140. številka.
Trst, v petek 21. junija 1901.
Tečaj XXV i
,EČ!ioo>t
1 it * 9 akni «a <i*n. rfizun i«Kii'l; )a rra * "> t. on 4. uri ivp6»: Xaro*aIn» int»« :
z* celo leto........24 kTon
z* pol let*.........-
u četrt leta ........ <»
za c-c me*ec........ 2 kTODj
\**oČnino je plačevati naprej. N* tih-
o ^e	pri!	irrnfninf ne uvravt
ccitfc.	_
Pi tobakarnah t Trstu ne prodajajo po-a nežne številke po fi stotnik (3 iitč.i; Tr*t» pa po H ntotink (4
Telefon	S7«.
Glasilo političnega društva „Edinost^ za Primorsko.
V edinosti je moč!
Oblast
se računajo po vrstah v petitu. Zh večkratno naročilo a primernim popunio m Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oclasi it«i. ne računajo po pot;n<ibe
Vsi doi>i*i naj ne pošiljajo urednlfttvu Nefrankovaui rlonisi se ne sprejemajo Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre* jema apravniStvo. Naročnino in »vlas« je plačevati loco 1'rst.
LrediilAtto in tintama ne uaiiHjittH v ulici Carintia Siv. 12. V pruvnlStvu, In ■prejemanje Ittseralov v ulici Moliš oiccoio rttv. 3, II. uaostr.
Lrda;a:elj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Šolske stvari v Istri.
Iaterpelarij-t poolaneev S p i n t* i «• a in tovarišev tlo nj«-jrov«' ekwelenoe jrosp. ministrskega predsednika in voditelja miciisterstva za not.anje stvari in «lo njegov? ek»<-*'letK"e jrosp. ministra /.a n;tuk in bogOĆaKt e radi po*»:<»panja v »tTin'h ^»l-ke takse in ~olskih stvareh -ploh — v seji ibrtniict* poslancev dne 29. maja 11M>1.
(Z vrše tek.) Povečani izdatki v letu 11MM> nasproti letu 1S9»»; tiOUU K na šolskih podirali; »i*»«x> K za gluhoneme:	za de-
želni realni gimnazij v Pazin«.
l>a l>i |M>krili te povečane izdatke in dodeli konečni rezultat, zmanjšanje oO.TOO K. prihaja naslov 3 jkoatnbut' za w»l«ke namene.) V |MMl!a£o so vzeli znesek, v letu 1 Hi*9 pre-limiram za ta naslov, namreč 3:^0.000 kron. Ta znesek je v proračunu za 1 !»<)U zmanjšan za HO.OtNJ K, ki se, v kolikor je možno predvideti, Mečejo v deželni šolski zaklad pod na slovom ~oUke tak«e, jvoleg onih tiO.lMHl K, ki «*> p<»d tem naslovom išolske takse) postavljene v proračun. Po takem znašajo šolske takne za leto	gotovo nad 1MMNMI K
na nad 3O.4MI0 otrok: dolžnih plačevati takso, j»o 6 K za vsacejra) ;
e. k. deželni šolski svet preliminira znesek v naslovu šolske takse za isto leto n:« •'^""i K, torej /a 1'3MNNI k manje, nejro m* iztirja. ali j«' bilo i/tirjano;
deželni odl>or proračunja razno onih ♦UNM-n K. preliminiranih txl e. k. deželnega sveta v naslovu št»Iske takse, še drugih *0<*m» K. torej t u <1 i za 4<nxm> K manje, nekoje skupni z n e s e k na šolski h taksah; z zneskom doko Ikov na »Iskih taksah z sikmhi K pokriva izdatke v znesku 2H.3INI K za šolske podpore, gltiiio-neme in deželni realni gimnazij, torej v namene. ki so izven ljudskega šolstva, ter porablja ostali znesek i>0.7<M> K za zmanjšanje izdatkov za potiene namene;
in konečno ne omenja ni z jedno besedo • »ndi	K denarja na šolskih 'aksah. ki
je bil na leto iztiijan nad tfmiHi in H»mkm» kron.
Iz ljudske šole, za katerih snovanje so bile uvedene šolske takse?!
Na predlog šolskega odseka v deželnem zlioru je večina deželnega zbora v zasedanju 'e*a l^4.1** navila, oziroma ponovila nič manje netr<> IT resolucij, katerih večina je bila dovedena do uresničenja. Mej temi je ona, |mh!
točko VIII, v kateri se poživlja deželni odbor, naj sredstev za snovanje novih ljudskih šol ne dovoli tako dolgo, dokler ne bo predložena splošna predloga vseh krajev, kjer manjka ljudske šole. Torej, potem, ko so bile šolske takse uvedene za snovanje ljudskih šol in so bile iste tudi plačane, stavlja večina deželnega zbora nove zahteve, da bi snovanje ljudskih šol prepreeala, o čemer je še pripomniti, da je bil tozadevni sklep na-|>erjen le proti snovanju hrvatskih in slovenskih ljudskih šol, ker večina deželnega zbora sicer nič ne prigovarja snovanju italijanskih šol v hrvatskih krajih, in zahteva celo, naj se ne[M»trebne in v zakonu neopravičene učne moči na italijanskih šolah obdrže.
(k. deželni šolski svet pa je storil sklep, da je vsako leto v vsej deželi osnovati le po 3, reci tri šole. To je gorostasno, ali resnično.
Od šolskih taks, ki so bile uvedene za namene ljudskega šolstva, iztirjujejo letnih 1S<UMM» K, a za to naj bi snovali le pO tri ljudske šole, ki stanejo deželo kakih 3<H_H► K. Onih 1*0,1 M M) v obiskovanje šole obvezanih otrok naj bi čakali.7), 10, 30, 4<), 50, da, 60 let, predno dol>e šolo!!! Tako postopajo ne le avtonomne dež. šolske oblasti, ampak tudi e. k. dež. šolski svet, in to vzlic zakonu o snovanju ljudskih šo! in določanju učnega jezika, kakor tudi o porabljanju denarjev iz šolskih taks ! Ker pa c. k. deželni šoioki svet po svoji večini sestoji iz členov, ki so imenovani od strani ali po nalogu državne osrednje oblasti in so podrejeni istej ;
ker je izvedenje istrskega zakona o šolskih taksah od 7. avgusta 1 8i*(i poverjeno njeg. eLseelenei gospodu ministru za notranje stvari n njeg. ekscelenci ministru za nauk in lmgočastje in sta torej ona odgovorna za isto ;
ker je za izvedenje državnega šolskega zakona, L*akor tudi za izvedenje tozadevnega istrskega deželnega šolskega zakona odgovoren njegova ekscelenea gospod minister za nauk in bogočastje, in ker je po $ 59 državnega šolskega zakona in po j? 1 deželnega šolskega zakona za Istro od marca 1870 št. i'ii vsem v obiskovanje šole obvezanim otrokom dajati priložnost, da obiskujejo šolo ter je učni jezik določati po didaktičnih načelih in po ^ državnega šolskega zakona v zvezi z odstavkom 3. člena XIX. državnega temeljnega zakona od '2\. decembra 1^(57 drž.
z -konikšt. 142; in je bila c. k. vlada v razpravi proračuna v letu 1893 od strani visoke zbornice poslancev pozvana analogno tem zakonitim določbam :
stavljajo podpisani do njegove eksce-lence gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari in do njegova ekscelence gospoda ministra za nauk in bogočastje vprašanje :
1.	Ali sta njiju ekseelenei pri volji, odrediti potrebno, da se stori kraj zlorabi, ki se tira v Istri z zakonom o šolskih taksah, oziroma z denarji iz šolskih taks, ter da se bodo denarji šolskih taks porabljali v zakonito določene namene, namreč v snovanje ljudskih šol ?
2.	Ali sta njiju ekscefenci pri volji, nastopiti z energijo, da se šolske razmere v Istri uravnajo po zahtevi pravice in jasnih določil zakona, oziroma tudi sklepov visoke zbornice poslancev, tako,
a)	da se bodo ljudske šole snovale tam, kjer še ne obstoje in kjer bi morale biti,
b)	da bo materini jezik šolskih otrok učni jezik ?
Politični preg-led.
V TRSTU, dne 21. junija 1901.
