Posamezna številka 1 K.
Šlev, 42.
Poštnina plačana v gotovini.
v UflBijflDi, v M dne 21 februarja mi
Leio XLIX.
»SLOVENEC« volja
po pošti na vse strani Jugoslavije ln v Ljubljani: n oelo leto naprej. K 240-— sa pol leta „ .. „ 120-— la četrt leta „ .. „ BO»— aa en mesec H .. „ 20'-«
Za Inozemstvo oeloletno K420--b Sobotna izdaja: s
Za oelo leto ..... K 40 — ■a inozemstvo ... „ 55 —
Inserati:
Enostolpna petttvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka >11 n|e
prostor) na enkrat ... po K poalana itd. . . po K >•—
Pri več|em naročila popust
Najmanjši oglu 5 9/9 mm
Izhaja vsak dan IzvzemSl
ponedeljka tn ineva no piat* nlku ob 5. ari zjutraj.
_ Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi itev. B/m. Rosoplsi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. Dredn. telet. štv. 50, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narol
Oprava |e v Kopitarjevi al. 8. — Račnn poštne bran. ljubljanske št. 630 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. In češlce 24.797, ogr. 26.511, bosn.-baro. 7568.
ffaš socialno-
Naši slovensko-hrvatski poslanci so predložili ustavnemu odboru v Belgradu, naj sprejme poleg političnih tudi socialnoekonomska prava v načrt ustave, ki se predloži ustavotvorni skupščini.
Za kmete se zahteva, da se ustvari v novi državi zanje kmetsko pravo, s katerim se osigura vsakemu kmetu, tudi dom, minimum zemlje, živine in nepremičnin ter zavarovanje za slučaj starosti in nesposobnosti. Zadruge morajo uživati posebno zaščito zakona in podpirati jih mora tudi vsa javna uprava. Za malega posestnika se zahteva posebno državno varstvo, tako tudi za malega rokodelca in obrtnika, oso-bito za obrtnika in rokodelca med kmeti. Za delavce, obrtne in kmetske, se zahteva v načrtu naših poslancev analogno kmet-skemu pravu delavsko pravo, katero naj zajamči delavcu stan, minimum v plači ter zavarovanje za starost in onemoglost, Z zakonom se mora urediti, v katerih podjetjih, v koliki meri in na kak način se naj delavstvo udeleži čiste dobiti in uprave podjetja.
Samoumevno, da v predlogu ne manjka določla za razdelitev prekopotrebne zemlje. Istotako se ustvarja možnost, da preidejo produktivna podjetja v kolektivno lastnino, in nosilci kolektivne lastnine so lahko zadruge (kmetske, obrtne in delavske), občina, okrogi, dežele in država. Zemlja ne sme ležati neproduktivna, ampak se mora obdelovati. Prirodni zakladi, kakor premog in drugi, se morajo izkoristiti. Oderuštvo se mora kaznovati.
Gospodarske razmere se morajo urediti tako, da bo vsakemu poedincu zajamčen obstanek, ki je človeka dostojen. Samo v teh mejah se sme udejstvovati gospodarska svoboda posameznika.
To so najvažnejša določila iz predloge Jugoslovanskega kluba. Zanimivo je primerjati predloge Jugoslovanskega Jriu-ba s predlogi drugih strank. Radikali ne govorijo nič o socialno-ekonomskih pravicah državljanov. Demokrati, degenerirani potomci gospodarskega liberalizma in sijajni mojstri velikih fraz, tudi nič. Naravnost presenetljivo pa je, da so socalni demokrati v svojem ustavnem načrtu skoro popolnoma pozabili na socialna prava državljanov, V členu 186 svojega načrta, ki govori o prehodni dobi, zahtevajo mimo agrarne reforme davek na vojne bogataše (ki je že uveden, a ga uradniki slabo izvajajo) in skrb za invalide in vojne sirote. Drugih socialnih zahtev jugoslovanska socialna demokracija nima. Ni čudo, da jo komunisti z veliko opravičenostjo imenujejo »buržujska demokracija«, kajti soci-
alnega vojni bogataši Kristan, Korač in drugovi res nimajo mnogo. Komunisti niso ustavnemu odboru predložili sploh nobenega ustavnega predloga, ker pravijo, da si bodo ne na papirju, temveč z drugimi sredstvi pribojeval} sovjetski ustav. Zemljcraclniška stranka je v svoj ustavni načrt sprejela socialna načela, a zanimivo je, da dr. Vošnjak v imenu slovenskih sa-mostojnežev izjavlja, da niso zadovoljni s socialno-ekonomskim delom strankinega načrta. Muslimani govorijo v svojem načrtu le o agrarni reformi, a Narodni klub ne upa povedati ne besede o razlaščenju in takozvani socializaciji.
Veseli in zadovoljni smo, da je Jugoslovanski klub v Belgradu enkrat jasno izrekel naša socialno-ekonomska načela. Mi nimamo samo političnega in državno-pravnega programa, ampak tudi izrazit .socialni in kulturni program. Razmere so bile krive, da socialnega programa nismo tako naglašali, kakor bi bilo treba. V tem oziru mora sedaj, ko je Jugoslovanski klub povzel iniciativo, postati drugače in naša socialna načela morajo biti glavno orožje, da dobimo zapeljane mase tz buržujskih in socialističnih strank v vrste krščanskega socalizma in solidarizma.
(Iz govora posl. Sušnika 14. febr.)
Toda gotovi gospodi to ni dalo miru. Prevladala je strankarska strast in kulturnobojno razpoloženje. Gospodje, vsakdo mora priznati da imajo stariši v prvi vrsti pravico, da odločajo o vzgoji svojih otrok. Naši katoliški roditelji zahtevajo, da oni odločajo o versko-nrav-ni in splošno etični izobrazbi svojih otrok. Država naj se briga samo za umsko in socialno etično izobrazbo. V bivši Avstriji smo imeli po zakonu zajamčeno versko-nravno vzgojo v naših šolah.
Prvi atentat na versko-nravno vzgojo je izvršil minister prosvete Marinkovič, ki je odredil, da se mora vpeljati po gimnazijah gimnastika po sokolskem sistemu in da se mora vršiti tudi vzgoja po tem sistemu. Gospodje, to nasprotuje prepričanju krščanskih starišev in krščanskih otrok. Pri nas ve vsakdo, da jo sokolstvo svobodomiselna 'organizacija, da jo proti krščanstvu in proti veri. (Ugovori). Gospodje, Vam bom to takoj dokazal. Sokol jo pri nas v Sloveniji že skozi 20 let bojna organizacija liberalne stranke. Naš Sokol stopa po poti češkega Sokola, ki izjavlja v »Sokolskem vest-nikuc v maju leta 1920:
»Če smo misleči ljudje 20. stoletja, smo in moramo biti proti veri.«
Ali ni torej Sokol proti veri?
Isti »Vestnik« pravi na drugem mestu v
istem letniku: >Imate-li še vedno v žilah oni strup i Judeje, ki ga nam je vanje vlila rim-sjuo latoliška cerkev?«
In Sokol dr. Vidmar je priznal: »Po češki poli korakamo tudi mi in bomo korakali tudi v bodoče.«
Ali ni torej Sokol svobodomiselna in pro-tiverska organizacija? Ali se smejo take organizacije uvesti v šolstvo?!
Ko je bil minister Trifunovič opozorjen na bistvo in cilje sokolske organizacije, je omenjeno naredbo ukinil. Toda ko je v oktobru 1920 zasedel resort prosvete minister Pribičevič, je zopet ukazal, da se mora pouk v gimnastiki in vzgoja v šoli vršiti po sokolskem sistemu. On pravi izrecno: »Pouk in spored teoretičnih in praktičnih predavanj mora biti na temelju sokolskega sistema ta ko v fizični kakor tudi v prosvetni smeri.«
Človek bi ničesar ne rekel zaradi tega, da se je uvedel v šoli sistem sokolske gimnastike. Sistem telovadbe je konečno povsod isti. Toda da se uvaja tudi prosvetna smer so-kolstva, ki je popolnoma svobodomiselna, proti temu moramo najenergičnejše protestirati.
Istotako nam je Pribičevič ukinil z naredbo višji šolski svet, ki je bil postavljen po zakonu, ki ga je sklenila Narodna vlada ob času prevrata 1. 1918. (Medklici poslanca dr. Žerjava.) Gospod dr. Žerjav, Vi kot jurist morate znati, da imajo vse to revolucionarne naredbe veljavnost zakona.
Istotako je dobil nekak monopol Savez srednješolskih djaka, ki ima popolnoma ateističen program. Ko so pa naši katoliški di jalii vložili pravila svoje organizacije, jih še do danes niso dobili potrjenih.
Katoliškim semeniščem ne da ministrstvo vere nikake podpore, tako da so ti zavodi prišli v položaj, da ne morejo več vzgajati bogoslovskega naraščaja.
Minister Pribičevič je prav tako razveljavil pri nas imenovanje šolskih nadzornikov, ki so bili imenovani zakonitim potom, ker obstoja zakon, po katerem ima poverjeništvo za uk in bogočastje pravico, da imenuje šolske nadzornike na predlog višjega šolskega sveta.
Pa ozrimo se na razmere v Bosni: Naše katoliške marijansko ltongregacije so ukinjene in o komer se izve, da je član marijnnske kogregacije, je odpuščen iz šole. Vse druge organizacije imajo pravico do obstoja, samo katoliške ne.
ČeSko-poBiske
Praga, 21. febr. (Izv.) Kakor poročajo »Lidovc Noviny« iz Brna, pripisujejo \ političnih krogih posvetovanjem med dr. Be-nešem in knezom Sapieho velik pomen. Gre za upostavitev tesnih političnih od-nošajev med čehoslovaško in poljsko republiko, Bivši minister dr. Winter jc odpotoval v Varšavo, da se informira o to-
zadevnem stališču poljske socialno-demo-kratske stranke. Isto nameravajo storiti tudi zastopniki češke agrarne stranke.
