Stev. 104.
If LMflM, v sredo m l mosa 1924. Posamezna stevima stane 1 '50Din. [»|o [!!.
Naročnina
za državo SHS:
ne mesec......Din 20
sa pol leta . . • • . .120 sa celo leto . « • . «240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 T Inozemstvu.... . 60
Cene tnserafom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, voliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naroČilu popust.
Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
ПММ Plačilna V oML
Uredništvo Je v Kopitarjevi ullct 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328.
Političen Itst za slovenski mM.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Cebovnt račun: LJubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Gonja.
»Slovenski narod« je odnekdaj nosil pri nas zastavo antiklerikalizma. Ta svoj posel pa je opravljal tako neduhovito, plitvo in cisto prostaško, da v 57. letu svojega obstoja nima zaznamovati nobenega uspeha. Del slovenske inteligence se je obrnil k socializmu, del se je orientiral po krščanskem ljudstvu. Pri tem so ravno najboljši pred stavitelji socializma ostali pristaši več ali manj krščansko orientirane etike, vsi pa so do dna duše zamrzili slovensko naprednjakarsko plitvomisel-nost, ki danes v našem kulturnem življenju sploh ničesar več ne predstavlja. Tisti slovenski inteligenti, ki niso ne katoliško ne socialistično usmerjeni, so popolnoma izven strank, so pa vsi odločni nasprotniki kulturnobojnega demokratarstva. To je ves rezultat polstoletne protiverske in proti-cerkvene gonje slovenskega liberalizma.
»Slovenski narod« pa goni svojo anti-klerikalno pesmico naprej. Danes je izgubil še tisto malo učenega laka, ki se je držal svojedobnih protikatoliških modrovanj dr. Slanca, in tisto robato šegavost, v katero je znal zavijati svoje antiklerikal-ne satire dr. Tavčar. Danes pišejo liberalni inteligenti z občudovanja vredno igno-ranco, neumno predrznostjo in neženi-rano neslanostjo. Popolna dekadenca, z eno besedo.
Danes n. pr. so se čutili svobodomi-eleci okoli »Naroda« poklicani napisati cel uvodnik zoper dovršeno katedralo v Lin-cn, ki da je razkošna in sijajna, ljudstvu pa ne bo prav nič koristila. V cerkvi se bodo erca povzdigovala k Bogu, se bodo duše zbrale k samopovzdigi in samopožrtvova-nju, se bode dajal podnet k delom krščanske ljubezni. Tega pa naprednjakar, ki je pogreznjen v egoizem in materializem, ne razume. Kadar pa se bo kje dogradila kakšna veleb^nka, ali se ustanovil kakšen trust ali pa dovršil kakšen razkošen tem-pel čutnega uživanja, bo »Slovenski narod« seveda poln hvale in občudovanja.
Mož v svojem naprednem mračnjaštvu eeveda tudi ne misli na to, kakšno ogromno etično vrednoto predstavlja katedrala, ki je eden najlepših umotvorov gotike. On občuduje bolj kakšno neokusno kričavo amerikansko smotrenostno stavbo, kjer se šteje denar, sklepajo kupčije in odira ter goljufa delovno ljudstvo za plodove svojih srag in svojega truda.
Da bi njegove neslanosti bolj držale, Je člankar »Slovenskega naroda« privlekel na dan »cerkveni kapitalizem«, češ, na-zunaj se »klerikalizem« odeva v krščan skosocialno obleko, v istini pa gre zgolj /a »materialnim blagostanjem svojih prvakov«.
Mož je zamenjal »klerikalizem« z li beralizmom. Dokler je »klerikalizem« vla dal, je bilo blagostanje delovnih stanov ta ko veliko, da socialno vprašanje v sedanji svoji ostri obliki sploh ni obstojalo. (Glej Janssen, Geschichte des deutschen Vol-kes.) Cerkveno premoženje je služilo po svoji ogromni veČini izravnavanju tistih чо eialnih neenakosti, ki so kljub temu ob stojale. S tem denarjem je cerkev stoletja sama zidala bolnice, sirotišča, zavetišča, kulturne in socialne ustanove, kultivirala zemljo, vršila agrarne melioracije, opravljala naravnost vse državne občeblaginjske posle, cel6 saniteto. S tem denarjem so se ustanovila tudi vsa vseučilišča, knjižni ;e, znanstveni instituti. S svojim premoženjem je podpirala in ščitila cehovstvo, mesta, avtonomijo stanov, deželni mir. (Glej n. pr. chen.
Vse to je prenehalo, oziroma se globoko izpremenilo z racionalizmom, reformacijo, liberalizmom. Cerkveno premoženje so sekularizirali, to je, požrli so ga •knezi, vladarji, bankirji in liferanti. S tem denarjem so zdaj bogatele pijavke, so se podjarmljevali tuji narodi, zasužnjile kolonije, silili svobodni ljudje v vojake, uvedla moderna sužnost, uničila stanovska samouprava uničila avtonomna obrt in se je dvignil veleindustrializem. Tri četrtine sveta se je izpremenilo v proletariat, ne-krščanski velekapitalizem pa slavi svoje orgije, potem ko je raztroval človeško družbo z naukom liberalizma, neomejene svobode, svobodne konkurence, severennega
egoizma, postavno sankcioniranega oderu-štva, tatvine in ropa.
Kar pa je ostalo cerkvi premoženja, se še danes obrača po svojem ogromnem delu v dobrotvorne svrhe, ostanek gre za vzdrževanje služabnikov cerkve in bogo-častja, ki je seveda liberalizmu napoti, ker ga najbolj ovira pri njegovem materializi-ranju človeške družbe. Vatikan n. pr. vsakoletno izda za stradajoče in siromake v Rusiji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, Mali Aziji, po misijonskih deželah etc., etc. domala vse svoje dohodke, dočim liberalno vele-bankarstvo samo množi svoje profite in jih kopiči. Ameriška cerkev vzdržuje iz tega, kar ima odveč, nebroj kulturnih in socialnih naprav ter podpira vsako humanitarno akcijo. Kaj pa ameriški milijarderji? In tako je po vsem svetu. Pri nas grejo vsi škofovi dohodki za gimnazijo v Št. Vidu. Slovenska duhovščina pa svoje skromne dohodke po ogromni večini razda za
kulturne in socialne stvari, za knjige, za dijake, za društva, za reveže. Koliko pa da slovenski liberalni velekapital iz svojega obilja? Kakšno drobtino; ogromni del gro za privatno blagostanje in nove dobičke, za plutokracijo, ki izsesava ljudstvo in s svojim nekrščanskim postopanjem pripravlja novo svetovno vojsko in socialno revolucijo.
Glasilo te plutokracije pa si upa potem še napadati največjo in najstarejšo kulturno ter človekoljubno ustanovo sveta. Seveda, to je odnekdaj taktika ljudskih pijavk od francoske revolucije dalje. Medtem ko ljudstvo hujskajo zoper cerkev, mu nemoteno kradejo denar iz žepov. Hvala-bogu, danes to sredstvo ne zaleže več. Liberalni velekapital si mora že izmisliti kakšno drugo sredstvo za omamljevanje mas. Končno pa jih bo ravno od teh mas dobil pošteno po glavi. Tako kažejo znamenja na zemlji in na nebu.
Pašič preje! hi vrnil mandat za poslovno vlado.
PAŠIČ ZAHTEVA VOLIVNO VLADO.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Kljub narodnemu prazniku hajduškega ustanka je bil danes storjen prvi korak za razčiščenje krize in prvi korak k definitivni rešitvi. Ob 11 dopoldne je bil povabljen na dvor g. Nikola P a š i ć in se je vrnii ob 12.20 v pred-sedništvo, kjer so bili zbrani vsi ministri. Po kratkem obvestilu ministrov o uspehu avdience se je Pašič odj>eljal iz predsedništva v družbi Svetozarja Pribičeviča na svoje stanovanje. Po tej seji so ministri izjavljali, da je Pašič dobil od krone mandat za sestavo delovne vlade. Dalje so izjavljali, da mora do 5 popoldne obvestiti dvor, ali tak mandat sprejme ali ne. V svrho odločitve o tej stvari je bila ponovno sklicana seja ministrov ob 3 popoldne, ki je trajala do pol 5. Večina ministrov ni hotela dajati nobenih izjav, češ da je prepu-
ščeno Pašiću, da sam odloči o poverjenem mandatu. Nekateri ministri so na vprašanje, ali bo Pašić vrnil mandat odgovarjali, da je to pač jasno. Točno ob 5 popoldne se je Pašič odpeljal na dvor, a se je takoj zopet odpeljal na svoje stanovanje, ker mu je bilo sporočeno, da kralja ni na dvoru. Na ta način je Pašič obdržal mandat šo eno uro, kajti par minut po 6 popoldne se je ponovno odpeljal na dvor. Avdienca je trajala samo par minut. Pašič je kralja obvestil, da še vedno stoji na stališču, da so iz ecdanje krize po njegovem mišljenju edini izhod volitve, in da ne more niti pristopiti k poverjeni mu nalogi, namreč k sestavi delovne vlade. S tem je Pašič v šestih urah odigral svojo prvo vlogo mandatarja.
iifjeole
IZRABLJANJE RADIČEVEGA PROGLASA. — ODLOČITEV V ROKAH KRONE: ALI MANDAT ZA NEM0ŽN0 NAJŠIRŠO KOALICIJSKO ALI 0ŽJ0 KONCENTRACIJSKO
DAVIDOVICEVO VLADO.
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Imenovanje Pašiča kot prvega mandatarja krone je v političnih krogih in v javnosti bilo spreje -to zelo različno. Dasiravno je običajno, da se ob krizi prvi mandat zaupa in dostavi najmočnejši parlamentarni stranki, vendar se v nekaterih krogih misli, da to v tem slučaju ni bilo potrebno, kajti Pašio ie že s sestavo koalicijske vlade in z njenim padcem dokazal, da ni kos nalogi, kakor jo nalaga parlamentarna kriza. Obenem ie ob priliki padca 12. prejšnjega meseca bil izdan komunike, v katerem vlada prejudicira poznejši rešitvi s tem, da je v tem obvestilu izjavila, da smatra kot edini izhod volitve. S tako izjavo so se Pašič in ostali člani njegovega kabineta že v naprej izključili iz vsake parlamentarne kombinacije. Dejstvo, da je bil kljub temu poverjen mandat Pašiču, so vsled tega nekateri krogi tolmačili kot predznak za končno rešitev. V tem smislu so se tudi tolmačile izjave nekaterih ministrov, ki so po popoldanski seji časnikarjem izjavili, da je bilo vnaprej jasno, da dobi Pašič tak mandat, da je pa tudi jasno, da ga bo Pašič vrnil, kar pa da se seveda že iz formalnih ozirov ne sme priobčevati. Tudi v široki javnosti je vladalo prepričanje, da bo Pašič vrnil mandat za delovno vlado in poskusil izsilili mandat za razpust in za поте volitve. Vsekakor so to PaSiću ni posrečilo in s tent jo dovršena prva faza reševanja krize. Težko jo ugeniti nadaljnje korake drugega ustavnega faktorja. Po prvi odločitvi sodeč, je pričakovati, da se bo reševanje gibalo brez dvoma v smeri delovne vlade, torej na parlamentarnih tleh. Vprašanje pa je, aH se bodo novi poskusni mandati glasili za koalicijsko ali sploh za vlado, ki bi bila zmožna za delo v parlamentu. Mandat za najširšo koalicijsko vlado bi se izkazal kot nemogoč in bi bil lak poskus iluzoren. Nekateri radikali so zato mnenja, da se bodo novi mandati tudi glasili tako, kajti radikali smatrajo, da jo izključeno, da bi samo opozicionalni blok mogel dobiti vlado sedaj po objavi Kadičovoga proglasa. Dočim
je bil ta proglas v Zagrebu konfisciran, so ga danes belgrajski listi objavili in ga režimski krogi seveda v največji meri eks-ploatirajo proti akciji opozicionalnega bloka. Nekateri radikali in Pribičevičevci so odkrito izjavljali, da jim je ta proglas prišel, kakor naročen in da so imele intrige s tem proglasom pri merodajnih faktorjih uspeh. Vsekakor hočejo zmanjšati s tem porazen vtis Pašičevega govora v Bjelini, v čemer so vsaj v javnosti deloma uspeli. Drugi del radikalov pa smatra, da pride kot novi mandatar krone za poslovno vlado v poštev Ljubomir Davidovič, ki bi po njihovem mišljenju mogel sestaviti tudi ožjo koncentracijsko vlado, kajti v tej vladi bi bili radikali z Nastasom Petrovičem na čelu. Gotovo je, da bi v slučaju, da dobi Lj. Davidovič mandat za sestavo poslovne vlade, bi precejšnje število radikalov pristopilo k opozicionalnemu bloku. Seveda so to za sedaj kombinacije, kajti odločitev leži v rokah krone. Opozicionalni krogi so radi tega prepričani, da se bo kriza reševala na započeti način, vsled česar je pričakovati pravilne in parlamentarno rešitve v najkrajšem času.
LJUBA JOVANOVIČ NI DOBIL
MANDATA.	__
Belgrad, 6. maja. (Izv.) Ob pol Š". uri zvečer je bil poklican na dvor g. Ljubomir Jovanovič. Dasiravno se je z ozirom na hitro odločitev o novem mandatu in še hitrejšem koraku Pašiča o vrnitvi takega mandata pričelo misliti, da se bo kriza reševala v hitrejšem tempu, vendar je poziv Ljubomira Jovanovića iznenadil in v nekaterih krogih se je mislilo, da bo Ljubomiru Jovanoviću poverjen mandat. Posebno konference, ki jih je imel Ljubomir Jovanovič tekom popoldneva z različnimi radikalnimi voditelji, in pa dejstvo, da je Ljuba Jovanovič prisostvoval popoldanski seji vlade, je potrjevalo to mišljenje. Ko je Ljuba Jovanovič ob pol 9. zveče-t odšel iz dvora, je novinarjem izjavil, da je Pašič vrnil mandat, da on ni
dobil novega mandata in da nc more dati nobene izjave glede nadaljnjega reševanja krize.
STARA, NERODNA INTRIGA.
Belgrad, 6. maja. (Izvirno.) Slabost Pašić — Pribičevičeve kombinacije dokazuje intriga, ki so jo vrgli v javnost proti opozicionalnemu bloku. Razširili so vesti o koaliciji med njimi in Jugoslov. klubom. Ker so take vesti stalno na dnevnem redu ob vsaki krizi, jih nc bo treba šele zavračati kot lažnive, ker so tendenciozne in brez vsake podlage. Imajo pa namen slabiti vrste opozicionalnega bloka.
PROGLAS IIRSS ZAPLENJEN.