Deželni zbori. Istrski. »Piccolo« nravi v svojem poročilu, o včerajšnji zanimivi otvoritveni seji, da je sklicanje deželnega zbora izven njega »zakonitega sedeža c izzvalo veliko nevoljo med Istrani in da je ta nevolja prišla do energičnega izraza v protestu, ki ga je prečital posl. Bubba v imenu večine. S to trditvijo pa je v kričečem kontrastu dejstvo, da občinslvo na obeh galarijah — torej iz nižih in viših slojev — ni dalo ni glasu od sebe, ko so gg. dirjali iz dvorane. Ni bilo čuti nijednega klica, ki bi izražal odobravanje signorom, ali neodobravanje vladi, ali kako nasprotstvo tlo Slovanov. Grobna tišina je vladala na galerijah — slab omen za gospodo! Kolika sprememba! Za danes nam ne dopušča prostor, da bi se nekoliko pobavali s tem laškim protestom. Hočemo dokazati jutri, kako so igrali zopet komedijo. Le toliko naj povdarimo tu, tla so se gospoda kar spustili v beg in so bili že izven dvorane-predno je posl. Bubba dovršil čitanje podpisanih imen. Prav kakor da so se bali kakega — odgovora. In res se je zdelo, da je
vladni zastopnik — namestništveni svetovalec Fabiani — hotel podati kako izjavo, ali ostal je nekako frapiran, ko je videl ta splošni beg. Stari Campifceli pa je to pot pokazal prisotnost duha. Morete si misliti, kako ga je vleklo za ljubimi tovariši, ali ostal je v dvorani, ko je videl, da se je prevaril v svojem pričakovanju, da tudi naši odidejo iz dvorane. Tega ni mogel dopustiti, da bi morda njegov namestnik dr. Stanger zaključil sejo v — hrvatskem jeziku. Tako 40-letnioo je hotel preprečiti.
Izjavo naših poslancev prinesemo morda že jutri.
Češki. V deželnem zboru so poslanei Jj'j(|Uoy in tovariši predložili predlog o spremembi deželnozborskega volilnega reda na Češkem z ozirom na volilne okraje velepo-sestva. Predlagalci zahtevajo, naj bi se vo-lilci iz veleposestva razdelili, kakor pri dr-žavno-zborskih volitvah, na (i volilnih skupin.
Ruski car na nemških vojaških vajah. Lz Petrograda poročajo, da je car vsprejel povabilo nemškega cesarja, naj bi se udeležil velikih vaj nemške mornarice blizu Danoiga. Po poroki svoje najmlajše sestre, velike kneginje Olge Aleksandrovne, s knezom Petrom Oldenburškim, poda se car na velike vojaške vaje na Ruskem. Na to odpotuje car preko Kodanja v Dancig, kjer bo prisostvoval vajam nemške mornarice. Dosedaj iti še ničesar znano, da-li se tudi nemški cesar poprej udeleži velikih vaj na Ruskem.
Prinetti o mednarodnem položaju. Italijanski senat je odobril včeraj proračun ministerstva za vnanje stvari. Tekom razprave je minister za vnanje stvari, Prinetti, pov-darjal, da so interesi Italije v Sredozemskem morju in na Balkanu dovoljno zavarovani, in je ob enem podal velezanimivo izjavo, da so državne zveze v Evropi elementi miru in da zmanjšujejo možnost, da bi mogla navstati napetost meti velikimi narodi.
Torej ? ! Ni-li to isto, kar je trdil včeraj naš člankar ? ! Torej potrja tudi gospod Prinetti, tla ni Avstriji, ni Nemčiji, ni Italiji ne žuga nobena nevarnost in od nobene države, ker vse državne zveze v Evropi tla so »elementi miru«.
Cim pa je potrjena za resnično ta trditev našega člankarja, mora veljati tudi njega
zaključek, ki je ta, da trozveza ni tako potrebna, kakor kriče nje branitelji, marveč škodljiva, ker izzivlje oborožanja, presegujoČa
P O n L I
Umirajoče dete.
CMl4 m^k iz niai rin»-jra dnevnika. Slovaški spisal« Helena Sottysova. Posl. Podravski.
A ti, jasno moje tlele, inoj proslavljeni angelj : uživaj nel>eško blaženost! I >a si dospela tjekaj, kjer to je bila gotovo liožja volja in gotovo je za-te najbolje to, kar se je zgulilo. Kolikokrat sem se bala, tla ne !»<>š srečna na tem svetu, kajti tvoja misel se ni hotela strinjati žnjim, navzlic vsemu mojemu, pogostoma «'elo težkemu trudu, tla bi te prilagodila za to življenje ter tla bi ne ostala v njem nekak čudak. Ti nisi poznala licemerstva, niti površnosti in laži, katero si že začela razločevati od resnice; te so ti zmerom provzrt>čale l»olest. Z b'strim razumom svojim in izbornim čutom si vse temeljitu umevala in radi tega. ker si bila od prirode plemenita, nisi znala zapopasti neple-menitosti. * Odpusti, drago dete, ako smo se. vedoma ali nevedorna, pregrešili kaj proti tebi ! Mi smo pričakovali, tla nam bt»š živela, torej je bila naša dolžnost: prilagoditi te k zahtevam j»ozemelj-kega življenja. Ti to s|>o-znavaš tako, kakor si zmerom spoznala vsaki pameten dokaz.
•laz verujem ter vem, tla ti je dobro pri Ilogu i it pri Jezuščeku, katerega si toliko ljubila. Vidiš, božičnega drevesa tu nisi dočakala, pač pa si praznovala Rožič pri samem dobrem Jezuščeku. Njemu sem oddala tebe, čisto, nedolžno svojo hčerko; vem, tla sem te izročila v slavno, jasno bivališče — toda slabo, človeško srce tvoje matere vendar noče biti mirno. Ne čudi se temu, saj ti je znana naša pozemeljska slepota. Moje »lete, ko bi mi vsaj v sanjah razodel o, da se počutiš dobro! Rila bi mirna, ko bi vedela vsaj to, kje te imam iskati v mislih, ali vsaj to, «la moja molitev prodira do tebe ! Vidiš, mnogo nadej sem stavila v tebe, dete moje: zlasti duševni darovi in zmožnosti, katere si imela od Roga, so me opravičevale v to. O teh ne dvomim, tla bi bili zginili, ali pa so prišli, ali še le pridejo k popolnosti ; toda midva, tvoja roditelja, vendar tugujeva tudi za telesnim, zemeljskim življenjem tvojim. Tvoje dosedanje detinsko delo vanje v hiši, na dvoriššu in vrtu ; tvoje ličice, živahno j>ostavo tvojo, vse to |»ogrešamo bolestno. Tudi nadej, katere smo za bodočnos* stavili va-te. se ni moči odreči brez bolesti. Zatorej, ko sem te zgubila za to življenje, sem v svoji upornosti očitala Bogu, čemu te mi je dal, ko te mi pa zopet jemlje sedaj, ko sem
jela spoznavati tvojo ceno. Sedaj že vem, kako bedasto in pregrešno je bilo to očitanje ter skesano prosim milostljivega Boga odpu-ščenja za to. Sedaj ga zahvaljujem še tem toplejše, da te mi je dal, hvaležno se spominjam vsake radossi in razkošja, ki sem je ketlaj imela s teboj. Tu te sicer nimamo več, toda imamo te tam, imamo gotovo ! Mi se te ne odrečemo; ti si ter ostaneš zmerom naša! Z rokami te sicer ne dosezamo, toda z vročo ljubeznijo te objemamo dotlej, dokler se zares ne združimo s teboj in z vsemi onimi predragimi, s katerimi spadamo skupaj. Ze nam je pripravljen prostor tam, kamor je roka božja presadila tebe! Bog daj. da bi naša žalost ne kalila tvojega nebeškega miru ! Bog te obvari !