V nedeljo popoldne ob 5. te je vršil v nabilo polni dvorani hotela »Union« V Ljubljani protestni shod, ki ga je sklicala »Krekova prosveta« proti nazadnjaškemu sklepu ministrskega sklepa, da se že od regenta podpisani zakon o občinskem volivncm redu za Slovenijo razveljavi in ženskam odvzame volivna pravica. Na shodu je bila nad 3000 žena in deklet. Nehote smo se vprašali ob pogledu na to množico: Ali je volja treh demokratskih poslancev, ki predstavlja samo 7 odstotkov volivcev v Sloveniji, več kakor volja 3000 žena in deklet za katerimi stoje stotisoči slovenskega ljudstva obojega spola?
Shod je otvorila in vodila gdč. Videmšek. Govorili so posl. dr. Gosar, svetnik Znbret, zastopnica služkinj Zupanova ter zastopnik Delavske zveze Sušnik. Govorniki so povdarjali, da morajo imeti žene kot odlične sograditelji-ce naše države pravico v soodločevanju o notranji ureditvi države. Ta pravica izvira tudi iz dejstva, da so žene delavni člani družbe in države, ki je ne predstavlja par tisoč bankirjev v državi, ampak množino delavnega ljudstva. In med to spada tudi ženstvo. Velika krivica je, jemati materam pravico soodločeva-nja o vzgoji svoje doce v šoli in ji celo vsiljevati protikrščansko vzgojo. Zato zahteva ženstvo volivno pravico in protestira proti absolutističnemu nktu vlade, ki jemlje proti vzgledom sosednih držav ženstvu že dano pravico do javnega političnega življenja.
Gdč. Videmšek jo predlagala sledečo, soglasno sprejelo resolucijo ministrskemu predsedniku: V imenu slovenskega ženstva odločno protestira 3000 slovenskih žena, zbranih na javnem shodu v Ljubljani dno 20. februarja 1921 proti ukinjenju ženske volivne pravice v občinske zastope, ki jim je bila dana po sklepu kraljeve vlade in s podpisom samega regenta. S tem ukinjenjem podkopava današnja vlada avtoriteto države in regenta.
mi
(Dopis s Koroškega.)
K poskušenemu umoru dekana Lim-pelna smo prejeli še naslednje poročilo: V Svetni vasi je bilo zborovanje tamkajšnje podružnice »Heirnatdiensta« in sicer v torek. In kaj se ;e zgodilo včeraj zvečer (v sredo. 16. t. m.)? Gospoda dekana Limpel-na so zvabili, da jc šel previdit bolnika, — brezdvoma z namenom, da bi ga med
LISTE
Iz lugosiovanske pra-
(Na podlagi Wendelove knjige »Aus dem siidslavvischen Risorgimento«.)
[Konec.)
Versko življenje v Jugoslaviji,
Wendel kot protestant in socialist seveda ni imel namena, da opisuje izerpneje verske razmere v Jugoslaviji. Vendar pa dobimo tudi v tem oziru v knjigi to in ono zanimivost, ki nam razjasni marsikako prikazen zlasti pri Hrvatih in Srbih na tem polju.
Od Slovencev jc v knjigi opisan Krek. O njem pravi pisatelj, ko opisuje vtis njegovih govorov v dunajski zbornici, da so pri njih početku »valovili poslanci nazaj v dvorano, iz katere jih je bil pravkar pregnal kak nemškonacionani pivski bas«;
»Kar je pa Krekove govore zlasti visoko dvigalo nad pusto in plitvo klepeta-vost premnogih in prepogostih, ki so ba-rantali za malenkosti in hlastali za trenutno koristjo, to je bil dih svetovnega nazora, ki je vel iz vsakega stavka in ga poživljal.« V tem svetovnem nazoru sc je strinjal Krak s svojim versko vzgojenim narodom.
Malo drugačna je že slika, ki jo dobimo o Hrvatih. Ko je nastopil Strcssma-yer 1. 1850. svojo službo kot djakovski škof, je vladal med višjo duhovščino dostikrat lahkomiseln običaj, da se duhovščina ni brigala za stroge zapovedi cerkve (»leichtfertiger Brauch, die stren-gen Gebote der Kirche in den Wind zu schlagcn«), Duhovščina zagreb. škofije ie zahtevala n. pr. 1. 1848. odpravo celibata, volitev duhovščine po ljudstvu in volitev škofov po nižji duhovščini. (Gl. str. 106 in 107.) Vendar je pa stal ob svojem času v središču vsega kulturnega življenja škof, ki je vzel z vso resnobo svoje geslo: Vse za vero in dom! in delal na to, da bo duhovnik v vsakem naprednem in idealnem stremljenju prednjačil ljudstvu. Kakor je delal Strossmayer za versko ujedinjenje Jugoslovanov, ki mu je pomenilo povra-tek pravoslavnih k Rimu, in se veselil, če so živeli katoliki in pravoslavni v slogi, tako je »udaril tudi proti patriarhatu, čigar dostojanstvo so za lep denar kupili tudi kuharji, čistilci pip in kavarnarji, in je označil prepad vzhodne cerkve kot krivdo Grkov, ,hudih sovražnikov slovan-stva'«,
O tem propadu pravoslavne cerkve pa beremo marsikaj v odstavkih o Ohra-doviču, Omladini in Markoviču, ki sc pečajo s rbskimi razmerami. Tu nam pade v oči najprej to-le: pri katoliškem delu Ju-
goslovanov si,duhovščina v središču narodnega preporoda (izmed treh opisanih mož: Gaj, Strossmayer in Krek sta dva duhovnika), pri pravoslavnem delu pa vidimo če nc odpora proti vsaki veri (Markovič) pa vsaj hud odpor proti menihom (Obradovič) in duhovščini sploh.
Dositcj Obradovič (1742—1811), sodobnik našega Vodnika, je bil svoječasno tudi menih in duhovnik, V njem je bila prava slovanska bogoiskateljska duša, hotel jc postati puščavnik in doseči ideal svetnikov, katerih živjenjepise jc z ognjem bral, in je vstopil kot petnajstleten deček v samostan Hopovo na Fruški gori, kjer jc preživel tri leta. Pozneje so ga posvetili tudi v duhovnika. A samostansko življenje v pravoslavnih samostanih takrat nikakor ni bilo tako, da bi bil človek notri postal svetnik. Slika, ki jo dobimo o njih znanstvenem in moralnem življenju, je prav temna. (Gl. str. 10 in 111) »Nevednost svetnih in samostanskih duhovnikov je bila v pregovoru.« Tretjina menihov n. pr. ni znala ne brati ne pisati. Zato jc postal Obradovič pozneje, ko se je seznanil v dobi nemške prosvitljenosti v Avstriji in zlasti v Nemčiji s takratno filozofijo, najhujši nasprotnik samostanov, je odložil v Halle duhovniško obleko in je propagiral Wo!f-fov nauk, da obstoji bistvo in namen vse vere samo v morali.
Morebiti jc baš Obradovičevemu gro-
menju proti samostanom mnogo pripisati dejstvo, da so ženski samostani v Srbiji izumrli že pred več nego pol stoletjem in da so na tej poti, če sc ne varamo, tudi moški samostani.
Tudi omladinsko gibanje se je dostikrat obračalo proti duhovščini (str, 90), dasi ne toliko proti veri.
Pač pa ni Svetozar Markovič priznaval nič nadzemskega (»dem leisesten Zu-gestandnis an Oberirdischcs abhold«) in je metal vero in praznoverje v en koš. — Iz knjige dobimo vtis, da bo imela v Jugoslaviji pravoslavna cerkcv kjjub njeni relativni (ne absolutni) premoči, ki bo pa bržkone precej neznatna, vendar težje stališče nego katoliška, če bo hotela uveljaviti svoj vpliv na polju znanstva in ljudske vzgoje.
Nemška sodba o skla-
dsSeSiu dr.ioj.psi gpavcu.
V dneh največjih političnih bojev je šla smrt enega izmed najzaslužnejših slovenskih kulturnih pionirjev dr. Josipa I p a v c a , skoro ncopaženo mimo nas. Domovina se ni zavedla, koga izgublja in sc temu svojemu možu tudi ob smrti ni oddolžila. To so opazili in z bolestjo občutili tujci, ki so vedeli pokojnika tudi r življenju bolje ceniti, nego njegovi rodni
f>otora ustrelili. Krogla mu je šla skoz nad-ahtnico in je še oprasnila prsnico. Mogoče, da bo zgubil loko. Sedaj leži v deželni bolnici in ima hude bolečine. Kdo je to storil, še ne vemo, gotovo je, da je ta po-skušeni umor političnega značaja. Ker je g. dekan Limpel dober Slovenec, je našim nemčurjem in Heimatdienstu trn v očeh. Sam ni hotel iti s Koroškega, sedaj ga poskušajo s silo spraviti s poti.
V Dobrli vasi je hotel tamkajšnji kaplan pretekli teden prirediti predavanje (zborovanje). Občinski komisar je prišel z orožniki in zborovanje prepovedal. — Kje je tu varstvo narodnih manjšin vzpričo senžermenske pogodbe, ki določa v členu 66, da se nobenemu avstrijskemu državljanu ne sme omejevati svobodne uporabe njegovega jezika, — tudi ne na javnih zborovanjih?
Največji pritisk na slovensko duhovščino pa obstoji v tem, da mora vsak slo-ženski župnik pred investituro podpisati reverz, da ne bo nikdar delal zoper avstrijsko republiko. To je zahtevala vlada od kn.-šk. ordinariata. — Da je po mišljenju Nemcev ta zahteva istovetna z zahtevo, da ne sme delati za slovenski narod, je obsebi umevno. Župnik je bil naš edini narodni delavec na Koroškem, a po tem ukazu naj mu bo vsako delovanje onemogočeno, ker obstoji nevarnost, da zgubi tako svojo župnijo. — »Schon schau'ma aus«! pristavlja naš dopisnik.
