8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRfamurtSKI DNEVNIK
Leto XXXVI. Št. 17 (10.537)
TRST, torek, 22. januarja 1980
PoStnina plačana v gotovini p	OAA >.
Abb. postale i gruppo Lena oUU lir
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OLAJŠANJE V ZASKRBLJENOSTI JUGOSLOVANSKE IN SVETOVNE JAVNOSTI
Ugoden potek Titovega počutja po nedeljski operaciji na levi nogi
Zaradi neposredne nevarnosti za njegovo življenja so mu morali amputirati nogo - Od vsepovsod brzojavke z željami za njegovo okrevanje
LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je sporočil, da je predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki so ga v nedeljo operirali v kliničnem centru v Ljubljani, noč prebil mirno. Temperatura, krvni pritisk in pulz se v mejah normale. Splošno zdravstveno stanje predsednika Tita je dobro.
Zdravniški konzilij je sporočil, da so v nedeljo opoldne predsedniku Josipu Brozu Titu amputirali levo nogo. Zaradi hude okvare arterij k bil pretrgan krvni obtok, zato se je nadaljevala pospešena devi-tulizacija tkiva na nogi, to pa je ogrožalo njegovo življenje.
Predsednik Tito je operacijo dobro prestal. Neposredno pooperacij-*ko stanje je bilo normalno.
Vest o ponovni uspešni operaci J* predsednika Tita, ki 'e bila po 2adnjem sobotnem sporočilu zdrav riškega konzilija neizbežna, a ie uo nje prišlo šele v nedeljo dopol dne ob U. uri (v nasprotju s pre uranjenimi vestmi iz raznih virov tujih agencij), še je razvedela v nedeljo zvečer kmalu po 13. uri.
je zdravniški konzilij izdal spo ločilo o izvršeni amputaciji leve n?ge. Potrditev, da je predsednik Tito operacijo dobro prestal in da J6 njegovo pooperacijsko stanje normalno, je na vso jugoslovanska ® tudi svetovno javnost učinkova kot težko pričakovano olajšanje
Brzojavke predsedniku Titu
Slovenska senatorka Jelka Gerbec je posredovala jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Trstu Štefanu Cigoju s prošnjo, da jih posreduje predsedniku Titu, naslednje želje:
Cenjeni,
Prosim, da posredujete tov. Predsedniku Titu prisrčne pozdrave in da mu izpričate željo ra hitro, popolno okrevanje ter ra čimprejšnji povratek na svoje važno in odgovorno mesto.
Z lepimi pozdravi
Jelka Gerbec (slov. senatorka KPI)
Želje za čimprejšnje okrevanje predsednika Tita sta jugoslovanskemu konzulatu posredo-dovala tudi predsednik tržaške Pokrajine Lucio Ghersi in Ustanova za poznavanje slovenske-Oa jezika in kulture.
splošni zaskrbljenosti za pred-ednikovo življenje. Normalen po-operacijski potek, ki se je nadalje-tudi včeraj, kot je razvidno iz travniškega sporočila, vliva v množice prepričanje, da je najhuj-,a nevarnost mirne, čeprav si isto ®sno nihče ne prekriva resnice. ,a tako težak kirurški poseg zalije’8 določen čas preden bo Tito Wvsem prebolel amputacijo noge
in nastopil pot najboljšega okre vanja. V tem prepričanju je izraženo veliko zaupanje v Titovo življenjsko silo. ki mu je bila ob strani v najtežjih trenutkih njegovega življenja in boja, izražena pa je še prej nedeljena ljubezen Jugoslovanov do Tita in njihova strnjenost okrog njegove osebe in njegovega dela in državne skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov.
Predsednik Tito še naprej sprejema na tisoče brzojavk z iskrenimi željami za čimhitrejše okrevanje iz vseh krajev države, z ladij in letal, s katerimi potujejo Jugoslovani širom po svetu. Od Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v tujini, izseljencev in velikega števila tujih državljanov iz številnih držav sveta.
»Dragi naš tovariš Tito, naša srca bijejo za tebe in naj tvoje še dolgo bije za nas*, je rešeno v brzojavki študentov iz Beograda.
V brzojavki občinske konference ZSM Mostarja, v kateri so izražene želje 30.000 mladih tega kraja, je med drugim rečeno: »Odpiramo svoja srca, da ti izkažemo naše prepričanje in želje za hitro in uspešno okrevanje v prid pobratenih narodov in narodnosti socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije*.
Sporočila prihajajo iz vseh okolij, z zborov delavcev samoupravljavcev, volilnih konferenc ZK, zborov svetovalcev, od borcev NOB. Kratka sporočila iz delovnih kolektivov v vseh jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti ob najboljših Aeljak pravijo: »Obljubljamo, da se bomo trajno bojevali za večjo produktivnost, boljše delo in gospodarsko stabilizacijo, pregledali smo rezultate lastnega dela in sprejeli programe dejavnosti. Radostni smo ob vesteh, ki govorijo o izboljšanju vašega zdravstvenega stanja. Želimo vam čimhitrejšo ozdravitev*.
Jugoslavani, ki živijo in delajo v ZRN, v brzojavkah z najboljšimi željami za ozdravitev tovariša Tita med drugim izražajo željo, da jugoslovanski predsednik Ur'i v prihodnje prispeva k razvoju socialistične neuvrščene Jugoslavije in celotnega svetovnega miru. Podobne brzojavke prihajajo tudi od Jugoslovanov, ki
S KONFERENCE UNID0 V NEW DELHUU
Nov gospodarski red edini izhod iz krize
Posega generalnega tajnika OZN INaidheima in indijske premierke Oandhijeve
Cena zlata nadalje raste
LONDON — Kljub prodajam manjših lastnikov, ki težijo k vnov-čenju po sedanjih visokih cenah, se vzpon cene zlata na svetovnih tržiščih še nadaljuje. Cena se je na vseh glavnih svetovnih tržiščih včeraj ustalila na 850 dolarjev za unčo (31,1 grama), le v Milanu so zlato kovino prodajali po skoraj 854 dolarjev.
TEL AVIV — Po izjavah voditelja krščansko-konservativnih sil v južnem Libanonu majorja Hadada se v oporiščih palestinskih gverilcev uri že 250 «iranskih prostovoljcev*. Hadad je pristavil, da so Irance razpršili po vsem vzhodnem območju južnega Libanona, njihova glavna naloga pa bi bila: povečati napetost v tem delu Libanona.
