URADNI VRSTNIK OKRAJA CELJE
Leto VII
19' marec 1962
Št. 10
Vsebina
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE	93 Program gospodarskega razvo-
ja občine Celje v letu 1962.
92• odlok o proračunu občine
Celje za leto 1962.
92.
Po 14. in 39- členu zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov /Uradni list FLRJ, št. 52-647/59, 23-368/61 in 52-767/61/ je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora pro izvajalcev dne 15. marca 1962 sprejel
ODLOK
o proračunu občine Celje za leto 1962.
1.	člen
Proračun občine Celje za leto 1962 obsega:
Bruto dohodke v znesku Omejitev v znesku Neto dohodke v znesku Izdatke v znesku
din
500,638 000 59,252.000 44l,3o6.000 441.366 000
2,	člen
iz dela skupnih dohodKov, ki pripadajo občini Celje v letu 1962, se izdvajajo v družbene sklade občine Celje naslednja sredstva:
48,63 /o v sklad za šolstvo
22.10	% v sklad sredstev državne uprave
19.10	/o v socialni sklad
6, ?o /o v sklad za znanost in kulturo 2,15 % v sklad za telesno vzgojo.
3.	člen
Predračune občinskih organov in upravnih zavodov, ki bi bili v letu 1962 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance.
4.	člen
Nove namestitve pri občinskih organih in upravnih zavodih se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije in v okviru sredstev, ki so za ta namen zagotovljena v proračunu.
5.	člen
Občinski ljudski odbor Celje pooblašča Svet za družbeni plan in finance, da lahko razporeja sredstva redne proračunske rezerve do 5o % zneska rezerve.
6.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje,
Št. 4oo-13/1962-1	Predsednik
Celje, dne 15. marca 1962.	Občinskega ljudskega odbora
Celje
Franc Rupret l.r.
IGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PRORAČUNA OBČINE CELJE ZA LETO 1962 /po delih/
			000			O	0	0	0	0							O 1
			000			O	O	0	0	0							O 1
			OOO			O	0	0	0	0							0 1
																	
		s	O	V0	O			O	0	0	0	0							NO 1
		•H	00	O			O	0	A	0	0							OO 1
		rd	f\J	OJ	0			vO	O	0.1	0	0							A 1
																	
			OJ	OJ	IA			CO	A A		OO	A							rH |
			H	ON			OO		-3"	NO	H							-d* i
			H			a											-T i
			d	l		*H	ti		i								
			4->	d		-P	O		0								
			»H	1		a	to	d		to								
	H		>Q	O	•H	O	0	0		0								
			>tj	p	>	ti	>		a	1							
			d cti	h	d	H-)	P. td				41							
			N >	to >10		ti	n		0	P							
	EH		id	n	ti	d				p<								
			id ti	>	0	ti	to	g			d							
	<3j		ti P- 0		d	g	•H		*H								
			<U ti > 0	•• a			ti		+>	to							
	n		> -p ti	0> -H	s	*H	*r-)		to	d							
			-P (d ro H	'rD ti	•H	ti	0	a	O	p							
	1S3		10 ti T5 cd	•H <0		>	-P	O	ti	>0							
			> i> 0 ti C	) O rO	e	<D	to	d	td iti	td td							•rj 1
	H		ti ti to ti "n ti >N			•r-3	0	d	Q> -H	p ti							rM 1
			H >!S1	S !	5 ti d	T'?	d	g	rH	> H	0 p							p 1
			X! ti ti O c	dOti	•rl	ti	td ,y		rČ2 *H	P tu							d 1
			isj o -h ;xj	» 0 n	O		vO	a	O ,r"3	O, tj							d i
																	rt i
		Eti	1 t	1	1						1							•H 1
		1=3															
		>0	rH rH	r-{	rH					rH	‘—l							•r-j I
		<d	OO	<U	<L'					<D	(D							d 1
			X5 X)	Ti	d					d	d							Pt !
		O															g 1
		«															M i
		Ph	no IA	NO	00					A	0							to 1
1										rH							
j		O	0	OOO	0		0	0									0	O 1
		O	0	OOO	0		O	0									O	O 1
		O	O	OOO	0		O	0									0	0 i
s																	
		-d-	O	O NO O	0		OJ	X)									OJ	KO |
		ti m d-	0 t>- 0		0		A	■4-									NO	OO l
		•H !A IA	O	LA		0		OJ	A									A	A 1
		rd															
		1—1	rA	H A 0	OJ		A	OJ									rH	rH 1
			0	-3~ -d"	00		A	OJ			c	ti	s			ti	c: 00	-d"	1
		E>-J-		OJ			OJ			•rH	•H	•H			•H	•H O-	-d" 1
										d	d	d			d	d	
				1—1			rH			0	0	0			0	O	
			>	1					t	0	0	0			0	0	
			0	d					d	0	0	0			0	0	
	H		ti	p	O				0								
			d	0	-P				.ti	0	f—1 ko				0	A	
			to		<D				0	0	NO NO				A	CO	
			ti	CtirH					d ••	0	O	0			A	OO	
	P)		0	ti						d								
			>	d	d				iti to A		A H				A	NO	
	0			p	N				•rl <D tX)		A A				A	rH	
			»H -H	CC	ti			>		ti -P A		1	1	1—1				0	
	n;		^ C	-H 'ti	-H ti	d		0		P<							ti	
			t3 >	0	rti to	>		iti		d xi			d		1		to	
	0	'ZS	Oti	XI ti	XI O	p		d		iti 0	<D		d	1	ti		<V	
		0	ti >N1	0 to	O P4	0		O		to	XI ti		rH	d	P		rH	
	0		0 ti > ti	r-3	^	N		.p			td ti		id		rH		<D	
		0	•o xi 0 0 ti	0 >9.	0)		0		td ti	H ti		to	N	p		P	
		"d	XI X) ti	d	ti		d		ti -rl i4 >N					iti			
			•rl *H O	<D	0					d	to P		•H	d			ti	
		•H	ti JJ > -H 10	H	td		<D		ti	d			m	n			
		Ci	ti Xl ti H <U	d	M		ti		0 0	•H	<D	H		•H		O	
		a	ti O N ti ti	P> N-T	to	OJ	d		Xl O	iJ x)	ti	d d				XJ -r-3	*H *
		p	tQ ti	ti ti	d d	ti NO		-p		td 0	to ti	d	•rl		P		ti O	-to i
		,u	O 0 ti tO ti	dd td		as	to		rH •	rH r-l	p	O	rH	to		H to	d 1
		co	(ti Q -H O 0-,	■j} a >0		r~H	0		y< J-	0 ,td		0		0	0 id to		0 1
									'0 Ato to		ti	(O	to	ti	p	to >	.ti 1
		1	II	II						A	1 1		i				1	0 1
									d -								d 1
		1—1	1—f 1—1	rH rH						iti H -9. ’			9 'M				>9.	
		<D	CD iD	CD d)						>CJ A								•0 1
		d	d d	d d						tu A A O			0	O			A	d *
			e						r-l	v£> rH		rH	A			rH	p, 1
			* M	•	«						0) XI								ti i
			H H	> H						XI -H CO f\J			Ano				01	to 1
		H	M H	H >						d> id to- oj			rH					(O J
93.
Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov /Uradni list FLRJ, st. 52-644/57 in 27-^92/59/ in 5o. členu zakona o občinskih ljudskih odborih /Uradni list LRS, št.■19-88/52/ je Občinski ljudski odbor Celje na seji občinskega zbora In na seji zbora proizvajalcev dne 15« marca 1962 sprejel
PROGRAM
gospodarskega razvoja občine Celje v let 1962<, PRVI DEL
SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1962
1.	poglavje
GLAVNA NAČELA GOSPODARSKE POLITIKE ZA LETO 1962
Doseženi razvoj v letu 1961, smernice gospodarskega razvoja zveznega, republiškega in okrajnega plana ter specifične razmere naše komune postavljajo v letu 1962 tele osnovne naloge:
1/ Najvažnejši cilj gospodarske politike bo pospešitev dinamike proizvodnje kot nujne podlage za uresničevanje planiranega gospodarskega razvoja naše občine za razdobje 1961 do 1965. Predvsem je treba doseči hitrejšo proizvodnjo v industriji ko1 vodilni gospodarski panogi nase občine ter hkrati stremeti za maksimalnim povečanjem proizvodnje na drugih gospodarskih področjih.
2/ Povečanje proizvodnje naj pripomore tudi k povečanju izvoza,ker le-ta močno vpliva na razvojni tempo našega gospodarstva. Zato je treba, da industrija v letošnjem latu doseže potrebni obseg izvoza, ker je ta tudi v zadnjih letih, zlasti pa v preteklem letu, zaostajal za našimi predvidevanji, potrebami in možnostmi.
3/ Skrbeti je treba za nadaljnje povečanje storilnosti dela in izboljšanje ekonomičnosti poslovanja v vseh gospodarskih organizacijah. Izpopolnjevati in še nadalje je siriti vzpodbudne načine nagrajevanja po delu, izboljševati organizacijo dela, skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile ter za pospešeno in učinkovito izobraževanje kadrov.
4/ Realni osebni dohodki morajo naraščati v skladu z naraščanjem produktivnosti dela in proizvodnje, Da bi bilo gibanje jsebnih dohodkov delavcev in uslužbencev povezano s proizvodnimi uspehi, j e izpopolnjevati sistem delitve dohodka znotraj podjetij. oprsjei pravilniki o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov naj bi ve sproti izpopolnjevali.
5/ S pravilno investicijsko politiko je zagotoviti, da se bodo začeti objekti dogradili. V okviru novih investicij pa je dati prednost
tisti izgradnji, ki je za skladen in dinamičen razvoj proizvodnje poudarjena v petletnem planu ter bodo te investicijske naložbe pripomogle k povečanju proizvodnje in ekonomičnosti poslovanja, predvsem proizvodnje za povečan izvoz. Tu gre za investicijske naložbe, ki se bodo vlagale letos in v naslednjih letih v Železarni štore, Cinkarni, Tovarni emajlirane posode, Tovarni tehtnic in tovarni AEEO.
6/ V skladu s pospeševanjem razvoja gospodarsko nerazvitih območij v našem bazenu se bodo zna.tno povečale naložbe naše komune pri reševanju skupnih nalog, ki se naj izvedejo v okviru skupnosti komun in so predvidene z resolucijo gospodarskega razvoja okraja Celje za leto 1962.
?/ Ker gre v letu 1962 za reševanj e nalog izrednega obsega, zlasti na področju graditve družbenega standarda /šolstvo, stanovanja, komunalni objekti/, računamo na znatno večje angažiranje sredstev naših gospodarskih organizacij, prav tako pa tudi samih državljanov. Cb zelo napeti finančni situaciji so letos še prav posebno pomembni vsi uspehi za izboljšanje pogojev gospodarjenja v širšem komunskem merilu.
Naloga vseh odgovornih činiteljev v organih občinskega ljudskega odbora, v gospodarskih organizacijan in zavodih je, da podpro enotno vsa takšna prizadevanja. Konkretna situacija terja zelo odločno popolno e-notnost v vseh pomembnih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja, ki jih nakazuje ta program.
8/ Za uspešno izpolnjevanje nalog v letu 1962, zlasti pa za uspešno vključevanje gospodarskih organizacij v nove pogoje gospodarjenja, za hitro naraščanj e proizvodnje in izvoza ter uveljavljanje pravilnih in vzpodbudnih meril pri delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, bi se morali razen delovnih kolektivov aktivno vključiti v ta družbeno ekonomski proces vsi družbeni činiteiji, zlasti pa organi občinskega ljudskega odbora, zbornice, strokovne institucije ter družbeno-politične organizacije . Ob takem vzajemnem in skladnem sodelovanju bo mogoče uresničiti postavljene cilje, ki zagotavljajo večjo materialno osnovo naše celotne družbene skupnosti, kar bo podlaga za ustvarjenje boljših življenjskih pogojev delovnih ljudi,-
2.	poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1/ Glede na doseženo raven proizvodnje v letu 1961 ter na smernice letošnjega programa je mogoče pričakovati, da bomo v letu 1962 dosegli tako-le povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka;
	v milijonih	din	indeksi
1960	1961	1962	1961	1962 IS60	1961
Družbeni proizvod	bruto	51.821	54.9š-o	61.611	I06.0	112.1
Družbeni	proizvod	22-98o	24.91o	28.287	I08.4	113.5
Narodni	dohodek	21,625	23=379	26.579	I08.I	113.7
Za leto 1962 &e predvidsra, da se bo v primerjavi z letom 1961 družbeni bruto proizvod povečal za 12 1 %■, družbeni proizvod za lj 5 % in narodni dohodek za 13 7
2/ Gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca je naslednje:
	v	000 din		Indeksi	
	196o	1961	1962	1961 197 •>	1962 1961
Družbeni bruto proizvod na 1 prebivalca	1 o54	1 o95	1.2o4	lo3 9	llo- 0
Narodni dohodek na i prebivalca	WfO	466	519	lo5.9	111.4
Družbeni bruto proizvod na nrebivalca, ki je leta 1961 znašal l,o95»ooo dinarjev, se bo povečal v letu 1962 na 1,2o4„000 dinarjev, ali za lo >u. Narodni dohodek se bo zvišal od 466,000 dinarjev v letu I.9ČI na 519 000 dinar jev v letu 1962, ali za 11,4 p. 3/ 10 posameznih gospodarskih področjih računamo z naslednjim povečanj em družbenega bruto proizvoda:					
Panoga	v	milijonih		Indeksi	
	1960	1961	1962	1961 1960	1962 1961
Gospodarstvo					
s-.upaj	31 621	54 94o	61.611	I06 0	112.1
- industrija	p6.34o	36 345	42,555	lo5 5	111.0
-- kmetijstvo	1 oo4	1 • o9o	1 25o	lob. 6	114,7
- gozdarstvo	31o	72 0	600	141.2	111,1
- gradbeništvo	4.061	3 94?	4.415	97-2	111.8
- promet	1 o49	1 196	1 442	114.1	12o -4
- trgovina	2 395	2 75o	3 24o	114.8	117-8
- gostinstvo		1.122	1 383	112 „9	123.3
- obrt	3 4i5	3 914	4 533	114.6	115.9
_	2 - o53	1 654	1, 988	9o.3	lo7*2
iredvideno povečanje proizvodnje in storitev bo mogoče doseči le, če bodo gospod: rsite organizacije izkoristile vse pogoje za razvoj proizvodnje, to se pravi, predvsem povečanje delovne storilnosti, boljšo izrabo osnovnih in obratnih sredstev, pospešen razvoj socialističnega sektorja kmetijstva. smotrno investiranje xn izvajanje pravilne politike delitve čistega dohodka
3.	poglavje INVESTICIJE
1/ Investicijska dejavnost se bo leta 1962 razvijala po smernicaht ki jih nakazuje perspektivni program gospodarskega razvoja občine za razdobje 1961-1965.