Župnika dr. Arneica celovško časopisje ne more pozabiti. Ker je on moral vsled nevarnosti za življenje zapustiti Žrelec, se sedaj srdito zaganjajo v njegovega začasnega naslednika. — Po obeh je lopnila uradna »Klagenfurter Zeitung« dne 10. t. m., češ da duh župnika Arnejca v občini še vedno ni »panan«, in da župnik A. še vedno marljivo dopisuje s svojimi jugosl pristaši. Dopisnik iz Žrelca poziv-lje, naj se proti duhovskim razširjevalcem jugoslov. hujskarij energično nastopi. — V čem naj obstoji ta »energija«, bo lahko poj-miti, če pogledamo na prvo omenjeni slučaj: napad in nameravani umor dekana Limpelna.
Težki časi čakajo še koroško slovensko duhovščino.	F. K—n.
VOLITVE V PRUSKI DEŽELNI ZBOB.
LDU Berlin, 20. februarja. (Wolff.) Volitve za pruski deželni zbor so potekle povsodi mirno; udeležitev ni bila velika.
LDU Berlin, 21. februarja. (DunKU.) Do desetih dopoldne je bilo izvoljenih 24 poslancev. Od teh jih odpade na nemško nacionalno strelko 11, na centrum 16, na nemško ljudsko stranko 13, na demokrate 2, na večinske socialiste 29, na neodvisne socialiste 7 in na komuniste 4. Gospodarska stranka in Welfi so dobili vsak po enega poslanca.
PRIPRAVE ZA VOJSKO PROTI BOLJŠEVIKOM.
LDU Moskva, 21. februarja. (Brezžično.) Iz Carigrada javljajo, da je dospelo tja mnogo ententnih čet. Vrše se priprave, da se preskrbi stanovanja 40.000 angleškim, 12.000 francoskim in 12.000 italijanskim vojakom.
AMERIKA SI ZELI ANGLEŠKIH KOLONIJ.
LDU Washington, 21. febr. (Brezžično.) Senator Ried je v senatu stavil predlog, naj se stopi v stik z angleško vlado, da bi se tako poizvedelo, ali ne bi hotela odstopiti svojih za-hodno-indijskih kolonij Ameriki. Ta predlog spravljajo v zvezo z angleško prošnjo, naj bi se ji odpisali dolgovi v Ameriki.
JAPONSKA POLITIKA NA DALJNJEM VZHODU.
LDU Tokio, 20. febr. (Reuter.) Zunanji minister je izjavil v zbornici, da se more izpraznitev Sibirije vsled negotovosti položaja na korejski meji le počasi vršiti. Zasedba Vla-
divostoka se je podaljšala, da bi se prišlo na ta način v okom novim nemirom in vstajam, ki jih vprizarjajo nezadovoljni Korejci.
SMRTNA KOSA.
Praga, 21. febr. (Izv.) Včeraj opoldne je umrl v Kraljevem Gradcu škof dr. Do-broua.
ČEŠKO-AVSTRIJSKI SPOR.
Praga, 21. febr. (Izv.) Od sobote dalje se je ustavil železniški tovorni promet med Čehos'ovaško in Avstrijo. Vzrok so diference zaradi razdelitve železniškega parka.
ČEŠKO-JUGOSLOVANSKA LIGA.
Praga, 21. febr. (Izv.) Tukaj se je osnovala češkoslovaško-jugoslovanska liga, ki ima za namen poglobitev kulturne, gospodarske in politične vzajemnosti med češkim in jugoslovanskim narodom.
ŠTUDIJ NA NEMŠKIH VISOKIH ŠOLAH.
LDU Belgrad, 2.1. febr. (ZNU.) Ministrstvo za prosveto je prejelo od nemškega ministrstva besedilo naredbe glede študiranja ino-zemcev na nemških visokih šolah. Po tej naredbi mora vsak inozemec, ki želi posečati nemške visoke šole, prošnji za sprejem razen običajnih listin predložiti še te-le dokumente: 1. izpričevalo, ki dokazuje, da ima prosilec v domovini pravico za vpis kot slušatelj vseučilišča, 2. dokazilo o zadostnem znanju nemškega jezika, 3. svojeročno napisan curriculum vitae, 4. dokaz, da ima prosilec (dijak) zadostna sredstva za preživljanje in učenje. Te odredbe veljajo samo za one države, ki priznavajo reciprociteto šolskih dokumentov, torej ravnopravnost naših in nemških izpričeval. Naredba se nanaša samo na vpis na državne in na one javne visoke šole, ki stoje pod neposrednim nadzorstvom države, ne pa na zasebne šole. Naši dijaki, ki bi hoteli posečati visoke šole v Nemčiji, morajo prošnje predložiti nemškemu poslaništvu v Belgradu za letni semester najkasneje do 20. februarja, (g. minister prosvete, danes je pa že 22.1 Op. ured.) za zimski semester pa do 15. avgusta. Odgovor na predložene prošnje pride preko poslaništva.
Polltline novice.
+ Kaj dela Etbin Kristan? V ustavnem odboru je prav na gostilniški način Etbin Kristan rohnel proti Bogu, cerkvi in klerikalizmu. Ker mu »farji« delajo mnogo več skrbi kakor dolarji, ki si jih je nabral v Ameriki, je Etbin popolnoma pozabil, da bi v ustavnem načrtu svoje stranke govoril tudi o gospodarsko-socialnih principih, ki bi se naj statuirali. Etbin ima dolarje, Anton ima kronce, a oba imata stranko, ki jima vse veruje.
-f »Jutrov« telefonist iz Belgrada je bivši deželni predsednik dr. Gregor Žerjav. Seveda, če Vilko Baltič lahko postane deželni predsednik, potem lahko tudi bivši deželni predsednik postane telefonist. »Jutrovi« čitalci pa bodo sedaj razumeli, zakaj je v belgrajskih poročilih toliko hi-navščine ter neresnice in zakaj je vse »sijajno«, kar stori Žerjav, in zakaj je »Jugo-slovenski klub« vedno v »mučenih« položajih. Sicer pa je za liberalno buržuazijo, ki ima več hemeroidov nego možgan, vse dobro!
-}- Tretji dar deželnega predsednika dr. Baltiča. Obenem z imenovanjem dr. Baltiča za predsednika dež. vlade za Slovenijo smo izvedeli za razveljavljenje od regenta potrjenega občinskega volivnega reda, glasom katerega bi imele volivno pravico tudi ženske, in za možnost, da se nad Kmetijsko družbo imenuje vladni komisar. Zdaj pa poroča uradno glasilo bel-grajske in slovenske deželne vlade, »Jutro«, sledeče: »Kakor smo izvedeli, je dež.
bratje. O tem poroča dopis, ki smo ga prejeli in ga priobčujemo v nadi, da bo pomagal popraviti, kar smo nad dr. Ipavcem zamudili: Dopis slove:
»Pred nekaj dnevi je v svojem domačem praju pri Sv. Juriju pri Celju umri Gradčanom debro znani slovenski skladatelj dr. Josip I p a v i c. Njegova smrt je vzbudila v graških glasbenih krogih iskreno sučutje.
Dr. Ipavic je bil prav bogonadarjen glasbenik prve vrste in obenem velik človek. Svojo domovino in svoj slovenski narod je ljubil nad vse, pri tem pa ni nikdar žalil drugih narodov, zato je bil tu splošno priljubljen.
Mnogi so smatrali dr. Josipa Ipavca za največjega skladatelja sedanjega časa; samo-le on je v svoji neskončni skromnosti vse storil, da je vedno cvetel le skrit. Ostal je v vseh dobah svojega življenja isti umetnik — od prvih pomladnih del vulkanične zgodnje dobe do časa, ko je zavratna bolezen zučela glodati na njegovem mladem življenju.
Njegove pesmi (balade) so edinstveno lepe, njegov najboljši interpret dr. Leon Liilek jih je pel na koncertih na Dunaju, v Berlinu, Bruslju in nazadnje v Ameriki z izrednim uspehom. Njegova opera vsebuje čudovito lepe, nežne, globoko občutene
melodije; zastonj iščemo v sedanjosti tako bogate, plemenite glasbe. Dr. Josipa Ipavca bi smeli po pravici imenovati slovenskega Mozarta.
Vsled svoje skromnosti in poznejše bolezni se ni mogel nikjer uveljaviti, dasi-ravno je njegova glasba, kakor :ečeno, izvirna, klasična in najznamenitejša sedanje dobe. Nam Nemcem je naravnost neum-ljivo, da ga njegov narod ni tako cenil, kakor bi bil zaslužil, on, ki je svoj slovenski narod tako zelo ljubil, mu zapustil svoje pesmi in mu pomagal, da si je priboril svojo svobodo, svojo neodvisnost in zedi-njenje — tih in skromen junak! Godilo se mu je tako, kakor več;ni skladateljev, ki jih svet spozna še-le po smrti. Morda bo njegov narod z znatno podporo popravil i na njegovih ubogih zapuščenih otrocih, kar i je ostal živemu dolžan in ne bo čakal še-le opomina od Nemcev.	j
,Ne zabi dragih mrtvih in okiti tudi j njihovo žaro z vencem zmagovalca. Časti- , mo najboljšega pevca, ki je šel k svojim očetom. Hvala, večna hvala za njegovo ! dedščino, ki jo je zapustil svojemu narodu in ostalemu svetu.'«	,
Gradec, dne 14. februarja 1921.
