PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v. tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 112 (13.050)
Trst, petek, 20. maja 1988
Protestno zborovanje v Kulturnem domu
Za pravico do rabe slovenskega jezika
Ostra obsodba dvolične politike Dežele F-JK
TRST — Z zborovanjem v Kulturnem domu v Trstu so SKGZ, ZSKD in ZSŠDI ostro obsodile ravnanje Dežele, ki zavrača prošnje za prispevke v slovenskem jeziku. Na srečanju, ki so se ga udeležili predsedniki treh zvez in njihovih članic, so se dogovorili za prožno politiko, ki poudarja načelne pravice slovenskega jezika, obenem pa se ne odpoveduje prispevkom, ker so gmotna sredstva nujna za nadaljnje delo in torej za obstoj slovenske narodnostne skupnosti. SKGZ, ZSKD in ZSŠDI bodo poiskale vse možne poti za uveljavitev slovenskega jezika. Ob koncu so prisotni soglasno sprejeli resolucijo, ki bo poslana vsem pristojnim italijanskim in jugoslovanskim telesom, evropskemu parlamentu in uradu za manj rabljene jezike.
Protestna resolucija
Deželna uprava Furlanije-Julij-ske krajine je v zadnjih tednih društvom in ustanovam, ki delujejo v sklopu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, poslala in še pošilja posebne dopise, v katerih jih poziva, naj prošnje za deželne prispevke napišejo v italijanščini, tako da bodo ugodno rešene. S tem pa deželna uprava našim društvom odreka pravico, da bi svoje prošnje pisala v slovenskem jeziku.
V	zvezi s tem ravnanjem velja poudariti, da so številna slovenska društva in ustanove že vrsto let pisali prošnje za deželne prispevke v slovenščini in da pristojni organi doslej temu niso nasprotovali. Sedaj pa deželna uprava Furlanije-Julijske krajine tem društvom odreka pravico do rabe slovenskega jezika in sklicujoč se na nedavne Pripombe Računskega dvora v kričečem nasprotju s svojim dosedanjim ravnanjem odvzema pravico -rabo slovenščine v odnosu z javni-rni oblastmi - ki temelji na ustavnih določilih in na jasnem norma: dvu ter je bila potrjena tudi z razsodbo ustavnega sodišča št. 28 iz teta 1982 in z drugimi nedavno sprejetimi sodnimi odločitvami.
V	zvezi s tem naj opozorimo med drugim na prvi odstavek pete-9n člena posebnega statuta, ki je °rl priložen Londonskemu memo-rondumu o soglasju iz leta 1954 in v katerem je rečeno, da pripadniki manjšine lahko »uporabljajo svoj lezik v osebnih in uradnih odnosih z upravnimi in sodnimi oblastmi...«
Nedvomno je deželna oblast uveljavila to normo, ko je spreje-0}ate prošnje, ki so jih ustanove in ruštva slovenske manjšine vlaga-a v slovenščini.
Ko je stopil v veljavo Osimski sporazum (3. aprila 1977) je memo-undum nehal veljati, vendar 8. vor sPorazuma pravi, da »ko neha ^ Ruti specialni statut, priložen k jonskemu memorandumu o v Rlasju z dne 5. oktobra 1954, izja-Vplvsafia stran, da bo ohranila v Sprlav' uotranje ukrepe, ki jih je že siaVeia. Pr‘ izvajanju omenjenega not U(Q Jn k° v okviru svojega nn,r,arte^a Prava zagotovila priimkom zadevnih manjšin enako
raven varstva, kot jo je določal specialni statut, ki neha veljati«.
Odrekanje pravice do rabe slovenščine v prošnjah in dokumentaciji naslovljeni na deželno upravo predstavlja - v nasprotju s tem, kar je bila tudi pred Osimskim sporazumom že leta redna praksa - jasno in hudo kršitev Osimskih sporazumov, na katere se nanaša in ki jih ratificira zakon št. 73 z dne 14. marca 1977.
Zavračanje prošenj v slovenskem jeziku je tudi v nasprotju z razsodbo Ustavnega sodišča št. 28 z dne Tl. februarja 1982, ki slovenski manjšini priznava status »priznane manjšine« in pravi, da to ne more biti ne iz logičnega ne iz pravnega vidika v skladu z nikakršno sankcijo, ki bi bila predvidena za pripadnike manjšine, ki rabijo materin jezik« in obenem priznava obstoj »minimalne zaščite«, ki »omogoča že sedaj pripadnikom slovenske manjšine, da uporabljajo materin jezik in da prejemajo odgovore v tem jeziku...«
Zaradi teh razlogov je ravnanje deželne uprave, ki dejansko zavrača že uveljavljeno in priznano pravico, ne samo nezakonito in neutemeljeno, ampak tudi nesprejemljivo.
Odločno protestiramo proti tej novi diskriminaciji, ki je toliko hujša, ker sodi v širši okvir pritiskov in izsiljevanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Ko se med političnimi silami krepi prepričanje, da je treba končno odobriti zaščitni zakon, ki naj bi rešil odprta vprašanja Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini, prihaja do načrtnih in neutemeljenih tolmačenj, ki krčijo že tako skromno raven priznanih manjšinskih pravic. Taka dejanja vnašajo med pripadnike slovenske narodnostne skupnosti občutke nemira in nezadovoljstva.
Zato zahtevamo, da odgovorne oblasti prenehajo z dvoličnim obnašanjem v odnosu do vprašanj, ki zadevajo problematiko Slovencev v Italiji. Ob tem tudi pričakujemo dosledno spoštovanje že obstoječih pravic in istočasno ponovno potrjujemo nujnost čim hitrejše odobritve pravičnega zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost.
Po včerajšnjem posegu podtajnika Rubbija
Nove težave pri odobritvi zakona o obmejnih območjih
KPI je mnenja, da želi vlada izvotliti ta zakonski predlog
DUŠAN KALC
RIM — V komisiji za proračun poslanske zbornice se je včeraj nadaljevala razprava o poenotenem besedilu zakonskega osnutka, ki določa norme in finančna sredstva za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja v Furlaniji-Julijski krajini ter bellunski'pokrajini. Da naloga ne bo lahka in enostavna, je bilo mogoče zaznati že med včerajšnjim zasedanjem, ko je povzel besedo podtajnik ministrstva za proračun Rubbi. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da je dobršen del osnutka pod vprašajem. Ponovil je že znane pomisleke, češ da se predloženo besedilo v nekaterih točkah ne sklada z normami Evropske gospdoarske skupnosti. Pri tem naj bi bili v neskladju predlogi, ki predvidevajo finančne ugodnosti EGS, kot je pravica do deželnega razvojnega sklada. Vlada prav tako nasprotuje roku trajanja zakonskih ugodnosti. Osnutek, kot znano, predvideva okrog 300 milijard lir raznih podpor in olajšav v triletju 1988-90 oziroma okrog tri tisoč milijard lir v desetletju do leta 1997, kar bi nedvomno omogočilo krajem ob vzhodni meji, da bi se priključili vlaku hitrejšega gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja. Rubbi je včeraj dejal, da je vlada proti desetletni raztegnitvi ugodnosti zakona.
Veliki pomisleki so tudi nad 3. členom osnutka, ki predvideva znaten finančni poseg (150 milijard lir) za zaposlovanje. Prediskutirati bo treba nadalje norme o davčnih olajšavah ter o podporah za prometne infrastrukture, češ da je bilo na tem področju že veliko storjenega za Furlanijo-Ju-lijško krajino.
Posebej moramo poudariti, da se podtajnik Rubbi ni dotaknil 13. člena osnutka, ki obsega finančno postavko podpore kulturnim dejavnostim slovenske manjšine v Italiji in
italijanske v Jugoslaviji ter kulturnim in umetniškim ustanovam, ki delujejo v tujini.
Po veliki enotnosti parlamentarcev vseh strank iz naše dežele, so bila po včerajšnji seji mnenja dokaj deljena. De-mokristjanski poslanci Coloni, Rebulla in Agrusti ter socialist Renzulli so v skupnem tiskovnem poročilu pozitivno ocenili mnenje vlade o zakonskem osnutku za obmejna območja, čeprav so hkrati izrazili pomisleke nad nekaterimi pomisleki vlade, zlasti kar zadeva rok trajanja zakona in določila Evropske gospodarske skupnosti. Zelo ostro pa je stališče komunističnih poslancev Bordona, Pascolata, Gas-parotta in Schiavijeve, ki so mnenja, da želi vlada bistveno izvotliti vsebino zakona.
Dva dni brez časopisov
RIM — Sindikat časnikarjev FNSI je za danes napovedal stavko novinarjev dnevnikov, televizijskih in radijskih državnih ter privatnih postaj in novinarjev tiskovnih agencij. Novinarji dnevnikov in tiskovnih agencij bodo stavkali tudi jutri.
Zveza FNSI je stavko oklicala zato, ker še vedno ni bila sklenjena nova delovna pogodba za novinarje, stara pa je zapadla že konec decembra lani. FNSI se tudi opravičuje bralcem za dvodnevno prekinitev informacij, toda stavka ima za cilj zaščito interesov kategorije in boj za pluralizem in kakovost informacij.
Stavki se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika, zato naš časopis ne bo izšel jutri in v nedeljo. Naslednja številka PD bo tako izšla v torek, 24. maja.
V pričakovanju razpleta sindikalnih pogajanj
Tudi zvezd CGIL napoveduje ostrejše proteste šolnikov
RIM — Sindikalna pogajanja za obnovitev delovne pogodbe šolnikov se bodo nadaljevala v ponedeljek, ko bodo po vsej verjetnosti sindikalne organizacije odgovorile na predloge, ki sta jih v imenu vlade prejšnji dan iznesla minister za šolstvo Galloni in njegov kolega za javne službe Cirino Pomicino. Kot znano, je vlada napovedala, da bo za poviške plač profesorjev in učiteljev dala na razpolago približno 5 tisoč milijard lir, čeprav ni še specifično kvantificirala svojih ponudb in normativa, ki ga ponuja šolnikom.
Ministra Galloni in Cirino Pomicino sta včeraj po dolgih in ostrih polemikah iz prejšnjih dni prvič sprejela tudi predstavnike osnovne organizacije Gilda, to se pravi zmerno in politično bolj angažirano frakcijo t.i, cobasov. Srečanje ni sicer privedlo do razjasnitve, sogovorniki pa so razbili zid molka in medsebojnega nezaupanja. Predstavniki Gilde vztrajajo na svojih stališčih in zahtevah ter pravijo, da bi morala vlada ločiti šolnike od sektorja javnih uprav ter jim priznati pravni položaj, ki ga uživajo univerzitetni raziskovalci. Ponedeljkovega srečanja
se bo po vsej verjetnosti udeležila torej tudi Gilda.
Novost dneva predstavlja vest, da je tudi sindikalna zveza CGIL v primeru propada pogajanj z vlado pripravljena izvajati ostrejše oblike protestnih akcij. S tem v zvezi je včeraj vsedržavno vodstvo CGIL predlagalo enotno splošno stavko šolnikov, ki naj bi jo izvedli 3. junija. Vse bo seveda odvisno od poteka pogajanj z Gallonijem in Cirinom Pomicinom.
Za pogajanja vlada seveda veliko zanimanje, tako med šolniki kot med dijaki in njihovimi družinami. Na tehtnici je namreč redni zaključek šolskega leta. Avtonomni sindikat SNALS, ki kaže določeno pozornost na zadnje vladne ponudbe, je včeraj sicer potrdil bojkot ocenjevalnih sej. V političnih krogih vlada medtem zmerni optimizem o poteku pogajanj. Vodstvo krščanske demokracije kliče vlado in šolnike na čut odgovornosti. Komunistični podtajnik Occhetto upa v pozitivno rešitev te kočljive zadeve, čeprav dokaj ostro obtožuje vlado, da je doslej pokazala premalo zanimanja do šolskih problemov. O šoli bo v kratkem tekla tudi parlamentarna razprava.
Šolniki ali uradniki?
SANDOR TENCE
Nejasen potek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe šolnikov in vse težave za profesorje, dijake in njihove družine, ki so s tem povezane, nesporno dokazujejo, da je šola eno izmed velikih odprtih vprašanj italijanske družbe. Vlade, ki so se v teh letih vrstile na čelu države (ministri za šolstvo so bili vsi, razen redkih izjem, vedno demokristjani), pa očitno niso bile tega mnenja, saj si drugače ne moremo razlagati nemarnosti in velike površnosti, ki sta stalno spremljali obravnavo tega problema. O koreniti reformi posebno višješolskega izobraževanja se govori in razpravlja vsaj dvajset let, vse ali skoraj vse pa jeos-talo le pri praznih obljubah in neiz-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Odprto pismo Mladine o domnevnem posredovanju vojske v Sloveniji
LJUBLJANA — Ali so govorice, da je bil v začetku pomladi v Sloveniji poskus vojaškega udara, resnične? To vprašanje sta mladinski organizaciji ljubljanske in mariborske univerze javno zastavili šefu slovenske policije, Tomažu Ertlu, šefu slovenskih komunistov, Milanu Kučanu, in vsej javnosti. Odprto pismo študentov je objavila Mladina v najnovejši številki.
Po govoricah naj bi takrat zasedal pod vodstvom zdaj že razrešenega obrambnega ministra, admirala Branka Mamule, vojni svet oboroženih sil SFRJ in komandantu ljubljanskega armadnega območja, generalu Višnjiču, naročil, naj stopi v stik z vrhom slovenske policije in preveri, koliko je republiška oblast sposobna vladati politični situaciji v republiki, »po tem, ko bi izvedli aretacije, ki bi jim po predvidevanjih scenaristov (generalštaba) sledile demonstracije, pohodi ljudi na ulice, generalni štrajki, civilna neposlušnost in bojkoti (ugovor vesti) med vojaki, miličniki, med uslužbenci v zaporih, medijih obveščanja javnosti itd.,« pišejo študenti.
Poveljnik jugoslovanske vojske v Sloveniji naj bi še ponudil pomoč vojske, s tem pa bi vojska varovala predvsem sebe. Vodstvo slovenske policije na ponudbo ni hotelo samo odgovoriti, ampak je o njej obvestilo slovensko
politično vodstvo in »ofenziva je bila ustavljena, bojda po energični intervenciji tov. Kučana in Dolanca,« nadaljujejo študenti in ugotavljajo:
»Če so govorice izmišljotina, potem kažejo na to, da je ljudstvo spričo agresivnega obnašanja in groženj s strani oblasti vznemirjeno in sila nezaupljivo. Ce so govorice utemeljene, potem lahko sklepamo, da je Slovenija za las ušla vojaškemu udaru.«
Pričakuje se, da bo Milan Kučan na javno postavljeno vprašanje odgovoril na današnji seji republiškega centralnega komiteja komunistov.
O domnevnem tajnem načrtu jugoslovanskih oboroženih sil poročajo vse svetovne agencije in tudi agencija ANSA. Sklicujejo se na članek ljubljanske »Mladine«, ki naj bi bil cenzuriran, kar pa očitno ni povsem točno. Vendar pa objavljajo tudi nekatere podrobnosti, ki jih v zadnji številki »Mladine« ni in med drugim navajajo zapisnik seje vojnega sveta. Nadalje omenjajo, da naj bi član predsedstva jugoslovanske republike Stane Dolanc o zadevi povprašal takratnega predsednika predsedstva Lazarja Mojsova, ki pa ni ničesar vedel. Tako naj bi prišla vsa zadeva na dan.
Med razpravo o institucionalnih reformah
Polemične puščice med predsednikoma
V Turinu odprli Salone del libro
Knjiga je lahko donosen posel
RIM — V senatu in v poslanski zbornici se je včeraj zaključila uvodna parlamentarna razprava o institucionalnih reformah. Zbornica in senat sta si porazdelila naloge ter sta ob pristanku vseh političnih sil v glavnem začrtala dnevni red nadaljnje debate. Skupščina v Montecitoriu se bo ukvarjala z reformo krajevnih ustanov, senatorji pa bodo vzeli v pretres parlamentarne pravilnike in vlogo dveh zakonodajnih ustanov v sodobni demokraciji.
Spadolini in Jottijeva sta uvod v razpravo pozdravila s precejšnjim optimizmom, čeprav gre za čisto politične probleme, ki zadevajo v prvi vrsti stranke, posebno tiste, ki sodelujejo v vladnem kabinetu. Nilde Jotti je celo izrazila upanje, da bodo prvi rezultati reforme vidni še pred koncem leta, medtem ko je Spadolini nekoliko bolj previden in upa, da bo parlamentarna razprava prišla v živo fazo še pred poletno sezono. Zmerno optimistično razpoloženi so tudi predstavniki strank, ki pa vsekakor ne skrivajo pre-
cejšnjih težav v zvezi s to prepotrebno reformo državnih ustanov.
Med Jottijevo in Spadolinijem pa ni manjkalo nekaterih polemičnih in pikrih puščic. Predsednica poslanske zbornice je precej zamerila Spadolini-ju, da je vseskozi govoril samo o eni izvoljeni zbornici, pri čemer je seveda mislil izključno na senat. Jottijeva pa ni tega mnenja in se, podobno kot KPI in neodvisna levica, zavzema za potrditev bikameralizma, čeprav pravi, da bo treba v bližnji bodočnosti precej strogo ločiti pristojnosti obeh zbornic. Mnogi so v tem okviru mnenja, da bi morala zbornica imeti izključno zakonodajne pristojnosti, senat pa bi moral zastopati interese in težnje krajevnih uprav, posebno deželnih svetov. Ta razdelitev pristojnosti je že v veljavi v nekaterih zahodnoevropekih državah, posebno pa v Zvezni republiki Nemčiji. Zanimivo je, kako se bo o institucionalni reformi izrekla vlada, ki ji predseduje demokristjan Ciriaco De Mita.
G. R.
TURIN — Vitrina italijanske knjige in založništva. Tako bi lahko na kratko označili prvi italijanski knjižni sejem, ki so ga odprli včeraj na turin-skem razstavišču. Na 20.000 kvadratnih metrih razstavlja knjige 515 italijanskih založniških hiš, kar znaša skoraj stoodstotni pregled italijanske založniške dejavnosti. Poleg založnikov so prisotni te dni v Turinu tudi drugi, ki se poklicno »ukvarjajo« s knjigo: v prvi vrsti pisatelji in pesniki sami, nato knjigarnarji, distributerji, literarni kritiki. Ob razstavah so na sporedu številna srečanja s pisatelji (najavljeni so pogovori z Albertom Moravio, Natalio Ginzburg, Claudiom Magrisom, Jorgejem Amadom, Leonardom Sciascio, Umbertom Ecom in drugimi), vrsta okroglih miz (o vlogi recenzenta, o posebnih kulturnih straneh in revijah, o literarnih nagradah, o širjenju italijanske kulture v tujini) in drugih obrobnih prireditev. Prvi Salone del libro, kot je uradni naslov turinske manifestacije, je skratka res praznik knjige, ki je bil - po mnenju organizatorjev - nujno potreben za to, da bi knjižno bogastvo še bolj razširili na Apeninskem polotoku.
Turin, mesto avtomobilske industrije, ni bil naključno izbran za ta prvi knjižni sejem. To je mogoče ugotoviti že med kratkim sprehodom po mestu. Zdi se skoraj neverjetno, toda v središču dobiš knjigarno ali knjižni antikvariat skoraj za vsakim vogalom. Pod arkadami poslopij na središčnih ulicah Po in Roma sem naštel nad dvajset stojnic in kioskov s knjigami, novimi in starimi. Turinski dnevnik je bil med drugim tisti, ki je uvedel knjižno prilogo v italijansko časnikarstvo. Tu so številne založniške dejavnosti, tu se je porodila zamisel o pre-ustroju založniškega sektorja, da bi le-ta stopil v korak z drugimi proizvodnimi sektorji. Nič čudnega torej, če je prvi knjižni sejem zrasel prav v Turinu.
Salone del libro je lepa priložnost za obračun italijanske knjižne industrije. Založnikom pa daje predvsem
možnost za nadaljnjo rast. Lanski delokrog italijanskih založnikov je znašal 2.560 milijard lir, to je trideset milijard lir več kot leto prej. Založniške hiše so izdale skupno 22.800 novih naslovov (vsak dan izide v Italiji v povprečju 65 novih knjig). Po raziskavi družbe Databank prebira knjige 25 odstotkov odraslega prebivalstva, to je enajst milijonov ljudi. Od teh ima poldrugi milijon doma več kot petnajst knjig.
Vse te številke naj ne varajo. Italija je kljub vsemu šele na trinajstem mestu držav po številu prodanih knjig. Prekašajo jo Sovjetska zveza, ZDA, ZRN, Velika Britanija, Japonska, Francija in celo Španija, Južna Koreja, Kitajska, Kanada, Nizozemska in Indija.
Organizatorji so na predstavitvi manifestacije podčrtali, da želi Salone del libro zapolniti vrzel v italijanski založniški dejavnosti, saj doslej Italija ni premogla take razstavne prireditve, kot sta na primer frankfurtska Buchmesse in pariški Salon du livre, da omenimo le najbolj znani.
Ob tej ugotovitvi naj mi bo dovoljen utrinek iz domačih logov. Spomnil sem se srečanja z Matjažem Kmeclom v openski knjižnici Pinko Tomažič in tovariši. Kmecl je takrat, pred nekaj meseci, naštel, kako široko so med Slovenci razpredene kulturne dejavnosti: od števila pevskih zborov do števila založb, knjigarn, knjižnic, godb na pihala in drugih, ki tvorijo našo kulturno armado. Med drugim je - kot primer - omenil tudi dejstvo, da je RTV Ljubljana uvedla barvni program pred italijansko televizijo. Sedaj bo lahko tej svoji primerjavi med slovensko in italijansko kulturo dodal še drug primer. Italija je - zadnja med državami Evropske gospodarske skupnosti - organizirala svoj Salone del libro celih osem let po prvem ljubljanskem knjižnem sejmu.
Malce slovenskega ponosa v tem italijanskem industrijskem mestu vsekakor ne škodi...
MARJAN KEMPERLE
Na Brionih konec srečanja o varnosti
BRIONI — Z splošno razpravo, v kateri so osvetlili preostala vprašanja, ki so jih načeli v tridesetih referatih in v bogati znanstveni razpravi v zadnjih treh dneh na Brionih, se je včeraj končalo mednarodno znanstveno srečanje »varnost in obramba neuvrščenih držav z naslonitvijo na lastne sile«. Srečanje je sklenil predsednik sveta Sergej Kraigher, ki je ocenil, da so bila soočanja mnenj na Brionih in spoznanja, do katerih so prišli udeleženci, zelo široka in izredno koristna. Srečanje je obravnavalo temeljne faktorje, ki vplivajo na varnost in obrambo neuvrščenih v sodobnih mednarodnih okoliščinah.
Zamisel o prireditvi znanstvenega srečanja je prišla iz petih uglednih jugoslovanskih znanstvenih institucij kot izraz želje po menjavi mnenj strokovnjakov in politikov po spoznanju doseženih rezultatov na področju, ki je bistvenega pomena za ohranitev stabilnosti za zaščito neodvisnosti, nacionalne suverenosti in varnosti. Bistvo te zamisli je bilo stališče, da si je politika neuvrščenih pridobila izkušnje v obrambi in sistemu varnosti in da lahko znanstveniki in znanstvene institucije še naprej prispevajo k njeni krepitvi. Kraigher je izrazil zadovoljstvo, ker je veliko število znanstvenih institucij in pomembnih osebnosti iz neuvrščenih držav sprejelo povabilo in tako dalo svoj prispevek, (dn)
Zgraditev osimskih cest je obveza Jugoslavije do Italije in Evrope
BEOGRAD — Jugoslavija je v pričakovanju sprejema zveznega zakona, ki naj bi zagotovil pomemben delež denarja, ki je potreben za začetek gradnje osimskih cest. V zveznem parlamentu pa je nastala močna opozicija, ki nasprotuje vključitvi teh v zakon, ki bo določal prioritetno gradnjo cest v državi. Kaj se pravzaprav dogaja, smo vprašali predsednika koordinacijskega odbora za spremljanje in usklajevanje dela in nalog o uresničevanju osimskih sporazumov, ki deluje pri izvršnem svetu SR Slovenije (republiški vladi), Toneta Poljšaka.
Povedal nam je, da je Italija prvič obvezala Jugoslavijo za gradnjo osimskih cest šele leta 1983 v sklopu sprejemanja sporazuma o izplačilu pavšalne odškodnine za nacionalizirano italijansko imovino v SFRJ. Takrat sta vladi izmenjali pisma in jugoslovanska stran je sprejela na znanje, da lahko del sredstev iz sporazuma uporabi za gradnjo osimskih cest. In pred dobrim letom dni je Jugoslavija od evropske investicijske banke dobila kredit v znesku 450 milijonov ECU. Prvotno je bilo predvideno, naj bi kredit znašal 400 milijonov, po posebni intervenciji trakratnega italijanskega zunanjega ministra An-
dreottija, pa je evropska investicijska banka segla globje v žep.
Lani in letos so na jugoslovanski strani potekale pospešene priprave za začetek gradnje na odsekih Razdrto - Vrtojba in Razdrto - Fernetiči. Pripravljali so tudi dokumentacijo za odsek Divača-Rupa-Reka. Na izrecno vztrajanje Slovenije so bile osimske ceste vključene v prioritetni razdelek jugoslovanskega programa gradnje magistralnih cest. Ustanovljena je bila tudi jugoslovansko-italijanska mešana družba Adria s sedežem v Trstu. Njen namen je pridobiti sredstva in tehnično pomoč pri gradnji omenjenih cest iz mednarodnih in italijanskih virov, njeni ustanovitelji in partnerji pa so Autovie Venete, Fiat Im-presit in Cestni inženiring iz Ljubljane.
Za pričetek del na prvih odsekih je pridobljena vsa tehnična dokumentacija. Delno so že urejena tudi imovinsko-pravna vprašanja. Ni pa še izdelana celotna finančna zgradba projekta. Pravzaprav ni denarja niti za začetek gradnje.
Jugoslovanska vlada je sicer že maja 1986. leta sklenila, da predstavljajo osimske ceste na območju Slovenije in Hrvaške obveznost zvezne države. Ta-
krat je vlada še naložila finančnemu ministrstvu, naj izdela natančno finančno zgradbo glede tega. Ministrstvo pa tega še po dveh letih ni naredilo.
Zanimivo je, da velik del jugoslovanske javnosti in celo zveznega parlamenta nista pravilno obveščena, da je Jugoslavija kot država prevzela mednarodne obveznosti tako do Republike Italije kot Evropske investicijske banke, da bo osimske ceste zgradila.
Tako pač velik del odgovornosti leži na zvezni vladi. Predvsem mora poskrbeti za objektivno informacijo. Kajti če zvezni zakon o prioritetni gradnji magistralnih cest v Jugoslaviji, ko bo sprejet, ne bo vseboval osimskih cest, bo njihova gradnja brez denarja pač še naprej visela v zraku. V Sloveniji je sicer prisotna močna politična volja, da se z gradnjo čimprej tako ali drugače začne. A z denarjem, ki ga republika zaenkrat za ceste ima, ne uspeva niti vzdrževati že zgrajenih cest. 'Tudi povečanje davkov na bencin (»bencinski dinar«) osimskim cestam ne bi dokončno pomagalo. Torej - na potezi je zvezna vlada.
DEJAN VERČIČ
• Šolniki
NADALJEVANJE S 1. STRANI