Dne li*. januvarija 1.S85-s Ne jokaj, mati moja! Jaz ti nisem umrla : meni se je odprlo krasno, slavno življenje. Takoj bi ti nehala pretakati solze, ko bi vedela, kako mi je dobro. Tu je vedno radt»st doma, tu večno sveti zlato solnce! Ne jokaj, oj, privošči mi blaženost, ki sem jo dosegla! Kaj bi bila jaz delala ondi v solzni dolini, kjer me je strašil greh ! Sijajna mi je usoda; zeleni mi palma, obleko imam neomadeževano; z razkošjem zrem obličje Gospodovo. Ne jokaj, ah, ne jokaj ! Glej
samo, kako minevajo leta ! Tudi tebe prinese angelj k meni, najdeš me v družbi nebešča-nov in nikdar več naju ne pokosi smrt! Zato pobožno dvigni lice k Gospodu ter ne jokaj, ne jokaj, mati !«
Tako nekako se glase besede pesmi, s katero umrlo dete tolaži žalujočo mater. Verujem, tla me tudi ti tolažiš žnjiini, jasno dete moje, kajti še le po tvoji smrti mi je prišla ta pesem v roke. Dobro so se mi prilegle te besede, verujem jim. Hvala dragemu človeku, ki mi jih je izročil. Kdo je takt* močan, tla v svoji žalosti ne bi potre-j boval tolažbe Z
Jaz vem, da v resnici nisi umrla, moja Boženka, samo nam se takt) dozdeva, kakor bi bila umrla. Dokler živimo tu, moramo prenašati to. Verujem in trdno sem prepričana, da ti je dobro ondi, kjer se ti je odprlo večno življenje, večna radost, večna svitloba ! Solze mi nehujejo, da-si si ne morem predstaviti blaženosti tvoje. Tu si se mi pritoževala: Ako bi vi vedeli, kako mi je hudo! Sedaj pa mi govoriš z nebes: »Ko bi vi vedeli, kako mi je dobro!« Jaz te čujem ter se radujem s teboj. Uživaj svojo blaženost; evo, kako ti jo privoščam : že se več
ne jočem
(Pritle še.)
gosix»darske sile narodov in torej ruinozno delujoča na gospodarske razrr.ere. In veljati m ra tudi nadaljnji zaključek na~e&ra članka rja. da branitelji trozve/.e v Avstriji ne branijo iste radi namišljenega smotra trozveze : v zair«»tovljenje mini, ampak radi sel»e, radi svojih aspira«*ij, v obrauii»o privilegiranega stališča s%*ojega med narodi Avstrije. Res kia-i*-in» kako zaščitniki trozveze, kadar • j. :i;.» svoj«* ekskurzije na polje svetovne politike, vedno navajajo argumente proti pretendiram neizgobni |«»trel>i — irozveze.
Projekti plovnih kanalov na Ruskem. Poročajo, «la se je rusko komu ni ka-mini>ten*tvo obrnilo do naše vlade s prošnjo. naj mu dojN»šlje načrte projektiranih j. .vri u kanalov, ki bod » spajali Vi-lo s Sa-n«.m in Dujestrom. / ozirom na gradnje
Za Kvbarem se je oglasil zopet vladni zastopnik, ki je izjavil, da vlada ne misli delati ovire tej reformi ali krčiti prerogativ mestnega sveta. Misli le. da l>i se mogli zjediniti za najlaglje rešenje vprašanja. Pridružuje se predlogu dra. K v l> a r a (Tu je » Piecolo« t a lzi tici ral dejstva, rekši, da je vladni zastopnik izjavil, da se pridružuje predlogu svet. Kavasinija. »Piccolu« pač ime Rvbar ni hotelo iz peresa), da se stvar izroči posebni komisiji. Morda bi se moglo določiti: »z nalogom, da se sporazumi z na mest-ništvora« in sieer v ta namen, da bi se izognili »lolgim dopisovanjem.
Za tem je svet. V e n e z i a n skušal braniti delegacijo in je oporekal trditvi svet. Kavasinija, da stvar ni bila zadosti preštu-
tudi doba dela : potem so morali poleg ljubezni do lastne narodnosti povdariti tudi ekzistenco Neitalijanov v tej pokrajini in označiti stališče, na katero se hočejo [»ostaviti nasproti temu elementu !
Oni pa molče o tem in — gledajo 1' avito patrimonio di nazionalita italiana ! Dolgega govorjenja kratki zraisel je torej ta, da hočejo vzdrževati fikcijo, tla hočejo pota-jevati, da hočejo torej hoditi pota vseh — »Mattinov« najsramotnejega spomina.
Skoda za — obile tisočake, ki so jih — kakor čujemo — zložili za novi »Trste ! Slovenei pa so izvedeli vnovič, da resnično »novega Trsta« ne bo v Trst, dokler ga ue izsilijo oni z energijo in samozavestjo v nastopanju!
Mesečni statistični izkaz tržaške občine za mesec inarc 1901. izkazuje sledeče glavne date (številke v oklepih pomenjajo tozadevna števila istega meseca v minolem letu): Porodov 513 (449), od tega 275 moških in 23'.» ženskih ; 42;") zakonskih, iSi» nezakonskih ; o slučajev poroda dvojčkov. Porok 20 (24\ pri tem 2 vdove« in 1 vdova. Slučajev smrti 458 (598). Od umrlih je bilo 24<> neporočenih, 130 poročenih, 88 vdovcev in vdov. Uzroki smrti bili so med drugim v 87ih slučajih jetika, 39ih rak, v 109ih bolezni vzdušnih organov, dalje so bili 4 štu-
dirana. Ista da je v razpravi že nekoliko let. kanalov. Ki «*» projektirani od avstrijske I Pri volj uje pa, da se predlogi vrnejo delega-
vU i--, nameruje Rusija pričeti z izdelovanjem	stavi svoje predloge glede instrukeij,
prei m i na metra načrta za gradnjo kanala med	ki imajo dati funkcijonarju, ki bo vodil
San m in Dujestroin.	novi urad. Tako bi se načrt popolnil in na-Ustaja na Kitajskem. Čim bolj se i "^tništvo 1». imelo pred seboj vso reformo, razvijajo dogodki »a skrajnem Vstoku, tem- i <>bžaljuje pa, <la ne more soglašati s pred-
i . - • „ . i j	logi vladnega komisarja in svetovalea R v bara.
In »Ji ne)a<en in zamotan sf* narn dozdeva	^ ^ . . "
. • »-i • • i i -i - •	(No, ta korak nazaj g. Veneziana involvira
položaj. V la-ti, oziroma njdi poslaniki, tipajo	* .
, ,- i-i i - •	jako dragoceno i>rii»oznanie, ki v polni meri
in tapajo okoli. se pogajajo za o<lsko<inino in	^ 11 - 1
, ..... . .	opravičuje Kvbarev predlog. To hočemo doza drutre -voje zahteve. |h»sijajo se vrlim	1 J ' "
- - j- . --,	kazati prihodnjič.)
voja-ki |K>vfljDiki, govori se o imenovanjih	' J '
i m • „ , "...	.Mestni svčt je na to z veliko večino
naslednikov i**tim. j*oro<»a se o potovanjih	J ^^^ -
, . i	vsprejel Ravasinijev predlog, da se stvar čaji nagle smrti in 5 slučajev samomora. —
•	•<-;t! dvora, o preme^enju cesarske	' ' f ™ I * .. ...
, , j	vrne delegaciji. Delavnicam za zapuščene Vsled nalezljivih bolezni umrlo je 2S oseb.
prestoinn*e in mnogih dnitrih dogo-lkili, a	»j i | •> ^
. , i , * i	otroke so na to dovolili kredit 1»>00 kron sa l • Za konsum se je uvozilo 12.507 (12.045)
vse tako malo |asno, malo gotovo m malo	' . . .
, , , i- i - .- ,	popravo strehe, na kar je sledila tajna seja, ! glav klavne živine in sicer 2080 volov, 13
verjetno, da se težko kdo dobi, ki 1 >i mogel	v ' J j j m e»
■ - , ,	v kateri so rešili razne personalije med uči- bikov, 71*» krav, 156 konj, 3111 telet, 358
verjeti vsem tem vestem, ki dan za dnevom	t j <>
kar dežujejo iz K.taja v Evropo. Človek se	*lj*vom. j koštrunov, 5033 jagnjet in 1040 prašičev;
«edaj ne ve, kako prav za prav stoje	K včerajšnjemu poročilu o pourehu potem 12.434 hI. vina v sod.h, 239* 1. v
-van v Kitaj.«. Sedaj prihajajo nove vesti.	|M>k. Abrama želimo dodati, da je družina | steklenicah, 2182 hI. p.va, tukaj se gaje
da se v nekaterih mest>1, nado-	položila na krsto krasen venee. rodbina ^oz.lo »180 hI.: uvozilo se je 35.258 Kg.
me-1 i jo po-adke vojaštva združenih vlasti s	Smokvina pa dva venca. O tej priliki naj planine .n klobas, 109 kapunov m gosi, 2oi
•	-aiikami kitajskih čet. kar bi dokazovalo,	pripomnimo še, da v najbolji dokaz, kako puranov m rac, 13.2;,2 kokoši m golobov, m da -e razmere na Kitajskem izdatno iz-	veličasten je bil sprevod, je dejstvo, da je
in da -e tamkaj v kratkem ustanovi	bilo po ulicah, kjer se je premikal, vse polno
|f p--len red. Druge vesti pa zatrjujejo na-	ljudstva, ker se je vsakdo ustavil v radoved-
sprotno temu, da je vse to |»omirjenje le na-	U(>stb neki da je umrl?!