Razpoložljiva investicijska sredstva se bodo v letu 1962 uporabila predvsem za tiste objekte« katerih gradnja se je že začela v prejšnjih letih in jih je treba v letošnjem letu dokončati. To so gradnja novega hotela, restavracije družbene prehrane in mlekarne. Poleg tega se bodo vlagala sredstva v take rekonstrukcije, ki bodo na podlagi modernizacije tehnoloških postopkov zagotovile boljšo izrabo kapacitet in vplivale na hitro povečanje proizvodnosti. Pri negospodarskih investicijah gre pa predvsem za zidavo ob jektov družbenega standarda in to za gradnjo šol, stanovanj in komunalnih objektov. Skupna investicijska potrošnja v osnovna sredstva bo predvidoma znašala 6.331 milijonov dinarjev.
Glede na osnovne le takole:	cilje se bodo investicijske		naložbe	v letu 1962	giba-
	1961	Struktura	1962	Struktura	Indeks 1962 I96I
Investicije skupaj;	4.448	loo ,0	6.331	loo.o	142,3
Od tega: gospodarske negospodarske	2.8o3 1.645	63.0 37.0	4,314 2.ol7	68,1 31,9	153,9 122,6
Skupne investicije v osnovna sredstva naj bi se povečala za 1.883 milijonov ali za 42,3 napram letu 1961. Pri tem bi bil porast gospodarskih investicij za 1,511 milijonov ali za 53,9 negospodarskih investicij pa za 372 milijonov ali 22,6 %r Povečana investicijska vlaganja temelje predvsem na razpoložljivih sredstvih gospodarskih’organizacij in družbenih skla dov občinskega ljudskega odbora.
2/ Po posameznih gospodarskih panogah se predvidevajo ta-le investicijska vlaganja v osnovna sredstva;
v milijonih
	1961	Struktura	1962	Struktura	Indeks 1962 1961
Gospodarstvo - skupaj	2.8o3	loo,o	4.314	loo,o	153,9
- industrija	1,621	57,ti	3.o64	71,o	189,0
- kmetijstvo	169	6,0	271	6,3	l6o,3
- gozdarstvo	69	2,5	54	1,3	78,3
Stran 8		UPADUI	VESTNIK	št.	lo - 19. 3. 1962
- gradbeništvo	186	6,6	174		93,5
- promet	3oo	lo ,7	161	3,7	53,7
- trgovina	131	^>7	155	3,6	118,3
- gostinstvo	2?7	9-,9	3o3	7,o	109,4
- obrt	5o	1,8	132	3,1	264,o
Pretež:en del gospodarskih investicij odpade na industrijo 71 %♦ na ostale ^anoge pa 29 %» Večja investicijska vlaganja v industriji so predvidena za pričetek rekonstrukcije lelezarne v Štorah.
Za gospodarske investicije se predvideva naslednja struktura vlaganj :
v ooo din	v %
-	zvezna sredstva
-	republiška sredstva
-	sredstva 0L0 /kmet.sklad/
-	sredstva GbLO
-	sredstva gosp. organizacij
-	ostala sredstva
1,379.215	32,o
48.000	1,1
44.000	l,o
247.382	5,7
2,o59.21o	47,8
535.898	12,4
Skupne naložbe v osnovna sredstva 4,313<>7o5
loo, o
Po posameznih gospodarskih področjih se bodo razpoložljiva sredstva v letu 1962 uporabila predvsem, za tele namene1
-	V industriji se bodo sredstva vlagala predvsem z vidika čim hitrejšega dokončanja in aktiviranja že pričetih rekonstrukcij. Večja sredstva se bodo uporabila za nadaljevanje že pričetih rekonstrukcij v Tovarni emajlirane posode, Železarni Štore in Cinkarni;
-	V kmetijstvu se bodo vlagala sredstva predvsem za dokončanje že začetih objektov: nove mlekarne, rastlinjaka v Medlogu, hidro-in agromelioracijo in za nakup zemljišč. Prav tako se predvideva pričetek gradnje nove klavnice;
-	V gozdarstvu se bodo sredstva uporabila predvsem za nego in gojitev gozdov;
-	V gradbeništvu se bodo uporabila investicijska sredstva za nabavo nove mehanizacije in za gradnjo centralnih obratov;
-	V prometu za nabavo novih prevoznih kapacitet, pr: podjetju Avtousluge dograditev garaž z mehanično delavnico ter za avtomatizacijo PTT uslug;
-	V trgovini se bodo vlagala sredstva predvsem za nadaljevanje modernizacije in povečanje kapacitet trgovine na drobno: ureditev samopostrežne trgovine v Gaberju in gradnja trgovskega paviljona, v novem stanovanjskem naselju na"Lipi v Štorah;
-	V gostinstvu in turizmu za dograditev novega hotela in restavracije družbene prehrane ter za modernizacijo nekaterih objektov;
-	V obrti za gradnjo kemične čistilnice ter za nabavo sodobne tehnične opreme za obstoječe obrtne delavnice.
3/ Negospodarske investicije se bodo povečale za 22,6 V posameznih panogah se predvidevajo tale vlaganja:
v milijonih
	1961	Stuk- tura	1962	Struk- tura	Indeks 1962 1961
Negospodarske investicije -skupaj	1.645	loo,o	2.ol7	loo,o	122,6
Od tega; - šolstvo	254	15,4	360	17,8	141,7
- prosveta in kultura.	42	2,6	74	3,7	176,2
- zdravstvo in socialno varstvo	129	7,8	I06	5,3	82,2
- telesna vzgoja	12	o,7	21	l,o	175,o
- komunalni objekt	258	15,7	296	14,7	114,7
- stanovanjska izgradnja	95o	57,8	I.I60	57,5	122,1
Pretežni del negospodarskih investicij odpade v letu 1962 na gradnjo stanovanj 57»5 % in na šolstvo 17,8 %. Znatno se bo pospešila v letošnjem letu investicijska dejavnost v šolstvu, ker gre za dograditev osemletke na Dečkovi cesti in Vrtnarske šole ter gradnjo srednje tehniške šole v Celju.
4/ V pogojih svobodne delitve čistega dohodka v kolektivih na sklade in osebne dohodke so kolektivi neposredno odgovorni in poleg komune tudi zainteresirani, da iz svojih sredstev zagotavljajo materialne možnosti razširjene reprodukcije s lormiranjem lastnih obratnih sredstev. Dosedanja praksa kaže, da so podjetja vlagala premalo za obratna sredstva in je ravno v tem vzrok, da manjkajo gospodarskim organizacijam predvsem stalna obratna sredstva, kar zavira nadaljnje povečevanje proizvodnje.
To pa skušajo podjetja reševati z najemanjem kratkoročnih kreditov pri Komunalni banki, kar pa predstavlja le začasno rešitev.	<
V letošnjem letu naj bi se družbeni bruto produkt povečal v naši občini za 12,1 %, za kar bodo potrebovale gospodarske organizacije okrog 2 milijardi dodatnih obratnih sredstev. Tako povečanje obratnih sredstev bo možno doseči le z večjim vlaganjem sredstev s strani gospodarskih organizacij, s sredstvi iz tekočega priliva, ki jih gospodarske organizacije uporabijo za obratna sredstva ter s sredstvi družbenih in-
vesticijskih sKladov in s sredstvi, s katerimi bo razpolagala banka.
Zelo važno vlogo ima pri tem Komunalna banka, ki naj bi s svojim kratkoročnim kreditiranjem bila zelo elastična in na ta način omogočila gospodarskim orga.nizac.ijam z njihovo lastno soudeležbo zagotoviti vsaj minimalna sredstva za povečanje proizvodnje, zlasti v tistih panogah, kjer je ta proizvodnja najbolj rentabilna in konjunkturna £ Posebno pozornost bo treba posvetiti podjetjem, ki proizvajajo za potrebe izvoza.
S kreditno bilanco, ki jo bo izdelala Komunalna banka, naj bi upravni odbor določil še podrobnejše pogoje in način kreditiranja gospodarskih organizacij v skladu s smernicami družbenih planov politično teritorialnih enot ter dejanskimi prilikami in objektivnimi pogoji v okraju. Odločno bo treba zastopati stališče, da je za nove investicije in povečanje kapacitet nujno zagotoviti iz istih virov tudi potrebna stalna obratna sredstva, ker bo sicer banka prišla v položaj, da bodo gospodarske organizacije težile za spreminjanjem kratkoročnih posojil v stalna obratna sredstva.
k* poglavje
ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST
V skladu z doseženimi gospodarskimi rezultati in z gibanjem zaposlenosti v letu 1961 je predvideno v letu 196.? še nadaljnje povečanje proizvodnje in blagovnega prometa. Vzporedno s tem računamo, da se bo število zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva povečalo za približno 6:55 oseb ali za 3,6 %.
Po posameznih panoge h gospodarstva se predvideva naslednje povečanje delovne sile:
	196o	1961	1962	1961 1960	1962 1961
Gospodarstvo -skupaj	18.342	18.293	18.943	99,7	1o3,6
Od tega: - industrija	lo.lll	io,39o	lo,717	lo2,7	1o3,1
- kmetijstvo	4o3	417	4lo	lo2,2	98,3
- gozdarstvo	456	553	568	121,3	lo2,7
- gradbeništvo	2,747	2.0I6	2.063	73,4	lo2,3
- promet	676	721	75o	I06,6	lo4,o
- trgovina.	1.446	1.5o9	1.560	1o4,3	103,4
- gostinstvo	427	44o	51o	1o3,o	115,9
- obrt	1,295	1,383	1.48o	I06,8	lo7,0
- komunala	776	864	890	111,3	lo3,o
Nekoliko večje povečanje delovne sile se predvideva v gostinstvu /15,9 %/ za nove kapacitete ter v obrti /7 %/ in prometu /4 %/ zaradi večjega povečanja storitev *
Pri zaposlovanju nove delovne sile bo treba še nadalje težiti za tem, da se število zaposlenih povečuje le kadar se ustvarjajo nova delovna mesta in tam, kjer se doseže povečanje obsega proizvodnje oziroma blagovnega prometa.
Izrabo razpoložljivega delovnega časa je treba še nadalje izboljševati z zmanjšanjem izostankov in fluktuacije delovne sile. Zato je treba izvajati ukrepe za izboljšanje delovne discipline in hkrati skrbeti za izboljšanje življenjskih razmer zaposlenih.
Takšno gibanje števila zaposlenih in predvideni nadaljni gospodarski razvoj bosta zahtevala vsestransko mobilizacijo rezerv, zlasti pa izboljšanje organizacije dela.
Hitrejši razvoj gospodarstva bo temeljil predvsem na naraščanju produktivnosti, ki je obenem tudi pogoj za predvideno povečanje osebne potrošnje. Predvidevamo, da se bo produktivnost v družbenem sektorju gospodarstva letos povečala približno za 8,5 %• Planirana produktivnost dela je bistveni pogoj za večjo dinamiko proizvodnje in realizacijo drugih nalog tega plana. Zato si morajo gospodarske organizacije s sistematičnimi ukrepi prizadevati za popolnejše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti : zboljšanje kvalifikacijskega sestava delovne sile in za take investicijske naložbe., ki omogočajo stalno racionalizacijo proizvodnega procesa.
Prav iz tega vidika morajo vse naše gospodarske organizacije posvetiti mnogo večjo pozornost sestavi lastnih družbenih planov, ki morajo biti izpopolnjeni, komleksnejši ter dobiti tudi predvsem mobilizacijski karakter.
Sestavni del družbenih planov podjetij naj bi bili akcijski programi.
V teh naj bi se podal sistematični načrt akcij, ukrepov in izboljšav, ki vodijo k večji ekonomiki in višji produktivnosti dela.
Če bodo samoupravni organi doumeli, da gre pri tem za kvaliteten pristop k organizirani akciji za napredek podjetij, bodo te smernice zavestno podprli.
Da bi se izboljšala kvaliteta in kvantiteta higiensko tehnične zaščite /HTZ/ na območju naše komune, bo občinski ljudski odbor organiziral v okviru Zdravstvenega centra HTZ center. Ta bo opravljal HTZ službo za okrog 6o manjših podjetij, obenem pa tudi koordiniral in pospeševal to delo na celotnem območju občine. Delovanje tega centra ima svojo tehtno ekonomsko in družbeno utemeljitev in mora naša družbena skupnost njegovo delovanje v celoti podpreti.
5. poglavje
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
1.	Osebna potrošnja
Naraščanje osebnih dohodkov v letu 1962 je predvideno tako, da bo porast osebne potrošnje v neposredne jši funkcionalni odvisnosti od naraščanja proizvodnje in produktivnosti dela„ Pri uresničevanju take politike je treba vsekakor odpravljati pretirane razlike v višini povprečnih osebnih dohodkov med posameznimi panogami, kakor tudi pretirane razlike v samih gospodarskih organizacijah med najnižjimi in najvišjimi prejemki ter sploh načrtno in sistematično pristopiti k reševanju problema najnižjih osebnih dohodkov.