polnjenih obvezah. Rezultat te katastrofalne politike je vsem na dlani: javna šola je vse bolj tuja gospodarskim in družbenim procesom v državi ter krepko zaostaja za stvarnimi potrebami mladih generacij, a tudi šolnikov, ki so upravičeno nezadovoljni.
Italijanska šola je danes ogromna birokratska struktura z birokatskim načinom vodenja in z birokratsko miselnostjo. Decentralizacija, za katero so se ramo ob rami svojčas borili šolniki, dijaki in starši, je ostala le na papirju, kot nazorno pričajo šolska skrbništva, ki so v zadnjih letih postala izključno birokratska telesa v strogem hierarhičnem sistemu. Nekoliko na boljšem so morda učni programi, pot do konkretne in učinkovite reforme pa je tudi na tem področju še dolga in naporna, čeprav je treba posebno glede osnovnih šol priznati vladi in parlamentu vsaj kanček dobre volje in političnega poguma.
V ta nič kaj spodbudni okvir sodi tudi boj šolnikov za obnovitev delovne pogodbe, ki je tudi boj za boljše plače in za boljše poklicne razmere. Italijanski učitelji in profesorji so danes med najmanj plačanimi šolniki v zahodni Evropi in njihove povprečne plače, če jih primerjamo z življenjskim standardom v državi, se zelo približujejo plačam portugalskih in turških kolegov.
To je glavni razlog njihovega velikega nezadovoljstva, ni pa edini. Okostenela ustanova jih sili, da so iz dneva v dan vse bolj uradniki ter vse manj šolniki in pedagogi, kar pomeni, da postopoma izgubljajo svoj poklicni profil. Država jih obravnava kot navadne javne uslužbence ali uradnike ter jim noče priznati specifične prvenstvene vloge, ki jim pripada v izobraževalnem sistemu. Naj nas zato ne čudi, da se mnogi šolniki čutijo poklicno nezadovoljni ter da se mnogi tudi mladi čutijo nemotivirani do strokovnega izpopolnjevanja in celo do poučevanja.
Vlada hoče tudi tokrat vso zadevo rešiti z zgolj denarnimi ponudbami, v kar jo silijo tudi nepremišljene zahteve avtonomnih sindikatov, ki samo zaostrujejo položaj ter ne prispevajo k celoviti rešitvi te kočljive problematike. Minister za šolstvo Galloni in njegov kolega za javne službe Pomicino celo predlagata, da bi šolnike z novo pogodbo razdelili v dve kategoriji: v tiste, ki se »celodnevno« posvetijo šoli in v tiste, ki se za to ne odločijo in lahko popoldne opravljajo neko drugo službo. Prvi naj bi bili deležni poviškov, drugi pa ne. Kaj to v resnici pomeni vesta le Galloni in Pomicino. Vsem je na dlani, da šolnik, ki dobro opravlja svoj poklic je že danes polno zaseden in mu ni treba dokazati, da ima še eno drugo delo, čeprav ga v to večkrat silijo nizke plače.
Poviški ne rešujejo problema. Šolnikom je treba nuditi vsestransko boljše profesionalne pogoje, z izpopolnjevanjem spodbuditi njihovo ustvarjalnost in zakaj ne, tudi njihovo produktivnost, ki seveda ni in ne more biti ista od poštnega uslužbenca ali uradnika na matičnem uradu. Bitka za kvalitetnejšo šolo se morda začenja prav na teh osnovah. Vesti, ki prihajajo v teh dneh iz Rima, pa ne kažejo nič dobrega. Sindikalna pogajanja potekajo po starih tirnicah in zato bo o šolski reformi morda tekla beseda kdaj drugič.
Predstavili osnutek sklepnega dokumenta
Bistven prispevek nevtralnih in neuvrščenih k uspehu K VSE
Na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki se nadaljuje na Dunaju, so zabeležili dogodek, ki ni obroben. Res je, da ne predstavlja konca konference, je pa lahko pomemben vzvod, da bi jo sklenili uspešno. Zunanji ministri devetih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav so namreč predstavili osnutek sklepnega dokumenta KVSE.
Neuvrščeni in nevtralci potemtakem dosledno izpolnjujejo nalogo, ki so jo prevzeli lani, ko je bilo na konferenci dogovorjeno, naj bi prav te države pripravile sklepno listino. Osnutek so zdaj kajpak naslovili na predstavnike 26 držav, ki so v blokih. Ministri neuvrščenih in nevtralnih držav na tiskovni konferenci so dali prozorno vedeti, da zdaj stvarno pričakujejo, da se bo konec junija dejansko končala tretja konferenca o varnosti in sodelovanju na naši celini.
Splošna sodba je, da je osnutek sklepne listine, ki so ga pripravili neuvrščeni in nevtralci, »uravnovešen« dokument, ki je ne le korak naprej, marveč ima tudi vse pogoje, da ga sprejmejo drugi udeleženci konference. Jugoslovanski zunanji minister Bu-dimir Lončar, ki je bil glavni poročevalec na tiskovnem pogovoru, je pač moral naglasiti, da nevtralci in neuvrščeni ne predstavljajo bloka ter prvi priznavajo različnost držav in interesov na dunajski konferenci.
Poudarek na različnosti je pravzaprav ključ, da je lahko konferenca z dobrimi obeti ubrala ciljno ravnino. Značilnost predloga sklepnega dokumen-
ta je v tem, da so si prizadevali vanj vgraditi (kajpak s stališča miru, varnosti in sodelovanja) tudi poglede blokovskih držav. Na tiskovni konferenci so nekateri menili, da gre za posrečen binom, ki na eni strani združuje najbolj različne predloge, na drugi pa jih obdela in izčisti, tako da postanejo godni za sprejem v splošno korist.
V	predlogu sklepne listine najbolj izstopa poudarek, ki so ga namenili problematiki človekovih pravic. Gre za zapleten problem, ki ga je do sedaj v glavnem postavljala zahodna stran, so ga pa blokovski dejavniki obravnavali v glavnem deklarativno. Vprašanje je igralo vlogo takorekoč »rezervne« karte bolj z namenom, da se sodelovanje prepreči kot pa omogoči. Neuvrščeni in nevtralci pa so ga zdaj uspeli preoblikovati v temo, ki lahko celo pospeši sprejem vse sklepne listine.
V	predlog o človekovih pravicah so vgradili poseben mehanizem, s katerim bi si pomagali pri razčiščevanju problemov s tega področja; v primeru
spora je, med drugim, predviden najprej sestanek dveh strani, razpravni krog pa bi na to razširili, če ne bi medtem prišlo do sporazuma. Poglavje o človekovih pravicah je pravzaprav največje v predlogu sklepnega dokumenta. S problematike človekovih pravic so s tem sneli deklarativno zaveso in jo spravili na raven sicer pomembnega, vendar pa tudi »navadnega« vprašanja.
Toda predlog sklepnega dokumenta ima še nekatere prednosti. Tako na primer zdaj vsebuje problematiko odnosa do manjšin, ki je, kot so priznali zunanji ministri neuvrščenih in nevtralnih držav, ena najbolj žgočih in pestrih na evropski celini. V preteklih letih je bilo že več poskusov, da bi se s to tematiko prebili v končne dokumente, toda ni šlo. V glavnem je ostalo pri formulacijah, sprejetih že leta 1975 v Helsinkih.
Korak, ki so ga storili tokrat, pa je nadvse pomemben. Skupina neuvrščenih in nevtralnih držav namreč predlaga v osnutku dokončne listine, da bi pravice manjšin jemali kot takoimeno-
vane »kolektivne« pravice, se pravi kot celovito priznanje določene skupnosti, ki se ima za narodnost, ne pa kot takorekoč »individualne« pravice posameznika. Trdijo, da bo ta formulacija, če jo bodo sprejeli, eno najpomembnejših dejanj na dunajski konferenci. Nesporno je namreč, da bo vplivala tudi na vsebino drugih dokumentov te vrste.
Značilen napredek pa je razviden tudi iz tistega dela osnutka, ki se nanaša na priseljence. Tudi v tem primeru ne gre samo za gospodarsko in sociološko, marveč tudi za izrazito politično vprašanje. Odtenek tega napredka je v tem, da je bilo vprašanje prise-Ijencev prej sestavni del takoimenovane »gospodarske košare«, zdaj pa so ga uvrstili v človekovo. Predlog naglaša enakopravnost med domačini in priseljenci. Svoj prav poseben pomen ima v tem, ker so ga sprejeli v času, ko je začela dvigati glavo evropska desnica (Le Pen v Franciji), zatrjujoč zlasti, da bi bilo treba dobesedno blokirati prihajanje
tujcev v evropske dežele, češ da odjedajo kruh domačinom.
Aktivnost predstavnikov neuvrščenih in nevtralnih evropskih držav pa se kaže ne samo s tem, da so uspeli sestaviti napreden in sprejemljiv sklepni dokument, marveč tudi v nekaterih predlogih, da bi dunajska konferenca še bolj vsestransko odigrala svojo vlogo. Tako so na primer dokončno predlagali sklic konference o gospodarskih vprašanjih Evrope, sklic posebnega sestanka o ekologiji in prav tako organizacijo razprave o stikih med Evropo in Sredozemljem. Avtorji tudi slednje zamisli so že nekaj let neuvrščeni in nevtralci evropske celine-
Svoj pristanek pa so izrekli tudi pobudam, da bi konfrenca imela dve stalni ustanovi; prva bi se ukvarjala z znanstvenimi problemi, druga pa z informativno dejavnostjo. Predstavniki neuvrščenih in nevtralnih držav (° njih so nekateri dejali, da začenjajo resnično postajati »orodje« konference) kajpak niso mogli mimo tega, da ne bi pohvalili poteka stockholmske konference, na kateri so na dnevnem redu ukrepi za utrditev vzajemneg3 zaupanja, pa tudi za konvencionalno
razorožitev.
Za nas pa je še zlasti zanimivo tole-udeleženci sestanka so namreč tolmačili evropsko sodelovanje v loku Alp6" Jadran kot dragoceno manifestacij0 tesnejših vezi na evropski celini. Predlagatelj take ocene pa je bil kar jugos-minister Budimi
lovanski zunanji Lončar.
MIRO KOCJAN
Včeraj v Celovcu dve tiskovni konferenci
NASPROTJA V RAZPRAVI 0 DVOJEZIČNEM ŠOLSTVU
Glavna tarča napadov je državni poslanec zelenih Karel Smolle
CELOVEC — Tudi včerajšnji dan je bil na Koroškem v znamenju nove faze razprave o bodočnosti dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kakor smo poročali, so namreč v parlamentarnem pododboru sklenili zastopniki SPO, OVP, EP in zelenih soglasno, da predložijo parlamentu zakonski osnutek, ki predvideva ločevanje otrok od števila 9 naprej. Najbolj napaden je zdaj seveda državni poslanec zalenih Karel Smolle, ki je hkrati tudi član predsedstva ene izmed osrednjih organizacij koroških Slovencev, narodnega sveta namreč. Proti njemu gre glavna os protestne-9a vala raznoraznih organizacij in združenj, saj je javnost v manjšinski razpravi iz zgodovine že vajena, da sledijo SPO, OVP in EP zahtevam manjšini sovražnih sil. Toda: da se je zdaj tem pridružil še poslanec zelenih, je vsekakor novost.
V znamenju torkovega sklepa v Parlamentarnem pododboru sta bili včeraj v Celovcu tudi dve tiskovni konferenci, ki sta vzbudili pri novinarjih veliko zanimanje. Na prvi je skušal Smolle sam, pa tudi njegov frakcijski kolega v parlamentu An-drea Wabl, ustvari vtis, da nikakor ni dal še pristanka na ločevanje. Smolle in Wabl sta skušala argumentirati, da bi bil Smolle privolil v ločitveno število 9 le pod pogojem, da bi se koroška deželna vlada obvezala, da bo pri zasedbi drugega (asistenčnega) učitelja odločala po kriteriju višje kvalifikacije, se pravi, da bi prednjačili učitelji z dvojezič-
no kvalifikacijo oziroma tisti, ki so opravili vsaj tečaj slovenščine.
Na argumente nekaterih navzočih novinarjerev, da se pa kljub temu nič ne bi spremenilo na dejstvo, da bi Smolle glasoval za ločevanje, Smolle ni dal odgovora, njegov kolega Wabl pa je menil, da klub zelenih ne bi glasoval za model, ki bi vseboval kakršnokoli obliko ločevanja. Da se je pa kljub temu skliceval na zahtevano pismo deželne vlade -čeprav je koroški deželni glavar Wagner že dan prej izjavil, da takega pristanka s Koroške nikoli ne bo - in da je skušal ovrednotiti zvišanje ločitvenega števila od 7 na 9 kot dosežek, pa naj razume kdor more...
Čisto drugačna je bila tiskovna konferenca, ki sta jo priredili Zveza slovenskih organizacij in nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva. Zveza in komite sta jasno izpostavila, da široka baza koroških Slovencev in demokratične javnosti otsro zavrača vsakršno ločevanje, ter da nedvomno obsoja vsakršno mešetarjenje za novo ureditev, če bi le-ta vsebovala dele apartheida. Zveza in komite sta tudi najavila, da bosta vložila proti vsakršnemu ločitvenemu modelu pritožbe pri ustavnem sodišču, saj bi apartheidski model eklatantno kršil določila člena 7 avstrijske državne pogodbe, torej avstrijske ustave.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser pa je tudi nedvoumno naznanil, da se bo zveza zavzemala pri bližujočih se
Feliks Wieser
deželnozborskih volitvah za to, da noben Slovenec ne bo volil ene izmed strank, ki bo sodelovala pri sklepanju o ločitvenem modelu. Na vprašanje, ali meni, da bi utegnilo ob trenutni vpletenosti Smolleja v štiristrankarski pakt priti tudi do razcepa med koroškimi Slovenci, je Feliks Wieser zatrdil: »S Smolleje-
Karel Smolle
vim ravnanjem se morda strinjajo nekateri funkcionarji narodnega sveta. Prepričan pa sem, da bo moral tudi narodni svet spet priti na skupno linijo z nami, ker najmanj 90 odstotkov vseh koroških Slovencev na terenu odločno odklanja ločevanje, s tem pa tudi Smollejevo zadržanje.«
ANDREJ MOHAR
V Kopru
Arheološka razstava o Slovanih v severnem Jadranu
KOPER — V avli Pokrajinskega muzeja v Kopru je odprta zanimiva arheološka razstava o Slovanih v severnem Jadranu v zgodnjem srednjem veku.
Razstava zajema obdobje od konca 6. stoletja, ko se je začelo naseljevanje Slovanov, do 12. stoletja.
Tematsko razstavo so pripravili znanstveniki in strokovni sodelavci iz arheološkega muzeja Istre v Pulju, ki so od 1947 do 1987 sistematično odkrivali arheološki material na najdbiščih okrog Stranča in Križišče pri Crikve-nici, Barbana, Gočana, Žminja, Tinjana, Motovuna, Buzeta, Buj, Ferencev, Celega, Rapavela, Roča, Predloke in Solkana.
Projekt o tej razstavi so v Pulju pripravili v zadnjih dveh letih, najdeni in razstavljeni predmeti (posode, orodje, nakit) pa predstavljajo enega najpomembnejših zgodovinskih virov za zgodovinopisje zgodnjega srednjega veka. Razstava se bo z manjšimi spremembami začela seliti v druge jugoslovanske kulturne centre (Zagreb, Beograd, Zadar), skušali pa jo bodo predstaviti tudi v tujini.
I. U.
Zaprtje tovarne zaradi dimnika?
IZOLA — Če bodo koprski inšpektorji natančni, bodo konec tega meseca izdali Droginemu tozdu Argo iz zole določbo o prepovedi obratovanja n o zaradi dimnika, ki v tem kraju še v ervaJ neusmiljeno bruha saje in po-zroca skrbi vsem, predvsem pa turis-icnemu gospodarstvu. Inšpektorji so aceli postopek že pred časom in so-isce je zaradi onesnaževanja okolja ze izreklo kazen organizaciji 700 tisoč inarjev, odgovorni osebi pa 40 tisoč 'narjev. Do konca maja pa so imeli v el organizaciji čas, da naredijo novo otlarno (na plin in nafto), kar bi bis-veno manj onesnaževalo okolico. V rogi so se sicer lotili priprav za popravilo kotlarne, izračunali so, da bi a to popravilo potrebovali 650 milijo-°v dinarjev, od tega naj bi Droga pričevala 210 milijonov dinarjev (na ra-unih imajo denar, vendar imajo teža-® z likvidnostjo), zavarovalnica Tri-a av - igo milijonov dinarjev, turistič-,° gospodarstvo in občina Izola naj ba v Prispevali 80 milijonov, Splošna iev 5 ^0Per pa 260 milijonov dinar-2 ' oziroma 40 odstotkov vrednosti. Ust Ves ta dauar so v Drogi že dobili d ,ne obljube, manjkajo le še sklepi ori ^kih svetov in sklep banke, da Var r*	hi naj bi pomagal varo-
trd'1 0h°lje- Za vse te formalnosti pa, va,1JO odgovorni v Drogi, bi potrebo-1 vsaj še en mesec časa.
BORIS ŠULIGOJ
Centu je potrebno opredeljevanje narodnostne pripadnosti?
Zaskrbljeno spremljanje priprav na popis
KOPER — V obalnem narodnostno mešanem prostoru, pa tudi v Pomurju, pripadniki italijanske in madžarske skupnosti z zanimanjem in tudi zaskrbljenostjo spremljajo priprave na prihodnji popis prebivalstva. Predhodno leta 1981 je spraševal tudi narodnostni opredelitvi, kar pomeni, da so podatki omogočili vpogled v številčno stanje posameznih narodov in narodnosti. Znano je, da se je krepko naraslo število ljudi, ki so se opredelili za Jugoslovane, kar pa ni ustavna kategorija. Rezultati so bili deležni interpretacij in tudi zlorab, kar je povzročilo politično škodo.
Čemu je potrebno opredeljevanje narodnos-tne pripadnosti in tako preštevanje, saj v Jugoslaviji velja opredelitev, da velikost manjšine ne sme vplivati na njen položaj, na obseg njenih pravic in zaščite.
Kako bo s popisom čez slaba tri leta?
Letošnji poskus ni zajel nobenega narodnostno mešanega prostora in zato ni mogel opozoriti na te težave, ki zagotovo so! Več o tem iz pogovora z direktorjem Zavoda za statistiko SR Slovenije, TOMAŽEM BANOVCEM:
Kako potekajo priprave na popis prebivalstva 1991.leta?
Začele so se dokaj zgodaj, vendar smo, vsaj iz razprave v komisiji za narodnosti pri slovenski skupščini lehko ugotovili, da kljub vsemu zamujamo. V maju smo opravili poskusni popis v naši republiki, predvsem zaradi tehničnih in nekaterih drugih priprav, nismo pa zajeli narodnostno mešanega območja. Za to pripravljamo dodatek, ki bo verjetno republiški, s katerim bomo popisali dodatne informnacije, v družinah na mešanih območjih denimo, ker vsi govorijo italijansko, so
se pa 1981. leta opredelili za Jugoslovane in podobno.
Ugotovili smo tudi, da je zelo pomembno, kako se v popis vklučujejo manjšine same oz. njene ustanove, zato bo za naprej potrebno sodelovanje našega Zavoda z njimi, z raziskovalnimi in drugimi strokovnimi organizacijami.
Najbolj sporno je nedvomno vprašanje narodnostne opredelitve. Bodo pri prihodnjem popisu prebivalstva spremembe?
■ Zdaj še imamo stare vprašalnike, v katerih je ta opredelitev po starem. Testirali smo stare klasifikacije, vendar smo ugotovili, da bi morali ponovno pregledati to vprašanje.
Zelo pomembno je na primer to, da se je za Jugoslovana, kar je nenarodnostna kategorija v Jugoslaviji oz. tako imenovana neopredeljena kategorija, izreklo čez milijon ljudi. Ob tolikšnem številu bi bilo verjetno nujno spremeniti odnos do tega agregata in ponovno razčlenit vprašanje primerne uporabe tega izraza. Tako preprosto opredeljevanje za Jugoslovana, običajno je to prav v mešanih gospodinjstvih, lahko pomembno deformira samo strokovno in nenazadnje tudi status manjšine, če so podatki izrabljeni v slabe namene.
Praksa je pokazala, da je že prišlo do izrab-Ijanjpodatkov iz popisa prebivalstva. Koliko je ob kategoriji narodnostne opredelitve zagotovljena strokovna interpretacija in tudi tajnost podatkov?
Pri popisu prebivalstva je tajnost podatkov popolna. V mislih imam zlasti individualno izjavljanje; podatke uporabljamo le za posploševanje,
za izdelavo agregatov. Zgodi se sicer, da ljudje včasih ne zaupajo povsem in dajejo podatke, ki jim morebitni koristijo. Pri izjavljanju o narodnostni pripadnosti lahko razmišljamo ekonomsko, kaj bo, če se to izve in podobno.
Znova naj poudarim, da služijo popisni podatki samo raziskovanju, nikakor ne za druge namene!
Kako v pripravah na popis pomagajo pripadniki obeh narodnostnih skupnosti v Sloveniji? Kaj konkretno Italijani na Obali?
Dogovorili smo se za tesnejše sodelovanje s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti, z njihovo samoupravno interesno skupnostjo za kulturo in prosveto. Radi bi sicer pritegnili posameznike, ki bi strokovno zastopali interese narodnosti in ob pomoči različnih raziskovalnih in drugih ustanov pripravili zlasti republiški program popisa, način izvedbe in vsa morebitna vprašanja, ki zanimajo italijansko skupnost. Tako bi lahko tudi sami prišli do podatkov o svojem položaju, sestavi družin, ekonomskem stanju, kulturi in podobno.
Na bližnji popis prebivalstva so opozorili tudi delegati konference Unije Italijanov Istre in Reke, ki je bila pred kratkim v Bujah. Odločno so se zavzeli za to, da bi nikakor ne smel dopustiti preštevanja pripadnikov narodnostne skupnosti, temveč le prikazati njeno prisotnost v tem prostoru.
Dosedanje priprave na popis 1991. leta resda kažejo na zvestobo že preizkušeni, a neprimerni metodologiji popisa, vendar je za spremembe in dopolnitve še dovolj časa
MIRJAM MUŽENIČ
Številke vlivajo optimizem resničnost pa bojazen, skrb
REZANA — Nadpo celotnega prihodka, m Poslovanja (porabljen ?st dohodka, relatn ok izgub gospodarst ,bcine sicer lahko daj. ’.,0, Podobo uspešni n.h subjektov, a kaj 1 ukami lahko marsika pred kratkim poud Dacinuskega izvršnega °b obravnavi rezu x?rjenja tu(Ji na seji ob ^me. Velika inflacija, "o vlade so, že in bodo 11 na resnično slike
se veSJ° je !e težko zal obemi že brez teg;
koPico problemov.
Delegatom občinske
ni hnnTreČ P°jasnjenc n h’0 kd0 ve koliko), , skedemmo' obeležili r
repubUkiV°dnje 23 2,6
da\rUkl je manjša za a Pa se delež le-te v s
hodka zmanjšuje, povečuje pa se delež trgovine, ki ob komunalni dejavnosti beleži največjo rast v občini. Tudi 6,7 milijarde din izgub (v občini) ni zaskrbljujočih, a kaj, ko so med izgubaši tisti, ki se jim izguba ponavlja, pa jim zato groze tudi različne sankcije. Delegate občinske skupščine so danes tako seznanili, da je zaradi težav pri finančni sanaciji, težav v proizvodnji (spet je pokvarjena avtomatska linija) treba začeti stečajni postopek za steklarno v Hrpeljah. Stečaj ne grozi Iskri elektroakustiki, a imajo tudi veliko težav z neizkoriščenimi zmogljivostmi. Neurejeni odnosi v Drogi vplivajo na slabo poslovanje Droginega tozda Sudest v Gradišču, v gradbeništvu pa (kot drugod) zmanjkuje dela. V kmetijstvu seveda še naprej bijejo bitko zaradi neusklajenih cen, v celoti pa tudi sežanski občini grozijo problemi zaradi nelikvidnosti.
DUŠAN GRČA
Večnamenska dvorana v Kopru
KOPER Ko so člani občinskega izvršnega sveta v Kopru v torek obravnavali problematiko telesne kulture v koprski občini, so se seznanili z razveseljivimi podatki, da se v občini organizirano in aktivno ukvarja s telesno kulturo kar okrog 10 tisoč občanov, torej vsak šesti občan. Kljub množičnosti, velikemu interesu pa v občini še vedno primanjkuje ustreznih površin, zlasti za rekreativno dejavnost. Menili pa so tudi, da bo (žal) treba programe v telesni kulturi (tako kot drugod) spremeniti, prilagoditi materialnim možnostim, ki bodo letos še bolj omejene kot v preteklosti.
Ko so govorili o gradnji večnamenske dvorane v Kopru, so menili, da gre ob tem poudariti zlasti, da gre za gospodarski objekt z elementi telesnokul-turne dejavnosti in na ta način je treba tudi pristopiti h gradnji. Kmalu še bo na prvi seji sestal projektni svet, letos pa naj bi naredili geološke raziskave na Bonifiki ter vse potrebno za izdelavo dokumentov oziroma dokumente za graditev objekta. (D. G.)
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI SEJEMSKA USTANOVA - VIDEM
V
21. - 25. MAJ 1988 - SEJMIŠČE CORMOR
ALIMENTA
Ivi
KMETIJSKO-P RE H RAMBENA RAZSTAVA
Danes stavka slovenskih in italijanskih dijakov
Solidarnost s šolniki in protest proti položaju v katerem se nahaja šola
Slovenski in italijanski dijaki višjih srednjih šol bodo danes stavkali v znak solidarnosti s šolniki in v znak protesta proti zavlačevanju vlade, ki noče ugoditi zahtevam šolnikov in ki torej zaostruje že tako težak položaj v šoli. Po njihovem mnenju je namreč ravnanje vlade »v škodo predvsem šolstvu in dijakom samim«. Kot je znano, večina dijakov že od začetka šolskega leta ni zvedela za ocene, ob koncu prvega polletja pa ni niti dobila spričeval. Dijaki so naklonjeni protestu šolnikov in se torej pridružujejo njihovemu boju za boljšo in sodobnejšo šolo, ne glede na to, ali se jim zdi oblika njihovega boja umestna.
S svojo stavko namreč ne nameravajo le pozvati vlado, naj se čim-prej dogovori s šolniki, pač pa zahtevajo korenito in stvarno rešitev krize šolskega sistema. V letaku utemeljujejo stavko tudi z naslednjimi ugotovitvami: »Šola je ... pogosteje parkirni prostor brezposelne mladine kot pa resnična odskočna deska v življenje. Šolski sistem je zastarel, nepripravljen na izzive naše dobe, odmaknjen od vsakdanjosti, dijaku pa ne nudi tega, kar bo od njega zahtevala družba. Cen-
tralizirana in pretirano birokratizirana uprava vodi italijanski šolski sistem s pomočjo nerazumljivih in neizvedljivih okrožnic in odlokov. Našega potrpljenja je konec! Poleg tega, da smo bili in smo še oškodovani zaradi slabega šolskega sistema, nismo ob koncu prvega polletja sploh videli rezultatov našega truda, spričeval. Nočemo se spuščati v nikakršno sindikalno opredelitev ali se izreči o primernosti akcij profesorjev. Poudariti hočemo predvsem negodovanje, ki ga trenutne razmere povzročajo v nas, v naših družinah in v vsej družbi. Tudi mi hočemo izraziti svoje mnenje, mladi predstavljamo namreč bodočnost države in zrcalo njenega razvoja.«
»Dovolj je tega!« še beremo v letaku, kjer slovenski in italijanski dijaki poudarjajo, da bodo demonstrirali enotno, brez vsakršnih in-strumentalizacij, zato da bi vlada končno ugodila skupnemu klicu šolnikov in dijakov: »Zahtevamo boljši šolski sistem!«, kar bo hkrati geslo današnje stavke in povorke.
Zbirališče za povorko, na kateri se bodo zbrali italijanski in slovenski dijaki, bo ob 8.30 na Trgu Goldoni.
1:
!!!