videzno in da je vse to uprizorila kitajska	Nov »Trst« dobimo v Trst. Dolgo se
vlada, da inozemsko diplomacijo za ziblje v	je že govorilo o tein po mestu, da se pri-
brezt»r žje, ker da je med boksarji vse pri-	pravljajo imenitne stvari kakor posledice ma-
pravljerao, da ob prvi ugodni priliki uprizore	razma, ki razjeda organizem gospodovalne
zojtetn-« n-rajo, katera utegne biti mnogo	klike notri do mozga. Na bolne odnošaje pri- Stvu«. — Ideja o dramatičnem klubu se je
huj-a in nevarnejša, nego prva. Kitajsko pre-	haja zdrava reakcija — tako so mislili ne- vsle<1 DomaČih izkušenj in vsled opomina iz
bivalstvo je razljučeno nad postopanjem iz-	katerniki. Mi pa ne! Redko kedaj nas je Ljubljane pač menda že opustila. — Nepo-
konščevajočib i»»zem©ev in ta sni se ne da	še varal nas skepticizem, to pot tudi ne ! trebno je dokazovati veliko važ .ost drama-
kar tak« > lahko f hI praviti. Sadovi zgrešene	Sporočilo, došlo nam včeraj direktno od inici- ^ v društvenem življenju narodov. Ne le,
kolon-ipalat | |B|T|| molkih vlasti gre<lo v	iat<»rjev novega podjetja — nočemo biti tako dramatična umetnost nudi najpleme-
klasje ! .	malicijozni, da bi izrekali misel, <la so se gg. nitejše zabave: dober oder vpliva lahko bla-
hoteli pošaliti z nami, ampak hočemo verjeti, godejno na vso narodno vzgojo, intelektualno, da so hoteli izvršiti čin uljudnosti tudi na- moralno, in — kar je za naše kraje, izpo-sproti nam — to sporočilo nam pravi v le- stavljene tujim navalom, zelo važno — tudi
lotili >Ti*t tr/aiki. <> nameijani re-	peni italijanskem jeziku, da bodo novi gospodje v nacijonalnem oziru.
form administrativne uprave v zgornji oko-	po novih ceveh pretakali — staro vino! Nič Pesništvo, petje in godba, slikarstvo,
li«'i je mestni svetovalec dr. O tokar R v b d r	reakcije proti gnilim oduošajem, nič resnič- podobarsivo, vse to je v Slovencih že lepo
v zadnji -<»ji mestnega «veta izvajal bitstvei.o	nega boja, <la bi bil enkrat konec večnemu razvito. Ali te umetnosti so kolikor toliko
tako-!e :	konfliktu med javnim življenjem v Trstu — enostranske, in sicer z ozirom na razmerno
Tudi njemu s. prišli isti dvomi, kakor	v kolikor je isto uravna vano od gospodovala e malo število izvoljencev, ki imajo priliko
gospodu vladnemu zastopniku, ko je čital po-	klike — in državnimi zakoni, jednako pra- uživati jih, in okus, dovolj izobraže za po-
r > k predlogom iiiH-tru1 delegacije za re-	vieo, in javno moralo! Ampak gg. inicijatorji polno uživanje. Dramatična umetnost pa bi
formo admin -tiativne uprave v zgornji oko-	novega podjetja bi hoteli le, da bi na»l tem bila in bi morala biti pristopna vsem, in vsi
lici. > sebno iur di-ko utemeljenje se mu zdi	močvirjem nekoliko trave zrastlo. bi jo lahko uživali ter crpili iz nje moralnih
jako dvomljivo. Zlasti sklicevanje na § 6 ne	y Trstu začne izhajati nov list pod koristi, ljubezen do materinega jezika in nav-
velja. ker isti dovoljuje deljenje uprave me-	imenom »Triestec. V doposlanem nam dušenje za sveta prava našega naroda,
sta v frakcije z. določenim delokrogom. Po	programu pravijo gospodje, da so izbrali to Dramatična umetnost ije slika življenja;
predlagani reformi zgornja okolica ne bi tlo-	jme, ker hočejo zvesto služiti »stari slavni za- za to vpliva najbolj neposredno na vsakega
bila nikake -araouprave, ampak magistrat bi	Btavi sv. Justa«. Po tem sporočilu uganemo človeka. Ker pa ni samo slika zunanjega
^e ie jednostavno razdelil na dva dela, kate-	že jahko blizu -- vse, o čemer govore dalje življenja, ampak nam kaže tudi globine
rib jed nem u l»i ^ podredil del okolice. S	doli. Skrbeti hočejo z« javno dobro Trsta in človeške duše, je tudi najtežja umetnost,
tem pa bi se spremenila organ i-	^sterskih pokrajin. To javno dobro pa hočejo
z a <* i j a mestnega m a g i s t r a t a. Ali	dosezati : z odločno obrambo stare
u važu je, da je organizacija magistrata	ded šč ine italijanske narodnosti
jH.trjena od <-e-*rja, trebalo bi za spremembo	in oa(-.elf kj so v podlago poštenemu in zdra-
te organizacije zoj>et ce-arjeve sankcije in bi	vemu liberalizmu, v spoštovanju do obstoje-torej ne zadoščalo le odobrenje namestništva. j £ega reda, d<» konstitucijonelne zakonitosti in
Reforma ji- simpatična in je tudi popularna	obstoječe politične skupnosti ! ! so kalibra —, zadostu-
v ornji <»koii'i, kj»*r l»i n. pr. s splošnim	Kakor vidite, je tu dovolj lepih _ | jejo izobraženi diletantje. Daje pa tudi tukaj
zad. --ei.jem pozdravili odpravo cajx»vil. Ti	fraz! Ali denite jih na luč izreka, da hočejo razloček, ne bode tajil, kdor je opazoval n. možje so administrativne važnosti, katero bi prav lahko pogrešali in kakor funkcijonarji
nekaj nad sto glav divjačine in večih in manjših ptičev.
Stari krajcarji in polkrajcarji se, vsled odredbe finančnega ministra, še nadalje spre jemajo za polovico njih prejšnje vreduosti.
»Dramatično društvo v Trstu«. V
ozki zvezi z vprašanjem o »Narodnem domu« v Trstu je vprašanje o »dramatičnem dru-
Tržaške vesti.
Vsekako lahko tudi neuki diletanti zadovoljijo gledalce. Saj imamo posebno vrsto dramatike, ki je namenjena priprosteinu ljudstvu, takozvane narodne igre, in celo vrsto šaljivih iger, burk itd. v svrho razve-seljevanja naroda. — V teh igrah, — pa
ieJ<
delati za dobro vseh teh pokrajin — primorskih pokrajin, v katerih je ogromna večina SO dajali — le s par častnimi izjemami — slovanska ! ! ! — s tem, da so bodo borili za izg!e»l, kaki ne smejo biti javni funkcijonarji! italijanstvo : kaj nam ostane od vseh teh le-Oni -o na škodo dobrim odaošajem med pjj, fraz, kar bi ne bilo soglasju z načelom mestom in okolico in kvarijo ugled — italijanske hegemonije v krajih, ki poveliki obline.	večini niso italijanske?! in če nam gg. nepo-
Tudi dru. Kvbaru, kakor svet. Ravasi- j sred no na to govore o zdravem liberalizmu, niju. -e Oozdeva, da ta reforma ni bila do- o spoštovanju do zakona in ustavnosti, j»otem voij preštudirana. Želel bi torej, da se i*ta nam zveni to — mi si ne moremo pomagati
izr«»či f*»sebnemu <wlseku. .V ker se stvar tiče interesov okolice, je potrebno, da se zaslišijo zakoniti zastopniki okolice. Predlaga torej, naj se ta reforma izrf>či posebnemu odseku, katerega Ihi imenovati in v katerem bi bil vsaj eu svetovale«' iz zgornje okolice, i Klici : Bančili ! Kvbar: Hanelli ni bil voljen v zgornji okolici !)
— kakor prav grda tartiferija. Porečejo nam morda : mi smo Italijani in kakor poštenjaki moramo ljubiti svojo narodnost in jo braniti. Dobro, nič nimamo proti temu. Al i ce ji m je res do tega, da se javno življenje tu iz mlake navede v zdrave struje, da se iz njega odpravi strup, ki razjeda vse in ubija javno blaginjo, da namesto divjaškega boja oride
in
V
I n e -
pr. ljubljanski oder pre« m a n n u.
Izobražen režiser-strokovnjak je duša gledališča, katere duše ne more pogrešati niti oder diletantov. Brez dobrega režiserja bo tudi v Trstu vedno le — mizerija.
