Fr. Smolnikov: O razuesilih.
St
Oraznesilih.
Spisal Fr. Smolnikov.
IV. Kako deluje smodnik?
oslednje učinke smodnika pozna pač marsikdo, ne da bi bil kedaj premišljal, odkod je to, da močno puhne ali pokne, ako se smodnik zapali na prostem; ako pa se zapali v zaprtem prostoru, n. pr. na dnu puškine, topove ali v zemljo zvrtane cevi, da tedaj z ogromuo silo od-pahne zapah, t. j. svinčeni ali železni izstrelek ali oklepajoče ga ozemlje.
Da se o tej zadevi poučimo, oglejmo si jo od kemijske in fizikalne strani.
Zapaljen smodnik gori. Gorenje v ožjem pomenu kemijskem pa je ona prikazen, pri kateri se kaka snov spaja s kisikom, izvajajoča pri tem več ali manj toplote. Iz zgorele snovi dobimo po jedno ali več novih, zgoreli ne imenovanih, ki se po zunajnosti bistveno razločujejo od zgorelih snovij. Učinke smodnika imamo torej iskati v odnošajih njegovega gorenja, pa v toploti in zgorelinah, ki jih učini zapaljen smodnik.
V smodniku gorita ogljik in žveplo, soliter pa ju zalaga s potrebnim kisikom. Soliter ima namreč 47'4°/0 rekli bi zgoščenega kisika v sebi: v i kg solitra je 474 g kisika, ki bi kot plin pod navadnim zračnim tlakom (760 mm in o° C) zavzemal 330 dm^ (litrov) prostora. Ves ta kisik se porabi, da gorita ogljik in žveplo, in iz tega se naredi cela vrsta ogljikovih, žveplovih in kalijevih spojin (zgorelin).
Gorenje smodnika je v obče jako zamotana prikazen, ki je za-visna od toli mnogovrstnih činiteljev, da je ni moči za vse slučaje dognati; vsaka majhna razlika v sestavi smodnika in najmanjša izpre-memba okolnostij, pod katerimi gori smodnik, upliva na kakovost zgorelin in vsega učinka. Gotovo pa je, da se deli vsa prikazen v dva ravno nasprotna si dogodka.1)
Prvi je okisanje (oksidacija) ali gorenje v pravem pomenu besede. Med tem se spaja solitrov kisik z ogljikom in žveplom, iz česar nastane ogljikov in žveplen okis; ko se je solitru vzel ves kisik, razpade začela v prosti kalij in dušik; dušik ostane prost, kalij pa se spoji
*) Prim. R. Waguer, Handbuch d. chem. Technologie 1886, str. 186. si.
6
82
Fr. Smoluikov: O raznesilih.
z ogljikovim in žveplovim okisom v žveplenokisli in ogljikovokisli kalij. To se da izraziti s to-le jednačbo:
to KN03 + 3 S + 8 C = 3 K2 SO, + 2 K2 C03 + 6 C03 + S N2 I
Dokler se vrši ta dogodek, izvaja se toplota, in prav ta čas zvrši se tudi razpok (eksplozija).
Ko nastopi drugi dogodek, ne izvede se toplote nič več, nasprotno, porabi se je nekoliko v pretvorbo poprej nastalih spojin. Ogljik odtegne deloma žveplenokislemu kaliju kisik, in zategadelj se naredi nekaj žveplenega kalija, in žveplo odtegne deloma ogljikovokislemu kaliju kisik, in naredi se tudi žveplen kalij. Ta dogodek je tedaj prava redukcija ter se natančno izprevidi iz naslednjih dveh jednačb:
4 K2 S04 + 7 C = 2 K2 C03 + 2 K, S, + 3 CO a) \ 4 K2 C03 + 7 S = K2 SO, + 3 K2 S2 + 4 C02 b) J IL
V teh jednačbah je izražen najjednostavniši način gorenja, ki nam izvaja samo glavne zgoreline: ogljikovokisli kalij (K2 CO3), žveplenokisli kalij (K2 S04), dvojni žvepleni kalij (K2 S2) ogljikov okis (CO), ogljikovo kislino (C02) in prosti dušik (N).
Skoro iste zgoreline se dobe po preiskavah Debus-Berthelota iz zgoraj navedene sestave (16 KN03 +7 S + 21 C) po tejle jednačbi :
16 KN03 + 7 S + 21 C = K2 SO, + 5 K2 C03 + 2 K2 S3 + 13
C02 + 3 CO + 16 N III.
Dasi je smodnikova moč zavisna od množine plinastih zgoreli n in od množine vzbujene toplote, vendar si ta nista dva činitelja povsem sorazmerna; med tem ko narašča prvi, utegne pojemati drugi. In res se je našlo, da daje izmed smodnikovin s 16 molekuli solitra sestava: 16 KN03 + 8 S 4- 8 C največ toplote in najmanj plinastih zgoreli n, sestava: 16 KN03 + 16 S -+- 24 C pa najmanj toplote in največ plinov,
O smodnikovih zgoreli nah se je vedelo že davno, da so deloma plinasta, deloma pa trda telesa; a natančneje sta jih prva pre-iskovala skupno Bunsen in Si škof l. 1857. pod navadnim, za njima pa Nobel na Švedskem in Abel na Angležkem pod višjim zračnim tlakom. Pokazalo se je, da se zgoreline izpreminjajo z zračnim tlakom, pa da je trdih več, nego plinastih. Nobel in Abel sta našla pri smodniku normalne sestave (74'4% KN03, io°/0 S, H'3% C- i°/o H2 O) povprek 57% trdih in 43% plinastih zgorel in.
Pod zračnim tlakom i21/2 atmosfer je bilo med plinastimi zgorelinami največ
Fr. Smolnikov : O raznesilih. 83
ogljikove kisline (C02), namreč 27 70%, zatem dušika .... (N) ... 11 "39 » ogljikovega okisa (CO) . . . 473 » žveplenega vodika (H2 S) . . . o 84 « med trdimi pa
ogljikovokislega kalija (pepelike, K2 C03) ... 30 98%
žveplenega kalija (H2 S2).........ro'55 »
žveplenokislega kalija (K2 S04)....... 6-58 »
žveplenosokislega kalija (K2 S2 0§)..... 3 34 »
čistega žvepla (S)............ 3*40 »
Ta števila kažejo, da je med zgorelinami nad io°/0 prostega dušika, ki ni zgorel; izločil ga je razkrajajoči se soliter. Tudi nekaj žvepla ostane nezgorelega, trohica žveplenega vodika pa prihaja od tod, ker je smodnik navadno nekoliko vlažen; vzpričo velike vročine se razkroji voda, in vodik se deloma spoji z žveplom.
Zraven imenovanih zgorelin je še nekaj drugih, izmed katerih pa
v
nobena ne znaša i°/0 vseh zgorelin. Bunsen in Siškof sta našla vobče sedmero plinastih in desetero trdih zgorelin; med prvimi prostega kisika in vodika, med zadnjimi pa ogljika, ogljikovokislega amonijaka in žveplenega cijankalija.
Naštevši najvažnejše zgoreline, poskusimo zdaj razjasniti, zakaj da zapaljen smodnik pokne (eksploduje), t. j. odkod mu je gonilna, oziroma raznesilna moč.
Kemija uči, da je spajanje prvin in razkrajanje spojin vedno združeno s toplotnimi izpremembami. Navadno se pri kemijskem spajanju toplota izvaja, pri razkrajanju pa uporablja.
Kedo n. pr. ne ve, koliko kuriva, oziroma toplote je treba, ko se žge apno? Žganje apna je kemijsko raztvarjanje apnenca. Toplota opravlja pri tem delo, t. j. ona loči apnenec v plinasto ogljikovo kislino, katera zbeži v zrak, in v trd kalcijev okis, žgano ali živo apno, katero ostane v apnenici.
v
Živo apno gasimo z mrzlo vodo. Komu ni znano, da se med tem apno močno ogreje? Gašenje je kemijsko spajanje apna z vodo. Pri tem se proizvaja toliko toplote, da začne gašeno apno vreti.
Jednakih primerov bi se naštelo lahko na stotine, toda vrnimo se k smodniku. Ko smodnik gori, spaja se iz solitra izvirajoči kisik z ogljikom in žveplom, nastali okisi pa še nadalje s kalijem. Tudi med temi dogodki se proizvaja mnogo toplote.
Da moremo v številih podati nje množino, moramo znati, kako se toplota meri. Ker potrpežljivi čitatelj pozna toplomer (s Cel-
6*
u
Fr. Smolnikov: O raznesilib.
zijevo stotinsko lestvico), bodi kratko povedano, da je toplotna jednica ona množina toplote, katere je treba, da se i kg vode ogreje za i stopinjo Celzija (i° C). Ta množina toplote se imenuje s tujo besedo i kalorija.
Zgori-li i kg drobnega smodnika v popolnoma zaprtem prostoru, n. pr. v bombi, dobi se po preiskavah Nobla, Abla in Berthelota blizu 725 kalorij toplote, t. j. toliko, da bi z njo ogreli 725 kg (litrov) vode za i° C.
Vsa ta toplota je v prvem trenutku nakopičena v zgorelinah. Ako je posoda tolike trdnosti, da so zgoreline vklenjene v isti prostor, v katerem je zgorel smodnik, poskoči njih toplina blizu na 22000 C1). Ta ogromna toplina začne sicer v isti meri pojemati, ko se ogreva posoda; toda zasledujmo reč dalje v prvih trenotkih, ko se toplota še ni znatno zmanjšala. Visoka toplina plinastih zgorelin provzroči v njih silno napetost, in v tej napetosti tiči raznesilna moč smodnika in vseh jednako delujočih s novi j, n. pr. strel -nega bombaža, n i t r o g 1 i c e r i n a, d i n a m i t a i. t. d., katere skupno imenujemo raznesila (Explosivstoffe).
Raznesilna moč smodnikova se da presoditi na sledeči način: primerna težina drobnega smodnika je blizu (0*9) g, torej meri i kg smodnika blizu ix/9 dmz (litrov). Prav v ta-le prostor stlačene so tedaj vse zgoreline. Vzemimo zdaj, da se posoda zlahka razteza, ne da bi se prodrla ali počila, in ne da bi se pri tem mehaniškem delu porabilo kaj toplote. S posodo vred bi se raztezale tudi plinaste zgoreline; z raztezanjem pa bi pojemala njih napetost. Ako se je posoda toliko raztegnila, da tlačijo vklenjeni plini znotraj z silo, kakor od zunaj zrak, tedaj bi bila po preiskavah zgoraj imenovanih učenjakov njih vsebina blizu 2460 / Ohladivši se na o° C (ledišče), zavzemali bi pod navadnim zračnim tlakom vedno še 270 / vsebine.
Plini tedaj, ki bi imeli pod navadnim zračnim tlakom 2460 / vsebine, stlačeni so prvi trenotek na ix/9 /; torej je njih vsebina (2460: x%, t. j.) 2214 krat zmanjšana, njih gostota prav tolikokrat večja; tedaj pa je njih napetost = 22 [4 atmosfer ali 228S kg na 1 cnfi površine.2)
') Po preiskavah H. Le Chatelierja (1888) je toplina, pri kateri zgore" raznesila, le redkokedaj večja od 25000 C, nikdar pa ne 30000 C, napetost plinov pa znaša več tisoč atmosfer.