i

javni upravitelji ob koncu mandata
i;!!:;;
Boris Iskra (KPI): Zaprtost večine komunistom onemogočila sodelovanje
»Delo v deželnem svetu je bilo zame dragocena izkušnja, saj sem dodobra spoznal, kako se neka ideja pretvori v besedilo, ki mu pravimo zakon. Pri tem me ni zanimal toliko tehnični aspekt, ki je vsekakor važen, pač pa predvsem filozofski vidik, recimo to, kako razum lahko vpliva na materialne okoliščine, na družbo, na ljudi.« Boris Iskra je bil dve mandatni dobi deželni svetovalec komunistične partije in je imel v skupini vselej odgovorne naloge. Iztekajoči se mandat je bil zato priložnost za obračun večletnega dela in njegovih tudi človeških izkušenj, ker Iskra ne bo več kandidiral za deželo. Zato sva pogovor začela prav s stvarnim obračunom.
»Če naj začnem kar s številkami, bi poudaril, da je deželni svet v vsej mandatni dobi obravnaval okoli 450 zakonskih osnutkov. Od teh je tretjino predložila naša skupina, predlogi pa so zadevali vsa področja. Naj v tem okviru omenim le nekatere, kot so zakon o referendumu v deželi, ljudska pobuda za vlaganje zakonov, decentralizacija dežele in priznavanje pristojnosti pokrajinam ter občinam, predloge za ureditev kmetijskih površin, predloge na področju zdravstva in industrije. K temu je treba prišteti še politično delo s predlaganjem resolucij, dnevnih redov, vprašanj itd.«
Ob tem gmotnem obračunu poglejva še, kakšen je politični obračun opravljenega dela.
»Zdi se mi, da je glavna značilnost te mandatne dobe velika zaprtost večine do opozicije. Žalostno je, da delo, ki sem ga prej omenjal, ni prišlo v poštev samo zato, ker so razne predloge in popravke predložili komunisti in je v vsakem primeru obveljal le ključ šeststranske večine. To stanje se je odražalo tudi na odnose med slovenskimi svetovalci, saj ni bilo sodelovanja med predstavnikom SSk in slovenskimi komunisti, ki so izvolili dva predstavnika v deželni svet.«
Ko smo že pri Slovencih, kaže, da je v zadnjih mesecih predsednik de-
Včeraj uradna predstavitev
Heterogen kartel s simbolom PSDI
Včeraj se je predstavil javnosti novonastali kartel, ki ga sestavljajo socialdemokrati, Mestna lista melone, Vsedržavna stranka upokojencev, Alleanza popolare, Lista trikolore in Združenje za zaščito upokojencev. Na junijskih upravnih volitvah se bo predstavil z znakom vzhajajočega sonca, kar pomeni, kot je včeraj povedal pokrajinski tajnik PSDI Berce, da so vsi člani kartela nekako pristali na osnovna načela socialdemokracije, vendar ne da bi katerakoli od komponent prevladala nad drugo.
Volilni program kartela je dokaj obširen, pa tudi dovolj ohlapen, da lahko zadovolji vse dokaj heterogene voditelje kartela: od bivšega listarja in bivšega socialista Giuricina do bivših misovcev De Vidovicha in Stiglianija. Nič čudnega torej, da je prisotne novinarje najbolj zanimalo, kaj pravzaprav veže tako pisano' druščino; nekdo je celo zlobno namignil, naj bi povezovalni element bil prav nasprotovanje tako imenovanemu bilingvizmu, kar so sicer voditelji kartela zanikali, pri čemer pa so dodali toliko neslanosti nacionalističnega in protislovenskega kova, da je dvom ostal.
V programu kartela sicer o tej točki piše, da nasprotuje, kot rečeno, bilingvizmu, je pa za zaščito, pri tem pa pojasnjuje, kaj kartel pojmuje kot zaščito: namreč združitev vseh obstoječih norm, brez vsakršnih "privilegijev" za Slovence. Giuricin je celo vedel povedati, da takšno rešitev narekuje prav osimski sporazum, medtem ko je Berce opozoril, da z zaščito ne smemo predaleč, če nočemo, da bi se pri nas zgodilo, kar se danes dogaja v Gornjem Poadižju. Bilingvi-zem pa je po Bercetovi oceni tako in tako neuresničljiv, ker bi terjal namestitev kakih štiri do pet tisoč oseb (prevajalcev in tolmačev?), s katerimi niti manjšina ne razpolaga. Poleg tega bi uvedba privilegijev za Slovence pomenila tudi "moralno klofuto" za Istrane, ker bi s tem, kot se je izrazil Berce, "privilegirali populacijo, ki je sorodna oni, ki je Istrane izgnala iz njihovih domov".
Drevi v Ricmanjih prvi od treh promenadnih godbenih koncertov
Drevi ob 20. uri se bo z nastopom domače godbe na pihala začel v Ricmanjih niz glasbenih srečanj, na katerih se bo v treh dneh predstavilo pet pihalnih orkestrov iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije.
Letošnji Promenadni koncerti — kot se imenuje pobuda, ki jo člani godbe na pihala iz Ricmanj prirejajo že drugo leto — se bodo zvrstili v prijetnem naravnem okolju. Za razliko od lanske prve izvedbe, ko so gostujoči pihalni orkestri nastopili na vaškem trgu, se bodo le-ti tokrat predstavili na primernejšem prostoru, kjer v Ricmanjih prirejajo vsakoletno šagro. Na Žrebčevem, kot kraju pravijo domačini, bodo lahko Promenadni koncerti prišli bolje do izraza, tako v organizacijskem kot tudi v izvajalskem smislu.
Danes zvečer bo torej na Žrebčevem otvoritveni koncert ricmanjske godbe na pihala, ki jo že devetnajst let uspešno in požrtvovalno vodi prof. Ennio Krisanovsky. Orkester sam pa slavi letos pomemben jubilej: od ponovne obnovitve te glasbene skupine je namreč poteklo že dvajset let. V tem času se je ricmanjska godba povzpela na dokajšnjo kakovostno raven, ustanovila je svojo glasbeno šolo in tako vidno prispevala k poživitvi te dejavnosti, ki je v zadnjih časih zašla v precejšnje mrtvilo. Ricmanjska godba se pravkar pripravlja na 9. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije, na katerem bo edina zastopala zamejsko godbeno dejavnost. Namen tokratne prireditve je, da bi tudi pihalni orkestri imeli možnost koncertiranja in samostojnega nastopanja. V tem pogledu je zamisel Promenadnih koncertov kar se da aktualna, saj se postavlja po
robu tisti ustaljenosti, ki dodeljuje pihalnim orkestrom le priložnostne nastope.
Na Žrebčevem se bosta jutri (ob 20. uri) predstavili še trebensko Godbeno društvo Viktor Parma pod vodstvom Leandra Pegana in videmski pihalni orkester Associazione filarmonica Mania-go pod vodstvom Maria Zanetteja. Tridevno prireditev pa bo v nedeljo (ob 18. uri) zaključil koncert orkestra Banda musicale Camillo Bornia iz Madrisia di Fagagna, ki se bo pod vodstvom Adriana Varuttija predstavil še z nastopom skupine mažoretk Majorettes Furlanutes, ter Mladinskega pihalnega orkestra Karol Pahor iz Pirana, ki ga vodi Umberto Radojkovič. (dam)
WWF proti lokaciji obrtne cone v Nabrežini
Tržaška sekcija Svetovnega sklada za varstrvo narave WWF je poslala devinsko-nabrežinskemu županu dopis, v katerem zahteva, naj Občina spremeni regulacijski načrt in ukine predvideno obrtno cono, ki naj bi bila v bližini železniškega križišča v Nabrežini.
WWF utemeljuje svojo zahtevo z ugotovitvijo, da območje, predvideno za obrtno cono meji na del obale, ki sodi med zaščitena območja. Organizacija zato vabi Občino, naj spremeni lokacijo omenjene obrtne cone in pripominja, da je v občini že predvidena ena obrtna cona.
Na srečanju mladih slovenskih glasbenikov treh dežel
Dokaz o visoki ravni našega glasbenega šolanja
Že šestič zapovrstjo in drugič v organizaciji Glasbene matice (po izmeničnem ključu) so se v sredo zbrali v tržaškem Kulturnem domu mladi slovenski glasbeniki treh dežel na svojem tradicionalnem srečanju, da predstavijo dosežke na področju glasbenega šolanja. Tokrat so bili prisotni gojenci enajstih šol iz matične Slovenije, iz Koroške in iz naše dežele. Kar deset točk je prispevala Glasbena šola na Koroškem, štiri Srednja glasbena baletna šola Ljubljana, dve Glasbena šola Franc Šturm Ljubljana-Šiš-ka ter po eno Glasbena šola Špeter iz Beneške Slovenije, Srednja glasbena baletna šola Maribor, Glasbena šola Škofja Loka, Glasbena šola Gorica, Glasbena šola Vinko Vodopivec Ajdovščina, Glasbena šola Brežice, Glasbena šola Titovo Velenje, Center za glasbeno vzgojo Koper - Glasbena šola Piran in Glasbena matica Trst. V solo točkah (skupno s klavirskimi spremljevalci) in v ansamblih je nastopilo več kot sto izvajalcev, od katerih samo v šolskem orkestru GM in v njenem Mladinskem zboru okrog 50.
Mimo tradicijske uveljavitve teh srečanj, za katere je pred šestimi leti prišla pobuda iz vrst Združenja glasbenih pedagogov Slovenije, in velikega števila sodelujočih, je njihov pomen — kot je v svojem uvodnem nagovoru poudaril tajnik Slovenske kul-turno-gospodarske zveze Dušan Udovič — v tem, da »na glasbenem področju očitno in učinkovito uresničujejo zamisel o skupnem kulturnem prostoru, ki je čedalje pomembnejši za ves slovenski narod ne-glede na to, ali živi znotraj ali zunaj meja Socialistične republike Slovenije. Kajti — je nadaljeval Udovič — morda je ravno glasba s svojimi različnimi zvrstmi in z univerzalnostjo svojega sporočila še najbolj sposobna presegati meje in utrjevati vezi, ki jih na tem območju krvavo potrebujemo. Ta naš prostor ima in bo imel vedno bolj široke razsežnos-
ti, katerih je dobro, da se zavedamo tako v kulturi kot na drugih področjih življenja. Prostoru, ki ga razumemo s pojmom Alpe-Jadran, je treba ravno v tem pogledu dajati smisel s konkretnimi pobudami, ki naj potrjujejo našo voljo, da se resnično presegajo državne meje v imenu skupnih interesov sodelovanja, sožitja in prijateljstva med sosednimi narodi. To pa so dovolj visoki in spodbudni cilji, da vztrajamo pri njihovem zasledovanju tudi v trenutkih, ki nam niso najbolj naklonjeni, saj se s težavami ukvarjamo vsi, bodisi naša matična domovina, naši rojaki na Koroškem in mi, Slovenci iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki nas nerešeni problemi postavljajo vse pogosteje v položaj, ko je treba z velikimi napori ustvarjati in pridobivati vse to, kar bi moralo biti samo po sebi umevno. In prav dejavnost Glasbene matice — je poudaril Udovič — je zgovoren primer, kako lahko manjšina z vztrajnostjo in s kvalitetnim delom dosega visoke rezultate, ki pa kljub temu s strani italijanske države niso deležni tiste pozornosti, ki si jo upravičeno zaslužijo.«
Umestne besede tudi ob tako prazničnem vzdušju, ki ga je v skoraj dve uri in pol trajajočem sporedu uvedel okrog 20-članski šolski orkester GM skupno s 30-članskim mešanim otroškim zborom GM. Pod vodstvom prof. Boruta Logarja (zbor je pripravil dirigent Stojan Kuret) sta ansambla zelo precizno in dopadljivo izvedla Devet pesmi za otroški zbor in komorni orkester v priredbi V. Lovca na glasbo Bacha, Lullyja, Gilliersa, Haendla, Haydna, Mozarta, Schuberta in Martinija. Spored je sklenil Trobilni kvintet Glasbene šole iz Pirana s koncer-tantno visoko zastavljeno izvedbo Purcellove skladbe (Moderato, Aria, Allegro). Vmes so v neprekinjenem zaporedju zvrstili gojenci vseh ostalih sodelujočih šol različnih letnikov, od mlajših do starejših s povprečno starostjo okrog 14-15 let. Pri tem je
treba povedati, da smo poslušali pretežno mlade pianiste in harmonikarje (soliste in ansamble) dva solopevca, mlado izvajalko na citre, nekaj kitaristov (soliste in ansamble), v ostalem pa samo izvajalce na pihala (kljunasta flavta, prečna flavta, klarinet, oboa in saksofon). Med nastopajočimi ni bilo (z izjemo članov šolskega orkestra GM iz Trsta) nobenega godalca, vendar ne zato, ker sodelujoče šole ne bi mogle predstaviti kvalitetnih godalcev, pač pa po odločitvi organizatorjev, ki so se tokrat odločili za izbor najboljših z raznih republiških revij, na katerih je bil letos poudarek prav na pihalih in trobilih.
Povprečna raven nastopajočih je bila res lepa, nekateri gojenci pa so še posebej pokazali poudarjeno muzikaličnost in tudi že izrazit izvajalski pristop. Prostor nam ne dopušča, da bi poimensko navedli vse nastopajoče, kar bi sicer bilo prav (iz naše dežele sta se poleg šolskega orkestra in otroškega zbora GM predstavila še pianistka Anna Ber-nich iz Glasbene šole GM v Špetru in harmonikar Valter Ferfolja iz Glasbene šole GM v Gorici), velja pa lahko ugotovitev, da je tudi tokratno, 6. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel potrdilo visoko raven slovenskega glasbenega šolanja ne glede na dežele in da je dokazalo, da nam v teh šolah raste nov kvalitetni glasbeni rod kot porok nadaljevanja bogate glasbene tradicije na Slovenskem.
Srečanje, sta ob kar lepi prisotnosti občinstva sklenila predsednik GM Adrijan Semen in ravnatelj šole GM prof. Sveto Grgič z zahvalo vsem sodelujočim in s poklonitvijo spominskih daril (umetniško izdelan krožnik) predstavnikom sodelujočih šol, ter predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije Lovro Sodja z vabilom na ponovno srečanje prihodnje leto v Ljubljani.
JOŽE KOREN
želne vlade Biasutti pokazal precej razumevanja do naše skupnosti in sprejel tudi nekatere obveze...
»Potreben je korak nazaj. Predsednik Biasutti je prvi vidni deželni predstavnik, ki si je na nekem zasedanju upal izjaviti, da ni zadovoljen z obstoječimi mejami... da jih sicer priznava, vendar jih ni vesel. Taka izjava ni mogla biti brez posledic v času, ko smo bili priča napadom na osimske sporazume, na sodelovanje z Jugoslavijo in na Slovence, zlasti s strani Liste za Trst. Sedaj Biasutti kaže določeno odprtost do slovenske problematike. Pripomniti pa moram, da je pred desetimi leti, ko je bilo sprejeto načelo, da je treba uresničiti zakon o globalni zaščiti, in ko je bil pojem globalnosti priznan, Biasutti uvedel termin uravnovešene zaščite. Mi smo pa prepričani, da so bili zakonski osnutki, ki smo jih predložili mi, SSk in PSI, uravnovešeni, da niso odraz nekega ekstremizma. On pa je dal tedaj razumeti, da je uravnovešenost nekaj, kar je bilo znatno pod ravnijo zaščite, ki smo jo nakazali. Sedaj je predlagal, da bi se okrog mize zbrali vsi parlamentarci iz dežele in da bi rešili to vprašanje. Vendar ta predlog ni imel praktičnih učinkov in pobuda je ostala le pri besedah. Mislim, da je odprtost sedaj posledica spoznanja, da si italijanska demokracija ne more več privoščiti, da bi Slovenci ostali nepriznani in nezaščiteni.«
Vzporedno s to odprtostjo pa Dežela zavrača prošnje v slovenščini...
»V tem okviru se mi zdi eno dejstvo povsem nesprejemljivo, in sicer, da je zavračanje prošenj, neukrepanje v korist slovenskih ustanov birokratsko. Dežela ima pristojnost, da ukrepa v korist slovenskih kulturnih ustanov, vendar se tej pristojnosti odpoveduje, ker zadeva manjšino. To pa se ne us-klaja s prejšnjo odprtostjo. Kot se na primer ne usklaja dosedanje ukrepanje glede sinhrotrona, saj Dežela ni upoštevala interesov ljudi, okolja... Naj pa v tem okviru poudarim veliko delo, ki ga je opravil naš tovariš Miloš Budin, ki je bil dolgo let predsednik KGS.«
Kako pa je na manjšinsko problematiko vplivalo vprašanje Italijanov v Jugoslaviji?
»Mislim, da je vprašanje pravic Italijanov v Jugoslaviji zelo važno in naša stranka se ga je zavedela prva, saj je prva navezovala stike z Unijo. Pri tem bi opozoril na dvoličnost tistih sil, ki so Italijane v Jugoslaviji odkrile sedaj, ne vidijo pa Slovencev v naši deželi. Problem Italijanov v Jugoslaviji je za te sile skoraj neke vrste alibi-Ker je položaj Italijanov v Jugoslaviji težaven, naj bi po njihovem Slovenci pri nas ne imeli problemov. Žal se nekateri poslužujejo problema italijanske narodnosti, da prikrijejo problem slovenske manjšine pri nas, ki je prav tako odprt.«
Preidiva k stranki. Kakšna je danes v njej vloga slovenskih komunistov?
»Slovenski komunisti imamo veliko vlogo, saj s tem, da opozarjamo na nerešene probleme slovenske manjšine in njene enakopravnosti, opozarjam0 na nerešene probleme demokracij6' tako pa prispevamo h krepitvi dempk; racije v deželi. Seveda pa se izvoljeni slovenski komunisti ne omejujemo 1® na obravnavanje manjšinske probl6' matike, pač pa obravnavamo probl6' matiko vse družbe. Tako je na prim61 tovariš Bratina predložil zakonsk1 osnutek za industrijsko načrtovanj6' osebno pa sem bolj deloval na Pre^ vsem kulturnem področju. KPI je tudi tu dosegla nekaj uspehov, kot so zakon o pravicah Romov, zakon za ovrednotenje Ogleja, zakon za integ-racijo v EGS...«
Kaj pa predlaga KPI za volitve?
»Naj navedem le nekatere bistven točke. Na gospodarskem področju s zavzemamo, da bi zlasti pri probl611} vsedržavne industrije Dežela imel svojo vlogo s pravilnim načrtovanj6®^ Glede vojaških služnosti menim0' . . so v sedanji mednarodni situamJ anahronizem in da gre za breme, ki 9 FJK ne sme več nositi. Na kulturne^ področju si prizadevamo zlasti za pr novitev zakona o pravici do izofrra?0_ vanja, prizadevamo si za zaščito °
Ija. KPI skuša biti prisotna na vS v področjih družbenega življenja m ^ tem okviru želimo tudi imeti sti ljudmi. Ni naključje, da smo ravno ^ kot stranka pripeljali največ skupi deželni svet.«	mao
Kako pa je z mednarodno v 9 deželnega sveta?	. rj.
»Z izvršilnim statutom je d® j1 Zaznana nova vloga tudi v nem merilu, zlasti glede tistih VP
sanj, ki jo zadevajo neposredno, km
stiki v okviru skupnosti Alpe-Jam ^ Doslej se je skupnost izražala vladni ravni, ne pa na ravni za e£ dajnih skupščin. Je nekaj š6 P. -3, omejenega na visoko raven 0 ,° zato še ni dovolj v zavesti poli dejavnikov in prebivalstva.« .
Pogovor zapisal VOJMIR TAVČAR
V Kulturnem domu protestno zborovanje proti zapostavljanju slovenščine
Nesprejemljivo stališče Dežele
Z dilemo načelnost ali denarni prispevki sta Računski dvor in Dežela postavili slovenski narodnostni skupnosti prefinjeno in nevarno past. Manjšina se tej pasti mora izogniti, zavrniti mora tako dvolično obnašanje oblasti in voditi premišljeno ter prožno politiko, ki naj ohrani načelnost, obenem pa se ne odpove življenjskim perspektivam in sredstvom, ki so za to potrebna. Pri tem pa ni nečastno, če se v kakšni bitki kot partizani taktično umakne, da lahko nato okrepljena obnovi napad.
V tej misli predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Aceta Mer-molje je zaobjet smisel snočnjega zborovanja v mali dvorani Kulturnega doma, kjer so se na pobudo SKGZ, ZSKD in ZSŠDI zbrali predsedniki članic Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kulturnih in športnih društev, da bi skupno preučili težavni položaj, ki je posledica sklepa Računskega dvora, da zavrne prošnje za prispevke v slovenskem jeziku. Problem, kot je v uvodni besedi poudaril predsednik SKGZ Klavdij Palčič, se vleče že več mesecev. Ves ta čas je za odnos oblasti do slovenske narodnostne skupnosti značilno zelo dvolično obnašanje, saj so povsem negativna stališča, kot so zavračanje prošenj v slovenskem jeziku, prepoved dvojezičnega reklamne-’ ga transparenta ob odprtju podružnice TKB v Rojanu, afera s prof. Samom Pahorjem, spremljali tudi nekateri pozitivni signali kot zaklučki srečanja Goria-Mikulič v Rimu in javno sprejete obveze predsednika Biasuttija. Dvoličnost in dilema načelnost ali sredstva, v katero oblasti pehajo Slovence,
sta past, ki ji ne smemo nasesti, kot tudi ne smemo misliti, da nekaterih rezultatov nismo dosegli zaradi lastne nespretnosti ali pomanjkanja poguma. Na ta način bi si naprtili dober del krivde za težave, s katerimi se soočamo, istočasno pa razbremenili tiste, ki so dejansko odgovorni za sedanje stanje in težave manjšine. Poiskati je treba pravilno pot, ki bo ohranila načelnost in omogočila izkoriščanje sredstev, ki so nujna za nadaljnje delo. Slovenci pa nadaljujemo z bitko v zavesti, da se z bojem za lastne pravice borimo tudi za demokratizacijo italijanske družbe.
Predsednik ZSŠDI Kalan pa je prevedel v praktično ukrepanje politiko
prožnosti in dejal, da so se športna društva odločila, da bo Zveza nadaljevala z načelnim zagovarjanjem pravic slovenskega jezika ter se bo pri tem posluževala vseh poti, da uveljavi pravico do predlaganja prošenj v slovenščini, društva pa naj bi slovenski prošnji dodala tudi prevod v italijanskem jeziku s spremno protestno noto, da ne bi izgubila prispevkov.
Na tej osnovi se je razvila živahna razprava, v kateri so vsi ocenili kot nesprejemljivo stališče Dežele, ki se na ta način odpoveduje tudi nekaterim svojim pristojnostim, medtem ko so bila mnenja deljena glede taktike. Nekateri so menili, da bi morali vztrajati s predlaganjem prošenj izključno v slovenskem jeziku, drugi pa so bili
za bolj prožno in realistično stališče, ki je bilo ob koncu tudi sprejeto.
SKGZ, ZSKD in ZSŠDI bodo zahtevale srečanje s predsednikom Dežele Biasuttijem, da odločno prostetirajo zoper zapostavljanje slovenščine, obenem pa bodo z akcijo na vseh področjih uveljavljale pravico do predlaganja prošenj v slovenskem jeziku. Društva, ki jim je deželni prispevek neobhoden za delovanje, pa naj predložijo prošnje v obeh jezikih s protestnim spremnim pismom. To pa, kot je dejal Klavdij Palčič, ni odpovedovanje načelom, še zlasti ne, ker je življenje osnova za obstoj naše skupnosti. In življenje v konkretnem primeru manjšine pomeni predvsem možnost delovanja.
Odgovori in predlogi socialistov za Trst
»Pet let v službi mesta. Odgovori in predlogi za Trst« je bil naslov zborovanja, ki ga je sinoči priredila tržaška federacija PSI v Kongresnem centru na Pomorski postaji ob začetku kampanje za junijske upravne in deželne volitve. Protagonista večera sta bila podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone in tržaški podžupan Augusto Seg-hene, ki sta tudi nosilca socialističnih kandidatnih list na deželni odnosno občinski ra^ni.
Večer je potekal na nekoliko neobičajen način, saj sta Carbone in Seghene pravzaprav imela intervju v živo pred več kot sto udeleženci, ki so se zbrali v dvorani "Oceania Vprašanja sta jima zastavljala časnikarja Piccola Manzin in Meridiana Spreafico, dotaknila pa so se najrazličnejših plati politike, ki jo je PSI vodila oziroma jo namerava voditi z ozirom na potrebe in zahteve Trsta. Carbone in Seghene sta med drugim prikazala socialistična prizadevanja za omejitev števila kandidatnih list (na deželni ravni s predlo-
gom 5-odstotnega minimalnega kvocienta za izvolitev, drugod pa s predlaganjem volilnih zavezništev) tudi in predvsem kot operacijo, ki bi Trstu zagotovila ustreznejše — v deželnem svetu tudi številnejše — politično predstavništvo. Izrekla sta se za vsestranski razvoj Trsta, ki mu zdaj grozi nevarnost, da se demografsko in drugače zreducira na nepomembno mestece, in pri tem posebej poudarila perspektive, ki jih nudi znanstveno raziskovanje.
Govornika sta se mimogrede dotaknila tudi vprašanja slovenske manjšine. Carbone s tem, da je očital KPI maksi-malizem na tem področju, Seghene pa izražujoč upanje, da se tokratna volilna kampanja ne bo tako kot zadnja osredotočila na vprašanje "dvojezičnosti", kajti »v Trstu imamo kopico veliko hujših problemov«.
Zborovanje je uvedel pokrajinski tajnik PSI senator Ar-duino Agnelli.
Drevi v Bazovici srečanje o gozdu
V Bazoviškem domu bo drevi ob 20.30 javno srečanje o vprašanju bazovskega gozda, ki bo moral prepustiti svoje mesto namestitvi bodočega svetlobnega sinhrotrona. Srečanje je sklical koordinacijski odbor naravovarstvenih organizacij, baje na vabilo krajevnega prebivalstva.
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Danilo Carli
Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v tre-bensko cerkev.
Žalujoči žena Ivanka, sin Gino z Nevo, hči Berta z Dragom, vnuki Vi-viana, Darja in Peter.
Trebče, 20. maja 1988
t
Zapustila nas je naša draga
Ana Sancin vd. Foraus
Prvi Alpe Adria Jazz Meeting r Trstu
Skromen odziv na kakovostno ponudbo
S sinočnjim koncertom Privškovega orkestra in vrste Priznanih solistov v gledališču Rossetti je prvi Alpe Adria Jazz Meeting dosegel svoj vrhunec. Za prijeten začetek je Poskrbela ljubljanska skupina Green Town Jazz Band že v sredo zvečer v klubu Mandracchio, marsikaj pa se bo dogajalo še danes in jutri.
Recimo, da se je ta prvi festival začel nekoliko v zatiš-/u. Večer v Mandracchiu je bil vsekakor prijeten, privabil hnav(Jušence te glasbene zvrsti in najbolj zveste obiskovalce jazzovskih koncertov. Ljubljanski glasbeniki so s svojim radostnim izvajanjem znali ustvariti tisto pra-'d°h.n Pnsfno jazzovsko vzdušje, ki ga zna vedno pričarati ober dixieland. Seveda so ponudili vrsto klasikov, od SIavne Indiane do Stranger on the Shore, vmes pa nekaj otožnih bluesov in radoživih ritmov. Zanimivo je bilo
^upno izvajanje Green Towna in italijanskega pozavnista parcel la Rose, ki spada trenutno med najbolj cenjene itali-lanske jazz glasbenike. Borut Bučar s svojim klarinetom in logovi fantje so se očitno ujeli z italijanskim kolegom, kot ® spodobi za dobre glasbenike, in Saint' Louis Blues ni "togel manjkati.
Večer se je nadaljeval v poznih nočnih urah v klubu ,°r Cucherna z nastopom drugih dveh skupin: pianist Ro-^erio Magris je nastopil s svojo skupino iz Benetk, spet j*zočan, bobnar Gabriele Centis pa s skupino glasbenikov Pesta in Vidma.
dr, Sinočnji večer v gledališču Rossetti žal ni pritegnil za-n stnega števila gledalcev. Kljub relativni bližini (Ljublja-in rSS i0^0 določi) le &ST Band RTV bil do pred kratkim K le verjetno še vedno premalo cenjen v našem mestu. n0xC9.rt °b novoletnih praznikih v dvorani Cristallo in si-Cnii nastop sta le za silo zapolnila to vrzel, saj zasluži
orkester takega formata vsaj tako priznanje, kakršnega je deležen drugod po svetu. Privškov ansambel je s svojim repertoarjem velikega orkestra zadovoljil tudi najizbirčnej-še okuse.
Ob zaključku prvega dela so z Big Bandam nastopili v zanimivi izvedbi Privškovega motiva glasbeniki, ki so v samostojni zasedbi nastopali v drugem delu. Bili so sami solisti: Italijani Marcello Rosa s pozavno, Gianni Basso s saksofonom in Luciana Milanese s kontrabasom, trobentar Duško Gojkovič, po rodu iz Jugoslavije, in Ratko Divjak, sicer bobnar Big Banda, Američana Bob Mover s saksofonom in VJalter Davis pri klavirju. Ta del koncerta bi lahko označili kot 'sodobnejši1, v stilu Charlija Parkerja.
Včerajšnji dan sta dopolnjevala še dva dogodka: okrogla miza v klubu Vertigo na temo Jazz in obmejna območja (vodil jo je Adriano Mazzoletti), v res poznih nočnih urah pa jam-session s kar zanimivo zasedbo gostujočih in domačih godcev v Tor Cucherni.
Danes popoldne je predvideno srečanje glasbenikov v Šoli 55 (v Ul. Carli 10 ob 17. uri), ko bo nastopila tudi manjša skupina učenev glasbene šole, zvečer pa koncert dveh nadvse zanimivih glasbenikov: Avstrijca Oskarja Kleina, ki igra na malodane vse instrumente, in Lina Pat-runa s svojo kitaro in banjom.
Miting se bo zaključil jutri s popoldanskim koncertom na Gradu sv. Justa, kjer se bosta prvič v Trstu predstavila Madžara Sandor Szabo (kitara in še vrsta brenkal) in bobnar Major Balasz, nastopili pa bodo še Ocho Rios in skupina Fabia Minija. Večer se bo zaključil v klubu Tor Cucherna s skupino Stevea Guta, za katerega nastop vlada med občinstvom precejšnje pričakovanje, (nak)
Iz zgoniške občine
Danes odprtje razstave načrtov za kraško domačijo
V	mali dvorani športno-kulturnega središča v Zgoniku bodo drevi db 19. uri odprli razstavo 16 načrtov, prijavljenih na natečaju idejnih projektov za inženirje in arhitekte, ki ga je razpisala zgoniška občinska uprava za obnovo kraške domačije in za uresničitev centra za pospeševanje kmetijstva in enoteke. Ob tej priložnosti so natisnili tudi zajetno dvojezično brošuro, v kateri so objavljeni vsi načrti s strokovno vsebinsko razlago. Ta zanimiva razstava bo na ogled do nedelje, 5. junija. (bs)
Izbrani vzorci za razstavo vin.
V	ponedeljek je bila v Zgoniku predselekcija vin za 24. občinsko razstavo, ki bo od 27. do 29. maja. Sestavljeni sta bili dve komisiji, katerima sta predsedovala Bruno Millo za bela vina in Vili Mikac za teran. Poleg izvedencev so se ocenjevanja udeležili tudi nekateri domači vinogradniki, ki so se odzvali vabilu domače uprave. Od 20 belih vzorcev so jih sprejeli in prepustili na razstavo kar 16, kar zadeva teran pa je bil osip nekoliko višji, saj je od 17 prijavljenih primerkov komisija »pohvalila« le 10. (bs)
[ za tatom ^ je iz zlatarne odnesel pet ur
p09^ro9 30 let star tat, precej visol hracjave' kodrastih, rjavih las, z brki sali °.7 .*-ako so ga preiskovacem oj r,v>_ 0cividci — je včeraj proti veče:
Sprožen
vstopil v zlatarno Petris
Zp-^Moni in odnesel 5 zlatih inili, 15:6 Omega v skupni vrednosti di§9onov lir. Na ulicah mestnega si do »J6 kmalu po tem dogodku pril GoldnnVe zmešnlave. saj so na T ri ter ni i?nsPeli policisti in karabin’ krili ,?Mebesali vsak kotiček, da bi o
kršnena iV j3’ ° niem Pa ni nik li pg sledu več. Zadnjič so ga vid tol0 p Garducci, kjer je odvrgel p v vse treisk°valci so oboroženi vstop lagovN--6 v okolici in so v vele strašili u UPim in Coin pošteno pi bratov pUPCe' Oropana zlatarna je k neznane etris' K° jo vstopil oborože t® bila rusT,*138110!6 se ie izkazalo, tarni iPP£t(?la ^rača - je bila v zl Pottiočni . tna Dorina Petris. Nje: ZUrtai nu8 bi'a v tistem trenutl Vsern	te vrata in na videz p
^rini iP »■ ° vs?°Pil v trgovino. V nei Ze zlate 3pr?sil lastnico naj mu pok hstreo| tre.lz izložbe. Petrisova mu Pištol pa P le neznanec nasl k0begnil°v!f !rc0' Pograbil zaklad kUsa Luirr’ Sofer linijskega avl ?°3odku i . r9enio je prisostvav e*10 opiSfl, P J® Preiskovalcem nata Ji3 ie Poberf^ roParja ter jim poved k° včPera, 9,ml peš pr°ti Ul. Carduc brezUspešno Vecer pa ie bil° iskan
Tržaški policisti včeraj praznovali z ljudmi na glavnem mestnem trgu
Tržaška policija je ob svojem prazniku včeraj dopoldan priredila slovesnost na Trgu Unita. S častnega mesta na velikem lesenem odru so poleg tržaškega prefekta De Feliceja prisostvovali slavju tudi politični, gospodarski, verski in narodnostni predstavniki tržaškega prebivalstva, pa tudi častniki karabinjerjev, župani občin v tržaški pokrajini, parlamentarci in predstavniki konzulatov v Trstu ter dele-
gaciji jugoslovanske in avstrijske poli-
cije.
Veliki Trg Unita je nudil res pravo ozadje za takšno slovesnost, ki je bila
tudi letos namenjena vsem, in ne le maloštevilnim elitnim povabljencem. Praznik se je pričel okrog 11. ure dopoldne, ko je na trg postrojeno prikorakalo kakih 400 agentov. Po krajšem prikazu prave »vojaške« discipline, je bilo na vrsti dviganje zastave, znak za začetek osrednjega dela slovesnosti.
»Sklenili smo, da bo tržaška policija preživela svoj praznik med ljudmi,« je povedal kvestor Mattera na srečanju z novinarji pred začetkom slovesnosti, »saj je naše delo namenjeno izključno njim. V drugih italijanskih mestih po-
teka danes to vsedržavno slavje za štirimi stenami.«
Na Trgu Unita so si ljudje lahko ogledali policijski helikopter, velik motorni čoln, avtomobile in motorje, na njem pa so se zbrali tudi predstavniki vseh specializiranih jiolicijskih enot, od smučarjev do potapljačev.
Po branju čestitk, ki so jih tržaški policiji poslali predsednik republike, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zadeve ter glavni poveljnik policije, je bilo na vrsti podeljevanje odlikovanj raznim enotam. Posebno priznanje je bilo namenjeno tistim, ki so sodelovali pri reševalni akciji po katastrofi v Valtellini. Iz statističnih podatkov so prisloni izvedeli, da je v zadnjem letu umrlo v Italiji pri opravljanju svoje službe 11 policistov, 575 je bilo ranjenih, 50 agentov pa je utrpelo trajne telesne poškodbe.
Slavje se je nadaljevalo s podelitvijo srebrnih odlikovanj 15 upokojenim policistom. Formalni del praznika se je zaključil z daljšim govorom kves-torja. V svojem poročilu je Matera posredoval poslušalcem najpomembnejše podatke o delovanju policije. O vsebini njegovega govora smo obširno poročali že pred tednom dni. Ob koncu je bila na Trgu Unita na sporedu zanimiva simulacija napada in obrambe, posebno pa je gledalce navdušil nastop štirih pilotov.
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Dolino.
Žalostno vest sporočajo hčeri Vesna in Tamara, sin Boris, snaha Silvana, zet Walter, vnuk Marco in vsi sorodniki.
Posebna zahvala osebju in zdravnikom I. geriatričnega oddelka.
Dolina, 20. maja 1988
(Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ganjeni nad tolikimi izrazi spoštovanja, ki ga je bil deležen naš dragi
Pavel Bajc
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala gre g. Milanu Nemacu za verski obred, dr. Dragu Štoki za poslovilne besede, Radiu Trst A za poročanje in posnetek pokojnikovega igranja, gospe Bertuzzi za večletno sosedsko pomoč ter vsem darovalcem vencev, cvetja in v dobrodelne namene.
SVOJCI
Trst, 20. maja 1988
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih prijateljskih izrazih sočutja ob izgubi našega nepozabnega
Romana Malalana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v tem težkem trenutku. Maša bo v ponedeljek, 23. t. m., ob 17.45 v cerkvi v Banih.
SVOJCI
Trst, 20. maja 1988 (Pogrebno podjetje Zimolo)
MePZ Primorec-Tabor izreka globoko sožalje pevcu Davidu ob težki izgubi dragega očeta Ivana.
Luciano, Breda in Luki izrekajo iskreno sožalje svojcem ob izgubi Edija Debenjaka.
ŠD Breg izreka iskreno sožalje Nadji Debenjak ob smrti dragega očeta Edija.
Določeni datumi za poletne tabore
Slovenski tržaški skavti sredi razgibane dejavnosti
Tržaško pokrajinsko vodstvo Slovenske zamejske skavtske organizacije je na svoji zadnji redni mesečni seji najprej ocenilo bogato delovanje preteklega obdobja. Poleg rednih tedenskih sestankov in poleg jurjevanja, o katerem pa smo že poročali, je organizacija pripravila več pobud, od katerih naj na prvem mestu omenimo vrsto velikonočnih duhovnih srečanj, od duhovnih obnov za veji volčičev in veveric ter izvidnikov in vodnic, do sodelovanja pri spokornem bogoslužju v stolnici sv. Justa in že tradicionalnega križevega pota na Repentabru na veliki petek, ki je tudi letos privabil kar lepo število mladih skavtov in prijateljev.
V prvih dneh aprila je bil gost naše organizacije znani kubanski mimik Andres Valdes. S svojo umetniško dovršeno predstavo je v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta navdušil gledalce in ob koncu odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih postavljali.
Nekaj predstavnikov naše organizacije se je v soboto, 16. aprila, udeležilo že tradicionalne procesije z baklami in svečami v Glinščici, od cerkvice na Pečah do izhoda doline, in sicer ob priliki obletnice obnovitve tega znamenitega romarskega svetišča.
Ob koncu naj omenimo še sodelovanje pri posebnem pohodu po Goriškem Krasu za starejše člane v organizaciji, ki mu v skavtskem žargonu pravimo »challenge« in ki so ga goriški bratje priredili v nedeljo, 17. aprila.
V drugem delu seje je pokrajinsko vodstvo obravnavalo predvsem bodoče pobude. Za vejo volčičev in veveric naj spomnimo na zanimivo razstavo kmečkega orodja v Medji vasi, ki jo za nedeljo, 22. maja, prireja šesterica iz Devina. V nedeljo, 29. maja, pa bo po tržaškem Krasu poseben pohod, ki ga prireja veja izvidnikov in vodnic ob zaključku podviga o naravi. Najstarejša veja, roverji in popotnice pa se mislijo udeležiti posebnega romanja na Sv. Emo na Koroško in srečanja s papežem v dneh od 24. do 26. junija.
Naj ob koncu napovemo še datume letošnjih poletnih taborov za vse veje:
—	Veja VV: od 2. do 12. avgusta;
-	Veja IV: Tabor A (1., 2. in 3. četa) od 18. julija do 1. avgusta
Tabor B (4. in 5. četa) od 25. julija do 8. avgusta;
POTA '88 (potovalni tabor): od 11. do 21. julija.
O natančnejših podatkih v zvezi s tabori pa bomo še poročali.
MARIJAN KRAVOS
gledališča
LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO
Danes ob 17.30 bo v sejni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu (Ul. S. Nicolo 5) srečanje s perujskim književnikom Mariom Vargas Lloso, avtorjem dela Kathie in nilski konj, ki je na ogled v gledališču Cristallo do nedelje, 2J. t. m.
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Maria Vargasa Llose KATHIE IN NILSKI KONJ v priredbi gledališča La Contrada. Režija Orietta Crispino. Nastopajo Stefa-nia Ressico, Adriano Giraldi, Giorgio Amodeo in Paola Bonesi.
koncerti
Tržaška pokrajina - Združenje Continuum Musicale
Šesti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Na programu bodo Šostakovičeve, Lipovškove in Martinujeve skladbe v izvedbi dua Vendramelli (violončelo) in Repini (klavir). Vstop prost.
Verdi
Sezonski koncerti. Jutri ob 18. uri bo na sporedu koncert v spomin na glasbenika Maria Zafreda. Kot solista bosta nastopila Elena ZANIBONI in Angelo PER-SICHILLI. Dirigent Angelo FAJA. Glasba Maria Zafreda. Orkester gledališča Verdi. Vstopnice pri blagajni gledališča.
Umetniški in tehnični ansambel gledališča Verdi gostuje v Messini, kjer bo v gledališču Vittorio Emanuele uprizoril opere BOHEME, PRIJATELJ FRITZ in HČI POLKA.
II Pošto delle Fragole V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine JAZZ/IONE.
Alpe Adria Jazz Meeting
V	šoli 55 (Ul. Carli 10), ob 17.30: srečanje med domačimi in tujimi glasbeniki. Vodi Gabriele Centis.
V	klubu Vertigo ob 21. uri: nastopata avstrijski glasbenik Oskar Klein (trobenta) in italijanski glasbenik Nino Patruno (banjo).
SKD Tabor - Openski glasbeni večeri
-	v torek, 24. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert godalnega kvarteta Glasbene matice: Žarko Hrvatič
-	violina, Jagoda Kjuder - violina, Marko Bitežnik - viola in Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu Haydn, Florjane in Beethoven. V
razstave
V	Kosmačevi knjižnici v Tolminu je
na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bodo jutri ob 18.30 odprli razstavo slikarke ANNAMARIE DUCATON.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom ROND^. Danes ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA.
V	KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT.
V	galeriji Rossoni (Korzo Italia 9) bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo slikarja GIACOMA CIRAMIJA.
V	galeriji Cartesius bodo jutri, 21. t. m., odprli razstavo slikarja LUCIANA DEL ZOTTA. Razstava bo odprta do 2. junija po običajnem urniku.
Občinska uprava Zgonik obvešča, da je v Vaški hiši v Repnu do 29. t. m. na ogled razstava starih razglednic s kraški-mi motivi, ki jo je pripravil gospod ADRIANO PRINCIVAL, s sledečim urnikom: petek od 18. do 20. ure, sobota od 18. do 20. ure ter nedelja od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
ANGELA VODOPIVEC
praznuje v nedeljo 80. rojstni dan. Vse najboljše ji želita hčeri Edi in Milena z družinama.
čestitke
Danes praznujeta na Proseku 55 let skupnega življenja JUŠTA in MIRO COLJA. Še na mnoga skupna leta jima kličejo otroci z družinami.
Noni JUŠTI in nonotu MIROTU pošilja voščila in poljubčke pravnuk Jernej.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Thema.
EKCELSIOR II - 19.00, 22.15 Urla del si-lenzio.
EKCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant.
NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Lowe Dream.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Fantastica Moana Pozzi, porn.,
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 II duro piu duro.
FENICE - 18.30, 22.15 Ciao Ma...
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney
MIGNON - 16.30, 22.15 Stregata dalla Luna, i. Cher.
EDEN - 16.00, 20.00 Collegiali incestuo-se, porn., □
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Saigon, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L’at-trazione, □ □
CAPITOL - 16.30, 21.45 L’ultimo impe-ratore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Betty Blue.
ALCIONE - 16.30, 22.10 La piccola bot-tega degli orrori, srh., ZDA 1986, i. Rick Moranis, Ellen Greene.
RADIO - 15.30, 21.30 Una ragazza molto viziosa, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja danes, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30.
V nedeljo, 22. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nastopil čarodej VIKJ s svojo skupino. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
Volčiči in veverice iz Devina vabijo na RAZSTAVO KMEČKEGA ORODJA v prostorih osnovne šole v Medji vasi. Otvoritev bo v nedeljo, 22. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 18. ure do 20.30.
Ženski pevski zbor TABOR bo slavil 10-letnico svojega obstoja. Zborovodja prof. Sveto Grgič in pevke si želimo, da bi bili ob tem prazniku z nami v Prosvetnem domu na Opčinah, jutri, 21. t. m., ob 20.30.
Skupnost borcev VOS-OF za južno Primorsko ter Krajevna skupnost Ocizla vabita na proslavo ob odkritju spominskega obeležja VOS-OF za tržaško in odprtje novega vodovoda v nedeljo, 22. t. m., ob 15. uri na Beki. Slavnostni govornik bo tov. Milan Hočevar - sekretar MS ZKS Koper. V kulturnem programu bodo sodelovali: pevski zbor Divača, vojaki VP Kozina in učenci OŠ D. Benčiča-Brki-na Hrpelje. Sledi tovariško srečanje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica
John Pielmeier
Agnes Dei
Režija: Miran Hercog
Danes, 20. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in D jutri, 21. maja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 ABONMA RED C in G
Godba na pihala iz Ricmanj
priredi
PROMENADNE KONCERTE
v Ricmanj ih na Žrebčevem
danes, 20., jutri, 21., in v nedeljo, 22. maja
Nastopajo:
danes, 20. t. m., ob 20. uri: godba na pihala iz Ricmanj ob 20. obletnici obnovitve;
jutri, 21. t. m., ob 20. uri: Godbeno društvo V. Parma-Trebče ter Associa-zione filarmonica Maniago - Maniago (UD);
v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri: Banda musicale Camillo Borgna e majoret-tes furlanites - Madrisio di Fagagna (UD) ter mladinski pihalni orkester Karol Pahor - Piran.
prispevki
Ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Florijana darujejo verniki 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Ivana Rebulo in Stanka Legišo darujeta Anita in Sergio Saule
25.000	lir za SKD Vigred in 25.000 lir za Mladinski zbor Glasbene matice.
Za Skupnost družina Opčine so darovali: Agostino Čok 20.000 lir, NN 15.000 lir ter družina Lidija Kalc 18.200 lir.
Namesto cvetja na grob Pepija Miliča darujeta družina Škabar (Repen 45)
10.000	lir ter Marija Križman (Opčine)
10.000	lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Stanka Legiše
darujeta družini Adamič in Cecotto (Šempolaj 45) 50.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na Stanka Legišo darujejo sodelavci 120.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Ivana Rebule darujeta Franc in Žita Legiša 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Stanka Legiše daruje družina Kante Angel iz Repniča
20.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob strica Stanka Legiše darujeta Elena in Klarisa 40.000 lir za SKD Vigred.
V	spomnin na Pavla Bjaca darujeta Nataša in Boris Fabjan 100.000 lir za Sklad M. Čuk.
razna obvestila
Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-
12.00	in 15.00-18.00.
Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna, IRRSAE vabijo na ogled RAZSTAVE UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV IZ SLOVENIJE ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO. Razstavišči: Trst -Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 -vsak dan še jutri, 21. maja, med rednim delovnim časom (8.30-12.30, 15.30-19.30); Gorica - Kulturni dom - Ul. Brass 20 -vsak popoldan od torka, 24. maja, do petka, 28. maja, od 17. do 19. ure.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vaščane na sestanek o vaškem prazniku vina, ki bo danes, 20. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši. Sestanek je namenjen pripravi praznika vina.
izleti
Partizani - aktivisti VZPI - sekcija Opčine organizira enodnevni izlet v Kočevje - Baza 20 in druga obleželja NOV dne 19. 6. 88. Vpisovanje na sedežu Prosvetnega doma od 18. do 19. uri, vsak dan do 31. t. m.
Mladinski odsek SPDT priredi v nedeljo, 5. junija, tradicionalni IZLET PO DOLINI GLINŠČICE za osnovnošolsko mladino iz tržaške pokrajine. Zbirališče bo ob 9. uri na glavnem trgu v Boljuncu ali ob 8.15 na Trgu Oberdan pred postajo openskega tramvaja. Izlet bo potekal po Dolini Glinščice do Botača ter do Jezera (botanični vrt, jama). Na travniku bo nagradni poligon. Udeležencem se priporoča ustrezna obutev, hrana pa bo iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izlet odpade.
KD Slovan sporoča izletnikom, da bo odhod na Dolenjsko ob 6. uri iz Padrič.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 20. maja 1988
BERNARDIN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.35 - Dolžina dneva 15.07 - Luna vzide ob 8.51 in zatone ob 1.00.
Jutri, SOBOTA, 21. maja 1988
KRIŠPIN
PLIMOVANJE DANES: ob 6.44 najnižja -49 cm, ob 14.20 najvišja 18 cm, ob
18.20	najnižja 10 cm, ob 23.25 najvišja 26 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1014,2 mb rahlo narašča, veter 10 km na uro jug, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Eva Pozzecco, Fran-cesca Capudi, Lorenzo Furlano, Tiziana Aramonte.
UMRLI SO: 86-letna Maria DellOsto, 90-letna Margherita Cecchini, 50-letni Sebastiano Furlan, 94-letni Marcello Vi-sintin, 86-letni Umberto Candusso, 84-letni Daniele Carli, 74-letni Giuseppe Soranno, 80-letna Maria Kovacich, 80-letna Norina Covacic, 68-letni Ottaviano Passeo, 52-letna Maria Delise, 76-letni Giuseppe Pipan.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. maja 1988
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).	v
BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.