MEDTEM KO SNEG OTEŽKOČA VOJAŠKE OPERACIJE
NERODNI POSKUSI SOVJETSKE ZVEZE DA OPRAVIČI POSEČ V AFGANISTANU
Enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL zahteva umik sovjetskih čet iz Afganistana in spoštovanje pravice ljudstev do neodvisnosti
živijo na švedskem, Danskem, v Avstriji in drugih državah.
Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije tovariš Tito prejema številne brzojavke voditeljev držav in vidnih političnih osebnosti, ki mu želijo čimhitrejše okrevanje. V brzojavkah je poudarjeno veliko spoštovanje do osebnosti predsednika Tita in njegovega boja v prid vsega človeštva. Včeraj so mu brzojavke z najboljšimi željami za čimhitrejše okrevanje poslali: kubanski državni in partijski voditelj Fidel Castro, bangladeški predsednik Ziaur Rahman, predsednik Bourme Unevid, predsednica stranke svobode šri Lanke Sirimavo Bandaranai-ke, predsednik vlade kraljevine Lesoto Leabau Jonathan, zvezni kancler ZRN Helmut Schmidt, udeleženci velikega komunističnega zborovanja v Madridu, sudanski voditelj Džafar Nimeiri in sudanska vlada, predsednik Malija Musa Traore in predsednik svetovnega židovskega konrasa Filip Klutznick.
mmiiiitiiiimiiiiiiniii...iiiiininiimmmiiinnmmimiim..........„iiiiiiiiMiuiii9i..iiiiiiiinimiiiiiniiii.uiiii.iiMiiniiiiiii.iiiiiiuiiiini...........■■■■■■•■m...............................................................................
PO CARTERJEVEM PREDLOGU ZA BOIKOT Ol
OLIMPIJSKI ODBORI OBSOJAJO POLITIČNO VMEŠAVANJE V IGRE
Tudi v Ameriki sami deljeno mnenje - Za sedaj večina držav proti bojkotu - Živčne reakcije v SZ
DELHI — Z uvodnim pozdra-L,rr' predsednika indijske republi-v, Neelarna Sanjive Reddyja se je eraj začela 3. konferenca UNIDO, t ®anj2acije OZN za industrijski •i v°j- V indijskem glavnem me-... Se je zbralo okrog 2.500 dele-Pfa°X *Z ve^ *tot ^ držav, da o-j0 ?<» na zasedanju, ki bo traja-d-i. 0 3. februar ja, poglobljeno a-,v’z° industrijskega razvoja na stv U 'n Proučijo ukrepe in sred-Dj ®’ ki naj zagotovijo uresničeva-k0 .Srn°trov. ki jih je postavila 2. "Hrenca UNIDO v Limi.

ki je minilo od sklepne v perujskem glavnem betriu' namreč ne opravičuje no-VatrBa °Pt'mizma glede uresniče-*tva ■ postav*jen>h smotrov. Če se ar' ne bodo spremenile, oziroma ae bodo razvite industrializirali« r*ave dejansko pristopile k iz-rtJanJu dolžnih ukrepov za pomoč
k«žpVam v razv°iu- namreč nič ne ja i Ij mogla ob koncu stolet-žav h UsM'iska proizvodnja teh dr-
neV Rušeči vsaj 25 odstotkov celot-ta' .kul je bilo določeno v Limi le-■j, '5.
Uova6-8 *?° najti torej nove poti in
Čey5 sredstva, je zatrdil še pred za-teij konference izvršilni ravna-Hhp.- Alžirec Abd el Rahman
Uje8116'	se nadoknadijo doseda-
OA^ude. gam generalni tajnik kvod	Waldheim je v svojem
Uvajdenj govoru utemeljeval nujnost tlaJ?nJa novega svetovnega gospo-Ha fg ga reda, ki naj odpravi krivič-VitWZmeria m®d razvitimi in neraz-Svetn ^rŽHVami, kot edini izhod iz TWru; gospodarske krize, po d* Indira Gandhi, ki je komaj ske V?° Prevzela predsedstvo indij-df)|.,ylade, je poudarila nujnost, da Pečejo industrijske države odloč-Politično voljo preiti k novemu nerodnemu gospodarskemu re-
du, ki bi drugače »postal čedalje daljnja utvara*. Tako Gandhijeva kot VVandheiu sta tudi poudarila zaskrbljenost zaradi poslabšanja po litičnih razmer v Afganistanu, ki o-groža mir v tem delu sveta. Danes bo na konferenci spregovoril podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Fracanzani. ki vodi številno italijansko delegacijo in zastopa tudi vse delegacije drža/ EGS. (Iv)
Enotno tajništvo CGIL-CISL-UIL
Odgovor Confindustrii in stavk« na železnici
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je izdelalo sinoči odgovor na protipre-dloge Združenja industrijcev o izhodu iz energetske in gospodarske krize v splošnem. Dokument sindikatov jemlje sicer na znanje stališče Confindustrie, da je »razvoj nezdružljiv s sedanjo razdelitvijo dohodkov*, a ga zavrača, češ da je edini izhod »povečanje produktivnosti*. Zato postavlja kot pogoj za nadaljevanje pogajanj, da Con-findustria opusti napad na draginj-ske doklade in predlaga, naj zaključke skupnih proučevanj o vprašanjih energije, produktivnosti, organizacije dela in davčne politike sporočita obe stranki ločeno vladi. Enotna zveza izraža tudi nasprotovanje razvrednotenju lire in poudarja potrebo po odločnejših ukrepih vlade proti inflaciji.
Na skupni seji z zastopniki strokovnih sindikatov je enotno tajništvo sklenilo tudi oklicati tri 2-urne vsedržavne stavke železničarjev 28. in 30. t.m. ter 1. februarja. V tednu med 11. in 17. februarjem pa bodo priredili stavko vseh jav nih prevozov.
WASHINGTON - Carterjev predlog. da se bojkotirajo letošnje olimpijske igre v Moskvi, če Sovjetska zveza ne bo umaknila svojih čet iz Afganistana v roku enega meseca, fč' izzvenel kot politično izsiljevanje in vsekakor ni obrodil tiste enotnosti ali večine, kot si ju je morda ameriški predsednik zaželel. In to ne na ameriški ne na svetovni ravni.