Zagreb, 6. maja. (Izv.) Proglas HRSS na narod je državno pravdništvo zaplenilo na temelju člena 13 in 138 ustave, ker da so s proglasom izziva mržnja proti državi in narodnemu edinstvu. V Belgradu je bil proglas objavljen v celoti ir. ni bil zaplenjen. Zato bo HRSS zahtevala, da se državni pravdnik Marochino ostro kaznuje, ker je samolastno zaplenil proglas.
POJMOVANJE POSLANSTVA. Zagreb, 6. maja. (Izv.) Na zadnji р1сч nami seji HRSS je bilo med drugim sklenjeno, da noben poslanec HRSS ne sme v nikakem slučaju intervenirati, ampak samo predsedstvo; dalje, da smejo poslanci HRSS za svoje potrebščine uporabiti le del dnevnic, ostalo pa morajo izročiti strankinemu fondu. Poslanci IIRSS sc temu sklepu pač ne bodo radi pokorili, v prvem slučaju, ker prenehajo s tem biti jiolnovreclni mandatarji ljudske volje, v drugem slučaju, ker so dosedaj smatrali di jete za osebno in ne strankino last, od katere odstopijo stranki le toliko, kolikor njihov parlamentarni klub sam določi.
Berlin, 6. maja. (Izv.) Izvoljenih je po dosedanjih rezultatih 99 socialnih demokratov, 62 centrum, 4.5 nemška ljudska stranka, 24 demokratov, 1-6 bavarska ljudska stranka, 19 poslancev raznih kmečkih skupin, 4 nemški socialci, 5 nemških hano-verancev, 99 nemških nacionalistov, 32 nemških narodnih strankarjev (Deutschvolki-sche) in 61 komunistov.
Berlin, 6. maja. (Izv.) Berlinska policija je zaprla ob priliki volivne agitacije pri zadnjih volitvah 8 oseb, ki so se precej izpostavile za komunistično stranko. Areti-rance so danes pripeljali pred redno sodišče, ki je 5 oseb pridržalo v zaporu, 3 osebe pa je sodišče oprostilo.
Pariz, 6. maja. (Izv.) Z ozirom na iziit nemških volitev piše »Temps«, da je načrt strokovnih izvedencev glede reparacij sedaj v nevarnosti, da bo podvržen ali kritiki Tirpitza ali pa kritiki komunistov.
London, 6. maja. (Izv.) V Londonu pričakujejo, da bo nemška vlada dobila zadostno večino, da podpre zahteve strokovne komisije glede plačevan ja reparacij.
NOV RUDARSKI ŠTRAJK V NEMČIJI.
Berlin, 6. maja. (Izv.) >Vossische Ztg.« poroča, da so sklenili rudarji v Gorenji Šle-ziji proglasiti generalni štrajk, ker so bile njihove ponudbe glede delovnega časa odklonjene.
BesaraSisko vprašanje in vseslovanstvo.
Varšava, 6. aprila (Izv.) Vse rusko časopisje z velikim zadovoljstvom beleži in komentira članek belgrajske >Politike«, v katerem je izjavila, da bo Jugoslavija v morebitnem rusko-romunskem sporu zaradi Besarabije ostala nevtralna in da mora Rusija svojo predvojne meje dobiti nazaj. Ruski listi pišejo, da sc Jugoslovani vračajo k svoji tradicionalni politiki slovanske vzajemnosti, ki bo Slovane rešila izjiod jarma zapadne Evropo.
MUSSOLINIJEV OBISK V JUŽNI ITALIJI
Palermo, 6. maja. (Izv.) Včeraj jo na oklopnici »Dante Alighieri« dospel v Palermo ministrski predsednik Mussolini. —i Sprejeli so ga Orlando, ministri Di Gior-irio, Carnazza in GciiMlo, zastopniki krajev-
nih oblasti in mnogobrojno občinstvo. Mussolini je obiskal mostno hišo in Pantheon, kjer se je poklonil spominu Crispija in generala Cascina. Z balkona kraljeve palače je imel Mussolini nagovor na prebivalstvo.
MUSSOLINI POJDE NA ŠPANSKO.
Rim, 6. ma^a. (Izv.) Uradno poročajo, Ha bo italijansko kraljevo dvojico na njenem potovanju v Španijo spremljal tudi Mussolini, da uredi pri tej priliki nekaj spornih vprašanj trgovskega značaja med Italijo in Španijo.
FAŠIZEM.
Rim, 6. maja. (Izv.) Glavni tajnik fa-Sistovske stranko objavlja, da se je letos od januarja do konca aprila med fašiste vpisalo nad 600.000 novih članov.
ROMUNIJA IN ITALIJA.
Bukarešt, 6. maja. (Izv.) »Adeverok poroča, da bosta v kratkem odpoklicana italijanski poslanik iz Bukarešta in romun-pki poslanik iz Rima. Na njuna mesta prideta nova moža, Sijih naloga bo, da vzpostavita dobro razmerje med Romunijo in Italijo.
RUSKI KONZULAT V TRSTU.
Mo9kva, 6. maja. (Izv.) Sovjetska vlada je sklenila, da ustanovi v Italiji tri konzulate: v Trstu, Napol ju in Genovi.
»■ ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA.
London, 6. maja. (Izv.) Poročila, da so 6e angleško-ruska pogajanja začasno zaustavila vsled raznih težkoč, se demontirajo.
NEZGODA ANGLEŠKEGA POSLANIKA.
Gradec, 6. maja. (Izv.) Angleški poslanik na Dunaju Douglas se je peljal v nedeljo iz Brucka na Dunaj z avtomobilom. Med vožnjo je motor dvakrat odpovedal, vsled česar se je voz zaletel v neko drevo. Poslanik in njegova soproga sta lahko poškodovana.
POPUST V ČEŠKIH KOPALIŠČIH.
Praga, 6. maja. (Izv.) Češka vlada dovoljuje 33 odstotkov popusta vsem posetni-kom čeških kopališč, ki ostanejo v kopališčih vsaj 10 dni.
Volitve v Nemčiji.
Rezultat volitev v nemški parlament, ki še ni matematično točen, ker uradni skru-tinij še ni znan, pač pa podaja splošno pravilno sliko razmerja parlamentarnih strank, je sledeči:
1924 1920
Skrajna desnica: »Deutsch-Volkische«	32 (3)
32
99 (65) 15 (22)
114
24	(39)
45	(66)
62	(68)
99	(171)
230
Desnica: Nomški nacionalisti Bavarska ljudska stranka
Stranke sredine: demokrati
nemška ljudska stranka
Centrum
socialdemokrati
Skrajna levica:
komunisti
61 61
(16)
K temu pride še neznatno število miniaturnih strank. Iz tabele se razvidi, da volitve političnega položaja niso razjasnile.
Kakor znano, je najvažnejše vprašanje sedanjega momenta to, ali Nemčija sprejme predloge mednarodne komisije ekspertov, ki gredo za vplačevanjem reparacij na podlagi sanacijskega programa, ki posega deloma v finančno suvereniteto Nemčije, to je, terja izpremembe posameznih določil .ustave. V to svrho pa je potrebna dvotretjinska večina. Če so skrajni desnici (32) in nemškim nacionalcem (99), ki so brezpogojno proti predlogom velesil, pridruži zelo nacionalistična bavarska ljudska stranka (15) in komunisti (61), je absolutno izključeno, da bi mogel parlament proti 207 glasovom skrajno desne, desne in skrajno leve opozicije sprejeti v svrho izpolnitve zavezniških žalitev potrebne zakone. Na vsak način bo Ш vse odvisno od komunistov, ki se bodo ravnali po navodilih ruske sovjetske vlade, ki ima na ta način ta-korekoč v rokah ključ do situacije, ki je eminentno mednarodnega pomena.
V	drugih ozirih pa je koalicija proti ekstremistom mogoča — čeprav z malenkostno večino —, kajti sredinske stranke s socialno demokracijo razpolagajo same z 230 glasovi proti 207 okstremistom. Mogoče pa so šo druge kombinacije, ker desničarske stranke od sredinskih niso vse ostro ločene. Tako n. pr. utegne bavarska ljudska stranka iti v sredino, mogoče tudi del nemških nacionalcev; seveda bo šlo pri tem za to, ali so socialna demokracija
priključi k sredinskemu bloku ali ne. * * *
V	Parizu je izid volitev precej neugodno vplival. V strankarskem oziru pa bo ta rezultat zelo ugodno vplival na šanse fran-ooskeea nacionalnega bloka, oziroma Pet-
in eareja, ki stopi kmalu pred volivce. Francoski nacionalni blok opozarja volivce na nevarnost, ki preti od Nemčijo, v kateri jo zmagal Ludendorff. Angleži presojajo položaj nekoliko manj pesimistično, čeprav tudi ne prikrivajo skrbi. Umerjeni elementi so vznemirjeni tako nad uspehi nacionalistov kakor nad ogromnim narastom komunističnih glasov.
* * *
Od nacionalistov so izvoljeni v »Reichs-tagi: general Ludendorff, major Erick, admiral Tirpitz, princ Bismarck, veleposestnik Stubendorf, Sndustrijec Siemens, vsi pristaši Viljemove monarhije. — Od centra so izvoljeni voditelji: Marx, Wirth, Fehrenbach, Spalm, Giesberts. — Od demokratov: Scluffer, Dernburg, Bernstorff, Kocli, Biiumer, Schuckig. — Od nemške ljudske stranke: Stresemann, Scholz, Hein-ze, Becker, Moltenhauer. — Od socialnih demokratov: Miiller, Franko, Hilferding, Wells, Bernstein, Dawid, Scheidemann, Solmann, Wissel, Cristien. — Od bavarske ljudske: Amijiinger, Leicht, Schirmer. — Od komunistov: Frolich in Rimmele.
Približno razmerje glasov, ki so jih dobile posamezne stranke, pa je, kolikor se je dozdaj ugotovilo: nemški naoionalci 4 milijone 872.000; nemška ljudska stranka 2,630.000; centrum 3,250.000,• demokrati 1,766.000; socialni demokrati 5,251,000; komunisti 3,315.000.
Odstotna udeležba: 77 odstotkov; nekoliko manjša od one leta 1920.
*	Kriza v SeŠki narodni demokratski stranki. V soboto in nedeljo se jo v Brnu vršil kongres češke narodne demokratske stranke. De1'! na kognresu je bilo razdeljeno v sel', .ie, ki so razpravljalo o vseh vprašanjih strankine politike. Pri tem je prišlo do velikih nesoglasij. Resolucije, predložene plenumu so naglašale, da je eksistenčni pogoj češkoslovaške države, ohraniti mir. Temu cilju se mora ukloniti vsa zunanja in notranja politika. Dr. Benešu se izreka popolno zaupanje z željo, da ga mora nar. dem. stranka podpirati. Dalje se resolucije pečajo s korupcijo in bojem proti njej. Del plcnuma je nastopil proti tem resolucijam ter predlagal, da se debata o tem odgodi. Toda tn predlog je bil odklonjen s 106 glasovi proti 83, nakar so bile resolucije sprejete z 106 glasovi proti 83. Manjšina je nato izjavila, da se nadaljnjih posvetovanj ne bo vel' udeleževala. S tem je kriza v stranki postala odkrita in grozi popoln razcep te stranke.
*	Zunanjepolitične smernice Turčije. Turška vlada obrača največjo pozornost na Sirijo, nad katero izvršuje mandat Francija, in na Mezopotamijo, ki so jo Angleži že mislili izprazniti, pa se zdaj v njej le utrjujejo. Angleži gradijo železnico iz Bagdada vzdolž po perzijski meji do Kerkuka. Železnica ima strateški pomen, bo pa tudi služila eksploa-taciji • vzbodnomezopotamskih petrolejskih vrelcev. Turki pa gradijo železnico, ki naj zveze Argana-Mader, ki je najbogatejši ana-tolski bakreni rudnik, z bagdadsko; po tej železnici pa bodo Turki lahko prevažali tudi svoje čete v Mezopotamijo in Sirijo. Če pomislimo, kako Turčija pospešuje tudi zvezo Angore s Siwasom, vidimo jasno, da merijo njena prizadevanja v zunanjepolitičnem oziru predvsem na to, da okrepi svoje stališče v vzhodni Anatoliji, koder meji na one arabske dežele, ki so danes proti svoji volji pod angleškim in francoskim mandatom. Z Anglijo se nadaljujejo pogajanja radi mossulskega vilajeta, kojega pripadnost je ob božanskem miru ostala odprta. Zdi se, da bo Turčija Mossul dobila, ker se stališče Anglije v onih krajih čezdaljebolj poslabšuje. Turčija ima na jugovzhodu in vzhodu zaveznici v Perziji in Rusiji. Prav iz tega vzroka Turčija tudi ni voljna podpirati Romunije glede besarabske-ga vprašanja, kakor to Romunija želi. Ne glede na to, da je Rusija Turčijo v borbi proti Grčiji in zapadnim velesilam vseskozi podpirala, se Turčija posebno zdaj, ko je Bospor odprt in ko Turčija nima vojnega brodovja, ne more izpostaviti nevarnosti vojske z mogočnim sosedom.
V Težišču pri Mokronogu je imel v nedeljo 4. maja poslanec Sušnik zelo dobro obiskan shod. Nekateri samostojneži so pred cerkvijo agitirali, da bi ljudje ne šli na shod, ko so videli, da ničesar ne opravijo, so prišli v dvorano tudi sami. Tu so se postavljali z medklici, dokler niso osramočeni spoznali, da ne drži vse. kar berejo v »Kmetijskem listu«. Drug za drugim so odnehali in končno skupaj z našimi glasovali za zaupnico poslancem Jugoslovanskega kluba.
Na Selih pri Kamniku je bil v nedeljo sestanek volivcev n.?še stranke, na katerem je poročal tajnik SLS.
Na Gori pri Sodražlci je bil v nedeljo občni zbor Kinetske zveze, kjer je ob obilni udeležbi razjasnil sedanji politični položaj c. M. K r © k. Zhomvalci ao jasno uvi-
deli vso podlost laži proti našim poslancem. Ves napor demokratov v tem okolišu bo prazen. Tudi oni, ki poslcušajo begali naše volivce z novimi gesli, bodo končno videli, da jih bo zadela usoda vseh drugih strank in strančič, ki se postavljajo po robu zastopnici slovenskega ljudstva,' naši SLS._
Sla za reklamacije.
Zelo redki so slučaji, da so reklamacije pravilno sestavljene in opremljene. Pomanjkljive reklamacije povzročajo mnogo nepotrebnega dela občinskim uradom in prvostopnemu sodišču in navadno ne dosežejo zaželjenega uspeha. Ne bo odveč torej, ako se poda nekaj navodil.
1.	Volilni imeniki morajo biti stalno razgrnjeni v občinskem uradu. Vsakdo ima pravico po stavku 2 čl. 5 zakona o volilnih imenikih št. 183 Ur. 1. št. 67-22 volilni imenik pregledali, prepisati zase bodisi za drugega in zahtevati njegov popravek.