Ing. MIh. Schilfrer. i
vlada dala na vsa cenzurna mesta v Sloveniji ukaz, da naj se posveča pri cenzuri časopisja večja pozornost podivjanosti in sistematski doslednosti, s katero se je zlasti zadnji čas začela nedostojna gonja proti državi, oblastvenim odredbam, poedinim plemenom našega naroda ter uradnim osebam. Kjer presega pisava časopisja meje dostojne kritike in je v nasprotju z obstoječimi zakoni, je vporabiti z vso strogostjo cenzurne predpise ter pisce tudi kazensko zasledovati. V slučaju trdovratnega in nepoboljšljivega pisanja, s katerim se načrtoma ubija avtoriteto oblasti ter s sistematično gonjo, z lažmi in s psovanjem iz-podkopuje ugled države in njenih uradov, je posamezne časopise v smislu december-skega ukaza ministrskega sveta začasno ustaviti. Kakor čujemo, so dali neposredni povod za poostritev cenzure razni klerikalni listi, ki sistematično, s članki, noticami, načinom poro-čevanja širijo med narodom mržnjo proti državi in dosledno spodkopujejo njeno avtoriteto. Na nje pada tudi glavna odgovornost za gotovo ne simpatične odredbe deželne vlade.« — To odgovornost bomo kaj lahko nosili. Ne vemo pa, kako bo nosila deželna vlada odgovornost za to svojo naredbo proti svobodi besede in tiska pred ljudstvom, kadar jo bo to poklicalo na odgovornost.
+ Krajevni odbor SLS ▼ Tržiča je v svoji seji dne 18. t. m. soglasno sprejel sledeče predloge: 1. Najodločneje protestira proti ukinjenju ženske volivne pravice v občinske odbore. 2. Odločno protestira proti naredbi ministrstva za prosveto, da se katoliška mladina vzgaja v svobodomiselnem sokolskem duhu. 3. Izreka jugoslovanskemu klubu za njegov nastop v konstituanti popolno zaupanje.
-j- Ljudska volja in zahteve. V neneljo se je vršil v Komendi občni zbor tamošnje Kuiet-ske zveze. Za predsednika je bil izvoljen g. Janez štrein. O političnem položaju je poročal urednik Smodej. Zbor je sklenil resolucije, v katerih se protestira proti absolutističnim ukrepom sedanje vlade, s katerimi jemlje ženski že uzakonjeno volivno pravico in posega protipostavno v društveno delovanje avtonomnega društva »Kmetijske družbe za Slovenijo«, nadalje proti centralistični ureditvi države in proti nepravični razdelitvi davčnih bremen. Shod je izrekel Jugoslovanskemu klubu za njegovo odločno ljudsko in socialno politiko zahvalo in zaupnico.
Dnevne novice.
—	Kočevje — slovensko. Pri ljudskem štetju se je izkazalo, da šteje mesto Kočevje 3009 prebivalcev in ima 243 hiš. Od teh je 1826 Slovencev, 1154 Nemcev, 24 Slovanov, 3 Italijani in 2 Mažara.
—	Balkanske metode. Pri invalidskem oddelku poverjeništva za socialno skrb je zadnji čas vsled statističnega dela nastavljenih več začasnih pomožnih moči (akademikov). Pred par dnevi je eden teh odstopil in g. poverjenik sam je sporočil načelstvu oddelka, naj tega mesta nakar ne izpolni, ker bo sam preskrbel kakega invalida za to službo. — Ne s.. --mo pozabiti, da je mesto začasno in kot tako sploh nibilo razpisano. — Lepega dne se pojavi v invalidskem oddelku neki demokratski akademik, ki pa ni invalid, in naznani strmeči pisarni, da ga je g. Ribnikar definitivno nastavil, G. poverjenik uvaja balkanske upravne metode.
—	Poletni čas. K tej notici smo prejeli in priobčujemo: Kakor je »Slovenec« prav omenil, je za kmeta solnce edina merodaj-na ura. Nekolikega pomena je poletni čas za kmeta okoličana, ki dovaža v mesto živila in se mu je zaradi tega ravnati po mestnih urah. V živo pa zadene ta novo-tarija mestnega delavca. Večina teh ljudi stanuje daleč zunaj mestne periferije. Zaradi dolge poti v mesto vstajajo skoro tri četrtine leta v temi in hodijo skoro pol leta ponoči z doma. Ko se pa dan toliko podaljša, da zjutraj ni treba luči, pride poletni čas, in vstajanje ob temi se začne izno-va. — Neprijetnost, ki je zaradi visoke cene petroleja tudi zelo draga. Z dolgimi popoldnevi pa delavcu tudi ni pomagano. Izmučen od dela in utrujen od dolge hoje zvečer rad leže k počitku. Efekt poletnega časa je zanj: zjutraj vstajaj ob luči, zvečer pa legaj ob solnčnem svitu. Narobe svet! Kako pa učinkuje poletni čas na mladino? Le poglejte jo, kako ob poletnih brezkončnih večerih raja po cesti. Dokler se vidi, je ni spraviti domov. Preden leže in zaspi, je pa po navadi pol 23. Zjutraj bi se bilo treba učiti, pa ni časa niti za najpotrebnejša opravila. V šoli pa se vsled prekratkega spanja pojavi utrujenost, pozornost mine, učni uspeh je malenkosten. In zakaj vse to? Zato, ker si tisti faktorji, ki določujejo poletni čas, ne dado nič dopovedati,
—	Pomagaj, ker lahko pomagaš! Ker
so bile v našem slovenskem Prekmurju dosedaj le mažarske knjižice, zato je sedaj nujno potreba, da po celem Prekmurju ustanovimo slovenske. Ker le na ta način omogočimo prostemu ljudstvu dostop do pravopisnega slovenskega jezika. Za-
radi tega prosimo vsakega, ki lahko utrpi kako knjigo ali brošurico, da blagodušno podpira to veliko narodno delo. Prosimo tudi vse javne knjižnice, mogoče bi blagohotno odstopile par knjig naši prekmurski. Vsaka knjiga in knjižica, bodisi kakršnekoli vsebine, se hvaležno sprejme. Poštnino plača prejematelj. Pošiljajo naj se na naslov: Drago Žitnik, prekmurski dijak, Tabor 12, Ljubljana.
—■ Mohorjeve knjige. Pri podpisanem šap. ur. je preostalo precej letošnjih knjig Mohorjeve družbe. Kdor bi jih želel kupiti, naj vpoš-lje 11 kron in natančen naslov. Se bolje, Če kak župni urad skupno naroči in razdeli. Morebiti tudi prej oznani iz prižnice. Župni urad Sv. Martin na Pohorju, p. Slovenska Bistrica, Štajersko.
—	Dvafcet-dinarski bankovci in Špekulanti. Predsedništvo poverjeništva za notranje stvari deželne vlade za Slovenijo je poslalo vsem podrejenim oblastvom tale navodila: Povodom zamenjave dvajset-dinarskih bankovcev so se v nekaterih krajih pojavili špekulanti, ki razširjajo vesti, da bodo ti bankovci uničeni in da sa sploh ne bodo zamenjali. Na ta način se poskušajo kupovati imenovani bankovci pod nominalno vrednostjo. — Radi tega naroča predsedništvo poverjeništva za notranje stvari vsem podrejenim oblastvom, da se take eventualne vesti v zmislu naloga finančnega ministra, generalni inšpektorat, z dne 8. februarja 1921, št. 1373, kar najhitreje uradno vsestransko demen-tirajo in da se proti eventualnim krivcem najstrože postopa in da se krivci takoj izročijo pristojnemu sodišču radi kaznovanja.
—	Slovo. Ker mi večinoma ni bilo mogoče, o priliki svoje preselitve se osebno ali pismeno posloviti, kličem vsem svojim prijateljem in znancem tem potom prisrčni: Z Bogom! — Dr. Jakob Ž m a v c, Maribor.
—	»Zveza vdov in sirot za Slovenijo« v Ljubljani poživlja vse vdove in sirote, da se tekom tekočega tedna, gotovo pa do sobote 26. t. m. prijavijo zvezi, Mestni trg št. 11, II. nadstropje. Vdove z dežele se lahko prijavijo pismeno. — Odbor,
—	Stanovanjska beda v Celjo. V Celju prosi pri stanovanjskem uradu za stanovanja 53 uradnikov, 59 poduradnikov, 5 oficirjev, 8 podoficirjev, 218 zasebnikov. Od vseh je kakih 30—40, ki so sploh brez stanovanja.
—	L porotno zasedanje v 1. 1921 se bo pričelo v Celju dne 7. marca.
—	Umrl je v Vojniku zdravnik dr. Franc Breschnik v starosti 49" let; Pokopali so ga v Šoštanju.
—	S kamnom ubil je J. K. »k Veliki Nedelji na Štajerskem mater Lize Raj-hove, svoje ljubimke. Ubijalec se je sam javil sodišču v Ormožu.
—	Rateče—Planina. Tukajšnemu posestniku Jožefu Pintbah so pokradli italijanski vojaki sledeče stvari: 2560 kg krompirja, pet jagnjet, tri ovce, štiri ko-zliče, šest koz in triletnega plemenskega bika. Poleg tega mu niso pustili spraviti domov na dveh njivah požetega žita, da je segnilo na njivah. Sedaj zahtevajo od njega, ker ima nekaj posestva onstran de-markacijske črte, še dohodninski davek, ki ga je že plačal Jugoslaviji. Prav tako kakor v Abrucih. Ker je naša občina presekana v dva dela, že težko čakamo na izvedence, ki jih bo poslala deželna vlada za Slovenijo, da se pouče o naših žalostnih razmerah. Ako se bo še dalje odlašalo, bo prepozno,
—	Domači izum. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je razstavil v izložbenem oknu zložljiv stol, ki je izum g. Josipa Bajde, mizarskega mojstra v Šiški. Glede podrobnosti o tem stolu se je v naših listih že pisalo. Stol vzbuja splošno pozornost vsled svoje praktične vporabe, ker se da vporabljati kot postelj in kot fotelj. Razpe-čavanje tega stola je prevzel g. Jager, ta-petnik v Ljubljani, Komenskega ulica 12.
—	Pomoč invalidom! Okrajno glavarstvo v Kamniku je blagovolilo vposlati invalidskemu oddelku 271 kron kot uspeh neke zbirke za pomoč vojnim invalidom. Belježimo to kot razveseljiv dokaz, da se vendar najdejo še ljudje, ki lajšajo bedo svojim bližnjim z znatnimi denarnimi prispevki v tem slučaju najbednejšim med bednimi — vojnim pahabljencem in žrtvam. Invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrb izreka darovalcem v imenu invalidov tem potom iskreno zahvalo z željo po mnogo posnemalcih.