Kar se tiče ZDA je še težko ugotoviti oceno ameriškega javnega mnenja, glede odločitve zveznega odbora za olimpijske igre pa je znano, da jo bo predal osebni odločitvi posameznih športnikov, ki bi se morali udeležiti iger. To bo zelo zahtevno delo, vendar se zdi, da odbor ne verjame v možnost, da bi mednarodni olimpijski odbor (CIO) kakorkoli spreminjal sedež prihodnjih olimpijskih iger.
Dejansko Je njegov irski predsednik Killanin včeraj izjavil, da se ta problem sploh ne postavlja, kajti mednarodni odbor je že leta 1974 skupno podpisal pogodbo, s katero se obvezuje, da ne bo nikakor spreminjal svoje odločitve o Moskvi. Killanin je še dejal, da je v stiku s svetovnimi federacijami in nacionalnimi olimpijskimi odbori že ugotovil univerzalno oh sodbo tega klavrnega poskusa, da se izkoristijo olimpijske igre za »politični nogomet*. Predsednik CIO je tudi mnenja, da je ravnanje tistih vlad, ki se vpletajo v odi-gravanje olimpijskih iger, v ostrem nasprotju z olimpijsko karto. «■
Proti bojkotu olimpijskih iger v Moskvi so se že izrekle Francijar Grčija, Španija, Belgija, ZRN, Južnoafriška republika, Jugoslavija in vse vzhodne države. Na Japonskem, Norveškem in v Veliki Britaniji niso vlade še zavzele jasnih stališč, čeprav so vsi olimpijski odbori teh držav odločili, da se bodo njihovi atleti udeležili olimpijskih iger. Del; na protiutež tem stališčem pa so odločitve Kanade, Avstralije, Irana in drugih arabskih držav, ki so podprle Carterjev predlog, kljub temu, da so s tem ustvarile nekakšno protislovno politično situacijo. Vendar po izjavah iranskega ministra za gospodarstvo Banisadra je «nemogoče, da bi se Iran udeležil iger v Moskvi, medtem ko sovjetske čete ubijajo niihove muslimanske brate v Afganistanu*.
V Sovjetski zvezi je po mnenju tujih opazovalcev Carterjev predlog sprožil zelo živčne in razburjene reakcije. Sovjetska agencija Tass
olimpijskih igrah, ki bodo prav v ZDA. Sploh pa ostaja vprašljiv Carterjev rok za umik sovjetskih čet iz Afganistana, saj ga je določil
piše, da je ameriški predsednik ■ no poteku zimskih olimnijskjh iger
......... -	*■'— v Lake Plaeidu, ki se bodo začele
13. februarja.
Prav gotovo >pa botrujejo sklepom proti bojkotu 'p°le*? političnih tudi gospodarski interesi. To dokazuje primer londonske zavarovalne družbe Lloyd’s, ki je zavarovala ameriško televizijsko mrežo NBC, katera si je pridobila monopol za poročanje v ZDA o olimpijskih igrah. Angleška družba jo je zavarovala za razne izgube in tudi v primeru, da se ZDA ne bi udeležile iger. To bi stalo zavarovalno družbo, v konkretnem prinreru, da se ZDA držijo Carterjevega predloga, zelo visoko vsoto dolarjev, v lirah bi znesla kar 64 milijard, (nf)
sprožil bojkot iz «svojih volilnih ambicij* ter da ravna s športom i& športniki kot da bi bili talci-v njegovih rokah. Zato, da bi dosegel ta svoj namen, piše še Tass. je Carter «zelo grobo izkrivil dogajanja v Afganistanu*, kar pomeni »izbirati pot proti popuščanju napetosti in mirnemu sodelovanju med narodi*. Hudo obsodbo je izrekel tudi časopis Sovjetski šport, ki je Carterjeve somišljenike ožigosal kot -»netilce hladne vojne*. Carterjev predlog pa kot »neodpustljivo sabotažno dejanje*. Vsekakor Sovjeti spominjajo Ameriko, da v primeru bojkota ne bo mogla iz kazenskih razlogov sodelovati na prihodnjih
INTERVJU S POSLANCEM KPI A. NA HO
Zaskrbljenost komunistov zaradi svetovnih dogajanj
Zahteva po sovjetskem umiku iz Afganistana Pozitivna ocena sodelovanja z Jugoslavijo in želje, da bi predsednik Tito iimprej okreval
Po svojem govoru na sedežu KPI v Trstu je poslanec in član vsedržavnega tajništva KPI Alessandro Natta dah za agencijo »Alpe Adria*
oceno sedanjega težkega m«lri»nw4-nega položaja^
«Sodimo — je dejal posl. Natta — da doživljamo težke in zaskrbljujoče trenutke. V takem položaju, s tako dramatičnimi potezami pa menimo, da se ne smemo predajati pesimizmu, ne smemo zapuščati bojnega polja, temveč moramo ukrepati, in to čimprej, z vso odločnostjo, saj bi v nasprotnem primeru slabšanje mednarodnega položaja predstavljalo hudo nevarnost za svetovni mir. Naše pobude torej izražajo voljo za ohranitev mirnega sožitja, za obnovo procesa popuščanja napetosti in sodelovanja med ljudstvi. Mislim, da zadržanje KPI ni bilo le našteva-
NO V0FAŠISTIČZN IZZIV V TRSTU
Slika delno kaže, kaj je ostalo od kinodvorane Ritz po podlem fašističnem atentatu v nedeljo, zgodaj zjutraj. V nedeljo dopoldne bi moral v dvorani komunistični poslanec Natta govoriti o demokratičnem razvoju in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Obširno poročilo o atentatu in odmevih nanj berite
na tržaški strani

Atentat proti demokraciji
Po požigu komunistične sekcije pri Rocolu in demokrščanske sekcije v Skednju so teroristi v zgodnjih nedeljskih urah znesli svoj bes nad kinodvorano Ritz, kjer je bilo najavljeno zborovanje komunističnega poslanca in člana osrednjega vodstva KPI Alessandra Natte. A-tentat, ki je povzročil večdeset-milijonsko škodo in bi- lahko imel tudi hujše posledice, ima izrazit fašistični pečat. O tem pričajo izbrana tarča, ncdvoumiii napisi na pročelju napadenega poslopja (ki jib je, mimogrede povedano, melo-narska občinska uprava dala zbrisati z neobičajno naglico) in končno, vendar ne nazadnje, dejstvo, da so si fašistični teroristi sami prevzeli odgovornost u potilo de-
janje s telefonskim sporočilom nekemu deželnemu listu.
