvovalno ter nesebično vodijo naše združne ustanove. Ko je omenil 60 letnico predsednika Zadružne zveze in našega voditelja dr. Korošca, pa ni bilo vzklikanja ne konca ne kraja. Vrstile so se slovenske pesmi, igra, godba in druge vabljive točke. Po društveni prireditvi pa smo se zbrali v dvorani gostoljubne gospe Rojs-Alt k prijateljski zakuski, kjer je ob napitnicah, petju iu zvokih godbe čas tekel neprimerno hitro. Št. JI j, 17. inaja. Kakor je j-Slovenec« že poročal, je slavil binkoštne praznike šlrom znani rodoljub veleposestnik Ivane Bauman v Št. 11 ju 70 letnico. Popoldne se jc zbralo v gostoljubni Baumanovi hiši lepo število slavljenčevih prijateljev iz Št. Uja, Jareni-no in Maribora. Kanonik vIč. g. J. Čižek je. izročil slavljencu papeževo odlikovanje Pro eccle-sia et pontifice«, zlat križec za zasluge, ki si jih je pridobil g. Bauman za cerkev kot mnogoletni cerkveni ključar. Pri domači slovesnosti so govorniki opisovali slavljencu kol zvestega katoličana, kot neomahljivcga Slovenca, ki je bil kot slovenski mecen desetletju steber obmejnemu slovenstvu. Bauman je bil žo tedaj iskren Slovenec, ko je vihral tod obupen boj za naš obstoj. Slavljenec je bil vedno zvest sin svojega ljudstva ter neustrašen javni delavec. Vrli obmejni borec in rodoljub g. Thaler je svojemu prijatelju in sobojevniku v težkih dneh organiziral na predvečer svečanosti bakljado, ki pa je morala radi nenadnega viharja izostali. Vrlemu slavljencu, borcu in poštenjaku naše najprisrčnejše čestitke! Ljubljanski nebotičnik se lepša Evharisličen kongres j Staršem srednješolskih dijakov dravske banovine dne 16 maja pri Sv. Janezu nad Marenbergom je | bil veličastna manifestacija evharistične misli za | marenberško dekanijo. Trojna slovesnost — evha- j ristični kongres, god cerkvnega patrona in dvesto- , letnica prenosa čudodelne podobe Sv. Janeza Nep. 1 iz prejšnje kapelice v sedanjo cerkev —, lepota dneva in cvetoče pokrajine ter sloves tukajšnje romarske cerkve so privabili nad tisočeroglavo množico predvsem iz domače dekanije, pa tudi iz krajev onstran nteje. Gotovo že desetletja ni bilo na tem priljubljenem Suhem vrhu, kakor se vrh imenuje, tolikega števila romarjev. Sv. maše so bile od 7 dalje. Po 8 so prispele v krajših presledkih tri procesije: prva remšniška, druga mulsko-mareuberška, tretja brezniška. Ob četrt na 10 je bila pridiga g. Marka Sagaja, župnika iz Brezna. Množica, ki je napolnila veliko cerkev, je z zanimanjem sledila opisu pomena slovesnosti same in privlačnim mislim o namenu, ki ga je imel Kristus, ko je postavil zakrament presv. Rešnjega Telesa. Sledil je obhod z Najsvetejšim in po-svelitev presv. Srcu. Nato je g. Martin Petelinšek, veroučitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, zanimivo opisal življenje sv. Janeza Nep. in moč njegove priprošnje pri Bogu, radi česar ga verno ljudstvo v svojih potrebah zaupno prosi za pomoč. Po tej pridigi je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Slovesnost je zaključilo zborovanje na prostem, ki ga je otvoril g. naddekan in stolni kan. Franc Časi. G. Vid Paulič, župnik z Remšnika, je na treh dogodkih iz sedanjosti: smrt francoskega državnika Brianda, prisegi pred križcem rožnega venca •n razpustu jezuitskega reda v Španiji, razložil pomen in namen katoliške akcije ter' pozval ljudstvo, naj pomaga duhovništvu pri njegovem delu. Zado-nelo je še po vrhu: »Povsod Boga« in večina ljudstva je z najlepšimi utisi odšla na svoje domove. Lepoto slovesnosti sta povečala marenberška godba poti vodstvom g. Ivana Capla in združeni pevski zbori brezniških, marenberških in remš-niških pevcev pod vodstvom spretnega g. organista z Remšnika. Konjice Huda nesreča |e doletela 5 letno hčerkico tukajšnjega šolskega nadzornika Boženo Gselman. Pretekli torek zvečer okrog 19 jo je povozil neki avtomobilist in pri tej zlomil levo ključnico na roki. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Goričar, drugi dan pa so jo prepeljali v Maribor, da s pomočjo rontgena določijo dejanski stan poškodbe. Te dni nas je zapustila dobra Kropejeva stara mama in se preselila zopet v Šmartno pri Liliji. Ženi, ki je vzgojila vzorne krščanske hčerke, želimo obilo veselih uric in prijetnega oddiha. Morda pa jo bomo kljub visoki starosti videli še kdaj v Konjicah —an Društvo »Šola in dom« v Ljubljani vabi vse starše oziroma reditelje srednješolskih dijakov dravske banovine, da odgovorijo na sledeči vprašanji: 1. Ali ste zato, da se obdrži samo dopoldanski pouk? 2. Ali soglašate s tem, da bi morali vsi dijaki, ki študirajo na srednjih šolah, stanovati v kraju, kjer je šola? Tiskani listki s tema vprašanjema bodo izročeni te dni vsem srednješolskim dijakom. Po isti poti naj jih starši zopet vrnejo. V interesu vseh staršev je, da odgovorijo na prvo vprašanje z »da«. Le če dokaženio, da je večina staršev dravske banovine za ne-deljen dopoldanski pouk, smemo upati, da bomo dosegli d e f i n i t i v n o odgoditev celodnevnega pouka. Ako tega ne dokažemo, tedaj bo z novim šolskim letom zopet uveden celodnevni, dopoldanski in popoldanski pouk. Ravno tako je v interesu vseh staršev, d a odgovorijo na drugo vprašan je z »ne«. Ako tudi v tej točki ne dokažemo, da zastopamo mnenje in interese večine, bo s prihodnjim šolskim letom onemogočen obisk srednje šole vsem onim dijakom, ki stanujejo izven mestnega okoliša in ki se vozijo iz okoliških krajev v Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj itd. S tem bod oprizadeti gospodarsko najšibkejši sloji, ki ne bodo mogli več šolati svojih otrok! Starši! Usoda vaših otrok je v vaših rokah! Odgovorite vsi brez izjeme na prvo vprašanje z »da«, na drugo vprašanje z »ne«! Vabimo tudi vse starše, dn pristopijo našemu društvu kot člani, ker nam bo le tako mogoče vršiti naše naloge in zastopati koristi staršev in šole. v Društvo »Šola in dom« v Ljubljani, Strossmajerjeva 1. Součenca obstrelil Ljubljana. 19. maja. Danes se je pripetil v Trzinu slučaj, da je otrok, ki je prišel do orožja, povzročil hudo nesrečo. Šolski upravitelj je davi streljal vrabce s puško-floberfovko. Pustil pa je puško v sobi, ki je bila med odmorom ob 10 dostopna učencem. Otroci so se med odmorom polastili učiteljeve puške in pričeli ravnati z njo. Eden dečkov je pograbil puško in jo naperil proti svojemu součencu, 13 letnemu Francu Kralju, učencu 6. razreda, doma iz l.oke 80 pri Trzinu. Strel je počil in Kralj se je zgrudil, nevarno obstreljen, na tla. Strel ga je zadel v trebuh. Šolski upravitelj je hitro telefoniral v Ljubljano po reševalni avto. ki je bil že čez kratek čas v Trzinu in je prepeljal Kralja v ljubljansko bolnišnico. Stanje dečka je zelo nevarno. Ljubljana, 19. maja. Letos se je gornji del nebotičnika odel v ogromen plašč lesenih odrov. Prav tako zgleda, kakor da bi ga pokrili z velikanskem zabojem. Kar devet odrov je zgrajenih ob nadstropjih kroginokrog. Težja gradbena dela so namreč vsa končana in sedaj mu lepšajo lice. Kot pri obdelavi vsake fasade, so začeli tudi pri njem na vrhu in se bodo po odrih spuščali vedno niže. V notranjosti napeljavajo sedaj električne vode, telefone, vodovode, centralno kurjavo; prav lako montirajo dvigalne naprave, prvo dvigalo bo v 10 dnevih že steklo. V višini 3. nadstropja je postavljen prvi oder, ki je izredno velik in sega daleč navzven. Ta oder ima samo eno nalogo, da namreč, prestreže vse, kar po nesreči morda pade z gornjih zelo visokih odrov. m V višini 9. nadstropja je naslednji spodnji oder in za tem so do 12. nadstropja še trije odri. Ožji nastavek ima zopet tri male odre, na strehi 13. nadstropja pa je okrog arhitektonskega zaključka vrh nebotičnika postavljen še en oder. S ceste se niti ne vidi, kaj se godi za temi odri. Severna in zahodna stran pa sta se za spoznanje že pokazali, tako da je videti, kako bo zgledala zaključna fasada nebotičnika. Zadnje nadstropje nebo. tičnika, ki ima še strop v izmerah nebotičnikovega tlorisa 20 X 20 m, je deseto nadstropje. V tem nadstropju bo velika kavarna, ki bo odprta seveda tudi pozimi. V 11. nadstropju bo pa kavarniška terasa, s katere bo krasen razgled skozi oboke, ki jih prav sedaj na zunanjih straneh izdelujejo. Oboki sami so izdelani iz umetnega kamna opečne barve, steno pa so obložene kakor pri že dograjeni palači z 1 cm debelo plastjo belega betona, ki je narejen iz angleškega cementa. Kilogram angleškega cementa stane 4—5 Din, marmornati pohorski pesek, s katerim ga mešajo, stane pa nekoliko manj kakor 1 Din kilogram. V 11. nadstropju sega zunanji zid z oboki tako visoko, kakor je visoka terasa, vendar ne nosi nikakega stropa; v tej višini se je namreč nebotičnik že zožil in obsega v zoženi obliki tri etaže. Zožena nadstropja nosijo le 4 stebri, ker pa segajo močne skoro 2 m široke konsole s stropov oziroma tal ožjega nastavka, bo meril ta nastavek v tlorisu vendarle več kakor 10 X 10 m. Nad teraso sta torej še dve nadstropji; v obeh teh nadstropjih bo še letna kavarna. V teli dveh nadstropjih bodo zunanje stene iz drobne železne konstrukcije, ki bo nosila le steklene šipe. V višini spodnje lelne kavarne pa je na strani, ki gleda proti Tivoliju, vodni rezervar, ki je za ta nadstropja nujno potreben, ker ljubljanski vodovod ne sega do te višine. Pravtam se bodo tudi končali trije sicer skoro nevidni dimniki. Dvigalo bo segalo do 12. nadstropja in bo torej vozilo goste naravnost na kavarniško teraso. Na strehi 13. nadstropja pn že stoji na železobetonskem vencu 8 vitkih okrog 4 m visokih stebrov iz umetnega kamna, katere na vrhu kapitlov veže zopet za- ključni venec iz umetnega kamna V sredi pa se bo dvigal visoko nad stebre jambor s strelovodom. Za sedaj imajo na lesenem odru postavljene 4 strelovode, ki love strele, ki bodo najbrže v slučaju vsako nevihte nad Ljubljano sekale vanje. Na slreho 13. nadstropja ne bo dohoda po stopnjicali, pač pa bo iznad vodnega rezervarja zunaj po steni železni1 lestva. Kurjeno bo s centralno kurjavo le še deseto nadstropje z zimsko kavarno. Zimska kavarna bo dobila v sredi steklen strop, stopnjišče pa se bo le-mu steklenemu stropu, ker je iz lesa. lahko umaknilo. Zimska kavarna bo izredno bogato izdelana strop bo ves v stukalurah in bo imel Indirektao razsvetljavo, stebri pa bodo obloženi z marmorjem. Ta kavarna bo brez dvoma najmodernejša in najlepša v Ljubljani, kar se pa razgleda tiče, ji pa ne bo para. Požar v Krizah Križe pri Tržiču. 