Pri izločanju sredstev za osebne dohodke morajo gospodarske organizacije gledati, da hkrati zagotavljajo sredstva, ki jih je treba vložiti v sklade za razširitev njihove materialno-proizvodne osnove. V ta namen naj bi pravilniki o delitvi čistega dohodka, uveljavljali take odnose v notranji delitvi, da bodo na eni strani zagotovljena sredstva za razširjeno .reprodukcijo ter za družbeni standard in na drugi strani tako oblikovanj e sredstev za osebne dohodke, ki bo v neposredni odvisnosti od gibanja proizvodnje in produktivnosti dela. Večji čisti dohodek, ki nastane zaradi gibanja cen ali zaradi spremembe predpisov, praviloma ne bi smel biti uporabljen za povečanje osebnih dohodkov. S pravilniki o delitvi osebnih dohodkov je treba uvajati izpopolnjena in nova merila, ki bodo zagotavljala, da se bodo tudi individualni osebni dohodki oblikovali po vrednosti opravljenega dela in v odvisnosti od doseženega poslovnega uspeha, ki naj postane osnovno merilo za vrednotenje vloženega dela.
Gosoodarske in negospodarske organizacij e morajo dosledno uveljavljati princip javnosti razdeljevanja osebnih dohodkov. Za vodilne kadre v gospodarskih organizacijah je potrebno določiti konkretnejša merila glede formiranja osebnih dohodkov.
Z zveznim družbenim planom se postavlja, da naj bi se osebni dohodki povečali v enakem razmerju v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, to je za 15 %. Realni osebni dohodki bi porasti! v primerjavi z letom 1961 za okoli 6 96 do 7 %, upoštevajoč pri tem povečanje števila zaposlenih za 3,6 % in porast življenjskih stroškov za okoli 5 %.
Pri razdelitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade je treba upoštevati priporočila Zvezne ljudske skupščine.	♦
V letu 1962 je treba prehajati na delitev dohodka in na delitev osebnih dohodkov po delu v tistih družbenih službah, kj er še doslej to ni vi-lo uvedeno.
Povečana sredstva za osnovno dejavnost družbenih služb naj bi prvenstveno služila za korekcijo razponov osebnih dcnodkov in za povečanje materialnih izdatkov.
et. iq -	3. »63


strfrn j?
2, Družbeni m|e,ni»$-a
krepitev služb in fondov družbenega st-endarda je naloga, ki ji je treba tudi v letu 1962 posvetiti vso poacrnoat, resvideni gospodarski rasvoj bo aahteval nadaljnje in še v®5je ieboljS&nje vseh služb družbe -nega standarda, slasti tistih, od katerih ee v največji meri odvisne življenjske rasciere prebivalstva, V ^vezi e razvejen srednjega šolstva se postavlja v letu 1962 in v naslednjih letih še poeebna naloga glede povečanja osiroma graditve novih zmogljivosti za potrebe v merilu celotnega okraja,
Financiranje nekaterih družbenih dejavnosti in služb ae bo letos preneslo na bolj samostojne in družbene oblike z ustanovitvijo samostojnih skladov z organi družbenega upravljanja. Dako os bodo na novo ustanovili naslednji skladit sklad za telesno vzgojo, socialni sklad in. sklad za kulturo In znanost kot razširjen oklsd,!Slavka Šlandra",
Računa se, da bodo znašal* investicijske naložbe v letu 1962 za objekta družbenega standarda, vžtev&i tudi gradnjo stanovanj, rkupaj 2,ol7 milijonov dinarjev.
Da bi se dosegel z razpoložljivimi sredstvi čim večji učinek, bo treba skrboti za racionalno uporabo teh sredstev, pri čemer je važno pripraviti ustrezne projekte. Uspešna izvedba teh nalog pa zavist poleg c jdstev, ki bodo na razpolago iz samih skladov občinskega ljudskega odbore , v glavnem še od credatev, ki Jih bodo prispevale gospodarske organi-eacije in zavodi v te namene,
Predvidene investicijske naložbe zn negospodarske investicije ee bodo koristile v tole namene;
v milijonih din
-	za	Šoletve	jS6o
-	kulturo in prosvete	74
-	za	zdravstvo in sociaJ.no varstvo	lo6
-	za	telesne vzgoje in šport	21
-	»a	komunalno izgradnjo	296
-	za	stanovanjsko izgradnjo	l-i6o
SkVPAJi	a.oi?
Investicijske naložb* y negospodarske investicije se bodo tako v primerjavi z latom 1961 povečale za J?2 muli jenov ali ... 22,6 />, Računa se, da bo najveoji del sredstev investiran v gradnje stanovanj in pa v šolstvo .
Naloge nase komune do skupnosti komun.
Razvijati in krepiti je treba medkomunsko investiranje v cilju čim hitrejšega zmanjšanja razlik med nerazvitimi in razvitimi območji, V tem cilju bo naša komuna poleg financiranja osnovne dejavnosti šol še investirala v gradnjo srednjih strokovnih šol /učiteljišče, srednja tehniška šola , vrtnarska šola/ v skupnem znesku 4qq milijonov dinarjev. Nadalje bo prispevala del sredstev za rekonstrukcijo ceste Store - Rogaška Slatina v višina ?o milijonov din, Gradnja te ceste ni samo pomembna za nadaljnji razvoj turizma na tem območju, ampak tudi za samo Celje kot bodoče turistično središče celjskega bazena.
Šolstvo
V letu 1962 je treba še nadalje izpopolnjevati novi sistem financiranja šolstva, čigar osnovna težnja je, da se odpravi zastareli proračunski način financiranja in da se šolam kot samostojnim družbenim zavodom zagotovi stabilnejši priliv sredstev za osnovno dejavnost in za investicije.
Zato je potrebno zagotoviti tudi večja sredstva za financiranje šolstva z udeležbo gospodarskih organizacij in drugih čir-iteljev pri tistih šolah, za katerih dejavnost in izgradnjo so neposredno zainteresirani.
Samostojnost vzgojno-izobraževalnih zavodov pri razporejanju sredstev naj bi pripomogla k nadaljnjemu utrjevanju družbenega upravljanja v šolstvu in ustvarjala osnovo za uspešnejše delovanje šol. Za razvoj šolstva se predvideva v letu 1962 okoli 360 milijonov dinarjev investicij /poleg tega pa še 5o milijonov za vračilo posojila/, oziroma. 41,7 % več kot v letu 1961. Sredstva se bodo uporabila za dograditev šole na Dečkovi cesti v višini 17o milijonov /s tem bi se sedanji prostori na II. osnovni šoli sprostili za potrebe učiteljišča/, za gradnjo srednje tehniške šole /13o milijonov/, za dograditev vrtnarske šole /lo milijonov/, za dovršitev adaptacije šole v Šmartnem /16 milijonov/, za adaptacijo šole v Vojniku /12 milijonov/ ter za adaptacijo šole Ljubečna /7 milijonov/. V Štorah se predvideva tudi pričetek gradnje nove šole«
Kultura in prosveta.
Na področju kulture in prosvete je treba nadalje razvijati dejavnost za množične potrebe. Ob tem je treba uveljavljati novi status kulturnih institucij, v njih samih pa načelo delitve dohodka in osebnega dohodka po delu.
Investicijske naložbe bodo znašale okrog ?4 milijonov dinarjev. Sredstva bodo uporabi, j ena za ureditev ljudske knjižnice na Šlandrovem trgu /2o milijonov/, za adaptacijo muzeja NOV /3o milijonov/, za adaptacijo mostnega muzeja in študijske knjižnice /lo milijonov/ ter za pričetek gradnje poslopja RTV /14 milijonov/«
Zdravstvo in socialno varstvo
V letu 1962 je predvideno za razvoj zdravstva in socialnega varstva za okrog loč milijonov dinarjev investicij« Predvsem gre za investicijska vlaganja v bolnici /5o milijonov/, za nadaljno gradnjo zavoda za rehabilitacijo invalidov /2o milijonov/', za nabavo opreme v Zdravstvenem domu /16 milijonov/, za modernazacijo Zdravilišča Dobrna /15 milijonov/ in za otroška zavetišča /5 milijonov/«
Telesna vzgoja in šport
Z ustanovitvijo sklada za telesno vzgojo se računa, da bo sklad lahko vodil bolj enotno politiko pri razdeljevanju teh aredst-ev na posamezne koristnike, nredvsem z vidika njihovih potreb in vrednotenja družbenega pomena posameznih društexT in klubov. Priporoča se gospodarskim organiza-
ciian in zavodom, da vsled zagotovitve take politike podpirajo športno dejavnost preko sklada za telesno vzgojo.
Za športne potrebe je predvidenih 21 milijonov investicij in sicer, za ureditvena dela na ljudskem kopališču 2- milijona, za dograditev telovadnice v Štorah lo milijonov, za gradnjo kopalnega bazena v Štorah 4 milijone in za ureditev strelišča v Liscah 5 milijonov. ..redstva, ki se bodo nabrala iz dohodkov športne napovedi, se bodo koristila predvsem za urejevanj e športnih igrišč.
komunalna dejavnost
V komunalnem gospodarstvu naj bi se odločnejše čeprav postopno uvelja vili ekonomski odnosi z uvajanjem dejanskih cen za komunalne usluge. S tem bo dana osnova za hitrejši in samostojnejši razvoj komunalne dejavnosti in za večje uveljavljanje delavskega samoupravljanja tudi na tem področju.
Za dograditev komunalnih objektov je predvidenih 296 milijonov dinarjev Največ komunalnega dela bo v letu 1962 osredotočenega okoli gradnje vodovoda Vitanje - Celje /7o milijonov/, regulacije Sušnice in Savinjske ga nabrežja /8o milijonov/ ter komunalne ureditve Dolgega polja in Liso /3o milijonov/ ter v čretu /25 milijonov/. Za. razširitev Mariborske ceste je predvideno lo milijonov in za rekonstrukcijo ceste v Dobrni Jo milijonov. Za nadaljnjo razširitev in izboljšanje električnega omrežja se bodo uporabila lastna sredstva podjetja "Slektro" v višini 4o milijonov dinarjev.
Stanovanjska izgradnja
V stanovanjski izgradnji je potrebno v celoti uveljaviti principe, ki jih je sprejel občinski ljudski odbor. Predvsem je potrebno, da se pripravi pravočasno vsa potrebna dokumentacija, dati prioriteto masovni izgradnji, sistematično zazidati škrbine v mestu, pri strukturi stanovanj pa upoštevati tudi manjša stanovanja ter potrebe samskih orostorov.
Za izvršitev nalog, ki jih post-' vi ja naš petletna plan v pogledu stanovanjske izgradnje, morajo vsi prizadeti činitelji, predvsem pa stanovanjski sklad, še bolj odločno delovati, da pritegnejo k gradnji stanovanj dopolnilna sredstva iz drugih družbenih virov, kakor tudi iz osebnih prihrankov, jih učinkovito združevati in usmerjati v gradnjo takih stanovanj. ki bodo po svoji velikosti in ceni ustrezala potrebam in možnostim delovnih ljudi. Pri financiranju stanovanj naj se dosledno uvelja vi princip mobilizacije sredstev s strani interesentov, nakor tudi plačilo stanovanjske pravice v zasedenih stanovanjih. Kolektivi in zavodi naj si pomagajo tudi s sistemom internih posojil, da bi tako zbrali večja sredstva za stanovanjsko izgradnjo.
Po tej poti je treba zagotoviti razvoj najprimernejših oblik stanovanjske izgradnje, vštevši sem tudi gradnjo stanovanj za prodajo in pri tem ustaviti tendenco naraščanja gradbenih stroškov. V tem smislu je potrebno tudi boljše sodelovanje med stanovanjskim skladom, poslovno-teh-ničnim sodelovanjem stanovanjskih investitorjev LRS in gradbenim centrom ter izvajalci gradbenih del.
Sredstva za zidanje stanovanj se bodo v letu 1962 povečala za 22,1 % in bodo znašala I.I60 milijonov dinarjev, Na podlagi tega računamo, da bo v gradnji v letošnjem letu 7^2 stanovanj, od tega 3o2 stanovanj, ki so se že pričela graditi v letu 1961 in 44o stanovanj, ki bi se pričela na novo graditi, Od skupnega števila stanovanj, ki bodo v letošnjem letu v gradnji, se računa, da bo do konca leta dograjenih 432 stanovanj,
V letu 1961 je bilo v gradnji 724 stanovanj, od tega je bilo zgrajenih za vselitev 422 stanovanj.
Za izboljšanje gospodarjenja hišnih svetov naj organi občinskega ljudskega odbora pripravijo objektiviziran sistem delitve sredstev, ki bo omogočil, da tudi stare stavbe pristopijo k sistematični obnovi. V ta namen jo treba tudi predvideti, da bi se sredstva iz naslova amortizacije koristila za obnovo starih zgradb.
Zara.di nujnih potreb po stanovanjih za prosvetne delavce /predvsem za novi kader/, je potrebno, da pomagajo pri reševanju stanovanjskega probleme tudi gospodarske organizacije s tem, da odstopijo določeno število novo-zgrajenih stanovanj šolstvu.
Urbanistični problemi
Zagotoviti je treba potrebna sredstva za dovršitev urbanističnega programa in vseh potrebnih ureditvenih načrtov.
Intenzivno naj se nadaljujejo tudi dela na ureditvenih načrtih Otok II, Golovec ter celotnega območja, ki leži ob starem mestnem jedru tako, da se bo omogočila gradnja nujnih poslovnih in družbenih objektov.
Prav tako je nujno urbanistično urediti in pripraviti ureditvene načrte za Lisce in Podgorje za gradnjo družinskih hišne.