O ciljih teroristov in tistih, ki jih za kulisami ščitijo ter usmerjajo, smo pisali že prevečkrat in se lahko le ponavljamo: njihov namen je zaostriti politično napetost v mestu, in zastrupiti splošno klimo demokratičnega družbenega razvoja. Vprašanje pa je, zakaj so sc fašistični požigalci, po daljšem premirju, zopet oglasili sedaj, zakaj so sprožili novo nevarno ofenzivo.
Fašistični pritisk je za Trst, žal, konstanta, s katero je treba stalno računati, i-bruhi terorističnega nasilja pa so ciklični in so vselej vezani na neko stvarnost. Tudi tokrat je tako. Strategi napetosti skušajo
izkoristiti in zlorabiti globoko politično krizo, ki je zajela Trst in deželo, obenem pa upajo, da bodo lahko ribarili tudi v kalni vodi zaostrenih odnosov v svetu. Moč in manevrski prostor pa jim dajejo vse tiste sile, ki otežkočajo •eše-vanje žgočih krajevnih, deželnih in državnih problemov s tem, da se krčevito upirajo demokratičnemu napredku v državi, k čemur vodi kot edina realna alternativa politika narodne enotnosti, na krajevni in deželni ravni pa še posebej rešitev vprašanj naše narodnostne skupnosti in razvijanje sodelovanja ob meji.
Ob tem pa se logično postavlja vprašanje sodnijskega in policijskega pregona. Nedvomno so se v zad-
njih letih razmere spremenile in desničarski skrajneži nimajo več tako prostih rok kot nekoč. Vsekakor pa imamo občutek, da je policijska akcija tako v preventivnem kot tudi v represivnem pogledu še vedno preveč ohlapna in da sodstvo ter organi pregona ne gredo zadevi do dna s korenitim posegom. Zakaj na primer po dveh zaporednih požigih niso v soboto zastražili kina Ritz? Ali je bilo tako težko predvideti, da bi kino lahko bil tarča atentata?
To so vprašanja, ki smo jih, v tej ali drugačni obliki, ponovili že prevečkrat, odgovori pa so bili le redkokdaj prepričljivi. Ali lahko pričakujemo, da nam jih ne bo treba znova 'lonavljati? (vt)
nje načel, temveč iskanje političnih pobud. To smo storili ob problemu jedrske oborožitve NATO pakta, ko bi morali izreči «ne» jedrskim raketam in kakršnemukoli orožju, ne glede na posledice, ki bi sledile. Namesto tega smo poiskali stališče, da bi lahko rešili problem, ki v resnici obstaja, problem ravnotežja sil. Naš predlog je stremel k odpravi oboroževalne tekme, ki jo smatramo za pravo blaznost, in ki bi omogočal z zmanjšanjem vojaških sil zmanjšanje napetosti v političnih odnosih. To je v bistvu misel našega stališča, ko smo nasprotovali izbiram NATO'in predlagali ukinitev proizvodnje sovjetskih raket SS 20 ter svetovali pogajanja*.
Glede dogajanj v Afganistanu je Natta poudaril; »Naše stališče je tudi v tem primeru odražalo splošna načela, ki 'so tudi bistva na ših političnih smernic, ki smo jib poudarili na našem zadnjem kongresu, in sicer nevmešavanje, spo štovanje suverenosti in samostojnosti vsakega naroda. Tedaj smo bili pred kampučijsko - vietnam skim in vietnamsko - kitajskim problemom in nismo molčali. Prav tako danes v italijanskem in v ev ropskem parlamentu kritiziramo in obsojamo sovjetski poseg v Afga nistanu ter zahtevamo umik oboroženih sil. Pripominjam pa, da nismo tega storili iz čiste obram be načel, temveč smo ponovno poiskali politične pobude, ki bi obenem zavrgle logiko napetosti, povračilnih ukrepov in gospodarskih represalij Združenih držav Amerike. Skušamo prepričati Italijo in Evropsko gospodarsko skupnost, da zavzameta uravnovešeno stališče, da posredujeta, da zmanjšata na petost in skušata izboljšati vzdušje, ki je danes v znamenju ne zaupanja, suma, povračilnih udar cev. reakcij in protireakcii. Mislim. da naše stališče ni osamljeno niti v Italiji in niti v Evropi.
Smatram, da se je v Evropi poleg konservativne in skrajne fronte, ki zaskrbljuje, porodila tudi fronta, ki ne vključuje samo nas, temveč socialdemokratske in socialistične sile raznih držav Evrope in celo same vlade, kot francosko in zahodnonemško. Smatram, da je treba izhajati iz teh temeljev, saj to ni samo mednarodna dolžnost, temveč odraža interese Evrone in Italije. Obnova mirnega sožitja in stremljenje k novemu mednarodnemu gospodarskemu sodelovanju sta navsezadnje tudi temeljni načeli gibanja neuvrščenih*.
Ob tem je poslanec Natta izrekel nekaj misli o bližnji Jugoslaviji. »Povsem razumljivo je zanimanje. pomen, ki ga ne samo za Furlanijo - Julijsko krajino, temveč za vso Italijo predstavlja sodelovanje in prijateljstvo z Jugoslavijo. To je do sedaj omogočilo podpis osimskega sporazuma, katerega duha in načela moramo ponovno poudariti. Ob vsem tem iskreno želim predsedniku Titu in ne samo v svojem, temveč v imenu vse komunistične partije, da bi čimprej prestal težavni trenutek in da bo še nadalje kleno in razsvetljeno vodil Jugoslavijo ter bo lahko še prispeval kot dobro vemo za vse bistveno in dragoceno, kar se nanaša na gibanje neuvrščenih in za cilje sožitja in sodelovanja med narodi.*
KABUL. WASHINGTON, MOSKVA — Medtem ko si na kabulskem letališču sovjetski antonovi sledijo drug za drugim z velikimi količinami vojnega materiala in hrane za sovjetske vojake v Afganistanu, se vojaški položaj ni bistveno spremenil. Enkrat toliko so Sovjeti v težavah prav zaradi zime in snega. V zadnjih dneh so namreč kabulsko letališče nekajkrat morali zapreti zaradi snega in goste megle, kar je spravilo v težave sovjetske postojanke v vzhodnih predelih države. Položaj bi se v prihodnjih dneh utegnil še poslabšati, ker vremenoslovci predvidevajo poslabšanje vremenskih razmer.