18. maja. Danes ob pol dveh zjutraj nas jc prebudil plat zvona. Goreti je pričela hiša ili delavnica čevljarskega mojstra v Križali Jakoba Pavlina. K sreči je mirno ozračje pomagalo, da se požar ni razširil na sosedovo poslopje, ki je nekoliko nižje, oddaljeno le par metrov. Plamen je gorel ravno kakor pri sveči med mašo. Na pomoč so prihiteli vaščani. domači gasilci, gasilci iz Tržiča (33 mož), Kovorja. Bistrice in Dupelj. Vsi so požrtvovalno vršili svoje delo. Čutilo se je pomanjkanje vode. Sodijo, da je požar zanetila zlobna roka. Iznad pogorišča se dviga golo zidovje. Rešili so nekaj pohištva in obleke, kar je bilo spravljenega v podstrešju, zimska obleka in živež je zgorelo. Bratu Petru je zgorela obleka s pohištvom iu denar. Požar bodi ludi vaščanom v opozorilo, dn žp vendar složno rešijo vprašanje vodovoda in hi-drantov ter tako preprečijo pomanjkanje vode v podobnih slučajih. Iz strahu pred kaznijo -nož v prsa Šoštanj, 18. maja. V torek okrog 10 dopoldne je pridrvel iz poslopja sodišča mlad jetnik, 21-letni Ludovik Mi-klavžina in se v naglem diru pognal v beg po dr Vošnjakovi cesti. Blizu Goric je izvršil svojo namero: zasadil si je žepni nož v prsa. Ko je prihitel zasledujoči ga jetniški paznik, je že ležal nezavesten na tleh, iz rane pa mu je v curkih tekla kri Poklicani zdravnik mu jo nudil prvo pomoč in ugotovil, da si je fant zadal 4 cm globok ubodljaj lik pod srcem. Ko so je zjivedel, je povedal, da si je hotel iz strahu pred obsodbo in kaznijo vzeti življenje. Z opoldanskim vlakom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Miklavžina je bi! pred dnevi aretiran zaradi ostudnega zločina. V torek je bil pozvan k zaslišanju. Priznal je svoje grdo dejanje; na povratku iz sodnikove sobe je pa ušel. Poškodba, ki si jo je z nožem zadal, je sicer huda, vendar je upanje, da bo ozdravel. Potem bo pn seveda spel slopii pred sodnike. Utopljenec v Ljubljanici Ljubljana, 19. maja Dane« popoldne so potegnili iz Ljubljanice moško truplo, ki je očilno ležalo že dalj časa v vodi. Dva dijaka sla veslala s čolnom po Ljubljanici in sta na samotnem kraju nad mestnim kopališčem zapazila truplo, ki se vjelo v grmovje. Dijaka sta poklicala dva moška, ki sla truplo spravila na breg. O najdbi trupla je dr. Tavčar, ki se jc nahajal v bližini, obvestil policijo. Policijska komisija, obstoječa iz zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika Misleja, je ugotovila, dn je truplo ležalo že najmanj l i dni v vodi. Utopljenec je brezposelni čevljarski pomočnik Josip Kenk, rojen I. 1887 v Ljubljani in sem pristojen. Kenk je bil že dalj časa brezposeln in jo očitno izvršil sa-moumor, ker na kraju, kjer je skočil v vodo, ni nobene steze in si je Kenk najbrže nalašč poiskal lo samotno mesto. Kenk je bil ločen od svoje žene in je oče treh otrok v stnrosti 18, 10 in 10 let. Na odredbo policijo je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu Stran 4. »SLOVENECc, dno 20. maja 1932. Stev. 114 Ljubljana Kaj bo danes ? Opera: Rusalka«. Red E. Drama: Zaprla. Holel Miklič: Društvo Krka : Literarni večer Mirana Jarca ob 20. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leuslek, Res-1 jeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 25 in dr. Stanko Kmet, Dunajska c. 41. © Vse osebe, ki so videle začetek dogodka, ki se je odigral med menoj in stražnikom 8. t. m. takoj po proslavi 60 letnice dr. A. Korošca pred Unionom, prosim, da mi javijo nemudoma svoj naslov radi pričanja (oblečen sem bil v živo križast jopič, svetlosive hlače, srajco z odprtim ovratnikom in razoglav). Baje Franc, akademik, Barvarska steza št. 5, Ljubljana. 0 Stavka na univerzi. Slušatelji ljubljanske univerze so stopili v stavko, ki bo trajala do konca tega tedna. Univerza je zaprta. 0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov vabi svoje člane in prijatelje k sv. maši na Rožnik, ki bo v nedeljo 22. t. m. ob pol 8. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. 0 Prepoved pretakanja mleka po ljubljanskih ulicah in vežah. Dobavitelje mleka se opozarja, da je iz kigijenskih ozirov prepovedano pretakanje mleka po ljubljanskih ulicah, vežah, stopniščih itd. Kršitelje bo mestno načelstvo kaznovalo po obstoječih zakonih. Mlekarji naj dovažajo strankam mleko v odmerjenih posodah. © Zadruga soho-frkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani sporoča vsem cenj. članom, da jim daje Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priliko, da v času ljubljanskega velesejma od 4. do 13 junija lahko brezplačno razstavijo svoje izdelke v posebnem paviljonu. Treba pa je čimprejšnje prijave za udeležbo in daje v la namen vse potrebne informacije zavod. Ta razstava naj pokaže visoki niveau naše domače sposobnosti in naj služi kot primerjava naših rokodelskih izdelkov s tujimi in tovarniškimi. — Načelnik Pristou. O Brezplačuo cepljenje zoper koze, obvezno za vsakega otroka, ki je bil rojen v pl-ejšnjem letu in za otroke, rojene v tekočem letu, ki so stari najmanj tri mesece, se bo vršilo: 1. za Spodnjo Slško v lorek 24. maja v ondotni šoli; 2. za Krakovo in Trnovo v sredo dne 25. maja v mestnem otroškem vrtcu v Cerkveni ulici šl. 21; 3. za Vodmat v petek dne 27. maja v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici št. 2; 4. za vse ostalo mesto v ponedeljek dne 23. maja in v soboto dne 28. maja v Mestnem domu; 5. za Barje v četrtek dne 2. junija v ondotni šoli, vsakokrat ob štirih popoldne. Na-lančna pojasnila so na lepakih. 0 Električne ure v Ljubljani. Električne ure imajo v Ljubljani res smolo; menda ni dneva, da ne bi vsaj ena nagajala. Nerodno pa postane takrat, kadar jih štrajka kar več. Saj imamo ure vendar le zato, da tisti, ki ne premoremo toliko, da bi si kupili ure, gledamo nanje, ker se nanje kot električne ure lahko zanesemo. In glej ga spaka, tudi to ne drži. Ura pred kolodvorom, ki je prav gotovo važna za marsikoga, ki odhaja na vlak in bi rad vedel, če se mu mudi — stoji. Električna ura na Nunski cerkvi je pa za praznike ugasnila. Sicer je res, da je blizu v Zvezdi druga električna ura, toda če je že bilo toliko denarja, da se jo je splačalo tja postaviti, ga naj bo šc toliko, da bo zvečer lahko razsvetljena. Prav isto velja za električno uro pri frančiškanskem mostu. 0 Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja vse gg. obrtnike in obrtnice, ki še niso napravili prijave obrala po predpisih novega zakona, da lo nemudoma store. Zglasijo sc lahko ob dopoldanskih «rah pri tajniku v lokalih bivše Zveze obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10, priti, levo, ki jim bo napravil te prijave. 0 Otvoritev kopališča na Ljubljanici bo v soboto 21. t. m. Kopalcem bodo na razpolago ves dan gorka in mrzla jedila, najboljša vina po najnižjih cenah ter belo in črno pivo. Kopalce bo kratkočasil radio. 0 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ustno javno dražbo bufleta na ljubljanskem gradu na dan 23. maja 1932 ob 12 opoldne v mestnem gospodarskem uradu. Interesenti se opozarjajo, da ne bo pripuščen k dražbi, kdor ne bo zadostil vsem pogojem, ki jih mestno načelstvo zahteva od zdražileljev in ki se dobijo v mestnem gospodarskem uradu. O Nesreče pri nogometu. Včeraj popoldne so na prostoru pred Štirnovim kopališčem na .ležici igrali fantje nogomet. Pri igri se je ponesrečil 20-letni akademik, jurist Jurij Kneževič, stanujoč na Tržaški cesti. Zlomil si je nogo. Reševalni avto ga je prepeljnl v bolnišnico. 0 Pes ohgrizel g. PovŠcta. Naš znani operni pevec Radko 1'ovše je postal včeraj žrtev neprijetne nezgodo. Povše se je sprehajal okoli Rakovnika, ko ga je napadel veiik pes in ga močno obgrizel. Vgriznil ga je v levo roko in desno nogo. Poškodbe so tako hude, da je moral Povše v bolnišnico. 0 Mestna zastavljalnica, bo imela redni dražbi oktobra lanskega leta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) dne 6. junija, za efekte (perilo, obleko, stroje itd. pa 13. junija t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. 0 Ukradena je bila na glavnem kolodvoru štampiljka z besedilom: >Vinko llmelak, Ljubljana, Prisojna ulica 3.« Ker bo tat mogoče skušal lo šlam-piljko zlorabiti, opozarjamo vse, naj bodo previdni. 0 Bluze, najnovejše modele, po solidni ceni, ima tvrdka Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. — Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja v želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josei« grenčica — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz-Josei« voda učinkuje brez bolečin celo pri dražljivosti črevesa. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Trbovlje Na binkoštne praznike je gostoval v Trbovljah prvak 1. razreda Ljubljane — S. K. Slovan. Prvi dan je igral s SK Trbovlje z rezultatom 5 : 2 za SK Slovan, a drugi dan je nastopil SK Slovan kompleten proti prvaku trboveljskega okrožja, SK Amater-ju in jedva iztisnil rezultat 8 : 2. Moštvo SK Amaterja je bilo v odlični formi. Tekma jo bila fair in napeta, saj je bil rezullat skoro do konca neodločen. Posebno razveseljivo dejstvo je tudi bilo, da se športska publika ponašala zelo disciplinirano in korektno iu z zanimanjem sledila borbi dveh prvakov. Brežice Srebrna poroka. Na binkoštni pondeljek 16. t. m. sti obhajala veletrgovec Lipa Franjo in njegova žena Ljuba 25 letnico, odkar sta si obljubila pred oltarjem božjim večno zvestobo. G. Lipa je zelo znan po svoji delavnosti v javnosti in je že več let načelnik Ljudske posojilnice v Brežicah in ima kot tak beležiti velike uspehe za prospeh tega zavoda. Staremu naročniku »Slovenca: želimo še mnogo uspeha v nadaljnem življenju in obilo sreče v zakonu, predvsem pa še mnogo let zadovoljnega življenja. Zato pa oglašujte, posebno za prvega! Ko sem se zadnjič obračal na Vas s pismi v ^Slovencu", cenjeni inserenti, sem predvsem poudarjal, da izhajaj Vaša reklama s stališča nas odjemalcev. Isto poudarjam danes. Želim, da mi poslrežete s konkurenčnimi ponudbami. Oglase bi hotel brati In zvedeti, kaj je novega na trgu 1 Zato pa oglašujte, posebno za prvega, ko bom spet pri denarjih 1 Več v nedeljo, 22. majal Eden izmed sto tisoč odjemalcev II3B25jEQ ubija sigurno molje II varuje Vaše obleke || Maribor □ Francoski pisatelj Lnc Duriain. V soboto 21. maja pride v Maribor odlični francoski pisatelj in pesnik Luc Duriain iz skupine ununimistov, katere začetnik je Jules Romains. Po poklicu je Duriain specijalist za ušesno bolezni, razen tega pa je zelo plodovil pisatelj. Mnogo potuje in pred kratkim se je povrnil s potovanja po Sovjetski Rusiji, o kateri je napisal zanimivo knjigo. Njegova dela (nad 15) so deloma izšla kot knjige, deloma so bila objavljena v najodličnejših revijah. V Mariboru bo predaval v soboto zvečer o temi »Vers 1'Asiec (proli Aziji). Predavanje bodo ponazorje-vale lepe skiop lične slike. U Majniški govori v stolnici. 22. maja: »Kaj jo Marija trpela (prof. Bogoviu); 23. maja: Kako je Marija trpela (M. Petelinšek); 24. maja: Marija vzor ljubezni do Cerkve (dr. Jeraj); 25. t. m.: Marija vzor pri prejemanju sv. obhajila z ozirom na njena čuvstvn (dr. Janžekovič); 2(3. t. m.: Marija vzor pri prejemanju sv. obhajila z ozirom na pripravo in zahvalo (V. Munda); 27. t. m.: Marija vzor pri sv. maši (A. Karo); 28. I. ni.: Marija in radost krščanskega življenja (S. Cajnkar). □ Zaključna letošnja premijera je bila v sredo zvečer v tukajšnjem gledališču. Uprizorili to v P. Rasbergerjevi režiji znano Hervejevo operelo Mamzelle Nitouche«, ki so jo dali v Mariboru takoj v prvem letu slovenskega Narodnega gledališča. O stvari smo povedali 6voje mnenje že pri svoječasnih uprizoritvah, ki so bile zamišljene v istem stilu kakor ob zaključni predstavi v sredo zvečer. Vsi sodelujoči so ustrezali stavljenim nalogam in so želi odobravanje občinstva, ravnotako tudi vrli dirigent Lojze Herzog. □ Pronionadni koncert vojaške godbe se vrši v nedeljo ob 11 v mestnem parku. Ni sporedu so so: Kraulova »Vojaška koračnica«, Wagner: Lolien: grin; Rossini: Viljem Teli; Parma: Ksenija; Do-linar-Bernard: »V jutranji zarji« in Smith: »Nig-ger piknik«. □ Nova kapelica na Pohorju. Iz vrst stalnih posetnikov vzhodnih obronkov Pohorja je izšla misel, da bi se zgradila v tem delu primerna kapelica, v kateri bi so vršila vsako nedeljo in praznik za lurisie služba božja. Posetniki Mariborske koče in Pohorskega doma so navezani ob nedeljah na službo božjo pri Arehu; radi oddaljenosti jih ostane mnogo brez maše. Kapelica naj bi se po možnosti zgradila sredi poti med Pohorskim domom in Mariborsko kočo. Obe postojanki bi nekaj žrtvo. vali za preprosto leseno zgradbo, ki bi povsem odgovarjala namenu. Doznali smo, da bi bil pripravljen Pohorski dom sam zgraditi kapelico v neposredni bližini postojanke. Bilo bi pa vsekakor boljše, če bi stala sredi med imenovanima domovoma, da bi se omogočilo tako vsem posetnikom prisostvovati pri nedeljski maši. □ Bolnišnica zida. Včeraj se jc vršila v bolnišnici uradna komisija, ki ei je ogledala novo zgradbo gospodarskega poslopja in nekatere adap-lacije na dosedanjih poslopjih, ki so bile v zadnjem času dovršene. Vedno pa je še odprto vprašanje povečanja bolniških prostorov in zgradba novega paviljona, ki jo bila v načrtu za letošnjo gradbeno sezono. Radi pomanjkanja sredstev so morali biti li nujni gradbeni načrti preloženi na boljše čase. □ Potrjena poravnava. Okrožno sodišče v Mariboru je potrdilo naslednje poravnave: Grošelj Anton, pek in posestnik v Lešah pri Prevaljah, 50% kvola. — Grošelj Barbara, trgovka v Lešah pri Prevaljah, 50% kvota. — Žečirovič Alija, slaščičar v Mur. Soboti, 40% kvota. □ Boben poje... Na mariborskem okrajnem sodišču so razpisane sledeče dražbe nepremičnin: Dne 30. maja zemljiška knjiga 1. Počehova, vi. št. 61, 02, 72; II. Jareninski dol. vi. št. 3, 91; III. Plač, vi. JI. 15. Cenilna vrednost: I. Din 233.890, II. Din 434.965.50, 111. Din 244.637.80. Najmanjši po-nudek: 1. Din 150.000, II. Din 250.000, 111. Din 180.000. — Dne 24. junija se vrši dražba, zemljiška knjiga Pobrežje, vi. šl. 864. Cenilna vrednost znaša Din 80.024, najmanjši ponudek Din 43.012. □ Za reuici vdovo s šestero nepreskrbljenimi otroci so sprejemajo darila v blagu in denarju v upravi našega lista nn Koroški cesli 1. □ Prepoved krošnarenja z vinom. V poslednjem času se dogaja, da prodajajo vinogradniki in tudi prekupčevalci vino in žganje po hišah kar na drobno. Finančne kontrolne postaje so radi lega dobile navodila, da zaplenijo vsem takim prodajalcem vso količino vina, ker je smatrati to prodajo kot nedovoljeno krošnjarenjo. Zaplenjeno vino ali žganje se proda na javni dražbi. Dogodilo so jo že nekaj slučajev, da so organi finančne kontrole zaplenili vinogradnikom vino ler so morali slednji vsled lega trpeti občutno škodo. Merodaj-ne oblasti opozarjajo vse vinogradnike ter prekupčevalce na prepoved nadrobne prodaje po hišah, tla ne bo nepotrebne škode in razburjenja. □ Upravičene pritožbe. Ped vznožjem Kalva-rije vodečo cesto v Kamnico uporablja ob nedeljah in praznikih na tisoče izletnikov, po večini družine z malo deco. Iz krogov teh izletnikov prihajajo ne. prestano pritožbe radi nevzdržnih prometnih razmer, ki so zavladale na tej najlepši mariborski izprehodni progi. Avlomobili neprestano ogrožajo pešce, zlasti od lam dalje, kjer preneha stranski hodnik, poleg tega razvijajo silen prah, kadar ni cesta dovoljno poškropljena. Bilo bi morda umestno dirigirati ob nedeljah avtomobilski promet na glavno Koroško ceslo, tla se tako privošči izpre-hajalcem nekoliko več osebne varnosti in svežega zraka. □ Dva konkurza. Mariborsko okrožno sodišče je olvorilo konkurz nad premoženjem Marije Ra-potec, bivše goslilničarke v Marenbergu. Termini so: 28. maja, 18. in 20. junija. — Istolako se nahaja v konkurzu Franc Rapotec, mesar v Marenbergu. Termini so 28. maja in 18. ter 20. junija. □ Ajdo jc kradel. Mali senat okrožnega sodišča je sodil včeraj Franca Lašiča iz Koga, ki so je zagovarjal radi tatvin, izvršenih pri svojem bivšem gospodarju. Obtožnica pripoveduje, da je La-šič služil za hlapca pri posestniku Francu Puconji na Cvenu; radi raznih vzrokov ga je gospodar meseca februarja napodil iz službe. Meseca marca ga je nato presenetil v svoji kašči, ko si je nabasal na ramena vrečo ajde. Žito mu je odvzel ter tatu napodil. Naslednjo noč pa je zopet z več sreče obiska? fcaščo ter odnesel okrog 250 kg ajde. Poleg tega je izginilo Puconji več raznega orodja, katerega je očividno pokradel obtoženec. Tatvino jo priznal, toda le v omejenem obsegu. Upošteva, joč dejstvo, da je bil že opetovano obsojen radi tatvin ler ni doslej pokazal nobenih znakov poboljšan ja, je bil Lašič obsojen na 1 leto in 4 mesece robije ter na triletno izgubo častnih pravic. Ptui . Obrtne prijave. Mestni magistrat obvešča vse prizadete obrtnike, da so tiskovine za registracijo obrtov po novem obrtnem zakonu na razpolago in sc prijave sprejemajo na mestnem magistratu. Vsaki prijavi mora bili priložen original obrtnega lista s tremi prepisi. Prosil za polovično — dobil prosto vožnjo. Na policijo je prišel Vinko Verovsky, delavec iz Huma na Sotli s prošnjo, da se mu preskrbi polovična vožnja v domovinsko občino. Na policiji so šli pogledat v spise ter ugotovili, da ga zasledujejo orožniki v Vevčah radi tatvine koles. Na mesto polovične je clobil prosto vožnjo, toda ne domov, ampak do Vevč ler v sigurnem spremstvu. Strmoglavil v smrt. V lorek se je nudil.,;,v, poznih urah stanovalcem Cankarjeve ulice slrahij* vit prizor. Na dimniku neke hiše se je pojavil mlad človek, ki je venomer obupno kričal, da se mora usmrtiti. Reševalcem, med katerimi so se nahajali tudi požarniki z lestvami, je krčevito odganjal ter odbijal nudeno pomoč. Naenkrat je stelebnil in padel na ulico ter se ni ganil več — bil je na mestu mrtev. Orožništvo je ugotovilo, da je nesrečnež Janez Menhart, brezposelni kleparski pomočnik iz Hajdine. Truplo so prenesli v mrtvašnico. O vzroku žalostne smrti se širijo raznovrstne govorice. Drzen vlom na Bregu. V noči na četrtek je bil izvršen na Bregu pri Ptuju drzen vlom v stanovanje uradnika Josipa Pakovnija. Vlomilci so odnesli dve kaseti, leseno in