Iz Tržiča. Preteklo sredo zvečer je bil na tukajšnji meščanski šoli roditeljski večer, na katerem sta govorila gg. ravnatelj in katehet Vavpotič. Prvi je staršem podal račun o dohodkih odnosno stroških šo-larskih akademij od začetka šol. leta 1919. do 31, dec. 1. 1. In sicer je bilo dohodkov lepa vsota nekaj čez 12.000 kron, kar se je porabilo za šolske potrebščine! To je bilo vse lepo in prav. Na koncu pa se je g. ravnatelj jezil na »neznano znanega« dopisnika, ki je v časopisih priobčil že več dolgoveznih člankov zoper njega in meščansko šolo, in je pojasnil starišem, zakaj da ni v telovadnici več križa! Rekel je, da ga je moral dati v šolsko sobot katerih da
je 6 in križev ima pa samo 4. Kaj ne, g. ravnatelj, za vse je dovolj denarja, da bi pa kupila šola dva nova križa, zato ni denarja! Saj vemo, zakaj ne! Glede »So-količa« smo vendar radovedni, kdo ga plača za šolo? »Naprej« je namreč pisal, da se je za naročilo lista glasovalo v konferenci? Torej ga plača šola, in če ne šola, povejte, kdo ga plačuje! Toda za par kron ne gre, gre pa zato, ali spada sokolska agitacija v šolo in v tej stvari se gotovo strinjate s Pribičevičem, a naše ljudstvo se ne strinja s tem! Pomnite predobro, prišel bo dan obračuna prej ali slej. Da ste Vi za brezversko vzgojo v šoli, o tem ne dvomimo in da če bi prišel Pribičevičev ukaz: »Križe iz šol!« da ste Vi prvi, ki bi ga vrgli ven iz šolskih sob. Saj vemo, kako je na Češkem, kjer, kakor piše »Narod«, jezdijo naglo v tem oziru! Saj ste se g, ravnatelj zopet ogrevali za novi brezverski šolski zakon in še z zgledom pojasnili, da v državi, kjer je več ver, ni mogoča verska vzgoja v šoli. Pri vojakih namreč je hotel Mo-hamedanec, da se zanj kuha posebej, ker on ne je svinjskega mesa niti ne pokusi sviinske masti. V kaki zvezi je to z versko vzgojo v šoli, ne vemo! Morda bo, če se odpravi v šoli verska vzgoja, Mohameda-nec potem jedel svinjsko meso in bo potem v celi državi enotnost! Dalje je g. ravnatelj trdil, da je neznani znanec dopisom v »Slovencu« hotel s svojim škoditi šoli! Nismo bili in ne bomo proti šoli kot taki, smo pa bili in vedno bomo proti zistemu, ki hoče v šolo zanesti svobodomiselstvo in brezverstvo! Proti temu smo se in se bomo vedno borili z vsemi močmi. Če pa rečemo, da ni prav, da se v šoli agitira za »Sokola«, zato še nismo proti šoi, ker pri nas dobro ločimo šolo in sokolstvo! Ob sklepu I, semestra na ljubljanskih šolah piše še celo »Jutro«, »da je učni uspeh jako slab, tako, da je presenetil vse pedagoške kroge«, Če piše tudi »Narod«, da mladina sedaj ne pozna ne avtoritete, ne discipline več v šolil Da pred vojno ni bilo te »svobode« in — »podivjanosti« in če piše »Jutro«, da je uspeh I. semestra na gimnaziji v Celju v 50% negativen, ali moremo potem sklepati, da vsi ti časopisi napadajo «olo kot tako. Zato si pa dobro zapomnite besede, s katerimi je končal predavanje ka-tehet Vavpotič: »Brez pobožnosti, to je brez vere, brez zaupanja v Boga, brez ljubezni do Njega, ki nam je pokazal pot.,, brez vsega tega manjka opora in palica v življenju. In Vi hočete vzgajati uboge izmed ljudstva — brez religije? Prokletstvo bi na Vas še~v grobu letelo namesto blagoslova.«
—2- Je gasilno društvo policijski organ?
Na sobotni Miloševičevi donkihotijadi v Mestnem domu je neki policijski organ — katerega ime za danes zamolčimo — zahteval od ognjegascev, da nastopijo z briz-galnicami proti množici, ki jc protestirala proti človeku, ki je prišel v Ljubljano z namenom, delat versko zdražbo. Kakor čujemo, je tudi od policijskega organa bilo dano navodilo, da »ognjegasci« brizgdjo samo na množico, ki je stala v ozadju dvorane, očividno, da ne bi bili poliva deležni tudi tisti, ki nosijo moralno odgovornost za vse neprilike sobotnega večera v Mestnem domu. Kdo bo povrnil udeležencem škodo na obleki? Naravno, da se je polastilo množice vsled takega postopanja brezprimerno ogorčenje,
— Umrla je v Ptuju mati šolskega nadzornika gospa Flere. Šolska vodstva so dobila pismeno željo gosp. nadzornika, naj mu ob tej žalostni priliki pismeno kondolirajo. Pač duh naprednega časa!
UubUastsk® nOTiee.
lj Bravo, svobodomiselni akademiki!
V nedeljo popoldne je svobodomiselno di-jaštvo čakalo pred hotelom »Union« na naše ženstvo, ki je prihajalo s protestnega shoda. Dijaštvo je ženske grdilo in pso-valo, toda je zasluženo slišalo iz žensk.h ust, kar mu gre. Nekdaj je naša akademi-čna mladina stala vsikdar v prvih vrstah, kadar je šlo za svobodo, demokracijo in za ljudske pravice. Danes pa se postavljajo akademiki v prve vrste »bojevnikov« ta absolutizem in reakcijo, hvala Bogu pa samo en del — svobodomiselnega dijašlva, ki hoče za vsako ceno deliti žalostno, klavrno vlogo frazerskih, nazadnjaških demokratov.
lj Predavanje Slov. kršč. soc. zveze v Ljudskem domu bo danes torek 23. febr, ob pol 8. uri zvečer. Govoril bo g. tajnik SLS dr. Franc Kulovec,
lj Stolna Vincencijeva konferenca ima sejo danes zvečer ob pol 7, uri, Poljanski nasip 10.
lj J. S. Bachov pasijon po evang. Matevžu. Skušnja za ves drugi zbor (sopran, alt, tenor in bas) je ta teden v torek in četrtek ob pol sedmi uri zvečer; za ves prvi zbor (vse štiri glasove) pa v sredo in petek ob sedmi uri zvečer. — vse skušnje so v »Slavčevi« sobi.	(K)
lj Za članice »Splošnega slovenskega ženskega društva« in »Kola Slovenskih Sester« se vrši tečaj za srbski jezik na I. mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu, in sicer vsak ponedeljek od pol. 8. ure zvečer
dalje, in ne v prostorih »Splošn. žen, društva« na Rimski cesti št, 9, kakor jc bilo to prvotno objavljeno. — Članice, udeležujte se tečaja polnoštevilno!
lj Vse članice društva »Sloge« se vabijo, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka v sredo 23. t. m. popoldne ob 4. uri v posvetovalnici na magistratu.	(k)
lj Angleški tečaj kat. akad. starešinstva se v ponedeljek radi koncerta »Ljubljane« ni vršil. Prihodnja ura bo v sredo 23, t. m. — Dr. B.
lj Občni zbor »Slovenskega Rdečega križa« ki bi se vršil dne 23. t. m. v dvorani Mestnega magistrata se je moral vsled nastalih zaprek preložiti in se vrši vsled tega v sredo 2. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v dvoraui Mestnega magistrata. — Odbor.
lj Ukradena je bila gosp. Jerneju Šerjaku v Florijanski ulici iz omare njegove sobe zimska suknja, vredna 6000 K. V žepu se je nahajalo vabilo na sejo SLS.
lj Hitro delo ljublianske policije. Invalid Ivan Lassbacher jc ukradel 16. t. m. Apoloniji Peršakovi na Radenskem vrhu na Štajerskem 16.000 K in se odpeljal v Ljubljano, kjer ga je policija dne 20. t. m. izsledila in zaprla.
lj Neprijetna šala. Lesni trgovec Franc Krašovec iz Vrhnike si ie dovolil 18. t. m. šalo, ki bo za njega zelo neprijetna. V Kolodvorski ulici je meni nič, tebi nič, aretiral Bogomira Korena, češ da je policijski detektiV in jc še dvema policijskima organoma trdil, da je detektiv. Hrašovca so aretirali in jc na policijskem ravnateljstvu povedal, da se je s Korenom le šalil.
lj Našla se je srednja vsota denarja, katerega se dobi Hrenova ulica 13., I. nadstropje.
Razne prireditve In objave.
* Na občnem zboru Pevske zveze,, ki
je bil nepričakovano dobro obiskan, je razvijal predavatelj g. Marij Kogoj vrlo zanimive misli o početku, bistvu, obliki narodne pesmi, nje prireditvi, izdajah, pomenu, važnosti gojitve. Celotno predavanje se objavi na drugem mestu. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik kanonik dr. Kimovec, podpredsednika župnik Trop v Rimskih toplicah, kaplan Dolinar na Jesenicah, tajnik učitelj R, Wagner, namestnik uradnik Janežič, blagajnik uradnik Mavrič, nam. rudn. oficial Reven, knjižničar uradnik Zorn, nam. knjigovez Pajk, pevovodja prof. Bajuk, nam. organist Zde-šar, odborniki: zasebni uradnik Lavrič, urednik Zabret, pevovodja Heybal, kaplan Torkar, kaplan Klemenčič, kaplan V. Lavrič, org. Jerman, posestn. Mihelčič, nad-učitelj Sprager; za revizorja oficial Medved, kontrolor Aleš. Artistični odsek: Bajuk, Kimovec, Zabret, Zdešar,
~~~ Vesfnik S. $. Z.