2) Po Trauzlu celo 6400 atmosfeV; to število pa se ne ujema niti s toplino 22000 C, niti z atomsko toplino plinastih zgorelin.
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
«5
Ta števila so seveda le približno veljavna, kajti izpreminjajo se s kakovostjo smodnika; vrh tega tudi prirodni zakon (Boyle-Mariottov), na katerega se naslanja ta račuu, ni več popolnem veljaven ob visokih toplinah.
Vzemimo dalje, da je jedna stena posode, v kateri je zgorel smodnik, premakljiva, kakor n. pr. zapah v puškah in topovih. Silni napetosti plinov se umakne izstrelek ter pobegne iz cevi z veliko hitrostjo.
Smodnikovi plini, ki s svojo napetostjo premikajo izstrelke ali morebiti vso oklepajočo jih tvarino, opravljajo s tem delo prav v mehaniškem smislu. Delo se meri po metrokilogramih (mkg), Jeden metrokilogram je ono delo, katero se opravi ali katerega je treba, ako se i kg težine vzdigne za i m višine. Delo smodnikovih plinov nam je moči presoditi po zgoraj navedeni množini vzbujene toplote (725 kalorij).
Mehaniška energija prirode se vedno izpreminja, ne po svoji množini, temveč po obliki. Toplota se pretvarja v delo, delo pa naopak v toploto, vse po gotovih pogojih in zakonih. Ko n. pr. pilim železo, se pretvarja del izvršenega dela v toploto; pila in železo se ogrejeta. Solnčna toplota pa opravlja velikansko delo, vzdigujoč na milijone kilogramov vodne pare v zrak, ki padajo potem kot dež, sneg i. t. d. zopet na tla. Za vse te slučaje je dognano, da se dobi od i kalorije toplote, katera se popolnem pretvori v delo, 424 mkg dela (meha-niški ekvivalent toplote).
Pretvorili se sedaj vseh 725 kalorij toplote v delo, znašalo bi to nad 300000 mkg dela. To se pravi: delujoča sila plinov iz 1 kg zgorelega smodnika je od začetka tolika, da bi vzdignila 300.000 kg (blizu 6000 centov) na 1 m višine. Da si bolje predstavimo, kaj pomeni to število, mislimo si veliko kockasto posodo, 66 111 širine in prav tolike dolžine in globine, polno vode; ta voda tehta blizu 300.000 kg. Da se vzdigne za 1 m višine, trebalo bi 6000 delavcev, katerih vsaki bi vzdignil 50 kg i m visoko.
Da se res vsa ta toplotna energija smodnikovih zgorelin popolnem pretvori v delo, moralo bi raznesti vsaki top, kakor raznaša najtrše skalovje. Toda jeden del toplote ne deluje mehaniški, ker je preide nekaj na strelno cev ter jo ogreje; ostala energija pa, ki dela na zapah, začne takoj pojemati, ko se začne odmikati zapah. Brž ko se namreč plinom povečuje prostor, ponehava tudi njih napetost, in poskusoma se je našlo, da je bila napetost smodnikovih plinov jedva 25 atmosfer, ko je bil prostor, v katerem so se mogli razširjati, iokrat tolik, kakor prostor zgorelega smodnika.
Hi)
Fr. Smolnikov : O raznesilih.
Glavno delo, ki ga opravljajo raztezajoči se plini, je tedaj premikanje izstrelka. Izstrelek pa se temu upira ne le vzpričo svoje tvarinske vztrajnosti, temveč še bolj vzpričo trenja, ki nastane, ko se izstrelek zarije v cevine rise, in ko se začne vrteti, kakor je to pri vseh topovih in puškah-risanicah, ki se pehajo od zadaj. Precejšnji del toplotne energije se porabi v premaganje tega upora; ostali del pa nahajamo kot delujočo silo v obliki one hitrosti, s katero se izstrelek premice po cevi in, zapustivši jo, dalje po zraku. Za kolikor se je premaknil zapah, t. j. kolikor se je v to porabilo dela, za toliko se je razmeroma istočasno zmanjšala toplina in napetost plinov. Slične so razmere pri razstreljevanju, samo da namesto zapaha ali izstrelka stoji ozemlje, ki se ima razstreliti.
Strelni plini delujejo le toliko časa na izstrelek, dokler je le-ta v cevi; v istem trenotku pa, ko šine izstrelek iz cevi, neha njih učinek, kajti razpršijo se v zrak; pri razstreljevanju pa tedaj, ko nastane jedna ali več razpok, skozi katere lahko uidejo plini.
Ta preudarek nas dovede do vprašanja, s koliko hitrostjo da smodnik gori. Da se sploh vname, treba je topline od 250—3000 C. Od navadnega plamena se nič hitro ne vname; dosti hitreje, ako se ga dotakneš z žarečim ogljem (iskra) ali z razbeljenim železom; najhitreje pa, ako ga zapališ s pomočjo posebnih užigalnih snovij (užigalnic, pokalnic = Ziind-, Knallpraeparate), kakoršne so n. pr. v strelnih kopicah (Kapsel) in patronah.
Od hitrosti, s katero se smodnik vname, je razločevati hitrost, s katero gori. V hitrosti gorenja pa odločujeta dva činitelja, 1. hitrost, s katero gori posamezno zrno od zunaj na znotraj, 2. hitrost, s katero se razširja gorenje od zrna do zrna. Iz poskusov z neko vrsto vojaškega smodnika se je dognalo to-le:1) posamezno zrno gori na prostem s hitrostjo 12 mm v sekundi. Mislimo si torej za oreh debelo smodnikovo zrno; zapaljeno ob površji, prigori v i sekundi do sredine, in potemtakem se razume samo ob sebi, da zgore drobna zrna hitreje od debelih. Gosta zrna gore počasneje od manj gostih; gosto phan smodnik gori hitreje od redko phanega; naglo pa narašča hitrost gorenja z gostostjo in toplino obdajajočih plinov.
Dosti večja je hitrost, s katero se gorenje razširja. Natrosi-li se smodnika na prostem po tleh, tako da se dotiče zrno zrna. pa se zapali ob jednem koncu, razširi se ogenj v 1 sekundi po 2—3 m daleč; primerni poskusi v topovi cevi so dognali do 20 m hitrosti; povprek se
x) Kiirmarsch-IIeeren-Gintl, Techn Worterb. III. str. 319 s.
Carmeu; Nekdaj — sedaj.
8?
računi, da gori smodnik v topu Škrat hitreje nego na prostem. Ako pa se je smodnik zapalil s pomočjo že omenjenih užigalnic, razširja se v njem gorenje razmeroma z največjo hitrostjo, zakaj razpok uži-galnice pretrese smodnikova zrna ter pomnoži njih vnetljivost.
Hitrost gorenja pa se ne ravna samo po činiteljih, ki določujejo kakovost smodnika, temveč tudi po zunanjih pogojih. Med temi-le so najvažnejši velikost, oblika in oklep naboja (Ladung) in pa, kakor smo že rekli, način vnetja. (Dalje prihodnjič).
Nekdaj — sedaj.
Včeraj so iz dalje Ptice priletele, Na zvonika lino V vasi so posele.
»Proste kakor ptice, Brze lahkokrile
So nedavno misli, Želje moje bile.
Odpočivši brzo So hitele dalje.
Pogled nanje vzdih mi Iz srca izzval je ;
Zdaj pa so v okove
Misli ukovane ; Želje, želje vroče —
Te so pokopane . . .« Carmen.
n
eti sneg, le meti Goro, dol pokrij
Ti pa, mrzla burja Vij, le jezno vij.
V burji.
Kakor hrast na skali, Trd, neomajan,
Krepko sili tvoji
Stavim jaz se v bran
Meti sneg, le meti Goro, dol pokrij
Ti pa mrzla burja Vij, le jezno vij!
Carmen.
284
Fr. Smolnikov: O raznesilih.*
O raznesilih.
Spisal Fr. Smolnikov.
(Dalje.)
B. Nova raznesila.
VIII. Nitroceluloza.
e pogledaš katero si bodi rastlino, nikdar bi ti ne prišlo na misel, da se v njenem telesu nahajajo snovi, katere se dado pretvoriti v raznesila, hujša od najmočnejšega smodnika. In vender je tako. Prvo vest o tem imamo iz 1. 1832. s Francoskega, ko je Branconnot pokazal, da postanejo nekatere organske snovi razpočne (eksplozivne), ako so se zmakale v solitrni kislini. Nato sta učila Schonbein v Baslu 1. 1845. m Bottger v Frankobrodu 1. 1846., da se bombaž (navadna pavola) pretvori v razpočno snov, ako se zmaka v mešanici iz solitrne in žveplene kisline.
Ta iznajdba je takoj zaslovela po vsem omikanem svetu, in vojaški krogi so se posebno zanimali za-njo. Strelni bombaž je bil na dnevnem redu. Prvi izdelki po Schonbein-Bottgerjevem načinu so nadkrilili črni smodnik po svojih učinkih, ne pa po stanovitnosti. V kratkem času so se sami ob sebi kemijski pretvorili, ker niso bili dovolj očiščeni. Stanovitnejši je bil strelni bombaž, kakeršnega je izdeloval avstrijski stotnik plem. Lenk. Vsled povoljnih poskusov med 1. 1849.—1%52- Je dala avstrijska vlada 1. 1853. postaviti v Hirten-bergu blizu Dunaja tovarno za strelni bombaž pod voditeljem plem. Lenkom. L. 1857. in 1858. so razstreljevali s strelnim bombažem pe-čevje blizu Komorna in pa obzidje dunajske trdnjave s sledečim uspehom: Za kubični seženj pečevja so porabili 15 lotov strelnega bombaža, kar je nadomeščalo 96 lotov smodnika. Stroškov, ki bi bili pri smodniku znašali 1006 goldinarjev, je bilo pri strelnem bombažu le 616 gld.
Radi eksplozije dveh skladišč v Hirtenbergu 1. 1865. je zaprla avstrijska vlada tovarno ter celo prepovedala rabo strelnega bombaža. V srednji Evropi je prenehal strelni bombaž za jedno desetletje, le na Angleškem je Abel v Woolwichu nadalje preiskoval način izdelovanja Lenkovega (le-ta je medtem avanzoval za feldmaršal-lajtnanta in barona). Nasledek temu je bil, da so si Angleži okolo l. 1873. P°"
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
285
stavili tvornico za strelni bombaž ter da jim to raznesilo zdaj rabi v vojaške in tehniške namene.
Staničnina, celuloza. Ako lesovino (žagovino), predivo, navadni bombaž (vato), neklejen beli popir zaporedoma izpiraš v vodi, alkoholu, etru, lužninah in razredčenih kislinah, se izločijo vse raztopne snovi, n. pr. beljak, smola, dišeča olja, škrob i. t. d. Nazadnje dobiš na cedilu belo, mehko tvarino, staničnino ali celulozo. Staničnina je rastlinskemu telesu to, kar okostje živalskemu. Bela bombaževa vlakenca in neklejan beli popir sta iz precej čiste celuloze.