2.	Ravnotako ima pravico vedno vsakdo (tu je mišljena le fizična oseba, ne morda stranke) vlagati reklamacijo zase ali za drugega (čl. 5.). Reklamacije je vložiti pri občinskem uradu ustno na zapisnik ali pismeno.
3.	Reklamacijo je napraviti za vsakega volilca posebej.
Obrazec za reklamacijo pri zahtevi vpisa je priložen pod št. 1, za izbris pod št. 2 in za različne spremembe pod št. 3. Neprimerno v obrazcu, kadar se reklamacija izpolni, je črtali.
4.	Ako nima stranka rojstnega in krstnega lista in je nabava otežkočena oziroma onemogočena v pravem času, zadostuje tudi druga od pristojnega oblastva temeljem rojstnega lista izdana listina, kakor: šolsko spričevalo, poselska (ne delavska) knjižica ali vojaški dokument, iz katerega so razvidni rojstni podatki, ki so se morali brezdvomno ugotoviti pri izdaji take listine na podlagi krstne matice.
5.	Namesto domovinskega lista zadostuje tudi poselska knjižica ali potrdilo pristojnega političnega oblastva, da je reklamirana oseba državljan SHS odnosno Slovan po plemenu in jeziku. Enako zadostuje za ikazilo glede rojstnih podatkov in državljanstva, ako se predloži opcijska listina ali izkazilo o vojaškem službovanju v kraljevini SHS. Da je volilec
Slovan po plemenu in jeziku zadostuje njegov pravilni potni list, vidiran od tukajšnjega političnega oblastva.
6.	V zahtevi popravkov krstnih imen oziroma priimkov, bivališča itd. je ob sebi umevno, da se mora postopati prav tako, kakor pri sestavi reklamacije za vpis ali izbris, ter se morajo tudi predložiti potrebna izkazila pristojnih oblasti.
7.	Poslovanje o vsaki reklamaciji pri občinskem uradu je oo čl. 8—10 zak. o volilnih imen. št. 184 Ur. 1. st. 67/22 sledeče:
Pri vsakem občinskem uradu sta poleg župana določena od občinskega sveta šo dva člana, kateri skupno tvorijo reklama-cijsko komisijo pri občinskem uradu (čl. 20 zgoraj omenjenega zakona). Ti člani vzamejo vsako zahtevo popravka (reklamacijo) s prilogami v pretres in jo rešijo v obliki zapisnika tekom 5 dni. V občinah, kjer so občinski odbori razpuščeni, rešuje pri občinskem uradu vložene reklamacije pristojno okrpjno sodišče. Zapisnik je prav kratek in naj se enostavno zapiše na hrbet reklamacije, kakor je razvidno v priloženem obrazcu. Ako se v reklamacije zahteva vpis ali izbris volivca, v imenik, ne da bi bilo navedeno, katerega imenika se zahteva popravka tiče, morajo člani reklamacijske komisije v svojem sklepu ugotoviti ali jo dotični popravek izvršiti v obeh volilnih imenikih ali samo v enem.
Izdatek sklepa reklamacijske komi-« sije vroči občinski urad vlagatelju reklamacije in prizadetemu volilcu (čl. 8). Ko preteče po vročitvi predpisani rok (čl. 9), predloži občinski urad z dopisom, kakor je razviden na priloženem obrazcu pod št 1, na hrbtu reklamacije, sklep, s katerim je reklamacijo rešil, vročilnico in reklamacijo, kratko celoten spis z vsemi prilogami prvostopnemu sodišču v poslovanje (čl. 10). Ko prvostopno sodišče odobri predloženi sklep, šele potem sme občinski urad vpisati zahtevano spremembo v volilni imenik. Občinski urad more uradno samostojno izvršiti uradne popravke le po čl. 2 cit. zakona, to je v času od 1, do 31. januarja vsakega leta.
Potrebne gorenje obrazce za reklama« cije in predstoječa navodila lahko dobi občinski urad pri podpisanem sodišču proti odškodnini za komad 1 Din.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XIII., dne 5. maja 1924. — Papež 1. r.
Slovenski velesrbi so se v polemiki zaradi cirilice tako zelo razkrinkali, da jim zdaj ne preostane ničesar drugega kakor da svoje velesrbstvo priznajo. Danes piše »Slovenski narod«, da je naše ogorčenje nad njegovim velesrbstvom čisto neumestno, »zakaj dejstvo je, da gre iz praktičnih razlogov cirilici prednost, ker je to alfabet, ki ga rabi 150 milijonski slovanski narod«. Iz Velesrba je postal »Slovenski narod« torej še Velerus. Ker štejemo Slovenci samo poldrag milijon, Rusi pa stokrat več, naj zavržeino po »Narodovi« logiki svoj jezik in svoja pismena! Res, imenitni »Slovenci«! Če bi bili Turki svojčas zasedli Kranjsko, bi bili naši liberalci po tej logiki postali muslimani in bi pisali z arabskimi pismeni. Ni čuda, če iz takih »Slovencev« postajajo laški fašisti, kakor so svojčas iz >napred-nih« Slovencev na Koroškem in Štajerskem postajali najbolj goreči nemškutarji.
Na naše članke o slovanskem duhu SLS ne vedo demokrati absolutno ničesar odgovoriti razun da ponavljajo svoje trditve brez dokazov. Ta recept je liberalcem napisal že Voltaire, ki je svobodomiselcem priporočil, naj lažejo neženirano dalje neglede na to, ali se njihovo laži ovržejo. Kar se tiče svetovne vojne, pa naj liberalci lepo molčijo, saj so ravno njihovi voditelji najbolj peli slavo cesarju Francu Jožefu v posebnih slavnostnih knjigah, podajali v deželnem zboru in mestnem svetu bizantinske izjave večne in neomajne zvestobe Habsburžanom in poklanjali regimentom srebrne rogove s črnormenimi trakovi. Obrnili so plašč po vetru šele, ko je bila dvanajsta ura. Pa tudi s tisto peščico liberalcev, ki je bila internirana na Gradu, se ni treba preveč postavljati, kajti slovenskih duhovnikov je bilo interniranih in preganjanih najmanj trikrat več.
Kulturnobojne članke prepisane iz nekega češkega pamfleta, nadaljuje »Jutro«. Zdaj opisuje zares žalostno dobo, ki je vladala za Časa avinjonskega razkola. Ne pove pa. da je to krizo premagala cerkev sama, da so bili reformatorji duhovniki, redovniki in svetniki, tako Ger-son, sveta Katerina Sienslca in papeži sami. To bi izvedeli demokratski inteligenti, če bi proučili nepristransko zgodovinsko delo, mesto da črpajo iz svobodomiselnih kloak.
Slovenske fašistke. Pod tem naslovom priobčuje »Slovenski narod« sledečo notico: »Govori so, da hočejo Italijani po vsej sili organizirali med Slovenci tudi ženske fašistovske odseke. Ako bi зо to posrečilo, upajo, da se s pomočjo slovenskih deklet ojačijo moški fašistovski odseki med Slovenci. Mislimo, da ne bo uspelo!« Mi
sicer tudi iskreno želimo, da bi se »Narodovo« upanje izpolnilo, bojimo se pa, da bi utegnil Mussolini imeti uspeh med slovenskimi naprednjakinjami v Primorju, ako se le-te vržejo po slovenskih — naprednjakih.
OBČINSKE VOLITVE V KRANJU.
»Prvo mesto za Ljubljano« — kakol' Kranjčani tako radi slišijo, je imelo v zadnji dobi občinski odbor, ld jo kopiral Belgrad, t. j. izvrševal nadvlado porodice in žlalite ter z vso silo eksploatiral občinsko premoženje, a ne v namene ob č i n e , razen če pod »občino« razumete »žlahto«. Slepo so jim pri tem pomagali nekateri na programu SLS potom kompromisa v občinski odbor, vstopivši odborniki. Sedaj pa ima biti temu nadvladju in izkoriščanju konec. Priliko nam bodo dale na dan 24. junija razpisane občinske volitve. Naša »Meščanska zveza«, ki predstavlja krajevno organizacijo SLS, se je za te volitve pripravljala že dokaj časa, in sedaj je pripravljena poseči energično v volivni boj proti dosedanji demokratski večini. Očistili smo svoje vrste in postavili kandidate, ki .jih ne bo zmaknila nobena obljuba in nobena osebna korist in nobena fraza, ampak jim je socialni in gospodarski program SLS resna stvar. Vemo, da bo preteklo še mnogo Save mimo Kranja, predno bo uveljavljen ta program v našem mestu, a za začetek nam je dosti, da brezobzirno razkrinkamo »plodonosno« delovanje dosedanjega obč. sveta. Isti namen bo imela »Gospodarska stranka«, lu stopi, kakor se čuje v kratkem na bojišče s parolo »proč s korupcijo«! Tako bo ta »žlahtna« aristokracija prišla iz volilnega boja dokaj okrnjena, četudi zmerja dopisnik »Jutra« vse tiste, ki nastopajo proti dosedanjemu režimu, rnalkon-tente in četudi se reklamacijam od naše strani vloženim, stavijo na županstvu vsemogočo, ju-ristično iz trte zvile ovire. Seveda ti gospodi ni všeč, da nimajo več opraviti z mehkoduš-nimi starimi zastopniki (?) SLS, ampak i odločnimi borilelji, ki zahtevajo svoje in svoje stranke in volivcev pravice z vso doslednostjo. Gospodje, treba se bo privaditi tudi na to, da bosie enkrat gledali zastopnike SLS, kakor morajo bili! I'a še ua marsikaj drugega!
Nasprotniki SLS sedaj kriče po oštarijak, pred vsem, da amo mi zoper nove predilnice, ki se stavijo pod Gaštcjein, in zoper blagi njo občine itd., kakor se že glase običajne fraze teh ljudi, ki brez fraz ne morejo živeti, zlasti če so s lujkami prepletene, kojih pomena ne poznajo.
SLS nikdar ni bila zoper industrijo ne to ne one vrste, pač pa zoper to, da bi industrija služila samo nekaternikom, vso druge pa ter celo občino oškodovala. Poslušajte: ali Jo to za občni blagor, če so bili »žlahtni« občinski možje obenem upravni svetniki in pravni za-slpigujd lega novega industrijskega podjetja
in bodo po volitvah poizkusili zopet priti do mastnih korit na račun občine? Je to za občni bla'/ог, če ti možje tej družbi (torej delno tudi mmim s^nt) prodajo občinski svet po sramotno nizki ceni ? Kajne, to je občni blagor, gospodje demokrati?!
Seveda bo tudi to za občni blagor, če bodo delničarji tega industrijskega podjetja znali tako izviti, da bo podjetje plačalo kolikor mogoče malo občinskih doklad in drugih davščin, da bo gg. delničarjem, t j. nekaterim občinskim svetnikom tem več ostalo: kaj ne, tudi občni blagor? Občni blagor bi zahteval, da bi občina stavila v tem podjetju zaposlene delavce tudi dosli primernih, zdravih, človeku vrednih stanovanj. Seveda te vrste ljudje nimajo niti pojma o stanovanjski politiki ter o strašnih, vse davkoplačevalce zadevajočih posledicah take zlobne ali zabite — izberite kar sami hočete — socialne politike. Samo da prodajo par litrov vina in žganja več, pa da jo čisti dobiček od podjetja večji: čez to obzorje ne sega njihova pamet in skrb! Pa ti ljudje govorijo s takim patosom o občem ljudskem blagru! — Ah kaj delavska stanovanja! Seveda, da le ti gospodje kranjske žlahte udobno stanujejo ter se vozijo v avtomobilih, za druge jih ni briga: temu pravijo to sorte ljudje: skrb za občni blagor!
Da, le industrijo k nam! Pogojev za to je dosti! A občinski odbor mora biti regulator razmerja med takimi podjetji ter občinarji in davkoplačevalci, da le ti ne trpijo nepotrebne škode, ampak podjetje res povzdigne davčno moč občine ter nje splošno blaginjo. To so moderne naloge občinskih odborov v takih krajih. Pa to se našim dosedanjim obč. odbornikom ni niti sanjalo, ampak vse so merili le po svojem osebnem dobičku, katero skrb pa so za manj razumne ljudi spretno znali maskirati s skrbjo za »Narodni (recte Sokolski) dom« ter s skrbjo za — občni blagor! Zlasti kadar so v pozni uri sedeli pri p. d. Jahaču!	,
Zato pa pravimo dosledni pristaši SLS dosedanjemu obč. svetu: Leta nam gospodaril ne bo! In kar bo v naši moči, bomo tudi storili, pa naj vam je prav ali ne! Našim ljudem pa kličemo: pustile vse osebne ozire ter na plan za pravična gospodarska in socialna načela SLS. To je res delo za obči blagor! Sobojevniki zoper ta režim pa vsi: Srčno pozdravljeni!
* Senator Jos. Kadtčak na

Narod, ki časti svoje velike može, jih je vreden in na mesto umrlih se mu vode novi.
Češkoslovaški narod je izkazal t Kadl-čaku izredno časti. Dasi je pokojnik celo življenje deloval v prvi vrsti krščansko socialnih prvoboriteijev, si je s svojo nesebično pridnostjo priboril priznanje in spoštovanje v vrstah vseh slrank in slojev. To je pokazal njegov pogreb.
30. aprila se je vršil prvi del pogreba iz cerkve usmiljenk na Mali strani v Pragi, kjer je Kadlčak umrl sredi dela in ležal na odru, čez Karlov most do Križevniškega trga. Od tod so rakev odpeljali na železnico, ki jo je odpravila v Frydlant. Praški pogreb je vodil križarski prior p. Vlasak, med pogrebci je šlo 5 ministrov, cel prezidij senata, praški župan dr. Ваха, številne deputacije in velike пшс-Г ce, potem ko je truplo blagoslovil papežev nuncij msgr. Marmaggi.
Klubu poslancev in senatorjev češkoslovaške ljudske stranke so došli nešteti sožalni telegrami in dopisi, mnogi z vsebino največjega priznanja značajnosti in pridnosti f Kodlčaka. Kondolirali so vsi ministri in strankarski klubi, predsednik republike Masaryk, predsednik vlade Svehla, nadškof Prečan (Olumuc), razne državne korporacije in uradi, nešteta društva in visoke osebe.
Pogreb v mestecu Frydlant, torišču delavnosti pokojnika, je 1. maja popoldne pokazal, kako je bilo hvaležno svojemu političnemu voditelju in organizatorju priprosto ljudstvo. Že cel čas dolge vožnje so pozdravljali in od postaje do postaje spremljali Kadlčaka krščansko socialni železničarji in Orli. V Mor. Ostravi je prevzelo v Varstvo rakev celo predsedstvo orlovske župe Kadlčakove. Pri pogrebu je bilo pa 53 duhovnikov, šole, vse krščansko socialne organizacije cele okolice, deputacije iz cele republike, zlasti iz volivnega okraja Kadlčakovega, prapor češkoslovaške orlovske zveze itd. Pogreb je vodil senator prošt Valoušek iz Kromeriža. Na grobu je prvi govoril za ljudsko stranko podpredsednik drž. zbornice dr. M. Hruban.