Krajevne skupnosti
Predvidene spremembe v ustavi in statutu bodo imele že sedaj svoj odraz v preoblikovanju stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov v krajevne skupnosti. Dosedanji krajevni odbori bodo v okviru krajevnih skupnosti prev zeli vse tiste naloge in pristojnosti, ki jih imajo doslej stanovanjske skupnosti, hkrati pa bodo v še večjem obsegu kot doslej skrbele za komunalne, socialne in druge probleme, ki prispevajo k izboljševanju življenjskih razmer delovnih ljudi. V materialnem pogledu bodo dobivale krajevne skupnosti sredstva z neposrednimi viri dohodkov ter na ta način povečale svojo materialno bazo. Krajevne skupnosti bodo poslovale na osnovi lastnega plana in proračuna ter s tem prevzamejo tudi odgovornost za reševanje najpriori-tetnejših nalog na svojem območju.
DRUGI DEL RAZVOJ PC GOSPCDARSKIH PANOGAH
6. poglavje
1. Na	podlagi doseženega razvoja industrijske proizvodnje		se bo fizič-
ni obseg	v letu 1962 povečal predvidoma za 7«4 %.		
Proizvodnja se bo po posameznih strokah predvidoma		gibala	takole:
		I n	d e k s i
		1961	1962
		196o	1961
114 -	črna metalurgija	lo2,7	lo2,9
115 -	barvasta metalurgija	io8,7	1o4,9
117 -	kovinska industrija	98,8	114,5
12o -	kemična industrija	113,9	H4,o
121 -	industrija gradbenega materiala	1o3,8	lo4,2
122 -	lesna industrija	llo,3	111,5
124 -	tekstilna industrija	98,6	lo3.3
127 -	živilska industrija	loo,o	1o8,5
128 -	grafična industrija	114,9	lol, 9
	Industrija skupaj	1o3,8	1o7,4
Plan predvideva povečanje proizvodnje v vseh strokah industrije,
Pomembnejše povečanje proizvodnje pa je predvideno v kovinski industriji za 14,5 /6, v kemični za 14 % in v lesni industriji za 11,5 >»•
2.	Proizvodnja nekaterih važnejših proizvodov se bo v letu 1962 povečala takole:
	enota mere	1961	1962	1962 19<ol
SM jeklo	t	35.35o	36000	lol, 8
obdelani valji	t	2.4oo	3.500	145,8
emajlirana posoda	t	6.153	8.000	13o,o
grelne naprave	t	3 -185	3.500	llo,o
odpreski	t	1.7o8	2.000	H7,o
sanitarni izdelki	t	1.23o	1.3oo	I06 0
vzmeti in šlarafija	t	1.4lo	I.690	119,8
kovinsko pohištvo	t	162	2o8	128 4
superfosfat	t	28.000	4o.000	142,8
bakrov sulfat	t	1.179	1.5oo	127,2
gumiran in parafiran papir	t	69	76	llo,l
diazokcp papir	000 rol	2o5	360	175,6
čistilna in pralna sredstva	t	57	65	ll4,o
pisalni trakovi	000 kom	4co	432	lo8,o
vezane plošče	$3	1.35®	2 e loo	155,5
panel plošče	m3	3So	5oo	131,6
embalažni sodi	hi	loo.ooo	130eOOO	13o,o
bombažne tkanine	c.jo m2	4.800	5. loo	I06,2
volneno predivo	t	loo	150	15o,o
volnene odeje	000 m2	1?0	180	I06,0
konfekcija perila	000 m2	1.944	2.111	I08,6
trikotažna konfekcija	t	15	15	loo ,0
mlevski izdelki	t	8.560	9.29o	1o8,5
3.	Perspektiva gospodarskega razvoja, v industriji temelji na pospešenem izvozu,
fiesevanje teh problemov pa seveda terja resne priprave in ukrepe v gospodarskih organizacijah. V ta namen je potrebno razvijati raziskovalne enote v podjetjih in znanstveno raziskovalne institucije ob tesni kooperaciji med posameznimi domačimi in inozemskimi podjetji. Prav tako bo za naše gospodarske organizacije zelo pomembno delo Biroja za industrijsko oblikovanje.
industrijska podjetja predvidevajo povečanje izvo.ta v letošnjem letu za o ».„■ /c« to posameznih podjetjih se predvideva naslednje povečanj e izvoza:
v deviznih dinarjih
	1961	1962	1962 1961
Železarna štore	152.995	2l6.84o	141,7
C.ir.', .sar na	417.4o2	459.18o	llo ,0
Tovarna emajlirane posode	233.701	236«lo5	lo5,5
Tovarna tehtnic	5.H3	lo.ooo	195,6
LIK "Savinja” ''M-tka"	273.lo? 31.3o5	283.860 37.44o	lo3,9 114,6
■.'OPER	51.?oo	67.800	131,1
SKUPAJ	1155.323	1311.225	113,5
1/evji izvoz predvideva Železarna Štore predvsem v izvozu vzmetnega jekla.
Povečanje izvoza in racionalizacija uvoza sta osnovna činitelja pri ±z-"avn&vi plačilne bilance. Zato se naj industrijska podjetja prilagajajo zahtevam zunanjega tržišča in prehajajo, kjer j to mogoče, na kvalitet-« serijsko izdelavo blaga za izvoz.
4.	Računa se, da se bo v industriji na novo zaposlilo 327 oseb ali 3,1 % v primerjavi s prejšnjim letom.
število zaposlene delovne sile v industriji naj bi se gibalo v letu 1962 v primerjavi z letom I96I rakoles
Povprečno število	1962:
zaposlenih	19'šl
1961	1962
114 - črna metalurgija	1399	1931	lol,7
115 “ barvasta metalurgija	1615	1637	lol,4
117 - kovinska industrija	5? 96	363o	I06,8
120 - kemična industrija	360	39o	108,3
121 - industrija gradbenega materiala	351	351	loo ,0
122 - lesna industrija	72?	. 772	I06,2
124 - tdstilna industrija	1523	1496	98,1
127 - živilska industrija	34?	334	95,4
128 - grafična industrija	172	180	lo4,6
SKUPAJ	lo39o	lo71?	lo3,l
Povečanj e delovne sile je predvideno le v tistih strokah industrije, kjer se pričakuje znaten porast proizvodnje in to predvsem v kovinski /6,8 %/, kemični /8,3 %/ in lesni industriji /6,2 A/, dočim se v tekstilni in živilski industriji računa z zmanjšanjem delovne sile.
Glede na predvideni porast proizvodnje v primerjavi z obsegom zaposlenosti se računa, da bo v industriji porastla produktivnost dela v letu 1962 najmanj za okoli 7,5 %•
5.	Predvideva se, da se bodo v letu 1962 skupne investicijske naložbe v osnovna sredstva v industriji v primerjavi z lanskim letom povečale za 89 /o ter dosegle 3«»64 milijonov dinarjev. Predvideno povečanje temelji na predvidenih sredstvih iz splošnega investicijskega sklada v višini 1.269 milijonov /za rekonstrukcijo Aelezarne Štore/ ter na povečanem vlaganju iz skladov gospodarskih organizacij = Sredstva se bodo vlagala predvsem z vidika čim hitrejšega dokončanja in aktiviranja že pričetih rekonstrukcij . Od skupno predvidenih investicijskin naložb odpade 57,4 % vseh sredstev na rekonstrukcijo Železarne Štore, dočim se bodo ostala sredstva uporabila predvsem za nadaljevanje že pričetih rekonstrukcij v Tovarni emajlirane posode, Cinkarni, Tovarni tehtnic in podnebju AKRO.
Po posameznih strokah so predvidena naslednja investicijska vlaganja:
v milijonih din
Stroka		1961	1962	1962 1961
114 -	črna metalurgija	18 4	1.759	955,9
115 -	barvasta metalurgija	54<+	284	52,2
117 -	kovinska industrija	499	661	132,5
12 0 -	kemična industrija	46	loS	234,8
121 -	industrija gradb. materiala	13o	lo3	79,2
122 -	lesna industrija	42	29	69,0
124 -	tekstilna industrija	lo?	57	53,3
127 -	živilska industrija	51	14	27,5
128 -	grafična industrija	18		272,2
	INDUSTRIJA SKUPAJ	1621	3.o64	189,0
Več ja investicijska vlaganja so predvidena v tistih strokah, industrije, kjer gre za nadaljevanje že pričetih rekonstrukcij, kar velja predvsem za črno metalurgijo, kovinsko in kemično industrijo,
6. Na podlagi povečanega obsega proizvodnje v industriji se predvideva tako-le povečanje družbenega bruto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka;
Družbeni brutoproizvod Družbeni proizvod Narodni dohodek
v milijonih	1961	19^2
I.960	1961	1962	1900	1961
36.3^0
15.3^8
14.598
38.345
16.511
15.693
42.555
18.708
17.810
105.5 lo?,6
107.5
111,0
113,3
113,5
Za leto 1962 se predvideva, da se bo v primerjavi z letom 1961 povečal v industriji družbeni bruto proizvod za 11,o družbeni proizvod za 13,3 % in narodni dohodek za 13,5 %°
Iz same primerjave je razvidno, da je fizični obseg proizvodnje v industriji planiran znatno nižje /lo?,4 %/ kot pa družbeni bruto proizvod /lll,o %/. Razlika nastaja zaradi sprememb samega asortimana v posameznih grupah proizvodov, ki ne povečujejo v takem obsegu količinske proizvodnje, kot se to izkazuje v družbenem bruto proizvodu. Zato je treba povečanje industrijske proizvodnje primerjati tudi s porastom družbenega bruto proizvoda. V novih pogojih tržišča je takšen odnos tudi razumljiv in upravičen. Podjetja se morajo predvsem in prvenstveno orientirati na potrebe tržišča ter stremeti predvsem za tak asortiman, ki najhitreje veča dohodek.
Družbeni bruto proizvod se bo po posameznih strokah predvidoma gibal takole s
	Stroka	1961	1962	1962 1961
114 -	črna metalurgija	8.3oo	8.300	loo, 0
115 -	barvasta metalurgija	7.456	8.2oq	110,0
11? -	kovinska industrija	lo.735	12.918	120,3
12o -	kemična industrija	2.662	3.2o3	12o,3
121 -	industrija gradb. materiala	48 0	52?	lo9,7
122 -	lesna industrija	1.75o	2.1oo	12o,o
124 -	tekstilna industrija	4.395	4.594	1o4,5
127 -	živilska industrija	2.268	2.589	1o5,3
128 -	grafična industrija	299	324	I08,6
INDUSTRIJA SKUPAJ	38.345	42.555	111,o
Povečanje družbenega bruto proizvoda se predvideva v vseh strokah industrije, razen v črni metalurgiji. Znatnejši porast družbenega bruto proizvoda pa se pričakuje v kovinski /2c,3 %/» kemični /2o,3 %/ in lesni
industriji/2o %/.
7/ Glavne značilnosti in osnovne naloge, ki se predvidevajo v posameznih strokah so:
-	V črni metalurgiji - Železarni Store se ne predvideva večjega povečanja fizičnega obsega proizvodnje. Prav tako tudi ni pričakovati povečanje v družbenem bruto produktu, ker bo podjetje znižalo v letošnjem letu prodajne cene svojim proizvodom za približno io fo. Predviden je povečan izvoz predvsem vzmetnega jekla od sedanjih 1727 bon na 5ooo ton. Železarna preide v letu 1962 v rekonstrukcijo in izgradnjo vseh obratov na podlagi odobrenega, investicijskega programa, kateri naj bi bil izveden do konca leta 1966. Za celotno rekonstrukcijo se predvideva okrog 17 milijard investicij in to za osnovna in obratna sredstva.
V letu 1962 bo potekala investicijska dejavnost po predvidenem programu v vrednosti 1.758 milijonov, in to iz splošnega investicijskega sklada 1.269 milijonov, ostalo pa iz lastnih sredstev podjetja. Investicijska vlaganja v letu 1962 oodo v glavnem usmerjena na vse priprave za izgradnjo in za začerek gradbenih del ter delno nabavo opreme, predvsem uvozne opreme, ki je vezana na daljše dobavne roke;
-	V Cinkarni se ijredvideva povečanje proizvodnje za 4,9 %>« Predvsem gre za povečanje proizvodnje superfosfata in nekaterih kemičnih proizvodov. ro vrednosti bo Cinkarna povečala izvoz za okrog' lo % napram lanskemu letu. Rekonstrukcija pražarne in postavitev naprav za povečanje žveplene kisline sta v zaključni fazi. Računa se, da bodo te naprave šle v začetku II. tromesečja v poskusne obratovanje, S temi napravami se bo hkrati tudi doseglo, da se bo zajelo in koristno uporabilo 98 % žveplenih plinov, ki uhajajo v ozračje in so do sedaj povzročali škodo na vegetaciji. V letošnjem letu se bo nadaljevala tudi rekonstrukcija obrata litopona, za katero je predvidenih sredstev v višini 226 milijonov;
-	V kovinski inaustriji se predvideva povečanje proizvodnje za 14,5%, dočim se družbeni bruto proizvod poveča za 2 o, "5 Največ ji porast proizvodnje je predviden v Tovarni emajlirane posede in sicer za 19,1 /o. Predvsem gre za povečanje proizvodnje emajlirane posode od 6.155 ton na 8.000 ton ali za 30 %• To povečanje bazira predvsem na postavitvi novih kapacitet v emajlirnici in v surovinskem oddelku v sklopu že do sedaj izvršenih rekonstrukcij. Družbeni bruto proizvod se 00 v TEP letos povečal za 2 milijardi dinarjev ali za 23,6 ;,o, Tudi v letošnjem letu predvideva tovarna nadaljevanje rekonstrukcij v okviru I. faze. rredvsem gre za večje investicijske naložbe za nabavo strojne opreme, mi so vezane na dobavni rok. TEP predvideva tudi povečan izvoz v emajlirani in ostali posodi od 1.o64 ton v letu 1961 na 1.300 ton v letu 1962 ali za 22,2 %.
V Tovarni tehtnic je potrebno s pričeto rekonstrukcijo nadaljevati.