• vabi člane
NA PROSLAVO 15-LETNICE DELOVANJA
ki bo jutri, 21. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
Pri KD Rovte-Kolonkovec, Ul.
Monte Sernio 27, gostuje MePZ JADRAN iz Milj jutri, 21. maja, ob 20.30. Vodi Mirjana Bonin.
Sodeluje igralec Stane Raztresen.
Vabljeni!
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII-86/145/62
PREDMET:
načrti za obnovo: "Ulice Biasolet-to",_ "Elizejskih poljan" in "Rebri na Školjet" - odobritev
ŽUPAN
na osnovi določb 28. člena zakona št. 457 z dne 5. 8. 1978, 22. člena deželnega zakona št. 23 z, dne 9. 4. 1968 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da je občinski odbor s sklepom št. 240 z dne 1. februarja 1988 - sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 29. februarja 1988 (št. 1744/2343) -odobril načrte za obnovo "Ulice Biasoletto ", "Elizejskih poljan" in "Rebri na Školjet", sprejete s sklepi občinskega odbora št. 2885, 2886 ter 2887 z dne 7. 9. 1987.
Omenjeni sklepi bodo skupno z odgovorjajočimi načrti deponirani v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. oddelek - Urbanistika in promet, soba št. 607, VI. nad. občinske palače, Costanzijev prehod št. 2 )
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si jih v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 28. marca 1988
NAMESTNIK GLAVNEGA TAJNIKA Raffaello Fabbro ŽUPAN
kap. Gfulio Staffferf
Ob 7. obletnici smrti naše drage Eme Colje-Tomažič daruje brat Just z družino
50.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Dragice Kos-mine darujeta Irena in Anton Legiša in ne Kosmina 20.000 lir za SKD Vigred.
Drago Daneu daruje 30.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Jožefa Gorupa darujeta Julija in Franko Guštin 30.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina drage Milene Zahar roj. Grahonje daruje družina Nussdorfer 50.000 lir za odbojkarsko društvo Bor.
V	spomin na Jožefa Gorupa darujeta Ivica in Marjo Bembič 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Rozine Legiše vd. Adamič darujejo Berta in Milan
20.000	lir ter Zdenka z družino 20.000 lir za vrzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku.
V	počastitev spomina očeta Draga Gorupa darujejo besedaši 80.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah.
V	počastitev spomina ob 17. obletnici
smrti prof. Ivana Sosiča darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 20.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Romana Malalana daruje Tončka od Banov 50.000 lir ua Zadrugo Ban.
mali oglasi
OSMICO ima Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18. Toči belo in črno vino.
UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogovora. Anton Drufovka, Vallone delle Acgue 1, tel. 0481/34220.
STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nad-str., 54 kv. m, prodamo. Cena približno 53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na št. 757640.
IŠČEM APARTMA za dve odrasli osebi in štiri otroke ob istrski obali v obdobju od sredine julija do konca avgusta-Tel. 040/212417.
20-LETNO DEKLE išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200782.
URADNIKA/CO z aktivnim znanjem angleščine ali nemščine in večletno prakso, takoj najamemo. Ponudbe P°' slati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Jeziki ".
PRODAM vespo PX 125, special, rdeče barve, letnik '83 v dobrem stanju s čelado AGV Enduro po ugodni ceni. Tel 211587 ob večernih urah.
USLUŽBENEC Fiata proda fiat 126 (letnik "78) v dobrem stanju. Cena
2.250.000	lir. Tel. ob uri kosila na št-225081.
GOSPE/GOSPODJE zaslužili boste odstotkov ne da bi izali svoj denar p1"1 prodaji ob prostem času prediv, ige1, kvačk in sukancev. Tel. 0574/791921-
KUPIM avto SAAB 96, dobro ohranjen-Tel. 003861 /326230-popoldan.
SREDNJE KODRE SREBRNE prodan1 (rodovniški)-dobro leglo-600.000 11 " Tel. na št. 228225.
BIOENERGIJA - DA NE BO BOLELO
Alternativna metoda zdravljenja, s k®, tero beležimo odlične rezultate P nervozah, depresijah, revmatskih 0'° lenjih, obolenjih hrbtenice, čirih na * lodcu in dvanajstniku... Štefanova 25, Ljubljana, tel. 003861/559467 od 1 " do 19. ure - ob delavnikih.
PRODAM vespo PX 125, letnik l9®/ cena po dogovoru. Tel. 251016-ob černih urah.	. v
PRODAM vespo 125 PX E, letnik I98’t odličnem stanju. Tel. na 0481/884077 v večernih urah.
menjalnica____________________ 19. s. 1988^.
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona ... Grška drahma .., Kanadski dolar .,
1248,— 739.— 217.— 660.— 35,— 2319,— 1950.— 190.— 8,50 980.—
Japonski jen......
Švicarski frank .... Avstrijski šiling.... Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo
Španska peseta____
Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
9.-"
887-^
105.^
200-^
2la50
10,50
910.-
0,60
0,60
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež Agencija Domjo o-J . Agencija Rojan 41
Podolgo in počez po »škornju«
Na letošnjem Giru, ki se bo začel v ponedeljek v Urbinu in končal 12. junija v Vittorio Venetu, ni izrazitega asa, ki bi lahko monopoliziral dirko, zato pa je veliko enakovrednih in tudi dobrih tekmovalcev, poleg tega je letos proga naporna in za vse »okuse«. Pravijo, da celo prekaša trde preizkušnje iz Bartalijevega in Coppijevega obdobja. Mnenja o favoritih so seveda zelo deljena, večina pa le meni, da se bo znova uveljavil tuj kolesar. Med najvidnejšimi omenjajo Lemonda, Bernarda, Delgada. Tu so še Zimmermann, Rominger, Hampsten, Breukink, Sorensen, Van Der Velde. Med Itali-
jani naj bi bili v ospredju Giupponi, Fondriest (če mu bodo zdravniki dovolili nastop), pa še Giovannetti, Bugno, Visentini, Argentin. Srečo bo znova ppskusil tudi Giuseppe Saronni (na sliki), zmagovalec Gira leta 1979 in 1983.
Dirki bo italijanska televizija namenila veliko pozornost, saj bosta vsak dan po dva prenosa, in sicer po RAI 2 ob 15.40, po RAI 3 pa ob
19.45	(RAI 2 bo v četrtek tudi ob 11.30), po koprski TV pa bodo prihodnji teden prenosi z naslednjim urnikom: v soboto ob 22.30; v nedeljo daljša reportaža ob 23.10; od ponedeljka do petka ob 22.30 (v sredo četrt ure kasneje).
sobota 20.30 RAI 3 L’assedio di Siracusa (pust.) sobota 23.10 RAI 1 La fossa dei serpenti (dram.) nedelja 20.30 RAI 1 Qualcosa di biondo (kom.) ponedeljek 20.30 Canale 5 Questo e guello (kom.) torek 22.00 RAI 3
Another Time, Another Plače (dram.) torek 0.35 RAI 2 Love Streams (dram.) sreda 20.30 Canale 5 Detective’s story (krim.) sreda 23.30 Italia 1 Adua e le compagne (dram.) četrtek 20.30 RAI 2
Scene da un matrimonio (dram.) četrtek 21.30 RAI 3
Professione assassino (dram.) petek 20.30 Italia 1 Grease (glas), petek 0.30 RAI 2
Un uomo tranguillo (kom.)
glasba
nedelja 11.10 RAI 3
Zukerman in Neikrug izvajata Brahmsa nedelja 11.30 RTV-Lj
Ansambel Marela sreda 22.00 RTV-Lj
Mali koncert violončelista Andreja Petrača sreda 22.25 RAI 1
Joni Mitchell in Buster Poindexter (rock) sreda 23.35 RAI 3
Simfoniki RAI iz Turina (dir. G. Gelmetti)
šport
sobota 15.10 RAI 1 SP v motociklizmu, 125 ccm nedelja 14.40 RAI 3 in 15.50 RAI 2 Motociklizem - VN Italije nedelja 19.00 TV-Kp
Košarka NBA: Atlanta-Milwakee nedelja 20.30 TV-Kp Motociklizem: VN Italije pon., tor., sre., čet., pet. 12.00-19.00 TV-Kp pon. 16.00, tor., sre., čet., pet. 14.30 RAI 3 Tenis: turnir Roland Garros ponedeljek 18.25 RAI 2 Nogomet: Francija-Juventus ponedeljek 20.25 RAI 1 Nogomet: Francija-svetovna selekcija sreda 20.10 TV-Kp in RAI 1
Nogomet: Eindhoven-Benfica Lisbona četrtek 0.20 RAI I
Boks: Limatola-Quintano
ali
četrtek 18.15 RTV-Lj
Ivan Silič o Naši pesmi 88
	ITALIJANSKA TELEVIZIJA				
	RAI 1		RAI 2		RAI 3

•s«™’:...».»!
lit
ne
:
jp-Sl|
ii
9.00	Dok.: Francoske dežele
9.30	Nan.: Primo amore blu
10.30	Nan.: La Tata e il professore
11.00	Aktualno: Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Oddaja o zdravstvu: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Tednik: Prizma
14.45	Oddaja iz Parlamenta
15.10	Športna sobota: SP v motociklizmu 125 ccm in golf
17.00	Otroška oddaja: II sabato dello Zecchino
18.00
18.05
18.20
19.40
20.30
23.00
23.10
24.00
0.10
Dnevnik - kratke vesti Nabožna oddaja Variete: Buona Fortuna Almanah, vreme in dnevnik Variete: Europa Europa Dnevnik
Film: La fossa dei serpenti (dram., ZDA 1948, r. Anatole Lit-vak, i. Olivia De Havilland, Leo Genn)
Dnevnik - zadnje vesti La fossa dei serpenti (2. del)
8.30	Risanke
9.00	Dok.: 1947 - Demokratična izbira Italije, 9.30 Evropski dnevi
10.00	Nanizanka: Lassie
10.25	Film: L artiglio giallo (krim., ZDA 1935, r. James Tinling, i. Warner Oland, Irene Harvey)
11.00	Dnevnik
11.05	Film: L artiglio giallo (2. del)
12.00	Variete: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik in športne vesti
13.35	Spremenljivo jasno (2. del)
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Spremenljivo jasno (3. del)
15.15	Športna oddaja: Start
15.45	Otroška oddaja: Patatrac
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Kulturna oddaja: Block-notes
18.00	Šport: kolesarstvo
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Arriva un cavaliere libero e selvaggio (vestern, ZDA 1979, r. Alan J. Pakula, i. James Caan, Jane Fonda)
22.30	Dnevnik, nato Rosa & Chic
23.25	Športni dogodki
14.00	Deželne vesti
14.30	Variete: Helzapoppin - Pogled za kulise
15.00	Šport: tenis (iz Firenc)
17.00	Šport: odbojka, kvalifikacijska tekma za OI, Italija-Kanada (iz Firenc)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Glasbena rubrika: Videoclip
19.50	Informativna oddaja: Verdeaz-zurro
20.30	Film: L'assedio di Siracusa (pust., It. 1960, r. Pietro Francisci, i. Rossano Brazzi, Tina Louise, Enrico M. Salerno, 1. del)
21.30	Dnevnik
21.35	Film: L'assedio di Siracusa (2. del)
22.30	Kviz: Speciale Domani si gioca (vodi Gianni Mina)
23.30	Variete: Hellzapoppin - Pogled za kulise
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Filmske novosti
0.20 Variete: Fuori orario
RTV Ljubljana
8.00	Otroška odd.: Radovedni Taček
8.15	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet
8.20	Otroška oddaja: Solzice (Prežihov Voranc)
8.40	Nadaljevanka: Erazem in potepuh (pon. 3. dela)
9.10	Makedonske ljudske pripovedke
9.40	Mladinska oddaja: Periskop
10.40	Republiška revija MPZ Zagorje
11.20	Aktualno
12.00	Jubilejna teveteka
16.55	Mladinski film: Ti loviš (mlad., Slov. 1960, r. France Kosmač, i. Jure Jlemškar, Nataša Remškar, Japec Jakopin, Vladimir Gjurin, Jernej Pengov)
18.25	Kratek film
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Knjiga in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Naš utrip, nato Žrebanje 3x3
20.30	Nad.: Dolgo vroče poletje
21.25	Križ Kraž
22.45	Dnevnik
23.00	Film: Skrij se med ljudi (dram., ZDA 1980, r.-i. James Caan)
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinki) a)
15.55	Nogomet:^ za turnir Stanley Rous, VB-Škotska, vmes TVD
Novice
17.40	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Športne vesti: Sportime
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Tednik - mednarodne vesti
20.30	Nogomet: za turnir Stanley Rous, VB-Škotska (pon.)
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarstvo: reportaža o dirki po Italiji
23.10	EP v ritmični gimnastiki (iz Hel-sinkija)
ZASEBNE POSTAJE
__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
i::::::::::::::::::::::::
ISBIIIBIISSBI
CANALE5
7.00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20 Risanke
10.00	Nanizanka: Arcibaldo
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.50 Tuttinfa-miglia, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: I Jefferson
14.00	Film: Susanna tutta panna (kom., It. 1957, r. Steno, i. Marisa Alla-sio, Ettore Manni)
16.00	Film: Pieta per chi cade (dram., It. 1954, r. Mario Costa, i. Ame-deo Nazzari, Antonel-laLualdi)
18.15 Nanizanki: Webster, 18.45 Love Boat
19.45 Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Matrimonio con vizietto (kom., It.-Fr. 1985, r. Georges Laut-ner, i. Ugo Tognazzi, Michel Serrault)
22.30	Posebna oddaja o filmu Paura e amore
23.00	Nanizanke: Top se-cret, 24.00 Glitter, 1.00 Gli intoccabili, 2.00 Sguadra Speciale
9.15 Film: L'altra (dram., It. 1947, r. Carlo Bragag-lia, i. Fosco Giachetti, Marina Michi)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro
14.30	Nanizanka: Detective per amore
15.30	Film: Le ragazze sulla spiaggia (glas., ZDA 1965, r. William Wit-ney, i. Martin West, Noreen Corcoran)
17.15	Nan.: Yellow Rose
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
20.30	Film: Časa da gioco (dram., ZDA 1956, r. Jerry Hopper, i. Anne Baxter, Rock Hudson)
22.20 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
22.50 Rubrika iz Parlamenta
23.45 Informativna oddaja: Dovere di cronaca
0.45 Nanizanki: Vegas, 1.40 Missione impossibile
13.30
14.15
15.00
16.00
18.00
19.00
20.00
20.30
22.30
23.00
23.45
0.50
9.30	Wonder Woman,
10.30	Kung Fu, 11.30 Agenzia Rockford, 12.15 Charlie's Angels Športne vesti
Šport: American Bali Nanizanka: Chips Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Capdy Candy, Den-ni, Clementine Variete: Musiča e! Nan.: Simon & Simon Risanka: Maple Town Glasbena oddaja: Az-zurro '88 (2. del) Športna oddaja: Su-perstars of wrestling Šport: boks Šport: Grand Prix Film: Un uomo senza scampo (dram., ZDA 1971, r. John Franken-heimer, i. Gregory Pečk, Tuesday Weld)
Umberto Lenzi, i. Tomas Milian, Pino Co-ližzi)
22.30 Kviz: Colpo grosso speciale
24.00 Aktualno: Profondo news
TELEFRIULI
TELEPADOVA
RETEOUATTRO
ITALIA 1

8.30 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 16.30 Piume e paillettes
17.00 Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke: Dungeons e Dragons, Thunder-birds, She-Ra, Masters
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: La banda del gobbo (krim., It. 1977, r.
14.30
15.30 16.00
17.15
17.45
17.15
19.00
19.30
20.00
20.30
22.30
23.00
23.30
24.00
1.15
Risanke
Dražba
Glasbena oddaja: Musič Box
Nanizanka: La signora e il fantasma Risanke
Nad.: Le avventure di Caleb Williams Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte Film: Scarlatto e nero (r. Jerry London, i. Gregory Pečk, Chris-topher Plummer) Dnevnik
Rubrika: Dan za dnem Dražba
Opera: Il barbiere di Siviglia (G. Rossini) Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
RAI 1________________________
9.00	Dokumentarec: Ouarkov svet (vodi Piero Angela)
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55	Kviz: Toto TV (vodita Maria Giovanna Elmi in Paolo Valenti)
14.00	Variete: Domenica in... (pripravila Gianni Boncompagni in Irene Ghergo, vodi Lino Banfi, športne kronike Paola Valentija)
14.20	Športne vesti
16.50	Športne vesti
17.50	Športne vesti
18.25	Športna rubrika: 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Oualcosa di biondo (kom., It. 1984, r. Maurizio Ponzi, i. Sop-hia Loren, Daniel J. Travanti)
22.15	Športna nedelja (pripravila Tito Stagno in Carlo Sassi)
23.25	Rubrika: Knjiga - prijateljica (ured. Gaetano Nanetti)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
8.00	Informativna oddaja: Week-end
8.30	Zabavna oddaja: Patatrac, vmes igre, risanka Thundercats in nanizanka Punky Brewster
10.30	Film: La segretaria privata di Andy Hardy (kom., ZDA 1941, r. George B. Šeitz, i. Mickey Roo-ney, Lewis Stone)
12.10	Week-end (2. del)
12.30	Variete: Piccoli e grandi fans
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Piccoli e grandi fans (2. del)
15.40	Športna oddaja: Studio e Stadio,
kolesarstvo - 71. dirka po Italiji; motociklizem - VN Italije
17.10	Variete: Chi tiriamo in ballo
18.50	Ital. nog. prvenstvo A lige
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
22.05	Dnevnik - nocoj
22.20	Aktualno: Mixer
23.30	Rubrika o židovskem življenju in kulturi: Sorgente di vita
24.00	Tednik o umetnosti, literaturi in znanosti: LAguilone
RAI 3_________________________
11.10	Koncert: Musiča mušica - Acca-demia Filarmonica Romana (solista P. Zukerman - violina, M. Neikrug - klavir; Brahms)
12.00	Šport: EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija)
13.15	Kviz: Waku Waku (vodi Gianni Manganelli)
14.10	Šport: EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija)
14.40	Šport: motociklizem 500 ccm, VN Italije (iz Imole); tenis, finale turnirja Grand Prix (iz Firenc); golf (iz Monticella)
18.25	Ital. nog. prvenstvo B lige
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.00	Rubrika: 20 let prej
20.30	Tednik: Alla ricerca delParca -Pustolovščina med spominom in aktualnostjo (ured. in vodi Mino Damato)
22.40	Filmske novosti
22.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.00	Deželne in športne vesti
RTV Ljubljana_________________
9.20	Otroška oddaja: Živ žav
10.15	Nanizanka: Grizli Adams
10.40	Nadaljevanka: Dolgo vroče poletje (pon. 2. dela)
11.30	Glasbena oddaja: Domači ansambli - Ansambel Marela (Režiser Jože Kloboves je postavil ansambel v čudovito okolje Lipice; povezuje Boris Kopitar)
12.00	Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja
13.00	Dokumentarec: Živali pred kamero - Snežne opice na Japonskem (pon.)
14.50	Nadaljevanka: Sinovi in hčere steklarja Jakoba (7. del)
15.15	Film: Veliki Ziegfield (ZDA
1936, r. Robert Z. Leonard, i. Wil-liamm Powell, Myrna Loy, Luise Rainer)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in TV Mernik
19.16	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme 20.07 Nadaljevanka: Obljubljena dežela (4. del)
20.55	Aktualna oddaja: Zdravo
TV Koper
9.30	Športna oddaja: Juke box
10.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
12.00	EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija)
13.30	TVD Novice
13.40	EP v ritmični gimanstiki (iz Helsinkija)
17.00	Tenis: polfinale turnirja Chal-lenge At Et. (iz Atlante)
19.00	Košarka NBA: play-off Atlanta-Milivakee
20.30	Motociklizem: VN Italije
23.00	TV Novice
23.10	Kolesarska dirka po Italiji
24.00	Športna oddaja: Juke box

CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
9.30	Rubrika: Qui časa
10.00	Nanizanka: Lottery
11.00	Aktualno: II Girasole
11.30	Nanizanki: I cingue del guinto piano, 12.00 Love Boat
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show
14.00	Variete: La Giostra
14.50	Rubrika: Forum
15.20	Kviza: OK Bimbi, 16.00 Parole d'oro
17.15	Film: II cacciatore del Missouri (pust., ZDA 1951, r. VVilliam A. Wellman, i. Clark Gable)
19.05	Nan.: Časa Vianello
19.35	Kviz: Tra moglie e ma-rito vip
20.30	Nad.: Napoleone e Giuseppina (3. in zadnji del)
22.30	Rubrika: Nonsolomo-da
23.30	Nanizanke: Mac Gru-der e Loud, 0.30 Gli in-toccabili, 1.30 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Aktualno: Italija sprašuje
10.20	Dokumentarec: Vojne brez meja (pon.)
11.00	Rubrika iz Parlamenta
12.00	Tednik: Tv Tivu
13.00	Informativna oddaja: Dovere di cronaca
14.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat
15.30	Film: Rondine senza nido (kom., ZDA 1938, r. Allan Dwan, i. Shir-ley Temple)
17.30	Šport: golf
18.30	Aktualno: Novi svet
19.30	Tednik: Tv Tivu
20.30	Film: Ter,rore cieco (kom., VB 1971, r. R. Fleischer, i. Mia Far-row, Dorothy Alison)
22.15	Tednik: Tv Tivu
23.15	Rubrika iz Parlamenta 0.15 Nanizanke: Vegas,
1.10	Missione impossi-bile, 2.05 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Ewoks
10.30	Nanizanke: Gemelli Edison, 11.00 Mani-mal, 12.00 Automan
12.55	Športni tednik: Grand Prix
14.00	Film: Little Rita nel Far West (glas., It. 1967, r. Ferdinande
Baldi, i. Rita Pavone, Terence Hill)
16.00	Nanizanka: Legmen
17.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Jem, Clementine
18.30	Risanke: Alvin Show,
19.00	Berenstain Bears,
19.30	Denni, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Azzurro 88
23.30	Film: I due mafiosi (kom., It.-Šp. 1963, r. Giorgio Simonelli, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia)
1.15	Film: Kronos il congu-istatore delFUniverso (fant., ZDA 1957, r. Kurt Neumann, i. Jeff Morrow, Barbara Law-rence)
TELEPADOVA
14.00	Ekološka rubrika: Ita-lia 7 za življenje
15.00	Film: E' arrivato lo sposo (kom., ZDA 1952, r. Frank Capra, i. Bing Crosby, Jane Wyman)
18.00	Glasbena oddaja: Top of the Pops
18.30	Aktualno: Vesti iz ZDA
19.30	Nad.: Falcon Crest
20.30	Film: Operazione San Pietro (kom., It. 1968, r.
Lucio Fulci, i. Lando Buzzanca, J. C. Brialy)
22.30	Rubrika: Fuori gioco
23.30	Film: Le autostoppiste 0.15 Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI
12.15	Rubrika o motorjih
12.45	Ekološka rubrika: Zelena dežela
13.15	Nan.: Raffles ladro gentiluomo, 14.15 Der-by thrilling, 15.15 II perduto amore
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Glavna mesta Evrope
19.00	Športne vesti
20.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
20.30	Film: Scarlatto e nero (r. Jerry London, i. Gregory Pečk, Chris-topher Plummer)
22.30	Nan.: II perduto amore
23.00	Športna oddaja: Tele-friuli-sport
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
ii
NINI
r


!!§jjii!H:h.’"