Kadlčak je bil preprost Ijudskošolski učitelj, ki ga je neumorno delo, nesebična požrtvovalnost za ljudstvo dvignilo v vrsto najzaslužnejših češkoslovaških narodnih voditeljev.
Naj podiva v miru!	J. H.

—	Somišljenike nujno prosimo, naj točno preberejo uradne razglase o občinskih volitvah, da česa ne zamude. Obenem opozarjamo na okrožnico deželnega sodišča z dne 5. maja 1924, ki jo priobčnje-mo v današnjem »Slovencu«.
—	Potovanje kralja in kraljiee v Pariz. Za potovauje kralja in kraljice v Pariz bo določene naslednje podrobnosti: Kraljeva dvojica, ki jo spremljata ministrski predsednik in zunanji minister, dospe v Pariz 25. t. m. Na kolodvoru jo sprejme predsednik francoske republike Millerand. Nastanita se kralj in kraljica na Quai d'Qrsay«. Popoldne obiščeta francoskega predsednika v Elyseeji, nato bo sprejem na pariškem mestnem magistratu, zvečer galadinor. 25. t. m. obiščeta kralj in kraljica grob »neznanega vojaka« in položita venec, popoldne vojaška smotra, zvečer slavnostni banket. Kralj i« kraljica ostaneta v Parizu do 29. t. o, nakar se vrneta v Belgrad.
—	Šolska slavnost sv. Save. Prosvetno ministrstvo je poslalo osnovnim šolam ukaz, naj 10. maja praznujejo praznik »spalivanja mošti sv. Save«. Kakor so nam poroča, so si na nekaterih šolah in pri nekaterih šolah in pri nekaterih okr. šol. svetih to ministrsko naredbo napačno raztolmačili. Obrnili smo so za tozadevno pojasnilo na prosvetni oddelek v Ljubljani in smo zvedeli, da velja ta naredba samo za pravoslavne učence. Samo ob sebi je umevno, da ministrstvo ne more ukazovati pravoslavnih praznikov za katoliške otroke in še manj, da bi se pri katoliških učencih pobirali doneski za zidanje cerkve sv. Save v Belgradu. Sicer je pa naredba jasna in se le čudimo, kako je mogel kale okrajni šolski svet na podlagi te naredbe ukazati podrejenim šolskim vodstvom kakršnokoli praznovanje tega pravoslavnega praznika, ko jo vendar znano, da v naših šolah ni pravoslavnih učencev.
—	Minister ver za »starokatoliške« ak-iijo na Hrvatskem. Ministrstvo za vere je z odlokom 4. t. m. vzelo na znanje in odobrilo sklepe prve sinodo »Hrvatske starokatoliške serkve« o izvolitvi sinodalnega eveta, izvolitvi škofa, potrditvi svojih treh župnij v Zagrebu, Karlovsu in Koprivnici ter ureditvi ođnošajov z državno oblastjo. »S to ustavno osvojitvijo starokatoliške cerkve in pristojnim odobrenjem njene organizacije v naši kraljevini pod imenom »Hrvatske starokatoliške cerkve« — zaključuje odlok — pa niso v nobenem oziru izpremenjeni obstoječi medverski zakoni, s katerimi je v posameznih oblasteh urejen izstop iz vere ln verski prehod.«
—	Resnicoljubnost g. Ažmnna. Na drugem mestu poročamo o kazenski pravdi radovljiškega župana Resmana zoper Ivana Až-mana iz Hraš, ki ga pozna širša javnost iz znanega procesa radi konfidentstva. Ažniun ie na-
pisal in priobčil s svojim polnim podpisom v TŠ> Narodnem dnevniku:: članek, v katerem sramoti župana Resmana. Ko pa je župan Res-man radi tega citiral Ažmana pred sodišče, јз resnicoljubni Ažman kratkomalo utajil, da bi bil on sestavil in napisal ali celo podpisal oni članek, češ: saj jaz, ki imam komaj dva razreda ljudske šolo, niti sposoben nisem, da bi kaj takega skupaj spravil. Glede na ta Ažma-nov zagovor pa je Resmanov zastopnik dvignil obtožbo tudi zoper odgovornega urednika »Narodnega dnevnika«. Ta pa je že z ozirom na ugled svojega lista moral priznali, da je Ažmanov zagovor zlagan, da je namreč Ažman članek sam sestavil in napisal in tudi podpisal ter ga prinesel že za tisk pripravljenega v uredništvo. Glede na to je Ažman moral pri včerajšnji razpravi priznati, da je pri slojem prvem zaslišanju lagal. — Na predsednikovo vprašanje, jeli bil že kdaj kaznovan, pa js Ažman vnovič pokazal svojo resnicoljubnost in se odrezal, da še ni bil nikoli kaznovan. Prepričati pa se je moral zopet, da jo resničen ljudski pregovor, ki pravi, da ima laž kratke noge. Oglasil se je Resmanov zastopnik dr. Natlačen, ki je opozoril senat na kazenski list in glej jo smolo: v kazenskem listu je bilo res tako zapisano, da je bil Ažman že enkrat kaznovan radi tepeža. Ker Ažmanu drugega ni preostajalo, je nato brez vsake daljne debate priznal, da je že bil predkazno-van. No, resnicoljuben gospod Ažman pač ni!
—	Letopis ljubljanske, škofije za 1. 1924 se dobiva v pisarni škof. oreliuariata v Ljubljani iu stane broširan 60 Din, po pošti 62 Din. Pri zunanjih naročilih je poslati denar naprej. — Ker je letopis popolnoma slovenski in ima točne krajevne in osebne podatke, ne bo služil samo uradom, ampak bo dobro došel tudi drugim krogom kot naslovni priročnik.
—	Vsem javnim nameščencem. Tolikokrat smo zapostavljeni, godi se nam krivica. Ali veste, kako si opomoremo do svojih pravic? Tovariši, tovarišice, oklenimo se svojo stanovske organizacije »Strokovne zveze javnih nameščencev«. Če še niste član, vpišite se nemudoma. Zadostuje prijava po dopisnici na S. Z. jav. nameščencev, Stari trg'2. I. Uradne ure od 18.—19. Rok za sprejem novih članov, ki so prekoračili 50 leto, je podaljšan do 30. junija t. 1. S. Z. je preskrbela svojim članom znaten popust in ugodnosli pri raznih trgovcih, zdravnikih, lekarnah, kopališčih itd. — Vsi za enega, eden za vse!
—	Vinarska in sadjarska šola v Mariboru je izdala s pomočjo izrednih denarnih prispevkov okrajnega zastopa mariborskega in posojilnice »Narodni dom« v Mariboru prospekt, vsebujoč zgodovinsko črtico in splošno uredbo tega najstarejšega slovenskega kmetijskega zavoda, pogoje za sprejem učencev in praktikantov, hišni in šolski red, učni na-
črt itd., kar mora zanimati napredne kmetovalce in njih sinove, od kojih najboljši se naj strokovno izobražujejo v kmetijskih šolali za njih prevažni poklic. Sedemnajst slik predočuje razne objekte vinarske in sadjarske šole. Ta prospekt znači nekak mejnik v razvoju 52 let starega ravoda, kojega uredba se bo morala radi nedavno izvršenega izied-načenja (unificirauja) vseh kmetijskih šol v državi spremeniti v mnogih pravcih. Dobiva so pri ravnateljstv u vinarske in sadjarske šole v Mariboru proti plačilu Din 5 za tiskovni sklad, naložen v navedenem denarnem zavodu v svrho kritja tiskovnih stroškov iu orno-gočenja izdanj še drugih spisov kmetiisko-gospodarske stroke, za kar se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Umrla je v Gradcu dne 4. t. m. ga. Julija Poznik, sestra bivšega poslanca Vil. Pfeiferja. Pogreb se jo vršil v torek. N. v m. p.!
—	Usposobljenoslni izpiti sa osnovne in meščanske šole na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani so so vršili pod predsedstvom ravnatelja A. Doklerja v času od 25. aprila do 5. maja. — Usposobljeni so bili: 7. za meščanske šole: Kemc Leopold, S. Bahovec Helena, S. Marinko Frančiška (III sk.); S. Rozman Marija (II sk.), S. Blejec Marija (z odliko), S. Celesiina Ljudmila (z odliko), Pre-kuh Josipina in Vidmar Marija (I sk.). — II. za osnovne šole: Milan Deškovič, Alojzij Dolinšak, Karel Fakin, Anton Flegar, Friderik Hegler, Ivan Jarnovič, Rudoif Kavčič, Franc Kosca, Gustav Kraševec, Mirko Kre-gelj, Josip Lekše, Franc Logar, Franc Mer-var, Vladisiav Mlekuž, Milan Pavlovec, Franc Peček, Avgust Petrušič, Ciril Pivk, Vaclav Požar, Srečko Kosirnik, Franc špan, Aleksander Dominko. — Marija Bežek-Mahorčič, Se-rafina Dacar, Josipina Erker, Vida Frelih, Ana Gradišar, Fran.ia Grohar, Marija Hoče-var-Fiegl, Staša Horvat, Valerija Hrovat, Marija Iglic, Barbara Janežič, Sonja Klovar, Marija Kraniolc-Vyzourek, Ana Kren, Angela Kunstler, Lea Mayer-Kaisersbergor, Jožica Perne, Anka Podboj, Draga Podboj, Elza Podboj, Vida Podreberšek, Helena Kom, Bogdana Rupnik, Alojzija Rus, Valerija Sevar, Albina Skok, Antonija Skerle, Ana Šubic, Marija Uhlir, Mira Urh, Verena Vodušek, Berta Zri-mec in Marija Žagar. — III. Posebne izpile so napravili: a) iz italijanščine: Angela Če-šnovar, Ivana Dekleva, Helmut Gallatia, Angela Legiša, Marija Slokar, Jelka Wrischer (z odliko); b) iz srbohrvaščine za mešč. šole: Bogomila Benedik, Marija Benedik, S. Marija Plevel (z odliko), Marija Radić-Bedeković in Ljudmila Sirnik. — Reprobirana sta bila 2 kandidata, med izpiton to odstopili 3 kandidati in 3 kandidatinje.
—	Radioer.ianacijsko termalno (38° C) kopališče Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) je po dveletnih renovacijah in po opremljenju z vsem modernim komfor-tom staluo odprto od 1. maja t. 1. dalje. S kopališčem je združen špecielni sanatorij z elektro- mehano- in dietetično terapijo. Vse kopališke naprave so neposredno nad izvirki brez vsakega privajanja po ceveh in bi-ez sesalk, kar edino jamči za popolno radio-enianacijo in največje zdravilne uspehe.
2598
—	Obupne razmore v belgrajskem Doma za dojence. Dne 4. t. m. se je v Belgradu vršil občni zbor Materinskega udruženja. Iz poročil je razvidno žalostno dejstvo, da v naši državi, kjer se toliko trosi na razkošje iu za reprezentanco, ravno za sirote ni denarja. Uth'uženje je začelo graditi nov dom za dojencc, za katerega je dosloj izdalo tri milijone dinarjev. Za izvršitev doma je potrebno še pol milijona dinarjev, a teh Udruženje nima in tako stoji nedograjeni novi dom brez koristi, vanj zabiti kapital je mrtev, ubogi dojenci pa hirajo in umirajo v staram Domu, ki že razpada in so popolnoma no zruši le iz usmiljenja do nedolžne doce, kakor jo pretresljivo rekel zdravnik v domu — dr. Dušan Borić. V treh malih oddelkih je nameščenih nad 30 otrok iu v posteljicah ležita po dva skupaj. Zaradi pomanjkanja prostora morajo biti skupaj bolni in zdravi otroci. Poročevalka Simićeva je naglasila, da so zasebni krogi storili za dom svojo dolžnost, nikakor pa ne morodaj-ni činitelji, dasi je reševanje deea, pač v prvi vrsti na korist državi. — Lani jo imelo M. U. 1,943.000 Din dohodkov in 1,843.000 Din stroškov.
—	Dražba lova. Pri okrajnem glavarstvu v Radovljici se bo vršila dražba lovišča občino Lancovo za dobo 4 let 11 mesecev v sredo, dne 21. maja t. 1. s pričetkom ob 10. uri. To lovišče jo eno najlepših na Gorenjskem in bogato divjačine vseh vrst.
—	Prevejan goljuf. Nedavno so v Draž-danah zaprli nekega Mišica, ki je kot pre-tvezni protiboljševiški agent ogoljufal večje število ruskih beguncev za znatne vsoto, a kot »industrijoc« izvabil tudi več Nemcem lepe denarje. Ko so ga prijeli, jo rekel, da jo bivši komunistični poslanec v belgrajski skupščini, da ima važno politično misijo in da je gornje goljufijo izvršil lo iz političnih namenov. Policija mu pa ni verjela ter zahtevala pojasnil iz Jugoslavije. Tu je sarajevska policija dognala, da gro za prevc-jnnega goljufa Ljubomira Nlkšića, doma iz Ljubine v Hercegovini, ki ja žo leta 19)6. ogoljufal veliko število sarajevskih In novn-sadskih nacionalistov s tem, da se je izdajal
za kurirja Jugoslovanskega komiteta. Med drugim ju spravil ob premoženje vdovo nekega na fronti padlega avstrijskega stotnika ter jo potem zapustil. V Novem Sndn ga je policija na ruzne ovadbe zaradi prevar, zaprla, a Nikšicu se je posrečil beg. Nato jo odšel Nikšio v Nemčijo, kjer je skubil jugoslovanske dijake; mož jo zelo nadarjen, govori poleg muterinščine gladko nemško in rusko, jo dober pevec in elikar. Sedaj bo morala njegova romantična podjetnost раб nekaj časa mirovati.
—	Nedostojni cariniki. Zagrebški »Ju« tranji list« obširno popisuje naravnost neverjetno postopanje naših carinskih organov, napram neki gospej, ki se jo vozila z brzo-vlakoni iz Trsta v Zagreb preko Rakeka. Nevljudni gospodje so se ponašali tako, da so so nad njihovim početjem zgražali vsi potniki. Sličue pritožbe o surovem vodenju naših carinskih organov napram potnikom se množe od dno do dne. Zato je čisto umestna pripomba zagrebškega lista, da mi nikakor ne smemo več dopuščati, da nas ue-kaj »došljakov« v carinski službi sramoti pred celim svetom.