Priporoča se, da se čimprej izdelajo razvojni programi pri podjetju IFA, Tovarni žičnih izdelkov in Tovarni tehtnic, ker ta podjetja še nimajo nekega določenega programa glede nadaljnjega perspektivnega razvoja proizvodnje;
-	V kemični industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 14 % in to pri AERO za 16,2 %, v STOLU pa za 11,5 %. Družbeni bruto proizvod
pa bo porastel celo za 2o,3 % v primerjavi s prejšnjim letomj
-	V industriji gradbenega materiala je predvideno povečanje za š-,2^,
V Celjski opekarni in Opekarni Ljubečna - Bukovž-lak se bo nadaljevalo
s pričetimi rekonstrukcijami* vendar v manjšem obsegu, ker se te rekonstrukcije vršijo le s. sredstvi teh gospodarskih organizacij samihj
-	V lesni industriji - LIK "Savinja" se predvideva povečanje za 11,5%, dočim se bo družbeni bruto proizvod povečal za 2o %. Povečanje proizvodnje gre predvsem na račun proizvodnje finalnih izdelkov;
-	V tekstilni industriji se predvideva povečanje proizvodnje za
3,3 %.
"Metka" predvideva povečanje bombažnih tkan:;n od 4- milijonov na 5,1 milijon m2 ali z& 6,2 % več kot v preteklem letu.
Tovarna volnenih odej Škofja vas predvideva po/ečanje za 19,4 % in to predvsem v povečanju proizvodnje volnenega prediva rd loo ton na 15o ton ali za 5o %, v proizvodnji volnenih odej pa za 6 %*
Podjetje "TOPEfi" predvideva nižjo proizvodnjo /94,1 ,0/ od lanskega leta zaradi ukinitve obrata prešitih odej, dočim. se konfekcija perila poveča za 8,6
"Vrvica" pred /ideva povečanje proizvodnje pozamentenje od 19 ton na 22 ton ali za 15,3
-	V živilski industriji - "Veležitar" se predvideva povečanje mlevskih izdelkov za 8,5
-	Grafična industrija - "Celjski tisk" predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 8*6 %.
8/ Predvideni razvoj industrijske proizvodnje bo zahteval povečane napore gospodarskih organizacij. Naloge, ki jih bo treba reševati, so pre d vsem tele:
-	Zagotoviti čim večjo in čim racionalnejšo uporabo proizvodnih zmogljivosti tudi s povečanjem dela v izmenah, pri tem pa v Čim večji meri odpraviti dosedanja sezonska nihanja v proizvodnji;
-	Proizvodne zmogljivosti čimbolj uporabiti za proizvodnjo izvoznih predmetov;
-Podjetja naj se še nadalje usmerjajo na specializacijo proizvodnje in razširjajo sodelovanje z drugimi podjetji;
-	Skrbeti je treba za pravilno gospodarjenje z obratnimi sredstvi in za njihovo hitrejše obračanje;
-	Izboljšati je organizacijo dela. in izpopoli jevati sistem delitve osebnih dohodkov po učinku in po ekonomskih enotah.
7.	poglavje KMETIJSTVO
V skladu s potrebami po hitrejšem povečanju kmetijske proizvodnje, slasti v družbenem sektorju kmetijstva, predvidevamo, da se bo kmetijska proizvodnja v letu 1962 povečala v fizičnem obsegu za 9 /o« vrednostno pa za 14,7 %.
Povečanje kmetijske proizvodnje predvidevamo v družbeno organizirani proizvodnji po vrednosti za 39 % in v kooperaciji za 33 %*
Predvideno povečanje fizičnega obsega kmetijske proizvodnje temelji na povečanih hektarskih donosih in obsežnejšem uvajanju moderne agroteh nike na večjih kmetijskih površinah družbenega in zasebnega sektorja kmetijstva.
Prav tako bodo prispevale k nadaljnjemu povečanju kmetijske proizvodnje že izvršene kmetijske investicije in predvidena letošnja investi cijska vlaganja predvsem na področju družbenega sektorja kmetijstva.
Glavni nosilec povečanja tržne proizvodnje je družbeni sektor kmetij stva in kooperacijska proizvodnja. Družbeni sektor kmetijstva se bo predvidoma povečal v letu 1962 za loo ha zemljišč m kooperacijska proizvodnja od 1159 ha na 1735 ha.
Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje po posameznih sektorjih lastništva je naslednje:
Sektor kmetijske proizvodnje	1962
________________________________________	19ol
Kmetijska proizvodnja skupaj	io9
Družbeno organizirana proizvodnja Od tega:
družbena posestva	139
kooperacija	133
Proizvodnja zasebni sektor	loo
Fizični obseg povečanja kmetijske proizvodnje po posameznih panogah za leto 1962 v primerjavi z letom 1961 izražen z indeksom je naslednji:
Kmetijska panoga		1962 1901
poljedelstvo in travništvo		115
sadjarstvo		23
vinogradništvo		111
živinoreja		lil
Kmetijstvo skupaj		lo9
Povečanje proizvodnje po posameznih kmetijskih panogah bo naslednje:
Poljedelstvo
Povečanje poljedelske proizvodnje je predvideno za 18 % in temelji na povečanju hektarskih donosov, ki jih je mogoče doseči s širšo in dosledno uporabo kmetijsko-tehnoloških postopkov, ki so bili v preteklem letu izvajani na premajhnem obsegu glede na razpoložljiva zemljišča zasebnega sektorja kmetijstva. Povečanje proizvodnje bo mogoče doseči tudi s povečanjem zemljišč Družbenega posestva Celje za loo ha in z vzporednim razširjanjem kooperacijske proizvodnje v poljedelstvu pri Kmetijski zadrugi Celje od 433 ha na 6lc ha njiv v letu 1962, ali
za 4o, 9 %•
Fizični obseg poljedelske proizvodnje bo v letu 19b2 predvidoma po posameznih poljedelskih kulturah naslednji?
Kultura	Realizacija 19čl proizv. ton		Plan 1962 ha	proizv- ton		Indeks proizv. 1962 1961
žitarice industrijske rastli-	1.727	4.26o	I.660	4.461	lo4
ne	l6c	195	143	249	127
vrtnine s krompirjem	711	8.183	757	lo.329	126
krmske rastline	862	11.673	1.965	13.750	117
vmesni posevki	1.172	6.944	I.308	7.917	114
strniščni posevki	164	2.855	235	4.4o3	154
proizvodnja slame	1.737	5.464	1.6?o	5.672	lo4
Poljedelstvo		39.576		46.790	118
Podrobnejši pregled plana poljedelske proizvodnje, kakor tudi ostalih kmetijskih panog, je razviden iz dokumentacije k programu.
Razvidno je, da se bodo povečale površine pod poljedelskimi kulturami na račun travniških površin. Prav tako je predvideno povečanje vseh poljedelskih kultur.
Za izpolnitev programa je potrebno vse bolj racionalno uporabiti razpoložljivo kmetijsko mehanizacijo, povečati uporabo kvalitetnih semen , kakor tudi zasigurati pravočasno primerne in dovoljne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev za varstvo rastlin.
Travništvo
Travniš fcvo predstavlja kljub povečanju njivskih krmskih rastlin še vedno osnovo za prehrano živine. V skladu z namenom povečanja živinorejske proizvodnje se mora predvidoma izboljšati tudi travniška proizvodnja. To je mogoče doseči z boljšim negovanjem travnikov, uporabo večjih količin gnojil, predvsem umetnih, v sk aeu z občinskim odlokom o agrominimumu, nadalje s pravočasno košnjo in boljšim načinom sušenja krme na raznih sušilih.
Porast povečanja travniške krme temelji predvsem na povečanju travniških površin v kooperaciji in sicer od 726 ha iz leta 1961 na 115o ha
v letu 1962 ali za 58,4 % več.
Sadjarstvo
Ker je preteklo leto bila zelo dobra sadna letina in zaradi izmenične rodnosti starih zasebnih sadovnjakov in zaradi pomanjkljive oskrbe sadnega drevja moramo računati z nihanjem sadne proizvodnje.
Zato predvidevamo v letu 1962 zmanjšanje sadne proizvodnje v primerjavi z izredno bogato sadno letino v letu 1961. Vsekakor pa bo nujno izboljšati dosedanjo pomanjkljivo sadjarsko agrotehniko čiščenja in gnojenja ter predvsem nedoslednega izvajanja zimskega škropljenja sadnega drevja.
Vinogradništvo
V primerjavi z ostalimi kmetijskimi panogami je vinogradniška proizvodnja bolj majhna. Vendar pričakujemo, da se bo v letu 1962 povečala proizvodnja grozdja na 55° ton v primerjavi z letom 1961, ko je znašala 495 ton, kar predstavlja povečanje za 11 Osnova za pričakovano povečanje je v tem, ker je bil preteklo leto pridelek nižji kot normalno zaradi jesenske suše pred trgatvijo.
Zivinore ja
Med vsemi panogami je napredek živinoreje poleg hmeljarstva največjega gospodarskega pomena za napredek kmetijstva v naši občini. V letu 1962 predvidevamo porast živinorejske proizvodnje, predvsem govejega mesa, za 11 % v primerjavi z letom 1961= Osnove za tako povečanje bo dalo predvideno povečanje krmske baze na njivskih površinah in travnikih. Povečana živinoreja bo dala tudi več gnoja za izravnavo humusne bilance kot osnove za nada-Ljnji dvig hektarskih donosov v ostalih panogah rastlinske proizvodnje.
Povečanje proizvodnje mesa se bo prvenstveno izvajalo potom pitanja mlade živine na Družbenem posestvu Celje in ekonomiji KZ Celje ter preko organiziranega pitanja mlade živine z zasebnim sektorjem v kooperaciji v okviru KZ Celje, Proizvodnja govejega mesa se poveča od 724 ton iz leta 1961 na 806 ton v letu 1962 ali za 13 % več.
Posebno skrb je nadalje posvetiti povečanju molznosti krav, predvsem na družbenem posestvu, kjer je predvidena povprečna letna molznost 3.000 litrov mleka po kravi. V to svrho je nadaljevati z izmenjavo slabših krav molznic za visoko molzne krave in tc pretežno iz lastne vzreje in delno iz nakupa. Proizvodnja mleka je znašala leta 1961 78.380 hi, a v letu 1962 se predvideva povečanje na 82,74o hi mleka.
Prašičereja na območju naše občine se v glavnem razvija za kritje potreb kmečkega prebivalstva, vendar se pr e :	n«.-•a po večanje proiz-
vodnje svinjskega mesa na 755 ton v letu 1962 v .rimerjavi s proizvodnjo 716 'ton v letu 1961. Za to povečanje obstojajo vse proizvodne možnosti in tudi potreba je, da se poveča vzreja prtancev za delno kritje potreb tudi na domačem trgu potom načrtno organiziranega pitanja v zasebnem sektorju v sodelovanju s kmetijsko zadrugo,
Za boljšo oskrbo prebivalstva mesta Celja z mlekom bo v začetku poletja 1962 začela obratovati nova celjska mlekarna, ki je v okviru ob-
močnega kmetijskega kombinata, V zvezi s tem bo začel veljati tudi občinski odlok o prepovedi prodaje nepasteriziranega mleka na območju mesta Celja. Novo mlekarno bodo prvenstveno oskrbovala z mlekom kmetijska posestva v okviru kmetijskega kombinata, razen tega pa bo mlekarna organizirala odkup manjkajočega dela mleka iz zasebnega sektorja kmetijstva, prvenstveno iz bližnje okolice mlekarne same. Vsekakor pa bodo morali nekateri zasebni kmetijski proizvajalci eventualne viške mleka uporabiti za povečano pitanje telet /baby beef/, svinj /bekoriov/ in perutnine in v to smer preusmeriti svojo kmečko proizvodnjo»
Investicijska izgradnja kmetijstva
V	letu 1962 se bo največja skrb posvečala jačanju družbenega sektorja kmetijstva, kateri mora v letu 1962 hitreje večati svoje zemljiške površine potom odkupa, zakupa in arondacij boljših zemljišč iz zasebnega sektorja kmetijstva ter naj bi se predvidoma povečal v letu 1962 za okrog loo ha, predvsem na območju Trnovelj, nrclina in Medloga. Za pridobivanje nadaljnjih površin zemljišč, sposobnih za proizvodnjo hmelja in drugih poljedelskih kultur, bo kmetijski kombinat potom Vodne skupnosti Celje izvršil regulacijo Danjce in hidromelioracije v Škofji vasi ter bo nadaljeval z začetimi agromelioracijami v Zepini. V Medlogu bo zgradil rastlinjak na prostoru 2ooo m2 za proizvodnjo zgodnje in siljene zelenjave ter cvetlic za celjski trg. V ol riru kmetijskega kombinata s3 bo začelo v letu 1962 z gradnjo nove klavnice v Celju,
Kmetijska zadruga Celje bo pristopila k povečanju zemljišč na ekonomiji Dobrna za povečanje hmeljišč in adaptirala hleve za govejo živino. Nadalje bc nabavila manjkajoče kmetijske stroje za potrebe kmetijske proizvodnje v kooperaciji in to predvsem manjkajoče motorne škropilnice, traktorje in žitni kombajn.
Na družbenem obratu Celje, ki je v okviru Kmetijskega kombinata Žalec in na Kmetijski zadrugi Celje se bo pristopilo k adaptaciji šestih družinskih stanovanj za delavce in uslužbence in predvidoma se bo zgradil tudi stanovanjski blok v Celju za potrebe kmetijskega kombinata.
Razvoj kmetijskega kombinata
V	letu 1961 se je ustanovil na območju občin elje in Žalec kmetijski kombinat, v katerega so se vključila vsa kmetijska posestva družbenega sektorja Savinjske doline ter podjetja ''.Mesnine", "Mleko" in "Seme" Celje.