železno. V leseni se je nahajalo več važnih dokumentov, dočim je bila železna napolnjena z raznimi dragocenostmi in denarjem. Plen vlomilca je postal tudi dragocen zlat pečatni prstan z vrezanima črkama J. P. Skupno trpi Pakovni nad 5000 Din škode. Za vlomilci manjka doslej vsaka sled. Otok RAB Pension (s postrežbo in vsemi taksami) 75 Hotelir A. MachaF do 100'- Hotfl Brlstol Palače Hotel Praha Vila Vilma Gallusov koncert Niso ga mislili postaviti za višek vseh slavnosti, pa je le bil. Saj smo vsaj dvajset let že to prepričanje v sebi nosili, tokrat je pa vnovič zaža-relo v ožarjenem spoznanju; Gallus je najvišji vrh, ki ga je slovenski glasbeni duh dosegel. Kdor se kdaj do njega povzpne, bo med nami in pred svetom zelo velik. Kako plemenite so to skladbe, kako dovršene, kako čudovito plastično oblikovane. Poleg tega so glasovi tako spretno vojeni, da ob samostojnih kontrapunktičnih postopih za naše, harmonično usmerjeno uho venomer nastajajo nepričakovane nove harmonične tvorbe, ki prav pogosto na vso moč sodobno in kar — jugoslovansko zvene. Človeku se pri poslušanju venomer vsiljuje vprašanje: ali je vredno za negotov učinek toliko truda, toliko prevejanih harmoničnih sredstev, kakor jih danes rabimo, ko pa Gallus enako in še silneje učinkuje z neprimerno preprostejšimi, silno omejenimi, na prvi pogled kar skromnimi, bornimi sredstvi? Gotovo mu k uspehu mnogo pripomorejo razdeljeni zbori, ki menjaje se nastopajo: mošlii proti ženskemu, mešani zbor proli enemu ali več mešanim zborom. Saj tole prepletanje zborov in harmonično in dinamično pregnetanje, ko se ob stiku zborov v zvoku venomer delajo nekaki krepki vozli, ob razmiku pa zopet nelahno razpletajo, že lo samo je polno življenja in poslušavca sili k pazljivosli, še bolj polno in pazljivost vzbujajoče pa vplivajo polifonsko melismatična mesta, lio se vsak glas zase razživlja v živahnem, čuvstveno razgibanem pramenu, ki se v bežnem teku spletajo v prečudno živ in pester venec. V taka mesta se mu glasovi navadno zgnetejo proti koncu, tako da konci navadno proti vsemu pričakovanju velikansko narastejo. Že koj pri očenašu v veličastnem amenu zbora v silovitih vzgonih valovita drug proli drugemu in se ženeta proli višku, Prav lako mogočen konec imajo »Ave Maria«, »Ubi Plato«? in Nescio, quid sit araor«, Nad vse veličastna je pa končna aleluja dvanajsteroglasnega, v tri mešane zbore razdeljenega moteta1 »Alleluial Cantate Domino«. Kakor morje hrumi in se zaganja. In tudi peli so tako. da je ta konec prišel do polne, veličastne veljave. Kakšen bi bil vtis, če bi bili ti zbori ne bili razdeljeni samo glasovno marveč tudi prostorninsko. Saj te vrste skladbe naravnost zahtevajo in so zato pisane, da se zbori v prostoru postavijo na ločena mesta.= Tako iz enega pro- 1 Zakaj spored piše: moteta, motete? — Latinski »motetus.« so si pač Nemci prenaredili v Mo-lette; nam pa ni treba brezmiselno za Nemci stopicati, ampak latinsko besedo po odpahnjeni končnici rabimo kot molel, moteta. Če naše redovnice pod vplivom slano izgovarjane nemščine — namesto »matutina« molijo nemški »melen« (Mette) in iz robate nemške izgovarjave vzeti »fešper«, namesto da bi si besedo vzele iz latinščine in rekle: vespere, vesper, vesperam, jim nič ne zamerimo. Saj Ialinšičnc ne znajo in teh izrazov tudi ne pišejo. Za javno in še slavnostno rabo se morajo pa tujke že pravilno obraziti. - Ljubljanska stolnica je živ zgled za tako raz-postavilev zborov. Oba stranska kora v ladji — nad prižnico in nad desnim vhodom sta mogla nastati samo v času, ko je bilo te vrste zborovsko petje v navadi. Na vsakem koru ie pel poseben zbor. Morda je je kdaj eden bil tudi še za velikim oltarjem, saj so ludi tam stale majhne orgle. Sedanji veliki kor se v ta namen morda ni rabil, ker je bil očividno pozneje prizidan. — Rimske cerkve imajo kar zapovrstjo po več podobnih korov in še danes moreš slišati mašo na dveh korih peto. Seveda je lo neverjeten učinek in nepopisen užitek. Dan cs sc to seveda le redko dogaja. Svoje dni je bilo pa lo drugače, tako da so sv. Filipu Nerijcu n. pr. za slovesno novo mašo v cerkvi »al Gesu« peli na sedmih korih. Pevovodje so se sporazumevali z odsevi v nalašč za to postavljenih zrcalih, ker se naravnost niso mogli videli. Ali bi ne kazalo za kakšno posebno slovesno priliko tako petje visoke baroke tudi pri nas kdaj obnoviti? Dva, trije ljubljanski zbori?,.. slora proli drugemu valovi glasovno morje, se valovi zgrinjajo pa zopet razlekajo, da se pred po-slušavcem venomer giblje in razgrinja bogato življenje, iz globin vroča prošnja neprestano trka na dobrotno božje usmiljenje. Tako da tudi glasba bogati kontrapunktični plastiki povzema mogočno, bogato členovitost stavbe, v menjavanju zborov in njih prepletanju pa begotno igro svetlobe in sence po živahni notranjosti — nezgrešljiv »pošto« in »contraposto« v glasbi. O petju matičnega zbora, ki je to težko nalogo z navdušenjem prevzel in dosegel obilo zasluženega priznavanja, smo bleščeče, veličastne konce že pohvalno poudarili. Lepo so zvenela meli-smatična mesta, kjer en zlog nosi celo vrsto tonov, mesta, kjer pevcu zmanjka besedi in se samo še čuvstvo razživlja in razvnema. Munj dobra so se nam zdela silabična mesta, kjer vsak zlog nosi le po eno noto. Tam se pa zdi, da je pevovodja preveč gledal na posamezno noto brez zveze z drugimi, tako da si semlerlje iz leh posamič petih, z ničemer vezanih not (n. pr. Mediu vita) kar nismo mogli sestaviti melodičnega poteka; mozaični kamenčki, vsak zase sicer ločno obdelani, so bili predaleč vsaksebi in se niso hoteli ujeti v enotno, nepretrgano črto. Slišali smo marsikje le posamezne sunke, ker se zlog ni držal zloga, marveč so bili vsi razdeljeni s presledki. Saj je odsekano petje včasih tudi lepo, kakor se je n. pr kar dražestno glasila stakatirana vrstica »in Saeculorum saeculo«, ali mogočno, bolestno vprašanje »Quis scit an, delili- eis requies?« Tu v leh hudih dvomih je tako pomišljanje v petju naravnost potrebno. Učinkovit je bil staccalo na besedah dim possis«; ta madrigal (»Noli laudari«) se je v celoti menda najlepše, najbolj vezano pel; melodična črta je bila tesno strnjena in se je ves čas lepo odražala. Pri njem smo posebno pozorno poslušali kontrapunklično delo, ki je do čuda polilo zvenelo, dasi je bilo samo tro-glasno. Seveda smejo takile odsekani zlogi biti le izjema; pa še takrat z večjo skrbjo pripravljeni kot običajno peti; ne smejo biti ne predolgi, ne ■prekratki, ne pretrdi, ne premehki, ne preveč, ne premalo odločni; in ne preveč zapovrstjo. Tako n. pr. bi bili silno učinkovali, če bi se bila samo beseda »mulieribus« tako pela; kar je bilo več, je bilo odveč in še onemu v škodo. Prav tako bi bilo čisto dovolj, če bi bili odsekani in potisnjeni samo trije zlogi v besedicah nisi te«; beseda »Domine«, ki ju sledi, bi se morala peti vezano, že samo iz potrebe po nasprotju, pa tudi zaradi motivno kon-trapunktične jasnosti in preglednosti. — Saj ne vem ali je to zborova navada, ali je pevovodja ta nevezani način petja samo za le vrste glasbo imel za primernejšega, kakor je n. pr. pred leti neki odličen zagrebški zbor v Ljubljani pel Paiestrina: ma-drigale lepo, gladko vezane, naravnost zgledno, si-jujno; mašo je pa vso razsekal, po vsaki noti posebej udaril, Pa ni bilo dobro. Mislim, da je ni vrste v glasbi, ki bi ne zahtevala točno vezanih zaporednih tonov, pa naj bo glasba vokalna ali pa instrumentalna. Če bi bil zbor vsa mesta vezal, kakor je nekatera, bi bil vtis, ki je bil že sicer velikanski, zlasti ker so bili konci tako dobro pripravljeni, še mogočnejši, še veliko silnejši. — Sicer pa moram reči, da smo zbor in pevovodjo in veliko požrtvovalno vztrajnost, s katero sta se morala na veliko težko nalogo pripravljati, z občudo-valnim priznavanjem gledali. Zbor je mogočen, lepo ubran, glasovi polni, morda moški še za spoznanje gosteje in bolj kleno zvene. — Sicer naj imata pa zbor in pevovodja to zavest, da je Gallusov koncert med vsemi številnimi prireditvami obiskovalcem nudil najvišji, najplemenltejši užitek. In če moremo »Glasbeni Matici« h kateri prireditvi čestitati, ji k tej najbolj iz srca. K. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, VoigtlSnder, We!ta, Certo itd ima vedno v zalogi iotoodd. Jugoslovanske knjigarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki štev. i H. /SLOVENEC?:, dne 20. intfja 19:52. Dnevna Koledar Petek, 20. maja: Kvaterni petek. Bernardin Stenski, spozna valeč; Plavtila. Ščip ob 0.09. Heracliel napoveduje dež. Novi grobovi -f- V Lescah na Gorenjskem je včeraj ob pol ll predpoldne umrla gospa Marija W'allund, mati g. dr. Franca Wallanda, inšpektorja jugoslovanske salezijanske inspektorije. Pokojnica je bila glo-t)oko verna, vzorna krščanska mati in je svetniško potrpežljivo prenašala bolečino zadnje kratke bolezni ter operacijo v ljubljanski bolnišnici. Pogreb bo v soboto ob 10 dopoldne. Svetila ji večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! •f V škotji Loki je umrl železniški inšpektor v pok. g. Karel O gore v o, brat državnega tožilca g. dr. Roberta Ogoreutza. Pogreb bo v petek ob petih popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! + V Zagrebu so v sredo pokopali gospo Ano P r i s t o u , mater občespošlovanoga ljubljanskega črkoslikarskegu mojstra in likvidatorja Zveze obrtnih zadrug g. Filipa Pristoua. Blaga pokojnica je u čakal a visoko starost 81 let in je vse svoje otroke vzgojila v narodnem duhu. Naj počiva v miru! — Uglednim preostalim naše iskreno sožalje! •f V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl g. Ivan Hočevar, župan, posestnik in gostilničar v Velikih Laščah. Truplo bodo prepeljali v Velike Lašče, kjer bo pogret) v nedeljo ob 11 dopoldne. Svetila mu večna luč! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti = (i. pomočnik bana dr. Pirkinajer se je vrnil po daljši odsotnosti in je nastopil zopet svoje službeno mesto. Osfale ocsfl — Nov vozni red. Generalno ravnateljstvo drž. Železnic, opozarja potujoče občinstvo, da stopi opolnoči med 21. in 22. t. m. v veljavo nov vozni red potniških in drugih vlakov. Tiskane razpredelnice novega voznega reda bodo o pravem času razobe-šene na vidnih krajih na vseh železniških postajah. Novi vozni red se dobi tudi pri okencih na železniških postajah. . — Pisarna Marijinih družb je od !K. maja dalje v Ljudskem domu, II. nadstr., Streliška ulica 12, Ljubljana. Vse potrebščine zu dekliške, fantovske iu dijaške kongregacije ler /.a Marijine vrtce se dobijo vsak dan od 10 do 12 v pisarni oz. sc lahko pismono naročijo. — Režiserski tečaj preložen. Ker so nekateri prizadeti Izrazili željo, da bi se naj režiserski tečaj vršil poznejši čas, zato se ta tečaj mariborske Prosvetno zvezo preloži. Kdaj se bo vršil, bo pravočasno objavljeno. — Pravilnik o poslovanju in vodstvu lonuov za podpiranje strokovnih šol v banovinah in na področju uprave mesta Belgrada je predpisal minister za trgovino in industrijo. Pri vsaki banski upravi se po tem pravilniku ustanovi fond za podpiranje strokovnih šol. Za področje uprave mesta Belgrada se fond za podpiranje strokovnih šol ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Sredstva fonda se zbirajo iz denarnih glob na prestopke proti določilom obrtnega zakona, proti uredbam, pravilnikom in naredbani, izdanim na podlagi tega zakoni?,• in iz denarnih zneskov, za katero zakon določa, da gredo v korist tega fonda. v . — Otvoritev nove koče na Ljubniku. Podružnica Slov. planinskega društva v Skofji Loki otvori v nedeljo dne 22. t. m. svojo kočo na Ljubniku. Slovesnost so bo vršila po tem-le sporedu: t. ob pol 0 dopoldne odhod z Mestnega trga v Škotji Loki na Ljubnik; 2. ob II blagoslovitev koče z božjo službo; 3. pozdravni govor namestnika predsednika podružnice; 4. planinska zabava. Ker jc Ljubnik zelo lahko dostopen v pičlih 2 urah hoda in nudi krasen razgled, se bodo brez dvoma zbrali na dan otvoritve na "njegovem vrhu ljubitelji narave iz bližnje in daljnje okolice, zlasti pa iz Ljubljane. V primeru slabega vremena se vrsi otvoritev dne 20. t. m. _ Znižane mezde. Delavstvo v steklarni v Hrastniku je sklenilo s podjetjem kolektivno pogodbo. Podjetje je, kakor splošno znano, zahtevalo, da delavstvo pristane na znižanje prejemkov v približnem razmerju za 35%, kar je delavstvo odločno odklanjalo. Po dolgih pogajanjih je podjetje le pristalo na kolektivno pogodbo, po kateri pa bodo mezde le znižane za približno 11%. — Druga tovarna, ki je po dolgem odmoru zopet pričela obratovati, je kemična tovarna v Mostah. Delo v tej tovarni je počivalo tri in pol meseca. Po novi pogodbi dobiva delavstvo približno 20% manjše mezde kakor poprej. Kot kronisti imamo dolžnost zabeležiti prepričanje vsega delavstva v Ljubljani in na deželi, da je v večini slučajev ustavitve obratov imela važno vlogo špekulacija podjetij, da se delavstvo prisili k znižanju mezd. — Matija Tome: Stopil boni k oltarju. K tej slovenski sv. maši je napisal g. K. v Kulturnem obzorniku v .Slovencu 13. 5. 1932, šl. 100, oceno. Tu nemara preveč pohvali moje besedilo k maši. Omenja pa »dve malenkosti : da dvakrat moti poudarek. Saj sta menda res samo malenkosti, pa vendar dve, tri besede o njih. Prvič: Srcil mu dajmo na oltar! V izvirniku je: »Srce mu dajmo na oltar! Glej Bogoljuba 1930, str. 172, kjer je bila maša tiskana. Morda se je pri tisku skladbe vrinili! sprememba črke. Drugič: Blagosldvl jen, ki prihajaš.« Blagoslovljen je sicer res trpni pretekli deležnik, toda med narodom se je docela prelevil v pridevnik. Preprosto ljudstvo moli »blagoslovljena med ženami samo tam, kjer so ga tako naučili. Iz svojega pa pravi »blagoslovljena med ženami . Malokdo bo rekel na kmetih »blagoslovljena voda , sleherni pa »blagoslovljena voda, blagoslovljen rožni venec«. SIcer se na te reči ne razumem, gotovo pa je blagoslfivljen* bolj polna beseda kakor »blagoslovljen in ima vsaj za moje uho nekak prizvok, da blagosldvljen ni samo sam blagoslovljen, ampak ima blagoslov ludi za druge. Saj jo gotovo »blagoslovljen bolj slovnično, je pa ž biagosldvljenc morda bolj slovensko, saj tako splošno govori iiarod, ki jo živa slovnica. — J. Pucelj. — Slevonsko planinsko društvo sporoča, da so odprle In oskrbovane sledečo koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Aljažev doni v Vratih je stalno odprt in oskrbovan. V Karavankah: Spodnja in Kadilnikova koča na Golici, Valvasorjeva koča pod Stolom, Prešernova koč« na Stolu in Dom na Kof-cah so slaluo odprli in oskrbovani. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki Planini in Doni na Krvavcu so stalno odprti in oskrbovani. Erjavčeva koča na Vršiču se odpre le v slučaju, čc je javljen posot, zalo naj so turisti zgla-so prej pri oskrbnici Julki Pečarjevi v Kranjski gori. Nadalje sporočamo, da so odprlo in oskrbovane vse leto: Novozgrajena postojanka nn Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vso koče na Pohorju, Celjska koča nad Celjem, Pi-skernlkova in Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirskn koča na Mozirski planini. Odprta in oskr-bovana jo restavracija na lloču. kronika — Posurovelost. Od nekod z Dolenjskega nam pišejo: Mlad kmet, ki ne zna'drugega kakor piti in kleli, ki za delo nikoli ne prime razven kadar kol odseka, si privzame tri tovariše enakega mišljenja in življenja. S steklenico žganja v eni roki, z odprtim nožem v drugi se podajo v bližnjo vas. Po poti tulijo kakor divji volkovi, zabavljajo, kadar pridejo mililo kake hiše, kričijo: »Danes pa morata bili dva mrtva. Pridejo do hiše, v kateri so fantje mirnega obnašanja, ki ne ponočujejo, ne pijančujejo, se ne pretepajo. Razgrajači razbijajo po vratih, mečejo kamenje v okna, pobijejo skoraj vsa stekla. Nevarnost jo, da vderejo v hišo in vse pokoljejo. Pa gre eden domačih fantov skozi zadnja vrata iz hiše iskat pomoč. Pomoč pride. Seveda branilci nasilnežev ravno z rokavicami ne božajo. Razgrajači se morajo umakniti. Eden je še celo toliko skupil, da je moral iskati teka v bolnišnici. Časopisi pn potem evfemistično poročajo: Neznani pretepači so napadli tega in tega. Poškodovali so ga po hrbtu in na levi roki. DAJ Slado- DAM -led — Zločinski požigi na Dravskem polju. Te dni sla zopet nastala na jlravskem polju in na vznožju Pohorja dva požara, ki dokazujeta, da so zločinski požigalri So vedno na delil. V Strgojncih na Dravskem polju ie zgorelo gospodarsko poslopje treni posestnikom: Beraniču, Klasincu in Žumru. Škoda je velika. Ogenj je bil očividno podtaknjen, kor je nastal skoro istočasno na dveh krajih vasi. Dan preje je izbruhnil požar na vznožju Pohorja nad Orehovo vasjo, kjer je zgorelo nad hektar smrekovega in borovega nasada. Tudi ta požar je najbrže podtaknila zločinčeva roka. — Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Jose!«-grenčica najboljšo olajšavo. • Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporab-Ija zelo milo odvajajoča »Franz-Josef«-voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. »Franz-Josei«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Veliko izprememb v voznem redu! Kupite si nov vozni red za 2 Din pri Tiskarni sv. Cirilu v Mariboru. Zahtevajte pri vseli trafikah, d« ga imajo! —- Biggers E. D.: >Kitajčeva papiga«. Prevedel Kr. Kremžar. (Ljudska knjižnica, zvezek 45.) Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1932, str. 195, cena 32 Din, vez. -12 Din. Izvirnih detektivskih romanov Slovenci sploh nimamo in tudi prevedenih je razmeroma jako malo, čeprav je precej takih, ki sploh bero najrajši detektivske romane in tudi po višjih umetniških užitkih hrepeneči bra-vec jih za oddih vzame prav rad v roke. Vsakemu je zato gotovo ustregla Jugoslovanska knjigarna, ki je v svoji pestri I-iudski knjižnici izdala to pot za izpremembo detektivski roman pod zgorajšnjim naslovom. Zgodba nam opisuje prodajo in prenos dragocenih Phillimorovih biserov novemu lastniku, bogatašu Maddenu. Temna družba modernih roparjev se je hotela polastiti dragocenih biserov, toda policijski uradnik C. Chan, ki je oskrbel prenos, ji je bil kos, razkrinkal roparje, jih izročil roki pravice in izročil zaklad pravemu novemu lastniku. Glavne zahteve, ki jih stavimo na nov detektivski roman so, da je duhovit, da ni banalen in da ni šablonski. In tem zahtevam odgovarja Kitajčeva papiga« v polni meri, zato smo prepričani, da jo bo prebral vsak z največjim zadovoljstvom kar v enem dušku, saj ne popusti izredna napetost živahno se razvijajočih dejanj in burnih dogodkov prav do zadnje strani, pri tem se pa pisatelj vseskozi skrbno izogiba vsega, kar je spravilo običajne detektivske romane v slab glas. Glede na lo, ta novi zvezek Ljudske knjižnice vsem najtopleje priporočamo in vsak bo založnici gotovo od srca hvaležen za nekaj ur res prijetnega branja, ki mu ga roman nudi. Še prav posebno opozarjamo nanj podeželske knjižnice. Zelene kravate ee dobijo pri Cilki Zaje, strojuo pletenje, Doin-žale-Rodica. Cena Din 7.50 za komad, pri večjem odjemu popust. N OLZzncmilcL Ljubljana Občni zbor Osrednje protituberkulozne lige se bo vršil v nedeljo, dne 22. maja ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. šl. 20. Poleg poročila o delovanju v preteklem letu so na dnevnem redu volitve in kratko, četrturno predavanje. Zrak in solnce v boju proti jetiki. Vubimo vso javnost, da se udeleži občnega zbora, Krajevne lige naj se udeleže občnega zbora po delegatin, kakor je bilo že jav-ljeno z okrožnico. Maribor Gledališče. V soboto, dne 21. t. m. se ponovi pri znižanih cenah opereta »Mam' zelle Nitouche«. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. DraStvo zasebnih in avtonomnih nameičencev ima jutri v soboto ob 20 v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor. Kamnik. Pevski zbor »Gorenjci« proslavi prihodnjo nedeljo, 22. t. m. ob tt zvečer v frančiškanski cerkvi 80-lelnico p. llugolina Sattnerja. Spored: 1. Božična pesem; 2. Svetonočno zvonjenjo; 3. V zvezdicah žari nebo; 4. Molim te Jezus; 5. Evlia-rlstični jetnik; 6. Marija, kako si lepa; 7. V kripti sv. Ceeiilje; 8, Majnik pesem poje; 0. Odpri so ta-bernakelj; 10. Zdrava, roža Marija; 11. Ti Jeruzalema slava; 12. Kdo je ta (Iz Asumpcije); 13. Pred Tabo moli...; 14. Vstal je Gospod. — Vse pesmi je zložil p. llugolin Sattuer. Uvodno besedo govori p. Frančišek Ačko. Na orglah spremlja br. Kanizij Frlcelj. Vstop prost. Prostovoljni prispevki so namenjeni za popravilo orgel. Ruše. Mariborsko »Narodno gledališče« gostuje v Rušah v nedeljo, dne 22. t, m. Uprizorilo bo izborno komedijo češkega dramatika Langerja »Spreobrnitev Ferdinanda Piitore«. Ta komedija, je dosegla v Mariboru zasluženo velik uipeh. Ru-šani, ki so vneti ljubitelji gledališke umetnosti ter so svojo naklonjenost do mariborskega gledališča dokazali že lani ob priliki gostovanja z dramo »Ka-rol in Ana«, bodo gotovo tudi topot napolnili dvorano do poslednieifa kotička. Začetek predstave ob pol 21. uri. Celje Skromen, a redek Jubilej. Te dni je obhajal tiho in skoro neopaženo eden najstarejših mož v našem lepem mestu redek jubilej, dovršil jc 90 let g. Jožef Skočir. Jubilant se je rodil I, 1842. v Tolminu kot sin čevljarja in hišnega posestnika Jakoba Skočirja in njegove žene Marije. Jože! Skočir se je rodi! svojim starišem kot 6. otrok, ki mu jih je sledilo še 6. Od teh 12 otrok živita danes še samo naš slavljenec in pa njegova najmlajša sestra Antonija, kateri je sedaj 79. Trde hoje je bil Skočir v svojem življenju. Kot dvanajstleten deček jc že moral zapustiti svojo rodno grudo ter oditi v Trst, kjer se je izučil krojaštva. Kasneje se mu je posrečilo po velikih težavah vrniti se v svoj ljubljeni domači kraj, kjer je nastopil službo kot pomožni sodni poduradnik, službo je vršil 3 leta. Potem je postal eksekutor, kar je bil 22 let in nato jc bil še 15 let davčni sluga in je kot tak tudi stopil I. 1914. v zasluženi pokoj z malenkostno pokojnino. Poročil se je bil 1. 1914. s hčerko iz ugledne družine tolminske Terezino Lebanovo. Živel je mnogo let v srečnem zakonu, iz katerega se mu je rodilo 5 otrok, od kalerih živita danes še dva, V začetku vojne z Italijo je moral na stara leta zapustiti ponovno svoj rojstni kraj ter se je preselil v Kranj, od koder se je preselil ob prevratu v Cet]e. Ves čas od vpokojitve živi pri družini svojega sina Jakoba, ki je sedaj arhivar katastrske uprave v Celju, G. Skočir je vktjub svoji visoki starosti ob svojem jubileju telesno še zelo čil in krepak, duševno pa naravnost še mladeniško svež in bistrega duha. Daj mu Bog še mnogo lel uživati srečo ljubezni, ki jo gojijo njegovi potomci do njega. <3 Celjska mestna občina. V petek 13. t. m. se je vršila seja mestnega občinskega odbora. Te dni je prišlo obvestilo, da je proračun odobren in da dospe v najkrašein času v Celje. Ker se mora pričakovati v občinskem gospodarstvu tekočega jeta okrog 1,000.000 Din deficita, se ukine izplačevanje podpor iz proračunskega poglavja dobrodelnost in prosveta. Po poročilu davčne uprave jo pričakovati iz občinskih doklad na neposredne državne davke okrog 30.000 Din deficita. Obračun o tlako-kovanju nekaterih ulic znaša 999.865 Din, bil je torej prekoračen za 81.577 Din. Obračun je bil potrjen. Sledilo je poročilo gospodarskega odseka, mestnega vodovoda in obrtnega odseka o nekaterih manj važnih zadevah, nato je sledilo poročilo gradbenega odseka. Ustanovil se je pripravljalni odbor za prepotrebno ustanovitev vodne zadruge za Vo-glajno in Hudinjo. Občinski svet se je izjavil za potrebo, da razširi ta zadruga svoj delokrog na Koprivnico, Sušnico in Ložnico ali pa naj se ustanovi za te potoke posebna vodna zadruga. Pri slučajnosti sla bila pooblaščena finančni in gospodarski odsek, da sklepata o vprašanju ali sc naj javno stranišče v Samostanski ulici podre ali pa popravi in poveča. 13 Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od sobote, 21. t. m. do vštetega petka 27. t. in. lekarna Pri križu v palači Ljudske posojilnice na Kralja Petra cesti. ftovo mesta Vina je preveč. Jc res to. Dolenjska je z vinom kar preplavljena. Ljudje ga pijo kakor vodo — za vsako žejo — seveda kam pa naj ga dajo. Kupiti ga noče nihče. Nedeljo za nedeljo naletiš po vinskih goricah na odprto hrame jn zidanice, kjer si zastonj lahko potolažiš žejo. Ker pu jo vino dobro iu močno, ga jc tudi kmalu dosti. Toda pri nas jo žo taka navadit, da se ga tako radi če/, mero nacukajo, iz česar se potem izciinijo prepiri in poboji, kateri se deloma zaključijo pred sodiščem. Dostikrat pa se zgodi, da pridejo mnogi precej okajeni iz zidanic in mesto da bi šli lepo spat, gredo še v gostilno, kjer pride potem do prepirov. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi ua binkoštno nedeljo ponoči, ko jo bil tukajšnji domačin Lukšič Franc, zidar iz Drske, tako pretepen, da so ga morali pripeljati v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so kon s tu tira I i hude poškodbe. Na Drski se je bil namreč razvil pretep, v katerega je zašel tudi ranjeni Lukšič. Kdo ga jo iu zakaj ga je, bi se menda najlažjo odgovorilo z eno samo besedo: vino! Gregorčičev koncert jo zaradi ovir. ki so so v zadnjem hipu pojavilo in kalerih ni zakrivilo pevsko društvo »Gorjanci , moral biti preložen na nedeljo dne 22. maja. Vršil se bo la dan ob pol 21. To neljubo prestavitev naj blagovoli občinstvo oprostiti. Pevski zbor želi imeti koncert takrat, ko ne bo nikomur otežkočena udeležba in prilika, da z obiskom počasti spomin goriškega pesnika iu pagradi veliko vnemo zbora zu to prireditev. Nesreča. Iz Podgrada so pred par dnevi pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov 9letnega Jeniča Aniona, katerega je njegov starejši brat po nesreči obrezal z nožem po glavi. Sodrazica Kulturno življenje v našem trgu je kaj živahno. Pravi dogodek za ves naš kraj pa je bila predstava Finžgarjeve drame »Razvaline življenja«. Veliko jc, če se podeželski diletanti lotijo take igre, ki ne zahteva samo igralske izvežbanosti v tehničnem oziru, ampak tudi pravo umetniško vživljanje in vču-tevanje, kakršnega bi od igralcev na deželi, ki so ves dan večinoma s težkim delom zaposleni, ne pričakovali. Igro so prišli gledat iz Ribnice, Velikih Lašč in Sv. Gregorja, lorej občinstvo, ki je. kakor znano, jako kritično. Vsi igralci so zasluzili pohvalo, ki so jo želi, najbolj pa sta sc izkazala Urh Kante, ki ga je igral Franc Zaje, in Lenčka, katero je predstavljala Pepca Perovšek. Zaslugo za tak razvoj prosvete v našem trgu imata predvsem naš župnik, gosp. duh. svetnik Traven, ki je poživil zlasti pevski odsek, in gosp. kaplan Jankole, ki je navdušil naše dramatske talente k živahnejši delavnosti. Kakor vidite, ribniška dolina ni domovina materijalizma, kakor se večkrat trdi, ampak od nekdaj goji kot protiutež zoper pridobitne nagone (ki se letos nimajo bogve kaj udejstvovati) vse lepe vednosti in umetelnosti. Cerkveni vestnih Zaprte duhovne vaje za meščanske gospe in matere se bodo vršile v dneh od 29. junija zvečer do 3. julija zjutraj v Lichtenlhurnovem zavodu v Ljubljani. Naznanjene so bile že za velikočni teden, pa se žal tedaj radi spremenjenega roka šolskih počitnic niso mogle vršili. Gospe, ki jim dopuščajo stanovske razmere, sc vljudno vabijo Oskrbnina za vse tri dni znaša 100 Din. Prijaviti se jc Ireba uslmeno ali pismeno na naslov: Vodstvo Liuhten-thurnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg in sicer vsaj do 15, junija. Naše dijaštvp J. k. a. d. »Zarja« ima danes v petek 20. maja ob 8 zvečer v dvorani v Akad. domu na Miklošičevi cesti št. 5 svoj redni sestanek na katerem predava g. Drago Ulaga o temi: »O današnjem športu«. Predavanje bodo spremljali skioptične slike. Za člane udeležba obveznn, gg. starešine, člani bratskih društev iskreno vabljeni. Zadeva je aktualna ln zanimiva zato pridite v čim večjem številu k sestanku. —• Odbor. Iz odlične družbe. Za dostojen zaključek soareje pri soprogi generalnega konzula Kortinskcga sc je servirala turška kava Hag. Soglasna hvala! Boljše kave niso šc nikoli poskusili niti najbolj razvajeni sladkosnedeži. Znak posebne pozornosti napram gostom je, ako jih počaščatc s kavo Hag! Ona je izmed linih najfinejša, prava zrnata kava, in poleg tega prosta tako škodljivega kofeina. Okus, aroma ter kakovost kave Hag imajo svetoven sloves, enako tudi njena popolna neškodljivost za vsakogar. Čeprav bi jo pili pozno ponoči, Vam nikoli ne bo motila spanja. Zato kava Hag po pravici osvaja odlične družbo. Spori Medn. plavalne tehme v Mariboru Ituipis SSK Maratona. Tekme bodo v četrtek ua Telovo 20. I. in. do poldne ob 10 in ob II na Mariborskem otoku. Pravico nastopa imajo verificirani člani JPS in člani inozemskih plavalnih klubov. Tekmuje so v bazenu 50 i■ i dolžine, obrat, slarl 80 cm. Z M označene di sripline so samo za plavače Maribora. Tekme se vršijo po pravilih JPS. Tekmuje se v sledečih disciplinah: 400 ni prosto, gospodje: 50 m hrbtno, damo; 50 m prosto, juniorji (M); 100 iu prosto, seniorji (M); 100 m prosto, dume; 100 m hrbtno, seniorji (M); 200 m prsno juniorji iu seniorji (M); 50 m prosto, seniorji (M); skoki in event. predlekme v vvuterpolu. Popoldne ob II: 1X200 m prosto, gospodje; 100 ln. hrbtno, gospodje; 3X100 lil metanu gospodje (M); 200 m prosto, dame; 100 m prosto, gospodje; 50 m prosto, gubjuniorji (M); 200 m prosto. seniorji (M). 