Parimo-li suho staničnino v primerni toplini, izhlapeva sprva mnogo vodene pare; črni ostanek, pravi pravcati ogljik, pa zgori v višji toplini popolnoma. Iz tega že lahko posnamemo, da je staničnina sestavljena iz ogljika in vode, in kemija je dognala, da je v čisti celulozi po 6 atomov ogljika (C), spojenih s 5 molekuli vode (H20), torej se kemijski označi:
6 C x S H20 = Q(H20)5 = C0H10O5
Nežna, bela snov je dokaj trdna, ne raztaplja se v nobeni zgoraj imenovanih tekočin, le v zgoščenih kislinah počasi razpada; a tudi na prostem se pod vplivom svetlobe, toplote, mraza, mokrote in suše polagoma razkraja, kakor to vidimo na skodlastih in slamnatih strehah, na lesenih hišah in lesenih plotovih, katerih belina počasi temni. Da nam staničnina mladega, mehkega lepčnja (n. pr. solate, špinače, zelja i. dr.) služi v živež, je vobče znano.
Dušikovanje, nitro vanje. Deluje-li na staničnino mešanica iz zgoščene solitrne (HN03) in žveplene kisline (H2S04), tedaj se izpremeni v »solitrnokisli eter«, t. j. namesto jednega ali več atomov vodika (H) stopi po isto število atomskih skupin nitrila (N02). Staničnina se navzame s tem dušika (N = nitro-genium), katerega poprej ni imela, in zato se ta izprememba skratka imenuje d ušiko vanj e (nitrovanje). Dušikovano staničnino imenujemo skratka »niti* o celulozo« (ksiloidin; piroksilin). Kemijski se označi nitrovanje s to-le jednačbo :
C6 H9 H05 + (N02)HO = C6 H9(N02) 05 + H H O Celuloza -+- solitr. kislina = nitroceluloza -f- voda
Iz jednačbe se razvidi, kako deluje med nitrovanjem vsaka izmed kislin. Zgoščena žveplena kislina pohlepno srka vodo, kjer le more. V dotiki s celulozo in solitrno kislino odtegne prvi vodik, drugi pa hidroksil HO. Ta se spojita v H20 (vodo) in se združita z žvepleno kislino, katera se pri tem močno tigreje. Ostali nitril N02 pa celulozi nadomesti odtegnjeni vodik ter tvori z njo solitrnokisli eter, nitrocelulozo.
286
Pavlina Pajkova: Roman starega samca.
Do katere stopinje da se nitruje celuloza, to je zavisno: i. od tega, kakšna je celuloza, 2. v katerem razmerju sta si žveplena in solitrna kislina, 3. koliko časa delujeta in 4. kolika je toplina.
Nitroceluloze je znano do sedaj čvetero stopinj, namreč s po 2, 3, 4 in 5 nitrili. Tudi s po jednim nitrilom se more nahajati, a ni se še posrečilo, izdelati jo čisto. Najvažnejši stopinji nitroceluloze sta:
C0 H8 (NOa)2 05 = dinitroceluloza (raztopna).
CG H7 (N02)3 05 = trinitr oceluloza (ne raz t op na).
Dinitroceluloza je znana pod imenom kolodijeva volna (Col-lodiumwolle). Raztaplja se v mešanici iz alkohola in etra; brezbojna, po etru dišeča raztopina se imenuje kol odi j ter se rabi v ranocelstvu, fotografstvu i. dr. Zmes iz kolodijeve volne in kafre je celuloid, po kakovosti sličen žveplanemu gumiju (Ebonit, Hartgummi, vulkanisierter Kautschuk), samo da je bel, ne črn. Iz njega se delajo ovratniki, opestniki, glavniki in drugo lepotičje. Kolodijeva volna je vnetljiva, a le malo razpočna; tako tudi celuloid gori, pa ne eksploduje.
Trinitroceluloza je pravi strelni bombaž. V naslednjih vrstah ga bodemo po splošni navadi imenovali kar nitrocelulozo.
(Dalje prihodnjič.)
Roman starega samca.
Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.)
ilo je istega dne proti večeru. Popoldne sem bil pospal nekaj časa, da sem poravnal nekoliko, kar sem bil črez noč zamudil, potem pa sem šel v gaj na izprehod. Glava mi je bila nekoliko težka od prebujene noči; od skrbij, nemira in razdraženosti. Pričakoval sem si dobrega učinka od svežega večernega zraka.
Res, kmalu me je zmučenost nekoliko popustila; čutil sem se okrepčanega.
Za skritim grmičem v najbolj zapuščenem delu gaja, je stala samotna klop. Tu sedem in čakam, da bode čas za večerjo.
Mrak se je delal. Zvezda za zvezdo se je užigala, in mesec, kakor droben srebrn polobroček, je stopal na nebo. Mirno in tiho je bilo krog mene, mir in ona svečana tihota, ki vabita k sanjarstvu in
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
361
O r azn e-s ilih.
Spisal Fr. Smolnikov. B. Nova raznesila. VIII. Nit roceluloza.1)
(Dalje.)
zdelovanje nitroceluloze po Lenku in Abelnu. Bombaževina, n. pr. odpadki v predilnicah za bombaž, se kuha najprej v močnih lužnicah, da se iztrebi vsa tolšča. Dobro izprana in naglo posušena, se namaka nekaj minut v tekočini iz 3 delov zgoščene žveplene in i dela zgoščene solitrne kisline. Potegnivši jo iz tekočine, jo polože mokro, ka-keršna je, v kameninaste lonce, katere od zunaj hlade z mrzlo vodo, da se popolnoma vnitruje, in jo puste ondu 24 ur. S tem se je tvarina že izpremenila v strelni bombaž; toda treba je še dolgega čiščenja, da se odstrani solitrna kislina do najmanjše trohice. To je namreč prvi in najpoglavitnejši pogoj dobre nitroceluloze.
Izgnati pa vso kislino nikakor ni lahko. Bombaževa vlakenca, dasi tanka, so vender otla ter se napijejo kisline, da je niti po večdnevnem izpiranju ni zlahka izgnati. Iz neizgnanih ostankov solitrne kisline pa se dela po vplivu svetlobe solitrna sokislina (HN02), katera dalje razkraja nitrovani bombaž, da časih zategadelj eksploduje. Bone t in Chevreul (1861) sta našla med razkrojinami strelnega bombaža, kateri je bil dalj časa na svetlem, deteljno, ogljikovo in mravljinjo kislino. Nasproti pa Chevreul na bombažu, ki je bil '10 let shranjen na temnem, ni opazil nobene razkrojitve. Pozneje sta Abel in Trauzl z obširnimi poskusi dokazala, da se Lenkov čisti strelni bombaž niti na solncu, niti v toplini od 50—900 C nič ne izpremeni. Kako se vrši čiščenje, moremo le v glavnih potezah načrtati. Najprej se izganja kislina v vrtečih se posodah, sredobežnikih (centrifugah), potem se dobro izpira v vodi, in voda se zopet izganja v centrifugah ; zdaj se tvarina dalj časa, po 24—36 ur, namaka in izpira v vroči vodi, nazadnje pa še v razredčenih lužninah, n. pr. v sodi. Najpopolnejše čiščenje pa dosežejo s tem, da vlakenca nitrovanega bombaža, predno ga začno izpirati, razdele in razcefrajo na najdrobnejše kosce. Dotične priprave, »Hollander« imenovane, so prav iste, v katerih popirnice obdelujejo popirovino.
*) Na strani 285. naj se blagovoljno popravi: 6 C -\- 5 HaO nam. 6 CX5 H20.
24
362
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
Po dovršenem čiščenju je tvarina slična kaši, iz katere se dela popir. Ravna-li se z njo dalje, prav kakor v popirnicah, tedaj se dobe pole, popirnini docela jednake. Posušene razrežejo podolgem v trake, trake pa motajo v svalčke, svalčke pa povijejo v tanko gutaperčino, da se obvarujejo izsušenja. V tej obliki rabi nitroceluloza za streljanje iz pušk. V rudarstvene in bojne namene pa se zgoraj omenjena kaša spravi v hidravliška tiskala, katerih tlak je po iooo kg na i cm2. Tu se stlači ali v cilindre, ali v plošče, katerih premer se ravna po širini lukenj ali cevij, ki se imajo z njimi polniti. Pri razstreljevanju pod vodo rabijo patrone z močno stisnjeno nitrocelulozo, v katero je od zgoraj vtaknjena užigalna kapica. Ker patrona od spodaj ni zadelana, prodira voda vanjo, a tako počasi, da mine po več ur (pri Forster-jevih patronah, (v Berolinu 1883) na tanko 22 ur), predno se premoči vsa nitroceluloza. Potem seveda ne eksploduje več; dokler pa je še malo suhe nitroceluloze okrog kapice, je patrona popolnoma za rabo.
Po teoriji se dobi iz 100 kg bombaževine po 1853 kg nitroceluloze; tej zahtevi se je najbolj približal Abel s i82'5 kg.
Svojstva nitroceluloze. Nitroceluloza se na videz prav malo razločuje od navadnega bombaža, samo da je manj prožna, a bolj krhka ter škriplje, ako jo maneš med prsti, pa se elektruje s trenjem, seveda le tedaj, ako je celo suha. Ona je brez vonja in ukusa, v vodi se nič ne razkroji in se ne raztopi niti v alkoholu in etru, niti v njiju mešanicah (prim. nje sorodnico, kolodijevo volno); najmočnejše kisline in lužnine se je ne lotijo; le zgoščena žveplena kislina jo počasi razkraja. Popolnoma čista je j ako stanovitna in se leta in leta ne izpremeni.
Primerna težina rahlo zloženi je o-2, zgoščeni pa 0*9 — ro. Vname se pri toplini 120—1700 C, lažje s trenjem nego z udarcem. Izstrelki iz pušk, ki jo zadenejo, je ne zapalijo. Hitrost gorenja je jako različna. Suha, redko naložena gori na prostem s hitrostjo od 4 — 5 m v sekundi, jako zgoščena pa kaže svojstva, ki se z načinom palitve kaj znatno izpreminjajo. Zapaljena na prostem, gori bolj počasi od navadnega smodnika, in več centov je je mirno zgorelo brez razpoka. Ako pa se zapali z užigalnico iz pokalnega živega srebra, pok ne silno in zgori s hitrostjo nad 5000 m.1)
Pri gorenju izvaja same plinaste snovi: ogljikov okis, ogljikovo kislino, vodik, vodeno paro in dušik.
2 C6 H7 (N02)3 05 == 5CO + ;C02 + 8H + 3H20 + 6N.
x) T. j. ako bi naredili vrv iz zgoščene nitroceluloze, 5 km dolgo, pa bi jo ob jednem koncu zapalili, bi prigorela v 1 sekundi do drugega konca.
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
3^3
V posameznih slučajih se je našlo tudi dušikovega okisa (NO) in ogljikovega vodika (CH4); sploh so pod različnimi pogoji gorenja tudi zgoreline nekoliko različne, a ker so vselej plinaste, ni nobenega dima.
Raznesilna moč nitroceluloze, ako se zapali z močno užigalnico, je po Abelnu iokrat tolika kot črnega smodnika, t. j. na i kg strelnega bombaža blizu 500.000 kg sile. Napetost plinov v prvotnem prostoru, gonilna moč v puškah in raznesilna moč pri razstrelje-vanju je navadno blizu za 4krat večja, nego pri dobrem smodniku. Tako n. pr. je našel Uchatius, preiskujoč štiri vrste nitroceluloze, da daje povprek 0*448 g tega raznesila izstrelku 201 m hitrosti s 1529 atmosfer napetimi plini, Pri avstrijskem vojaškem smodniku je dalo 1 82 gramov 201 m hitrosti in 458 atmosfer napetosti. Torej učinkuje 1 g nitroceluloze za 4 ^ smodnika. Po Abelnovih preiskavah v topovih (1864) je učinek malo manjši.