1 «

Iti

IhiS
2?^ ."B|

••lil:;:							:::::			
		::::::			i::::::::::::::::		:			•i::;:!!;;
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
RAI 1
RAI 2
RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Sedem dni v Parlamentu
15.30	Športni ponedeljek
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Inf. odd.: Beseda in življenje
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.10	Aktualno: 41. mednarodni filmski festival (iz Cannesa)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: prijateljsko srečanje, Francija-svetovna selekcija
22.15	Dnevnik
23.35	Variete: Spot alle stelle (vodita F. Frizzi in E. Gardini)
23.25	Dnevnik - posebna oddaja 0.20 Dnevnik - nočne vesti 0.35 Šport: DP v jadranju
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Inf. oddaja: Italijani po svetu
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
17.05	Dok.: II piacere di conoscere
17.45	Aktualnosti: Spaziolibero
18.05	Rubrika: Come noi
18.25	Nogomet:	Francija-Juventus,
vmes (ob> 19.15) dnevnik
20.15	Dnevnik
20.45	Nadaljevanka: Capitol
21.50	Politična tribuna
22.20	Dnevnik
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50	Aktualna oddaja: AIDS (1. del) 0.30 Film: La guerra privata del mag-
giore Benson (kom., ZDA 1949, r. Jerry Hopper, i. C. Heston)
10.00	Aktualna oddaja: Meridiana
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna oddaja: Prvaki - Italija-Švedska (14.11.1987)
16.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza)
17.30	Športni dnevnik: Derby, vmes EP v Off-Shore, baseball, kolesarstvo - 71. dirka po Italiji (posnetki)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 30. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Nanizanka: Bronk
21.20	Aktualno: Dan na Preturi (pripravili Nini Perno in Roberta Petrelluzzi)
22.05	Dnevnik - vesti
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
RTV Ljubljana________________
10.00	Mozaik. Naš utrip
10.15	Zrcalo tedna
10.30	Igrani film
16.50	Mozaik. Naš utrip (pon.)
17.20	Zrcalo tedna
17.35	Otroška oddaja: Radovedni Ta-ček - Smuči (Včasih smo se smučali po snegu, danes pa tudi po pesku, travi in vodi. In to ne samo s smučmi. Kar vse nam pride prav za razvedrilo in kratek čas, kot sta ugotovila tudi Taček in Marko...)
17.50	Makedonske ljudske pripovedke
18.20	Poljudnoznanstvena oddaja: Živali pred kamero - Jaguar
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme 20.07 Nadaljevanka: Tisočletna čebela (ČSSR, po romanu Petra Jaroša, r. Juraj Jakubisko, i. Jožef Kro-ner, Ivana Valešova, 1. del; zgodba se začenja 1. 1896 v odmaknjeni slovaški vasi)
21.05	Aktualno: Omizje
TV Koper_____________________
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 20. ure
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
16.00	TVD Novice
18.50	TVD Novice
~ , 1
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Politični tednik
20.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
21.30	Športna oddaja: Juke box
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarska dirka po Italiji (1. etapa iz Urbina)
23.90 Tenis: Turnir Roland Garros (povzetki)
[: j :i! i:: UjiP:::	^: Mu	:::::: IPa	lil|W:: j||L: ::::::: 1|:: iUMM’		1			M		II,IM	!!!!!!!		‘ 	1					!:!:	!!!:!!:	I:::::::::		
				::::							iHiiiillliil:::!	III	:::::::	:::::::::		11111:1::
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Telefonata a tre mogli (dram., ZDA 1952, r. Jean Negules-co, i. Bette Davis)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: VVebster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Ouesto o guello (kom., It. 1983, r. Sergio Corbucci, i. Renato Pozzetto, Nino Manfredi)
22.35	Nan.: Časa Vianello
23.05	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.20 Rubrika: Premiere
0.35 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.35 Sguadra
_____speciale_____________
RETEOUATTRO
9.00	Film: Ric e Gian alla conguista del West (kom., It. 1967, r. O. Ci-virani, i. Ric in Gian)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo, Mimi, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Un marito per Cinzia (kom., ZDA 1958, r. Melville Sha-velson, i. Sophia Loren, Cary Grant)
22.40	Dokumentarec: Vojne brez meja
23.25	Aktualno: Novi svet
0.10 Nanizanke: Vegas,
1.05	Missione impossi-bile, 2.10 Adam 12
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.15	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Glasbena oddaja: Be Bop A Lula
21.30	Film: Se non avessi piu te (glas., It. 1965, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
22.30	Variete: L'Araba Penice
23.45	Film: Caldi amori di una minorenne (dram., Šp. 1969, r. Julio Busch, i. Brett Halsey, Marilu Tolo)
1.30	Nan.: La strana coppia
TELEPAPOVA
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Lezioni malizio-se (kom., ZDA 1980, r.
A. Myerson, i. Sylvia Kristel, Erick Brown)
22.15	Kviz: Colpo grosso
23.30	Športna odd.: Speedy 0.30 Film
TELEFRIULI_________
11.15	Nanizanki: Airline,
12.15	La vita comincia a guaranfanni
13.00	Dokumentarec: Garibaldijeva Amerika
13.30	Nan.: Corpo speciale -Sandbaggers
14.30	Risanke
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.00	Rubrika: A carte sco-perte
18.15	Nad.: La casarossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Športna rubrika
21.00	Nanizanki:	Derby
thrilling, 22.00 Si e gio-vani solo due volte
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
i
_______________________________________________________________________________________________________________ 1
RAI 1_________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.10	Aktualno: Centro Direzionale (otvoritev iz Neaplja)
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.15	Dok. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato kviz Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.50	Film: Mademoiselle Pigalle (kom., Fr. 1956, r. Michel Bois-rond, i. Brigitte Bardot)
22.45	Dnevnik, nato film (2. del)
23.25	Dok.: Velike razstave
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Izobraževalna oddaja: Muzej za predmete, muzej za ljudi
RAI 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.35	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Robin e Marian (dram., ZDA 1976, r. Richard Lester, i. S. Connery, A. Hepburn)
22.15	Politična tribuna
22.45	Dnevnik - kratke vesti
22.55	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik, nato inf. odd. AIDS 0.35 Film: Love Streams (dram., ZDA
1983, r. John Cassavetes, i. Gena Rowlands, John Cassavetes)
RAI 3_________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in njegovo okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 31. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
22.00	Film: Another Time, Another Plače (dram., VB 1985, r. Michael Radford, i. Phyllis Logan, Paul Young)
22.50	Dnevnik
22.55	Film: Another Time, Another Plače (2. del)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Rubrika: 20 let prej
RTV Ljubljana___________________
10.00	Mozaik. Šolska TV: Kemija - Površinska napetost; Biologija -Naravoslovni dan, Kako nastajajo fosili
11.00	Tečaj angleščine
16.25	Video strani
16.40	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.30	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kdo preganja črve v lesu? (Kadar se pojavijo v lesu drobne luknjice, brizgamo vanje sredstva proti škodljivcem. V teh tekočinah in praških proti mrčesu je velikokrat vezan klor, ki ga ni težko dokazati...)
17.45	Portret Pavla Kunaverja: Sivi volk
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum, predstava SNG Ljubljana)
21.20	Oddaja o kulturi: Osmi dan
22.20	Dnevnik
22.35	Video godba
TV Koper_____________________
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Košarka NBA: play-off
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarska dirka po Italiji (2. etapa: Urbino-Ascoli Pičeno)
23.00	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
1 ZASEBNE POSTAJE
....II	ilijil
________________________
ilpllii ■i
...................................................................................................................................................................*.....................................
................................................................................................................................................................................................................................................
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
8.20	Aktualno: News
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Non voglio per-derti (dram., ZDA 1950, r. Mitchell Leisen, i. Barbara Stanwyck)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nanizanke: VVebster,
18.40	I cingue del guinto piano, 19.10 I Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Nanizanki: Dynasty,
21.30	IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.15 Rubrika: Premiere
0.25 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.25 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
9.15	Film: Antonio di Padova (dram., It. 1949, r. P. Francisci, i. Aldo Fio-relli)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per gi-orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi, Isidoro & Dingbat
14.30	Nadaljevanke: La vatle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest le vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Inno di battaglia (vojni, ZDA 1957, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Martha Hier)
22.40	Aktualno: Ameriško stoletje
23.35	Dokumentarec: Vojne brez meja
0.20 Filmska rubrika: Cine-ma & Co.
0.50 Nanizanki: Vegas, 1.45 Missione impossibile
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	VVonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Agenzia Riccar-do Finzi... praticamen-te detective (kom., It. 1979, r. Bruno Corbuc-ci, i. Renato Pozzetto)
22.20	Film: Five Days One Summer (dram., ZDA 1982, r. Fred Zinne-mann, i. Sean Conne-ry, Betsy Brantley)
24.00	Film: Esecutivo - la ra-gazza che sapeva troppo (krim., ZDA 1969, r. F. D. Lyon, i. Adam West, Nancy Kwan)
TELEPADOVA
13.50	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film:	Inondazione
(pust, ZDA 1976, r. Bel-lamy Earl, i. Robert Culp, M. Milner)
22.45	Kviz: Colpo grosso
23.45	Šport: nogomet
1.30	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI__________
13.30	Nan.: Corpo speciale -Sandbaggers
14.30	Dražba
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: V vetru oceanov
18.15	Nad.: La časa rossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika p obrtništvu
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie del-la prateria
1.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi

M
ETN
		
...1;;
KM
■■■ ......=,J


Š« *
|
S .£
0	#
b S
1	,t
5 c
©
£ S M t
s Ifl
o
CO H ^ to
JL
t ___________________________________________________________________________________^________j'
RA/ 1
7.15	Inf. odd.: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo 12.00. Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Politična tribuna
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
18.00	Dnevnik - vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: finalno srečanje za
pokal prvakov, Eindhoven-Ben-fica (iz Stuttgarta)
22.00	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: Rockovska noč (med drugim tudi Joni Mitchell in Buster Poindexter)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Šport: odbojka, Italija-Švedska
J [
RAI 2
RAf 3
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.25	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
17.05	Aktualno: II piacere di... abitare
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: II testimone
22.00	Politična tribuna
22.40	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50	Aktualno: AIDS - I tempi della peste
0.30 Film: Senza pieta (dram., It. 1948, r. Alberto Lattuada, i. Carla Del Poggio, John Kitzmiller, Giuliet-ta Mašina)
10.00	Aktualna oddaja: Meridiana -Igrajmo se z znanostjo
12.00	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
17.30	Športni dnevnik: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: kolesarstvo, 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, 32. spev (bere G. Albertazzi)
20.30	Film: II coraggio (kom., It. 1955, r. Domenico Paolella, i. Gino Cervi, Toto)
21.20	Dnevnik
22.10	Inf. oddaja: Samarkanda
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Rubrika: 20 let prej
23.35	Koncert Simfoničnega orkestra RAI iz Turina (dir. Gianluigi Gelmetti; F. Busoni - Koncert op. 39 za klavir, moški zbor in orkester)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. TV drama: Dogodek v mestu Gogi (pon.)
11.00	Oddaja o kulturi: Osmi dan
11.40	Mostovi
15.45	Mozaik. Osmi dan (pon.)
16.40	Mostovi (pon.)
17.10	Tečaj angleščine
17.20	Otroška oddaja: Roža čudotvor-na (zbirka otroških pesmi)
17.45	Nadaljevanka: Erazem in potepuh (4. del)
18.15	Dokumentarna oddaja: Življenje delavke
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Aktualno: Dan mladosti (neposredni prenos proslave)
22.00	Mali koncert: violončelist Andrej Petrač (Študij je končal na akademiji za glasbo pri prof. Otonu Bajdetu, postdiplomski študij pa je opravil v Stuttgartu pri prof. Antoniu Jonigru; Max Reger - Suita za čelo v D-molu)
22.15	Dnevnik
TV Koper
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
16.00	TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.10	Nogomet: finale za pokal prvakov PSV Eindhoven-Benfica Lis-bona (iz Stuttgarta)
22.15	TVD Novice
22.25	Športne vesti: Sportime
22.45	Kolesarska dirka po Italiji (3. etapa: Ascoli Piceno-Vasto)
23.15	Nogomet: finale pokala prvakov (povzetki)
24.15	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
	diši:;:!				
_	lililillljiHii	~	•Hil	
CANALE5
RETEOUATTRO
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Passionž gitana (kom., ZDA 1957, r. Don Siegel, i. Carmen Sevilla, Richard Kiley)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nanizanke: II mio ami-co Webster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Detective's story (krim., ZDA 1965, r. Jack Smight, i. Paul Newman, Lauren Ba-call)
22.50	Nan.: I Robinson
23.20	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.35 Rubrika: Premiere
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Sguadra speciale
8.30 Nanizanka: La grande vallata
9.15 Film: Mai ti scordero (kom., It. 1954, r. Giuseppe Guarino, i. Paolo Carlini, Jacgueline Collard)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje
23.35	Aktualno: Ameriško stoletje
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione speciale
9.25 Wonder VVoman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	II meglio di Licia e dei Beehive, 20.30 L -incredibile Hulk, 21.30 Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Adua e le com-pagne (dram., It. 1960, r. A. Pietrangeli,, i. Simone Signoret, Mar-cello Mastroianni)
nia Balducci, i. Jacgueline Bisset, Maximili-an Schell)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis 0.45 Film
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
11.30 Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan Risanke
Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes Nan.: Mary Hartman Risanke
Nan.: Gunsmoke Film: Arno non amo (dram., 1979, r. Arme-
13.30
14.15
17.00
17.30
19.30
20.30
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nanizanka:	Corpo
speciale
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: La časa rossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Variete: Night and Day
21.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.00	Deželne volitve
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja
TELEOUATTRO

IBITAUIJANŠKA	\
RAI 1__________________________
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik, nato politična tribuna
14.15	Dok. oddaja: Ouarkov svet
15.00	Rubrika: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanska kronika in kronika motorjev
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Un maggiordomo nel Far West (pust., ZDA 1967, r. James Neilson, i. Roddy McDowall, Su-zanne Pleshette, Karl Malden)
22.00	Nanizanka: Diciottanni
22.30	Dnevnik
23.10	Kulturna oddaja: Podmorska preteklost
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Boks: Limatola-Ouintano
RAi 2_________________________
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Inf. odd.: Zdrava prehrana
11.30	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
17.05	Rubrika: II piacere di vivere
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: Scene da un matrimo-nio (dram., Šved. 1973, r. Ingmar Bergman, i. Liv Ullmann, Brland Josephson, 1. in 2. del)
22.00	Politična tribuna
22.40	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
23.50	Aktualna oddaja: AIDS (4. del) 0.35 Film: La sesta parte del mondo (dok., 1926, r. Dziga Vertov)
) RAI 3______________________________
10.00	Aktualna oddaja: Meridiana -Televizijska zgodovina, igre in zanimivosti
12.00	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
17.00	Šport: odbojka, Italija-Brazilija (iz Forlija)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.45	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.00	Izobr. oddaja: Dante Alighieri -Božanska komedija, 33. spev (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Aktualna oddaja: Scenarij
21.30	Film: Professione assassino (dram., ZDA 1972, r. Michael Winner, i. Charles Bronson, Jean-Michael Vincent)
22.20	Dnevnik
23.15	Znanstvena rubrika: Delta
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Rubrika: 20 let prej
~
RTV Ljubljana
10.00	Mozaik. Šolska TV: Glasbena vzgoja - Zapisi za mlade, Vinko Ukmar; Kulturna dediščina -Zakladi NUK
11.10	Film: Blizu življenja (Šved.)
16.25	Video strani
16.40	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.50	Otroška nanizanka: Indijanske legende
18.15	Glasbena oddaja: Naša pesem 88 (V 3. oddaji bo imel besedo Ivan Silič, dolgoletni glasbeni urednik na Radiu Koper, pisec številnih kritik o zborovskih dogodkih in eden od organizatorjev petja na Primorskem.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme, Obzornik in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.10	Nadaljevanka: Zgodovina (po romanu Else Morante, r. Luigi Comencini, i. Claudia Cardinale, Francisco Rabal, 3. del)
22.35	Dnevnik
22.50	Jubilejna teveteka
23.50	Video strani
TV Koper_____________________
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
16.00	TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Avtomobilizem: formula Cart
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarska dirka po Italiji (4. etapa: Vasto-Rodi Garganico-Vi-este
23.00	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
|	-	jAl	;s;iiiH:ia			 	 	
			
CANALE 5____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Hotel delle ver-gini (kom., ZDA 1964, r. Henry Levin, i. Robert Goulet, Jill St. John)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio Slalom
18.05	Nanizanke: II mio ami-co VVebster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviza: Tra moglie e marito, 20.30 Telemike
23.15	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Filmska rubrika: Premiere
0.40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
9.15	Film: Tre ragazze vi-ennesi (kom., It.-ZRN 1942, r. H. Marischka in G. Fatigati, i. Carola Hohn, Lucie Englisch)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16, Mimi e la naziona-le di pallavolo, Isidoro & Dingbat
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Alvarez Kelly (vestern, ZDA 1966, r. Edward Dmytryk, i. William Holden, Richard Widmark)
22.40	Aktualno: News Spe-ciali
23.25	Šport: golf
0.25 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione impossibile
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Clementine
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Film: Staying Alive (glas., ZDA 1982, r. Syl-vester Stallone, i. John Travolta, Cynthia Rhodes)
22.20	Nan.: Časa Keaton
22.50	Rubrika: Fish eye
23.20	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
0.20 Film: Colpo di grazia (dram., ZDA-Avstral. 1969, r. Eddie Davis, i. Vera Miles, Robert Lansing)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00
Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nanizanka: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
20.30	Film: La prima notte di guiete (dram., It. 1972, r. Valerio Zurlini, i. Alain Delon, G. Gian-nini)
23.15	Kviz: Colpo grosso 0.15 Šport: boks
1.15	Nan.: Mod Sguad
TELEFRIULI_________
13.00	Rubrika: Zdravstvo danes
13.30	Nanizanka:	Corpo
speciale
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: La časa rossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika
20.30	Nanizanka: Wagner
21.30	Rubrika: Delta
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO

%


pil
1
--T
I

I
I
III


:






If.f*
•i m
RAI 1
J [
RAI 2
RAI 3
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo 11.53 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Kulturne aktualnosti: L'Aquilone
16.00	Otroška oddaja: Big!, vmes risanke in igre
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Di che vizio sei? (vodita Gigi Proietti in Milva)
22.00	Politična tribuna
22.30	Dnevnik
22.40	Aktualno: Immagina
24.00	Dnevnik - nočne vesti
0.15 Izobraževalna oddaja: Muzej za predmete, muzej za ljudi
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
15.40	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o zdravju in lepoti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
21.55	Nan.: II brivido delhimprevisto
22.20	Dnevnik
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Aktualna oddaja: AIDS (5. del) 0.30 Film: Un uomo tranguillo (kom., ZDA 1952, r. John Ford, i. John Wayne, Maureen 0'Hara)
10.00	Informativna oddaja: Meridiana - Otrok bodočnosti (pripravila Claudia De Seta in Sandro Lai, vodi Patrizia Schisa Villoresi); Živo okolje (vodi Licia Catta-neo)
12.00	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.30	Šport: tenis, turnir Roland Gar-ros (iz Pariza)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Kolesarstvo: 71. dirka po Italiji (povzetki)
20.00	Aktualna oddaja: Mladi se srečujejo z Evropo (uredil Mario Pinzauti)
20.30	Aktualno: Telefono giallo - Poklic gospoda Alda Semerarija (vodi Corrado Augias)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05	Aktualno: Telefono giallo (2. del)
23.15	Rubrika: 20 let prej
23.45	Dnevnik
RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Zgodovina (pon. 3. dela)
16.15	Video strani
16.30	TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.30	Otroška oddaja
17.50	Nadaljevanka: Grizli Adams (18. del)
18.15	Izobraževalna oddaja: Grafiki Bosne in Hercegovine - Djevar Hoza (Začetki njegove likovne individualnosti segajo v leta 1938-1963, ko je študiral na akademiji v Ljubljani pri Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku.)
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13	TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.22 Nad.: Gospa Monsorojska (5. del)
21.20	Dokumentarec: Prvi raj (3. del)
22.10	Dnevnik
22.25	Film: Blagoslovljeni par (dram., Šved. 1986, r. Ingmar Bergman, i. Harriet Andersson, Per Myr-berg)
TV Koper
12.00	Tenis: turnir Roland Garros (iz Pariza), do 19. ure
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
16.00	TVD Novice
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Športna oddaja: Juke box
20.30	Košarka NBA: play off
22.00	TVD Novice
22.10	Športne vesti: Sportime
22.30	Kolesarska dirka po Italiji (5. etapa Vieste-Sant Maria Capua-Vetere)
23.00	Tenis: turnir Roland Garros (povzetki)
			:::::::		
	«i?i			
CANALE5_____________
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.20	Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibaldo
9.30	Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: I giganti uccido-no (dram., ZDA 1956, r. Fielder Cook, i. Van Heflin)
17.05	Nanizanka: Aliče
17.35	Kviz: Doppio slalom
18.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto piano, 19.101 Jefferson
19.40	Kviz: Tra moglie e ma-rito
20.30	Film: Detective Har-per, acgua alla gola (krim., ZDA 1976, r. Stuart Rosenberg, i. Paul Newman, Tony Franciosa)
22.35	Aktualno: Skrivnosti noči
23.20	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.35 Rubrika: Premiere
0.45 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.45 Sguadra speciale
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanka: La grande vallata
9.00	Film: La regina di Saba (pust., It. 1952, r. Pietro Francisci, i. Le-onora Ruffo, G. Cervi)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi, Isidoro & Ding-bat
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Due vite una svolta (kom., ZDA 1977, r. Herbert Ross, i. Anne Bancroft, Shir-ley MacLaine)
22.50	Aktualna oddaja: Novi svet
23.45	Aktualno: News Spe-ciali
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.25 Missione impossibile
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie s Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele vision
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Film: Grease (glas., ZDA 1978, r. Randall Kleiser, i. John Travol-ta, Olivia Newton-John)
22.40	Film: Jeans dagli oc-chi rosa (kom., ZDA 1981, r. Andrew Bergman, i. Ryan O Neal, Mariangela Melato) 0.25 Film: Operazione Nor-mandia (vojni, ZDA 1956, r. Henrv Koster, i. Robert Taylor, Dana Winter)
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00
Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Lo študente (kom., It. 1982, r. Nini Grassia, i. Nino D’An-gelo, Jenny Tamburi)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: boks 0.30 Film
TELEFRIULI
15.30	Dokumentarec
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: La časa rossa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zelena dežela
20.30	Nanizanka: Wagner
21.30	Dnevnik
22.00	Deželne volitve
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
L'AGENTE SPECIALE MACKINTOSH — The Mackin-tosh Man — Mackintoshov človek, ZDA 1973.
Režija: John Huston. Igrajo: Paul Newman, Domini-que Sanda, James Mason, Harry Andrews.
Drevi, 20. maja, ob 20.30 na Canale 5.
Vohunski film. "Posebni agent Mackintosh" mora likvidirati zaprtega vohuna, ki je delal za sovjetsko tajno službo. V ta namen se da zapreti v isto jetnišnico in pobegne z ruskim agentom, a ta se mu izmuzne in izgine brez sledu. Mackintosh, ki ga mojstrsko igra Paul Newman, se seveda loti iskanja. Pri tem mu pomaga šarmantno dekle iz protiobveščevalne službe (Dominigue Sanda), ki se naposled izkaže za dvorezno sodelavko... V igralski zasedbi velja omeniti še Jamesa Ma-sona, ki predstavlja s svojo edinstveno dvoumno masko prekaljenega in živčnega politikanta, ki se postavi po robu preveč učinkovitemu agentu Mackintoshu.
Delo ima strukturo običajnega "vohunskega črnega" filma s številnimi zasledova-
Paul Newman
nji, prikritimi spletkami in umazanimi igrami, z nepredvidljivimi protagonisti v slogu najboljšega Hitchcocka, a za filmsko kamero stoji John Huston, ki je obogatil razmeroma konvencionalno zasnovo z njemu lastno ironijo in odmaknjeno "modrostjo".
TI LOVIŠ, Slovenija 1961.
Režija: France Kosmač. Igrajo: Jure Remškar, Nataša Remškar, Japec Jakopin, Vladimir Gjurin.
Jutri, 21. maja, ob 16.35 na RTV Ljubljana.
Mladinski film. Švedska turistka izgubi na plaži torbico z dragoceno zapestnico. Skupina mladih fantov ji hoče pomagati in pri iskanju tatu odkrije superkriminalca, ki s tatvino torbice nima nič opraviti. Zapestnico končno najdejo pri ribiču, ki pa ni ukradel torbice, ampak jo je nedolžno obdržal, misleč, da jo je kdo pozabil...
Avtor tega vedrega mladinskega filma je France Kosmač, že pokojni slovenski režiser (1922-74), ki je pustil za sabo le štiri celovečerne filme: Dobri stari pianino iz 1959, Ti loviš in Lucija iz 1965, Peta zaseda iz 1968. Kosmač je pravzaprav debitiral v celovečernem filmu skupaj z Jožetom Galetom in Igorjem Pretnarjem; vsi trije so namreč 1. 1955 posneli omnibus Tri zgodbe. »In uspeh je dosegel predvsem Kosmač, z zgodbo Koplji pod brezo, tragičnim -in simboličnim - prizadevanjem koroškega kmeta prikopati se do vode na sušni zemlji.« (Rapa Šuklje) Tako kmečka motivika in ob tej rahlo občutje domotožja in sentimentalnosti sta osnovni prvini njegovega opusa. France Kosmač je bil tudi izviren filmski publicist, o tem priča njegova knjiga zbranih spisov Nevidna Ariadna.
OUALCOSA Dl BIONDO — Aurora — Zarja, It. 1984.
Režija: Maurizio Ponzi. Igrajo: Sophia Loren, Edoardo Ponti, Ricky Tognazzi, Philippe Noiret.
V	nedeljo, 22. maja, ob 20.30 na RAI 1.
Komični film. Maurizio Ponzi se je približal filmski režiji po filmsko-publicistični izkušnji in se je kmalu uveljavil kot eden najzanimivejših avtorjev nove »italijanske komedije« 80-ih let. Pomislimo le na njegove uspešnice Madonna che silenzio c'e stasera (1982), lo Chiara e lo Scuro in Son contento iz leta 1983. Zato ni naključje, da je ameriška tv mreža NBC izbrala prav njega za realizacijo tega tv filma s Sophio Loren.
Sophia je simpatična in »radodarna« Aurora v službi v hotelu v Sorrentu. Rada se razdaja in ima ljubezenske zgodbe kar s tremi hotelskimi klienti. Čez nekaj časa se ji rodi otrok, ki zaradi nesreče oslepi. Ko je mali Čiro star 11 let, bi mu lahko s posebnim kirurškim posegom vrnili vid, a za to je potrebna velika vsota denarja. Domiselna mati, ki je medtem postala taksistka, se napoti skupaj s sinčkom do treh domnevnih očetov. Najprej gre k nekdanjemu ameriškemu ljubimcu v neapeljsko bazo NATO, zatem v Rim k uspešnemu zobozdravniku Philippu Noiretu in še k toskanskemu grofu, ki je naredil samomor...
ANOTHER TIME, ANOTHER PLAČE. UNA STORIA D’A-MORE — Another Time, Another Plače — Drug čas, drug kraj, VB 1983.
Režija: Michael Radford. Igrajo: Phyllis Logan, Gio-vanni Mauriello, Paul Voung, Gianluca Favilla.
V	torek, 24. maja, ob 22.00 na RAI 3.
Dramatični film. Urednik RAI 3 Vieri Razzini je svoj ciklus, ki je posvečen sodobnemu britanskemu filmu zgovorno naslovil "Šah kraljici". Rekli bi: duhovito in čisto upravičeno, kajti gre v glavnem za izbor del novih in mladih avtorjev, ki se izzivalno in kritično lotevajo mitov »srečne« Tatcherine Anglije ter se v tem izvirno soočajo z lastno sodobnostjo in tradicijo. Režiser Michael Radford, znan po mednarodni uspešnici Orwell 1984 (glasba Euryt-hmics), je pred tem posnel to zanimivo in nekonvencionalno zgodbo iz vojnih časov. Na Škotskem se mlado kmečko dekle zagleda v italijanskega vojnega ujetnika. Občutljiva Janis ne govori italijansko, kot Neapeljčan Luigi ne razume angleščine, vendar se med obema vzpostavi čustvena in hkrati telesna vez. Poleg odlične, igre obeh protagonistov (zlasti erotičnega naboja Phyllis Loganove) gre še poudariti Radfordov izjemni realizem in spoštljivost pri prikazu različnih kulturnih svetov in občutljivosti.
SENZA PIETA' — Brez usmiljenja, It. 1948.
Režija: Alberto Lattuada. Igrajo: Carla Del Poggio, John Kitzmiller, Folco Lulli, Giulietta Mašina.
V	sredo, 25. maja, ob 0.30 na RAI 2.
Dramatični film. V Livornu se po vojni mlada sestradana ženska seznani s črnskim narednikom ameriške vojske, ki je dezertiral. Skupina tihotapcev privabi mladi par, da sodeluje z njimi pri nevarnem podvigu. Po lahko predvidljivem (fatalističnem) razpletu njihov zločinski naklep propade: temnopoltega dezerterja ujame vojna policija, dekle pa prisilijo nekdanji pajdaši, da postane prostitutka. Zvesti ljubimec ne prenese tega in zbeži iz zapora, da bi jo rešil pred takšnim izkoriščanjem...
V	vlogi nesrečnega dekleta nastopa Lattuadova žena Carla Del Poggio, temnopolti narednik pa je tisti John Kitzmiller, ki je dobro znan slovenski publiki zaradi svojega enkratnega nastopa v Štigličevem filmu Dolina miru iz 1. 1955. Tedaj je za ta nastop prejel v Cannesu zlato palmo.
pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
MOULIN ROUGE JOHNNV
Moulin Rouge, dvojica, zaradi katere je Slovenija lahko skušala pozabiti na bolj znani par Modern Talking, je izdala svojo novo kaseto. Kaj pa imajo pri tem Modern Talking? Pravzaprav nič, pa je vseeno bolje, da gremo od začetka: ritem, glasba in priredbe para Moulin Rouge so preveč podobni tistim, ki jih izvajata nemška kolega. Na las podobni so tudi lasje, nasmeh, oči, look pač.
Le v eni stvari se skupini bistveno razlikujeta: Modern Talking sestavljata dva moška, Moulin Rouge pa moški in ženska. Matjaž Kosi piše besedila, glasbo^^ priredbe in je producent, Alenka Šmid-Čena mu v glavnem pomaga pisati tekste in skupaj z njim poje. Vredno je omeniti, da Matjaž igra skoraj vse inštrumente razen saksofona, ki ga mojstrsko upravlja gost Božidar Wolfand Wolf. Slavni slovenski pevec je med drugim poskrbel tudi za priredbo in izvedbo vseh spremljevalnih vokalov, teh pa ni malo. V studiu Tivoli, v katerem so posneli kaseto, so sodelovali kar trije tonski mojstri: Aco Razbornik, Jurij Toni, Janez Križaj. Pri nekaterih aranžmajih je sodeloval tudi Miha Stabej, ki je med drugim igral kitaro pri dveh motivih.
Kaseta nikakor ni slaba, čeprav preveč spominja na slavnejšo skupino Modern Talking. Vsekakor sta
K-------------------------------
Glasovnica
Alenka in Matjaž skupaj s sodelov-ci (od tonskih mojstrov do vokalov in tudi frizerja) znala ustvariti dober propagandni projekt.
Pesmi na kaseti so: Johnny je moj; Ne kliči zvezde z neba; Pridi, pridi; Haj, Haj, Haj; Jutro prebuja se; Prvi tvoj poljub; Vitez noči; Hiša pleše; Johnny je moj (Remix).
Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
C
										
iiiiiiii		i!!! lili i	! !!!!!;!! 1	i 111111!:	i' 'c , -1					i iiiiiiii
i !®j!
Sili!