S tem pa požrtvovalnim našim diletantom nočem odrekati velikih zaslug, ki so si jih vsekako stekli na polju »lomače umetnosti. A pri tem ne moremo ostati. Vsaka stagnacija je nazadek, a mi hočemo napredovati!
Neobhodno potrebna se zdi torej tudi meni ustanovitev »dramatičnega društva«, ki bo garantiralo stalnih dohodkov ter omogoči, da si nabavimo stalnega strokovnjaka-reži-serja, ob enem učitelja dramatične šole po ljubljanskem vzgledu.
Moj predlog gre še dalje. (lovorilo se je o dram. klubu, iz česar sklepam, da bi se v Trstu našlo 10—20 oseb, ki se hočejo resno posvetiti tej umetnosti. Ali ne bi mogli najti načina, da bi ti prijatelji dramatične umetnosti uživali že sedaj vsestransko izobrazbo na dramatičnem polju ? Da govorim jasneje : ali bi Tržačani ne mogli uživati že sedaj posebnega pouka kakor ga imajo Ljubljančani ? Morda bi po požrtvovalnosti udeležencev in drugih oseb dobili sredstev, da bi nas ljubljanski vodja dramatične šole obisUal vsaki teden ter nas poučeval v najvažnejših strokah dramatične umetnosti. Postranske predmete — če jih smemo imenovati tako - n. pr. literaturo, bi pač lahko prevzel kdo iz tukajšnje inteligencije. Naprosili bi morila prof. dr. Merharja ali k (»ga----
Vzamimo satno «leset u leleženeev ! Vožnja in «lijete ljubljanskega učitelja prelimi-ni raj mo na 50 gold. mesečno : na vsakega i učenca bi prišla torej v najneugodnejšem slu -! čaju šolnina 5 gl. na mesec.
I)a imamo že danes »dram. društvo«, bilo bi mnogo lažje uresničiti moj predlog ; pa tudi sedaj mislim da ni utopija ter prosim, da se o njem otvori — debata.
F. K.
Izpred naših sodišč. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem stal je včeraj .'54 • letni Jakob Pečar iz Lonjerja, obdolžen radi težkega telesnega poškodovanja na Josipu Cjaču njegovi soprogi Uršuli in sinu Antonu. Sodni dvor ga je spoznal krivim in obsodil na 2 mesečen strogi zapor, na poplačanje odškodnine (30 kron poškodovanim za prestane bolečine in na povratek 41 > kron za stroške zdravljenja. Pečar, katerega je branil odvetnik dr. Rreitner, si je pridržal pravico do priziva.
Dne 11. aprila t. 1. je ponesrečil v ri-mesi tramvajske družbe zavirač Alojzij Ni-colan. Stal je na jednem tirov, na kar je priletel do njega voz električnega traimvaja in ga stisnil proti drugemu vozu, tako, da se je Nicolan močno poškodoval. Zavirač Ivan Stegler in mehanik Karel Laušin, ki sta bila na dotičnim premikajočim se vozom, obdolžena sta bila radi prestopka proti varnosti življenja in sta stala radi tega včeraj pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Sodni dvor ju je spoznal krivima in obsodil vsacega na - mesečen strogi zapor. Obsojena sta si pridržala pravico do priziva.
Dražbe premičnin. V soboto, dne 22. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Giulia 49, ogledalo; v ulici Conti -», pohištvo; v ulici Farneto 27. pohištvo: v ulici Giulia o in v ulici Farneto f>2, pohištvo, oprema v zalogi, železna blagajna, tehtnice; v ulici Šalice 19 in v ulici Moli no a vento 1, pohištvo, mramor, vozovi, mizarska oprema, šivalni stroji in obleka ; v ulici Giulia 10 A, hišna oprava; v ulici Fabio Severo 30(5, hišna oprava; v ulici S. Gio-vanni «S, šivalni stroj ; v ulici Reinota (nova hiša), hišna oprava; v Skednju 172, pohištvo in oprema v zalogi ; na rudečem mostu in v ulici Michelangelo, oprema v zalogi, vaze in pohištvo; v ulici S. Giacomo .">, hišna oprava; v Rocolu 69ti, prešiČ; na trgu Negozianti 1, železna blagajna in knjige.
Vremenaki vestni k. Včeraj: toplomer j ob 7. uri zjutraj l s.t>. ob 2. uri popoludntj 27.f) C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7i»U.7. — Danes plima ob —.— predp. in ob 1.2-1 pop.; oseka ob 1.2.*> predpoludne in ob <1.21 popoludne.
Odbor političnega društva »Kdinost*
bo imel jutri zvečer ob navadni uri svojo sejo.
Darovi /a »Narodni dom v Trstu«. Glasom zadnjega izkaza 19. t. m. K o9*$7.48 Pevsko društvo »Slovan« v Padričah nabralo na občnem
j zboru.......... 4.20
V počeščenje spomina pokojnega
Ivana Abrama darovali p. n. gg- *
Odvetnik dr. Miha Truden in
Linči dr. Trudnova.......15.—
Ante in Darinka Bogdanovič . ,,	1T>.—
Dr. Gustav Gregorin ....,,	10.—
Gracijan Stepančič.......20.—
Ivan Knavs...........20.—
Rodbina Mankoč.........2">.—
Ivan Hinelak ................15.—
Skupaj K 4111.G8 V Trstu dne 21. junija 1901.
Nada ij ne darove sprejema začasni blagajnik, g. dr. (»ustav. G regori n, odvetnik v Trstu. ulifa Mol in piccolo št. .'5. II. n.
V poeešfenje spomina pok. Irana
i hrama so darovali : za «Narodni dom» v Trstu: Ante in Darinka Bogdanovič 15 K, Ivan Knav« 20 K: za možko podružnico sv. < irila in Metoda: dr. Matej Pretner 20 K, Valentin Kosovel 10 K, Anton Kalister 10 K, Franjo Toros 2 K, Anton Vrabec 2 K. Nadalje so darovali v isto svrho s Jelovico za »Narodni dom« in s polovico za podružnico sv. Cir. in Met.: rodbina Man koč 50 K. K ran Hmelak 30 K. — Gosp. Kornelij Gorup lil K za trgovsko izobraževalno društvo.
/a »odelo« a n je na slavnosti pevskega društva »Kolo« dne 21. julija t. 1. so se
prijavila nadalje nastopna bratska društva:
kakih 10- 20. smo videli, da so jih Lahi imeli jm> 1(K), mi pa — nič !
Da se ne ponovi ta nezaslišana lahonska sleparija, svetujem, naj bi sedaj ukrenili, kar je potrebno v tem obziru, in sicer naj bi v vsaki vasi postavili enega ali več mož, ki bi imeli nalogo poizvedovat' od hiše do hiše, koliko davkov plačuje slednji kmet ! Vse to naj bi se natanko zapisalo. Ob tej priliki naj bi poizvedeli tudi o vseh nasprotnikih : imajo-li volilno pravico po zakonu, ali so le potom sleparije prišli do iste ? ! Gospodje duhovniki lahko store mnogo v tem vprašanju, zato bi bilo dobro, da bi jih naprosili in jim dali potrebnih navodil. Ko pride doba reklamacijskega postopanja, naj bi se, kakor rečeno zgoraj, pitrudili iz vsake vasi po eden ali več mož in naj bi šli (s podatki v roki), pregledovat volilne liste in na podlagi takega pregledovanja naj bi se reklamiralo
so našli zavetje v piostorih konsumnega društva. I tu so peli in kratkočasili se, dokler se ni razvedrilo. Tu smo zapeli skupno «Slo-venac i Hrvat*. segli si v roke ter 3e poslovili.
Le nekaj jih je še ostalo ter se. kljub vodi in blatu, se udeležilo plesa.
Prehitro je minola ta redka slovesnost; prehitro smo se odtegnili našim bratom — prehitro je utihnila milozvočna narodna popevka. — No, pa saj smo gotovi, da se zopet snidemo na slične slavnosti : sredi truda-polnega dela ter vročih bojev za lastni napredek. Dal l»og in sreča junaška !
Pevsko društvo »Danieac, Kontovelj, korporativno z I. Abaževo »Občutki« ; pevsko j pravočasno, društvo »Hajdrih«, Prošek, korj>orativno z
zastavo s Paučičevo »Preti lR>jem« ; »Na-i čim prej smo na čistem v tej stvari rodna čitalnica iz Brezovice po deputaciji z i laglje nam bo zadnji trenotek !
zastavo in »Sloven-ka čitalnica« iz Skednja |»o deputaciji.
dva dni časa imajo ona bratska dru- vičnega razmerja glasov! Drugače bo ves štva, ki -e niso se odzvala, potem, to je -o. trud zastonj ! t. m., se zaključi čas prijavljanja.