Združitev je narekovala potreba po boljši povezavi med proizvodnjo, predelavo in potrošnjo, predvsem pa smotrna skupna politika nadaljnega investiranja za jačanje družbenega sektorja kmetijstva, kakor tudi boljša ekonomičnost proizvodnje v smerx specializacijposameznih kmetijskih obratov s perspektivo hitrejšega povečanja zemljišč in drugih proizvodnih kapacitet za zadovoljitev potreb s kmetijskimi in kmetijsko-predelovalnimi proizvodi za lokalno tržišče in izvoz.
8.	poglavje GOZDARSTVO
Za uspešen razvoj gozdarstva v občini je treba dosledno uveljavljati načela novega zakona o gozdovih. Zelo pomembno bo tudi izvajanje enotne gospodarske politike v zasebnih gozdovih, s čimer bo mogoče zagotoviti racionalnejše gospodarjenje z gozdovi.
1.	Plan sečnje za leto 1962
Gozdni fond v občini Celje znaša v družbenih gozdovih 134 m3 po ha, v zasebnih gozdovih pa 124 m3 po ha in dosega 49 % normalne lesne zaloge . Obseg sečnje je v primerjavi s sečnjo stoječega lesa v letu 1961 večji pri iglavcih za 3 % /631 rc3/, pri listavcih pa manjši za 12 %
/2o28 m3/. Zvišanje sečnje iglavcev za 631 m3 se nanaša na družbene gozdove /SLP-GG in SLP-iiG/, ker so v letu 1962 prišli na vrsto za sečnjo zrelejši gozdovi.
Obseg sečnje listavcev b& je znižal predvsem v zasebnih gozdovih, ker se je ugotovilo, da je črpanje etata listavcev še danes v mnogih predelih /Svetina, Paški Kozjak/ zaradi visokih proizvodnih stroškov nerentabilno .
Sečnja se je v družbenih gozdovih določila na podlagi odobrenih gozdno gospodarskih načrtov. V zasebnih gozdovih pa se je obseg sečnje določil na podlagi retaksirane inventarizacije iz leta 1957.
Krčitev gozdov
S perspektivnim planom gozdarstva občine Celje za leto 1961-1965 je predvidena premena in krčitev 341 ha gozdov. V letu 1961 je posebna inventarizacijeka komisija dokončno izločila na terenu za premeno okrog 153 ha gozdov. V letu 1962 se krčitev teh gozdov še ne bo vršila.
2» Vzdrževanje gozdov
Da bi se dvignila primarna gozdna proizvodnja, zagotovila izvršitev obsega sečenj ter povečala proizvodna zmogujjvost gozdov, bo potrebno izvršiti v letu 1962 sledeča gozdnogojitvene dela:	r ,e

Vrsta dejavnosti	Dpužbeni	Zasebni	Skupaj		Indeksi	
	gozdovi	gozdovi		196o	1961	1962
obnova gozdov		12	12	loo	25o	3oo
melioracija grmišč	-	1	1	loo	244	1]
nega gozdov	62	60	122	loo	64	llo
urejanje gozdov	17	**	17	-	-	
varstvo gozdov /v 000 din/	14q	519	659	-	loo	134
vzdrževanje komunikacij /v 000 din/		2.442	2.442	loo	lo2	lo2
Iz prikazanega pregleda se ugotavlja, da je obseg obnove v letu 1962 višji, obseg melioracij pa nižji kot v letu 1961. Obseg obnove v letu 1962 se zviša samo v dejavnosti "priprava tal za pogozdovanje" pri KZ Celje. Pogozdovanje na navedenih površinah se bo izvedlo v letu 1963* Plan melioracij I v letu 1962 je tako nizek, ker sc melioracije v glavnem že izvedene v letu 1961. Melioracije II v letu 1962 niso planirane, ker ni na razpolago potrebnih sadik.
Obseg nege in varstva gozdov se je dvignil v primerjavi z letom 1961. Zaradi pomanjkanja saditvenega blaga so se sprostila sredstva, ki so bila določena za pogozdovanja, spopolnitve in melioracije grmiš5 ter so se tako sproščena sredstva usmerila za nego in varstvo gozdov.
Plan urejanja /l? ha/ se nanaša na ureditev gozdov Zdravilišča Dobrna.
Za izvršitev gozdnogojitvenih sredstva:	del so	zagotovljena	naslednja v 000	finančna din
		I n	d e k s i	
		196o	1961	1962
- družbeni gozdovi	2.3ol	loo	17o	148
- zasebni gozdovi	14.827	loo	97	131
• SKUPAJ GOZDOVI	17.128	loo	lo2	112
Za zvdrževanje zasebnih gozdov /gojitev in redno zvdrževanje gozdnih komunikacij/ je z občinskim gozdnim skladom zagotovljeno 11,550.000 dinarjev, del sredstev pa bo morala prispevati Kmetijska zadruga Celje od dohodkov prodaje lesa.
Pri vseh gozdnogojitvenih delih je treba uvajati čimbolj strokovne in sodobne metode dela. Na ta način je povečati strokovnost teh del in njihovo pocenitev. Gozdnogojitvena dela je potrebno čimbolj mehanizirati.
Da bi dosegli čim boljšo kvaliteto in pocenitev gojitvenih del, je treba uvesti stalno delovno silo in posvetiti največjo pozornost strokovnemu izobraževanju gozdnih delavcev.
Logarski kader je potrebno nadalje strokovno izpopolnjevati, predvsem za sodobno odkazovanje gozdov.
3.	Organizacija gozdarske službe
Sprejetje zveznega in republiškega zakona o gozdovih vnaša nove momente v gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Zakon predvideva, da bo v procesu socializacije vasi oziroma v procesu podružabljanja gozdne proizvodnje prišlo do prostovoljnega oddajanja gozdov zasebnih lastnikov ■ v gospodarjenje gozdno-gospodarskim organizacijam na bazi kooperacijskih ali drugačnih pogodb ob zagotovitvi dela cene lesa na panju ter postranskih gozdnih proizvodov lastniku gozda. Poleg prostovoljne oddaje gozdov v gospodarjenje gozdno-gospodarskl organizaciji predvideva
novi zakon c gozdovih zaradi pospeševanja gozdne proizvodnje tudi sankcij ski odvzem gozdov, ako bo lastnik z njimi nepravilno gospodaril.
Poleg že navedenih določil o neposrednem gospodarjenju z zasebnimi gozdovi navajata zvezni in republiški zakon o gozdovih tudi določila c gozdno-gospodarskih območjih. Poleg samih zakonskih določil pa je tudi v obrazložitvi zakona v ljudski skupščini prišlo jasno do izraza stališče, da naj se oblikujejo v Sloveniji, kjer zasebni gozdovi predstavljajo po površini in po blagovni vrednosti svoje proizvodnje močan gospodarski faktor, gozdnogospodarska območja, ne glede na lastništvo gozdov. Le-ta naj se oblikujejo tako, da glede na velikost gozdne površine ter stanja in strukture gozdov zagotavljajo smotrn razvoj gozdarstva določenega območja.
Posebno se poudarja, da mora območje zagotoviti izboljšanje dolgoročnega gospodarjenja gozdov, trajnost gozdne proizvodnje, zboljšanje in povečanje lesne zaloge, da se s tem omogoči večji donos in racionalno izkoriščanje gozdov. Poleg prej omenjenega naj območje omogoči tudi gospodarjenje s sodobnimi tehničnimi sredstvi ter zagotovi zadostna materialna sredstva za smotrno in sodobno gospodarjenje s gozdovi.
9.	poglavje GRADBENIŠTVO
Na podlagi predvidenih investicij se računa v letu 1962 s povečanjem vrednosti gradbenih del za okoli lo %, upoštevajoč pri tem, da se bodo mnogo bolj kot doslej uporabljali racionalnejši in gospodarnejši materiali, elementi in Konstrukcije, posebno na področju stanovanjske izgradnje .
Gradbena podjetja morajo izkoristiti večjo proizvodnjo gradbenega materiala in nove gospodarske pogoje za stabilizacijo cen gradbenih storitev in sploh gradbenih del.
Racionalizacija gradbeništva naj bi se pričela že pri investitorju in pri projektantu z iskanjem boljših materialov in primerne gradbene tehnike . Investitor je prvi, ki lahko začne odločilno vnašati več reda in načrtnosti v gradbeništvo. Njegova naloga naj bi bila, da tehtno premisli, kaj in kako bo gradil s čim manjšimi stroški in brez zastojev. Prevzeti bi moral vso odgovornost za pravočasno zagotovljena finančna sredstva. Lotevati se bo tudi treba graditve stanovanj za prodajo) k temu naj bi pristopili podjetji "Ingrad" in "Gradis" kot proizvajalci stanovanj, kar bi omogočalo večjo ekonomičnost in racionalizacijo graditve ter stabilizacijo cen v gradnji stanovanj.
Podjetje "Ingrad" letos prvič osvaja polmontaine stanovanjsKe zgradbe in uvaja montažno izgradnjo tudi v industriji,
Pod gradbeno dejavnost je v letošnjem letu zapopadeno podjetje "Klima" /do sedaj obravnavano n od panogo "obrt"/ kot montažno gradbeno podjetje za klimatske, ogrevalne in sanitarne naprave. Podjetje je v lanskem letu dogradilo novo moderno proizvodno halo, katero bo treba v letošnjem letu se dokončno urediti.
V gradbeni dejavnosti je predvideno povečanje družbenega bruto pro-
izvoda za 11,8 % in sicer v samem gradbeništvu za lo ?o, v montažno -projektantski dejavnosti pa za 16 %.
lo.	poglavje PROMET
Prometne storitve se bodo v letošnjem letu povečale skladno z drugim gospodarskim razvojem,
V javnem cestnem prometu se bodo prometne storitve v letu .1962 povečale takole:
.1961.	1962
196o	1961
potniški promet p/km	117,7	113,8
tovorni promet t/km	117,3	122,o
PROMET SKUPAJ	117,6	115,2
Na povečanje javnega cestnega prometa v letu 1962 bo vplivala boljša izraba dosedanjih prevoznih kapacitet, predvsem pa nove kapacitete, nabavljene v letu 1961 in delno v letu 1962.
V zvezi s povečano kapaciteto avtobusov v letu 1961 in v letu 1962 se bo dvignil potniški promet pri podjetju "Avtobusni promet" Celje ta kole :
	1961	1962	Indeks
prevoženi km /tekoči/ v 000	2.735	^ 0 -i. 0 0	113,3
prevoženi potniki v 000	3.68.5	4.062	llo ,2
potniški kilometri v 000	7o.32o	80.066	113,8
Zaradi naraščanja potreb po potniških prevozih, predvsem na območju okraja Celje, bo nujno v letu 1962 uvesti nove avtobusne proge oziroma povečati število voženj na že obstoječih progah. Predvideva se poja Čanje prometnih zvez proti Zgornji Savinjski dolini in Kozjanske”1” pre delu. V času sezone bi se uvedla na novo proga Celje - Biograd na moru Prav tako bo uveden mestni promet v Celju ter lokalni prevozi med Šoštanjem in Velenjem.
Poleg uvedbe boljših prometnih zvez bo nujno skrbeti tudi za kulturne jši prevoz potnikov, kar bo v znatni meri doseženo z izboljšanjem voznega parka. Kljub nabavi 14 avtobusov v letu I.96I ima oodjetje še vedno lo vozil, ki ne ustrezajo več sodobnemu proč e. u in jih bo treba v naslednjih letih izločiti. V letu 19b2 bodo nabavljeni le 4 avtobusi ker bodo sredstva, s katerimi bo podjetje razpolagalo, v glavnem porabljena za kritje anuitet od posojil, ki so bila najefa v preteklih letih.
Celotni poštni, telegrafski in telefonski promet bo predvidoma v le“ tu 1962 porastel za 6,3 %» po vrednosti pa za 23 % napram letu 1961. Za avtomatizacijo PTT uslug je predvideno v letu 1962 okrog ?6 milijonov
dinarjev.
11.	poglavje TRGOVINA
Hitro povečevanje proizvodnje in potrošnje narekuje skladen razvoj trgovine z razvojem ostalih gospodarskih panog in potrebami povečane potrošnje, Za odpravljanje pomanjkljivosti, ki vplivajo na prepočasno prilagajanje proizvodnje potrošnji in nezadovoljivo preskrbljenost potrošnikov bo treba v blagovni menjavi težiti k organiziranju ekonomsko močnih in sodobnih podjetij, ki bodo sposobna odpraviti zaostalost na tem področju.
Trgovina je v letu 1961 dosegla enak promet kot v letu 1960 zaradi izpada v trgovini na veliko. V letu 1962 pa bo predvidoma znašal obseg blagovnega prometa 32,7 milijard dinarjev in se bo v celoti povečal za 3,2 milijarde ali za lo,8 %, to pa seveda le v primeru, če bo podjetju '‘Kovinotehna" uspelo nadoknaditi izpad prometa preteklega leta.
		Pregled gibanja		prometa	v milijonih	din
		196o	1961	1962	Indeksi 1261 196o	1962 1961
TRGOVINA ™ od tega: - trgovina	skupaj na	29.230	29.52o	32.700	lol, 0	llo,8
debelo - trgovina	na	16.722	I6.070	17.7oo	96,1	llo,l
drobno		12.5o8	I3A50	15.000	lo7,5	111,5
Za izpolnitev planskih nalog bo treba izvesti tudi nekatere organizacijske spremembe z ustanavljanjem močnejših podjetij, ki bodo lahko zagotovila hitrejši razvoj maloprodajne mreže, obenem pa pospešiti uvajanje moderne tehnike poslovanja,
Prednosti večje koncentracije trgovske mreže se kažejo v združevanju sredstev skladov podjetij, možnosti večjih nabav direktno pri proizvajalcu in pa v uvajanju v prodajo predembaliranega blaga Na ta način bi dosegli smotrnejše izkoriščanje kapacitet, uporabo obratnih sredstev in skladov, zmanjšanje stroškov, kakor tudi boljšo notranjo organizacijo poslovanja.