Če je položaj težak za Sovjete, je toliko težji za redno afganistan sko vojsko, ki ji v marsikateri postojanki primanjkuje hrane, zaradi česar beležijo, tako vsaj poročajo iz krogov muslimanskih upornikov, veliko število dezerterjev, saj mraz in lakota kvarno vplivata na moralo afganistanske vojske. Prvič po vdoru sovjetskih čet so včeraj v Kabulu neznanci trosili protisovjetske letake, v katerih pozivajo ljudstvo, naj se upre okupatorju in Karmalovemu lutkovnemu režimu. Poročajo tudi o sovjetskih vojakih, ki so jih civilisti v Kabulu baje napadli.
Afganistanska ambasada v Indiji je zavrnila vstopne vizume vsem tujim novinarjem, iz katerekoli države prihajajo. Gre za začasni u-krep, trdijo v afganistanskem veleposlaništvu, saj baje čakajo na nova navodila iz Kabula. Ukrep sledi izgonu ameriških časnikarjev ic Afganistana.
Sovjetska tiskovna agencija TASS pa v teh dneh obširno poroča o dogajanjih v Afganistanu pred strmoglavljenjem predsednika Amina in pred nastopom sedanjega režima. A-min naj bi po teh vesteh bil v tesni zvezi z ameriškimi vohunskimi agencijami in z njihovim sodelovanjem naj bi pripravljal državni udar, po katerem bi sam prevzel vso oblast. V Afganistanu, trdi TASS in to je ponovil tudi visok sovjetski funkcionar v Ženevi je bilo že 80.000 tujih vojakov, ki so jih podpirale tuje »velesile*, kar je v bistvu prisililo Sovjetsko zvezo, da je posegla in rešila afganistansko ljudstvo pred tiranijo. Amin je imel namen fizično likvidirati vse svoje nasprotnike. Za potankosti glede materialne izvedbe državnega udara pa so se domenili Aminovi predstavniki v Parizu, Rimu in Karačiju, kjer so se sestali z agenti CIA, TASS se pri svojem poročanju sklicuje na izjave novega notranjega ministra
Tudi sovjetski voditelji se žolčno zganjajo proti j rejšnjemu predsedniku Aminu, še zlasti pa proti ameriškim ukrepom. Sovjetski tisk govori o vseh državah, ki niso podprle sovjetskega posega v Afganistanu kot o zastrupi jeva'cih mednarodnega političnega vzdušja. Pri tem označuje Američane s »hegemonisti*, kar je doslej šlo samo na račun Kitajcev.
Enotna italijanska sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL je zavzela uradno stališče do sovjetskega posega v Afganistanu. Na javnem shodu v Rimu so predstavniki treh sindikalnih organizacij Marianetti. Marini in Ravecca zahtevali takojšen umik sovjetskih čet iz Afganistana ter spoštovanje pravice ljudstev do neodvisnosti, (if)
Na sliki (telefoto AP); Pogreb afganistanskega gverilca.
V Piemontu teroristi zažgali obrat za proizvodnjo plastike
TURIN — Predsinočnjim je v industrijskem obratu »Laves Plasti-ca» v Moncalieriju izbruhnil podtaknjen požar v neki hali, kjer je bil izolacijski in embalažni plastični material. Plameni so se razširili na drugi dve hali, gasilcem pa se je posrečilo, da ni požar zajel še preostalega skladišča.
Včeraj dopoldne so si odgovornost prilastili pripadniki teritorialnih proletarskih straž (Guardie proletarie territoriali), ki trdijo, da je požar odgovor na protideiavsko in reakcionarno zadržanje uprave obrata. Po prvih ocenah je požar povzročil vsaj pol milijarde lir škode.
WASHINGTON - Pentagon je pooblastil vojsko, da prične s proizvodnjo novega tanka «XM -1», ki predstavlja najsodobnejše tovrstno orožje zahodnih oboroženih sil. V Wa-shingtonu zagotavljajo, da sklep nima nobene zveze z afganistansko krizo.
ZADNJA VEST
V trenutku, ko zaključujemo redakcijo smo prejeli vest, po kateri je v Kolumbiji, pod ruševinami arene v mestu Sin-celeju umrlo 300 oseb, 500 pa je ranjenih. O tragični nesreči poročamo na zadnji strani.
PRED NAJAVLJENIM NEDELJSKIM ZBOROVANJEM KOMUNISTIČNEGA POSLANCA NATTE
Fašistični požig kinodvorane «Ritz
atentat na mir in demokracijo v Trstu
Atentat, ki je povzročil za več kot 100 milijonov Ur škode, si je prevzela neofašistična organizacija «skupina mestne teritorialne obrambe» - Zakaj policija ni zastraiila poslopja?
V nedeljo zjutraj so desničarski elementi zažgali kinodvorano Ritz v Ul. sv. Frančiška 10, kjer bi morala biti nekaj ur pozneje manifestacija KPI z govorom komunističnega poslanca Alessandra Natte. Meščani in okoličani so ogorčeno obsodili ponoven fašistični atentat, naperjen na temeljne vrednote človeškega sožitja, kajti zadnja akcija nasilja je presegla vsako mejo dopustnosti, po svojem učinku pa je zasenčila podla atentata na komunistični sedež v Rocolu in na de-mokristjanski sedež v Ul. Baiamon-ti pred kakšnim tednom.
Najvažnejše podrobnosti dejanja so bolj ali manj znane. Fašisti, zloglasni pripadniki Fronte della Gio-ventu so že v soboto ponoči pomazali okolico kinodvorane Ritz s fašističnimi in protikomunističnimi gesli. Zgodaj zjutraj pa so «neznanci» vdrli skozi vhodna vrata, se vtihotapili v notranjost dvorane in polili z bencinom prve štiri vrste sedežev, zavese in ves prednji del dvorane z odrom in ekranom vred. Preden so se oddaljili, so vrgli nekaj vžigalic in lahko vnetljivo gorivo se je v trenutku spremenilo v ogromen zubelj.
Gasilce so poklicali nekateri najemniki, ki stanujejo v prostorih nad atrijem kinodvorane, medtem ko nad dvorano na srečo ni stanovanj. Močan vonj po dimu in po sežganem je dal slutiti bližnjim stanovalcem, da se dogaja nekaj nenavadnega, da gre za nesrečo. Na kraj požara so prihiteli gasilci z dvema ekipama, z njimi 'pa tudi njihovi oficirji in najvišji predstojniki, kot npr. komandant Biasutti, vicekomandant Sgorbisse in kapetan Verona. Gost dim in peklenska vročina sta močno ovirala njihovo delo, tako da so si sicer nadeli plinske maske, a so v notranjost dvorane, ki je bila vsa v zubljih, napredovali zelo počasi in tudi skrajno previdno. Požar so gasilci ukrotili po dobrih treh urah boja.