ODBOR
Vesti iz Kranjske-
* (-esar y>a Kropo. Njega Veličanstvo cesar je iz svojih privatnih sredstev da-
roval za pogorelce v Kropi 4000 K.
* Občni zbor »Kmetijske d r u-Vein. da smo še daleč od volitev, ali jž e kranjske« seje vršil včeraj ob dru-I
tolika j gnanih okolnostih nego prejšnji. Zadnjič je ' bilo velikansko razburjenje, kar je moral le i To je moj skromni nasvet, po katerem, obžalovati sleherni prijatelj kmetijstva, kajti1 upam vsaj, bi prišli do resničnega in pra- |mA kranjska kmetijska družba je od nekdaj
na najboljem glasu; včeraj pa so volili pred-i sednika in 4 odbornike po — sklenjenem Upam pa, da se ne primerijo več slu- kompromisu. Predsednikom je bil izvoljen čaji izza zadnjih volitev, da so narodni mo- Ježelni glavar Detela, ki je izjavil v svojem
ki se žela udeležiti letošnjega romanja na Trsat. Vodstvo južne železnice je izdalo sledeči vozni red :
Odhod iz Trsta na I teko v sredo t. m.
Odhod iz Trsta ob 10. uri zvečer: Nabrežina ob uri 33 minut zvečer. Divača „ 11. ,, 33 ,,	,,
St. Peter ,, 12. ,, 20 po noči Reka prihod ob 2 urah 5 minut po noči.
Na Trsatu bomo okoli 3 ure s.jut. Vožnja nazaj z Reke r 'Trst v vet r teh dne 27. t. »t.
Odhod z Reke ob 7. uri 15 min. zv. St Peter ob 9. uri 20 minut zvečer Divača „ 9. ,, 58 Nabrežina „ 10. „ 41 *,. „
T r s t prihod ob 11. uri 12 minut.
Vozne listke razdajajo čč. šolske sestre v šoli ev. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu, vsi slovenski mestni kapelani v Trstu in nekatere odbornice Marijine družbe.
Vozni listki se bodo razdajali do ponedeljka 24. t. m. opoludne.
Na veselo svidenje na Trsatu !
Ante Stemberger, voditelj slov. Marijine družbe
Brzojavna poročila.
Iz državne obrtne šole v Trstu.
DUNAJ 21. (B) Današnja »\Viener
itevskega društva Kolo«.	žaki na kmetih odklanjali v šako tlelo dokler ni zahvalnem trovoru d a i e I e i z 1 i u b e v n i ' « -	T- v--	i* i--
_ ,	' .	, .	.	fflii^mem govoru, uaje le iz ijuoezni ^eitung« objavlja: Njegovo \ elicanstvo česat
Nadzorniki ill nadzornice »Delal-	bilo - prepozn«!.!	do miru in s P r a v e p r e v z e 1 pred-;je z Iiajvišiim sklepom od 15. t. m. ravna-
keira podpornega društva t so vabljeni na	X I * H o b e g o v p r > k o p r u nam 8C(| qUUo> Kdor res ^ povS[)eševatj	^^ ^^ ^ y ^^ ^^
>rvo sejo, ki Ih> v nedeljo dne 23. t. m. ob	pišejo: \ nedeljo dne lb. junija t. 1. se je jnterese kmetijstva, ktlor želi dobro narodu u i	•• i c . . . i
prv
4. uri ]>o{>o!udne v društvenih prostorih. V
kmetijstva
vršila tu, na dvorišču konsumnega društva, našemu na Kranjskem, mora tudi želeti pro-tej -eji si inajo izvoliti načelnika in tajnika, veselica, katero je priredilo pevsko-bralno cvita tej	in pritrditi besedam dežel-
Odbor.
»Zveza tržaške slovenske mladine«
društvo »Ilirija* pri Pobegih s prijaznim so- nega g|avarj.,? ,].
Heskv, povišal v B. razred.
S Filipiu. NE\V-YORK 21. (R) S 4. julijem stop: namesto vojaške, civilna
i , " < a f n«	kmetijski družbi naj l)aje na Filipinah
tlelovanjem društev »Svoboda* ;z Sv. Antona	i>0(j0 nevtralna tla' Dosedanii družbeni nrpd- »»	■ i i » a • i
- . . • •	' ^oseaanji oruzoen: preti- ,n,rava prVnn iruverneriem je določen sodnik
vab, ne kt>„cert s salpvo pofro, katerega pri- in ,Zrinjsk.c iz Dekani.	8e,lnikj cesarski svetnik Ivan Murnik, je bil ^	?
Dvorišče je bilo prijazno ozaljšano, da	sog]asno iraenovan častnim členom v priznanje '
si lehko pt)vsod opazil marljivost in bkrb do-	njegov;h zaslug za kmetijstvo,
mačinov, ki se niso zbali ne dežja ne viharja	* pevsko društvo »Slavec« v
redi v nedeljo dne 23. t. m. na šolskem vrtu tlružl»e sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Na veselici lx► svirala f>opolna »Veteranska ter Km lla^uiUau laMifih	prejšnjega dne. Tu smo se zbrali iz raznih Ijiu|,lj„nl ,iriredi dne 14. julija veliko JoOro-l*evsko društvo »Slavac iz Sv. Marije Mag-	krajev ter pričakovali nestrpno, kdaj se nam <le,no slavno8t na k„ri9t pog0relcem v Kropi, daleoe ifl ji Začetek t-^no <»1» uri	0(lgrne g)? jlln Gorenji vasi, Dobrinjah in Bizoviku. Ta na-popoludne.	Pozabiti ne smem, da je domače pevsko- kana ,Slavca< je vredna Vđe hvale Vstopnina na veselico 4u stot. (20 nve.), hralno društvo z godbo vsprejelo preti vasjo _:_
Vesti iz Koroške.
Na občinskih vo-
otr««?i v sj»r«'mstvii starišev so vstopnine	društvi «Svobodo» iz sv. Antona in »Zrinjski*
prosti.	iz Dekani. Po prijateljskem pozdravu pred-
Kt r činti .lohiček namenjen za usta-	sednikov, pnlali smo se na igrališče, kjer	g t zna^.aja
nov.;«v »nart lne gtnll>e«, se pretlplačila bla-	srao ob prijateljskih pomenkih pričakovali za- Utvah y ]W({n ob zm ^ naga glov stranka
sprejemajo.	V alafeju slabega	četek slavnorti.	v H[. in [f. razredu oddala glasove tudi
vremena se veselica preloži na 30. junija.	Ko se je dvignilo zagrinjalo, ir^s je go- i{vemji možemat 0 katerih je bil
Na obilno udeležbo uljudno vabi	spod predsednik pevsko-bralnega društva
Odbor.	«Ilirija* pozdravil z iskrenimi besedami ter razred pa se je pokazalo, da to nista
Zali«ala. Na ves«*li«*i pevcev bratovščine	zaklical: dobro došli ! -v. < irila in Metala «*» preplačali vstop- Po razporedu vrstila se je točka za točko
aiao :	re<lut>, tla se je ol»činstvo v resnici radovalo
l*evc Matija 20 st., Turk 2 K 20 st„	in zabavalo, ražin 2 K, Simene 1 K 2«' st., 4 r ulio N. Veliko vs{»eha imela je [»osebno :gra Ji > ^i., K<-ir 2<> st., Zore 40 st., Rehar 20 »Pretlsetlnikom», ker so delujoče osebe igrale
Iz francozkega parlamenta. PARIZ 20. (B.) Senat je sprejel člen NilI. društvenega zakona in je odklonil več spreminjevalnih predlogov, katere je mini-sterski predsednik WaUleck-Roti8seau pobijal in ki so zahtevali, naj bi se društva avtori-zila s posebnim dekretom in ne /. za konoin.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 21. (B.) Asijuitli je rekel v
svojem govoru na banketu, prirejenem od
liberalcev, tla po njegovem mnenju ni možno
nobeni vojujočih se strank očitati, da je ne-
.	i , , , ,	*' llverJena» humanna. On govori kakor liberalec liberalcem
tla stil trtlna kakor skala. Na volitvi za I.
bili
skali, ampak tlva značaja — iz peska. Oba sta volila proti stranki, ki je poprej njima oddala glasove. Ta tiva značaja sta zakrivila,
ter meni, tla mora priznati vsakdo, da je neodvisnost južno-afriških republik nemogoča. L'staja ua Kitajskem.