100 m prsno, dame; 3X100 m mešano, gospodje; 4X50 in prosto, gospodje. Potem vaterpolo Ilirija : GAC (Gradec). Prijave je poslati najkasneje do 23. I. in. nn tajništvo SSK Maratona, Maribor, Aleksandrova cesta li. Pri .eventualnih prijavah na startu jo plačati 10 Din zu posameznika iu disciplino. Podzvczno prvenstvo je končano Prošlo nedeljo so je s tekmo Priniorje:Ilirija končalo podzvezino prvenstvo, ki jo trajalo od zgodnje jeseni do pozno pomladi. V našem listu hiiio dolgo zagovarjali jiov sistem prvenstvenega tekmo vanju. Zahtevali smo enoten razred /.u Slovenijo, v katerem bi tekmovali naši najmočnejši klubi. LNP jo uvedla enoten razred, izvedla pa samo tekmovanje tako, da smo ostali pri starem. Nismo zahtevali enoten razred radi razreda samega, pač pa zato, da bo prvenstveno tekmovanje hitreje Končano, f.r lel i smo v interesu našega nogometa, da bi imeli vodilni klubi, ki repreieutirajo slovenski nogomet v trikih borbah /« dnavno prvenstvo, več terminov na razpolago. To zato, da bi igrali mednarodne tekme in >i pridobili potrebno rutino iu tudi /nanje. Toda ostalo je vse pri starem. Podzvezino prvenstvo je pričeto In končalo nb istem času kol vsako leto. Klubi pu niso imeli v ugodnem letnem času nobenih terminov na razpolago. Zakaj se pri nas drže staro prakse, da se mora vršiti vsaka prvenstvena tekma za sebe iu ne po dve ali celo tri naenkrat, no vemo. Ali jo lo zloba ali nesposobnost, prepuščamo našim čitatotjom. da sodijo sami Tako postopanje ima za našo vodilne klube tei ko posledico. Nasprotniki našiti klubov v tekliuili zn državno prvenstvo bodo zopol zagrebška moštva. Ti so dobro pripravljeni, čeprav je njih prvenstvo pričelo par mesecev kasneje iu se vršilo v enem mestu, medtem ko se je naše prvenstvo igralo v treh. ZNP je kljub temu, da je bila s termini v stiskati, dovolila svojim članom, da so igrali mednarodno tekme. V Ljubljani smo izgubili, kor ni bilo termi nov v pomladni sezoni, gostovanje Voklorije Žižkov, BSK in še marsikaterega drugegu kluba. No rečemo preveč, naši klubi gredo zopet z istim znanjem v tekmovanje za državno prvenstvo kot prejšnja leta. Ostali smo na isti točki, ttspeti ho zopet isti: Nismo zreli in premalo znamo, ila Iti zmogli konkurenco zagrebških klubov, katerim smo bili pred loti že dorasli I Ali bo prihodnje leto boljšo, ne vemo. Mislimo, da je skrajni čas, da merodajni prvenstvo tako izpeljejo, da bo končano v pur nedeljah! Prvak Slovenije je postala devetič Ilirija, ki si jo priborila od 20 toč samo Ki. Izgubila je igri. proti Mariboru s 0:2 in Primorju s 3:2. Pričela iti tudi končala jo s porazi. Posrečilo so jI Jo zbrati dobro moštvo, ki jo bilo nu višku pri tekmi z llrud-janskim (3:1). Radi bolezni iu ble/.ur najboljših igralcev jo moitvo nazadovalo. Priniorje si je osvo jilo drugo mesto. Priborilo si je 14 točk. Tu je težko reči, kdaj Jo bilo moštvo na višku in kdaj najslabše. Vsako tekmo so igrali drugi igralci v napadu, šele zadnjo tekmo proti Iliriji so zaigrali v stari formi in Imajo tudi največ upanja — oko osla-nejo v formi — nn dober uspeh. Tretji v družbi jo Maribor z 11 točkami, ki so jo lo s težavo rešil na tretje mesto, katero mu je rosno ogrožal lokalni rival Železničar. Gotovo bo najslabše odrezal, ker ima najmanj tekmovalno rutino. Tekme z močnimi nasprotniki bodo pa ravno Mariboru največ korl slile. Tudi Mariborovo moštvo ni v stalni formi. Eno lokmo igrajo sijajno, v drugi pa potem odpovedo. Zaigrajo pa od vseh naših klubov najlepše, ako so v formi. Ti trije klubi bodo zastopali slovenski nogomet. Letos ima eden naših klubov priliko, da so prerine v ožjo tekmovanje. Toda premalo so pripravljeni, da bi realno podkrepili — željo — ali trditev, dn bo sodelovalo kako naše moštvo v ožjem tekmovanju, ki I>i so moralo pričeti že v nedeljo, pa jo nreloženo na praznik sv. Rešnjcga Telesa. Radio Programi Radio-Liubljana i Petek. 20. maja: 11.30 Od Stišako do Bojane (V. Plrnat). — 12.15 Ploščo. — 12.45 Dnevno vesli — 13 Čas, plošče, borza — 18 Mladinska ura: 1. J'oJe Mestna ž. r. gimnazija. 2. Šlagorjo igrata gdč. Vojka (klavir) in Bibič (muli (juKzhaml) Pre-love.c — 19 Dr. L. Sušnik: Francoščina — 19.30 Go-spodlnjsku ura, vodi gdč. C. Krekova. — 20 So-kolukti ura iz Belgrada. — 20.30 Prenos iz Belgrada — 22.30 čas, poročila, ploščo. Sobota, 21. majat 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti, — 13 Čas, plošče, — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnaslične vaje (Drago Ulaga). — 19 Gospa Orlhaber: Angleščina. — 19.30 Govorniške vaje (L Peršuh). — 20 Koncert godbe »Zarja . —^ 21 Samospevi gdč. Dragice Sok. — 21.30 Salonski kvintet. — 22 Čas, ooročila, — 22.15 Salonski kvintet. Stran 6. >SLOVENEC<, dne 20. maja 1932. ' Štev. 114. Kuga pred vrati Evrope Z avtomobili shozi Saharo Pretekli teden je v higijenskem zavodu dunajskega vseučilišč« predaval dr. J e 11 m a r o svojih izkušnjah, ki jih je dobil, ko je »deloval pri zatiranju kuge na Daljnem Vzhodu. Predavatelj je poudaril, da je kuga v Mongoliji in Mandžuriji doma že od pamtiveka. Da pa je ravno sedanji trenutek političnih in vojnih zmed na Daljnem Vzhodu velika nevarnost, da se ta strašna bolezen zanese tudi v Evropo in Ameriko. To je toliko lažje, ker se je promet z Daljnim Vzhodom izdatno olajšal z novimi železnicami in avtomobilskim prometom. Ker je kuga iz teh krajev za ves svet tako nevarna, se je s tem vprašanjem začela pečati tudi Zveza narodov in že sklenila primerne ukrepe. Kuga divja po daljnih stepah notranje Azije od evropske Rusije do velikih kitajskih rek. Domačini so se branili pred to strašno morilko z naravnost krutimi, vendar uspešnimi sredstvi, ki pa so zadostovala le, dokler so njihovi kraji bili zaprti od drugega sveta. Domačini so okužene h'še in vasi tako odločno zaprli od sveta, da nihče ni mogel ubežati iz teh kužnih gnezd. Ljudje v teh zaprtih krajih so pomrli, trupla pa so požrli jastrebi. Pač pa so prenašali kugo mali glodavci: miši, podgane, svizci in nekateri kožuhovinarji, ki jih Kitajci in Mongolci love zaradi njihovih kožuhov. Te kožuhe je treba najprej razkužti, preden jih lovci prineso na trg. Vendar brezvestni lovci tega ne store in tako se kuga širi. Že nešteto ljudi je požrla kuga. ki so jo tako nalezli. Drugo gnezdo kuge je blizu kitajskega zidu v provincah šansi in Šensi med Mongolijo in Man. džurijo. Te kraje je predavatelj prevozil na avtomobilu. Zadnja leta se je tu naselilo kaka dva milijona kitajskih kolonistov. Zgrajene so nove že- leznice, nastala so velika mesta, radi česar je še večja nevarnost, da se kuga iz umazanih podeželskih vasi tem hitreje razširi v širni svet. Dr. Jettmar je [»kazal fotografske slike iz teh krajev s siromašnimi ilovnatimi kočami, ki so vse izipodje-dene od j>odgan. Proti temu ni nobene pomoči, ker je drugo stavbeno gradivo predrago. Tako prenašajo podgane kugo na ljudi, kateri umirajo žalostne smrti, izumirajo cele družine in vasi, ne da bi jim bilo mogoče pomagati. Pri vsem tem pa ovira uspešno omejevanje kuge še praznoverje domačega prebivalstva, češ, da jih ne sme zdraviti noben tuj zdravnik, razen njihovih »lam«. O tujih zdravnikih pa širi ljudsko praznoverje, češ, da hočejo zastrupiti vodnjake in širiti kugo, radi česar se je primerilo, da so domačimi proti mednarodni kužni komisiji nastopili tudi 6 silo. Dr. Jettmar je pokazal fotografijo kužne postaje, na katero so domačini streljali. Dr. Jettmar je pojasnjeval dalje, kaj vse je mednarodna znanstvena ekspedicija ugotovila ter je dalj časa govoril, kako od glodavcev, miši in podgan, na ljudi prenašajo kugo bolhe. Najbolj točno se ta zveza da ugotoviti na dejstvu, da najprvo začne divjati kuga med podganami, iz česar lahko vsak točno prorokuje, da bo kmalu izbruhnila tudi med ljudmi. Zadnje čase se je prebivalstvo nekako sprijaznilo z odredbami kužne komisije. Vendar so velika mesta, kakor na pr. Harbin, še vedno ogrožena od kuge, kar je toliko bolj usodno, ker je iz teh velikih mest promet z vsem svetom mnogo živahnejši. Zveza narodov bo poslej podpirala prizadevanje kitajske vlade, da bi iz sveta zginil veliki kužni strah. Zadnjič smo poročali, da se pripravlja ekspedicija na južni tečaj, katere se bo udeležil tudi Čeh dr. Vojtech. Med tem pa se je pripravljala tudi avstrijska ekspedicija na 6evemi tečaj. Vodil jo bo dr. Toll ne r. Znanstveniki bodo zapustili Dunaj 23. majnika. njihova prtljaga pa je bila odposlana proti severu že pretekli teden. Priprave za to ekspedieijo so trajale skoraj leto dni. Dr. Toll. ner je listom dal na razpolago naslednja pojasnila: Najvažnejše pri pripravah udeležencev za potovanje na severni tečaj je bilo, izobraziti se v vseh zemeljsko magnetnih vprašanjih. Treba bo znati uporabljati merilne