—	Razni vlomi n tatvine, V Lemanoših je bilo vlomljeno pri posestniku Leop. Nanku. Tat je odnesel več obleke in pa nekaj zlatnine v skupni vrednosti do 6000 Din. — Na Rovih jo bila ukradeno trgovcu Karlu Rodetu več manjših predmetov v vrednosti do 1000 Din. — Predrzen roparski vlom je bil izvršen v trgovini Rudolfa Zeleznika v Velikem trgu, obč. 1лка pri Zidanem mostu. Tatovi so odnesli za okroglo 12.000 Din različnega bla-ga. — Tovorni voz, dvovprežen, še jako dobro ohranjen, vreden 3000 Din jo bil ukraden poseslnici Ivani Legat v Lescah na Gorenj.
—	Dospela je velika množina Grit.zner-jovih šivalnih strojev in koles. Več glej v, današnjem oglasu I. Petelinc-a.
—	Dotičui gospod, ki si je od ranjkega župnika Nikolaja Jamska izposodil dr. Woiss-ove Weltgeschichte XX (dvajseti) zvezek, se prosi, da istega nemudoma vrne župnemu uradu v Radečah pri Zid. mostu.
Užitek jot za vsakega slabokrvnega in bledega zdravljenje z Iron-om radi njegovega izbor, nega učinkovanja in okusa. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano in okolico pa je v zalogi v lekarni Lcustek.
p Vrabce pred sodiščem. Dne 28. fobru« arja J92H se je v Vrabčah vršila poroka in nato skromno gostovanje, na katerem je bilo večje število domačih fantov. Ti so hoteli ob 10. uri zvečer, ko je potekla policijska ura, oditi dornov. Tedaj je prišel v gostilno orožnik s par domačimi odpadniki in zahtevni, da plešejo dalje. Kor fantje tega niso hoteli, je orožnik izzval viharen nastop, v katerem so padali streli, poškodovan pa ni hil nihče. Naslednji dan so orožniki na splošno presenečenje polovili 18 fantov in jih odvedli v sodnijske zapore, kjer so ostali do 28. junija, to je celih pet mesecev. Nato so jih izpustili. Dne 28. aprila t. 1. se je o tej stvari vršila v Gorici glavna razprava ter so bili vsi fant.ie razen enega obsojeni na 5 do 21 mesecev ječe. Kako se je sodilo, so vidi po tem, da je med obsojenci tudi fant, ki sploh ni bil na gostiji, marveč se je za nekaj hipov ustavil v gostilni le kot popotnik; dobil je 10 mesecev zapora.
p Smrtna kosn. V Vrtojbi je umn splošno spoštovani posestnik in občinsk! svetovalec Ivan Lasic. — Na Relu, ohčina Št.jak, je umrl 84 letni Ivan Počkar, oče sedanjega župana v Stjaku. — V Rihemberku je umrl bivši župan in cerkveni organist Ivan Colja, ki je bil vedno poštenjak, a je koncem življenja zašel v zmoto in postal fašist. Njegov pogreb jo hotel zloglasni Bandelj izkoristiti v politično agitacijo, a ljudstvo јн to početje z gnusom obsodilo.
p Žrtev planin. Dne 25. aprila t. 1. so na Stolu končno našli truplo 29 letnega Franca Gašperuta iz Breginja, ki je bil dne 8. januarja letos napravil na planine izlet s svojim tovarišem Balohom. Gašperut jo bil na vrhu Stola obnemogel v snegu in ondi zmrzni!. Sneg ga je popolnoma zapadel, zato ga niso mogli najti. Njegovo truplo je bilo sedaj še popolnoma dobro ohranjeno. Zrenesli so ga v Breginj in tam ob obilni vdeležbi sovaščanov pokopali.
~~St
š Zagrebški stol sedmorice je potrdil raz« sodbo mariborskega okrožnega sodišča protj Orjuncem, ki so razbili svojčas tiskarske stro, je v Cirilovi tiskarni. Razveljavil pa je ob-sodbo Orjunaša Tevžiča, ki je bil obsojen in conlumatiam na 6 mesecev ječe. Stol sedmorice istotako ni ugodil pritožbi drž. pravdnika, ki je zahteval ve^jo kazen.
š Hudožeslveniki v Mariboru. Okrog 20. t. m. posetijo Maribor Hudožestveniki, ki pri-, redijo v gledališču par predstav. V mestu sa jim pripravlja slovesen sprejem.
š Orlovski odsek v Mariboru priredi v nedeljo dne 11. t m. v telovadnici č. č. šolskih sester naraščajsko akademijo z zanimivim sporedom.
š Pojasnilo. Včeraj smo prinesli noti« co iz Celja o g. profesorju Miklavžu Omer« zi. Izjavljamo lojalno, da nismo bili točno informirani in da se je zadeva drugače, po-1 jasniitt. Toliko z ozirom na včerajšnjo no«
Hoo. (Pripominjamo, da smo dobili včerajš-q je poročilo in današnjo pojasnilo iz G e 1 j a. Nam je mnogo ljubše, da nam dopisniki takih dopisov ne pošiljajo, ki jih drugi dan iz katerihkoli ozirov preklieujejo. — Op. nred.)
š Izprememba uradnih ur na carinarnici. Mariborska glavna carinarnica uraduje od 6. maja naprej od 8 do 12 ure dopoldne ter 15— 17 ure popoldne.
š Konjska dirka v Ljutomeru. Društvo za Konjske dirke v Ljutomeru priredi dne 11. t m. na dirkališču v Cvenu pri Ljutomeru trabno in galopno dirko.
š Požar. Dne 1. maja je razsajala nad Slov. Bistrico in okolico huda nevihta. Pri posestniku Bernhardu je udarila strela v hišo, ogenj je kmalu objel vsa poslopja. Vsled proslave 1. maja okoliške požarne hrambe niso mogle tako hitro dospeti na pomoč, tako da je vse imetje zgorelo.
š Beg kaznjencev. Preteklo nedeljo sta pobegnila ob priliki službe božje iz jetnišnice mariborskega okrožnega sodišča dva kaznjenca. Enemu se je beg posrečil, drugega so pa prijeli pazniki in policisti pod Dravskim mostom. Oba begunca bi morala biti te dni prepeljana v kaznilnico, kjer bi odeedela večletno ječo.
Prekmurie.
Ata »Narod« in prekmurski brošei. Znana je stvar, da so ata že stari. To hi pa ie ne bilo tako hudo, pač pa je hujše, da so ве malo učili, mnogo pa pozabili. Tako so si dali v 101. številki »Naroda« zelo ubožno spričevalo z dolgoveznim člankom: »Uboga državna oblasti. Povod temu je bil pred kratkim objavljena vest v našem listu, da letos v Prekmurju vse mrgoli rjavih hro-ščev in oblast dosedaj ni ničesar ukrenila. Ata pa budi! Kaj si »diese verdammte Kle-rikaltzen« pravzaprav mislijo? Da bodo jim ministri šli »Maikafre« trest in uničevat. »Seine Excellenz Minister« in prekmurski rjavi hrošči — »das geht nicht!« In ti Prek-murci si celo zvonove nabavljajo, ministre in narodne poslance pa kličejo, da pridejo brezplačno kulučit v Prekmurje nad rjave hrošče! Strašno. Mi pa pravimo: ne uboga drž. ob'ast, nego »ubogi ata«! Mi Prekmurci niti želeli nismo, dn pridejo ata s Špelco in ministri kulnčit, pač pa smo si drznili oblast ob dvanajsti uri opozoriti na nevarnost, ki grozi našemu Prekmurju. Dolžnost te bi pa hila, da bi pravočasno izdala svoje ukrepe in sioer: pozvala, še predno so počeli hrošči invazijo na mlado brstje in cvetje, občine, da javno opozore na pretečo nevarnost, in šolam naložila, da z otroci poskušajo zatirati sovražnika naših plodono3nih sadnih vrtov. Zakaj imamo pri naših oblasteh kmetijske strokovnjake? Da berejo »Narod« ln poročajo o svojih »inšpekcijah«, ali pa zato, da politični upravi dajejo nasvete, kaj se mora ukreniti tu, da poučujejo ljudstvo? Morda bodo pa ata dobiil za ta duhovit zagovor dinastije Pašič—Pribičevič »orden rjavega hrošča«. To 6e bodo ata postavili ž njim. V Prekmurju bodo ta dan vsi novi pvonovi zapeli!
Nadšumar Schneider na veleposestvu Esterhazijevem je zagrizen nasprotnik Slovencev. Kakor znano, je veleposestvo Ester-hazy patrou več župnij, med temi tudi dol-njelendavske. Vsled tega je dolžno prispevati k cerkvenim potrebščinam. Oblasti so se obrnile na prej imenovanega šumarja, da nakaže iz obsežnih gozdov šest mlajev mestu Dol. Lendavi za postavitev slavolokov za prihod g. knezoškofa. Ker pa seveda temu nadutemu Mažaru ne prija, da prihaja slovenski škof v Prekmurje, ne pa ekscelenca grof Mikeš, poslal je v zadnjem momentu šest najslabših drovesc, ki bi bila dobra kvečjemu za hmeljske drogove. Občina si je morala na drug način pomagati. Ta zagri-zeuec pa se celo poteguje za naše državljanstvo, da bi še bolj odkrito lahko kazal mržnjo proti nam. Misli si pač, če je šlo gladko pri Rafensberkeru, ki ni nič boljši, zakaj pn tu ne bi bilo mogoče! Mi imamo izobražene in kvalificirane moči, ki so brez službe, a premehki smo ter si redimo vedno še gada na prsih. Kako dolgo še?!
lj Ruzlika. V gostilai večerjata pri isti mizi dobičkar in državni uradnik. Ko plačujeta, veli dobičkar natakarju: »Jaz imam telečjo glavo in kruh.« Državni uradnik pa: »Jaz imam pa možgane, a nič kruha.«
lj Dobava obleke in čevljev za mestne nslužbcnce. Mestna občina razpisuje tem potom ponudbe krojaških del za izvršitev 46 oblek za mestne slugo in 8 uniform (bluz in hlač) za tržno stražo. Dalje razpisuje dobavo 55 parov trpežnih moških čevljev iz toletine odnosno pitlingov. Končno razpisuje dobavo 55 uradnih čepic po vzorcu kakoršnega imajo dosedaj mag. sluge oziroma tržna straža. Ponudbe je vložiti do 15. maja 1924 v mag. vložišče. Ponudbe za izvršitev krojaških del Imajo obsegati oeue za suknjič, telovnik, hlače in bluze. Dalje imajo obsegati pridat-ke, katere dobavi obrtnik kakor n. pr. sukanec, svila, gumi itd, ker da vse blago z podlogo itd. mestna občina sama. Ponudbe za dobavo čepic imajo obsegntl ceno za kompletno uarejeno čepico, katero vzorec se vsak
čas lahko ogleda v mestnem gospodarskem
uradn. Istotako imajo obsegati ponudbe za dobavo čevljev cene za kompletno izgotov-ljeno blago.
lj Zatiranje predenice. (Zakon z dne 11. febmarja 1883, št. 10. dež. sak.) Posestniki, uživalci in najemniki zemljišč morajo po svojih njivah, travnikih, pašnikih, poljskih mejah, cestnih obronkih, železniških nasipih in po drugih zemljiščih zatreti predenico vsaj predno začne cvetetl. Ako se bo našla na kakem zemljišču predenica že cvetoča, se bo uničila brez odloga na zamudnikove stroške. Brezbrižneži se kaznujejo z globo do 2000 Din. V slučaju neiztirljivosti se spremeni globa v zaporno kazen. — Mestni magistrat ljubljanski.
lj Poskusen samomor? Služkinji Apolo-niji Močnilcovi na Gosposvetski cesti je prepovedal gospodar, da ne sme izostajati zvečer od doma in ji je sploh kot še mlademu dekletu nekoliko strožje stopil na prste. Deklici pa se je zdelo to tako za malo, da je skočila skozi okno prvega nadstropja. Če je hotela izvršiti samomor ali je morda hotela uiti na ta način, še ni ugotovljeno, ugotovili pa so v bolnici, da je dobilo dekle pri padcu težke notranje poškodbe.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 27. aprila do 8. maja 1924. je bilo v Ljubljani rojenih 23 in 1 mrtvorojenec; umrlo je v tem času 23 oseb, med temi 9 tujcev. Vzrok
smrti v 4 slučajih jetlka, v 1 možganska kap, v 1 srčna hiba, v 2 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki.
lj Nalezljive bolezni v Ljubljani Od
27. aprila do 3. maja t. 1. sta bila v Ljubljani naznanjena 2 slučaja daviee, 3 škrlatice, 1 trebušnega logarja, 1 dušljivega kašlja.
lj Tatvini. Tereziji Praunseis na Prulah je bilo ukradenih iz okna več cvetličnih lončkov z raznimi cvetlicami. Te tatvine se v zadnjem času zelo množe in niso varna ne okna in ne balkoni. Tudi po raznih vrtovih delajo ti ljudje na cvetlicah in nasadih občutno škodo. — Delavcu Brinovcu v Trnovem je bila ukradena površna obleka.
lj Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene te-le ovadbe: 1 radi tatvine, 2 radi ka-ljenja nočnega miru in pijanosti, 11 radi cestno policijskega reda, 1 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi pasjega kontumaca, 1 radi poškodbe tuje lastnine, 1 radi zglaševalnih predpisov in t radi poskušenega samomora.
lj Mlad lovski peg se dobi brezplačno pri Mariji Vidmar, Rožna ulica št. 35 od 1. do 3. ure popoldan.
si,
ako si delai skrbi radi nakupa oblačil. Ven f, da boS ugodno nakupil najr tegantneJSo obleko le pri
tvrdki DRAGO SCHWAB — Ljubljana.
Vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
PoMaj v češkoslovaški.
Centra ina zveza češkoslovaških industrijcev je izdala poročilo o gospodarskem položaju češkoslovaške industrije v letu 1923. Iz tega poročila posnemamo sledeče, važnejše in značilne podatke:
Med tem ko je vladala v industriji tekom leta 1922 kriza, se je položaj v prvi polovici lanskega leta začel boljšati in to izboljševanje se je nadaljevalo skozi celo leto. Zaposlenost delavstva se je stalno večala, zato je tudi število brezposelnih padalo. Meseca Januarja lani n. pr. je bilo v celi češkoslovaški republiki nezaposlenih 441.073 delavcev; to število pa je padlo do decembrn na 191.878, torej več kakor za polovico. Še ni;;.'e jo bilo število brezposelnih delavcev v novembru, ko je znašalo 177.367.