422 g nitroceluloze je dalo 491 m začetne hitrosti, 938 g smodnika pa .... 420 m, a po 1000 strelih z ni-trocelulozo še na topovi cevi ni bilo videti nobene poškodbe.
Znamenito je; da ji voda ne škoduje; navzame se je lahko za 20—25% svoje težine. Po Abelnovem naročilu se shranjuje, razpošilja in uporablja najmanj z 20% vlage. S tem se ji zmanjša vnetljivost, brizantnost pa ne; treba jo je le užigati s patronami od celo suhe nitroceluloze.
Izdelovanje in uporaba nitroceluloze je dosti manj nevarna, nego marsikaterega drugega raznesila, in ker gori brez dima, bi lahko izpodrinila mnogo drugih raznesil, ako bi bila cenejša. Dolgotrajno čiščenje in izpiranje in pa veliki stroški močnih užigalnih kapic jo nerazmerno podraže. Po Trauzlovem izvestju zahteva namreč 50 kg nitroceluloze užigalnic za 45 gld. Radi velike raznesilne moči pa je treba pri razstreljevanju vrtati dosti manj lukenj. Ker se s tem prihrani dela in časa, so vender stroški skoro za polovico manjši, nego pri smodniku. Rabi se torej najbolj za razstreljevanje pečevja, predorov, železnic i. t. d., pri mornarici pa za phanje torpedovk in granat.
(Dalje prihodnjič.)
24*
426
Pr. Smolnikov: O raznesilib.
znam. »Zvon« ima gotovo tudi mnogo prijateljev iz stare dobe; njim moje pisanje, upam, ne bo neprijetno; gotovo pa bodo imeli blago potrpljenje z menoj, že zato, ker smo stari znanci. Po obili pojedini gospoda rada použije kaj lahkega, malo kaj sadja, grozdja, če ni pre-kislo. Nekak tak posladek po jedi naj bodo, to je moja želja, Zvo-novim bralcem moja »Dunajska pisma«.
jfos. Stritar.
O r a z n e s i 1 i h.
Spisal Fr. Smolnikov.
B. Nova raznesila.
VIII. Nitroceluloza.
(Dalje.)
načice nitroceluloze. Poskusi nitrovanja se niso omejili na sam bombaž, temveč so se kmalu razširili tudi na druge organske snovi, katerih nitrovanje se da zvršiti bistveno na isti način, kakor pri bombažu, n. pr. les, popir, lan, otrobi, škrob, vse vrste sladkorja (saharoza, laktoza, dekstroza, manit . .), celo mednice i. t. d. Torej imamo raznesila a) iz nitrovanega lesa (žagovint), pod imenom nitr oligno za, ki je cenejša od nitroceluloze; b) iz nitrovanega popirja, (piropopir); c) iz nitrovanega lanu (patent Bieford & Spooner); d) iz nitrovanih otrobi (patent Launov): e) iz nitrovanega manita, nit roman i t, ki je jako eksploziven ; f) iz nitrovanega škroba (Uchatijevo strelivo) i. t. d. Major Uchatius je že 1. 1861. priobčil način, kako se izdeluje iz nitrovanega škroba beli smodnik za puške, topove in za razstreljevanje. Drobno zmlet škrob naj se nitruje liki bombaž, pa kuha in izpira v vodi. Ocejen se suši pri toplini od 50 — 6o° C. — Nazadnje se dobi nežen bel prah, neraztopen v vodi in alkoholu, lahko raztopen v etru. Ko se ta raztopina usuši, ostane v posodi gumijasta tvarina, ki zapaljena zgori hitro, a brez razpoka in brez vsakeršne ostaline. S trenjem se težko vname, lahko pa eksploduje po udarcu med dvema železoma. Rabiti se da kot prah in kot zrnat smodnik. Puška, naphana z 1 g nitrovanega škroba v obliki prahu, je dala strel iste sile, kakor s 3a/2 g
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
427
črnega smodnika. Nitrovan škrob se zaradi zamotanih prikaznij gorenja kot strelivo ni udomačil.
Nitrovane snovi so mešali poskusoma tudi s sestavinami črnega smodnika. Tako je n. pr. Schultzejev (Potsdam) beli, strelni in raznesilni smodnik sestavljen iz 100 delov nitrovanega trdega lesa, 26 d. kalijevega solitra in krvolužne soli in pa 20 d. vode. Nahaja se tudi pod imenom Kolo din ali Volk m a no v smodnik. Mackiejev zrnati strelni bombaž je iz drobno zmlete nitro-celuloze, zmešane z solitrom in sladkorjem. Tonit pa je zmes iz nitroceluloze in baritovega solitra. Tu sem je uvrstiti tudi janit, ki ga izdeluje Jan, naš rojak iz Savinjske doline, v svoji tovarni blizu Nemške Bistrice na gorenjem Štajerskem. V tovarni, ki stoji nad 18 let, dela sedaj nad 100 delavcev. Janitova sestava je tajna; uporabljaj p se nitrovane snovi, klorovokisli kalij in zdrobljen premog namesto oglja. Janit služi samo v razstreljevanje.
IX. Nitroglicerin.
Vsem čitateljem je pač znan navadni glicerin kot oljnata, brez-bojna tekočina močno sladkega ukusa (sladko olje). Z vodo in vinskim cvetom se da mešati v vsakem razmerju, v etru pa se ne topi. Primerna težina mu je za četrtino večja od vode; na zraku stoječ hlastno vsrkava vodeno paro; zato se tudi površje teles, ki smo je namazali z glicerinom, dolgo časa ne posuši. Doda-li mu se mednic, se skisa liki vinski cvet. Iz tega in še drugih vzrokov ga prišteva kemija alkoholom. Kemijski znak mu je: C3 H5 (O H)3.
Prosti glicerin se ne nahaja nikjer v prirodi, a kemijski je spojen v vseh tolščah (v loju, masti, maslu, v vseh vrstah olja i. t. d.) kot skupna osnova s celo vrsto tolščnih kislin. Prejšnje dni so ga dobivali največ iz laškega olja ; sedaj pa razkrajajo tolšče s pomočjo žveplene kisline; osobito mnogo ga dobivajo iz loja kot postranski pridelek v tovarnicah za stearinovo kislino. S pomočjo precej nad ioo° C. pregrete vodene pare se razkroji namreč loj naravnost v glicerin in stearinovo kislino (iz te kisline so znane stearinove sveče).
Glicerin seveda ni strupen, saj ga mnogo užijemo v tolščah, razredčenega pa v zdravilih ; vender zgoščen ni za živež in sicer zaradi prevelike slaje in težke prebavnosti.
Liki celuloza se tudi glicerin kemijski pretvarja, ako deluje nanj zmes iz zgoščene žveplene in zgoščene solitrne kisline, in sicer se nadomešča po troje atomov vodika s tremi nitriti (NO,) torej se dobi: C3 H5 (O N02)s.
28*
428
Fr. Smolnikov : O raznesilih.
To je tekočina, kateri se v tehniki pravi n i tr ogli cer in ali raznesilno olje (Sprengol). Iznašel ga je Sobrero v Parizu 1. 1847., tehniški uporabljati pa se je začel od 1. 1863. dalje, odkar je Emanuel Nobel, inžener na Švedskem, pokazal, kako ga je tovarniški izdelovati brez nevarnosti.
Nitroglicerin je jasnožolta ali brezbojna tekočina, brez vonja, osladno-perečega ukusa, neraztopna v vodi, malo raztopna v alkoholu, lahko raztopna v etru. Med toplino 8°—io° C se strdi (zmrzne) v brezbojne prozorne kristale, katerih gostota je i 73, tekočega nitro-glicerina pa 16. Po nitrovanju postane glicerin, ker se navzame dušika, naravnost strupen; že njegovi hlapi, ako jih dihamo vase, provzročajo
v
glavobolje, medlost in omotico. Cist nitroglicerin je jako stanovit, in pri navadnih toplinah se dolga leta ne izpremeni. Velike nesreče, ki so se sprva večkrat pripetile, je zakrivilo prav kakor pri strelnem bombažu to, da ga niso znali popolnoma očistiti solitrne kisline.
Ob plamenu se nitroglicerin le težko vname ter gori, na ta način z a p a 1 j e n, mirno b re z v s a k e r š n e eksplozije. Počasi in oprezno segret, zavre pri toplini 185° C, pri 2500 C pa eksploduje z močnim pokom. V tankih plasteh tudi močno eksploduje po udarcih med trdimi telesi. Z največjo silo parazpokne nam ah vsaka še tolika množina, ako le trohica te tekočine pride v dotiko z zapaljeno užigalnico (o"2 — o-5 g pokalnega živega srebra).
Ta Nobel nova iznajdba (1864), da se raznesila palijo s posebnimi pokalnimi užigalnicami, se imenuje pokalno paljenje (pa-ljenje z detonacijo, Detonationsziindung) ter je jedna izmed najbolj strašnih iznajdeb našega veka. Dočim se do teh dob nitroglicerin ni mogel povspeti do občne veljave, ker ga ni bilo moči zanesljivo užgati s prostimi sredstvi, je odprla Nobelnova iznajdba nitroglicerinu in vsem na njem osnovanim raznesilom najširšo pot; z njo se je začela v izdelovanju in uporabi raznesil nova doba.
Hitrost, s katero se razširja pri pokalnem paljenju gorenje po nitroglicerinu od delca do delca, znaša nad 6000 m v 1 sekundi, po poročilu Isid. Trauzla celo nad 10.000 metrov, in k temu je baje treba samo ^loa onega časa, ki ga treba za gorenje črnega smodnika.
Zgoreli ne tega raznesila še niso do kraja proučene, kar je vsekakor umljivo, ker pri toliki razpočnosti zanesljivo preiskovanje skoraj ni možno. Po A. Briillu (1877) se razkraja baje po tej-le jednačbi:
J. N. Resman: Pred zrcalom. 429
2 C3 H0 (O. NO,)3 = 6 CO, + 5 H, O + N, O + 4 N
,. . ( oglikova , f vodena , [dušikov , , v.,
nitroglicenn = < f. ,. 4- t -f- < , . , . -f dušik.
& l kislina \ para (oksidu!
S tem se ujema Berthelotovo merjenje, samo namesto N20 + 4 N je le ta našel 6 N + O. Dasi torej ta števila niso vseskozi zanesljiva, vender je gotovo, da so vse z g o r e 1 i n e plinaste, da se tedaj tudi tukaj vrši gorenje brez dima.
Po toplotni energiji prekosuje nitroglicerin blizu dvakrat, po največji napetosti plinov v zaprtem prostoru pa do dvanajstkrat energijo črnega smodnika, in v istem razmerju je večja tudi njega raznesilna moč, kadar deluje ob trda telesa. 1 kg nitroglicerina da 710 / plina in 1,282.000 kalorij toplote, r / istega olja pa 1135 / plina in 2 051.000 kalorij (Berthelot), Ker dosega zapaljen nitroglicerin že v silno kratkem času svojo največjo napetost, je dosti bolj brizanten, nego črni smodnik. In tako je njega raznesilna moč celo pri razstreljevanju s prosto na površju teles ležečimi patronami več ko I2krat silnejša od raznesil-nosti črnega smodnika. Pri razstreljevanju mehkih teles pa, n. pr. mehke zemlje, je učinek počasi delujočega smodnika večji od nitroglicerina. (Dalje prihodnjič.)