LONDON 21. (R.) Glasom brzojavke v Standardu iz Šangaja od včerajšnjega dne,
tla je I. razred volil tri naše in tri nasitr >t- , , .	-, ~	i
J	1	se boje tam novdi nemirov v severnozapail-
nike.
R e 1 a vrana. Tudi med Nemci na
^t.. Triglav 20 >t„ <Toriup Ivan bO st., Zlo- dovolj g»ast.o, umljivo in zanimivo. Vsa čast KoroAkem iraaj() tu {)a tara kak<) ljeh> vrant,. L>.» s.,- ,' 20 st., N. N. 20 st., Oer- gre v prvi vrsti domačim diletantom in pOVO(lom cesarskega potrjenja zakona o že-
Na
Aleksander Levi Hinzig
knez
am- st., Kastel.c st., Gregtarič »'»0 st..	gosp. I. B.	' leznicah so imeli v Celovcu obed.
R*4iar 2«> st.. Vitez 2 K, N. N. "'-O st.,	>£e<i raznimi pevskimi točkami je svi-	obedu je knez Rosenbertr
Pertot 20 st., N. N. bo st , Košir Jernej 1	raia godba društva »Ilirija«. Venček, sestav-	_ rekel
K, Afrič 1 K. Maearol b.O st., Prele 1 K,	ijen lK {)esnij : .Kdaj moramo piti ?»narodna,	vični Sit,vencem in naj gledajo, tla se
Pn.šelj ^tet in ."»O st.. Žitko AnUm 40 st., N.	liarm. P. Hugolin Sattner: «Hišica očetova*,	razumejo žnjimi. Ali vrane so črne
X. 2'» -t.., Vetrit 20 su. Ljubič Luka 20 st.,	p. \ Angelik Hribar in »Kukavica*, na-	jejt k; jlo5e |>iti l)ela t jo je izkusil
Tomaž - ^t., Vičič bo st., N. N. &) st.,	rodna, harm. I. Žirovnik. st> peli izborno j>od	Rosenberg, ko so zavriŠčali proti njemu. Za-
N. N. 1 K b0 st., Svagelj 10 st., Brezovec	vodstvom g. A. M. — Tudi «Triglav», moški	beleženja vredno s t2ga obeda je tudi, da 1 K. č. g. Steml»ergcr 1 K bO st.. Rrišič 1
nih pokrajinah pravega Kitaja. Poročila, prihajajoča otl verodostojne strani, pravijo: General Tungfusiang dela priprave in zbira
veliko vojsko dobro jgvežbanih čet z name-
tem 1	,
nt,m, tla nastopi proti cesarju.
napi vaje županu ------i-
me<l drugim, naj l„„lo Nemci ,.ra-


K 2«» st., Zadnik 4<» st.,
Družina 20 St..
zbor, sopranom in altom od I. Kleišmaua, so nemški ratlikalci so otlklonili povabilo, ker ^ jK?li mentla v prvič v naših krajih — pra- je župan povabil tudi knezoskofa s kanoniki »Jfe Valentin -!<• -t.. Kamuščič M .'ist.. vilno. Vsa čast ne utrudljivem u pevovodji g. Hj — avstrijskega generala z avstrijskiir' N. N. 2 K. i:. Maearol 1 K. Kurlan 60 st., \ M., ki se pri «Slol»odi» trutli in poučuje častniki...
Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst
T R S T
Laurenčič M. *Hl st.. Mikol 20 st., Počkaj Jakob «t.. Ta u čer »JO «t.. Trebeč 40 st.,
K»*r se nist, iiH»gli utleležiti veselice, so do|x»slali :
Pega u 1 K. Čudvod 1 K. Muha 1 K, Detela 1 K, dr. Dolenc 1 K, Kovač 1 K, Perušek I K. Kar«*žič 1 K. prof. Mandič Mate 2 K. C adež Ignacij ."» K, Samet- »»0 st., Krže Martin 1 K, Pajnič N. 1 K, dr. Abram 1 K, < "erne 1 K, Fabian 1 K. Iv. Gtnlnik 1 K, N. N. 1 K.
Vsem Magitn prijateljem in dobrotnikom zrekamo iskreno zahvalo.
P e v c i.
Razne vesti.
i»
na vse strani razpršene pevce in pevke.
Druga društva so se ravno tako odlikovala, posebno »Ilirija« in »Zrinjski«. Kaj požrtvovalen je bil g. I. K., ko je po kazal se svojim zborom, kak«, se težke skladbe z lehkoto proizvajajo. Na slehernem obrazu si lehko opazil zanimanje do petja. Re», lepa pesem preko Rari-ja v Ćrnogoro. V Rimu so spre-
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE: Piazza Rosario št. 2
(Solako poslopje) in Via Riborgo št. 21
Velik ulior tapecarij, zrcal i 11 -.lik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
i Sf Si
Sf ^
m m m
Crnogorska vladarja, knez Nikolaj in jftS? kneginja Milena, odpotovala sta včeraj zjutraj (g ILUSTROVANJ CENIK ZASTONJ iN F K A N KO
s svojim sinom, knezom Mirkom, iz Rima
Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
3}
je dika našega milega slovenskega naroda! mj|i knežjo rodbino do kolodvora; kralj, mi
Potem je sledila deklamacija: S. Gre- nistri in dostojanstveniki, gorčičeva : «Domovini», katero je proizvajala j Qno vadi8 ? V ateljčju nekega znanega priprosta tlomača diletantinja. Tudi o srečka- pariškega slikarja, zbralo se je par prijate-
Vesti iz ostale Primorske.
Skromen nasvet. Naš poročeva-ee. ki preeej dobro |>ozua razmere Istre, nam
piše :
Ako -e ne molim, se bližajo %* Istri de->.elnozl»orske volitve. To mi je bih, v |w,-vod, da sem napisal tu nekoliko misli. O zadnjih državnozliorskih volitvah se je gre-- lo, ker se ni pravočasno skrl>elo za urejenje volilnih list, tako, tla bi iste tKlgt,varjale zakonu in — resnici. Marsikje, kjer bi morali m eti m: naprimer lOO glasov, nasprotnik pa
nju si videl veselje na obrazih vseh, ki so pričakovali dobitkov, a najbolj radostni so bili meti igralci le trije, ki st, zadeli.
Med domači ni-poslušalci nas je bilo iz različnih krajev kakor : Brtokov, (. ežarov, Marezig, Dekani in sv. Antona.
V naši sredi smo imeli tudi nekaj udeležencev iz Kopra in Trsta. Prisrčna zahvala vsem narodnjakom na obilni udeležbi.
Ko je bilo to narodno slavlje dovršeno, so društva zajtela nekaj krepkih umetnih in narodnih j,esni. Mila slovenska pesem je raz-plamenila ogenj v naših prsih. Skoda, tla je močan naliv motil ljudsko navdušenje. Hipoma se je osul dež ter razpodil goste na vse strani.
Domačini in nekateri iz sosednjih krajev
Ijev. Govorili so o * gledališču, o poljskem pisatelju Sienkievviczu in o dnevnem dogodku : o predstavi njegovega dramatizira-nega rt,mana »Quc vadiš« ? Tu se je ume-šala v pogovor tudi mala modelka Jeanne in je naivno vprašala, kdo je igral ulogo »Quo vadiš«. Temu vprašanju so se počeli vsi navzoči krohotati in je len izmeti njih je pripomnil : »Ali ljuba moja mala, Quo vaadis ni vendar osebno ime, temveč naslov drame«. Na to je odgovorila jezno mala Jeanne : * Vi se smejete, ali, saj se ne more zahtevati od vsakogar, tla bi znal — poljski«.
Romanje na Trsat. Slovenska Marijina družba je preskrbela poseben vlak iz Trsta do Reke in nazaj za vse one,
XX**X***XXKXXKXX
g MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5
^^	z omeienim jamstvom	^^
X X X X X X X X X X X X X X
X X X
i X
i X X X X X X
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
m slov. n\m pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v*" Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Tratil, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1.
(ua des11* slranl cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago lz prve roke.
Cl
]$og živi našega loizeta
Jorovšcakovcga-glaža!
Rokovnjači!
ci
»
¥ i
Svoji k svojim!
IVAN REBEK
kijućarski mojster
Celje. - poljska ulica št. 14.

Priporočit slavnemu občinstvu svoje najnovejši* in najboljše aparatt* za streljanj*' proti tori.
Razpis učiteljske službe za risanje.