RAI 1
7-15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristc
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Pronto... e la Rai? (2. del) 14.15 Glasbena oddaja: Disco
(vodi Kay Sandvik)
15.00	Kulturne aktualnosti: L'Aqui
17.00	Otroška oddaja: Big!, vmes r ke in igre
17.55	Rubrika: Danes v Parlament'
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljice
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Di che vizio sei? (vi Gigi Proietti in Milva)
22.50 Dnevnik
23.00	Aktualno: Immagina (vodi E ge Fenech)
t*'00 Dnevnik - nočne vesti 0-15 Šport: tenis (iz Firenc)
RAI 2	1
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V dobrem počutju
11.00	Dnevnik - kratke vesti
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Mezzogiorno e... (2. del)
13.40 Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
16.55	Danes v Parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika o zdravju in lepoti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te
21.50 Dnevnik, nato Politična tribuna
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Tre canaglie e un piedipi-atti (kom., Fr. 1971,' r. Georges Lautner, i. Jean Yanne, Michel Constantin, Mireille Dare)
ra» 3	i
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Otrok bodočnosti (pripravila Claudia De Seta in Sandro Lai, vodi Patrizia Schisa Villoresi); Živo okolje (vodi Licia Catta-neo)
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Italija-ČSSR (13. 11. 1982)
16.00	Šport: tenis (iz Firenc)
17.30	Športni dnevnik: Derby
18.00	Šport: EP v ritmični gimnastiki (iz Helsinkija)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45 Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 29. spev (bere Giorgio Al-bertazzi)
20.30	Aktualno: Javni prostor v zelenju (vodijo Vincenzo Muccioli, Donatella Raffai in Tito Cortese)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.05 Javni prostor v zelenju (2. del)
24.00	Dnevnik
I Ir RTV Ljubljana
10.00	TV Mozaik. Tednik
11.00	Dokumentarna oddaja: Orli in sokoli (pon.)
11.00	Nadaljevanka: Zgodovina (po romanu Else Morante, pon. 2. dela)
16.30	TV Mozaik. Tednik (pon.)
17.30	Nadaljevanka: V znamenju dvojčkov
17.50 Nadaljevanka: Grizli Adams
18.15 Izobraževalna oddaja: Grafiki Bosne in Hercegovine - Emir Dragolj
18.45 Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Zrcalo tedna
20.20	Nad.: Gospa Monsorojska (po romanu A. Dumasa, 4. del)
21.20	Dokumentarec: Prvi raj - Podjarmljeni bogovi
22.10 Dnevnik
22.25 Film: Blagoslovljeni par (dram., Šved. 1986, r. Ingmar Bergman, i. Harriet Andersson, Per Myr-berg)
UP) TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	EP v ritmični gimnastiki (prenos iz Helsinkija)
16.00	TVD Novice
16.10 Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
16.40	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Zaradi stavke novinarjev v Italiji bo današnja Odprta meja nekoliko okrnjena, saj odpadejo vse vesti, ki jih običajno posreduje koprski televiziji Agencija Alpe Adria.
19.30	TVD Vsedanes
20.00	Rubrika ženskega športa: Donna Kopertina
20.30	EP v ritmični gimnastiki (prenos iz Helsinkija)
22.30	TVD Novice
22.40	Športne vesti: Sportime
23.00	Športna oddaja:
Juke box
23.30	Nogomet: finale za pokal UEFA
Lij CANALE 5
7 °0 Rubrika: Dobre Italija
q 0 Risanke ^•00 Nanizanka: Are 9-30 Nadaljevanka:
. ralHospital 0.30 Kvizi: Cantand tando, 11.15 Ti miglia, 12.00 Bi; ! II pranzo e servi U ^ad-: Sentieri it'no Kviz: Fantasia l5'°0 Film: Lassas; Perduto (dram 1956, r. Budd E her, i. Joseph < 17 nc Fhonda Flemim
17	7« Nanizanka: Alič
18	05 Kviz:D°PPiosla °-U5 Nan.: VVebster,
cingue del guin
19	40 Ilo'.19-l0IJeffer
Kviz: Tra moglii on nto
•30 Film: L'agente : le MacKintosh ZDA 1973, r. J. I h Paul Newma
. noči 'l5 yariete: Mam 0 30 nanuOShow
cabili, 1.40 sPeciale
[ ^ RETEOUATTRO
8.15 Nanizanka: La grande vallata
9.00 Film: La ragazza del bersagliere (kom., It. 1967, r. Alessandro Blasetti, i. Graziella Granata, Renato Sal-vatori)
11.00	Nan.: Strega per amo-re, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La picco-la grande Neli, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi, Isidoro & Ding-bat
14.30	Nadaljevanke: La valje dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Oceano rosso (pust, ZDA 1955, r. W. A. Wellman, i. John Wayne, Lauren Bacall)
22.45 Aktualno: Il mondo nuovo
23.40 Aktualno: News Spe-ciali
0.25 Nanizanki: Vegas, 1.15 Missione impossibile
ITAL! A 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold 13.50 Variete: Smile
14.20 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Licia
20.30	Glasbena oddaja: Az-zurro '88
22.30	Film: Zattere, pupe porcelloni e gommoni (kom., ZDA 1984, r. Robert Butler, i. John Hillerman, Tim Mat-heson)
0.1520 Film: All inferno e ritorno (vojni, ZDA 1955, r. Jesse Hibbs, i. Audie Murphy, Marshall Thompson)
telepadova
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00
Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film:	Giuramento
(dram., It. 1982, r. Al-fonso Brescia, i. Mario Merola, Nino D'Ange-lo)
23.00	Kviz: Colpo grosso
^ TELEFRIULI
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Nadaljevanki: Bolero, 18.15 Le avventure di Caleb Williams
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem, 20.00 Zelena dežela
20.30	Nanizanka: Il perduto amore
21.00	Šport: košarka
21.30	Dnevnik
22.00	Deželne volitve
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, (7.40) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na goriškem valu; 9.00 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zbornik: Umetnost in kultura; 13.20 Primorska poje 88; 13.40 LP tedna; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pisani svet; 14.30 Glasbene skice; 15.00 Roman: Vojna in mir; 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Osebno je politično; 16.00 Diagonale; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Matineja; 10.05 Rezervirano za;
11.05	Variacija in suita; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jug. narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Govorimo angleško; 14.35 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.; 18.00 Ansambel Borisa Kovačiča; 18.15 Kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling;
9.45	Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost;
11.00	Jezikovni pogovori; 11.15 Turizem; 11.25 Hit Nova Gorica; 11.30 Pred prvo predstavo; 11.40 Popevka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasba; 14.35 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka; 16.05 Minishow; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Iz filmov; 18.33 Glasba; 19.00 Opere; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Nočni val, nato Nočna glasba.
Sinoči začetek proračunske razprave v občinskem svetu
Goriška občina načrtuje letos investicije za 100 milijard lir
Ob 10. uri v prostorih zadružne kleti
Jutri v Krminu slavnostna predstavitev Vina miru
Po dolgi in mestoma razburljivi razpravi na predsinočnji seji, ko so zaradi izidov glasovanj ostali brez sejnin člani občinskih svetovalskih komisij in tudi upravitelji Občinskega podjetja za storitve, je goriški občinski svet končno začel razpravo o proračunu in triletnem programskem načrtu, O sejninah bo seveda še govor, saj je župan napovedal, da bo ponovno predložil sklepa, ker pač nista bila zavrnjena, ampak sta Zaradi različnih gledanj v vrstah večine prejela nezadostno število glasov. Razprava o proračunu se je pričela šele sinoči, na drugi zaporedni seji sveta, ker so preostali del seje v sredo namenili odobritvi pravilnika odbora za sodelovanje pri upravljanju družinske posvetovalnice. Po vsej verjetnosti bo za dokočno odobritev proračuna zato potrebna vsaj še ena seja.
Dohodki in izdatki Občine naj bi letos dosegli 163 milijard in 704 milijone lir. Tekočih stroškov predvidevajo za 33 milijard 742 milijonov. Kar 72% teh stroškov bodo krili z državnimi in deželnimi dotacijami, 16% dosegajo dohodki od davčnih in 12% od izvendav-čnih dajatev. Letos se bo zaradi nove delovne pogodbe precej povišalo breme Občine za plače osebju, ki bodo dosegle približno 16,5 milijarde lir: prvič bodo v ta namen porabili več kot
polovico vseh sredstev za tekoče stroške. To pomeni, da bodo ostalim tekočim stroškom lahko namenili 14,9 milijarde, kar je celo dobre pol milijarde manj kot lani.
Tarife, ki jih občani plačujejo za občinske storitve na prošnjo posameznikov, se morajo po zakonu letos povišati od 32% na 36% dejanskega stroška za posamezno storitev. Dejansko je bil v povprečju ta odstotek v Gorici vedno višji. Pred štirimi leti so uporabniki krili skoraj 39% stroškov, letos pa jih bodo kar za 55%. Druge občinske storitve so se podražile v povprečju za 5% (vendar taksa za odnašanje smeti za 12%), tako da bodo občani krili približno 59% dejanskih stroškov.
V poglavju za investicije so predvideni posegi za skupnih 100 milijard lir. Približno 7 milijard bodo črpali iz Goriškega sklada, 63 od državnih in deželnih prispevkov, skoraj 29 od posojil, ostalo pa iz drugih virov. Med letos predvidenimi investicijami je 3. skupina del na avtoportu (25,5 milijarde), prvi odsek obvoznice ob Soči med industrijsko cono in Ločniškim mostom (15 milijard), posegi na grezničnem omrežju (4 milijarde), obnova hiš v ulicah Del Santo, Ascoli in Marconi (skupno skoraj 3,7 milijarde), ureditev grajskega parka (pol milijarde). Nekaj
investicij bodo uresničili z najemom posojil. Pomembnjši že odobreni izvršilni načrti, za katere je že v teku postopek za najem posojila, zadevajo ureditev nogometnega igrišča v Štan-drežu (skoraj poldruga milijarda), prilagoditev upepeljevalnika (780 milijonov), preureditev depuracijskih naprav za greznične odplake (572 milijonov), 2. del obnove osnovne šole v Ul. Gramsci (866 milijonov). Za odpravljanje škode, ki sta jo povzročila sneg in led januarja lani, so zaprosili za posojilo 311 milijonov lir (v breme države).
V triletnem načrtu navaja občinska uprava težnjo po nadaljevanju z izpolnjevanjem zastavljenega programa. Z zadovoljstvom ugotavlja, da so v Gorici pričeli delovati univerzitetni tečaji in da je bil podaljšan zakon o prosti coni. Med pozitivnimi rezultati navajajo tudi začetek del za slovenski šolski center. Kar zadeva nadaljnji program, so navedena prizadevanja za izboljšanje cestnih povezav, obmejnih infrastruktur kot pripravo na odpravo carinskih pregrad v EGS leta 1992, razvoj tekstilne industrije, na območju nekdanje podgorske predilnice, zagotovitev infrastruktur za razvoj obrtništva, ustanavljanje znanstvenih inštitucij, urbanistično obnovo starega mestnega jedra.
Jutri dopoldne bodo v krminski zadružni vinski kleti predstavili Vino miru. Z razliko od prejšnjih let ne bodo na steklenicah le znaki prijateljstva in miru med narodi, na nalepkah, ki predstavlja Vino miru, so namreč svoj prispevek dali tudi nekateri umetniki. Salvatore Fiume, Arman in Diego Spoerri so tako s svojim umetniškim talentom pobudo po eni strani še bolj približali ljudem, po drugi pa so Vinu miru dali nekoliko bolj slavnosten pečat.
Odmev manifestacije ob predstavitvi Vina miru — slovesnost se bo jutri pričela ob 10. uri — je v zadnjih letih krepko prešla italijanske meje, nič čudnega torej, če so organizatorji posvetili posebno pozornost kulturnemu programu, ki bo tokrat še posebno zanimiv. V prostorih krminske zadružne vinske kleti bo namreč nastopila godba na pihala madžarskih carinikov, njim bo sledilo petje dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina, sledil bo nastop godbe na pihala iz Mariana, baletna skupina iz Krmina pa bo zaključila kulturni del manifestacije.
Po kulturnem programu bo na sporedu simbolična odprema Vina miru, ki je, kot znano, namenjeno vsem svetovnim državnim poglavarjem. Kot vsako leto bo tudi tokrat za dostavo »mirovne pošiljke« povsem brezplačno poskrbela italijanska letalska družba Alitalia. Jutrišnja slavnost bo nedvom-
no imela še poseben pomen, saj se letos spominjajo 20-letnice ustanovitve krminske zadružne kleti. Z delom v zadružni kleti so namreč pričeli decembra leta 1968.
Organizatorji so letos poskrbeli tudi za ljubitelje filatelije. V zadružni kleti bodo namreč imeli zbiratelji znamk priložnost, poslužiti se posebnega pečata, ki ga je goriška poštna uprava izdelala posebej za to priložnost.
Zaključni nastop po plesnem tečaju
V Kulturnem domu bo nocoj zaključna produkcija okrog 40 udeležencev plesnega tečaja, ki so ga v Gorici priredili Kulturni dom, Zveza slovenskih kulturnih društev in Mladinski krožek. Tečaj je vodil plesni učitelj Boris Rebula. Posebno mladi so za to pobudo pokazali veliko zanimanje, tako da organizatorji že razmišljajo o ponovitvi oz. nadaljevalnem tečaju. Nocoj bodo s pričetkom ob 19. uri prikazali doslej pridobljeno znanje v klasičnih in drugih plesih.
Branko Černič predsednik pokrajinskega sveta SSk
Stranka določila goriške kandidate za volitve
Predsinočnjim je zasedal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, da bi določil kandidate stranke na Goriškem ob bližnjih deželnih in pokrajinskih volitvah. Sejo je vodil inž. Karlo Mučič, ki se je v uvodnem delu hvaležno poklonil spominu v tragičnih okoliščinah umrlega pokrajinskega predsednika stranke Mira Gradnika.
Po političnem poročilu pokrajinskega tajnika Marjana Terpina so za novega predsednika SSk na Goriškem izbrali Branka Černiča. Dopolnili so tudi sestavo pokrajinskega tajništva, v katero je vstopil Milan Jarc.
Sledila je izbira kandidatov za bližnjo volilno preizkušnjo. Na deželnih volitvah bo nosilec liste SSk v goriškem volilnem okrožju Mirko Špacapan, takoj za njim pa je na listi Bojan Brezigar. Ostali kandidati so razvrščeni po abecednem redu, kot sledi: Andrej Bratuž, Hadrijan Corsi, Branko Černič, Maks Gergo-let in Goran Rustja. Na listi ni Marije Ferletič, o kateri se je še pred nedavnim govorilo kot o možni nosilki liste za deželne volitve.
Seznama štiriindvajsetih kandidatov za obnovo pokrajinskega sveta niso še v celoti izdelali, določili pa so glavne kandidate, ki jih bo stranka kandidirala v "močnejših" volilnih okrožjih. V okrožju Doberdob-Sovodnje-Zagraj, kjer je stranka pred petimi leti izvolila svojega edinega predstavnika, bo ponovno kandidiral dosedanji pokrajinski odbornik Mirko Špacapan. V drugih dveh pomembnejših okrožjih bosta kandidata Milan Jarc in Mauro Leban.
Pokrajinski svet SSk je na isti seji tudi odobril resolucijo proti namestitvi livarne v Štandrežu.
Zbor učiteljišča bo nastopil na reviji v Zagorju ob Savi
Te dni se v dvorani Delavskega doma v Zagorju ob Savi odvija 11. republiška revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Revijo prirejajo vsaki dve leti Zveza kulturnih organizacij Slovenije, svet revije mladinskih pevskih zborov Slovenije in ZKO Zagorje ob Savi.
Na sedmih koncertih bo skupno nastopilo v otroški, mladinski, dekliški in mešani mladinski zasedbi 50 pevskih zborov iz vseh krajev Slovenije. Vsak zbor bo odpel spored treh pesmi iz različnih slogovnih obdobij. Med temi mora biti tudi sodobna skladba napisana po letu 2975, ena pa ljudska ali v priredbi. Prvič bodo Goriško zastopala dekleta Učiteljišča S. Gregorčič pod vodstvom prof. Franke Žgavec. S sporedom skladb G. P. Palestrina, Š. Mavrija in O. Di Piazza bodo nastopile na zadnjem, slavnostnem koncertu, ki bo jutri, v soboto, 21. maja.
Tovor obrabljenih gum v grmičevju pri Jamljah
Pred slabim mesecem je nekdo pri Jamljah, na eni izmed poljskih poti ob cesti, ki iz vasi pelje skozi maloobmejni prehod v Brestovico, zvrnil poln tovornjak obrabljenih gum.
Bile so vseh vrst, za motorje in avtomobile, traktorje in tovornjake. Očitno so nekaj časa ležale v kaki vulkanizerski delavnici, ob prvi priložnosti pa so se jih iznebili na tako do narave in okolja neodogovoren način. Nekatere izmed njih so bile očitno še uporabne, vsaj tako lahko sklepamo po dejstvu, da se je kup obrabljenih gum s časom krepko zmanjšal. Najboljše, oziroma še uporabne (n. pr. za kmečke vozove) gume so medtem pobrali, tiste, ki pa niso za nobeno rabo, so obležale v grmičevju.
Orožniki iz Jamelj še vedno brez uspeha iščejo šoferja, ki je pomislil, da se bo na ta način najlažje znebil obrabljenih gum, ni pa računal na škodo, ki jo bo s tem prizadel skupnosti. Ko bo preiskave konec, bo morala za odstranitev gum poskrbeti doberdobska občinska uprava.
Policija na Goriškem lani izsledila krivce za več kot polovico prekrškov
V letu 1987 je policija na Goriškem nadvse uspešno opravljala svoje naloge. Tako je ugotovil kvestor Fran-cesco Barbato na včerajšnjem prazniku ob 136. obletnici ustanovitve državnih policijskih enot. Slovesnosti na dvorišču vojašnice policije "Fran-cesco Massarelli" ob mejnem prehodu pri Rdeči hiši so se ob najvišjih civilnih in vojaških oblasteh udeležili tudi predstavniki organov javne varnosti iz Nove Gorice, s katerimi je goriška policija uresničila nadvse uspešno sodelovanje.
Kvestor je nato postregel s podatki o delovanju policijskih enot v letu 1987. Osebje Kvesture, Komisariata v Tržiču, mejne, železniške, prometne in poštne policije se je lani ukvarjalo s 1332 kaznivimi dejanji, od teh 631 v Gorici. Za nekaj več kot polovico (678) so izsledili krivce. Prijavili so 478 oseb, od teh so 64 aretirali. Nadalje so v goriški pokrajini izvedli 28 aretacij v izvrševanju sodnih nalogov.
Posebno pozornost so posvetili preventivnim službam in nadzorstvu. Številke dokazujejo, da policija stalno in budno nadzoruje dogajanje, saj so v lanskem letu istovetili in pregledali 72 tisoč oseb in 50 tisoč vozil. Okrog 1500 je bilo posegov za pomoč v nezgodah, med temi kar precej ob oktobrski poplavi, ko je tudi policija posegla v pomoč prizadetemu prebivalstvu. V prevencijo sodijo tudi policijski ukrepi proti osumljenim ali nezaželenim osebam. Dvajset oseb so
tako oddaljili iz naše pokrajine, deset pa so jih imeli pod posebnim nadzorstvom.
Vidne uspehe, je poudaril kvestor, so dosegli na področju mamil, kjer so ob sodelovanju policije iz drugih krajev izvedli šest pomembnejših preiskav. Prijavili so 66 oseb, od teh 44 aretirali, zaradi prekupčevanja, nadaljnjih 25 pa prepustili ustanovi za zdravljenje zasvojenih od mamil. Zaplenili so skupno 20 kilogramov hašiša in 50 gramov heroina in kokaina.
Pozitivni so tudi podatki za prvo letošnje trimesečje: aretirali so 23 oseb in prijavili krivce 240 od skupnih 400 kaznivih dejanj. Letos so že zaplenili kilogram hašiša in 66 gramov heroina ter prijavili 14 oseb zaradi prekrškov v zvezi z mamili.
Urad za tujce je posredoval podatek, da je bilo ob koncu lanskega leta regularno prisotnih v pokrajini 678 tujih državljanov. Izgnali ali zavrnili so 471 tujcev, 83 jih prijavili in 13 aretirali zaradi raznih prekrškov. V lanskem letu je za politično zatočišče zaprosilo 47 oseb, predvsem iz Romunije, Češkoslovaške in Poljske.
Včerajšnja slovesnost se je pričela s polaganjem venca k obeležju padlim policistom, poročilu kvestorja pa je sledilo branje poslanic najvišjih državnih oblasti. Prefekt dr. Vincen-zo Garsia je nato podelil priznanja trem pripadnikom goriških policij-
Proračun zavoda za ljudske hiše
Precej denarja bo šlo za obnovo manj za gradnjo novih stanovanj
Zavod za ljudske hiše (IACP) v goriški pokrajini bo letos upravljal 6.587 milijonov lir. Tako izhaja iz proračuna, ki so ga odobrili 5. maja letos. Omenjena vsota obsega celotno finančno poslovanje: od tekočih stroškov do novih gradenj oziroma posegov za prenovo stanovanjskih objektov, za kar bodo do konca leta, kakor izhaja iz poročila predsednika zavoda Fer-ruccia Fantinija, namenili precejšnja finančna sredstva.
Za tekoče stroške, posebej za perso-nal, bodo porabili približno 9 odstotkov več sredstev kakor lani oziroma Skoraj 2.700 milijonov lir. V odnosu na celotno finančno poslovanje predstavlja ta številka 41 odstotkov.
Za prenovo stanovanjskega fonda so v finančnem načrtu predvideli 700 milijonov lir. Gre za izredne posege na raznih objektih v različnih krajih. Poleg omenjene vsote je za redno vzdrževanje predvidenih nadaljnjih 215 milijonov lir.
Kakšno je stanje glede novih gradenj oziroma restrukturiranja starih stavb v funkcionalne in sodobnim potrebam primerne prostore? Trenutno delajo na različnih gradbiščih in bodo do konca leta (do konca tekočega finančnega poslovanja) dokončali 108 stanovanj, stekel.pa je že postopek za
gradnjo 95 novih stanovanj (vrednost investicije je okrog 8 milijard lir).
Posebnega pomena bodo posegi v starih mestnih jedrih v Gorici, Gradišču in Krminu, in to na stavbah, ki jih je zavod kupil. Do konca leta naj bi stekla dela za prenovo objekta nekdanjega hotela Pri treh kronah v Gorici in za prenovo objekta v Ulici Galilei v Tržiču, kjer bodo pridobili 37 stanovanj.
Med letom, tako izhaja iz predsednikovega poročila, bo Zavod nadaljeval z izgradnjo garaž (skupaj 50), za kar so finančna sredstva pripravljeni zagotoviti deloma tudi zasebniki.
Letos se bo tudi predvidoma za-kljkučila zahtevna operacija, ki je bila zapečeta pred leti, s prevzemom in sanacijo stanovanjskega fonda zadruge ACLI v Ločniku. S to operacijo je bil rešen stanovanjski problem za 166 družin, kar nikakor ni malo.
Prenovitvena dela, ki jih bodo še letos začeli in dokončali, oziroma samo začeli, se nanašajo na te objekte: Tržič— Aris, Škocjan, Zagraj. V pripravi je dokumentacija za prenovo na Maj-nicah, v Ulici Piave in Ul. dei Gelsi.
Predsednik Fantini je v svojem poročilu posebej podčrtal, da bodo do konca leta začeli s preureditvenimi deli na poslopju nekdanjega hotela Tri krone.
skih enot, ki so se posebno izkazali pri izvrševanju svojih dolžnosti. Priznanje je prejel načelnik Komisariata v Tržiču dr. Nicola Žito za izsleditev krivcev ropa v Terzu d Aguileia, ter asistent Renzo Giovanni Tuzzi in agent Luca Errico, ki sta se aprila lani pognala v Sočo, da bi rešila žensko, ki se je utapljala. Spominske kolajne so podelili tudi nekaterim policistom, ki so v tem letu stopili v pokoj.
Predavanje o soški fronti
V Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek, 26. maja, ob 18.30 predavanje kustosa Goriškega muzeja Draga Sedmaka na temo: Soška fronta 1915-17 in goriški Slovenci. Večer prireja Kulturni dom v sodelovanju z ZSKD in odsekom za etnografijo in zgodovino pri Ljudski knjižnici Damir Fei-gel. Naslednji dan, v petek, 27. maja, bo vodeni ogled dokumentarne razstave o soški fronti, ki jo je Goriški muzej pripravil v Solkanu.
razna obvestila
SPD GORICA vabi v nedeljo, 22. L
m., na praznik narcis na Golico. Odhod z vlakom ob 7. uri s postaje v Novi Gorici. Povratek prav tako z vlakom pozno popoldne. Pojasnila pri odbornikih društva.
Jadralni klub Čupa vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo v soboto, 21. maja, ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu-
SPD Gorica vabi člane in prijatelje na srečanje zamejskih slovenskih planincev, ki bo 12. junija v Mačkoljah pri Trstu. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz.
|__________koncerti_______________
Odborništvo za stalno izobraževanj6
goriške pokrajinske uprave prireja s sodelovanjem katoliškega društva Hrast iz Doberdoba koncert-lekcijo, na katerern bodo nastopili Giorgio Marcossi (flavta)-Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fagot). Koncert-lekcija bo v doberdobsi« župnijski dvorani v petek, 20. maja, 0 20.30.
_____________kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Mistery«.
VERDI 18.00-22.00 »Love dream«. VITTORIA 17.30-22.00 »Calori... bestiah«-Prepovedan mladini pod 18. letom-
Tržič
EXCELSIOR Danes zaprto.
COMUNALE 20.30 Koncert, igra Ansamble Johann Strauss z Dunaja.
Nova Gorica
SOČA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Barva denarja«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽ^U
S. Nicolo, Ulica 1. maja 94, tel. 790
Drevi v tržaškem Kulturnem domu
iz likovnih galerij
Gostovanje PDG z Agnes Dei
Drevi pričenja Primorsko dramsko gledališče Iz Nove Gorice tridnevno gostovanje v Kulturnem domu. V okviru abonmaja SSG bo predstavilo svojo zadnjo letošnjo uprizoritev Agnes Dei dramatika Johna Pielmeierja. Gre za dramo »notranjih razpoloženj«, ki je pri kritiki doživela vrsto pozitivnih ocen. V režiji Mirana Herzoga nastopajo
Teja Glažar, Marjanca Krosi in Dušanka Ristič
Pet raznolikih slikarjev
Likovni »ronde« v galeriji Bassanese se ni izneveril svojemu imenu in je v nadaljevanju pokazal, da je kljub isti generacijski pripadnosti svojih izvajalcev zelo raznolik tako v tehniki kot v sporočilnosti. Vseh pet umetnikov galerije Bassanese pripada namreč isti generaciji, vendar so se iz skupnih izhodiščnih točk (za Vecchieta, Valvassorija, Bona in Kusterleja je bila revna umetnost prva in trajna ljubezen) rodile zelo različne likovne osebnosti. Valvassori, ki se je predstavil prvi, je na primer našel nove oblike združevanja elementov revne umetnosti in umetniškega posega v okolje z novo abstrakcijo. Naslednja gosta galerije, Adriano Bon in Roberto Kusterle, pa sta pokazala, kako daleč eden od drugega lahko gredo umetniki, ki so jih na začetku združevale podobne postavke.
Adriano Bon je v galeriji Bassanese predstavil namreč neobičajne izdelke, saj ni dal na ogled svojih stvaritev, pač pa je predstavil dve videokaseti — Linsalata magica in Uuccello di fuoco — ki jih je posnel med poukom likovne vzgoje na osnovni šoli Umberto Saba. Bon že vrsto let poučuje likovno vzgojo in je v preteklih letih priredil v sodelovanju z galerijo Bassanese več projekcij videokaset, pri realizaciji katerih je sodelovala osnovnošolska mladina.
Linsalata magica in Luccello di fuoco sta »video-pravljici«, ki so ju narisali in posneli učenci prvega oziroma petega razreda osnovne šole in ki imata nekaj zanimivih značilnosti. Bon je s svojim poukom obogatil naravno otroško ustvarjalnost z novimi risarskimi in slikarskimi tehnikami, tako da so risbe izredno bogate v zasnovi, barvah in kompoziciji. Risbe so nato posneli po vrsti in v zelo tesnem ritmu, tako da ima celotna risanka pravi filmski tempo. Pripovedni ritem je še toliko tesnejši in privlačnejši, ker so vsak prizor zgradili na številnih različnih (vsak otrok je namreč narisal "svoj" prizor) risbah z enako vsebino. Na ta način imajo junaki vedno drugačen obraz, izraz, obleko, kretnje.
Medtem ko je bila še odprta Valvassorijeva razstava, pa so v večjem salonu galerije odprli tudi razstavo goriškega ustvarjalca Roberta Kusterla, pri katerem je navezovanje na revno umetnost 70. let še vedno zelo jasno. Kusterle poustvarja namreč naravni ambient, hkrati pa uporablja pri ustvarjanju skulptur ali platen naravne materiale, kot so glina, pesek, suha trava, voda, ki izgubijo svojo naravnost in postanejo skoraj umetelni. Kusterle pa s temi svojimi posegi sploh ne odpira zapletenih teoretskih vprašanj, kot bi lahko zgledalo na prvi pogled, pač pa čisto naravno skuša izvleči iz materialov vso njihovo lirično in simbolično energijo. Govoriti samo o ljubezni do narave je v tem primeru le preveč šablonsko, saj Kusterle načrtno gradi na nasprotju med naravnostjo in umetelnostjo, hkrati pa ironično ponuja tudi elemente za igro, saj bi se v njegovih majhnih bazenih otroci le preradi razigrali.
Z glino, suho travo, peskom in vodo je Kusterle namreč pripravil nekakšne peskovnike in manjše bazene, kamor te zamika, da bi začotofal in se poigral. Na steno je obesil veliko platno, na katerega je nanizal več plasti vseh omenjenih naravnih materialov, prostor pa je dopolnil še z »naravno« skulpturo iz suhih drvi.	BARBARA GRUDEN
V Vidmu so predstavili filmski opus Durasove
Prvi italijanski knjižni sejem v Turinu
Ko se je Brodski srečal s Pavčkom,
Vidmu prireja filmsko društvo 'fr'c- (Centro espressioni cinematog-tanche) vsako leto monografsko revijo umov. Lani je bil na vrsti film nem-skega ekspresionizma, letos pa so organizatorji, pod pokroviteljstvom de-t>r>	s sPonsorizacij° družbe
PROTEGO, predstavili filmski opus francoske pisateljice in filmske ustvarjalke Marguerite Duras, enega izmed najizzivalnejših likov sodobnega fil-nia. Revija je bila od 22. do 25. aprila v Oinema d'essai Ferroviario v Vidmu, tem pa je bilo v dvorani Aiace tudi studijsko srečanje na temo »Marguerite Duras med filmom in literaturo«, na Katerem sta govorilidocentka francos-Re literature Edda Melon in docentka zgodovine filma Ester De Miro. Vsaka J® iz svojega zornega kota podala pro-Utcljiv zapis o tejpomembni figuri trancoske kulture.