Investicijska dejavnost v trgovini naj bi v letu 1962 zavzela večji obseg, predvsem iz lastnih sredstev, ki jih bo imela trgovina več na razpolago. Kljub temu pa ta sredstva, glede na stanje in potrebe, še ne bodo zadostovala. Zato bo treba zagotoviti, del sredstev tudi s posojili
iz družbenih investicijskih skladov in z združevanjem sredstev v trgovini.
Važnejše investicije v letu 19t2
1/ Modernizacija prodajaln živilske stroke na malo z uvajanjem prodaje predembaliranega blaga, mleka in kruha ter uvedbo tehnike hitre postrežbe in samopostrežbe.
V ta namen bo potrebno:
-	urediti samopostrežno trgovino na Mariborski cesti j
-	preurediti trgovino "Savica" v samopostrežne trgovino j
-	zgraditi trgovski paviljon s samopostrežno trgovino na Lipi v Štorah ,
-	preurediti trgovino "Logarska" v delikatesno trgovino,
-	urediti zajtrkovalnico v Stanetovi ulici;
-	izvršiti manjše adaptacije in ureditve ostalih prodajaln z živili.
2/ Modernizcija in razširitev trgovine na malo z industrijskim blagom :
-	preureditev I. nadstropja trgovskega podjetja "Volna" v poslovne namene in s tem razširitev prodajnih prostorov za okrog 5oo m2;
-	zgraditev prodajalnega praviljona konfekcijskega podjetja "Naprijed" na Tomšičevem trgu;
-	priprava in pričetek gradnje veleblagovnice Združenja tekstilne industrije Slovenije v novem poslovno-kulturnem centru v Celju;
-	priprava načrtov za razširitev Ljudskega magazina v prostore "Tka-nine-Gaianterije";
-	adaptacija trgovine "Slovenija-šport" v Stanetovi ulici;
-	preureditev trgovine "Usnje" v Stanetovi ulici;
-	adaptacija in preureditev večjega števila prodajaln za industrijsko blago v zgornjem delu Stanetove ulice.
3/ Gradnja skladišča za trgovsko podjetje "Kurivo" in nabava potrebnega števila prevoznih sredstev za potrebe trgovine.
Pri preurejevanju trgovskih lokalov in njihovi modernizaciji bo treba upoštevati, da se ureditev izvede tako, da bo blago bolj dostopno potrošniku, ker se na ta način poveča zmogljivost predaje. Pri tem pa ni dovolj, da se posamezni trgovski lokali samo obnavljajo, temveč je nujno, da se pridobivajo nove prodajne kapacitete.
Prodajalne z živili naj postopoma prevzamejo tudi vso prodajo kruha, mleka in mesa, ki pa mora biti predpakirano, prodajalne same pa primerno opremljene s hladilnimi vitrinami. Z ustanavljanjem novih prodajaln bo treba pristopiti tudi k specializaciji prodaje raznih vrst tekstila, tehničnih predmetov in podobno. Trgovina s tehničnim blagom mora v sodelovanju z industrijo oskrbeti potrošniku tudi potrebno število servisnih delavnic za garancijska in izvengarancijska popravila:
Ker so sredstva, ki jih ustvarja trgovina, še vedno premajhna, bo nujno potrebno, da se sredstva vlagajo predvsem tara, kjer bodo lahko dosegla največjo ekonomičnost in rentabilnost, predvsem pa boljšo preskrbo potrošnikov. Zato naj Trgovinska zbornica doseže pri podjetjih,
da bodo le-ta združevala svoja sredstva in jih nalagala v prioritetne a daptacije in ureditev poslovalnic j pri tem pa naj kolektivi ne pozabijo na gradnjo stanovanj za svoje delavce«,
Predvideva se, da bodo v letu 1962 znašala investicijska vlaganja v osnovna sredstva v trgovini okoli 154,5 milijonov dinarjev.
Za predvideno širjenje blagovnega prometa je dotok novih kadrov zagotovljen preko Sole za trgovske vajence, trgovsko osebje pa si lahko pridobi kvalifikacijo tudi s sistemom priučevanja. V letu 1962 se bo na novo zaposlilo v trgovini predvidoma 5o oseb»
V zvezi z ekonomskimi instrumenti za leto 1962 v trgovini bo treba gledati, da bo stopnja davka na maloprodajni promet vsklajena s stopnja mi v večjih trgovskih središčih v republiki, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do večjega odliva dela kupne moči potrošnikov.
12.	poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM
S splošnim razvojem gospodarstva in dvigom življenjskega standarda prebivalstva se tudi v gostinstvu postavljajo vedno večje zahteve do kvalitetnejših uslug. Zaradi preobremenitve gostinskih obratov so bile kapacitete maksimalno izkoriščene in so gostinska podjetja skušala stanje izboljšati z modernizacijo lokalov in opreme. Z dograditvijo novih kapacitet, hotela in obrata družbene prehrane v letu 1962 pa se bo stanje precej izboljšalo.
Tako računamo v letu 1962 s povečanjem prometa v gostinstvu za 23,5% po posameznih sektorjih pa bo to povečanje naslednje: v -nilijenih din
	196o	1961	1962	Indeksi I96I	1962 196o	1961	
Gostinstvo skupaj	994	1.122	1.383	112,9	123,3
od tega:					
- družbeni sektor	894	l.olo	1.26o	113,o	124,7
- zasebni sektor	loo	112	123	112,o	109,8
Z izgradnjo novih prenočitvenih kapacitet in porastom turističnega prometa bo možno doseči povečanje nočitev za približno 9 %•
				Indeksi	
	l96o	1961	1962	I96I 196o	1962 1961
Nočitve skupaj	132.965	142.783	156.000	lo7,4	lo9,3
od tega: -	domače -	tuje	126.895 6.070	135.914 6.869	l48.ooo 8.000	107.1 113.2	108,9 116,5
Dograditev novega hotela in samopostrežne restavracije v Gaberju bo omogočila bistveno povečanje gostinskih kapacitet, razbremenitev obstoječe gostinske mreže in izboljšanje uslug.
V	letu 1962 se bodo izvršile nekatere organizacijske spremembe v gostinski mreži z združitvijo oziroma priključitvijo nekaterih gostinskih gospodarskih obratov.
S takšnimi reorganizacijskimi spremembami bi v letu 1962 zagotovili v gostinstvu boljše izkoriščanje zmogljivosti in omogočili modernizacijo posameznih obratov, ki sami niso mogli ustvariti dovolj sredstev za modernizacijo, V sklopu večjih podjetij pa bo možno ustvariti potrebna sredstva za njihovo sodobno ureditev.
Družbena prehrana bo organizirana v treh obratih s kapaciteto do 3.000 obrokov dnevno. 5 tem bi v ostali gostinski mreži, ki bi obdržala le manjše število abonentov brez več jih ugodnosti, sprostili kapacitete, zasedene po abonentih, kar bi nedvomno omogočilo povečanje gostinskih storitev in večji razvoj turizma.
V	letu 1962 bodo za investicije v gostinstvu in turizmu potrebna preče j sr - ’~edstva. Predvidoma bodo znašale investicije 3o3 milijone dinarjev , kar je za 9fk % več kot v preteklem letu. Sredstva bodo vložena v glavnem za naslednje objekte:
-	dograditev hotela;
-	dograditev obrata družbene prehrane v Gaberju;
-	dokončanje preureditve restavracije "Pošta";
-	ureditev kuhinje v "Majolki";
-	ureditev gostilne v Frankolovem;
-	ureditev gostilne "Vipave" v Dobrni;
-	obnova vrta pri "Ribiču";
-	priprave za ureditev kavarne "Evropa".
Letos bo treba tudi pripraviti načrte za ureditev rekreacijskega središča za enodnevni in daljši počitek v predelu Svetine in Celjske koče tako, da bo ta služil s svojimi napravami v poletnem in zimskem času. Kot poldnevna rekreacijska središča ali izletišča pa naj se uredijo gostišča "Na gričku", "Mlinarjev Janez", "Stari grad" in camping prostor v Frankolovem. Nadalje bo treba izvesti zaščitna dela na gradu Lemberg in Kačjem gradu, za boljšo povezavo z zdraviliščem Dobrno pa rekonstrukcijo prve etape ceste Vojnik - Dobrna
Vzporedno z izgradnjo hotela bo potrebno zagotoviti tudx ustrezno število stanovanj. Sredstva za investicije, predvsem za dograditev hotela in obrata družbene prehrane ter za investicije s področja turizma, bo zagotovil občinski ljudski odbor, medtem, ko si bodo morala ostala sredstva zagotoviti gostinska podjetja iz svojih skladov oziroma z združevanjem sredstev. Sredstva iz tečajnih razlik od inozemskega turizma naj bi se porabila za ureditev turističnih objektov. Za ureditev rekreacijskih središč pa je potrebno z.ainteresir.?M tudi kolektive več'ih podjetij, da bi ti s svojimi objekti izpopolnili te centre ali pa s sredstvi pomagali pri njihovem urejanju ter tako zagotovili svojim članom prvenstveno pravico koriščenja uslug.
Naloga turistične zveze in društev naj bo predvsem propagirati s primernimi publikacijami turistični piredel občine, ki je obenem izhc-
dišče za širši celjski turistični bazen, iri gospodarskih in turističnih organizacijah je potrebno povečati interes za inozemski turizem, kar pomeni veliko korist v pogledu ugodnega pridobivanja deviznih sredstev. Občinski ljudski odbor bo za delovanje turističnih društev odstopil Turistični zvezi sredstva, ki se stekajo od turistične takse.
Vzgoja kadra za potrebe gostinstva bo potekala v dveh smereh. Z rednim šolanjem bodo pridobljeni kvalificirani gostinski delavci, preko Centra za strokovno izobraževanje gostinskih delavcev pa bodo usposobljeni po sistemu priučevanja delavci vseh treh stopenj. Potrebe kadra v letu 1962 bodo predvsem za začetek obratovanja v novih objektih.
13.	poglavje OBRT
Nadaljnji napredek obrti bo tudi v letu 1962 odvisen od tega, kako bodo podjetja sledila vedno večjim potrebam prebivalstva po obrtnih izdelkih in storitvah. Obseg obrtne proizvodnje, ki je že v preteklem letu ugodno narastel, se bo v letu 1962 povečal še za 16 ;ž>, od tega v družbenem sektorju gospodarstva za 17 %# v zasebnem pa za lo š.
Gibanje proizvodnje in storitev v obrti po posameznih sektorjih lastništva je naslednje:
v milijonih din
	196o	1961	1962	Indeksi 1961	1962 1960	1960	
Obrt skupaj	3 Al 5	3.914	4.538	114,6	. 115,9
od tega:					
- družbeni sektor	2.929	3.379	3.95o	115,4	116,9
- zasebni sektor	486	535	588	llo,l	lo9,9
V družbenem sektorju obrti pa se predvideva porast proizvodne obrti					
za 16 %, uslužnostne	pa za lč	3 %:			
				v milijonih din	
				I n d	e k s i
	196o	1961	1962	1961	1962
				196o	19^1
Družbeni sektor	2.929	3.379	3.95o	115,4	116,9
od tega:					
- proizvodna obrt	I.805	2.060	2.39o	114,1	ll6,o
- uslužnostna obrt	1.124	1.319	I.560	117,3	118,3
V letu 1962 bodo v obrti tudi spremembe v odmeri družbenih dajatev, ker večje število obrtnih podjetij ne bo moglo biti pavšaliranih in bo tako obračunavalo prispevke po rednem obračunu. Tudi pavšali bodo bolj realni, ker praksa kaže, da nizki pavšali ne silijo podjetja k priza-
devanju in prehodu od pavšalnega na redni obračun.
Pri vsklajevanju obrtnih ualug s potrebami trga morajo pokazati obrtna podjetja več sposobnosti prilagajanja proizvodnje in storitev, ker se bodo sicer nekatera obrtna podjetja berila z enakimi težavami kot v preteklem letu in ustvarila le minimalne dohodke? ki zadostujejo samo za nizke osebne dohodke ne pa tudi za formiranje ustreznih skladov za razvoj podjetij. Prav tako bo potrebno poskrbeti za večjo produktivnost, kvaliteto izdelkov in cenenost uslug. To pa bo mogoče doseči le z večjo mehanizacijo in modernizacije obrtnih obratov, z uvedbo novih tehnoloških postopkov , primernejšo oskrbo z reprodukcijskim materialom in z dobro specializiranimi kadri,
Ekonomski pogoji za hitrejši razvoj obrtnih podjetij narekujejo formiranje močnejših obrtnogospodarekih organizacij, ki bodo sposobne uvesti sodobne principe v poslcvan e s pomoč j o ustrezne mehanizacije in specializacije dela ter tehnološkega procesa. S tem *• zvezi sc predvidene v obrti te-le organizacijske spremembe?
1/Združitev obrtnih podjetij avtomehanične stroke v okviru podjetja Avtoobnova s specializacijo dslr-vnic in kadra po tipih vozil ter poslovno tehnično sodelovanje s *gevskim podjetjem "Avtomotor", ki bo skrbelo za nabave in zalog- ■ezervnih delov$
2/ Združitev obratov, ki o v; - -vil. ja jo usluge v le eno-predelovalni stroki v sklopu podjetja "OpremaM a Babnem, ker ima edino to podjetje u-strezne delovne prostori z m o" ost jo perspektivnega povečanja delavnic in namestitve strojne opreme $
3/ Priključitev otroške ko; lekcije "Mojca" k podjetju "Elegant" ter tesnejše sodelovanje tega pod.j«- ja s trgovsko mrežo zaradi izdelave konfekcije za potrebe trgovine»
Pri investicijah je treba vse skrb posvetiti vlaganju v uslužnostno obrt, podjetja pa se morajo na to pripraviti in pravočasno preskrbeti potrebne razvojne programe, e.aborate, gradbene načrte in podobno, ker se bodo v letu 1963 sredstva družbenega investicijskega sklada občine delila po natečaju.