Vzroki za izboljšanje so bili deloma sve-tovnogospodarskega značaja, deloma so seveda bili tudi povzročeni po notranjih, češkoslovaških gospodarskih razmerah. Veliko je pripomoglo k zboljšanju poslov tudi položaj v Nemčiji; ogromna industrija v Porurju je namreč radi ustavitve obratovanja prenehala konkurirati češkoslovaški industriji, kar je ta takoj izkoristila sedaj, ko so se uredile valu-tarne razmere v Nemčiji, nemška industrija zopet prihaja na tržišča s svojimi proizvodi, ki tekmujejo s češkoslovaškimi. Ker je položaj v industriji povoljen, se je povečala tudi vsota zunanje trgovinskega prometa. Posebno izvoz je znatno narastel v letu 1923. Uvoz leta 1923. je znašal 3,191.000 ton in 813.000 komadov v vrednosti 10 milijard 130 milijonov češkoslovaških kron. Izvoz je znašal 11 milijonov 310.000 ton in 4 7-19.000 konov v vrednosti 12 milijard 519 milijonov češkoslovaških K. (Za primero naj navedemo, da je dosegel naš jugoslovanski izvoz lani samo 3 milijone 26.000 ton v vrednosti 8 milijard 49 milijonov dinarjev.)
Kurz čehoslovaške krone je bil lani v razmerju s severoameriškim dolarjem stabilen, kar je mnogo koristilo industriji pri njeni preskrbi s surovinami iz tujih držav. Cene v veletrgovini so lani izkazovale zmerno tendenco nazadovanja. Indeksna številka je bila 1. januarja 1923 1003, januarja 1024 pa 9f"0 Ravno tako so tekom leta popustile tudi cene
v nadrobni trgovini.
* • *
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 315 —320 Din, ječmen 330—340 Din, oves 2^0— 255 Din, koruza 227.50—247.50 Din, pSenična moka št. 0 500—510 Din. št. 2 450 Diu 5 3P.0—390 Din, št, 6 320 -330 Din, ŠL 7 2b0 dinarjev, otrobi 210—215 Din.
g Pofitno-čekovni promet v Črnigorl,
Od 1. maja dalje je vpeljan v 26 raznih večjih krajih poštno-čekovni promet. Nadzorstvo vodi poštno ravnateljstvo na Cetinju.
g Nova pomorska linija. Kakor poročajo listi, pripravljajo nekatere naše parobrodne družlie novo sredozemsko linijo, da omogočijo izvoz naših produktov.
g Bolgarske reparacije naši državi v zlatu. Bolgarska Narodna banka je izplačala včeraj delegatu naše Narodne banke sveto od 1,470.000 francoskih frankov v zlatu kot prvi obrok na račun bolgarskih reparacij v zlatu, ki znašajo 300 miljonov levov.
g Ameriški državni dolg. Dne 31. deem-bra pr. leta je znašal rmeriški državni dolg 21 milijard 916 milijonov dolarjev.
g Ameriške finance. V prvih devetih mesecih finančnega leta 1923—1924 so znašali dol -.dki severoameriških Združenih držav 3 milijarde 6 milijonov dolarjev. V isti dobi pa je bilo izdatkov samo za 2 milijardi 036 milijonov dolarjev. Fotemtakein je bilo v tem času dohookov za 370 milijonov dolarjev več kakor izdatkov. .
g Konkurz italijanske banke. »Banca Associazione Agraria Parmese« v Parmi je proglasila konkurz. Njena pasiva znašajo 140 miljonov lir.
g Rusko žito sa Češkoslovaško. Pred par dnevi je prišel v Trst parnik s 5000 tonami ruskega žita za Češkoslovaško. Nasprotno izvaža Češkoslovaška v Rusijo razna semena.
g Nova poljska valuta in tnje valute. Na varšavski borzi je bilo razmerje poljskega »žlota« do poljske marke in do tujih valut sledeče: 1 miljon poljskih mark 0.60 zlatih, 1 angleški funt 22.75 zlatih, 100 fr. frankov 33.42 zlatih, 100 šv. frankov 92.42 zlatih, 100 Kč 15.25 zl., 1 dolar 5.18 zl„ 100 lir 23.22 zl.
BORZA,
Zagreb, 6. maja (Izv.) Italija 3.5950—3.6050, Londou 352.25—355.25 Nowyork 79.80—80.80, Pariz 5 20—5.25, Рггда 2.S5-2.38, Dunaj 11.26—11.40, Curih 14.31-14.41.
Curih, 6. maja. (Izv.) Berlin 1.33, Italija 25.25, London 24.64, Newyork 561.50, Pariz 36.30. Proga 16.50, Dunaj 0.G07925, Bukarešt 2.90, Sofija 4.15, Belgrnd 7.
Гег^тј vestr»ik.
c Gospod knezoškof dr. Anton Bonav.
Jeglič se ,ie v pondeljek, dne 5. maja od-poljal na ka; onično vlzttacijo v kranjski in radoljlški dekaniji. Vrnil se bo v Ljnb-Ijnno dne 5. junija.
e T'vhoršstičnl shod za kamniško deka-n 1 jo bo vršil 12. in 13. iu'; л t. 1. v Grob-ljah. Natančnejši spored kn.»ir».je.
c Proprium ljubljanske škofije м misale.
»Proprium missarum Sanctorum dioecesis La-bacensis« je izšel pravkar v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Cena znaša 3 Din za izvod.
Naznanila
Društvo »Pripravniški dom« ima redni
občni zbor danes, v sredo ob pol 5. uri v Jugoslovanski tiskarni.
»Krekova mladina« v Ljubljani. Redna
skušnja za igro »Divji lovec« se vrši redno v sredo, 7. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Točno. Vsi!
Vabilo. Dne 7. maja, t. j. v sredo, ob 7 zveče* se vrSi v Rokodelskem domu zelo važen sestanek vseh uradnih elng železničarjev, nato odborova sejo. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Tajništvo L splošnega podpornega društva uradnih slug želez, so nahaja v Dalmatinovi ulici 5.
Chinoferrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-. konvalescencl. — Dobiva se v vsaki lekaraL
pr XII. mladinsko predavanje. V nedeljo dne 11. L m. se vrši ob pol enajstih dopoldne v Unionski dvorani zadnjo mladinsko predavanje v letošnji sezoni. Na sporedu tega mladinskega predavanja jo celotni sinfonični ci. klus Be_iha Smetane »Ma Vlast« (Moja domovina), katerega izvaja orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, pod vodstvom kapel-nika Balatke. Uvodno besedo o Bedrihu Sme-
1 tani, prav posebno pa še o ciklusu samem, govori skladatelj Emil Adamič. Mladino opo-i zarjamo na to predavanje in prosimo starše, da pošljejo mladino v nedeljo v Union, da se ! naslaja ob nesmrtnih delih slavnega skladatelja, katerega 40. obletnico smrti smo pravkar se spominjali. Sporedi se dobivajo v Matični knjigarni. Mladinsko predavanje je namenjeno izključno le mladini.
pr V petek dne 9. t. m. se vrši instru« mentalni in vokalni koncert Glasbene Matice v Unionski dvorani. O instrumentalnem delu sporeda smo spregovorili v včerajšnji številki. Naj nam bo dovolj. no par pripomb k vokal-! nemu delu. Ta del izvaja pevski zbor Glas-i bene Matice in sestoji iz zgolj izvirnih slovenskih skladb, po večini najnovejšega datuma. Adamič je zastopan s svojimi štirimi najnovejšimi mešanimi zbori in sicer Molitev pastirčkov, Narodna, Igra na nebu in Vijola. Marij Kogoj ima dva otroška zbora in en mešan zbor. Izmed Pavčičevih zborov se poje mešani zbor Če rdeče rože zapade sneg, ođ Ravnika pa moški zbor Kam si šla mladost ti moja, Premrl pa je zastopan tudi z otroškim zborom Rože za Marijo. Iz Lajovičeve zakladnice je vzel tokrat zbor njegov moški zbor Breza in hrast, otroška zbora Dete jezdi na kolenu in Nagajivka ter mešani zbor Zlato v Blatni vasi. Velika večina teh skladb se izvaja prvič, so izredno težke ter stavijo na zbor naravnost velikanske zahteve; naj jim bo v izvajanju sreča mila. Po celotnem programu sodeč, bo ta koncert najbrže pomenil višek letošnje koncertne sezone. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
pr Ženski zbor državnega ženskega učt< feljišča v Mariboru pride v soboto dne 17, L m. v Ljubljano ter priredi isti večer ob osmih v Filharmonični dvorani koncert z istim sporedom, kakor ga je vršil v soboto dne 3. L m. z najlepšim uspehom in pri razprodani Gotzovi dvorani v Mariboru. Vstopnice bodo od pondeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
pr Pojasnilo. V glasbeni prilogi zadnje številke rPevca« je skladatelj pomotoma napisal nad skladbo »Majski dan« ime M. Elizabeta. Ker ta pesem ni njena, vljudno prosimo cenjene naročnike lista »Pevec«, da črtajo njeno ime. — Uršulinski samostan v Ljubljani.
pr Nova turneja »Siankovića«. Belgrajsko pevsko društvo Stanković nastopi te dni novo turnejo, na kateri obišče Sušak, Šibenik, Split, Si.ij, Dubrovnik, Kotor, Ce-tinje, Mostar in Sarajevo.
pr Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujmo in krasimo. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjigo pojasnjuje 69 podob m 2 barvni sliki Malo imamo domov na slovenski zemlji, ki bi bili popolnoma brez vrta; toda kakšni so večkrat ti vrtovi. Mnogokrat so nam prej v škodo nego v korist. Mesto, da bi naš dom krasili, ga kaze. Niso nam v veselje, nego v jezo in napotje. Kje tiči krivda na tej gospodarski malomarnosti? Brez dvoma v tem, da se naše gospodinje in hčerke ne zavedajo, da je prijazni vrt okrog doma neusahljivi vir gmotnih in idealnih užitkov. Lep vrt razveseljuje in razvedruje vso družino, v prvi vrsti pa gospodinjo, ki se zaveda velike koristi in pomena lepo vzgojenega vrta Zato potrebujemo na tem polju vsestranske pobude in praktičnega pouka. Zelenjadarstvo se pri nas za domačo porabo vse premalo goji. Tudi lepo cvetje ima vsaka gospodinja rada, malokatera se pa potrudi, da bi ga na svojem vrtu vzgojila. Ta praktična knjiga, upamo, da bo zopet dvignila zanimanje za naše vrtove in da si jo bo omislila vsaka gospodinja, kateri je ležeče na napredku in koristi domače hiše. Za gojenke gospodinjskih šol in tečajev in sa učence naših
kmetijskih šol je knjiga istotako nepogrešljiva. Knjiga se naroča v Jugoslovanski knjigam" v Ljubljani in ima jako nizko ceno, in sicer 46 Din'za broširan in 60 Din za vezan izvod.
Narodno gledišče.
»RAMA.
Začetek ob 8 avečer. Sreda, 7. maja: «Ann Karenina«. Red B. Četrtek, 8. maja: »Cezar in Klcopatra*. Red D. Petek, 9. maja: Zaprto (generalna vaja). Sobota, 10, maja; .Izgubljene duše«, (Premijera.) — Izven.
Nedelja, tt. maja: .Izgubljene d>i5e«. Izven. Ponedeljek, 12. maja: 'Dom«, Red C.
OPERA.
Zftfatok ob pol 8 rvfifer. 9reda, 1. maj« »Carjeva nevesta*. Red F. SetrtfJf, 8. maja: «Fatrst«. Gostuje gosp. Roman
Lubineoki. Rod E. Petek, 9. maja: Zaprto.
Sobota, K), maja: »Madame BuUerfly«. Gostuje
goeporl Roman Lubineeki. Rod B. Nedelja, 11. maja: »Gorenjski stlavčekc, ljudska
predstava. Izven. Ponedeljek, 12. maja: »Carjeva nevesta«. Red D.
Premijera v dramskem gledališča. V soboto 10. maja se vprizori prvič v Ljubljani zanimivo delo francoskoga dramatika П.
—	F. Lonormanda »Izgubljene duše* (Lee Rates) v prof. Juvančieevem prevodu. Lenormand spada med ono sodobne francoske pisatelje, ki so zbudili tako v svoji domovini. kakor v tujini največjo pozornost. V bistvu je Ibeeuov učenec; pariška Revne Critique ga imenuje najodličnojšoga zastopnika »neoibsenizma« med Francozi. Kakor sloviti norveški dramatik, tudi Lenormand najrajši obdeluje psihološke probleme, izvirajoče iz abnormalnega duševnega razpoloženja gotovih tipičnih zastopnikov človeške družbe, samo da je pri njem okspozioija razvoja abnormalnosti manj zagonetno, jasnejša, ker je prosta vse realistične navlake, ki nmevanje Ibsenovih značajev mnogokrat otežkoča. Lonormaugove dramo
—	sam jih imenuje »igre«, ker nudijo poleg zaplotljajev globoke tragike obilico komičnih prizorov in tipov — so povečini razdeljene na daljšo vrsto kratkih, živih in nein-kovltih slik, katerih vsaka je produkt samo dvoh, treh markantnih potez, osvetljujočih trenotno razpoloženje delujočih oseb. Z ne-dosežnim varizmom osvetljuje pisatelj skrite rane na telesu človeštva; neusmiljeno biča smešno plehkost in nizkotnost velike tolpe, obdajajoče redke primero mislečih, čutečih in zato trpečih ljudi. — Izgubljene duše so sc prvič vprizorile 1. 1920 v pariškem Tbejfctve (fog Arts iu so imele v proeli sessom velik uspeh tudi v Pragi, kjer so jih igrali pod imeuom »Tnrneja«. Na Dunaju so v Reinhardtovi režiji dosegle pod naslovom »Namenlos« nčinek prvovrstnega literarnega dogodka. Snov jim je vzeta iz umetniškega življenja. — Od ostalih Lenorman-dovih del naj bodo omenjene drame: Obsedenci (Les Posse des), Vroče zemlje (Terros chaudes), Sam um (Le Simons), V pustinji (Au Desert) in Čas je sen (Le temps ost un songe). Od Lenor-mandovih pripovednih spisov je najbolj znana zbirka Mislec in idijotka (Le Penseur et la Cretine). — Premijero režira g. Šest; glavne vloge so v rokah gospe Sa-ričeve, gospoda Rogoza in gospoda Skrbin-šku. Sodeluje skoro vso dramsko osobje.
MajeenojSe in najnovejše obleke za dame ln goepode dobite samo: Šeienb. ul. 3. Grifiar & Me-JaS.
Svetovna tvrdka Georg Sohicbt d. d., znana veletovarna inilo v Ustju ob Labi, je ena najeta-rejSlh in največjih tovarn mila na evropski celini. Kakor v vseh drugih nasledetvenih državah, ustanovila j« ta tvrdka po preobratu tudi v Jugoslaviji in sicer v Osijeku veliko tovarno za izdelovanje mila, sveč in rasnih pralnih sredstev.