instrumente, treba bo znati pravilno merilno tehniko in končno pravilno ocenjevati znanstvene izsledke. Posebno težko je bilo ekspedieijo primerno sestaviti in s potrebnim opremiti. Največji del prtljage zavzema živež. Vsi zaboji z živili so od znotraj obliti s činom in začinjeni. Med živili so na prvem mestu mesne konzerve, konzerve sočivja, kava, čaj, sadje, sadne konzerve in marmelada. Proti skorbutu bodo v Tromso vzeli s seboj še veliko množino citron. Sveže meso pa upajo dobiti na lovu. Dmg del prtljage zavzemajo znanstveni instrumenti, katere opisovati je odveč. Važna za polarne kraje je obleka. Orožje in del opreme je dalo ekspediciji na razpolago avstrijsko vojno ministrstvo. Ekspedieijo bo vodil dr. Toll ner, s katerim pojdeta dr. Rudolf K a n i t sc h e i d e r, meteorolog iz Inomosta, in inž. K o p f z Dunaja, ki je šele pred kratkim končal svoje študije. Ti trije bodo 23. maja odpotovali z Dunaja proti Stockhol-mu, odondod V norveški Nar\vik in potem z ladjo v Tromso. Iz Tromso bo potem posebna ladja, ki jo je norveška vlada ekspediciji dala brezplačno na razpolago, ekspedieijo in vso prtljago 10. junija odpeljala proti Jan Mayen, kamor bodo dospeli v petih dneh. Tam se šele prične pravo polarno delo v samotnem Severnem ledenem morju, ki bo trajalo 13 mesecev. Krvavi nemiri v Bombayju. Med Hindi in mohamedanci se v Bombaju vrše hudi boji, v katerih je po dosedanjdi poročilih bilo že nad tisoč ranjenih in okrog sto mrtvih. Slika nam kaže ]>rizor iz enega prejšnjih nemirov, ko angleška policija razganja bojujoče se domačina Brzi vlak Berlin—Ilamhurg je skočil s tira, ko je vozil v postajo Bremen. En voz je zdrkn 1 pod nasip, drugega je vrglo ob železno ogrodje mostu. Deset oseb je bilo ranjenih, med temi dve hudo. Parnik zgorel v Indijskem oceanu. Veliki francoski parnik Ueorges Philippac je zgorel v Aden-skem zalivu. Na parniku je bilo nad 600 potnikov, od katerih so jili nekaj rešile druge ladje, nekaj pa jih je zgorfelo. število žrtev ni znano, sodijo pa. da jih je 200—300. Zvesta žena Nehvaležnost je marsikdaj vse plačilo, ki g« je ileležna krepost. Neko gospo v Newyorku bo stala njena zakonska zvestoba do 15 milijonov naših dinarjev. Pred kratkim ji je umrl ded, velik čudak, ki je zapustil vse premoženje v omenjenem znesku edini vnukinji. A zapuščina je vezana na dva pogoja. Mlada gospa jo bo dobila samo po dovršenem 30 letu ter ne sme poprej zapustiti ozemlja Zedi-njenih držav. Med tem se je srečna naslednica poročila z angleškim diplomatom, ki so ga pa zdaj prestavili iz Washingtona v Stockholm. Če bi hotela gospa obdržati milijone, bi se morala za kakih deset let posloviti od moža. Ni pomišljala niti tre-notek: takoj se je odrekla milijonom ter se odpeljala na Švedsko. Pripomniti je. da nima njen mož ničesar razen dokaj skromne plače. Zviti krojač »Dragi gospod, je nagovoril neki krojač v Madridu svojega odjemalca, ki ga je srečal na cesti. »Kako morete nositi tako obleko? To je res slaba reklama za mojo tvrdko. Pojdite z menoj. Zlikal jo vam bom in jo osnažil popolnoma brezplačno, ker ne maram, da bi vaši znanci slabo mislili o vašem krojaču.« Naročnik je rad sledil uslužnemu mojstru tn se na tihem smejal njegovi postrežljivosti, ker obleke še vedno ni plačal. Ko pa je dospel v delavnico in odložil suknjo, telovnik, hlače, so že pri-Sli po krojaču obveščeni stražniki in prijeli nemarnega dolžnika. Moral je pred sodnika, ki mu je obljubil poslati na dom izterjevalca in ga vrhu tega Se kaznoval z globo. Mož, ki je kralja oklofutal. Neki delavec ;e v mar-seljski luki oklofutal bivšega španskega kralja Alfonza. Moža so takoj prijeli. Pa se zdi, da mu ni hudo, ker se smeji Rodoljubna Angležinja Vsi sloji angleške družbe so se odzvali pozivu lorda zakladnika pomagati tečaju funta. A največ požrtvovalnosti je pokazala ladv tlouston. Nakazala je davčni upravi namesto 10 tisoč funtov davkov kar 200 tisoč s pripombo: da ne bi bil mogočni britski lev podoben onemoglemu staremu psu.« Te besede so postale krilatica. Umorjeni japonski ministrski predsednik Inukaj, ki ga je umorila zarotniška organizacija japonskih častnikov »Črni zmaj«:. Največji bogataš Londonski listi ugotavljajo na temelju uradnih podatkov, da je najbolj bogat človek na svetu eden izmed indskih maharadž in sicer nizam (vladar) v lfajderabadu. To veliko pomeni, čeprav ne ve ta vladar ničesar o davčni napovedi (angleški kralj pa mora plačevati davke) in sploh ne more navesti točnega zneska svojega premoženja. Znano je samo, da počiva v kleli ene izmed njegovih palač zlat zaklad v vrednosti najmanj 50 milijonov funtov šter-lingov. Ima tudi neštevilno podedovanih draguljev. Iz Amerike nalašč povabljeni izvedenci jih popisujejo in cenijo že tretje leto, a še vedno niso golovj z delom. Nizamova veleposestva prinašajo do I milijona funtov šterlingov letnih dohodkov. Razen tega prejema letno 500 tisoč funtov (nad 100 milijonov dinarjev) na račun civilne liste. V teku svetovne vojne je Angliji podaril več deset milijonov funtov za vojne izdatke ter je bil odlikovan z naslovom »Zvestega prijatelja in zaveznika britske krone«. Nizam ima 000 žen, in tudi lo število stalno narašča. Njegovi vazali mu namreč vsako leto ponujajo hčerke za žene. Ne sme zavrniti neveste, ker bj pomenilo to javno pohujšanje. Marsikateri obubožani OAOfj '9>[0J]o lrz iqj3|s ujjbu «1 ou as jiuiojd žene dobivajo stanovanje in služinčad, a navadno ne vidijo soproga. Pripomniti je, da ima nizam jako malo od svojih pravljičnih zakladov. Pravijo — če. je res pa ne vemo —, da jako skromno živi, da stanuje popolnoma sam v najmanjši izmed svojih palač in da celo potuje v starem obrabljenem Fordu, dasi stoji v njegovih garažah nad 50 luksuznih avtomobilov najboljših znamk. To vse pa pravijo in govore; zato človek takim govoricam ni dolžan verjeti, ker imajo tudi nvoj namea Princ Sikst Burbonski je lani organiziral avtomobilsko ekspedieijo skozi Saharo. Poleg njegove žene se je te ekspedicije udeležilo tudi več ple-mičev. Na potu so bili štiri mesece. Potovali so skozi kraje, ki na nje še ni stopila noga Evropca. Vsega skupaj so prevozili 14.000 km, od teh 2500 kilometrov po popolnoma neraziskanih krajih. Odšli so iz Tunisa skozi vzhodno Saharo. Končna postaja je bila oaza Bilma v smeri proti Čad-skemu jezeru. Ko so pustili za 6eboj zadnje francoske vojaške postojanke v Sahari, utrdbi Flatter In Amguid, so bili odrezani od vsega civiliziranega sveta. Pomagali so si le z lastnim pogumom, s svojimi instrumenti in nasveti domačinov. Po hudih naporih so 25. januarja prišli v Bilmo. Od tu so se potem vrnili po drugi poti. Ta ekspedicija je dokazala, da bo mogoče vpeljati stalno avtomobilsko zvezo skozi Saharo od Tunisa do Čadskega jezera. Beračeva zapuščina Poročali smo že, da je v Briksenu na Tirolskem lanskega oktobra umrl berač Basse, doma iz Bonna v Nemčiji. Ta berač, o katerem je vse mislilo, da je brez vseh sredstev, pa je zapustil ogromno premoženje dveh milijonov lir ter to premoženje v testamentu volil kitajski vladi, naj ta denar porabi za uničenje belega plemena. Kitajski poslanik v Rimu je že ukrenil potrebno, da prevzame to čudno dediščino nemškega berača za kitajsko vlado. Ko so časopisi po širnem svetu raznesli to vest, so za njo izvedeli kajpada tudi sorodniki milijonarskega berača v Nemčiji. Vložili so tožbo za razveljavljenje oporoke in dokazovali, dn pokojni Basse, ko je delal tako oporoko, ni bil pri zdravi pameti. Kitajski zastopnik je pred sodiščem v Bolcanu sicer ugovarjal laki trditvi in dokazoval, da jc bil Basse popolnoma pri zdravi pameti, ko je oporoko delal, vendar je bilo sodišče mnenja, da je treba oporoko razveljaviti. Sedaj je vso dediščino zaplenilo sodišče in postavilo sek%'estra. Najbližja dedinja je gospa Margareta Heinrichs, rojena Basse iz Bonna v Nemčiji. Na Cešftoslovašbem manj pifo Letošnjega marca so na Češkoslovaškem popili precej manj piva kakor pa lanskega marca, za 6.7% manj te pijače je šlo letos po grlu. Na češkem so popili 5.4% manj, na Moravskem in v Šleziji 10.6%, na Slovaškem pa kar 23.6% manj. Med mesti se je najmanj poboljšala Praga, kjer so popili le 3.3% piva manj, najbolj pa Bratislava (Požun), kjer so popili letošnjega marca 26.3% manj kakor pa lani osorej. Toni Schmidt se je ubil. Monakovčan (na sliki sedi) Toni Schmidt, ki je s svojim bratom Francom (»Ioni poleg njega) lani preplezal severno steno Matter- norna, se je sedaj ubil na Wiesbachhornu. Se en ugrabljen otrok Odkar so neznani roparji odnesli Lindbergo-vega sinčka in ga umorili, se po časopisih vedno pojavljajo novice, da je bil tu in tam tudi ukraden kak otrok. Tako poročajo, da je pred binkoštmi v Olomucu izginila 15 mesecev stara hčerkica mesarja Walkotnyja. Otrok se je igral na otroškem igrišču, a je naenkrat izginil. Vse iskanje za njim je bilo zaman. Nekaj dni na to pa je neka ženska, ki je z mesarjevimi dobro znana, na olomuških ulicah zagledala pogrešano dekletce v otroškem vozičku, katerega je vozila neznana ženska. Prijateljica Wal-komyjevih je stopila k vozičku ter hotela otroka vzeti. Neznanka pa je trdila, da je otrok njen. Pri. jateljica pa je kar pograbila otroka in ž njim odšla. Okrog obeh žensk je nastal živ-žav malih in velikih. V tem živ-žavu pa je neznanka s praznim vozičkom izginila. Pravijo, da je to dekletce res ugrabljena VVal komyjeva hčerka. Starši so jo spoznali za svojo samo da je zelo shujšana in da ima kožo močno odrgnjeno, znamenje, da so grdo ravnali ž njo. Naročajte ,Slevanca*t