V letu 1962 so predv. dene 'r obrti naslednje pomembnejše investicije:
-	pričetek novogradnje za komično čistilnico;
-	preureditev prostorov stare mlekarne za potrebe Finomehanike»
-	gradnja novih poslovnih prostorov za podjetje "Steklar";
-	ureditev frizerske dela' lic ra Mariborski cesti;
-	preureditev in specializacija avtomehanične delavnice podjetja "Avtoobnova";
-	priprava načrtov za novogradnjo poslovnih prostorov podjetij "Čevljarstvo" in "Utež".
Investicijska vlaganja v obrti bodo v letu 1962 znašala predvidoma 131,6 milijonov dinarjev a; i 16'+ % več kot v letu 1961. Del sredstev bo zagotovil občinski ljudski od00; iz svojega družbenega investicijskega sklada in plačanih pavšalov, ostala sredstva pa bodo prispevala podjetja iz skladov in z združevanjem sredstev v obrti, Občinski ljudski odbor bo moral vlagati v obrt v c; ik:	Investicij letno vsaj toliko, kolikor
znašajo dohodki iz obrti, s posebnim poudarkom na razširitev usluž-nostne obrti, ki ne ustvarja dovolj sredstev za samostojno razširjeno reprodukcijo.
V	letu 1961 so stanovanjske skupnosti že ustanovile nekaj servisov za pomoč v gospodinjstvu in za vzdrževanje stanovanj. Te dejavnosti se širijo v skladu s potrebami in objektivnimi možnostmi. Fri tem je treba več pomagati z nudenjem poslovnih prostorov oziroma' delavnic ali pa dajati v ta namen stanovanjskim skupnostim ustrezna posojila za izgradnjo takih objektov.
V	letu 1962 prevzamejo funkcije stanovanjske skupnosti tudi dosedanji krajevni odbori, ki se - vključno s stanovanjskimi skupnostmi -preimenujejo v krajevne skupnosti. Zaradi /ečje pomo i krajevnim skupnostim pri ustanavljanju servisov in koordinaciji dela se bodo krajevne skupnosti, ki imajo servisno dejavnost, vključile v članstvo Obrtno-komunalne zbornice, kjer bi v okviru posebnega odbora reševale te probleme, Zaradi povečanih potreb se bo v letu 1962 stanje delovne sile v obrti povečalo predvidoma za 7 %• Kader se bo pridobival s šolanjem vajencev in e priučevanjem delavcev na delovnem mestu.
TRETJI DEL
EKONOMSKI UKREPI ZA IZPOLNITEV PROGRAMA
14.	poglavje
PRISPEVEK V DRUŽBENO INVESTICIJSKE SKLADE
Od prispevka v družbene investicijske sklade, ki ga plačujejo gospodarske organizacije, se od dela prispevka, ki pripada občinskemu investicijskemu skladu, steka v okrajni investicijski sklad 4o
15.	poglavje
DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka se steka:
-	44 % v proračun občine
-	56 % v šolski sklad občine.
16.	poglavje
DOPOLNILNI PROMETNI DAVEK CD PRODAJE ;LaGA V TRGOVINI NA DROBNO
Dopolnilni prometni davek od prodaje blaga v trgovini na drobno, ki je uveden s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora v višini 3 >a* se steka:
-	v proračun občine 2 %
-	v šolski sklad občine 1 %•
17.	poglavje
PRISPEVEK V REZERVNI SKLAD OBČINE ZA POTREBE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Razen odstotka prispevka, ki se plačuje v rezervni sklad LRS v višini 1,5 7°, plačujejo gospodarske organizacije v rezervni sklad občine Celje prispevek za skupne rezerve gospodarskih organizacij v višini 1,5 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke ii. za sredstva, ki jih obvezno vnašajo v svoj rezervni sklad, po posebnem odloku.
Gospodarske organizacije, ki pavšalno izpolnjujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti, plačujejo prispevek v skupni rezervni sklad občine v višini lo % dela pavšalno določenih družbenih obveznosti.
18« poglavje TURISTIČNA TAKSA
Sredstva, ki se nabirajo iz naslova' turistične takse, se odstopajo Celjski turistični zvezi za potrebe turističnih društev. Turistična zveza bo razdelila sredstva društvom v okvira vplačane turistične takse.
-9« poglavje
PRISPEVEK IZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA DRUŽBENE
SKLADE OBČINE
Od skupnih deljivin proračunskih dohodkov, ki pripadajo proračunu občine se steka za financiranje osnovnih dejavnosti:
-	48,65 % v šolski sklad
-	19,lo % v socialni sklad
6,7o % v sklad za znanost i.n kulturo 2,15 % v sklad za telesno vzgojo
-	22,lo % v sklad za osnovno dejavnost državne uprave.
2o.	poglavje
SREDSTVA OBČINSKEGA PRORAČUNA
Občini pripada 51 % od skupnih virov deljivih dohodkov, doseženih na območju občine.
V letu 19Č2 bo razpolagala občina s skupnimi sredstvi v višini 1,282 milijonov dinarjev.
Ta sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov:
A. Delež na deljivih dohodkih /31 /V
v 000 din
1.	proračunski prispevek iz OD gospodarskih
organizacij	469-867
2.	proračunski prispevek iz OD izven gospodarstva	147.250
3.	dohodnina od kmetijstva	13 >547
4.	ostala dohodnina	23.87o
5.	občinska doklada od kmetijstva	12.834
6.	prometni davek od	zasebnikov	lo.912
7- prometni davek od	davčnih vrednotnic	527
8. občinski prometni	davek od maloprodaje	83.700
9- občinski prometni davek od alkoholnih
pijač	7.812
le. lo 70 zvezni prometni davek od alkoholnih
pijač	11.625
11.	administrativne takse	9•>00
12.	zvezni prometna davek od alkoholnih pijač
zasebnih proizvajalcev	_____31o_
Deljivi dohodki skupaj 791.554
B. Nedeljivi dohodki
v 000 din
13• občinske takse	6.000
14. turistična taksa	6,000
15- dopolnilni proračunski prispevek	/44 %/	7o.000
16.	občinska doklada na ostalih	dohodkih	18.000
17.	kmečka doklada nedeljiva	37 - 000
18.	občinski prometni davek	65.000
19.	davek od osebnega dohodka	5 5oo
20.	občinski prometni davek od alkoholnih
pijač	16 o7o
21.	dopolnilni prometni davek od maloprodaje /2 /o/	iSo.OOO
22.	dohodki državnih organov	l.ooo
23.	ostali dohodki	45.376
24.	dohodki prejšnjih let
Skupaj nedeljivi dohodki 49o.446
Skupaj proračunska sredstva A + B
1,262.000
21.	poglavje
RAZDELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV
I. Proračun občine
v ooo din
1, Zdravstvena zaščita	2.25o
2. Državna uprava - del	112.286
3. Komunalna dejavnost	95*ooo
4, Dotacije:	
Zavod za pedagoško službo	9,000
Družbenim organizacijam	42.6oo
Krajevne skupnosti	4o.000
Cestnemu podjetju za vzdrževanje cest	3o ,ooc
Skladu za štipendije	7.7oo
Skladu ZB	11.550
Turistični zvezi	6»ooo
5« Obveznosti in garancije	75«ooo
6. Rezerva2	
Proračunska rezerva	lo.ooo
Obvezna rezerva - lo % omejitev	59.252
Skupaj proračunski izdatki	5oo.638
II« Prispevek proračunskih sredstev skladom za osnovno dejavnost /od skupnih deljivih do-
hodkov/ :
v ooo din
-	v	šolski sklad /48,63 %/	385,000
-	v	socialni sklad /l9,lo %/	151,066
-	v	sklad državne uprave /22,1 o	%/	175«06I
-	v	sklad za znanost in kulturo	/6,7 %/	53«35o
-	v	sklad za telesno vzgojo /2,15 %/	16,885
SKUPAJ:	781.362
Razdelitev proračunskih sredstev
skupaj / I + II /	l,282.ooo
22.	poglavje
SREDSTVA OBČINSKIH SKLADOV
1- Občinski investicijski sklad
Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki so po predpisih uporabljiva v letu 1962, bodo znašala 276 milijonov dinarjev in se bodo uporabila takole:
-	za investicije v obratna sredstva
-	za investicije v osnovna sredstva
95 milijonov l8l milijonov
Sredstva,namenj ena za investicije v osnovna sredstva, se bodo koristila predvsem za dovršitev pričetih objektcv
2.	Občinski stanovanjski sklad
Sredstva občinskega stanovanjskega sklada, ki bodo v letu 1962 razpoložljiva, bodo znašala po pričakovanju 771 milijonov 'dinarjev.
Razpoložljiva sredstva sklada se bodo koristila za tele namene:
- za kritje že angažiranih sredstev od tega:
za stanovanjsko izgradnjo za poslovne lokale
~ za nova posojila
od tega:
za stanovanjsko izgradnjo za komunalne objekte za poslovne lokale
3o5 milijonov
269 mily ,
36 miilj«
466 milijonov
391 milij.
3o milij.
45 milij.
Sredstva, ki se natekajo v stanovanjski sklad od dela najemnin za poslovne lokale, se koristijo za gradnjo poslovnih lokalov,
Za večja popravila že amortiziranih stanovanjskih hiš je predvidenih 2o milijonov dinarjev posojila.
3.	Občinski gozdni sklad
Sredstva občinskega gozdnega sklada, ki bodo razpoložljiva v letu 1962, bodo znašala predvidoma 11,55o.000 dinarjev. Ta sredstva se bodo uporabila za gozdno-gojitvena dela.
4.	Sklad negospodarskih investicij
Razpoložljiva sredstva sklada za negospodarske investicije bodo v letu 1962 predvidoma znašala 173 milijonov dinarjev,
5.	Sklad za šolstvo
Sredstva sklada za šolstvo bodo znašala po pričakovanju 1.o92 milijonov dinarjev« Ta sredstva se bodo uporabila za te-le namene:
-	za osnovno dejavnost	šol	72o	milijonov
-	za poravnavo obveznosti in ostalih
stroškov	12	milijonov
-	za investicije	360	milijonov
6.	Rezervni sklad občine
Sredstva skupnega rezervnega sklada občine za potrebe gospodarskih organizacij bodo znašala v letu 1962 predvidoma 63 milijonov dinarjev, in sicer:
v oco din
-	neizkoriščena firedstva iz leta 1961
-	tekoči priliv v letu 1962
21.79o
4l.21o
SKUPAJ
63.000
Sredstva sklada so namenska in se smejo koristiti le po določilih zveznih predpisov,
Za uspešno izvajanje programa gospodarskega razvoja občine v letu 1962 je potrebno predvsem podvzeti sledeče ukrepe:
1/ Pristojni občinski upravni organi morajo skrbeti za to, da bodo plani gospodarskih organizacij glede temeljnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z določbami tega programa« Spremljati morajo njegovo izvajanje ter občinskemu ljudskemu odboru predlagati ukrepe, ki so potrebni za izpolnitev programa.
2/ Za uspešen in skladen gospodarski razvorj mora biti v letu 1962 osnovna naloga nadaljnje izpopolnjevanje in uveljavljanje gospodarskega sistema ob odločni usmeritvi k hitremu povečevanju proizvodnje v skladu s potrebami tržišča, zlasti pa še k intenzivnejšemu povečevanju izvoza,
3/ Da gospodarske organizacije, ljudski odbor in drugi organi dosledno skrbijo za izvajanje zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in priporočil, ki jih vsebuje resolucija zvezne ljudske skupščine o poslovanju gospodarskih organizacij pri delitvi čistega dohodka, ter gledajo pri tem na skladne razmerje med povečanjem proizvodnje, produktivnosti dela, osebnih dohodkov in skladov gospodarskih organizacij 6 težnjo, da se utrdi in dosledneje uveljavljajo načela nagrajevanja po delu.
4/ Potrebno je upoštevati finančno disciplino v pogledu razpolaganja z družbenimi sredstvi s tem, da se potrošnja posameznih organov giblje v mejah razpoložljivih sredstev in tako v bodoče preprečijo pojavi nelikvidnosti sredstev v gospodarstvu.
5/ Da se zagotovi s tem programom predvideno razmerje med zaposlitvijo novih delavcev in povečanjem storilnosti v gospodarstvu, mora za delo pristojni upravni organ spremljati izvajanje ustreznih smernic tega programa in sproti poročati za delo pristojnemu sveou v primerih pretiranega zaposlovanja..
6/ Vsi činiteiji v komuni se morajo boriti, za popolno investicijsko disciplino. Dosledno je treba uveljaviti priporočilo ljudskega odbora, da se naj ne širi fronta investicij. Povdarak je treba dati investicijam, ki jih je treba dokončati v letošnjem letu.
7/ Naroča se vsem gospodarskim organizacijam, katere še ne posedujejo razvojnih programov, da te čimpreje izdelajo
23.	poglavje
UKREPI ZA IZVAJANJE PROGRAMA GOSPODARSKEGA RAZVOJA
Skupna naloga delovnih kolektivov, zbornic, političnih in strokovnih organizacij je nenehno proučevanje tekočih gospodarskih gibanj in sprotno odpravljanje slabosti in težkoč, če bi se pojavile.
24,	poglavj'e KONČNE DOLOČBE
1/ Dokumentacija k programu gospodarskega razvoja občine Celje v letu 1962 je sestavni del tega programa.
2/ Ta program velja od 1. januarja 1962. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 3o-12/62-8	Predsednik
Celje, dne 15. marca 1962	Občinskega ljudskega odbora
Celje
Franc Rupret l.r.
\
t
"C.
Izdaja samostojni zavod "Uradni vestnik okraja Celje" v Celju - Ureja uredniški odbor - odgovorni, urednik Franc Svetina - Uredništvo in uprava je v Celju, Trg svobode št. 9 - Tel. št. 39-11 do 39-15» interna št. uredništva 22, uprave 22 — Naročnina znaša letno 1.2oo din, cena posamezni številki 50 din - Tekoči račun 6o3-H/2-599


















'
‘