Spored rešiserskega tečaja SKSZ ▼ torek, 22. t. m. Ob 9. uri zjutraj: G, Dore Masič: Estetsk©praktični migljaji ob načtu-diranju igre; ob pol 11. uri; G. Navinštk: O dobri maski; popoldne ob 2. uri: G. ravnatelj dr. Mantuani: O kostumih in narodnih nošah; ob 5. uri zvečer: G. Danilo: Praktične režiserske vaje na odru. — Za sredo se spored objavi pozneje,
— Orlovski vestnik.
Šentjakobski Orel ima danes ob pol 8, uri zevečer svoj redni sestanek v društvenih prostorih. Želi se polnoštevilna udeležba,	(K)
Šentpeterski Orel ima v sredo zvečer redni fantovski večer v društvenih prostorih ob pol 8. uri. Pridite vsi! — Predsednik.
Turistika In šport.
Bohinjska Bistrica, 20. febr. Pri današnjem zimsko-sportnem meetingu so odnesli prvenstvo v drsanju: ing. Jaroš (Concordia, Zagreb), drugi Klinek (Sp. ki. Ilirija), tretji Betetto (Sp. ki. Ilirija). Prvenstvo juniorjev v drsanju je odnesel Pavel Schwab (Sp. kl. Celje), drugi Rebolj (Sp. kl. Triglav, Kranj). V teku je bal prvi Klinek (Sp. kl. Ilirija), drugi Deu (Sp. kl. Triglav, Kranj). — Pri smuških tekmah na daljavo po brdih je dobil ptvestvo Jugoslavije Hleba-nja, Bohinj. Prvenstvo Bohinja v tekmi juniorjev je dosegel Zdenko Švigelj (Lj. sp. kl.). Prvenstvo Gorenjske v damski tekmi na 3 km ie odnesla gdč. Trammer, Mostar, druga Jelka Naglasova, tretja Knezova, — Pri nadvse inte-resantnih tekmah v skoku raz skakalnico si je ridobil prvenstvo Jugoslavije in Slovenije ogačar Joža (Sp. k!, Ilirija),
IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA.
LDU Belgrad, 21. febr. (ZNU) Včeraj dopoldne je imel ministrski svet sejo pod
Eredsedstvom g. Pašiča. Po zaključku te-očih poslov je referiral g. Pašič o teku razgovorov z zemljoradniki in muslimani, minister Draškovič pa o odredbah, ki so bile izdane v svrho izboljšanja razmer v južni Srbiji.
TOLAŽBA DEMOKRATOV — POD KLOPJO.
LDU Belgrad, 21. febr. V demokratskih krogih v Belgradu vlada splošno prepričanje, da plcnum konstituante razveljavi sklep ustavnega odseka, ki je ukinil ime »Jugoslavija« in da bodo vsi parlamentarni klubi razen radikalcev glasovali v Specialni debati v konstituanti za službeni naslov nase države »kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev Jugoslavija«.
SRBSKI REPUBLIKANCI IN RADIČ.
LDU Belgrad, 21. febr. (ZNU) Včeraj ob 10. uri se je vršilo zborovanje srbske republikanske stranke. Prvi je govoril Dragiša Vaaič, advokat in književnik v Belgradu, ki se je udeležil sej odbora Hrvatske republikanske seljačke stranke v Zagrebu, V daljšem govoru je dokazoval, da radičevci niso nasprotniki državni ideji temveč samo proti temu, da bi se nadaljevala nasilna politika. Srbski republikanci &o čutili dolžnost, da se informirajo koliko je resnice v očitanju proti radičevcem in so se sami prepričali, da so ta sumničenja neupravičena. Nato je prof. dr. Ikonič govoril, da je iz besed Radiča in drugih zastopnikov njegove stranke spoznal, da o kaki mržnp Hrvatov napram Srbom ni govora in da Radičev pokret rti nasproten niti narodnemu, niti državnemu edinstvu, nego sistemu vladanja. Oba govornika sta pozvala udcležence, naj poučijo javno mnenje v Srbiji o tem, kar so slišali, da se na ta način uničijo spletke, ki jih razširjajo sovražniki sloge med Srbi in Hrvati.
LIKVIDACIJA MINISTRSTVA ZA PREHRANO.
LDU Belgrad, 21. februarja. (ZNU) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so sklenili ukiniti ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje. Preskrbovanje pasivnih ozemelj prevzameta ministrstvi za finance in za socialno politiko, obnovo poljedelsko ministrstvo, trgovske in obrtne stvari pa ministrstvo za trgovino in industrijo. Po-leg tega je bilo na tej seji votirano zagrebškemu vseučilišču 14 milijonov kron,
VPRAŠANJE HRVATSKE IN DALMATINSKE DEŽELNE VLADE.
LDU Belgrad, 21. februarja. (ZNU) Vprašanje pokrajinskih vlad za Hrvatsko in Dalmacijo bo rešeno najbrže jutri
RADIČ PRIDE V BELGRAD?
LDU Belgrad, 21. februarja. (ZNU) Semkaj je dospel delegat Radičeve stranke, kar spravljajo v zvezo s prihodom Radiča samega v Belgrad. V parlamentarnih krogih mislijo, da pride Radič v Belgrad 24. t, m.
OMEJITEV ŽELEZNIŠKEGA PROMETA.
Dunaj, 21. febr. (Izv.) Vsled pomanjkanja premoga se do nadaljne odredbe od 22. t. m. dalje ustavijo brzovlaki Dunaj— Leoben—Beljak—Trbiž. Od 23. t. m. dalje se pa ustavijo D-vlaki Dunaj—Trst—Zagreb—Belgrad. Pač pa se zopet uvedejo od 22. t. m. dalje direktni vozovi do Celovca in Beljaka pri osebnih vlakih Nr. 30/1 in 30/6.
SOCIALISTIČNI KONGRES.
Dunaj, 21, febr. (Izv.) Jutri se zbere tukaj socialistični kongres, ki naj osnuje mesto III. internacionale drugo,
MEDNARODNA KONTROLNA KOMISIJA.
Dunaj, 21. febr. (Izv.) Po naročilu grofa Sforze so italijanski delegati mednarodne kontrolne komisije nehali sodelovati v tej komisiji in zapuste v kratkem Dunaj. Francoski, angleški in japonski dele-gatje pa ostanejo še dalje tukaj in nadaljujejo svojo kontrolo.
AKCIJSKE DRUŽBE NA POLJSKEM.
Krakov, 21, febr. (Izv.) Leta 1919. sc je v poljski republiki osnovalo 74 novih akcijskih družb s 3% milijoni mark kapitala, L. 1920. pa se je dosegel rekord s 126 novimi akcijskimi podjetji s pol milijarde mark akcijskega kapitala.
IRSKA VSTAJA.
LDU Berli«, 21. februarja. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja iz Londona: Vlada je na Irskem ustrelila šest oseb, baje vohunov, in je pri tem naznanila, da je pri hišnih preiskavah, ki so se izvršile v nedeljo ponoči, dobila precej dragocenih dokumentov iz glavnega stana republikanske armade.
BORZA.
LDU Zagreb, 21. febr. (ZNU) Borza. Devize: Berlin 243—248, Italija 543—545, London 585—588, Newyork 150—152, Pariz 1085—1090, Praga 187—188, Švica 2400 do 0, Dunaj 20.50—21. Valute: Dolarji 146 do 147.75, avstrijske krone 22—22.50, carski rublji 60—64, 20 kron v zlatu 480—486, francoski franki 0—1075, napoleondori 483 do 485, nemške marke 23&—240, rumunski leji 194—198, italijanske lire 528—530, bolgarski levi 172—0, češkoslovaške krone 178—180.
LDU Praga, 21. febr. (ČTU) Valute: Jugoslov. dinarji 202, nemške marka 131.25, rumunski leji 107.25, bolgarski levi 91.25, švicarski franki 1343.50, italijanske lire 293, francoski franki 588.50, angleški funti 314.50, ameriški dolarji 79, avstrijske krone 10.77V2, poljske marke 7.70.
LDU Dunaj, 21. februarja. (ČTU) Valute: Ameriški, dolarji 733—737, bolgarski levi 845—855, nemške marke 1171—1177, angleški funti 2815—2835, francoski franki 5205—5245, italijanske lire 2620—2640, jugoslovanski dinarji 1890—1910, poljske marke 82.50—84.50, rumunski leji 942.50—
952 50, carski rublji 315—321, švicarski franki 12.150—12.200, češkoslovaške krone 886—892, madžarske krone 137—139.
LDU Curih, 21. febr. (ČTU) Devize: Berlin 9.45, Holandija 207, Newyork 605, London 23.45, Pariz 43.20, Milan 21.971/,, Praga 7.30, Varšava 0.75, Zagreb 4.20, Bu-dimpešta 1.15, Bukarešta 7.90, Dunaj 1.271/2, avstrijske krone 0.90.
g Izpremcmba izvorne carinske tarife.
Po brzojavnem obvestilu glavne carinarnice v Ljubljani o. br, 9802 je Ekonomsko-financijski komite ministrov dne 19. februarja t. 1. odobril novo izvozno tarifo, po kateri so od izvozne carine oproščeni predmeti iz sledečih številk dosedanje izvozne tarife (Uradni list z dne 20. avgusta 1920, št. 96). Št. 33 točka druga in četrta in sicer samo za salamo, razne klobasice, švarglc (nadevano meso) in mor-tadelo. Iz št. 51 lesno oglje v kosih, prahu ali briketirano, iz točke 52 a in b vse druge vrste moke razen pšenične in zdroba, iz št. 75 cement dalmatinskega izvora, medtem ko se za drugi cement plača 10 dinarjev za 100 kg, dalje predmeti točke 84 mila in pralna sredstva, iz točke 86 surov glicerin, iz št. 106 vsi ostali produkti suhe destilacije razen metilovega alkohola, for-maldehyda, kreozota, kalcijevega acetona in olja za impregniranje, iz točke 109 sortirane krpe iz jute in barvane bombažne krpe, iz št. 113 izdelki iz človeških las, iz št, 127 rdeča in bela lepenka. Podrobni tekst
izvozne tarife, ki je znatno znižana, izide v najbližji številki »Službenih Novin«. Tarifa je stopila 19. februarja 1921 v veljavo.
g Državni dohodki. Državni dohodki iz taks so meseca januarja znašali 9.61J..513.28 dinarjev (4krat več nego v istem mesecu pr. 1.) Od januarja 1920 do 31. januarja 1921 znašajo ti dohodki 83,419.142.97 dinarjev. Za ta čas izkazuje proračun samo 38,632.066.42 dinarjev.