Pred zrcalom.
f
red zrcalom je hodila, Danes komaj se pogleda,
Dolgo gledalo v srebro Hitro, hitro že zbeži —
Cisto, lice si motrila Zdaj je rdeča, zdaj je bleda . .
In smehljala se sladko . . . Kaj le danes jo teži ?
J. N. Resmann.
Korotan.
1.
megleno daljo moj hiti pogled Vrhove že objel je zore svit,
Raz teme tvoje, starodavno Razjasnil mračne vse doline;
Gorenjski mi na jugu gleda svet, Le Korotan, v temne megle zavit,
Na severu zre Dravsko polje ravno. Doli pred mano skriva in planine.
V temne zastrt megle spi Korotan, Stoleteu vedno sen še sanja. — Kedaj mu vender vzide svetli dan, Kdaj narod že mu vzdrami se iz spanja?
f&
¦
Fr, Smolnikov : O raznesilih. 565
O raznesilih.
Spisal Fr. Smolnikov. IX. Nitroglicerin.
(Dalje.)
izdelovanju n i t r o g 1 i c e r i n a je poročal R. B a 1-labone 1. 1888. v glavnih potezah tole:
a) Mešanje. V svinčeni kadi, ki ima po i m premera in višine, se zmeša 450 kg žveplene in 250 kg solitrne kisline. V to zmes se stoči po precej tanki cevi, torej počasi, 100 kg prekapanega (destilovanega) glicerina, iz katerega se nazadnje dobi 212 kg nitroglicerina. Kemijska pretvorba glicerina v kislinah provzročuje toliko toplote, da je treba vso tekočino močno shladiti. V ta namen je napeljana skozi kad 100 m dolga, po kačje zavita svinčena cev, po kateri teče hladna studenčnica. Hladna cev hladi obdajajočo jo tekočino. Da pa se tudi na onem mestu, kjer ravno priteka glicerin, mešanica preveč ne ogreje, je postavljeno v kad vratilo z lopatastimi perotnicami, katero se urno vrti in burno meša tekočino. Namesto vratila pospešujejo nekatere tovarne mešanje z močnim prepihom, ki prihaja od posebnih pihal (mlinov na veter ali zgoščevalnih zračnih sesalk). Na ta način toplina ne prekorači 30 ° C.
b) Odcejanje. V kadi je zdaj troje tekočin, nitroglicerin pa dve kislini. Da ločijo nitroglicerin od kislin, so pretakali prejšnje čase vso mešanico v veliko kad mrzle vode. Ker je nitroglicerin neraztopen v vodi, se loči mešanica kakor olje od vode ter se da odcediti. Preveč razredčene kisline so šle pri tem v izgubo. Da se tudi te ohranijo, rabijo sedaj velike štirivoglate svinčene lije, kateri se navzdol končujejo v močno stekleno cev z vsajeno stekleno pipo. Lij ima steklen pokrov, ob stranicah pa dve stekleni steni. Lij se napolni z mešanico, potem jo puste na miru, da se loči nitroglicerin ter stopi na vrh. Opazujoč skoz stekleni okni, vidiš natanko ločilno plast, in ko je ločitev dovršena, se odtoči najprej kislinska zmes, katera se lahko še tehniški uporabi, n. pr. v izdelovanje solitrne kisline iz čilskega solitra, potem pa nitroglicerin sam.
c) Čiščenje. Nitroglicerin čistijo s precejanjem, izpiranjem v mrzli, potem v vroči vodi in s sodo, katera ima nevtralizovati najmanjše ostanke kislin. —
566
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
V izdelovanje nitroglicerina in novih raznesil se porabi ogromno glicerina, po strokovnjaški cenitvi od leta 1893. v Evropi povprek 12000 ton = 12 milijonov kilogramov na leto.
X. Dinamit.
Iz prejšnjega odstavka se razvidi, da izdelovanje nitroglicerina prav nič ni nevarno, pač pa njega uporaba. E. Nobel je spoznal pri prvih poskusih, da je toliko nevaren, da ni bilo misliti na njega splošno uporabnost; v istini se ni dovolilo, ga prevažati po železnicah. A njegova velikanska razpočnost je mikala posameznike toliko, da niso odnehali od poskuševanja. Tako se je rodila celo misel, da bi se izdeloval nitroglicerin na licu mesta, kjer bi se ga, in le toliko, kar bi se ga ravno potrebovalo. Seveda so se izjalovili dotični poskusi, in Bog ve, kdaj bi se bil storil kak napreden, v tej stroki odločilen korak, da ni brezuspešnih naporov človeškega duha pospešil slučaj.
Kakor spravljamo jajca v pleve, da se med prevažanjem ne razbijejo, tako je polagal Alfred1) Nobel pločevinaste, z nitroglicerinom napolnjene posode v kremenični prah (kieselpulver), da bi se mu tekočina ne vnela po pretresih in udarcih. Slučajno se mu razlije taka posoda, in nitroglicerin steče v kremenico. Ogledujoč jo, se je prepričal, da je popila vso tekočino, ne da bi se bila do dna premočila. Nobla je iznenadila tolika srebajoča moč kremenice, še bolj pa takoj izvedeni poskusi, ki so ga obvestili, da je z nitroglicerinom napojena kremenica skoro iste razpočnosti, kakor nitroglicerin sam. Nadaljujoč to poskuševanje, je našel A. Nobel leta 1867., da je mogoče nitroglicerin spraviti v obliko trdega telesa, ki ima prav toliko raznesilno moč, pa je v uporabi dosti manj nevarno, kakor čista tekočina. Treba je le nitroglicerinu primešati v prah zdrobljenih, luknjic a vi h teles, ki ga vsega posrebajo ter tako rekoč s trde. V tej obliki je postal nitroglicerin najstrašnejše raz-nesilo sedanjega veka. A. Nobel mu je dal ime dinamit.
Din a miti so torej raznesila, sestoj na iz nitroglicerina, posrebanega v luknjica vih primes k i h. Po vna-njosti so ali nekoliko mastni in gnetljivi (plastični), ali pa debelozrnati; različna njih barva je zavisna od barve primeskov. Njih raznesilnost obsega po razmerju in kakovosti primeskov vse stopinje nižje od nitrogli-
*) Iznajditelj nitroglicerina Emanuel Nobel, rojen 1831.I. v Stockholmu na Švedskem*, je imel veliko ladjenico v Petrogradu. Izmed njegovih dveh sinov je Ludovik od 1. 1862. posestnik vrelcev kamenenega olja (Naphtacjuellen) blizu mesta Baku ob Kas" piškem jezeru, drugi sin Alfred pa je iznajditelj diuamita.
Fr. Smolnikov; O raznesilih. 567
cerina pa do črnega smodnika. Proti mehaniškim učinkom, udarcem in pretresom so dobri dinamiti toliko neobčutni. da je manj opreznosti treba, nego pri smodniku; smejo jih torej brezskrbno prevažati po železnicah in navadnih cestah. Proti ognju pa se ponašajo, kakor nitroglicerin, t. j. zapaljeni ob plamenu ali žarečem telesu gore večinoma mirno, kakor žveplo; le močno zgoščeni dinamiti eksplodujejo. Ona sredstva, s katerimi se da užgati črni smodnik, n. pr. užigalni motvoz, natrošen smodnik, elektriško užigalo, vobče ne spravijo dina-mita sigurno v razpok, dasi ga užgo. Le pokalna užigalnica stori, da liki nitroglicerin mahoma razpokne ves dinamit. Vsa dinamitna raznesila se palijo le s pokalnimi užigalni ca m i. Razpočna tvarina, že večkrat omenjeno pokalno živo srebro, se spravi v bakrene kapice, lete pa se pojedine vtikajo v dinamitne patrone.
To je tista Noblova iznajdba, o kateri smo že govorili pri nitro-glicerinu. Nekoliko pozneje je isto dokazal Brown o močno zgoščenem strelnem bombažu (gl. str. 362.).
Dinamit zmrzne pri toplinah pod 8° C. ter je v tem stanu naravnost nerazpočen. Predno se rabi, ga je treba oprezno staliti, to pa le v topli, ne v vreli vodi, niti ob plamenu ali v peči; takisto tudi ne velja, obdelovati zmrzlega z ostrim orodjem.
Dopolnjujoč Noblovo iznajdbo, je našel Trauzl 1. 1869., da se dasta zmrzel dinamit in pa mokra nitroceluloza tudi pokalno paliti s patronami iz nitroglicerina in suhe nitroceluloze. Sedaj jemljejo v isti namen užigalnice po dvakrat in trikrat močnejše, od navadnih.
Kot primeski rabijo staničnina, les (žagovina), nitroceluloza v obeh oblikah (kot strelni bombaž in kolodijeva volna), klornokisli kalij, oglje, premog, smola, sladkor, kreda, apno, Šiške, parafin in kremenica.
Primeski se dele v dve skupini: v mrtve, ki gorenje in razpok dinamita nič kaj ne pospešujejo, n. pr. staničnina, oglje, premog, smola, sladkor, kreda, Šiške, parafin in kremenica, ter v žive, ki so sami ob sebi razpočnega značaja, n. pr. nitroceluloza, solitri pa klorati. Med prvimi sta najznamenitejši kremenica in celuloza. Ta kremenica je ista, v katero je Nobel polagal posode z nitroglicerinom, a ne morebiti drobno zmlet kremenovec, temveč jako rahla, močnata zemlja, ostanek močelk (infuzorij), skoro iz čiste kremikove kisline, katera se najlepša nahaja v močnih plasteh v okraju Oberlohe na Hanoveranskem. Izvohal jo je A. Nobel sam, in od tod jo razvažajo na vse vetrove. Pred porabo se mora očistiti in izžariti v plamnatih pečeh,
568
Fr. Smolnikov: O raznesilib.
Z ozirom na prirneske lahko razločujemo: i. dinamite z mrtvimi, 2. z živimi, 3. z mešanimi primeski in 4. dinamite, ki se po svojih primeskih približujejo navadnemu smodniku.
Najbolj so se razširili dinamiti iz tovarn nemško-a vst r i j sko-ogerske delniške družbe za dinamit1) (poprej Alfred Nobel & Comp.). V veliki tovarni blizu Požuna je izdelal Nobel 1882. 1. 500000, t. j. pol milijona kilogramov dinamita.
Najvažnejši dinamiti iz teh tovarn so:
1.) Noblov kremeničasti dinamit (Kieselguhrdynamit) s 75% nitroglicerina in 25% kremenice, izmed vseh najzanesljivejši, ker kremenica posrebane tekočine ne propušča ter se med gorenjem dinamita kemijski nikakor ne pretvarja; saj je popolnoma negorljiva. A prav zaradi tega se prikaže vsa kremenica po razpoku kot trda ostalina (dim). To in pa silna brizantnost sta vzrok, da kremeničasti dinamit ni kaj pripraven za streljanje iz pušk in topov, odličen pa pri razstreljevanju.