Kar se tiče žaljivih napisov po zidovih pa je bilo dvoumno ravnanje občinske uprave, ki jih je dala nemudoma prepleskati.
Kmalu po atentatu so v Ul. sv. Frančiška prihiteli voditelji političnega urada Digos, med, l^erimi sta bila tudi načelnik dr. Volpe in polkovnik Cesari, prišel je tudi sam kvestor dr. Giusti, pa tudi komandant karabinjerjev polkovnik Van-nucchi in kap. Battista, namestnik državnega pravdnika dr. Brenči in druge osebnosti. Preiskovalna akcija je nemudoma stekla. Sodeč po napisih, je bilo takoj jasno, kdo je izvedel atentat. Malo pred poldnem pa je na dnevnik Messaggero Ve-neto telefoniral neznanec, ki je pojasnil, da si odgovornos* nad dejanjem prevzema «skupina mestne teritorialne obrambe*.
Dr. Brenči je nemudoma odredil nekaj hišnih preiskav pri znanih e-lementih, ki delujejo v desničarskih krogih. Sinoči smo zvedeli, da te preiskave niso obrodile zaželenih sadov. V telefonskem pogovoru pa nam je načelnik Digosa, bivšega političnega oddelka, povedal naslednje: »Zagotovo vemo, da so neznanci po lili dvorano z bencinom, škode še niso ocenili, ker čakajo zavarovalnico, da pošlje svojega funkcionarja, smo pa še enkrat skrbno prebrskali ves prostor, ki ga je pri zadel požar. Naša preiskava je jas
no orientirana v desničarske kroge, vendar doslej za skupino, ki si lasti izvedbo atentata, še nismo slišali. Prepričan pa sem, da gre za * ene in iste ljudi, ki sproti menjujejo ime, zato da bi zavedli preiskovalce na napačno pot in jim zamešali štrene.*
Na naše vprašanje, zakaj ni policija zaščitila kinodvorane, ko pa je vedela, da bo tam komunistični shod, je dr. Volpe dejal: »Trst je takšno mesto, kjer se lahko kjerkoli. v vsakem trenutku, kaj zgodi. Naši agenti so dolžni hkrati stražiti in kontrolirati \ eč pomembnih objektov. Razpoložljive sile so tiste, ki so. Naše izvidnice stalno krožijo in so krožile po mestu, toda zlikovcev ni lahko zalotiti*.
Najvišje osebnosti varnostnih organov so si enotne, da je treba o-krepiti nadzorstvo in budnost — v tem smislu je bilo že v nedeljo zvečer na prefekturi srečanje na vrhu na katerem so se kvestor Giusti, polkovnik Vannucchi, dr. Volpe in kapetan Battista domenili za tesnejše sodelovanje policije in karabinjerjev in za uspešnejšo koordinacijo vseh razpoložljivih sil.
Notranjost kina Ritz po zločinskem atentatu
VAL OGORČENJA V MESTU PO PODLI AKCIJI DESNIČARSKIH SKRAJNEŽEV
Demokratične sile odločno obsojajo atentat in pozivajo vse prebivalstvo k večji budnosti
KPI prejela številne izraze solidarnosti - Danes bo zasedal protifašistični odbor
Fašistični atentat, ki je povzročil veliko gmotno škodo v kinodvorani Ritz in komunistični partiji preprečil manifestacijo z govorom poslanca Alessandra Natte, je demokratični Trst ostro in odločno obsodil. Stranka, ki je v zadnjih dveh letih ir pol utrpela nad dvajset atentatov na svoje sedeže .in na stanovanja svojih predstavnikov, je prejela številne izraze solidarnosti, v katerih se demokratične sile zgražajo nad novim poskusom ustrahovanja in kaljenja mirnega in kulturnega sožitja v mestu.
Komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi sta v senatu vložila nujno vprašanje, s katerim sprašujeta notranjega ministra, kateri ukrepi so bili sprejeti, da bi se taka kriminalna dejanja ne ponavljala in kako, se namerava ukrepati za okrepitev policijskih kontingentov v Trstu. Ista senatorja sta se skupno s poslancem Cuffa-rom obrnila "a ministrskega, pred sednika Cos^igo in ga zaprosila, da bi vlada še posebej upoštevala položaj javnega reda v Trstu, kjer se fašistični terorizem stopnjuje. O menjeni komunistični parlamentarci so tudi odposlali telegram notranje ti ministru Rognoniju, v katerem med drueim poedar a ;o, da fašistična provokatorska dejanja skušajo izkoristiti trenutke mednarodne napetosti, ob meii povzročiti incidente ter načeti kulturno sožitje v deželi ter prijateljske odnose z Jugoslavijo.
Tržaška federacija KPI pa v svo jem tiskovnem poročilu poudarja,
da bi morali policijski in sodni organi onemogočiti dejavnost fašističnih škvader, ki se bohotijo po mestu. Potreben je tudi enoten masovni nastop vseh političnih, družbenih in kulturnih sil, ki se sklicujejo na vrednote antifašizma in odporništva. Na taka dejanja mora Trst odločno reagirati,'tge nad^lje,, rečeno v poročilu KPI, istočasno pa je treba razkrinkati stališča voditeljev Liste ža Trst, katerih dvoumnost in šovinizem sta pripomogla k nastanku takega vzpodbudiiivega vzdušja, v katerega so se fašistične škvadre lahko vključile. Ravno tako ne zadostuje plah in besednjaški antifašizem ostalih demokratičnih strank, predvsem KD, z vso silo se je treba upreti strategiji napetosti in provokacij, ki hoče med drugim postaviti v dvom prijateljske odnose sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Solidarnost je KPI izrazilo tudi tajništvo KD podpredsednik deželnega odbora Colcni pa je deželnemu tajniku KPI Rossettiju izrazil globoko ogorčenje nad atentatom, s katerim so skušali preprečiti svobodo do manifestiranja. Nov atentat, je še poudaril Colom, zahteva budnost in enotnost v boju proti ekstremističnim skupinam.