P/os^eta.
pr Aus dem siidslarisehen Risorgimentn.
Von Hermann Wendel. Verlag Friedrich An-dreas Perthes A. G. Gotha 1921. Str. 199. Cena 42 K in so dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. S to knjigo je Hermann Wendei podal nemškemu narodu v obliki življenjepisov izrazitih kulturnih in političnih delaveeV med Jugoslovani, kulturno in politično zgodo-" vino Srbov, Hrvatov in Slovencev. HermAi^' Wendel je med Nemci izredna prikazen ^'Sb-* sežnim znanjem, globokim socialnim pogledom in finim čutom za nacionalno pravičnost, ki v svojih znanstveno visoko stoječih spisih pobija zmote nemških pisateljev in javnega mnenja o Jugoslovanih. Njegovi spisi se odlikujejo po blestečem slogu in duhovitem izražanju, tako da se kljub vsemu znanstveno obdelanemu materialu čitajo kakor kak roman. Nasproti očitanju, da zapravlja čas in moč v prilog Jugoslovanom, odgovarja v uvodu k tej knjigi: K duhovni obnovi Evrope spada, pokazati o slabopoznanem in zasramovanem narodu, da ima tudi nebo nad seboj m zvezde na tem nebesu. V drugo žuborijo tudi tu studenci reke, ki namakajo naš breg; jugoslovanski Risorgimento je duševna predzgodovina jugoslovansko države, ki bo po združitvi avstrijskih Nemcev z Nemčijo neposredna soseda nemške republike. V tretje pomaga znanje nacionalnega gibanja drugega naroda premagovati lastili nacionalizem, v kolikor je oz-kosrčen in omejen in torej nevaren, ter je tako prispevek kamena k bodoči stavbi zedinjo-nega človeštva, četrtič in stotič zaslužijo Jugoslovani, da jih ravno Nemec bolje spozna kakor iz neokusnih dovtipov neumnih humo-rističnih listov in spačenih opisov zlohotnih nevednežev. In zares, Wendei se je v jugoslovansko preteklost in sedanjost tako uglo-bil, da ga moramo občudovati. Tudi najsub-tilnejše naše zadeve mu niso neznane. O vsebini knjige poročamo v lističu prejšnje in današnje številke. Knjigo najtopleje priporočamo. - F. S.
pr Nova slovenska drama. V drami študirajo najnovejšo dramo, priljubljenega pisatelja F. S. Finžgarja; »Razvalina življenja«. Snov je vzeta iz kmet. življenja in jasno obriše vsa nasprotja, ki nastanejo
v zakonu, ki je sklenjen vsled materijelnih koristi. Drama je tudi primerna za vpri-zoritev na podeželskih odrih, zato občinstvo z dežele že sedaj opozarjamo. Glavne vloge igrajo ljubljanski publiki priljubljeni umetniki: ga. Juvanova in gdč. V. Danilova ter g. Gregorin. Režijo vodi g. Danilo. Po sedanjih dispozicijah bo premijera v soboto, kot slavnostna predstava v čast pisateljeve 50 letnice.
pr Pevsko društvo »Hlahol« v Pragi proslavi letos 60 lctnico svojega obstanka s tem, da priredi izlet in koncerte v vseh večjih mestih v Jugoslaviji; kakor v Ljubljani, Zagrebu, Varaždinu, Novem Sadu, Belgradu in na povratku v Mariboru. V Ljubljani Sc vrši koncert due 15. maja i. i. Praški »Hlahol« jc eno izmed največjih in najuglednejših čeških pevskih društev. Izleta se udeleži nad 150 pevk in pevcev, (k)
pr Prejeli smo: 1. številko »Ljubljanskega Zvona«, ki je izšla v popolnoma novi in precej okusni opremi in prinaša mnogo zanimivih razprav ter leposlovnih spisov; 2. številko »Glasnika Ministcrstva Narodnega Zdravja« in 3. številko »Teh-ničkega Lista«, ki ga izdaja »Udruženje jug. inženjera i arhitekta«,
pr XXXVIII, redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se vrši v soboto dne 12. marca ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom.	(k)
pr Narodna Galerija, V točki 2. društven. pravil je zapopaden program »Narodne galerije«, glasi se: Namen društva je ustanovitev, izpopolnjevanje, vzdrževanje in varstvo javne slovenske umetnostne galerije, t. zbirke slikarskih, plastičnih, grafičnih in stavbarskih umotvorov umetnikov slovenskega pekoljenja, bodisi moderne, bodisi starejše dobe. Izključeni tudi niso umotvori drugih umetnikov, zlasti ne teh, ki so stali v zvezi z domačo umetniško produkcijo, oziroma, ki so vplivali na razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti. Društvo ima tudi namen vse že obstoječe umetniške zbirke, spadajoče v navedeni okvir, združiti v celokupnost. Poleg ustanovitve zbirke same je društveni nam;n naposled tudi zgradba ali pridobitev poslopja za slovensko umetniško galerijo oziroma začasna pridobitev prostora za nastanitev zbirk. — Istotako je društveni namen vzbujanje zanimanja za upodabljajočo umetnost med občinstvom, pospeševanje razvoja domače upodabljajoče umetnosti, raziskovanje slovenske umetnosti, prirejanje sestankov, predavanj, delitev nagrad ter izdavanje spisov in reprodukcij — vse to, kolikor je potrebno v namen, izražen v prejšnjem odstavku. — § 3. V dosego navedenih smotrov — § 2. — zbira
nakupi, darili in testati. — Redna članarina znaša 30 kron letno; enkratna usta-novnina 500 kron. — Umetnostna zbirka »Narodne Galerije« je bila otvorjena 7. marca 1920 in je pristopna javnosti vsako nedeljo in praznik od 10.—12. in ob četrtkih od 3.—5. v Kresiji (vhod iz nabrežja). Vstopnina 2 K. Vso pošto prosimo na naslov; Narodna Galerija, Ljubljana.
pr VI, čorovič, Rasa in vera v srbski prošlosti. Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov VIII. zv. Izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1921. Cena 16 K, po pošti 1 K 50 v. več. — Brošura prinaša nastopno predavanje belgraj-skega vseučiliškega profesorja Čoroviča. V njem je ostro očrtan glavni, nam 'osti-krat nerazumljivi problem srbske du.šev-nostj ter jedro narodnega in državnega mišljenia srbskega plemena.
pr Zora — Luč«, glasilo jugoslov. kat. dijaštva, je izborno urejevana revia. ki bi ne smela manjkati v nobeni katoliški rodbini. Malenkostna naročnina 24 kron (dijaki 18 K) letno, naj se pošlje: Upravi »Zore — Luči«, Ljubljana, Ljudski dom. Podpirajmo naše di-jaštvo vsaj z naročanjem »Zore — Luči«!
c!>
Dne 21, februarja 1921 je otvoril porotno zasedanje predsednik ljubljanskega deželnega sodišča g. dr. Papež; votanta sta bila gg. dvorni svetnik Andolšek in svetnik Pernuš; obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik dr. Do-menico.
Potepuh in tat.
Matevž Benedičič, rojen leta 1901 na Jesenicah, je dobil meseca julija 1920 pri deželnem sodišču v Ljubljani šest mesecev ječe. aT.'? °k,radel svojega gospodarja mlinarja Alojzija Tršana v Tacnu. Kazni ni nastopil, marveč jo je popihal na Koroško; jeseni se jc pa vrnil na Gorenjsko in je ukradel 7. avgusta mlinarju Tršanu 18.000 K, 200 K vredni samokres, njegovemu hlapcu Marinšeku pa tobaka in nož v vrednosti 38 K, 19. septembra Neži
Priporočal® se sledeče domaČe"tvrdke
društvo denarna sredstva z darili,' tesTati j ?ur& vvYrf^nosti 97 K, 26. septembra Ani in članarino, obenem pa tudi umetnine z 1
Za dvakratno objavo v »odnu se
računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A,, Gosposvetska c, 13.
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, L Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel 366.)
KLEPARJI
Kom T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
K .m,„2- decembra Janezu Pernušu na Višovčah pri Tržiču 4500 K vrednega konja. Vlomil je koncem septembra tudi v vilo »Morska zvezda« na Rečici, kjer pa ni nič ukradel, ker ni našel blaga, ki bi mu bilo ugajalo. Benedičiča )e zagovarjal gosp. dr. Poček. Obtoženec m tajil, kar je storil. Predsednik g. dr. Papež je rekel: »V desetih dneh je šlo 1800 kron, ki nh ie zapravil. To je lepo za takega mladega človeka!« Prvi državni pravdnik g. dr, Dome-mco je v svojem govoru poudarjal, da se mora kuga tatvin, goljufij in ropov, katera je ded-scina votske, zntreti za vsako ceno. Porotniki ?°iMSar?a n'e stavljcna vprašanja soglasno potrdil*. benedičič je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe,
Tatica iz navade,
_ Terezija Capcl, rojena 1S73 na Okovški gori, je bila zaradi tatvine že devetnajstkrat kaznovana, ko so jo 7. novembra 1920 izou-a iZ ^znilnice v Begunjah, v kateri je presedela 18 mesecev ječe, se je še tisti večer zg asila pn Matejevih v Nošah, katerim ie rekla, da se piše Marija Novak in da je prišla iz Beguni, kamor je spremila svojo sestro usmi-lienko. Matejevi so Caplovo prenočili, ponoči pa ]e vzela Heleni Prinčevi ogrinjalo in svilnato ruto in je izginila. Zagovarjati ce mora pred poroto zaradi tatvine in ker ji je tatvina pnsla v navado. Caplovo je zagovarjal g. dr. JNovak. Na vprašanje, od česa živi, je Caplova odgovorila, da od tatvine. Caplova je trdila, da ona v Nošah ni prenočila in da ni okradla 1 nnceve._ Pnnčeva je Caplovo natančno spo-j '• Večl 'c Presec!cla že 6 let, 1 mesec in 12 dni. Vsega skupaj je bila kaznovana že 31-. 1 P™1"'1" so stavljeni vprašanji potrdili in je bila Capel obsojena na 5 let težke ječe.