Marguerite Duras je življenjsko po-vezana z Vzhodom. Rodila se je namreč v Indokini leta 1914 uradnici ambasade, končala pa je študije poli-mnih ved, matematike in prava na orboni. Prvi roman je objavila leta ^42, od leta 1956 pa se ukvarja tudi z ?q®dališčem. K filmu je pristopila leta .59, ko je napisala scenarij za film 2 '^s.hima mon amour in sodelovala režiserjem Alainom Resnaisom pri legovi realizaciji. Pozneje pa se je ,Urasova odločila za samostojno film-
0	delo, ker je niso filmske predsta-gl Ve njenih tekstov zadovoljile.
Pomnimo se še na Un barrage con-fliex Pacitique (58) Reneja elementa
1	Moderato cantabile (60) Petra Bro-, Sa' ^ tem nastane, je dejala v svo-izv pose9u Prof' De Miro, enovit in fil‘ren avtorski pristop, po katerem „ m .ni osiromašen prepis večplastne-t , “terarnega dela: povezanost med seh °m in fdmom je soodnosna. Po-
no važno pa je to, da filmski zapis skpraS°V? ne izbriše dimenzij spomin-ijj®® oživljanja dogodkov in lastne 9mativne predstave, ki jih vsak li-te 1611 tekst dopušča bralcu. Iz vsega meri f ?haia' da ne moremo ločevati ramn lmoin literaturo, ampak mo-°Pus g?Y°riti 0 celovitem avtorskem nipr,^1' ® ie neposreden izraz notra-Qh. sY®ta Marguerite Duras. je bil ozba vnašanja »literature« v film ske nr- ve®lcr?t izrečena. Razvoj film-namrečPbV!|d,1 francoske pisateljice je in Dm,h bodil v smeri slabljenja slike me ^ar£nja besede. V filmu L'hom-svoi vri?ntlgue doseže ta proces “črna« unec: v.eč kot polovica filma je Rlodalca goYoriene besede dosegajo temi e L- ozlroma poslušalca v popolni iraj mitično skrivnostno. V za-filmski svpi eniants t85) Pa se vidni toliko hnu* Ponovno ojači, pride pa še razmeri p L -	izraza tisto svobodno
dalcu. Mprn 99 Jurasova pušča gle-ni« fji dtem ko nas »konvencional-Psihološvl^1^?3 v realistične ali vsaj obvezujoče kategorije pri-
povedi, je film Durasove odprt, pasiven in dopušča subjektivno dopolnjevanje videnega, to pa nosi v sebi edinstven in racionalno skoraj nerazložljiv čar. In še: medtem ko je filmska pripoved navadno v »povednem naklonu« in večinoma v »sedanjiku«, se pri Du-rasovi nenehno odpirajo hipotetičnost dogajanja, pogojnost in splošna nedo-vršenost prikazanega.
Gotovo je to film znatnih literarnih sugestij in drugače uporabljenih filmskih jezikovnih sredstev: sporočanje Durasove se izmika dokončno ustaljenemu kodu, njen filmski jezik se skorajda sproti ustvarja. In ravno pri tem se postavlja vprašanje, ki ga je iznesla diskusija na študijskem srečanju: bo postal (ali je že postal) filmski jezik samonikle in relativno osamljene avtorice, kot je Marguerite Duras, termi-nus, s katerim se bo moral filmski jezik nujno soočati? Ali pa glede na dejstvo, da je Durasova v prvi vrsti pisateljica, je izvirnost v njenem filmskem jeziku le »navidezna«, nerelevantna?
Poleg omenjenih, je revija predvajala filme, ki zajemajo snov iz osrednjih ustvarjalnih ciklov Marguerite Duras: India song (75), Son nom de Venise dan Calcutta desert (76), Aurelia Steiner (79) in še druge. Bogat izsek iz dela filmske avtorice, ki je nasploh izredno redek gost kinodvoran in televizijskih zaslonov.
ALEŠ DOKTORIČ
Lanski Nobelov nagrajenec za literaturo Josif Brodski je bil osrednja osebnost sredine gala predstave ob začetku turinskega knjižnega sejma. V čudovitem teatru Regiu, delu arhitekta Moline, se je zbrala smetana italijanskega založništva, vrsta pomembnih italijanskih pesnikov in pisateljev in vsi najvidnejši predstavniki turinske visoke družbe (seveda z odvetnikom Agnellijem na čelu), da bi prisluhnili njegovemu uvodnemu poročilu.
Brodski je - potem ko ga je predstavil Furio Colombo -spregovoril predvsem o knjigi, o literarnem ustvarjanju, o poeziji. V svojem govoru je omenil tudi nekaj pesnikov, ki jim je »mnogo dolžan«. Med Italijani so to bili po vrsti Ouasimodo, Tržačan Saba, Ungaretti in Montale.
Ko je Nobelovec na odru takole razpredal svoje misli, se mi je uspelo pritihotapiti do zakulisja, da bi poskusil po njegovem govoru izmenjati nekaj besed z njim. Nekaj ur prej so mi na tiskovnem uradu knjižnega sejma zagotovili, da bo sploh nemogoče pogovoriti se z Brodskim, ker naj bi bil »nedostopen«. Vseeno sem poskusil srečo. Ruskega pesnika sem želel vprašati, ali se še spominja srečanja v Leningradu s slovenskim pesnikom Tonetom Pavčkom leta 1963.
O tem srečanju je Pavček podrobno pisal v 12. številki lanske Sodobnosti. V članku je omenil, kakšne težave je imel v Leningradu, ko je pri Zvezi sovjetskih pisateljev zaprosil za srečanje z Brodskim, o katerem je slišal med svojim bivanjem v Moskvi. Brodski je bil že tedaj - star je bil šele 23 let - slabo zapisan pri »uradni sovjetski književnosti«. Zato je začela padati na »mladega in nepreračunlji-vega« Pavčka kopica vprašanj: kako je izvedel zanj, kdo mu ga je priporočil in podobno. Naposled so mu sovjetski književniki odvrnili, da to ni pesnik pač pa prevajalec.
No, kljub temu pritisku, skorajda grozilnim telefonskim pozivom v hotel, v katerem je stanoval Pavček, pa je do srečanja le prišlo in to potem, ko mu je sam Brodski telefoniral in določil uro in kraj srečanja.
Sedaj, četrt stoletja po tistem dogodku iz februarja 1963, sem želel od Brodskega izvedeti, kako je sploh takrat izvedel, da ga Pavček išče. Pogovor z nobelovcem, pa čeprav še tako kratek, pa ni bila lahka zadeva. Nameravano srečanje za odrom, takoj po govoru, je klavrno propadlo, ker se je Brodski po poročilu na mah vrnil z odra v dvorano.
Takrat pa mi je priskočil na pomoč Umberto Eco, avtor slavnega Imena rože. V odmoru se je zunaj dvorane pogovarjal z drugima dvema italijanskima književnikoma, Mariom Soldatijem in Lucianom De Crescenzom. Ko se je njihov pogovor iztekel, sem pristopil k njemu, se predstavil in ga zaprosil, ali bi me lahko seznanil z Nobelovcem, pri čemer sem mu tudi obrazložil, zakaj si želim srečanja z njim. Eco mi je z zanimanjem odvrnil, naj mu le sledim ob koncu koncerta ansambla Solisti Veneti...
In tako je tudi bilo. Po predstavi je pozdravil gosta in me predstavil. Brodski, oblečen v karirasto srajco in drap jopico, se je takoj spomnil tistega srečanja s Pavčkom.
»A to je bilo že pred več kot dvema desetletjema,« je nato dodal. »Če se ne motim, sva se srečala v Leningradu pri Ruskem muzeju,« je nadaljeval. »Jaz sem mu prinesel nekaj svojih pesmi pa tudi pesmi dveh prijateljev, Dmitrija Bobiševa in Jevgenija Rejna.«
In že sva bila pri vprašanju, ki me je najbolj zanimalo: kako je sploh zvedel, da ga Pavček išče?
Med enim avtogramom in drugim, med enim pozdravom italijanskih prijateljev in drugim, mi je uspelo izvedeti, da je bila takrat to običajna praksa: oporečništvo je imelo že široko razpredene svoje »podzemske kanale«, po katerih so potovale »prepovedane vesti«. Tako je tudi do njega prišla vest, da ga išče pesnik iz Slovenije, to priložnost pa je mladi Josif Aleksandrovič ugodno izkoristil.
To je bilo tudi vse, kar mi je uspelo izvedeti od Nobelovega nagrajenca. Druga vprašanja so na mah zamrla potem, ko se mu je približal eden od organizatorjev knjižnega sejma in ga med gručo radovednežev odvedel proti izhodu.
MARJAN KEMPERLE
V Novi Gorici srečanje s turinskimi glasbeniki
Uvodni koncert v okviru gostovanja solistov in komornih ansamblov iz Turina po Sloveniji je pripadal Mladinskemu komornemu orkestru iz Turina 5. maja v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma. Ansambel, ki ga sestavljajo mladi instrumentalisti iz različnih glasbenih šol, se je pod taktirko dirigenta Luciana Grandisa predstavil s programom, ki je sicer odražal usmerjenost tega orkestra, spogledovanja z glasbo baročnih mojstrov in skladateljev zgodnjega klasicizma, vendar pa mladi orkestraši programskemu zalogaju niso bili kos. Njihovo podajanje Schubertovih Petih nemških plesov, Bachovega Koncerta v d-molu BWV 1052 za klavir in orkester (solistka Susanna Sgrilli) in Vivaldijevega Koncerta v a-molu, op. 3, št. 8 bi prejkone sodilo na eno od predhodnih vaj ne pa na sam koncert. Težave z uglasitvijo posameznih instrumentov in nehomoge-na igra pač niso vrline, ki si jih celo bodoči poklicni glasbeniki lahko privoščijo na samem koncertu. In tudi za solistko, pianistko Susanno Sgrilli ne moremo zapisati, da se ji na osnovi njene interpretacije Bachovega Koncerta obeta bleščeča kariera. Vse preveč suhoparno in trdo je njeno »razumevanje« svojega glasbenega poslanstva, da bi nas mogoče ob spremljavi bolje pripravljenih orkestrašev prepričala v nasprotno. Edini biserček na srečanju s turinskimi glasbeniki se je praktično zalesketal šele v izvedbi zadnje skladbe, Simfonije v d-molu, op. 12, št. 4 »La
časa del diavolo« in očitno so se mladi Turinčani šele s poslednjo odigrano noto omenjenega dela zavedali, da je pred njimi publika, ki je pričakovala veliko več kot so jim ponudili. S tem razsvetljenjem so se drugi dan tudi odpravili na koncert v Zagreb, kjer so vendar veliko bolj navdušili kot v Novi Gorici.
Nastopu turinskih orkestrašev je sledil koncert Tria Giarbella 9. maja v Kopru. Iz napovedanega programa sta zaradi bolezni odpovedala nastopa v
Prvo Linhartovo srečanje
Včeraj se je v Novi Gorici pričelo 1. Linhartovo srečanje (31. zaključno srečanje slovenskih nepoklicnih skupin). Selektor letošnjega festivala, režiser in dramatik Sergej Verč, je za srečanje izbral 14 predstav, ob tem pa bo še nekaj gostovanj. Predstave bodo na raznih prizoriščih v Novi Gorici in njeni okolici, festival pa se bo zaključil jutri.
V okviru festivala bo odprt tudi videoklub, kjer bodo predvajali posnetke odigranih predstav in vodili pogovore o uprizoritvah.
Novem Sadu in Ljubljani flavtist Antonmario Semo-lini in pianistka Ingrid Siličeva (nadomestil ju je kvartet flavt), 14. maja pa smo na dvorcu Zemono pri Vipavi prisluhnili enaindvajsetletnemu turinskemu pianistu Giovanniju Brollu. Mladi virtuoz je sicer skromnemu številu obiskovalcev ponudil recital zahtevnejših klavirskih skladb, ki so interpreta razkrile kot izjemnega mojstra spretnostne (že skorajda akrobatske) pianistke. Slednje je očitno bil tudi cilj koncertanta: prevzeti svoje občinstvo s tehnično bri-Ijantnostjo in s tem zakriti še nedozorelo umetnikovo osebnost. »Variacije na Preludij št. 20 F. Chopina« F.B. Busonija, »Variacije na Paganinijevo temo op. 35« J. Brahmsa in deloma tudi »Sonatina canonica« na Paganinijeve capriccie L. Dallapiccola so mu omenjena hotenja celo omogočile, manj pa je svoj nedorasel čut za mizikalično razpletanje glasbene govorice pianist uspel prekriti v interpretacijah skladb: »Povabilo na ples« Webra-Tausiga, »Vojaška koračnica« Schuberta-Tausiga in Koncertnih etidah »Ples škratov« in »Šumenje v gozdu« F. Liszta. Giovanniju Brolli očitno klavir še vedno služi le kot sredstvo za reprezantacijo svoje nedvomno velike tehnične briljantnosti. To pa je vrlina, s katero se lahko umetnik-interpret izpostavlja le kratek čas, zato upamo, da tehnična popolnost ne predstavlja moto nadaljnje pianistične poti Giovanniju Brolli.
TATJANA GREGORIČ
Košarka: včeraj v Pesaru zaključek play-offa
Scavolini prvak!
Nogomet: povratna tekma finala italijanskega pokala
Kljub porazu Sampdoria
SCAVOLINI - TRACER 98:87 (54:45)
SCAVOLINI: Minelli, Gracis 15, Magnifico 21, Daye 25, Motta, Vecchi-ato 2, Zampolini 2, Costa 13, Natali, Cook 18.
TRACER: Aldi, Pittis, D'Antoni 18, Premier 8, Meneghin 6, Brown 20, Montecchi 6, Mc Adoo 29; Bargna, Go-verna.
SODNIKA: Pinto in Cagnazzo (oba Rim). PM: Scavolini 17:24, Tracer 21:30. 3 TOČKE: Gracis 2, Costa 1, Cook 2, DAntoni 4. PON: D'Antoni (37), Magnifico (38). GLEDALCEV: 5.500.
Ekipa Scavolinija iz Pesara dinamičnega trenerja Bianchinija je osvojila svoj prvi državni naslov v zgodovini. V finalu play-offa je gladko s 3:1 premagala superfavorita evropskega prvaka Tracerja ter povsem zasluženo slavila. Magnifico, Daye in tovariši so namreč v teh finalnih tekmah naravnost pregazili renomirane nasprotnike, ki se so izkazali le v redkih presledkih. Ekipa Scavolinija se je tokrat že tretjič znašla v finalu, vendar pa je tako leta 1982 kot 1985 izgubila odlo-
čilne bitke, vedno proti nasprotniku iz Milana.
Sinočnja tekma je bila zelo podobna prvim dvem. Igralci iz Pesara so tudi tokrat silovito začeli ter si priigrali visoko prednost, ki je v sredini prvega polčasa znašala polnih 22 točk. Domačini so igrali urejeno, disciplinirano in zbrano, gledalci pa so dejansko bili šesti moz na igrišču. Milančani so proti koncu prvega dela igre s silovitim presingom in predvsem po zaslugi naključnih akcij in trojk zmanjšali izid, več pa niso mogli. Prednost Bianchini-jevih varovancev je stalno znašala med sedem in petnajstimi točkami, tako da ni bila zmaga domačinov nikdar v dvomu.
Marsikdo se sedaj sproašuje, če se zaključuje, ali se je že zaključilo zlato obdobje nepremaglivega Tracerja. Bomo pač videli...
Končna lestvica: 1. Scavolini Pesa-ro, 2. Tracer Milan, 3. Divarese Varese, 4. Arexons Cantu, 5. Snaidero Caserta, 6. Allibert Livorno, 7. Bancoroma Rim, 8. Yoga Bologna, 9. Dietor Bologna, 10. Enichem Livornoo, 11. S. Benedetto Turin, 12. Cantine Riunite Reggio Emilio.
TORINO - SAMPDORIA	2:1
(2:0; 2:0, 2:0)
STRELCI: v 5. min. Vierchwod (Sampdoria, avtogol), v 35. min. Fusi (Sampdoria, avtogol), v 112. min. Sal-sano.
TORINO: Lorieri, Corradini, Ferri, Crippa, Benedetti, Cravero, Rossi, Sa-bato (v 89. min. Fuser), Polster, Comi ( v 106. min. Di Bin), Gritti (v 109. min. Bresciani).
SAMPDORIA: Pagliuca, Briegel (v 26. min. Paganin), Mannini, Fusi, Vier-chwod, Pellegrini (v 28. min. Salsano), Pari, Cerezo, Bonomi, Mancini (v 114. min. Branca), Vialli.
SODNIK: Agnolin (Bassano del Grappa). KOTI: 5:3 za Torino. OPOMINI: Gritti, Benedetti, Paganin, Mancini. GLEDALCEV: 35 tisoč.
S težavo, vendar pa povsem zasluženo, je Sampdoria osvojila italijanski nogometni pokal. Prva tekma se je namreč zaključila z gladkim 2:0 za Sampdorio, te razlike pa Torino ni uspel nadoknaditi. Tekma se je takoj začela slabo za Sampdorio, saj je že po
petih minutah sicer solidni stoper Vi-erchwod zakrivil avtogol. Kmalu sta se poškodovala dva bistvena igralca iz Genove (Briegel in Pellegrini), po tudi Fusi je dosegel že drugi avtogol in... izenačil izid. Tedaj pa so Vialli in tovariši pokazali zobe, v drugem delu tekme zaigrali bolje in v podaljšku zasluženo slavili.
Nogomet: prijateljska tekma
Milan izreden
Milan - Real Madrid	2:1 (0:0)
MILAN — Državni nogometni prvak Milan nadaljuje z izrednimi predstavami na prijateljskih tekmah, ki so jih organizirali, da bi na ta slavnosten način proslavili zaslužen naslov.
V deževnem večeru si je tekmo ogladalo skoraj 70 tisoč gledalcev, gole pa so dali najprej v 47. min. za Spance Michel, v 77. min. pa je izenačil »skrivnostni* Borghi. Zmagoviti gol je dosegel Gullit le štiri minute pred iztekom srečanaja.
Etapna dirka po FJK
Damettu etapa Zaniniju vodstvo
PAULARO — Maurizio Dametto je osvojil tretjo etapo kolesarske dirke po Furlaniji-Julijski krajini od Forga-rie do Paulara (137 km). Dametto je sam privozil na cilj, drugouvrščeni Sergio Del Col je namreč zaostal za 48", z istim časom pa je privozil na cilj tudi Gianluca Zanini, ki je tako prevzel vodstvo na skupni lestvici.
Četrti na včerajšnji etapi je bil An-drea Michelucci, peti pa Gianluigi Barzotelli. Dametto je zmagal s poprečno hitrostjo 35,608 km na uro.
Danes bo na sporedu 4. etapa Paula-ro - Caneva (150 km), dirka se bo končala jutri s poslednjo etapo Caneva -San Vito al Tagliamento (132 km).
Kolesarstvo:
Rocheja ne bo na Touru
PARIZ — Zaradi znane poškodbe na kolenu, ki je kompromitirala prvi del letošnje sezone, se je Irec Stephen Roche odpovedal tudi udeležbi na letošnji krožni dirki po Franciji. Kot znano, je lani irski as osvojil tako Giro kot Tour, pa tudi svetovno prvenstvo.
Mrzlično pričakovanje za prvo Jadranovo finalno tekmo
V Ferraro kar pet avtobusov
Kolikšno je zanimanje za nedeljsko prvo finalno tekmo končnice košarkarskega prvenstva B-2 lige med Ferraro in Jadranom, kaže že podatek, da je Jadranovo vodstvo najelo še peti avtobus. Veliko navijačev pa bo v nedeljo odpotovalo v Ferraro z osebnimi avtomobili, tako da je pričakovati množično prisostvo naših navijačev na tem srečanju.
Kot kaže, pa so se stvari zapletle glede drugega srečanja, ki naj bi bilo v sredo, 25. t. m. v Trstu. Kot je znano, je prihodnji teden v Trstu v teku finalni del mladinskega državnega košarkarskega prvenstva in tudi v sredo je tržaška športna dvorana do poznih ur zasedena.
Jadranovo vodstvo je seveda v teh dneh stori-'lo vse, da bi drugo finalno srečanje odigrali ob določeni uri v sredo, 25. t. m. Odgovorni pri italijanski košarkarski zvezi pa baje ne nameravajo spremeniti sporeda finalnega dela mladinskega prvenstva in tako kaže, da bi lahko drugo finalno tekmo Jadran - Ferrara igrali celo v nedeljo, 29. t. m., eventualno tretjo pa v sredo, 1. junija v Ferrari. Sicer pa se bo Jadranovo vodstvo še naprej trudilo, da bi zveza le spremenila svoje mnenje in da se bi tekme odvijale po začrtanem programu.
Jadranovi košarkarji se medtem temeljito pripravljajo za nedeljsko prvo srečanje. Sinoči so
(za zaprtimi vrati) igrali trening tekmo v Gorici s Segafredom. Danes bodo opravili poslednji trening. V nedeljo pa bo odhod v Ferraro, kjer naši seveda niso brez možnosti. Nasprotno: tri polfinalne tekme proti San Donaju so jadranovcem vlili dodatnega poguma in samozavesti, da povsem enakovredno igrajo s Ferraro.
ZA NAVIJAČE JADRANA
Vodstvo Jadrana obvešča, da so bili oddani skoraj vsi prostori v štirih avtobusih, ki bodo peljali naše navijače na nedeljsko finalno tekmo v Ferraro, na razpolago pa je še prostor v petem avtobusu, ki si ga je Jadran zagotovil včeraj.
Zato se vpisovanje za izlet nadaljuje tudi danes, in sicer v potovalnem uradu Aurora, v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku in v trgovini Aleksandra v Nabrežini. Odhod avtobusov ob 13.30 po že najavljenem razporedu.
Odbor Jadrana nadalje obvešča, da bodo vstopnice za nedeljsko tekmo v Ferrari veljale 8000 lir, otroci do 14. leta starosti pa bodo imeli brezplačni vstop. Vstopnice se bodo kupile na blagajni športne palače v Ferrari uro in pol pred začetkom tekme.
V nedeljo Maraton prijateljstva
Vse je nared za prvo izvedbo Maratona prijateljstva med Ljubljano in Trstom. Organizator sporoča, da vpisovanja sicer še niso zaključena, zanimanje za pobudo pa je veliko, kar zagotavlja, da bo predvideno število udeležencev vsekakor doseženo. Obstaja celo možnost, da bodo prisiljeni odpovedati udeležbo zadnjim prijavljen-cem. Odhod bo torej iz Viča v Ljubljani na platoju izpred postaje milice. Udeleženci iz naše pokrajine bodo ob prihodu v Ljubljano zavili na desno ob prvem semaforju po bencinskih črpalkah na Viču. Dogovorjeno je bilo, da bodo maratonci kolesarili v strnjeni skupini, saj to ni tekmovalni maraton; predviden prehod meje na Fernetičih bo med 13.00 in 13.30. Skupina bo potem kolesarila po pokrajinski cesti proti Bazovici in po državni cesti do Lonjerja. Za avtomobile, ki bodo spremljali maratonce, je predvideno parkirišče v kamnolomu nad Lonjerjem.
$
s
OJ	—
1	s
2	£
s
o
Športni delavci KK Adria in vaščani Lonjerja so poskrbeli, da bo tudi zaključni del maratona potekal v najboljšem redu. O tem nismo dvomili, saj izkušnje iz podobnih preteklih prireditev so porok za prijetno in domačo gostoljubnost.
Ljubljanski dnevnik, ki je že dolga leta pokrovitelj kolesarskih maratonov širom po Sloveniji, je tudi tokrat prevzel pokroviteljstvo, toda v sodelovanju s Primorskim dnevnikom. Menimo, da je tako sodelovanje vsekakor potrebno in koristno in ovrednoti delo telesnokulturnih delavcev, ki ustvarjajo na tak način in s skupnimi močmi enoten prostor ob meji. Saj to je dejanski cilj takih pireditev: živimo ob meji, vendar ne smemo in tudi nočemo sprejeti meje kot zakoličeno ločnico. Smo del istega naroda, ki si želi biti povezan z vrstniki, istočasno pa iščemo sožitje z večinskim narodom. (Odo Kalan)	__
5
at
o 41
.g
i	s -j	*		W/,	'/////mA	n	i		K	S	£ UJ	— “•	£		u
>//////////////////;.	f/m,	////i	u//t	/////m	w/,	/A		///<			m
											A
V priredbi društva lovcev Doberdob
Tekmovanje treh dežel
Društvo slovenskih lovcev FJK iz Doberdoba bo v nedeljo, 22. t. m. priredilo lovsko strelsko tekmovanje treh dežel v Kazljah blizu Štorij - Sežana. Tega tradicionalnega tekmovanja, ki je že peto po vrsti, se udeležujejo lovci iz Koroške, Slovenije in FJK. Našo deželo bodo poleg lovcev društva iz Doberdoba zastopali tako še predstavniki italijanske lovske federacije iz Trsta in Gorice ter predstavniki Enelcaccia. S temi organizacijami ima namreč lovsko društvo iz Doberdoba in seveda posredno tudi LZS v zadnjih letih vse tesnejše stike, kar je zgovoren dokaz, kako lahko tudi lovstvo združuje pripadnike različnih narodnosti, ki jim je osnovno pravilo ljubezen do narave in spoštovanje sočloveka. In prav v tem duhu je prišlo do tekmovanja, ki je tako zadobilo mednarodni značaj, in številnih prijateljskih vezi, ki so se stkale med lovci.
Udeleženci se bodo med seboj lahko pomerili tako ekipno kot posamezno ter izkazali svojo spretnost v streljanju na glinaste golobe in tarčo na srnjaka. Posebno zanimanje vlada tudi za »slepo tarčo«, saj so nagrade res bogate; številne pokale in seveda praktične nagrade so tudi letos prispevale slovenske in italijanske tvrdke, ustanove, bančni zavodi in posamezniki. Za vse,-ki bodo sodelovali je poskrbljeno tudi za prigrizek. Lovci društva Doberdob so vabljeni, da se v čim večjem številu udeležijo nedeljskega tekmovanja.
Zbirno mesto je ob 8. uri na strelišču v Kazljah; za morebitne informacije pa se člani društva lahko obrnejo na tajnika ali ostale odbornike. (R. N.)
M			nase šesterke v pokrajinskih ligah na goriškem				n
Ob 25-letnici ŠZ Dom
Odbojkarski turnir
V okviru pobud ob 25-letnici ustanovitve ŠZ Dom iz Gorice prireja sekcija za odbojko turnir under 15, na katerem bodo nastopile šesterke Fincantierija iz Tržiča, Vivila iz Ville Vicentine, Hita iz Nove Gorice ter Doma Agorest.
Prvo kolo turnirja bo na sporedu jutri, v soboto. SPORED SREČANJ (tekme bodo v tržiški športni palači): 16.30: Fincantieri - Hit,17.45: Dom Agorest -Vivil, 19.00: Vivil - Hit.
Domov turnir se bo nadaljeval 28. t. m. v Villi Vicentini, 4. junija v Novi Gorici ter 11. junija v goriškem Kulturnem domu.
1. MOŠKA DIVIZIJA
IZIDI 19. KOLA: Naš prapor - Capriva 1:3, San Luigi - Fincantieri 3:0, Grado - Torriana 3:0, 01ympia - Ronchi 0:3, Mossa - Caldini 0:3.
LESTVICA: Intrepida 36, Capriva, Caldini in San Luigi 28, Naš prapor 22, Torriana, Gra-
do in Corridoni 14, Ronchi 10, 01ympia in Mossa 8, Fincantieri 6. Intrepida, Corridoni, Grado in San Luigi imajo tekmo manj.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
KONČNA LESTVICA FINALNEGA DELA: Fincantieri in San Luigi 6, Cormons in Corridoni 2. V višjo ligo napreduje Fincantieri zaradi boljšega količnika v setih.
UNDER14 ŽENSKE
IZIDI: Lucinico - Lib. Gorica 3:0, Cormons -Mossa 3:0, Agorest - Mossa 1:2, Cormons -Lucinico 3:0.
LESTVICA: Soča 28, Cormons 26, Mossa in Agorest 19, Lucinico 15, 01ympia 8, San Luigi 7, Lib. Gorica 6, Fincantieri 5. 01ympia, Cormons, Lucinico in San Luigi imajo tekmo manj, Fincantieri ima dve tekmi manj.
UNDER 14 MOŠKI
BRIŠKI GRIČ BRDA - VAL	1:2
(5:15, 16:14, 7:15)
BRIŠKI GRIČ: Mikluš, Korečič, Mužič, Gravner, Hlede, Drufovka, Mikluš, Maraš.
VAL: Marušič, Breša, Kovic, Paoletti, Pahor, Devetak, Florenin, Černič.
Tekma je bila izenačena in na zadovoljivi tehnični ravni. Zmagali so valovci, ker so v svojih vrstah imeli višje igralce. Spodboduno pa je le to, da od 12 igralcev prve šesterke je bilo kar 9 letnika 1975, kar pomeni, da lahko igrajo še leto v tem prvenstvu. (ZIP)
VAL - MOSSA	3:0 (15:8, 15:9, 15:7)
VAL: Marušič, Breša, Kovic, Gergolet, Per-šolja, Paoletti, Pahor, Florenin, Černič.
Čeprav so valovci nastopili brez standardnega podaj ača Devetaka, so vseeno zmagali proti drugouvrščeni Mossi in osvojili deveti zaporedni uspeh v tem prvenstvu in seveda utrdili prvo mesto na lestvici. (ZIP)
IZIDI 10. KOLA: Mossa - Torriana 2:1, San Luigi - Acli Ronchi 2:1, Briški grič - Val 1:2, 01ympia prosta.
LESTVICA: Val 22, Mossa 20, Torriana 18, Briški grič 12, San Luigi 7, 01ympia 6. 01ym-pia in Torriana imata tekmo manj.
SUPERMINIODBOJKA
Tekmovanja v tej starostni kategoriji se bodo pričela 28. t. m., finalni del pa bo stekel 11. junija v Moši. Najboljši moški in ženski postavi bosta predstavljali goriško pokrajino na deželnem finalu, ki bo 19. junija v Trstu.
________i
Marino Ferfolja
totocalcio
\
Arezzo-Parma	1
Atalanta-Cremonese	1	X
Barletta-Catanzaro	X
Lazio-Udinese	1
Lecce-Bari	1X2
Modena-Messina	1
Padova-Bologna	X	2
Piacenza-Brescia	1
Sambenedettese-Genoa	1X2
Triestina-Taranto	1
Rimini-Monza	1	X
Torres-Reggina	X	2
Palermo-Giarre	1
Marino Ferfolja iz Doberdoba (letnik 1963) je pri nas sorazmeroma malo poznan športnik. Kot kratkohlačnik je nekaj let v vlogi napadalca nastopal za mladinske nogometne postave doberdobske Mladosti; po dolgem presledku pa je ponovno oblekel športni dres. To pot se je odločil, da bo svojo spretnost preizkusil v odbojki. Od takrat brani barve sovodenjske ekipe Soče Sobema, kjer je v vlogi centra nastopil tudi v letošnjem prvenstvu D lige.
Prejšnji teden je Lucijan Milič pravilno napovedal 7 izidov.
V Tarantu je naš favorit Giobbe AC (sk. 2), ki ima dober izhodiščni položaj. V sk. X se bo gaya Rodi boril za končno zmago, čeprav nima dobre številke. V sk. 1 bi se spomnili Gar-rinche.
Na drugi dirki v Tarantu lahko poskusimo bazo s sk. 1, ki ima v Er-futu najboljšega konja. V sk. X bi se spomnili Cartmana, ki je pred kratkim osvojil podobno shemo. V sk. 1 bi se spomnili na Dachigio.
Na tretji dirki v Tarantu lahko le s težavo napovemo favorita, saj so vsi konji dobri. Poskusimo s sk. X, ki ima najboljšega konja: Erema. Še v sk. X bi se spomnili Bramanteja, ki je zelo pripravljen. V sk. 2 nam še ugaja Fulbert.
V Montegiorgiu svetujemo Guzzi-ja SG (sk. X), v sk. 2 pa moramo paziti na Go Erreja, ki se je v zadnjem obdobju vedno izkazal. V sk. 1 je dober Grata AS.'
Na drugi dirki v Montegiorgiu bi moral dobro tekmovati lelena (sk. X), v sk. 1 pa moramo paziti na Inno-cuity, ki ja v formi. V sk. 2 bi se
spominili na Isabello, ki je navajena na taka tekmovanja.
Na tretji dirki v Montegiorgiu smo za Filligana (sk. 2), ki ima prednost na izhodišču. V sk. X bo FIower Cik gotovo med prvimi. V sk. 1 se lahko v finišu izkaže Eccetto.
DIRKA TRIS
Naši favoriti: Beemor (7), Diant Blue (6) in Super Fast (16). Dodatek za sistemiste: Guarbonniere (13), Bugrino (12) in Bis Bi (14).
1.	—	prvi	2
drugi	X	1
2.	—	prvi	1
drugi	1	X
3.	—	prvi	X
drugi	X	2
4.	—	prvi	X
drugi	1	2
5.	—	prvi	X
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 22. t. m. izlet na Golico med narcize. Za pojasnila telefonirati na št. 200782.
PLAVALNI KLUB BOR organizira v soboto, 28. t. m., v bazenu pri Alturi z začetkom ob 16. ur> ZAKLJUČNO TEKMOVANJE ZA ČLANE, na katerega so vabljeni tud* drugi osnovnošolski otroci. Predvidene so naslednje discipline: 50 1,1 hrbtno, 50 m prsno, 50 m delfin, 50 iP kravl ter štafeti 4x25 m kravl in 4x25 m mešano.
Prijave se sprejemajo vsak dan d 21. t. m. v večernih urah na tel' 823293.
ŠD ZARJA
sklicuje redni občni zbor danes, 2 • t. m. v prvem sklicanju ob 20.30 in drugem sklicanju ob 21. uri na sv<^ jem sedežu s sledečim dnevnim dom: 1. poročila, 2. volitve, 3. razn
ZSŠDI	fl
obvešča, da bo danes, 20. t. m., ob uri na sedežu ŠD Kontovel na Kon velu seja odbojkarske komisije.
Velika udeležba na sklepnem tekmovanju osnovnošolske olimpiade S ST
Na atletskem troboju najuspešnejša šola »Ribičič«
Ob veliki udeležbi učencev in učenk slovenskih osnovnih šol Trsta in Milj je v Borovem športnem centru potekal atletski troboj letošnje osnovnošolske olimpiade, ki jo vsako leto prireja Športna šola Trst. V bistvu je bila to poslednja večja športa tekmovalna prireditev v tem okviru, saj bo na sporedu le še finalna tekma v igri med dvema ognjema med Finžgarjem in Širokom.
Sobotni izidi so bili taki:
1.	RAZRED
Dečki: 1. D. Žigon (MJE) 469; 2. M. Mikolj (RIB) 427; 3. D. Carli (RIB) 406; 4. Š. Pribac (ŠIR) 396; 5. G. Stibiel (G-S) 394; 6. D. Bosari (ŠIR) 385; 7. E. Lobascio (G-S) 379; 8. I, Mikulus (B-J) 373; 9. G. Floridan (ŽUP) 362; 10. E. Žerjal (ŽUP) 348; 11. M. Sorini (RIB) 346; 11. D. Smilovič (ŠIR) 346; 13. M. Pegan (ŽUP) 344; 14. M. Pečar ((MKI) 341; 15. I. Cergolj (MKI) 334; 16. A. To-maselli (G-S) 322; 16. R. Opelt (MKI) 322; 18. E. Sancin (RIB) 316; 19. M. Strani (ŽUP) 314; 20. R. Polesello (G-S) 299; 21. K. Zotti (G-S) 258.