Predsed.uk deželnega sveta Mario Colli je za atentat zvedel v Tolme-čtt, kjer je predsedoval letnemu občnemu zboru karniiske zadruge. Nemudoma je odposlal telegram deželnemu tajniku KPI, v katerem je obsodil kriminalno dejanje. Na ob-
MANIFESTACIJA KPI OB 59. OBLETNICI OBSTOJA PABTIJE
Natta: Razvoj Trsta in dežele tesno povezan z razvojem sodelovanja s SFRJ
Rossetti: Izhod iz krize na deželi možen samo ob sodelovanju vseh demokratičnih sil
Na manifestaciji ob 59. obletnici obstoja KPI ki so jo morali zaradi fašističnega atentata prenesti na sedež partije v Ul. Madon-nina, je član vsedržavnega tajništva posl. Alessandro Natta obrav naval najbolj pereča vprašanja na mednarodni in vsedržavni ravni Začel je pri Afganistanu in pono vil obsodbo sovjetskega posega, ki ne samo, da krši temeljna načela neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vsake dr žave, ampak predstavlja tudi resno oviro na poti k razvijanju po litike miroljubnega sožitja, popuščanja napetosti in postopne razo rožitve. Natta pa je tudi poudaril, da je politika popuščanja napetosti zašla v krizo mnogo pred sov jetskim posegom v Afganistanu in da nosi za to glavne krivdo im perialistična politika ZDA. Natta je poudaril prizadevanja KPI za svetovni mir in za politiko sode lovanja. Ta politika je še poseh no važna za Trst in deželo Furla nijo - Julijsko krajino, katerih e konomski. socialni in kulturni raz voj je tesno povezan z razvojem sodelovanja s sosednjo Jugoslavi jo. V tem okviru je Natta voščil jugoslovanskemu predsedniku, da bi prestal sedanb težki trenutek m da bi lahko še dolgo nudil ne sn mo Jugoslaviji, ampak vsej med-
narodni skupnosti, prispevek svoje inteligence in modrosti. Te besede so prisotni pozdravil: z močnim ploskanjem.
Deželni tajnik Giorgio Rossetti pa je svoj govor osredotočil predvsem na krajevni položaj in na začetku ostro obsodil fašističn-atentat proti kinu Ritz ter poudaril, da ne gre za navadno pobalin stvo, kot bi hoteli v nekaterih krogih prikazati, ampak za neva ren politični kriminal. Potem ko jc zahteval od sil javnega reda več jo angažiranost v preprečevanju tovrstnih zločinskih akcij, je Ros setti polemično poudari! moralno odgovornost občinskega odbora in Liste za Trst pri ustvarjanju ozra čja, napetosti v našem mestu «Kn župan Cecovini iavno izjavlja, da so glavni sovražniki liste komuni sti. ko sprejema fašistične glaso ve, ko dovoljuje svojim najožjim sodelavcem, da pridigajo protislo vensko nezaupljivost in šovinizem, tedaj je jasno ■— je dejal Rosset ti — da se ustvarja kalno ozračje antikomunizma, diskriminacije, lo čevanja in razdvojevanja mesta.*
Deželni tajnik KPI se je ustavi) tudi ob deželni krizi in ugotovil, da je deželna vlada pokazala vso svojo nesposobnost, da rešuje nai bolj žgoče probleme dežele, kot so obnova potresnih področij, izvaja-
nje osimskih sporazumov, obram ba delovnih mest, zaščita slovenske manjšine in obramba deželne enotnosti. Prav tako je Rossetti ožigosa) početje nekaterih strank, kot so PSDI, PRI in SSk, ki su se v tej krizni fazi zavzemale sa mo za to da bi si zagotovile ne kaj mest v novem odboru. Tudi KD ni /nala dati ustreznega od govora na probleme, ki jih odpira sedanja kriza, kot se je poka zalo na deželnem kongresu stran ke relativne večine v San Vitu a! Tagiiamento. Za KPI — je dejal Rossetti — obstaja en sam možen izhod iz krize: zaključila se je ena faza politike demokratične so Udarnosti, sedaj pa se mora od preti nova. bolj napredna. To no voi fazo morata označevati v prvi vrsti jasen in sporazumen program ohvez. pa tudo nov" način delova nja deželne ustanove.
Na deželni manifestaciji KPI ki so se je udeležili tud* tajniki «,■ krajinskih federacij partije iz de žele. je v slovenščini spregovori1* tudi sen. Je'ka Gerbec, ki je pou dari'a predvsem nujnost enotnosti demokratičnih sil pri reševanju najbolj žgočih problemov sedanje ga trenutka, med katere spada tu di vprašanje učinkovite globalne zaščite slovenske narodnostne skup nos ti.
čnem zboru zadruge pa je poudaril, da je potrebna največja ljudska e-notnost v boju proti prevratniškim silam in terorizmu.
Izrazom solidarnosti se je pridružila tudi enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL, ki ponovno zahteva, da morata oblast in sodstvo najodločneje nastopiti v boju proti tem prevratniškim silam, ki se, kakor kaže, nemoteno potepajo v nočnih urah po mestnih ulicah. Enotna sindikalna federacija se zato toplo obrača na delavstvo in meščanstvo, da bi z odločnostjo in enotnostjo branila demokratične inštitucije in premagala terorizem. Fašistični zažigalni atentat je odločno obsodila tudi federacija kovinarjev, ki med drugim poudarja, da se s takimi kriminalnimi dejanji namerava ustvariti v obmejnem pasu in v tako delikatnem mednarodnem političnem trenutku, vzdušje napetosti in destabilizaciie. V boju proti takim provokatorskim dejanjem je treba mobilizirati vse de mokratične sile, poudarja sindikat šo'nikov CGIL iz Furlanije - Julijske kraiine, saj so neposredno ogrožene ustavne pravice svobode in združevala vseh prebivalcev, torej iste pravice, ki so glavni cilj teroristov rdečih brigad. Pred takim ustrahovanjem morajo šolniki, ne-učno osebje in študenti sprejeti določene pobude za obrambo in razvoj demokracije.
Skupno z izrazi solidarnosti tajništvu KPI je predsednik pokrajine dr. Lucio Ghersi odlečno obsodil teroristične dejanje fašističnih prevratnikov. Dogodek je še toliko bolj zaskrbljujoč, poudarja predsednik pokrajine, ker sledi vrsti fašističnih atentatov, zaradi katerih je antifašistični odbor že napovedal javno manifestacijo v gledališču Verdi s sodelovanjem dosmrtnega senatorja Lea Valianija, ki bo 11. februarja. Vsekakor pa se bo antifašistični odbor, ki mu predseduje sam predsednik pokrajine dr. Ghersi, sestal že danes ob 12. uri na sedežu pokrajinske uprave.