2.) Trauzlov2) celulozni dinamit s 70—75% nitroglicerina in 30—25% celuloze; ta je najmočnejši in neizpremenljiv v vodi; ker celuloza popolnoma zgori, ni nič dima. Iz istih tovarn so:
3.) Trauzlovi solit mi dinamiti štev. II. III. IV.
sestavljeni iz: nitroglicerina.......50 30 20
kalijevega solitra......34 55 6j
celuloze in parafina..... 5 9 12
kremenice........10 5 —
sode.......... 1 1 i
Kakor se razvidi iz teh številk, so solitrni dinamiti po sestavi in učinkih nekako v sredini med pravimi dinamiti pa navadnim smodnikom. Še bolj se smodniku približujejo Noblovi solitrni smodniki:
d) z 6g°l0 natrijevega solitra, 4% parafina, 4°/0 oglja in premoga pa 20% nitroglicerina;
b) s 7O°/0 baritovega solitra, 10% smole in 20% nitroglicerina.
_________________ (Dalje prihodnjič.)
1 Ta družba slove skratka »Actiengesellschaft Dvuamit Nobel« ter ima v Avstriji tovarne v Št. Lambertu na gornjem Štajerskem, v Zamkih blizu Prage in v Požunu. 2) Večkrat imenovani Izidor Trauzl, 1. 1876. inženir na Dunaju, c. kr. ženijski stotnik v rezervi in vitez Franca Jožefa reda, je deloval v Zamkih, naposled v Št. Lambertu. Tukaj je 1892. 1. izstopil iz upravnega sveta.
*&
614
Fr. Smolnikov : O raznesilih.
»Vdova njegova«, je pisal list, »je ostala v velikem siromaštvu uprav na cesti; zato ji je uredništvo nekega časopisa ponudilo prodajo lista v neki tramvajski postaji.«
Gruden je zmečkal list v majhno kroglo ter ga zabrusil daleč od sebe.
Ali se je mogel tudi spomina odkrižati tako zlahka, kakor lista — kdo ve?
O raznesilih.
Spisal Fr. Smolnikov. X. Dinamit.
(Dalje.)
olčnati dinamit i. Do 1. 1878. sta se najbolj rabila Noblov kremeničasti in Trauzlov celulozni dinamit. Zelja, da bi dognal izdelovanje nitroglicerinovih raznesil še na višjo stopinjo, je dovedla Nobla isto leto do nove iznajdbe, do tako zvanih žolčnatih dinamitov, ki so zdaj znani pod imenoma raznesil na žolica (Sprenggelatine) in žolčnati dinamit (Gelatindynamit). Vsi so zmesi iz nitroglicerina in nitrovane celuloze (navadno kolodijeve volne), torej z živim pri-meskom in deloma še z drugimi dodatki.
Kremeničasti dinamit ima namreč jako ozko sestavo, t. j. vzame-li se nitroglicerina več ko 72—75%, se dinamit slezi, vzame-li se ga manj, je to na kvar razpočnosti. Vrhu tega razpokne dinamit, ako trešči puškni izstrelek vanj, in pod vodo se mu izceja olje, tako da ni za torpedovke in sploh ne za pod vodo.
Ako pa se raztopi po Noblu 7—8% dinitroceluloze v ni« trogl i cer i nu, se dobi trdožolčnata tvarina, raznesilna žolica. Vzame-li se dinitroceluloze manj, je tudi žolica bolj mehka. Temu strjenemu nitroglicerinu je treba manj primesnine, nego dinamitu, da dobi trdo, plastično obliko. Na zraku posušen in strjen se razrezuje v plošče, paličice, celo tanke žice. Ploščice so po barvi in prosojnosti slične navadnemu glicerinovemu milu, popolnoma posušene pa so trde kakor rog ter sploh slične rogovini. Na navadni način zapaljeni,
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
6i5
se žolčnati dinamiti težko vnamejo ter počasi gore. Torej niso bri-zantni (trgajoči), vender imajo gonilno moč. Raznesilnost najboljših žolčnatih dinamitov prekaša po Trauzlu kremeničasti dinamit več ko za tretjino (10 : 7), in ker žolica olje tudi pod vodo dosti manj propušča, nego dinamit, je v vsakem oziru odličnejša, tako da bodo žolčnata raznesila izpodrinila navadni dinamit. V Avstriji se je to že zgodilo, kajti namesto kremeničastega dinamita se rabi zdaj splošno Noblov žolčnati dinamit štev. L, ki je sestavljen iz 65% žolč-natega nitroglicerina in 35% primeska (solitra in zmletega lesa). Njegov učinek je za 10% večji, nego kremeničastega dinamita.
Izvrstno strelivo se dobi po Noblu (1886), ako se razprosti 20—30 delov nitroceluloze v 100 d. nitroglicerina in 20 d. kafre; nato se primesi pri toplini 6o° C. 106 d. nitrovanega škroba pa 200 d. nitrovanega dekstrina. Tvarina se izvalja v tanke plošče ter razreze v zrna, ali pa se stlači v primerna tvorila.
Noblov žolčnati dinamit štev. I. iz 1. 1887. pa ima to-le sestavo: Nitroglicerina 64'4i°/0, kolodijeve volne 2"370/(), natrijevega solitra 2474, drobno zmletega lesa 763, sode 047 in ilovice 038. Primesek mu je torej kaj umetno sestavljen, in v tem oziru ni določiti meje, ker pirotehnika napreduje korak za korakom s kemijo. Strokovnjaki pa, ki se bavijo s sestavo raznesil, poskušajo dan na dan nove zmesnine. Zato se ni čuditi, da se skoraj vsaki teden čita o novo iznajdenih raznesilih. Vender Noblovih in Trauzlovih proizvodov se dozdaj nihče ni prekosil; drugi so večinoma le slabi ponarejenci, tako Krebsov zboljšani »lithofracteur«, Brainov smodnik in raz-nesilo, Dittmarjev »dualin«, potem »Rhexit« iz tovarne Borken-stein & Comp. v St. Lamprechtu na Štajerskem, N o r b i n o v amo-nijakrut i. t. d.
Kako nevarni so nekateri ponarejeni dinamiti, naj pokažemo na Sjdbergovem romitu (1888), ki ima v primesku precej kalijevega klorata. Sjoberg na Švedskem je hotel svojo iznajdbo spraviti v veljavo s pomočjo nekega bankirja v Stockholmu. Bankir je dal denarja za reklamo, in res sta dobila oba povabilo, naj prideta dotično raz-nesilo poskušat na Nemško. To se je zgodilo, a med potom se je začel romit razkrajati; jeden del se jima vname v železničnem vagonu, in Sjoberg se je jedva rešil s tem, da ga je vrgel gorečega skozi okno. Ostali del romita sta shranjenega v kovčegu srečno spravila v hotel, a medtem, ko sta se odšla malo časa izprehajat, je zgorel romit s kovčegom vred, in vrnivši se, sta našla že tla goreča.
6i6
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
Posebna vrsta najnovejših dinamitov so B o r 1 a n d o v i ogljikovi dinamiti (Carbodynamite). Vsi so jako brizantni, ker imajo razmeroma mnogo nitroglicerina. Primesek jim je v prah zdrobljeno oglje. Ti dinamiti so toliko bolj trgajoči, ker oglje ob jednem zgori v plinast ogljikov okis. Zato najbolj ugajajo pri razstreljevanju pečevja, po premogovnikih manj, ker se preveč drobi premog; v podzemskem rudokopstvu so se razmeroma najmanj obnesli, in sicer i) zato ne, ker se po njih podzemski treskavi plini, deloma tudi ogljikov prah, lahko vnamejo in eksplodujejo, 2) zaradi strupenih nitroglicerinovih hlapov, katerih se podzemeljski delavci najbolj boje, ker provzročajo omotico, glavobolje in želodčne težave.
Najnovejši Borlandov dinamit, o katerem se je poročalo 1. 1891., je iz 90% nitroglicerina in 10% nekega na poseben način pripravljenega, jako luknjičavega oglja. Po silni razpočnosti je hujši od vseh drugih dinamitov ter posebno pripraven za torpedne granate; tudi za podzemsko razstreljevanje ga priporočajo, ker baje ne pro-vzročuje škodljivih hlapov. Vender še končna sodba o teh dinamitih ni sklenjena. Izvestno se izpreminja vlažnost primeska (ogljika) po vlažnosti zraka, kar pa se v patronah ne da zasledovati in torej tudi stanovitnost raznesila ne zagotoviti.
Raznesli n ost dinamitov merijo na mnogotere načine. Tukaj naj navedemo samo način, ki ga je izumil 1. 1881. Trauzl, tačas ravnatelj dinamitne tovarnice v Zamkih blizu Prage. Ta način se opira na izkušnjo, da debele svinčene posode ne raznese zlahka nobeno raznesilo, le raztegne jo; iz povečane vsebine pa se da sklepati na kolikost raznesilne moči.
Po Trauzlovem načinu so primerjali 1. 1891, blizu Treher-berta v dolini Rhonda na Angleškem brizantnost kremeničastega in ogljikovega dinamita. Napolnili so po dva jednaka, debela svinčena cilindra, katerih votlina je imela 43/4 kub. palcev angleške mere (= l/8cmi) z isto množino, namreč s 1/4 unče [yi g) kremeničastega, oziroma ogljikovega dinamita. Zapalivši dinamit v obeh cilindrih, so našli, da je ogljikov dinamit raztegnil svojo posodo na 36, kremeničasti pa na 21 kubičnih palcev. Ce se to potrdi, bi bil ogljikov dinamit r/krat večje raznesilnosti, nego kremeničasti.
Pri nekem drugem poskusu so vzeli 1V2 unče (429/lc g) ogljikovega dinamita ter ga položili na vbočeno stran 80 funtov (36 kg) tehtajočega železniškega plesma (šine). Razpoknivši, je razpršil dinamit 9 palcev dolg kos plesma, kakor bi ga bil odpihnil.
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
617
O gorenju in zgorelinah dinamitov preiskovanja še niso dognana in zlahka tudi ne bodo, kajti 1) so prav tolike težkoče in nezanesljivosti, kakor pri nitroglicerinu, in 2) podatki o jednem natanko določenem dinamitu ne veljajo o drugem z izpremenjenim sestavnim razmerjem. M. Georgi je našel 1887. !•< da Je me(^ zgore-linami skoro polovica dušika, za njim največ ogljikove kisline in ogljikovega okisa, katerih v nobenem zgorelem raznesilu ne manjka; čudno pa je, da se v vseh dinamitnih zgorelinah nahaja skoro ista množina (3*5%) vodika.