Deklice: 1. V. Bertocchi (MJE) 405; 2. F. Lovrečič (MJE) 398; 3. S. Žnidarčič (B-J) 379; 3. S. Posar (ŠIR) 379; 5. S. Siega (B-J) 369; 5. L. Negrisin (MJE) 369; 7. J. Del Linz (FIN) 361; 8. T. Furani (B-J) 360; 9. V. Smotlak (G-S) 349; 10. N. Grego (B-J) 345; 11. M. Krasevič (SIR) 313; 12. F. Škerlj (MKI) 286.
2.	RAZRED
Dečki: 1. S. Jančar (RIB) 467; 2. M. Bizjak (ŠIR) 466; 3. A. Zupan (ŽUP) 460; 4- M. Stefančič (RIB) 439; 5. I. Zobin (MJE) 437; 5. A. Zornada (G-S) 437; 7. D- Grizančič (MJE) 431; 8. M. Peterlin (MKI) 427; 9. P. Savarin (MKI) 426; 10. T. Pipan (MKI) 416; 11. M. Serio (MJE) 415; 12. A. Hrovatin (FIN) 414; 13. A. Manzin (G-S) 405; 13. F. Ugričič (MKI) 405; 15. D. Leone (RIB) 404; 16. R. Lu-nazzi (ŽUP) 393; 17. L. Žiberna (G-S) 389; 18. M. Giaconi (ŽUP) 382; 19. T. Tavčar (FIN) 377; 19. D. Košuta (ŠIR) 377; 21. B. Stefanovič (FIN) 354; 22. K. Kranjec (ŠIR) 328.
Deklice: L M. Samec (MJE) 481; 2. A- Starec (FIN) 463; 3. K. Mezgec (RIB) 459; 4. M. Kukanja (G-S) 444; 5. C. Gandian (ŠIR) 440^6. K. Macho (RIB) 429; 7. T. Rogelja (ZUP) 426; 8. F. Mez-gec (rib) 416; 9. G. Saldowski (RIB) 415; 10. I. Flego (ŠIR) 403; 11. N. Milič lbIR) 398, 11. T. Jugovac (ŽUP) 398; 13. rRTRt ^oa <MKI) 39°; 14. J. Miličevič 16 t d80; 15' A- Postogna (MJE) 377; IFtmV Komar (G-S) 376; 17. M. Viviani YuJ.) 355; 18. V. Ciacchi ((G-S) 332; 19. (ŽTmrUden (ŽUP) 327' 19- J- Žiberna U-UP) 327. 21. E. Feletti (MKI) 315; 22. K- Dilli (MKI) 302.
3.	RAZRED
Dečki: 1. P. Bergagna (ŽUP) 499; 2. G. Lorenzi (MKI) 491; 3. R. Debeliš (G-S) 490; 4. I. Božič (G-S) 458; 5. D. Lista (MKI) 447; 6. A. Roberti (GRB) 444; 7. G. Carapucci (RIB) 442; 8. L Gerdbl (G-S) 376; 9. P. Furlan (GRB) 439; 10. F. Viviani (FIN) 438; 11. L Kobal (MKI) 409; 12. K. Bajc (ŽUP) 407; 13. M. Mauri (MKI) 388.
Deklice: 1. M. Bogateč (ŽUP) 508; 2. T. Škomac (FIN) 483; 3. L. Zgubin (RIB) 439; 4. E. Sancin (GRB) 430; 5. A. Pavlica (ŽUP) 425; 6. Z. Miličevič (RIB) 424; 7. I. Jelarčič (ŽUP) 423; 8. T. Sternad (RIBj 421; 9. T. Tomaselli (RIB) 420; 10. M. Čermelj (RIB) 402; 11. T. Ruzzier (MKI) 399j 12. E. Lantier (GRB) 397; 13. E. Čok (ZUP) 396; 14. I. Perosa (RIB) 395; 15. E. Balde (ŽUP) 387; 16. V. Repi-ni (ŽUP) 379; 16. K. Brecelj (FIN) 379; 18. E. Gruden (ŽUP) 378, 19. S. Hrvatič (GRB) 373; 20. R. Orel (RIB) 371; 21. M. Udovič (FIN) 365; 22. L. Lombardo (RIB) 362; 23. K. Severi (MKI) 351; 23. I. Malusa (ŽUP) 351; 24. L. Brecelj (FIN) 332; 25. N. Feletti (MKI) 320.
4.	RAZRED
Dečki: 1. P. Brazzani (RIB) 528; 2. A. Omari (B-J) 504; 3. M. Feruglio (G-S) 501, 4. V. Bandelj (ŽUP) 495; 4. D. Negrisin (MJE) 495; 6. L Furlanič (G-SJ 488; 7. M. Babič (KET) 487; 8. E. Žerjal (G-S) 481; 9. D. Jagodic (FIN) 480; 10. I. Mozetič (RIB) 471; 11. F. Domio (G-S) 469; 12. M. Turk (FIN) 464; 13. A. Rozman (B-J) 461; 13. I. Furlani (B-J) 461; 15. R. Mahnič (MKI) 457j 16. P. Padoan (MKI) 454; 17. Š. Sulli (ŠIR) 452; 18. T. Samec (MJE) 484; 19. V. Stoch (MJE) 442; 20. F. Čok [G-S) 435; 21. N. Zaina (ŠIR) 424; 22. R. Šušteršič (ŽUP) 419; 23. S. Smotlak (G-S) 414; 24. P. Nadlišek
(MKI) 410; 25. G. Talotti (KET) 409; 26. L. Urdih (KET) 408; 26. D. Štokelj (B-J) 408; 28. A. Bertocchi (MJE) 406; 29. D. Fischer (KET) 393; 30. F. Zarotti (B-J) 392; 31. A. Kafol (FIN) 387; 32. R. Scer-ni (FIN) 365.
Deklice: 1. R. Sossi (RIB) 508; 2. T. Gruden (RIB) 490; 3. A. Pertot (FIN) 481; 4. M. Sancin (RIB) 471; 5. M. Stibiel (G-S) 465; 6. S. Dougan (ŽUP) 462; 6. H. Lista (MKI) 462; 8. M. Faimann (ŽUP) 461; 9. M. Kodrič (ŠIR) 450; 10. D. De Paolis (KET) 449; 11. P. Marozzi (G-S) 443; 12. S. Crevatin (MJE) 442;
13.	S. Padovan (RIB) 440; 14. J. Cergolj (MKI) 436; 15. R. Ravassi (MKI) 425; 16. L Candian (ŠIR) 424; 17. M. Kuret (B-J) 416; 18. B. Uršič (ŽUP) 415; 19. J. Germani (RIB) 396; 20. V. Sancin (B-J) 394; 21. E. Manin (MKI) 386; 22. A. Turco (RIB) 380; 23. P. Dolhar (B-J) 369.
5. RAZRED
Dečki: 1. M. Jogan (FIN) 564; 2. A. Mezzari (KET) 558; 3. M. Colja (ŠIR) 538; 3. D. Mondo (MJE) 538; 5. E. La-pelj (ŽUP) 528; 6. M. Urdih (KET) 512; 7. M. Uršič (ŽUP) 509; 8. A. Siega (RIB) 507; 9. M. Mettulio (FIN) 505; 10. P. Rasman (B-J) 502; 10. T. Oberdan (ŠIR) 502; 12. M. Viola (MJE) 494; 13. S. Kovač (ŽUP) 492; 14. A. Domjo (G-S) 491;
14.	W. Sancin (ŠIR) 491; 16. D. Beorchia (RIB) 490; 17. G. Ruzzier (MKI) 489; 18.
R.	Buda (RIB) 485; 19. D. Sancin (KET) 482; 20. A. Močilnik (MKI) 477; 21. M. Klobas (MKI) 476; 22. I. Rolich (G-S) 473; 23. L. Marchesi (FIN) 471; 24. M. Coretti (MKI) 463; 25. D. Pussini (ŠIR) 458; 26. I. Gregori (KET) 457; 27. D. Dermota (KET) 452; 28. S. Lipovec (RIB) 447; 29. A. Stanese (MKI) 445; 30.
S.	Posar (B-J) 443; 31. O. Norio (FIN) 413; 32. M. Pisani (B-J) 342; 33. S. Je-lenčič (B-J) 324.
Deklice: 1. A. Mignacca (ŽUP) 522; 2. K. Beženšek (FIN) 515; 3. T. Pitacco (RIB) 513; 4. I. Milič (B-J) 491; 5. F. Milone (KET) 489; 6. E. Stocca (G-S) 479; 7. M. Mamolo (B-J) 478; 8. M. Pernarčič (ŠIR) 475; 9. T. Jogan (FIN) 467; 9. K. Simunič (ŽUP) 467; li. K. Komar (MKI) 461; 12. M. Flego (ŠIR) 460; 12. I. Vidali (MKI) 460; 14. S. Perosa (RIB) 452; 15. S. Sternad (RIB) 447; 16. V. Cappellini (ŽUP) 427; 17. K. Puzzer (MKI) 421; 18. S. Mosetti (ŽUP) 417; 19. T. Padovan (RIB) 416; 20. K. Barič (MJE) 412; 21. M. Colombin (MJE) 410; 22. T. Lorenzi (MKI) 407; 23. K. Gleria (RIB) 401; 24. M. Favetta (B-J) 375; 25. K. Furlanič (B-J) 355.
Že rezultati sami kažejo, da je bila letos najuspešnejša ekipa tista, ki je zastopala šolo Ribičič, vendar pa tudi mnoge druge niso dosti zaostajale. Oster boj se je bil zlasti za tretje mesto skupne lestvice, za katero so se potegovale kar tri šole.
Ta lestvica je za troboj taka: 1. Ribičič 104 točke, 2. Župančič 81,5 točke, 3. Gregorič-Stepančič 69,5 točke, 4. Milje 68 točk, 5. Širok 67 točk, 6. Finžgar 55,5 točke, 7. Bazoviški junaki 41 točk, 8. Milčinski 25,5 točke, 9. Kette 25 točk, 10. Grbec 14 točk.
Istega dne so odigrali tudi mali finale za tretje mesto v igri med dvema ognjema, v katerem je Ribičič premagal šolo Gregorič-Stepančič z 2:0.
— boj —
Legenda: RIB = Ribičič; ŽUP = Župančič; G-S = Gregorič-Stepančič; MJE = Milje; ŠIR = Širok; FIN = Finžgar; B-J = Bazoviški junaki; MKI
JUTRI
SOBOTA, 21. MAJA 1988
ODBOJKA
MOŠKI DEŽELNI POKAL
ZO.00 V Trstu, na 1. maju: Bor Cunji Ul tSPrev°z - Fincantieri; 20.30 v Gorici septembra: 01ympia - LIbertas Sa
ŽENSKI DEŽELNI POKAL
n, v Nabrežini: Sokol Indules - Slo
9a Koimpex
, c 1. ŽENSKA DIVIZIJA
Pri, i v Trstu, šola Suvich: OMA - Bo: ijv. 9iexPort; 16.15 na Opčinah: Sloga Ko ‘Pex - Virtus
KOŠARKA
,	1. MOŠKA DIVIZIJA
17 On ° -rna Proseku: Kontovel - Breg; rio- onVrstu' na 1- maju: Bor - Ferrovia-
Itla' - Sokol" TrStU' U1' deUa VaUe: Fiam‘
15.00
PROPAGANDA
loterUi904Trstu' 113 1' maiu: Bor Indules '
JUTRI
nedelja, 22. maja 1988
KOŠARKA
19 nn MOŠKA B-2 LIGA
UstA r v Perrari, Trg Azzurri dJtalia: Ferrara - Jadran
10	on 1‘ MOŠKA DIVIZIJA
dvorana!Vr’—SŠki šPortni palači (mala ana)- Cicibona - CUS
11	On, t- KADETI
Hiex - RicreafU' na * maju: ^or Adriaip-
odbojka
10.3n „ T MOŠKA DIVIZIJA
hiotta - Bor rStU' lice^ Petrarca: La Mar-
nogomet
, 10.30 na NARAŠČAJNIKI Vesna- m onPr°Snku' Ervatti: p°:
hzzole U"30 na Proseku: Primorji
NAJMLAJŠI
, 9.00
5re9 BestTrQnn' U1' Flavia: Giari T«estfnT:P9r“0vrjJrstu, pri Sv. :
r 10-30 v R ZAČETNIKI FsPeria. 1 iVn Ci; Zaria Adriai: ^e: Soncini a nap0Peinah' °trošk
FQrtUud0mB^egP™or]e; 12.15 v
SKIROLKE
: V ScanmAUJANSKI POKAL
n Gladina nU: nastoPata tudi (
Na Goriškem: v Kulturnem domu in Sovodnjah tekmovalo 200 učencev 1., 2. in 3. razredov
Približno 200 učenk in učencev prvih treh razredov slovenskih osnovnih šol na Goriškem je v sredo sodelovalo na Športnem dnevu, mali šolski olim-piadi, ki je potekala v telovadnici Kulturnega doma ter v Sovodnjah. To je sicer prvi del športne prireditve, ki se bo sklenila prihodnjo sredo, ko se bodo na Rojcah, v atletskem troboju, srečali učenci 4. in 5. razredov obeh didaktičnih ravnateljstev. Novost letošnje pobude pa je medšolski nogometni turnir, ki ga bodo pripravili konec meseca.
Razposajeni živžav v obeh telovadnicah je bilo najpomembnejše^ potrdilo, da je tudi letošnja izvedba Športnega dneva povsem uspela, mimo dosežkov posameznikov in ekip. Zaradi tega tudi vrstnega reda v poligonu in igri »med dvema ognjema« ne bomo objavili, saj je bilo na tem prazniku mladih važno predvsem sodelovati, ne pa zmagati.
TEKMOVANJA V SOVODNJAH
POLIGON (1. in 2. razredi): Tiziana Bruno, Danja Bagon, Katja Ožbot, Vanja Batistič, Alessandra Del Ben, Ele-na Zulian, Maja in Martina Klede, Margherita Bello, Neva Petejan, Katja Terpin, Katerina Tomšič, Anamarija Devetak, Vesna Devetak, Katja Batistič, Vesna Buzin, Martina Gereon, Lu-cia Danielis, Anna Devetta, Edit Ferle-tic, Katja Ferletic, Alessandra Peric, Cristina Visintin, Ljuba Boškin, Manu-el Devetak, Boris Cotič, Marko Flore-nin, Davide Franco, Patrik Attolini, David Devetak, Dimitri Ferletič, Matej Ferletič, Luca Frandolič, Martin Jarc, Boris Jelen, Robi Moro, Fabio Vižintin, Demitri Devetak, David Ažbe, Marko Černič, Egon Covi, Benjamin Cingerli, Denis Mocchiutti, Simone Tagliolato, Giovanni Tolazzi, Jara Košuta, Manuel Demori, Erik Figelj, Bojan Kovic, Mattia Piras, Andrej Cermc, Mitja Černič, Martin Bagon, Cristian Pezzulich.
»MED DVEMA OGNJEMA« (3. razredi). SOVODNJE: Adeline Nataša Assi, Matjaž Černič, Diego Fajt, Elena Kovic, Francesca Lando Musina, Barbara Meniš, Karin Tommasi. DOBERDOB: Matjaž Černič, Nataša Ferletic, Cristian Gorjan, Marianna Kosič, Mar-co Jarc, Elena Visintin, Tanja Visintin.
S poligona v Kulturnem domu
RUPA/VRH: Erik Peteani, Manuela Tomšič, Mauro Berlot, Davorin Devetak, Pamela Mozetič, Anita Zotti, Barbara Cingerli, Letizia Ferrari, Boris Pizzolitto.
TEKMOVANJA V GORICI
POLIGON (1. in 2. razredi): Aleks Mosettig, David Tacco, Erik Blasig, Bogdan Podversic, Andrej Rosano, Alessandro Spadari, Erik Devetak, Aljoša Pavšič, Jan Prinčič, Tomaž Spazzapan, Marco Tommasi, Mitja Faganel, Saša Klanjšček, Matej Leopoli, Thomas Pintar, Matija Pipan, Vanja Šuligoj, Denis Frandoli, Vanja Hoban, David Pelerin, Boris Budal, Rafaela Brandolin, Federica Bressan, Elena Benedetti, Kristina Di Dio, Teresa Fontanelli, Maja Kragelj, Francesca Mauri, Urška Petrovčič, Erika Eliza Sfiligoj, Irena Spazzapan, Margot Jen-nifer Tomažič, Irena Bednarich, Lorena Blasig, Sandra Lombardi, Sarah Scherti, Lara Paulin, Lara Braione, Karin Hoban, Emanuela Lavrenčič, Elisa-betta Ipavez, Vanja Paulin, Mitja Mor-gut, Galeb Zanier, Luka Bresciani, Toma Pahor, Mario Radinja, Manuel Figheli, Boris Princi, Vanja Sossou,
Rudy Braini, Alex Colja, Igor Škorjanc, Aljoša Dorni, Ivan Komjanc, Mitja Miklus, Vinko Benak, Diego Mau-ric, Carlo Simčič, Francesco Zorgniot-ti, Denis Sturm, Jasmin Kocjančič, Valentina Sfiligoj, Marjana Perše, Savina Radikon, Barbara Ursic, Katarina Brešan, Neva Klanjšček, Eva Kristančič, Martina Hlede, Katja Stekar, Sabina Russian.
»MED DVEMA OGNJEMA« (3. razredi). O. ŽUPANČIČ - GORICA: Katja Culot, Fabio Bernt, Enea Černič, Ingrid Komjanc, Katja Querin,_ Marko Mažgon, Roman Perdec. O. ŽUPANČIČ/F. BEVK - GORICA: Marco Tar-taglia, Peter Gus, Kristian Koršič, Mic-hele Furlan, Sara Renna, Clara Velišček._ PODGORA/PEVMA/ŠTAN-DREŽ: Tanja Figelj, Valentina Collodi, Martina Brajnik, Patrick Donati, Marianna Marini, Monica Romanut, Ingrid Sfiligoj, Suzan De Rocco. ŠTEVER-JAN: Loris Mania, Danjel Miklus, Damjan Miklus, Tanja Humar, Valentina Furlan, Iztok Knez, Kristian Hlede. ŠTANDREŽ: Aleksander Braione, Robert Lutman, Danjel Lutman, Gregor Lutman, Jurij Plesničar, Giuliano Pavio, Kristian Devetak.
Under 14 ženske na Tržaškem
V polfinalu tudi Sloga in Kontovel
Na Tržaškem se je končal prvi del ženskega odbojkarskega prvenstva under 14. V polfinale sta se poleg CUS-a in Virtusa od slovenskih ekip uvrstili Sloga in Kontovel Electronic Shop. V začetku tega tega tedna so odigrali še nekaj zaostalih tekem.
SKUPINA A
CUS - BOR FRIULEXPORT 1:2 (15:2,
11:15, 13:15)
BOR FRIULEXPORT: Ažman, Krapež, Gregori, Jurkič, Rojc, Čok, Vitez, Legovič, Zubalič, Giugovaz, Neubauer in Vodopivec.
V	zadnjem kolu so se borovke za poraz iz prvega dela oddolžile tudi ekipi CUS. To je bila že peta zaporedna zmaga plavih, pomembno pa je to, da so prav vse igralke prispevale k uspehu. Obračun prvenstva presega vsa najbolj rožnata pričakovanja. Bo-rovkam le za eno točko ni uspelo doseči uvrstitve v finalni del, premagale pa so oba finalista iz svoje skupine. Vse igralke so rojene leta 1976 in bodo torej v tej kategoriji igrale tudi v prihodnjih dveh sezonah.
KONČNA LESTVICA A SKUPINE: Kontovel Electronic Shop in CUS 14, Bor Friulexport 13, Cacciatore in Ricreatori B 4.
SKUPINA B
VIRTUS - SLOGA 0:3 (8:15, 11:15,
6:15)
SLOGA: Bertoli, Danijela in Kristina Bogateč, Brišnik, Ferluga, Fonda, Hrovatin, Mahnič, Pro, Race, Spacal, Starc.
Le nekaj dni po zaostali tekmi iz prvega dela prvenstva so slogašice v ponedeljek ponovno igrale proti Vir-tusu in dosegle še izdatnejšo zmago. Sloga je tokrat res dobro zaigrala in z zmago tudi potrdila, da je njena uvrstitev v finalni del pokrajinskega prvenstva povsem zaslužena.
(INKA)
KONČNA LESTVICA B SKUPINE: Sloga 19, Virtus 17, Montasio 15, Breg 11, OMA in Ricreatori 8.
Superminivolley: izločilni del
Naprej tudi Sloga C in Bor Friulexport
V	nadaljevanju izločilnega dela pokrajinske faze tekmovanja v ženskem superminivolleyju so v nedeljo na stadionu 1. maj odigrali srečanja skupine D. V finale osmih najboljših četverk se je uvrstila Borova A ekipa, ki ji je uspel podvig, da je v napetem in izenačenem srečanju premagala leto dni starejša dekleta ekipe Brunner A, kije veljala za enega favoritov. Borovke so zmagale že v kvalifikacijskem delu prve podskupine, a v finalu so imele s šibkejšim Montasiom, zmagovalcem druge podskupine, mnogo lažje delo. Solidno se je izkazala tudi Borova B ekipa, ki bi se lahko z le malo bolj odločno igro dokopala do finala in »derbija« z društvenimi tovarišicami. Vse varovanke trenerke Nacinovijeve so pokazale zelo dovršeno igro in veliko borbenost v polju.
IZIDI
1.	podskupina: Brunner A - OMA B 2:0, Bor Friulexport A - Brunner A 2:1 (11:2, 11:13, 14:12), Bor Friulexport A -OMA B 2:0 (11:1, 11:1).
2.	podskupina: Montasio - Brunner B 2:0, Montasio - Bor Friulexport B 2:0 (11:7, 11:9), Bor Friulexport B - Brunner B 2:0 (11:9, 11:1).
Finale: Bor Friulexport A - Montasio 2:0 (11:2, 11:8)
BOR FRIULEXPORT A: Ažman, Vitez, Čok, Legovič, Neubauer, Gregori.
BOR FRIULEXPORT B: Vodopivec, Krapež, Giugovaz, Zubalič, Rojc, Jurkič.
V	torek popoldne pa so bile na Opčinah an sporedu tekme B skupine. Od naših ekip so nastopili Breg B, Kontovel B, Sloga C in Sloga D in prav Sloga je bila, podobno kot pred tednom dni, najuspešnejša. Obe njeni ekipi sta namreč zmagali v svoji podskupini, v finalni tekmi pa je slavila Sloga C, ki se tako pridružuje Slogi B, ki si je pravico do nastopa na finalnem delu priigrala prejšnji teden. Obe slogini ekipi sta sploh prikazali daleč najboljšo igro. Brežanke in Kontovel-ke sicer niso zmagale nobene tekme, poudariti pa velja, da so bile njihove igralke res mlade, tako da zanje lahko govorimo o prvih odbojkarskih korakih.
IZIDI
1.	podskupina: Prima scuola - Sloga D 1:2; Prima scuola - Breg B 2:0; Sloga D - Breg B 2:0.
2.	podskupina: De Tommasini B -Kontovel B 2:0; Sloga C - Kontovel B 2:0; Sloga C - De Tommasini B 2:0.
Finale: Sloga C - Sloga D 2:0.
BREG B: Sancin, Brajnik, Corbatti, Sancin, Bandi.
KONTOVEL B: Kalc, Umek, Alfara-no, Škrk, Milič.
SLOGA C: Vrše, Kosmina, Kalc, Bizjak, Hrovatin, Brišnik.
SLOGA D: Race, Ferluga, Spetič, Tensi, Pro.
(INKA)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din! Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
20. maja 1988
Včeraj v Milanu pogrebna svečanost za pokojnim Enzom Tortoro
Večtisočglava množica izrekla zadnji pozdrav priljubljenemu TV voditelju
MILAN — Večtisočglava množica, v kateri so bili politiki, znani voditelji TV oddaj, novinarji, umetniki in pa povsem navadni ljudje, se je včeraj dopoldne v milanski baziliki sv. Ambroža še zadnjič poslovila od umrlega Enza Tortore.
Za krsto so šli v baziliko milanskega patrona sv. Ambroža naj ožji sorodniki pokojnega: obe hčerki Silvia in Gaia, Enzova družica Francesca Scopelliti, sestri Anna in Maria Pia z družinama, ob krsti pa je bila prisotna tudi bivša žena Enza Tortore Miranda Fantacci. Verska svečanost se je začela točno ob 11. uri, vodil pa jo je opat Franco Ver-zerelli, ob zvokih simfoničnega orkestra RAI, ki je izvajal Mahlerjev Ada-gio, pa sta mu pomagala pater Loi, ki je prav za to prišel iz Turina in pa pater Franco Fusetti.
Po končanem verskem obredu sta spregovorila tudi milanski župan Pil-litteri in radikalski senator Gianfranco Spadaccia. Pillitteri je omenil vse pomembnejše etape v življenju Enza Tortore, posebej pa se je ustavil ob
njegovi aretaciji, ki se je sprevrgla v človeško dramo. Pri tem je Pillitteri poudaril, da je Tortora s svojo bitko za pravico iz žrtve postal protagonist, ki se ni bojeval le za lastno pravico, temveč za pravice vseh, ki so bili kakorkoli prizadeti zaradi napačnih sodnih odločitev.
Kot zadnji se je od Tortore poslovil radikalec Spadaccia, ki je omenil veliko pokojnikovo moralno zmago pred sodiščem, ki ga je tri leta obtoževalo kot kamorista in trgovca s smrtjo, da bi končno le zmagala pravica. Toda tudi pri tem, je dejal Spadaccia, se je pokazala vsa veličina Enza Tortore, ki ni nikoli govoril o maščevanju temveč le o pravici.
Z dolgotrajnim ploskanjem so prisotni nato pozdravili krsto s pokojnikom, ki so jo odpeljali v palačo Dug-nani, kjer je bila do 17. ure žalna soba, nato pa so krsto odpeljali v krematorij, kjer so truplo upepeljili, žaro s pokojnikovim pepelom pa bodo pokopali danes na milanskem pokopališču Lambrate.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumii Samsa
L J,
in tiska
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Preiskava o smrti mladega roparja
PADOVA — Kaj se je dogajalo nekaj ur pred smrtjo 26-letnega Francesca Padana, bo pokazala preiskava, ki jo je začelo državno pravdništvo. Pa-dano je bil eden izmed dveh roparjev, ki sta pred dnevi oropala poštni urad v Padovi, na begu pa je Padanov pajdaš ubil mladega policaja Arnalda Trevisana. Padano so takrat aretirali, morilcu pa je uspelo pobegniti. Toda že dan po aretaciji so ga našli obešenega na rešetkah vrat, ki so vodila iz njegove bolniške celice v kopalnico.
Zakaj se je mladi ropar odločil za samomor, ni znano, vendar pa je njegov oče Paolo zahteval, da se pojasnijo okoliščine, ki so njegovega sina prisilile k tej odločitvi. S tem v zvezi je odvetnik Francesca Padana povedal, da je 16. maja, nekaj ur po aretaciji, govoril s Francescom, ki pa je imel obraz zatečen od udarcev. S težavo naj bi govoril in potožil odvetniku, da so ga med zaslišanjem pretepali.
Padovski kvestor je v zvezi s temi navedbami dejal, da je bil Padano poškodovan, ko se je z vsemi silami upiral aretaciji in da so policaji ves čas ravnali korektno in da zato ne dvomi, da bo tudi sodna preiskava potrdila te njegove trditve.
V Amritsaru konec obleganja templja
NEW DELHI — Po desetih dneh krvavega streljanja med številno skupino Sikhov in večtisočglavo množico indijskih policajev je v Amritsaru ponovno zavladal mir.
Indijski verski fanatiki, ki že več let odločno zahtevajo, da bi pokrajina Pandžab postala neodvisna, so pred dobrim tednom dni množično zasedli zlati tempelj v Amritsaru. Tempelj so nato obkolile številne enote državne policije, ki so začele streljati na Sikhe. Očividci poročajo, da je bilo v vseh teh dneh okoli zlatega templja res strahotno. Svinčeni dež je z neverjetno silo padal na stavbo, ki je sedaj močno poškodovana. Vsekakor bolje oboroženi policaji so na Sikhe streljali tudi z raketami, to pa je tudi prepričalo upornike, da so se predali oblastem.
Policaji so pospremili v bližnje zapore kar 46 teroristov, med temi je tudi nekaj znanih voditeljev Sikhov, v notranjosti zlatega templja pa je ostalo približno deset trupel. Tudi notranjost stavbe je zelo poškodovana, saj so Sikhi med drugim sežigali trupla ubitih tovarišev. Včeraj popoldne je sicer prišlo do novega streljanja, policiji pa ni uspelo odkriti krivce tega napada.
Preteklo noč je v Pandžabu izgubilo življenje kar 24 oseb, med temi so tudi trije teroristi in štirje Pakistanci, ki so hoteli prekoračiti mejo. Te je namreč indijska policija prestregla in ubila v oboroženermspopadu. Delovanje Sikhov postaja iz dneva v dan bolj krvavo, saj je v nesmiselnem boju izgubilo življenje že več tisoč nedolžnih oseb.
Na sliki (telefoto AP): Sikhi zapuščajo zlati tempelj.
Pogajanja o ribolovu v Tržaškem zalivu
GORICA — Konec pireteklega tedna so se sestali predstavniki jugoslovansko-italijanske mešane podkomisije za izvajanje sporazuma o določitvi skupnega ribolovnega območja v Tržaškem zalivu. Sporazum sta republika Italija in SFRJ sklenili z izmenjavo pisem leta 1983, v začetku lanskega leta pa sta ga obe tudi ratificirali.
Sredi lanskega leta je mešana podkomisija za izvajanje sporazuma na prvem sestanku sklenila, da se skupna ribolovna cona v Tržaškem zalivu in režim ribolova v njej določita šele po natančni proučitvi biološkega stanja morja in ugotovitvi, kolikšen in kakšen je lahko neškodljiv lov v njem. Zato je bila imenovana delovna skupina, ki naj izdela osnutek režima za obe strani.
Jugoslavija je osnutek takšnega pravilnika izročila italijanski strani že lansko poletje, prejšnji teden pa je mešana podkomisija v Gorici ugotovila, da je jugoslovanski osnutek lahko podlaga za dogovor. Vendar morajo osnutek pregledati še strokovnjaki obeh strani.
Mešana podkomisija se bo ponovno sestala jeseni in tako je mogoče predvidevati, da vsaj še letos ribolova v skupnem območju v Tržaškem zalivu ne bo. (dv)
Ponovni neredi in spopadi v razdvojenem Azerbajdžanu
MOSKVA — Položaj v Azerbajdžanu ostaja še dalje zelo zapleten. Včeraj je azerbajdžanski centralni komite KP objavil uradno poročilo, kjer spodbuja prebivalstvo k slogi in mirnemu sožitju. Med drugim poroča o nekaterih sporih, do katerih je prišlo v bližnji armenski republiki. Najbolj vroče je bilo v pokrajini Ararat, kjer je ponovno prišlo do odločnih nacionalističnih izgredov.
Poročilo vodstva CK KP iz Azerbajdžana ne prinaša podrobnejših novic o izgredih, uradni komunike pa sledi vestem iz prejšnjih dni, ko so iz glavnega mesta Erevana prišle nespodbudne novice o novih spopadih med Armenci in Azerbajdžanci ter o nemirih v Gorskem Kara-bahu. Armenci namreč zahtevajo, da bi avtonomno deželo Gorski Karabah priključili Armenski SSR. To je seveda razdražilo duhove Azerbajdžancev, preteklega februarja pa je prišlo do velikih demonstracij in neredov, v katerih je po uradnih vesteh izgubilo življenje 32 oseb.
w
Se o kolaboracionistih in italijanskih pokojninah
LJUBLJANA - Skoraj neverjetno se zdi, da so dobrih štirideset let po koncu druge svetovne vojne - času, ko sem in tja za svoje početje odgovarja kak vojni zločinec - v Jugoslaviji ljudje, ki skušajo dokazati svoje sodelovanje s fašističnimi zavojevalci. To se' že nekaj časa dogaja v nekaterih delih Dalmacije in Hercegovine, kjer se je nekaj ljudi spomnilo svoje davne pretekosti, ki pa bi jim po njihovem lahko navrgla italijansko pokojnino.
Kot smo v Primorskem dnevniku že poročali, so posamezniki, ki so prostovoljno stopili v odrede fašistične protikomunistične milice, ki so s svojimi številnimi zločinskimi dejanji marsikateremu Jugoslovanu ostali v grenkem spominu. Dejanja, ki so jih desetletja skrivali, so zdaj potegnili na dan in skušajo z raznimi pričevanji dokazati, da so služili Italijanom, kar naj bi bilo dovolj za penzijo v lirah. Na to noro misel so prišli ob dejstvu, da nekateri jugoslovanski državljani res prejemajo italijansko pokojnino za redno služenje v italijanski vojski. Seveda pa gre tu za ogromno razliko, ki jo pri tem prvo navedeni nočejo »videti«.
Tako so tudi hrvaški borci pretekli teden prek republiškega vodstva svoje organizacije ostro obsodili vse tiste, ki skušajo po vsem zlu, ki sta ga prestala Jugoslavija in njeni narodi v NOB, dokazovati svoj izdajalski in sovražni staž. In to brez vseh posledic. Že res, da je bilo v tej (pa tudi vseh drugih razpravah po Jugoslaviji, ki jih ne manjka) veliko emocionalnih nabojev, vendar pa hrvaški borci zatrjujejo, da jasno ločijo: na eni strani tiste, ki so živeli v slovenskem Primorju, Istri in drugih delih Jugoslavije pod italijansko oblastjo in so bili mobilizirani v italijansko vojsko, saj so izpolnjevali vojaško obveznost do države, v kateri so prebivali. Povsem drugam pa sodijo Dalmatinci in Hercegovci, ki so se prostovoljno priključili italijanskim fašističnim odredom.
Prav lahko se zgodi, da bi kdo od omenjenih ostal brez vsake pokojnine. Vprašanje je namreč, ali ni kdo med njimi pred desetletji za pridobitev borčevskega staža in s tem borčevske pokojnine prikazoval svojo medvojno dejavnost v povsem drugačni luči. Če se zdaj trudi svojo medvojno aktivnost prikazati povsem obratno, je najmanj kar se lahko zgodi izguba pokojnine s prejšnjega naslova.
Posameznikom, ki zdaj opisujejo svoje sodelovanje v fašističnih odredih, pa bi veljalo o tem njihovem delovanju še podrobneje povprašati in prav gotovo bi se našel kakšen odgovor, ki so ga pred desetletji zaman iskali in zato koga niso mogli obtožiti za medvojno zločinsko dejavnost. Žalostno je, da se mora borčevska organizacija po tolikem času ukvarjati s tako neprijetnimi rečmi. A ta obračun bo morala opraviti.
Zagotovo zaradi lastnega miru. Pa tudi zaradi javnosti, ki sprašuje, ali bo dokazovanje fašistične preteklosti posameznikov ostalo kar brez posledic. Z italijansko penzijo za te ljudi brez sramu pa tako ne bo nič, saj zanjo nimajo najmanjše pravice na osnovi konvencije, ki sta jo podpisali Italija in Jugoslavija. Italijansko penzijo lahko po tem dogovoru dobijo le tisti, ki so bili italijanski državljani in so jih vpoklicali v redno italijansko vojsko. (B. L.)
Srhljivo odkritje v bližini Salerna
SALERNO — Srhljivo odkritje včeraj zjutraj ob avtocesti, ki povezuje Neapelj in Reggio Calabrio v bližini Salerna. Izvidnica prometne policije je v jarku ob cestišču odkrila trupli dveh zelo mladih žensk, ki sta bili po prvih izvidih ubiti s strelnim orožjem. Nesrečni ženski sta bili brez dokumentov, tako da sta za sedaj brez imen, preiskovalci pa sumijo, da sta umrli dekleti romskega porekla.
Trupli so agenti prometne policije našli nekaj metrov od velikega romskega taborišča, ki je bilo v preteklosti že nekajkrat prizorišče nasilnih dejanj in ostrih spopadov med različnimi družinami ter plemeni, ki so terjali tudi nekaj smrtnih žrtev.
Sodnik iz Salerna, ki vodi preiskavo o tem tragičnem dogodku, je včeraj popoldne zaslišal voditelja romskega taborišča in nekatere Rome, ki so imeli v preteklosti že nekajkrat opravka s pravico.
Pojav spretno izkoriščajo nekatere televizijske mreže
Ameriškim gledalcem je všeč nasilje
NEW YORK — V ZDA narašča zanimanje za nenavadn^ dogodke, posebno za tiste, ki vzbujajo v širši javnosti gn in osuplost. To sedaj spretno izkoriščajo tudi nekatere vizijske postaje, ki dnevno posredujejo gledalcem PosnejKa o nasilju in o krutih dogajanjih, ne da bi pristojna sod a telesa nič ukrenila, čeprav marsikdo protestira in zaht® ^ ukrepe proti takemu početju javnih občil. Najbolj aktiv^j če naj tako rečemo, je televizijska mreža »Fox«, katere 1 tnik je založnik avstralskega porekla Robert Murdoch, n kdanji lastnik dnevnika New York Post in trenutno lastn
nekaterih velikih krajevnih časopisov.
iala
Murdochova TV postaja je tako pred kratkim predvaj intervju z mladim Robertom Chambersom (na sliki)i kj pred kratkim posilil in ubil prijateljico. Pogovor z zlo® cem, ki je bil obsojen samo na pet let zapora, je telev1 v »obogatila« s posnetki, v katerih Chambers hlini zaduSJ mladega dekleta. Murdoch je nato prikazal gledalcem ( kete kažejo, da jih je bilo približno 30 milijonov) pretre ^ vo početje mladih pobalinov, ki so si kratili čas s tem, e vdirali na pokopališča, odpirali 'grobove ter kradli zobe, ure in ostale dragocenosti, ki so jih našli v k j »Izmišljeno nasilje ne zanima več ljudi,« je cinično ei Murdoch, ki računa, da bo lahko v kratkem v živo p tudi kak umor.