Tukajšnja -»Jugoslovanska d. d. Georg SchichU pri kateri je v odlični meri udeležen domači kapital, dogradila je veliko, nujmodernej urejeno tovarno in je vpoložaju, izdelovati sedaj tudi v Jugoslaviji avoje, skozi desetletja kot najboljšo priznano milo z znamko »Jelen« ,v pred.ojni kakovosti. Oblika tega mila se sicer umogostransko ponareja, v kakovosti pa pravega Pchlchtovega mila niliCe ne doseže. Vsam gospodinjam ee toroj priporoča v njih lastnem interesu, da pri nakupu pralnoga mila pazijo vodno na ime »S c h i c b tc in na znamko »J e 1 o n< , ter da zavrnejo vse druge izdelke, katero se jim nudi kot »Schichtovo« milo, ki pa ne nosijo znake pravega Scbichtovega mila. Opozarjamo na današnji oglas.
Izpred sodišči!
Tiskovne pravde. Odgovorni urednik »Nove Pravde< Anton Brandner je bil obtožen, da jo napadel v štev. 11. >Nove Pravde« dr. Ernsta Kalana, odvetnika v Celju. Obdolžil ga je, da je v zvezi z odpustom dveh slovenskih delavcev iz tovarniške službe in da je sovražnik slovenskega delavstva sploh. Svoječasno je objavil že eno sodbo, pri tem pa je zopet dostavil, da čast dr. Kalana in nemških in slovenskih demokratov še ni rešena. Ugotavljal je tudi, da sta bila omenjena delavca odpuščena samo zato, ker sta ustanovila Narodno delavsko organizacijo. Glede čitanja omenjenega članka je izjavil zastopnik obtoženega urednika, da se ne more izjaviti, pač pa je predlagal, da se obravnava preloži, ker hoče dokazati resnico inkriminiranih trditev in mora zbrati za to potrebna dokazila. Obravnava je bila preložena. — Kot druga obtoženca sta nastopila posestnik v Hrašah pri Lescah ha Gorenjskem Ivan Ažman, vodja samostojnih kmetov v radovljiškem okraju in pa odgovorni urednik Narodnega Dnevnika A. Zeleznikar. Pod naslovom »Kmetom in obrtnikom radovljiškega okrajac je. napadel Ažman posestnika, trgovca iu župana v Radovljici Vinko Resmana, češ, da je ta spravil občane občine Ribr.o ob najem grofovske planine, katero bi ti nujno potrebovali, ker imajo dve sirarski zadrugi, mesto Radovljica pa nima nobene. Pri tem mu je očital diktatorske manire, za katere bi zaslužil odlikovanje od pokojnega ekscesarja Karla. Ker je Ivan Ažman umaknil prvotni zagrtvor in je prevzel sam popolno odgovornost za ta Članek, je zastopnik Vinko Resmana dr. Natlačen umaknil obtožbo proti uredniku Zeleznikarju. Obtoženi Ažman je skušal na razne načine doprinesti za svoja očitanja dokaz resnice, kar pa se mu je popolnoma ponesrečilo. Tudi je predlagal razne priče iz okolice, ki naj bi njegove predrzne trditve potrdUe, kar pa se je zdelo senatu nepotrebno. Senat se je uverll, da se dokaz resnice ne drži točno inkriminiranih nečastnih dejanj in je bil Ivan Ažm;:n obsojen na 300 Din globe ali ua 1 dan zapora, mora plačati vse stroške in objaviti to razsodbo na svoje stroške v 14 dneh po polno-močnosti v »Narodnem Dnevniku«. — Kol
tretji je nastopil nato odgovorni urednjk komunističnega lista »Strokovna borba< Anton Vergelj t Jesenic. Ta pa je objavil v svojem listu članek pod naslovom »Kdo kali javni red in mir«, v katerem jo napadel svoje politične nasprotnike, češ da so ob priliki slavlja spomina Ljeniuove smrti odrezali kos komunistične rdeče zastave, ln jim jo očital, da je napravila s tem ta banditska inteligenca čin Caruge. Izjavil je, da članka ni čital in jo hil obsojen zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti na 300 Diu globe in mora priobčiti to sodbo v prihodnji številki svojega lista.
§ 104 s. k. z. Ta paragraf je, kot smo že opelovano opozarjali, jako nevaren, posebno ker ga ml preje nismo poznali. Gre tu za žalitev javnih funkcionarjev v službi. Tudi sodišče ima s tem paragrafom vedno dosti opravila. Ponavljajo so pa največkrat žalitve javne straže in orožnikov, žalitve učiteljstva, železniških in poštnih uslužbencev in sodnih in davčnih iztirjevalcev, ki imajo vedno bolj neprijetne posle s strankami. Tudi žaljenja prič pred sodišči, katere tudi ščiti ia paragraf, se jako često ponavljajo. Pregreši se pa proti temu nevarnemu paragrafu ustmeno in tudi pismeno. Zato ponovno opozarjamo na previdnost, ker tako žalitve, ki padajo večinoma v razburjenosti, imajo vedno siluo neprijetno posledice, ponajvec zaporno, ali pa tudi zaporno in denarno kazen. — Včeraj se je raz-govarjal radi tega § a neki Matija Žagar. Mož зе jo spri dvakrat s stražnikom. V silni jozi jo zagrozil prvemu, da mu bo odsekal glavo in je ugotavljal, da ima nož. Dne 1. majnika pa je nahrulil drugega stražnika in ga je napadel tako, da je potegnil stražnik sabljo in ga je moral parkrat udariti. Mož se je zagovarjal sicer s pijanostjo, vendar pa mu tn zagovor z ozirom na pričevanje stražnika, da ni bil toliko pijan, da bi so ne zavedal svojega dejanja, ni dosti pomagal. Obsojen je bil na 1 тезес zapora. — Malo drugačen je bil tretji slučaj. Neka gospa je bila obtožena, da jo nagovarjala svojo prijateljico, da nai priča njej v prilog, da ni vpila, daljo je bila tudi obtožena, da je zmerjala sodnike. Drastično je bilo, kako je ta priča, ki je Nemka in težko govori slovenski, precločila sodnikom ta prizor: Pravi, prišla je k meni v kuhinjo ta gospa in mi rekla, gospa nit bftse, nit bOse, nucam eno dobro pričo, da nisem vpila na gank. Gospa dajte pomagat. Ona pa ji je odgovorila, da ni nič huda, ampak jo je vprašala, če ima advokata? In huda žena se je še bolj razhudila in je pošteno ozmerjala vso advokate, ker so predragi, sodnike, ki je ne puste govoriti in celo Ljubljano, ki ji ni všeč. Zena je namreč doma iz Banjaluke. Na podlagi tega pričevanja je bila huda Banjalučun-ka oproščena, da bi nagovarjala sosedo h krivemu pričevanju, pač pa je bila obsojena zaradi žaljenja sodnika na 100 Din globe ali na 24 ur zapora ta mora poravnati vse stroške. Razočarana, da je bila obsojena, je hotela še nekaj ugovarjati, nakar pa jo je sodnik smehljaje odslovil, češ, da naj raje reče hvala lepa, da je tako po ceni opravila m naj bo drugič bolj previdna.
Kar Vi potrebujete, je Klzariuid. To pravo domače sredstvo preženo Vaše bolečino! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnur Eug. V. Feller, Donja Stublca, Elzii trg št. 184, Ilrv.
11	"	11	~ - - 4,
Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom te-le skladbo:
Falst, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor.
Part. Din 20, glasovi po 4 Din. Foerster, enntiea saera III. dol za moški
zbor: .40 Din. Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor; .12 Din.
Foerster, .10 evharističnih pesmi za mešani:
zbor. Part. 16 Din; glasovi po 4 Din. Foerster, Litanijo Srca Jezusovega; 6 Din. Gorblč, 12 tant.um ergo za mešani zbor. Part.
12 Din, glasovi po 4 Din. Grunt, Litanijo in odpevan;ie Srea Jezusovega za mešani zbor. Din 14. Hladnik, IV. Antiphono op. 57 za mešani
zbor za procesijo sv. R. T. Din. lo. Hladnik, Himne za procesijo sv. R. T. op.
68 zn. mešani ali moški zbor. Din 10. Hladnik, Laudes Eueharisticae op. 36 za mešani zbor za praznik sv. R. T. Hladnik, 8 tantum ergo za mešani abor. Din 10.
Hribar p. Angelik, Oblmjilne pesmi za mešani zbor. Part. Din 26, glasovi po 8 Din. Pogačnik, Slava presv. Srcu. Part. Din 20.
gl. po Din 6. Premrl, Slava presv. Evharistiji za mešani
zbor. Part. Din 60, gl. po Din 12. Premrl, 12 tantum ergo za mešani zbor; Din 12.
Sattner--Hochreiter, himne za procesijo sv, R. T. (slovenske) Din 20.
Kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo otroci in odrns/i, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.
Mefeorolo@2čno poročilo.
LJubljana 206 ra n. m. vi;i. Normalna borometereka višina 786 mm. x
UIIH ОП1ШО- vanjn	Buro-moteč v mm	Termometer V O	l/aibrom. dlteroucn v 0	Nebo, vetrovi	i'ttUavtuo v ni m
5./Б. 21 h	7362	108	0-8	obl.	
6./5. 7 h	787-0	9<S	0-3	dež	»4
6./Ђ. 14 h	7884	12-8	0*5	obl.	
шмммвшиииииввиииишш
Pravo
je že 60 let znano kot najboljSe in najizdatnejSe od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „SclkS«8it" imenom in znamko „Jtalem"!
James Oliver Curwood:	u
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
Odločila se je, da ga spremlja. Bila je pa tako silno razburjena, da jo spodrsnila in padla, med tem ko je Kazan brskal v svežem snegu, da privleče na dan ostanke karibuja, M so se dobro ohranili. Ona se jih pa na noben način ni hotela dotakniti in ker je Kazan slednjič ni mogel spravili io tega, se je začel sam bati in je storil cot ona.
Pravila sta si mnogo drugih stvari v eku naslednjih dni in noči. Tretjo noč pa e Kazan zatulil svoj klic, zbral okoli sebe sto tolpo in jo vedel na lov. Trikrat se je o zgodilo v teku meseca, preden je menjajoča se luna zapustila nebo. In vsakokrat o vjeli plen. Potem pa je lovil sam z vol-ruljo Sivko, ki je bila zanj bolj in bolj pri-efna družba in živela sta od belih kuncev.
Čeravno je bila njegova spremljevalka eto privlačna, je vendar splezal večkrat z (jo na greben, ki se je dvigal nad širno avnino, in skušal ji jo razložiti vse, kar je >H pustil za seboj. Ta klic preteklosti je hI včasih tako močan, da sc je koma j ustav-jal hrepenenju, vrniti so proti šotoru Thcr-fcja in vzeti volkuljo Sivko seboj.
Nato se je pa dogodilo nekaj posob-loga. Ko sta hitela neki dan na vznožju nalega gričevja, je zapazi! Kazan um gro->«iu nad seboj nekaj, kar je za trenutek )«tavik> utrip njegovega srca. Človek, s <tnmi in pasjo vprego, je priliajal v njih vet.
Veter je pihal v nasprotno smer in niti on niti Sivka nista tega zaduhala. Tu pa je Kazan opazil, da se je v človekovih rokah zasvetil v solncu predmet, ki bljuje ogenj in grom in ki ubija. Takoj je dal znamenje Sivki in tekla sta, kar sta le mogla. Toda strel je počil in med tem ko je Kazan divje rentačil v jezi zoper predmet, ki ubija in zoper ljudi, je nekaj žvižga je letelo preko njegove glave.
Nato je zagrmelo vdrugič, to pot pa je Sivka zaječala od bolečine in se zvalila v sneg. A hitro so je dvignila in s pomočjo Kazana se je umaknila v majhen gozd. Tu se je ustavila in si lizala ranjeno ramo, med tem ko je Kazan pazil.
Človek s puško je šel po njiju sledu, se ustavil na mestu, kjer je bila volkulja Sivka padla in si pogledal sneg. Nato je stopal naprej.
Kazan je z gobcem pomagal Sivki, da se je spravila na noge in tekla sta naglo naprej ter so skrila v varnem zavetju v goščavi, ki je rastla ob bregu jezera. Cel dan je Kazan skrbno pazil, med tem ko je ležala Sivka na snegu. Naglo se je vrnil, da vidi kaj je, in duhal veler. A človek je bil že šel naprej.
Naslednji dan je volkulja Sivka šepa-la. Skrbno sta motrila vso pokrajino in slednjič prišla do ostankov starega taborišča. Kazan je kazal zobe in jezno rentačil v sovraštvu do človeka, ki je bil pri svojem odhodu pustil svoj duh. Želja je vstala v njem, maščevati rano volkuljo Sivke. Njegove lastne rane, ki so so bile komaj zacelile, so še povečale njegovo razburjenje. Z gobcem ob tk-h je skušal razkriti pod novim snegom,
v katero srner je bil odšel sovražnik. Pozabil je bil na njegovo puško.
Tri dni sta Kazan in volkulja Sivka vkljub njenemu šepanju, ki se je nadaljevalo, tekala na slepo srečo vedno naravnost naprej in napravila precejšnjo pot. V noči tretjega dne, bila je noč, v kateri se prikaže prvi krajec nove Ione, je Kazan zapazil svežo sled.
Bila je tako sveža, da se je na mah ustavil, tako naglo, kot bi ga bila zadela krogla v njegovem teku. Vsaka mišica v njegovem telesu je začela drgetati in njegova dlaka se je ježila.
To je bila človeška sled. Bili so tu odtisi sani, psov in tudi snežnih čevljev človeka, ki je bil hodil peš.
Tu pa je dvignil Kazan svoj gobec proti zvezdam in iz njegovega grla je prišel divji in jezni klic na tolpo njegovih bratov in odmeval daleč skozi Wilderness. Ta klic, ki ga je ponovil večkrat, ni še nikoli bil tako peklenski in turoben.
Culi so ga in prvi klic mu je odgovoril, nato drugi, nato tretji, nato cela vrsta. Celo volkulja Sivka se je vsedla na svoj zadek in zedinila svoj glas s Kazanovim.
Tam daleč pa, na belem snegu, je človek ves bled ustavil svoje pse, da posluša, ined tem, ko je slab glas, ki je prihajal od saui, vprašal:
>Oče, to so volkovi. Ali nam sledijo?*
Človek je molčal. Ni bil več mlad. Luna je sijala na njegovo dolgo belo brado hi je napravljala še bolj strašno njegovo visoko postavo. Na saneh je bila mlada žena, ki je dvignila glavo z medvedjega kožuha, na katerega se je naslanjala kot na blazino. Oči mlade žene eo ee zasvetile v luninem
svitu, ki se je odbijal v njih. Tudi ona mu je bila bleda. Lasje so ji padali v gosti in svilnati kiti na ramo in nekaj je stiskala na prsa.