Med znanstvenimi raziskovalci dinamitov sta si pridobila velikih zaslug dva avstrijska častnika: ženijski stotnik Filip Hess na Dunaju (od 1. 1878. dalje) in topničarski polkovnik Nikolaj v i t e z p 1. Wuich, tačas učitelj na vojaški šoli v višjem topničarskem tečaju za štabske častnike na Dunaju. Le-ta je preiskoval toplino gorenja in množino toplote različnih raznesii ter našel, da zgori črni smodnik pri toplini . . . 18740 C ter da 670 l) kalorij toplote, Noblov »ballistit« (pol nitroglice-rina, pol dinitroceluloze) pri
toplini........26970 C ter da 1190 » »
nitroglicerin čist pri toplini . . 30050 C ter da 1480 2) » »
V prvem oddelku tega spisa smo naglašali, da izmed mnogovrstnih inačic črnega smodnika le-tega ni mogla nobena izpodriniti. Tudi nitroceluloza in nitroglicerin sprva, ko sta se rabila vsaki posebej, nista bila kos, nadomeščati v vsakem oziru črni smodnik, dasi ga deseterno presegata v brizantnosti. Odkar pa je zavladal Noblov proizvod dinamitov, osobito v žolčnati obliki, se je obrnilo staremu črnuhu odločno na kvar. Dinamit se izdeluje po kračji, jednostavnejši poti, nego smodnik. Njega tvarina je jednakomernejša od smodnikove, ker prva je kemijska spojina, druga pa zmesnina iz treh različnih prahov. Uporaba dinamita je točna in manj nevarna; lukenj vrtati mu včasih niti treba ni, izvrtanih pa ni treba trdo zadelovati; zato se prihrani z dinamitom stroškov in časa. Z njim se deluje še tam, kjer s smodnikom nič ni opraviti, n. pr. v mokri zemlji, celo pod vodo. Došte-jemo-li še njega ogromno brizantnost, tedaj smo navedli glavne prednosti dinamita nasproti smodniku.
Kako izpodriva dinamit uporabo črnega smodnika, naj posnamemo iz poročila E. Makuca v Blajbergu na Koroškem iz 1. 1882.:
x) Primeri zgoraj str. 84.
2) Gl. Mittheilungen iiber Gegenstande des Artillerie- und Geniewesens. 1891. Stran 67.
40
6lS Anton Koder: Samski spomini.
V tamošnjih svinčenih rudnikih se je porabilo: leta 1872. raznesilnega smodnika 28.936 kg, dinamita I. 50 kg
„ 1878. „ „ 4.786 „ „ 24500 „
„ 1879. » » —• » - 25.665 „
„ 1881. „ „ — „ „ 36025 „
Tem številom pač ni treba pojasnila. Dinamit I. pomeni prvi Noblov kremeničasti dinamit; pa tudi ta se je moral že umekniti, kakor smo zgoraj omenili, žolčnatemu. Vsaj E. Makuc je poročal 1. 1889., da pri ondotnem razstreljevanju žolčnati dinamit najbolj ugaja. Isti pripoveduje tudi, da je nezgodam pri uporabi dinamita glavni vzrok brezbrižnost delavcev, kateri n. pr. zmrzli dinamit z največjo ravno-dušnostjo talijo ob plamenu podzemeljskih svetilk.
(Dalje prihodnjič.)
Samski spomini.
Spisal A. Koder.
esen je bila. Po travnikih se je bliščala rosa, in gori na obrobju gozda je jelo rumeneti listje! Sovražil sem od nekdaj otožne jesenske dni, in umirajoča narava mi je senčila vedno prezgodaj vesele poletne dni. Časi se izpreminjajo; pomlad hiti za pomladjo, jesen se umika jeseni po večno utrjenih zakonih. In človek zre in šteje izpremembe v naravi in ne vpraša, čemu, in ne vpraša, zakaj. A ko se zave, zapazi, da mu srebri las za lasom, da je premeril čas toliko in toliko let medtem, ko je sanjal on — jednak menihu v znani pravljici.
Tako sem modroval tisto jesensko popoldne, sedeč pod kostanjem na prijazni solnčni višini, odkoder je bil krasen razgled na daleč okrog. Jesen je bila, in bukovje je rumenelo poleg mene. Meni pa dahnejo črez dolgo zopet pomladne misli, podobe iz davno minolih dnij se vrste v moji duši. —
V širnem mestu sem živel, in v veseli družbi so mi tekli dnevi. S prijateljem Milošem in Davorinom smo bili troje teles, a jedna duša.
Ves dan smo služili svojemu poklicu: Miloš, tenko prepasan častnik, z orožjem v roki, Davorin, učenjak, motreč Homerjeve junake in Sofoklejeve junakinje, in jaz, brodeč po črnilniku s peresom.
Fr. Smolnikov: O raznesilih. 693
O raznesilih.
Spisal Fr. Smolnikov. X. Dinamit.
(Dalje.)
inamit se rabi navadno v obliki patron s pločevinastim, lanenim ali popirnatim obodom, ki se lahko povije še v kositrovino ali gutaperčo. Zgotovljena pa-trona se prevleče s kakim pokostom, da se dinamit ne izsuševa, pa da od zunaj voda ne more do njega. Včasih zadostuje namesto patrone prosta vrečica. V patrono se vtakne kapica s pokalno vžigalnico, ki se zapali z vžigalnim motvozom ali električnim potem ali z udarcem.
Z dinamitom se vrši razstreljevanje vsake vrste, tako v civilni kakor v vojaški tehniki, z najboljšim uspehom. V vsakem slučaju se je ozirati na kakovost tvarine ; kateri dinamit ji je najbolj primeren, določujejo dejanstvene izkušnje. V mehkem kamenju ali v premogu vrtajo ozke, globoke luknje, iz njih ustrele s slabimi dinamitnimi pa-tronami po večkrat; v trdem kamenju pa polagajo v širje, plitve luknje močne patrone. Ker je razsušujoča moč tem večja, čim trša je podloga, rušijo pečine in prodirajo železne sklepne plošče s tem, da patrone polagajo na dotično pečino ali ploščo, ne da bi prej vrtali luknje. Prav tako se postopa pri razstreljevanju pod vodo; na peska in blata očiščeno skalo se položi 1 m pod vodo in še globlje nepro-dušno prevlečena patrona i. t. d. Dinamit in strelni bombaž imata tudi to prednost, da pečevja ne drobita in ne mečeta daleč na okrog, temveč ga le rahljata v velike kose, ki blizu obleže.
Za obleganja Pariza po zimi 1. 1870.—71. je zamrznilo Francozom več vojnih ladij v reki Seini; razstrelivši led z dinamitom, so si oprostili ladje. Dve leti pozneje je razstreljeval G o b i n led v reki Rhoni blizu mesta Lyona; polagajoč sprva dinamitne patrone prosto na led in pokrivajoč jih z malo ilovice. Učinek je bil neznaten ; dosti boljši pa je bil, ko je podolgovate patrone polagal v zarezo ledu, 1 m dolgo in 3 prste globoko, ter jih pogrinjal za 2 prsta s peskom. Največ uspeha pa je bilo, ko je patrono porinil skozi luknjo v ledu za laket globoko v vodo. Na ta način je G o b i n razbil s 4 delavci in 40 franki
694
Fr. Smolnikov : O raznesilih.
stroškov v i dnevi 50000 kvadratnih metrov ledu. S skoro istim uspehom so razstreljevali led 1. 1870. na Iglavi.
Pri vrtanju železniškega predora med Genevo in Specijo 1. 1872. so streljali v primerjanje s črnim smodnikom in pa z dinamitom. S smodnikom so prodrli v 200 dneh 203 metre, z dinamitom pa v 160 dneh 301 meter daleč. Z dinamitom so opravili tam le blizu dvakrat toliko, kakor s smodnikom, vender so še prihranili pri 301 metru daljave 13.000 frankov.
Pri nekem železniškem predoru blizu Stockholma se je prihranilo po Noblovem računu z dinamitom četrtino stroškov in polovico časa.
V rudniku za malec blizu Halla je znašal prihranek z dina-mitnim streljanjem do 50%, v rudniku za kameno sol je bil dobiček dvomljiv.
Koliko premore dinamit proti oklopnicam, se vidi iz tega, da je 16 cm debela plošča iz kovanega železa močno razpokala, ko se je ob njej raztreščila patrona z 10 kilogrami dinamita. Zato polnijo sedaj avstrijska in druge mornarice torpedovke z dinamitom.
V nemško - francoski vojni so z dinamitom razrusevali hiše, zi-dovje, železnice, mostove, železne tramove (traverze), topove i. t. d. Dva kilograma dinamita, položena na topovo cev in pokrita za 5 do 8 cm z vlažno ilovico, sta odbila topu kos cevi, ostali del pa je bil močno razpokan. Topove in slično izvotljene kovinske predmete raz-streljavajo sedaj tako, da spravijo na dno dinamitno patrono, potem pa cev napolnijo z vodo. Tako se cev lahko in sigurno razdeli.
Z dinamitom pa podirajo tudi drevje, rušijo kladovje, štorovje, globoko vsajene stebre na suhem in v vodi; z njim cepijo plohe za drva, krčijo ledine i. t. d. Ob deblo 20—30 cm debelega drevesa se obesi vrečica s pol kilograma dinamita, kateri, pokalno zapaljen, na-mah prekine drevo. V štore, klade in stebre izvrtajo luknjo od zgoraj ali od strani, pa vložijo patrono i. t. d. Tako tedaj prodira dinamit iz okrožja civilne in vojaške tehniške delavnosti vedno bolj v vse stroke človeškega truda, celo v gozdarstvo in kmetovalstvo.
XI. Pikratna in njim sorodna raznesila.
V tovarnicah za svetilni plin dobivajo iz premoga kot stranski pridelek veliko množino katrana, tiste črne oljnate tekočine posebnega, neprijetnega vonja. Kdor zna, dela iz katrana zlato; kajti le-ta ima v sebi na stotine dragocenih organskih spojin, osobito ogljikovih vodikov. Izločujejo jih deloma s ponavljalnim prekapanjem. Ne-
Fr. Smpluikov: 0 raznesilih. 695
kateri izmed teh vodikov so izobražencem več ali manj znani, n. pr. parafin, bencol, anilin, naftalin i. dr. —- Para fin, sorodnik petroleju in po zunanjosti sličen bledemu vosku, služi v izdelovanje sveč in za gorivo. Bencol Q H5. H = Cs H6 je lahka, po etru dišeča tekočina, raztopna v čistem (absolutnem) alkoholu in v etru, ter gori s svetlim plamenom. Iz anilin a G0 H5. NH2 se dobivajo najlepše, dasi ne naj-stanovitnejše barve, ki pa so zaradi dušika vse strupene. Naftalin C10 H8. kristaluje v blestečih luskinah, ki močno izhlapevajo pri navadni toplini. Hlapovi so toli neprijetnega vonja, da z njimi preganjamo mrčes, osobito molje iz obleke in stanovanj.
Ako se v bencolu šesti atom vodika nadomesti s hidroksilom (OH), nastane C5 H5. OH, fenol ali karbolna kislina, tudi kreosot imenovan. Prvič ga je izločil 1. 1874. Runge naravnost iz katrana; poslej so ga zasledili tudi v živalskem truplu, osobito v vodi rastlinojedih živalij. Cist fenol je brezbojna, kristalasta strupena tvarina neprijetnega vonja in perečega vkusa, ki se na svetlem polagoma po-rdečuje ter v vodi, alkoholu in etru topi. Ker ovira gnitje, se rabi v ranocelstvu, v desinfektovanje i. t. d. (antiseptikon).
Bencol, fenol, anilin in naftalin imajo po kemijski sestavi isto jedro Cc H5 ter skupno svojstvo, da se z zgoščeno solitrno kislino nitrujejo prav kakor celuloza in glicerin. Dado pa se pri njih po jeden, dva, tri, pri naftalinu celo po štirje atomi vodika nadomestiti z jednakim številom nitrilov.