Vlom vojakov v Dobrli vasi,
v .,Y0'aiV, L bataliona 40. pešpuka Anton Vcgel s Planine pri Krškem, Anion Vranešič iz lnbuč pri Črnomlju, Franc Kalan in Vinko isemen so v noči od 27. na 28. aprila 1920 vlomih v prodajalno aprovizacijskega odbora za sodna okraja Dobrla vas in Železna kaplja v ,iV^?si,ln,so °dnesli iz zaklenjene mizni-ce 14.034 K; denar so si razdelili in je prišlo na vsakega približno 3500 K. Dne 28. aprila ie vojaška oblast vse štiri aretirala; Franc ft.alan m Vinko Semen sta meseca junija 1920 pobegnila iz vojaških zaporov, Vegel in Vra-nesič sta se pa zagovarjala pred poroto. Obtoženca je zagovarjal g. dr. Treo. Porota je Vegla in Vranešiča oprostila.
Nepobolišlfiv tat.
Krojaški pomočnik Karol Zupan je bil zaradi tatvine že štirikrat kaznovan, enkrat na 3 leta težke ječe. V noči na 27. decembra 1920 je ukradel svojemu mojstru, Lovrencu I crenti v Podgori pri Št. Vidu, gotovine in drugega blaga v vrednosti 6040 kron 50 vinarjev in pobegnil. K sreči so Porentovi precej zapazili tatvino in so Zupana zasledovali m ga v Ljubljani aretirali. Zupana jc, zagovanal dr. Perič. Porotniki so vprašanie o krivdi soglasno potrdili s pristavkom, da vrednost ukradenih reči ne presega 4000 K. Ob-sojen je bil na 3 leta težke ječe.
Dr. Jos. Valjavec, Italijansko slovenski slovar (Dizionario italiano-sloveno). Cena vezani knjigi 40 IC. _ Ta bogati slovar obsega nad 40.000 besed, bogato frazcolo-gijo m kratek seznamek krstnih in zemljepisnih imen. Ker smo postali z italijanskim sosedom prav bližnji mejaši, bo ta slovar služil vsem potrebam posameznika. Va-Ijavčev slovar je najboljše slovansko delo te stroke in kelor si ga bo nabavil, ga bo tudi drugemu priporočil. Dobi se v Jugo-siovanski knjigarni v Ljubljani.
Meteorologih® poročilo.
(JltS Op:lBO. va: a	Unru-metoi v mm	1'crmo-nietei v C	i'«thr'>ii> t1 tu k, nor » (I	Nobo, lltrn*	ti 'Hv 111.1 v mm
10. 2. 21 h	739 7	4	2 1	obl.	
20. 2. 7 D	<40	05	2	mo»'la	
20. 2 14 h	741-4	40	2	jasno	
20. 2. 21 h	742-1	0	1'1	jasno	
21./2 7 h	745-7	— 5	—	megla	—
21. 2. 14 h	7414	4	1-5	javilo j.	
KNJIGARNE Jngoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo,
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
SLIKE ZA LEGITIMACIJE. Hibšer Hugon, fotograf, Valvazor jev trg 7, naspr. Križ. cerkve.
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Zuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Bren Pavel, Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«. Dunaj. c. 33. (lel. 366.) Uher F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., Woltova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št. 20.
(Za dvakratno otiiavo v ledna se racnnn 8 IKron.)
TRGOV Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valva/orlev trg št. 7, Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 11.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Faidiča sin. Sv. Petra cesfa 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Scbuster Anton, Stritarjeva uL 7.
/Mbin pleško
Jelka "pleško roj. l^ošn\el; poročena.
ijubljana, 21. /ebruarja 1921.
Zeoiiiio pontiia.
DoDro doiHdčo Hroflo
Alladenič z dobro službo, želi v svilio ženitve znanja s pošteno ml denko z nekaj premoženja. Resne ponudbe, če možno s sliko, pod »Bodočnost« na upravo lista.
želi mlad gospod pri solidni družini kje v Sv. Petra okraju. Ponudbe na poštni predal 103.	638
Učenec
se takoj sprejme pri Franjo Graajec, fotogr. umet. zavod Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 6
Prs°eda spalna oprava S5£f?0sK
2 postelji, 2 nočni omari, 1 psiha in 2 neresnici. Iz trdega lesa. Po^zve se Ciril tSrimožič, Trnovski pristan 1.	636
Izučena proffifllka, ^
v trgovino z mešanim i.lagom na deželi. Istotam se IjfUjjj^ Naslov pove uprava
sprejme
pod št. 633.
Gospod čno
išče službo za blaaajnl-čarko ali prodajalko v
Lublani. Ponudbe pod šifro »Delo« poštno ležeče Radovljica.	537
in prvovrstno slivovko proda Upravništvo grajščine flu-perčvrh pošta Novo mesto.
približno 10.000 kg dobrega sena. — Naslov se poizve v upravništvu Slovenca pod št. 626.
se
ftnnim prvovrstno sladko seno v malih iiUjLIll in večjih množinah. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod „Seno 627".
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.
Najcenejši nabavni vir vseh pisalnih potrebščin:
trakove zapisa nI siroj vseh sistemovšir na 11-25m/m det K 300 karbon papir zajamčeno sveža vrsta angleška marka,
karton s 100 listi..............,70
1C00 pol papirja za pisalni stroj format 3112 cm . . , 540 1000 , pa iiria za pisalni stroj format 29/16 cm . . , 520 1000 , papirja kancelijskega format 3112 cm . . . . 510 1U00 . papirja konceptnega format 31/12 cm .... 290 vse zajamčeno dobra vrsta, razpošilja dnevno po pošti in po
železnici.
Papirnica in tiskarna
A. BRUSILA k. d.
Telefon 71.
ZAGREB Mesničkanl.4
Dr. Fran Kandare „PETQVIA" ^Breg^n piuV*
je otvoril odvetniško pisarno
v Krškem.
Franc Lah, po-ill OU IKjUJijCiUU. sestnik pri Fari štev. 13 obč. Bloke zadnja pošta Nova vas čez Vel. Lašče je izgubil dne 16. februarja t. 1. na postaji dolenjske železn ce v Ljubljani pred odhodom dolenjskega vlaka okrog 7 ure zvečer istega dne, to je pri plačilu voznega listka, listnico, v koji je bilo okrog 27.000 K denarja ter razne listine nanj glaseče in razna poštna potrdila. Prosi se vsa dobra in krščanska srca, ako je komu o tem kaj znanega oziroma kdo bi bil listnico z denarjem pobral naj sporoči oziroma odda imanovatiemu proti lepi nujdnini (nagradi) koja se takoj pri vrnitvi izplača. 645
s1S° Hišnik aiilčijaž ^fc
otrok. Naslov pove uprava pod št. 658-
išče dobro izvežbane in izučene
preddelavce
za štanceri o (Stanzerei), cvikarijo (Zvvickerei) in mojstra za izdeSovanJe bodnov (Bodenfabrikation) in se pod dobrimi pogoji in plačilu takoj sprejmo.
»zbirajte za sklad slovenske ljudske stranke!«
ff
ilnhidvn posoda itd se prodaja od I UiiiMVU, 21. do 26. februarja, vsaki dan od 2—5 ure popoldne. Cankarjevo nabrežje 7/II.	611
se po
hiša z vrtom.
6,1. Rupnik.
ceniradi sta,ne
preselitve Poizve se Wolfova ulica 580
PšenlCne DanalsKe ot^b.^0kwr»u-
vedno v zalogi F. an A'ogačnlk, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Poške klobuke
priporoča
G klobučarjem ln trgoveem čadeŽ h bjubljatia pošiljam na zahtevo Vzorce.	Mestni trg.
dražbe
2 sobi pohištva in drugih potrebščin kakor servisi 1. t. d. dne 23. februar a ob 9. uri dopoldne, Florjanska ulica 19 I.
VINSKI KIS
več hI ima naprodaj Franc Pregelj, Ihan pošta Domžale. Kis je čist, lepe barve in zelo okusen.
.. TANDARD
Ges. m. b. H., W!EN I., Franz Josefs Kai 5.
Ustanovljeno 1849.
Oddelek psvovarski
dobavlja vsakovrstne plvovarske stroje in pivovarske predmete, plvnlčarske sit-oje in plvnlčarske predmete, vsakovrstne tehnične potrebščine.
Oddelek delavnice
dobavlja prenosno orodje (Transportgerate), ventilatorje, poljske kovačnice (Feldschmie-den) i. t. d. — Lastni proizvod.
koji je vešč tudi v montiranju, išče za takoj »Kordun«, tvornica stro-jjeva i alatn u Karlovcn.
„KOK2>UN", tvornica strojieva I alata u Karlovcu. Pojiovnica Zagreb.
Kapital: K 20,000.000.
SLOVENSKA ESKOMPTMR BRMKR
Rezerve okrog K 6,000.000.
INTERESN \ SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT-NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU ===== DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT
LJGBLJRMR, ŠELENBIJRGOVR ULICR STEV. 1 izvršuje vse bančne transakcije naj.
ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI — BORZA
Izdaja konzorcij >ilovencac
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.