Na tukajšnji o l> rt no-nadaljevalni <ii\\ oddati učiteljsko mesto /.;» risanje in sicer v II. tečaju po ure na teden za nauk o projekciji in v III. tečaju po ure na teden za strokovno risanje za klesarje (kamnoseke ) Vseh nr se laliko izpolni v enem dnevu.
I "ena nagrada se določi po dogovoru. Potnina se poseliej plača.
Prosilei naj svoje dokumentirane prošnjo dopošljejo popisanemu odboru do lO. avgusta t. 1.
Šolski odbor obrtno - nadaljevalne šole za klesarje na Nabrežini.
dne 14*.. junija 1!M>1.
..Durator."
Zaloga dalmatinskih vin
Zahvala.
Povodom -rožnega udan-a, ki nas je zadel po nenadomestni izgul.i našega dobrega nepozabnega
IVANA
SO nam bili v veliko tolažbo vsi nešteti dokazi iskrenega in globokega sočutja, ki so nam prihajali od vseh stranih.
< ianjeni v dušo na i ii pojav h ža1. sti po miiem pokojniku in ljubezni, prijateljstva, in sočutja do nas, izrekano na tem mestu i/, giob ne srca svojo zalivalo vsem, vsem. Zahvaljujem) one, ki so nam stali oh strani v Jej hudi uri se svojimi nasveti, one, ki so nam govorili besede tolažbe, one, ki s. skrbdi za toli veličastno prireditev sprevoda, one, ki so doposlali prekrasnih veneev, one, ki so nam na kateri-koli način izražali svoja čutiva, in slednjič vso tisto nešteto množico, ki je prihitela, da dragemu pokojniku izkaže poslednjo čast.
Vsi. vsi naj bodo uverjeni, da ne pozabimo nikdar uslug, ki so nam jih storili v teh dneh globoke žalosti naše. Zato kličemo vsem: hvala, hvala in Bog poplačaj stotero'.
V TRSTI*, L*], junija 1**01.
Rodi) ina . I h ra m o i v/.
Gostilna
A. ThierryJa balzamomf Dominik Ravalico
<»morite ščetko za zobe ter jih drgnite, da jih ohranite in J pomirite zobne bolečine. Pristno se zeleno varnostno znamko jS
TRST. — Ulica Gliega št. — TRST.
Velik izbor vin vseh prvih vrst: vino Teran,
Innna" in na kovinski kapici vtisnjeno tvrdko : Edino pristno. | Istrsko, Opolo, Vi s, najfinejša vi
ko 12 malih ali |	teljkah, pivo prvega reda.
na v bu-
1'rodaja se v mnogih lekarnah Fo pošti franko 1:? malih 11 velikih s teki. 4 K. Steklen ieo na poskušajo/. navodilom upo- % rabe in izkazom /.alog celega sveta pošilja po predplačilu |
Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
i K 20 stot ( u vaj te se pon Ne
A Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn).	Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo,
urejanj in pazite na zeleno znamko »nuna«, ki je registrovana v vseh naprednih državah, g	tm|j se rejemajo naiočbe na dom s točno
številno priznalnih pisem je na razpolago in dohajajo izdelovalcu vsaki dan. 9	-
__~	-----post rez no.
Ženitna ponudba
Kadi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne znnajnosti, omikan, trgovec in lastnik dol ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznaniti v svrho
ženitve : s pridno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospieo z doto. Sprejmajo se samo resne ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča" Hčerke trgovcev imajo prednost. Zeli se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku pod šifro: »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst.
Srečkanje
že v torek.
Glavni dobitek v vrednosti
KR0N
Podplati so zastonj, ako vsakdo tabi „Durator" ter /.njim 3—4 tedne maže svoje podpUte. kateri trajajo .'» krat več in jih voda ne obrabi, tena jedni -katljici z navodilom \ r»< t 1 in 'J krom. .. Durator" prodaja vrni-jedilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi, naroči naj ste ga z 1 K ^o >tot. i'ranko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko. Istro in Dalmacijo: J. Mi-chajup v Trstu. uli<-a lit>ssetti št. 1 ~2.
Srečke „Concordia"
po 1 krono.
priporočajo :
Josip Bola 1'ti o. M a li dl & C.o, Mercurio Triestin«. Ii?. NVu-uiami. Henrik Seli i ifmann. Josip Zoldan.
Važno oznanilo l
Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA iz VISA, KASTKLOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki *e prodajajo v njegovi »alogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrola zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. . avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod«, i in buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja r resno nevarnost ljudstvo.
Kedor yi torej vkupi vino v moji zalogi, j* gotov, iia se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijskf »avod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, ki ■o čista in imajo V90 potrebno vsebino, ki jo morajc. Imeti najtinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novfi,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Vina... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legnu št. 6 (Dvorišče)*,
Mlad mož
i izučen mlinar, vešč slovenščine nemščine v besedi ii: j pismu,
išče primerne slu/he, tudi ko potovaleč. Naslov upravništvu „Slovenke'* v Trstu, ulica Molin piecolo .'i. II
Albert Brosch Jakob Kosmerlj
i/, last-n i h
kleti in i-trski teran toplo priporoča cenjenim družnimi . ^ir- kri-marjeni in hotelirjem. Simeon Pav-liiiovič \ Trstu, Via Chiozza 11.
Nova mlekarna
-veže mlekr«. smetano in stoleeno smetano. Ulica < oovanni -t. -'» v Trstu.
pristave v Kočah vdobiva vsak dan
h*
Prodaja vina ..Ai Maestri
v ulici Valdirivo -tv. 7. <Id danes naprej *e prodaje i.-tr-ki tt-ran jh> li'J n\v.. /.a na doni po 30 nvč. liter. R» rmla iz Brd po :'rJ nve. liter. Vinski *>eet po 12 nv«. liler. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pripravljene. Pivo I vrsl»- po :JO nvč. liter Na d*d>elo po zelo ugodnih eenali.
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstu ulica Statlion "S>. nazna-uja -la\uemu ob« in^tvu, da je o«lprl svojo lastno delavnico za {»^>pravijanje ur \>eh vrst. lwxlisi žepnih najtinej-ih kakor tudi veiikih stenskih ; obljubuje, da -i l»o prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu bla-u'ovolil .iati dela. za kojega izvršitev tu<li jamči. Za mnogi.:»rojno po<lporo -»e udano prij>oroča.
Nova pekarna in ^ladćićarna
MATEJ PERITZ
TRST.
Via Giulia 1 A
TRST.
Priporoča svoj 3 krat na <lan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše sladčice. mul a I je fina vina v l)iit»*ljkali in moko v velikem
i/i .om. Postrežba hitra in točna na dom.
Trst. — Via S. Aiitonio 5. — Trst.
Kožnhar in izielovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zalojra kožuhovine in kap za civilne in vojaške osebe.
Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molein in og-nju.
A. BUCHBINDER
Trst. — Via Riborsco 27. — Trst.
Zaloga mehljev, kovčekov. potnih torb ]>o eenah, se ni luiti konkurence.
Ugodna prilika.
V ulioi Nuova. nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izhor
NAOČNIKOV
v jeklu, n i ki n, zlatom aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od novč. više.
Jfaočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete Vilelane v žel-viuo kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlico, barometri m povekševalne leče po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave
T R S T o-
ulica ss. Martiri št. 16
nasproti Komando Marine.
T H <; 0 X I N A
jestvin in koloni jal nesa blaara. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
[mam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem najudanejši
J a k o h Kos m e rlj.
Sprejemajo tudi naročhe za razpošiljanje.
Proti malokrvnosti. ™ rekonvalescente ili v oIkV za vse šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
tclGziati liaiii.
Sestavljen je iz raoijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kili na.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione Štv. 3.
Po»tne pošiljatve s povzetjem.
Restaurant SILBEEEGG
Via Ghega št. 9 A.
bb najugodnejša gostilna ras
PLZEMO PIVO SILBEREGG-
po 24 nov«, liter.
Namizna vina in \ buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
.SILBEHKG(i (G. K. IM)1ILV), Via Zovenzoni št. 2.
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo.
Assicurazioni generali
V TRSTU.
i Društvo ustanovljeno leta 18M1.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje-zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega
blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnic a in reserva dne
31. decembra 1893.....gld. 5S,071.673-84
Premije za poterjati v naslednjih
letih........... 30,541.700-64
Glavnica za zavarovanje živenja
do 31. decembra 1894...... 169,929.t)25-0£
Plačana povračila:
a)	v letu lSi)4......... II,737.151 148
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1SH4........ 292,401.70«;»1
Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: \ ia della Stazione št. 888,1 v lastne j hvši.