Vsi ogljikovi vodiki gorijo z mirnim plamenom, a vsi iz njih izpeljani nitrovanci so bolj ali manj r a z p o č n i. Med temi so najvažnejši n i t r o b e n c o 1 i in pa t r i n i t r o f e n o 1 = p i k r i n o v a kislina.
Pikrinova kislina se proizvaja z nitrovanjem tudi iz indiga, anilina, smole, svile, usnja, volne ter kristaluje v žoltih prizmah ali luskinah. Vkusa je jako grenkega. Z njeno raztopino v vodi barvajo svilo in volno lepo rumeno. Spaja se s kalijem, natrijem, amonijem i. dr. v kristalujoče, raztopne, rdeče ali rumene soli, s skupnim imenom pikra t i. Vsi pikrati so jako razpočni. Paliti se dado z udarci ali z močnim razgretjem ter gore skoro brez dima.
Nitrovani ogljikovi vodiki in njih izpeljanci, osobito pikrati, služijo v najnovejši dobi v izdelovanje strelnih in raznesilnih smodnikov, katerim pripisujejo protim črnim smodnikom mnogo prednosti; namreč da gore in delujejo bolj jednakomerno, da njih plini pri jednaki gonilni moči manj tlačijo ob cev, da manj vsrkavajo vlago, da narejajo le malo dima i t. d.
bgb
A. Aškerc: Poslednji žarki.
Tu sem spadajo Ablovo, Brugerejevo, Designoltesovo, Favier-jevo i. t. d. strelivo, pa Sprenglova, Lancensdorfova, Chaudelonova i. t. d. raznesila. Vprašanje o njih končni vrednosti še tudi ni rešeno, toda hoteč končati to poglavje, dodajmo samo še kratek pregled:
Po angleškem viru (Cundill, Dictionarv of Explosiaes. 1889), iz katerega so zajemala tudi druga strokovna slovstva, so bila tačas t. j. pred šestimi leti (v obrtnonaprednih državah) v dejanski rabi sledeča števila različnih raznesil:
v
i. Črnega strelnega smodnika....... 16 vrst
2. Solitrnih smodnikov druge sestave..... 63 „
3. Kloratnih zmesij.......... 67 „
4. Nitroglicerinastih zmesij........ 82 „
5. Zmesij iz strelnega bombaža in drugih nitrovanih
spojin............64 „
6. Pikratnih zmesij..........11»
7. Sprenglovih raznesil*).........5 „
8. Raznih raznesil z vžigalninami vred.....40 ,,
V tem pregledu so dinamiti gotovo všteti pod 4. in 5. Vsota
vseh vrst je ogromna: 348, a danes je to število že prekoračeno.
(Konec prihodnjič.) ') Hellhoffit, carbonit, roburit, bellit.
f
Poslednji žarki.
oslednji še padajo žarki Z gore" po dolini okrog, Poljubljajo vso pokrajino, Zlatijo livado in log . . .
^^^s^
Poslednji so padali žarki Mi v dušo iz Tvojih očij; Bil le"p je, bil svetel je večer Pred temoj sedanje noči.
A. Aškerc.
^
Kaj je hujše?
ak o sem srečna, so dejali, Da me je le dovtip in smeh! Površen svet ... pa niso znali Mi brati toge na očeh.
In kaj sem jaz jim odvrnila? -Naj mislijo in razsode", Ce v togi smeh ni večja sila, Kot pa hladilne so solze"! — Alenčica.
754
Fr. Smoluikov: O razuesilih.
O r a z n e s i 1 i h.
Spisal Fr. Smolnikov.
XII. Brezdimni smodnik.
(Konec.)
poglavju o smodniku smo naglašali njega pomanjkljivosti, da je jako težko izdelati zmesnino, ki bi gorela in učinkovala povsem jednakomerno, ter da je obilni dim velika ovira njegovi uporabi. V drugem poglavju smo razpravljali o celi vrsti razpočnih snovij, katere ne provzročajo dima ali celo nič, ali le prav malo. Blagovoljni čitatelji so pa gotovo že slišali ali čitali tudi o brezdimnem smodniku; saj ga evropske vlade zaporedoma, med njimi tudi naša avstrijska, ravno sedaj uvajajo. Torej smemo pač sklepati, da naši čitatelji pričakujejo, da jim pisatelj tega članka razodene tudi skrivnosti brezdimnega smodnika. Ali v tem oziru mora prositi oprostila; kajti sestave brezdimnih smodnikov so vladne tajnosti, in o teh pisatelj sam nič ne ve.
Toda ako se spomnimo posameznostij prejšnjih vrst, si lahko vsaj površno sami ustvarimo pojem o sestavi brezdimnih smodnikov. Toliko je namreč gotovo, da organske snovi, ki dobivajo razpoč-nost po nitrovanju, vse bolj ali manj ugajajo sestavljanju brezdimnih smodnikov.
Glavne njih sestavine so torej: nitroceluloza, nitrogli-cerin, izmed d i n a m i t o v posebno žolčnati, bencoli, pikra ti i. t. d. s primernimi primeski, n. pr. s solitri ali klorati, in v primernih oblikah, n. pr. v ploščah, cilindrih, prizmah, žicah, večjidel pa v zrnati obliki.
V istini brezdimni smodniki niso popolnoma vredni tega imena. Večina izmed njih dela nekaj dima, a ta je toli neznaten, da ne ovira niti najhitrejšega streljanja. Koliko to vpliva na preobrat vse vojne taktike, tega nam tukaj ni razmotrovati.
O brezdimnih, oziroma malodimnih smodnikih iz zgoraj omenjenega vzroka ne moremo navesti mnogo posebnih podatkov.
a) Brezdimni lovski smodnik, v trgovino došel z Angleškega (1890), je baje sestavljen iz nitrolignoze (nitrovanega lesa) s 4% solitrnokislega barita. Oblike je zrnate, barve belkaste; gori skoro brez dima, njegov pok se sliši dosti manj, nego črnega lovskega smodnika.
Fr. Smolnikov: O raznesilih.
755
b) Noblov brezdimni smodnik »ballistit« ima polovico nitroglicerina, polovico pa dinitroceluloze, je torej soroden žolč-natim dinamitom. Prodajajo ga v obliki plošč, pogač, kock in nitij. Gori baje dosti bolj počasi, nego črni smodnik, a v pušknih ceveh ima izborno gonilno moč. — Temu sličen je
c) Dewarjev brezdimni smodnik »cordit« iz nitroglicerina in navadnega strelnega bombaža ali nitroceluloznih zmesij. Izvrstno to strelivo je uvedla angleška vlada pri svojem vojaštvu na suhem in na morju (1890). — Med brezdimne smodnike se šteje tudi
d) Turpinov »melinitc, francoska iznajdba, zadnja leta jako razvpita, negotove vrednosti in nam neznane sestave.
e) Hengstov brezdimni in brezplamenski smodnik iz ovsene slame (1889). Ovsena slama se prav kakor v popir-nicah pretvori v kašo. Izsušena kaša (slamovina) se nitruje s solitrno in žvepleno kislino. Izprana v vodi in prekuhana, se obdeluje s pepeliko, kalijevim solitrom, kalijevim kloratom, cin-kovim vitrijolom in manganovoprekislim kalijem. Iz tvarine se odstrani voda v močnih stiskalnicah, potem pa se zmelje v prah ter se oblikuje, zrni in nazadnje posuši v vročem zraku. Temu smodniku pripisujejo najodličnejša svojstva: 1) njega izdelovanje, shranjevanje in prevažanje je brez vse nevarnosti, bolj nego pri kateremkoli drugem strelivu; 2) po trenju in udarcih se ne vnema, temveč le ob ognju, tedaj ob plamenu, iskri, razžarjenem telesu ; 3) pri razpoku ni videti niti po noči nikakeršnega plamena, po dne pa nikakeršnega dima; streljajoč s tem smodnikom, ne čuti strelec ob cevi nikakeršnega odboja (cevi ne »stokajo«), in 5) strelno orožje ostane popolnoma snažno.
Ako dejanska izkustva potrdijo vse te trditve, se mora to strelivo umestiti med prva svoje vrste.
Naposled naj omenimo, da imamo med pirotehniki tudi rojaka, in sicer g. A nt. M ozka v Gradcu, ki je vzel s sodrugom A v g. Brunnerjem 1891. 1. patent na malodimno raznesilo »dinamoitc, katero je porabno tudi kot strelivo. Predloženo je c. in kr. vojaškemu ministerstvu v presojo in eventuvalno uvedbo pri avstrijski vojski.
Ozrimo se še za trenotek po zgodovini raznesil. Skozi stoletja je teklo njih izdelovanje po jedni sami ozki dragi; v kratki dobi zadnjega polstoletja pa se je ta ozka draga po jedni jedini iznajdbi — dušikovanju organskih snovij — razvila v mogočno strugo, po kateri drvi — hudournik, na vse strani valeč svoje valove z elementarno silo. Kam ? — To sam
75»
Dobravec: Vodiški samotar.
Bog zna. Induktivna metoda, ki je zavladala po vseh strokah priro-doznanstva, je pomaknila spoznavanje večnih prirodnih resnic v jednem stoletju dalje, nego se je to prej kdaj dogodilo v tisočletjih.
Glede novih raznesil ima rešiti sedanji rod še jedno, namreč fiskalno vprašanje. Država si je vzela monopol na črni smodnik; zakaj ne bi tega storila tudi z dinamitom ali ga pa vsaj višje obdačila ? Francoska je uvedla 1875. 1. dinamitni davek, ki je znašal 1892. leta 1,001.995 frankov. Zloraba dinamita po jedni in gmotni dobiček po drugi strani veleva državnikom, da uvedo monopol na dinamit.1)
*) Onim, ki se utegnejo dalje zanimati za to stroko, podajemo nekaj slovstva: J. Upmann, das Schiesspulver 1874. — E. v. Meyer, die Explosivkorper 1874. — J. Trauzl, die Dynamite 1876. — J. Trauzl, die Explosivstoffe der Gegenwart 1877. — Fischer Wagner, Handbuch der chemisclieu Technologie. 12. Aufl. 1886. — Dingler, po-lytechnisches Journal Ogromnega gradiva o tehniških napredkih vseh strok in vse Evrope pa je nakopičenega v 38ih letnikih Fischer-Wagnerjevega zbornika: Jahresbericht iiber die Leistungen der chemischen Technologie.
Vodiški samotar.
Spisal Dobravec. I.
(Konec.)
isto zimo je zapadel sneg kmalu po vseh svetih. Dolgi večeri so se bližali, z njimi veliko zabav in nedelavnim ljudem tudi veliko dolgega časa.
Blagovoljni čitatelj se je menda že uveril, da so naši znanci v tej povesti izmed one deželske gospode, ki glede zabav, kakor tudi glede salonskih pravil ni tako vajena in razvajena, kakor gospoda v mestu.
Pri Poljancu so uživali dobroto in slaboto zimskih večerov tako, kakor je nanesla usoda. Čaj, karte, družinske igre i. t. d., vse to se je vrstilo, toda vsem je že bilo preveč jednolično. Komaj so čakali, da je minil božič in so začeli po večjih krajih v okolici prirejati društvene zabavne večere, ki so obetali vsaj spočetka nekoliko več razvedrila. Zorka je povabila k sebi za nekaj tednov svojo součenko Evelino, lepo črnolasko, hčer necega uradnika. Tej je bila dobro znana zveza
Digitalna knjiĹľnica Slovenije - dLib.si