Mož je odgovori! čez nekaj trenutkov: »Sledijo menda kakemu severnemu jelenu ali lraribuju.«
Vrgel je pogled na petelina svoje puške m dodal:
»Ne boj so, Jeanni! Utaborili se bomo pri prvih drevesih, kjer bomo našli dovolj suhljadi, da si zapalimo ogenj. Naprej, psi! Naprej, na pot! A! A! A! Kuš! Kuš!<
In pokal je z bičem nad vprego. Iz za« voja pa, ki ga je mlada žena držala stisnjenega na prsa, se je začul žalosten klic, ki so mu odgovarjali raztreseni glasovi volkov.
Kazan pa je med tem časom mislil na to, da se bo kmalu mogel osvetiti nad enim tistih ljudi, ki so ga tako dolgo držali v suženjstvu. Počasi je korakal naprej skupaj z volkuljo Sivko in se vstavljal samo vsakih tri ali štiristo yardov, da jionovl svoj klic.
Siva in skakajoča pošast, ki ie prihe« jala od zadaj, se jima je pridružila. Sledila ji je druga, nato pa še ostale, z dcene in leve. Klicu Kazanovemu je sledilo med zbranimi volkovi raznovrstno mrmranje hripavi h glasov. Mala tolpa je polagoma rastla in čim več jih je bilo, tem hitreje so teMi. Štirje, šest, sedem, deset, štirinajst...
Tolpa, ki se je bila tako sestavile, je dospela na odprti kraj, kjer so se nahajale sani. Vetor jo ostro bril. V tolpi so bilo samo dorasle živali; volkulja Sivka je bfla najmlajša med temi pogumnimi Jovci in njen gobec ni zapustil Kazaaova гашп.
(Dalie sledi.)
Res je, da
denar, ki ga izdastc za reklamo, nikdar oi
zavržen, zato ker
ima reklama
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uspehi
PRODAJALKA
išče mesta, tudi na deželi, v špecerijski, mešani trgovini, prodaji moke, trafiki. Nastop takoj. Ponudbe na upravo pod «Zanesljiva starejša moč« št. 2601.
V PRAKSO
ч kako večje podjetje na deželi ali v mestu želi vstopili dijak 2 razr. trgovske šole, vešč kontorskih poslov, V prostih urah bi ev. poučeval klavir. — Nastop tiikoj. Ponudbe pod «MA-RIBOR« na upravo lista.
POZOR 1 Sprejmem večje število
OGLARJEV
In DRVARJEV za kuho oglja. Na vsakih 5 drvarjev mora priti en dobro izvež-ban ogljar. Delo akordno in trajno. Ponudbe na Mal. KMETIC, restavr. ^Nomenj« p. Bohinjska Bistrica.
UGODNA PRILIKA
sc nudi v idealnem kraju ob železnici samcu ali samici, ki bi sc hotela udeležiti na dobrem podjetju v znesku 200.000 Din ter bi postala soudeleženka. - Event. ponudbe v teku 8 dni pod šifro 21486/2525 na upravo
Pridna, poštena in zanesljiva
KMEČKA DEKLE
iz krščanske hiše, vajena hišnih in drugih del, SE SPREJME kot služkinja v boljšo hišo na deželi. - Ponudbe z navedbo plače in nastopa pod šifro «Zaneslji-vp št. 2571« na upravo lista.
""Službe išče
STROJNIK z mnogoletno prakso, ki jc bil tudi več let vodja mehan. delavnice in avtogarže. Spričevala na razpolago. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod Stev. 2577,
MOŠKO KOLO
prvovrstna znamka, naprodaj. Naslov v upravi. 2604
CEMENTNI ZAREZNI
STREŠNIK
ODDAM po ugodni ceni radi izpraznitve prostora za stavbo. Velika zaloga cevi vseh dimenzij, PLOŠČE za
tlak itd.--TVORNICA
CEMENTNIH IZDELKOV:
JOS. CIHLAft
Ljubljana, Vodovodna c. 1.
NAPRODAJ je HIŠA
z malim posestvom in že vpeljano trgovino z mešanim blagom v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 2411.
Pletilni stroj štev. 5/36
naprodaj. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 2570.
Hitra kupčija
Zaradi gotovega vzroka PRODAM lep, velik sadni vrt, zraven njiva 8 mern. posetve, hiša, gospodar, poslopje, travnik in gozd. — Naslov v upravi pod 2602.
Kopirne knjige računov, komisijske knjižice, šolske mape, notese iti
dobavlja najceneje
Knjigoveznica И. T. D.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/11
PRODAM :
9 elektr. svetilk, 3 za nočno omaro, en luster, starinsko škrinjo z uložkl. Naslov pri upravi pod štev. 2562.
DOBRO SENO
ln loplen LOJ proda mesar Julius KLEMENC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 8t. 79.
P. П.
! šivilje gospodinje
: opozarjamo, da so zopet do-j speli najboljši šivalni stroji in kolesa
TRGOVINO
z mešanim blagom z vsem inventarjem TAKOJ zelo ugodno PRODA ELA KA-STELIC — Novomesto.
v vseh opremah
: za rodbinsko in obrtno | [ rabo. Istotam vseh vrst j čevljarski stroji „Adler" : kakor: cilindcr, levoročni
in krojaški. = Pouk v V e Z C SI f U ter
i hrpanjci perila in
: ElGfgaViC Ištoianie) brez-| plačno CdlnO le pri:
Ljubljana,
j blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
\ Popravila sprejemamo!
BUKOVO OGLJE
KUPIMO vsako množino. -»PROMETNA« deln. druž., Ljubljana.	2609
Molzna koza
s 14 dni starim kozličkom ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 2608.
Hiša in gostilna.
enocadsiropna hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drugo obrt, ob dež. ccsti, v bližini železu, postaje v Kočevju, NAPRODAJ. K hiši spada: gospodarska poslopja, lep sadni vrt, njive, travniki in gozd. - Pojasnila daje TISKARNA PAVLIČEK V KOČEVJU.
Sobno in kuhinj. OPRAVO, šivalni stroj in dr. proda Fr. KOSARZ, Metelkova ulica it. 2, objekt VI.	2605
SLAMKE
za DAME in GOSPODE — NAJNOVEJŠIH oblik, ravno tako preoblikovanje in pre-barvanje, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA SLAMNIKOV
Al. Škrabar — Domžale.
PRODAM skoraj pop. novo
motorno kolo
25*?HP ln popolnoma nov lahek VOZIČEK (brek) s
streho po zelo ugodni ceni. Naslov v upravi lista pod številko 2522.
TRGOVINO
v promet, kraju vzamen V NAJEM ozir. KUPIM. Ponudbe na upravo lista pod «Prometni kraj« 2589.
Otroškivozički"
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljeni) ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L.,
Ljubljena, Karlovska cesta 4.
HaingvejSe iziilla!
Brez kverjeaja blaga kemt&no loale&Je in vaakovrotno bar-
ANTON BOC
LJubljana, Šoleobargova al. вД Gline©-Viti 46.
iz kolonialne stroke in z znanjem več jezikov, SE IŠČE ZA VEČJE PODJETJE ZA PISARNO; potovanje ni izključeno. — Ponudbe pod šifro: »BODOČNOST 101 П - G - 82«. Intcrreklam d. d. Zagreb, Palmotičeva ul. 18.
IŠČEMO SAMOSTOJNO
H
a
H
B
B
za SLOVENSKO in NEMŠKO korespondenco.
Reflektiramo samo na boljšo moč z večletno skušnjo v kakšnem večjem trgovskem podjetju; prednost imajo take reflektantinje, ki so zmožne slovenske in nemške stenografije in ako mogoče vešče dopisovanja v srbohrvaškem jeziku. — Obširne ponudbe z navedbo začetne plače je nasloviti na tvrdko: SCHNEIDER in VEROVSEK, trgovina z železnino, LJUBLJANA.	2498
fl
1
И
V večjem mestu Slovenije
se ODDA V NAJEM
zelo dobro vpeljana TRGOVINA
ln sicer s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, alkoholnimi pijačami, mlinskimi izdelki ter poljskimi, vrtnimi In gozdnimi pridelki. Vpoštevalo se bo le solidne in dobre trgovce. Stanovanje in skladišča v hiši. Prevzeti je vso zalogo po dnevni ceni za približno 150.000 dinarjev. — Ponudbe je poslati na upravo .Slovenca« pod šifro: »TRGOVINA V NAJEM štev. 1650.
Vfae
Vtaog
podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski In ormožki okraj v LJubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pnstna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoii. Vino	Vino
Kupimo večjo množino
»rM hlodo? (hrlov)
za dobavo julij — oktober 1924.
Ponudbe za lepo, zdravo in ravno blago, ki mora bit! 4 m dolgo in imeti premera v sredini od 25 cm navzgor z navedbo množine, roka dobave in cene za m' iranko vagon nakladalna postaja, prosimo na naslov:
MULEJ & COMP.,
lesna indastr. in trgovska dražba, BLED 2, Jugoslavija.
Rje se najbolje hupi, je brez dvoma znano
„Psi ШМ ceni"
!p. шџ - Ljubljano
S«. Petra cesta 3
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojaCe in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, damsko in otroško perilo in svil. samoveznlc itd.
ai
a
«i o ar
STARO RENOMIRANO
trgovsko podjetje
na najboljšem mestu večjega trga na slov. Štajerskem, železniška postaja, srezko poglavarstvo, okrajna sodnija, šola itd., s tremi skladišči, stanovanje obstoječe iz petih sob, sobe za služkinje in druge nastavljence, z vsemi postranskimi prostori ter z GOSPODARSKIM POSLOPJEM s šestimi skladišči, hlevi za konje, govedo in svinje, perilnica itd.	NAPRODAJ POD UGODNIMI PO-
GOJI ALI SE PA DA V NAJEM. -»C — Obširni pro. stori se lahko uporabijo tudi za druga podjetja ali industrijo. — Ponudbe na POŠTNI PREDAL 14, CELJE
Slavenska bank н d« d. v Zagrebu
IX. emisija
Zagreb, meseca maja 1924
Povišanje glavnice od Din 50,000 000'- na Din 100,000.000 —
500.000 komadov delnic, glasečih na donositelja, po Din 100.-nominalne vrednosti v skupnem znesku Din 50,000.000-—
3	p. n,
y Na temelju pooblastila glavne skupščine z dne 28. aprila t. 1. in odobrenja kr. ministrstva trgovine in industrije z dne 10. aprila 1924 VI. štev. 2193 je zaključilo ravnateljstvo SLAVENSKE BANKE d. d. provesti povišanje delniške glavnice in emisijo novih delnic pod sledečimi pogoji:
I.
1.	Delniška glavnica od Din 50,000.000-— se povišuje z izdanjem 500.000 novih delnic po Din 100-— nominale, torej za Din 50,000.000— na Din 100,000.000-—.
2.	Od te emisije se prepušča starim delničarjem nominale Din 25,000.000'— o.?ir. 250.030 komadov novih delnic, in sicer tako, da gre vsakemu delničarju pravo na 2 (dve) stari delnici optirati eno novo po tečaju Din 120.— tel quel.
3.	Subskripcija počenja 5. maja t. 1. in traja do 15. maja 1924.
4.	Nove delnice imajo kupon za leto 1924 in so deležne dobička od 1. jan. 1924.
5.	Protivrednost podpisanih delnic treba plačati takoj, a najkasneje do 15. maja.
6.	Subskripcija oziroma opcija se vrši v Jugoslaviji: V ZAGREBU pri blagajni zavoda,
pri podružnicah Slavenske banke d. d., in sicer: ▼ BEOGRADU, BJELOVARU, BRODU NA SAVI, CELJU, DUBROVNIKU, GORNJI RADGONI, KRANJU, LJUBLJANI, MARIBORU, MURSKI SOBOTI, NOVEM SADU, OSIJEKU, SARAJEVU, SOMBORU, SUŠAKU, ŠABCU, ŠIBENIKU, VRšCUi pri ekspoziturah Slavenske banke d. d., in siceri na JESENICAH in v ŠKOFJI LOKI;
pri LJUBLJANSKI KREDITNI BANKI ▼ LJUBLJANI in njenih podružnicah v BREŽICAH, CELJU, ČRNOMLJU, GORICI, KRANJU, MARIBORU, METKOVIČU, NOVEM SADU, PTUJU, SARAJEVU, SPLITU in TRSTU;
pri SLOVENSKI BANKI V LJUBLJANI in njenih podružnicah y DOLNJI LENDAVI in LJUTOMERU)
pri JUGOSLAVENSKI INDUSTR. BANKI D. D. V SPLITU, pri MERKANTILNI BANKI V KOČEVJU.
V Franciji t
pri BANQUE DES PAYS DE L'EUROPE CENTRALE, PARIŠ, 12 Ru« d« Castiglion«.
V Avstriji:
pri BANQUE DES PAYS DE I/EUROPE CENTRALE, Niederlatsung Wlen, Wien I., Hohenstauiengasse,
pri PODRUŽNICI SLAVENSKE BANKE, d. d., Wien L, Angustinerstrasse 8.
V Južni Ameriki: — Argentinifl:
pri AGENCIJI SLAVENSKE BANKE, d. d. v Rosario.	™
7.	Lastniki starih delnic, ki žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, morajo predložili pri gori dznačenib mestih subskripcije:
Točno izpolnjeno in podpisano prijavnico z označbo popisa številk starih delnic (kolikor niso pri zavodu v depotu) ali -tnedjutomnico (začasno potrdilo) starih delnic.
Dclnice na podlagi katerih je delničar prijavil pravico opcije, bodo prekolcko-vane z opazko »Pravo na delnice IX. emisije 1924. izvršeno« in se vrnejo delničarjem s potrdilom o izvršenem plačilu.
Delničarji bivše Jugoslovanske Union-banke, odnosno Mariborske eskomptne banke kateri še niso svoje delnice zamenjali, morejo to opcijo provesti na ta način, da se njihove Se ne zamenjane delnice jemljejo v obzir v smislu svoječasnega zaključka glede zjedinjenja s Slovensko banko, d. d., t. j. po 2 delnici Jugoslovanske Union-banke. oziroma Mariborske eskomptne banke, veljate za tri delnice Slavenske banke d. d.
8.	Dobiček na tečaju, ki se doseže pri izdanju novih delnic, gre v korist rednega rezervnega zaklada, odblvšl stroške emisije in pristojbine.
9.	Za provedbo te emisije jamči posebni garancijski sindikat.
II.
Preostalih nom. 25,000.000.—-, to je 250.000 komadov delnic, je prevzela fikano Banque des Pays de 1'Europe Centrale v Parizu, vezano na več let
V ZAGREBU, dne 1. maja 1924.
Ravnatel|stvo Slavenske banke d. d.
Шттшт
Izdaja konzorcil >Slovenca«,
ЏЈШ&ш ж -љШ
Odcovorni urednik: Franc Kremžar v Ljubljani.
тлшп^
jugoslovanska tiskarna ▼ Ljubljani