Zaskrbljenost nad vzdušjem, ki se postopoma ustvarja v mestu in obsodbo nad atentatom sta izrekli še pokrajinsko vodstvo združenja ACLI ter skupščina učnega in ne-učnega osebja ter študenti centra za poklicno izobraževanje ENAIP. Fašistično provokacijo sta nadalje obsodili svetovalska skupina DP v deželnem svetu ter osebje knjigarne Utopia 3.
Deželnemu tajniku KPI Giorgiu
Rossettiju je telegram odposlal tudi tržaški župan Cecovini. Poleg solidarnosti zaradi fašistične provokacije je župan Cecovini «izrazil obžalovanje nad izjavami, s katerimi je deželni tajnik KPI pripisal moralno odgovornost Listi za Trst*. Cecovini je še dodal, «da morajo vse demokratične sile, čygr$,y različno usmerjene in brez fetrumehtalizačij, Sodelovati v boju za red in politično svobodo ter za Varnost vseh občanov*.
• Drevi bo v konferenčni dvorani
Naravoslovnega muzeja v Ul. Cia-mician 2 s pričetkom ob 19. uri prof. Ghirardelli z zoološkega inštituta tržaške univerze predstavil filma »Otočje Galapagos* in »Naravna selekcija*, ki ju bo tudi komentiral. Večer organizirata Naravoslovni muzej in organizacija Pro natura carsica. Vstop prost.
LIVING THEATRE V AVDITORIJU
Kričeča obsodba vojne
Izjemen gledališki dogodek • Brechtova Antigona v igri skrajnih izraznih možnosti
Sofoklejeva Antigona je eden izmed vrhov antične književnosti in je doživela že vrsto inačic oziroma predelav, ki so zdaj agresivne, črnoglede, zverinske, zdaj lirične kot v zamisli našega Dominika Smoleta. Te predelave pomenijo prelomnice v določenih gledaliških klišejih, ali bolje rečeno književnostih, kot je primer Anouilhove ali Brechtove Antigone. Ta mit, spopad med oblastjo in svobodo, med tirani in uporniki, pa je slej ko prej rdeča nit vsake predelave, tudi če je privedena do skrajnih izraznih možnosti.
Svojevrstno in izjemno predstavo Antigone smo gledali sinoči v Avditoriju v izvedbi znamenitega Living Theatra in v režiji Judithe Maline in Juliana Becka. Kaj povedati o sinočnji predstavi, ki se naslanja na Brechtovo predlogo? Izraznosti Living Theatra, skorajda ni mogoče uoktnriti v določene literarne sheme in tudi če bi rekli, da gre za avantgardno, eksperimentalno gledališče, ne bi povedali vsega.
Brechtova Antigona ponazoruje razpad nacističnega tretjega Rei cha, norost diktatorja, ki hoče vse uničiti in je na koncu uničen, zaprtost v okvir nekega gnilega mesta. ki mu ni rešitve. Skratka, norost, zabloka in uničujoča moč vsega tega, na drugi strani pa svetla luč proletariata. Predstava Living Theatra pa gre še dlje. To je kričeča obsodba militarizma, vojne in njenega gorja, obsodba norih oblastnikov, ki strežejo po življenju sočloveka, ki mu hočejo izničiti najvišji ideal in vrednoto-svobodo. In obenem propad oblastnikov, tiranov, kateremu pa kljub porazu sledijo nekateri nostalgiki. To je primer Kreona ali sodobnega Hitlerja, ki se •rreven, neverjetno nepopravljiv spotika proti mestu v razsulu, on, ki je vodil mnoge. Ampak starci še vedno sledijo kralju in sledijo mu sedai v uničenje in nič». Miroljuben upor Antigone je zmagal, zmagalo je Polinejkovo zatiranje vojne.
Antigono v postavitvi Living Theatra je treba predvsem gledati, sicer je vsako razglabljanje in volja, da bi izcimili sporočilnost, jalovo početje. Na odru si prizori v bliskovitem in utrujajočem fizičnem naporu igralcev sledijo eni za drugim, v razbesnelo norost Kreona so brutalno pahnieni tudi gledalci, ki jih nastopajoči stalno izzivajo. Sporočilo Living Theatra se kaže predvsem v ritmu, ki ie zdaj vrtoglavo plesen, sedaj tragično vihrav, kaže se v popolnem obvladanju in gibu telesa vseh igralcev, ki se premikajo v never jetnih krčih, kVbčDhhjb iz sebe glasove bolečine m črne glasove vojne ob tragičnem ozadju siren. Skratka predstava, ki pomeni v razvodenelem gledališkem življa nju Trsta izjemen dogodek in ki nas sooča s sodobnimi iskanii v današnjem svetovnem teatru, (mč)
mi. Kot so nam sporočili pri občinskem podjetju ACEGA, je ostalo področje brez električnega toka zaradi okvare na eni od podzemskih cevi električne napeljave.
Včeraj v trgovinski zbornici
Občni zbor tržaškega Kolegija gradbenikov
»Demografske razsežnosti, gospodarske in družbene značilnosti ter splošna urbanizacija mesta Trst postavljajo naše mesto v vedno večje težave,* je povedal podpredsednik deželnega odbora Sergio Co-loni na včerajšnjem občnem zboru Kolegija gradbenikov iz tržaške pokrajine, ki je potekal v glavni dvorani trgovinske zbornice. »De želni proračun pa predvideva vsaj sto milijard lir nakazila za naj nujnejša gradbena dela v našem mestu, ki jih bo mogoče uresničiti s prispevkom že v kratkem.*
Osrednja točka občnega zbora pa je bilo vsekakor predsedniško poročilo dosedanjega predsednika Paola Tassija, ki ga je v teh dneh zamenjal novi predsednik Ennio Riccesi. Tassi se je v svojem govoru ustavil predvsem pri družbenih nujah Tržačanov ter podal obširen pregled sedanjega gradbenega stanja v Trstu. Negativno je ocenil načrtovanje zadnjih let, ki se odraža v neustreznih izbirah in v pomanjkljivem delovanju. Kritike so bile naperjene predvsem občinski upravi, ki še ni poskrbela ne za ureditev parkirišč ne hitrih cest.
SKGZ obsoja fašistični atentat
Slovenska kulturno - gospodarski zveza ostro obsoja požigalni fašistični napad in izraža komunistični partiji vso svojo solidarnost. Atentat na dvorano, ki je bila namenjena zborovanju KPI. zadobiva zaskrbljujoče razsežnosti, ker očitno izraža namero reakcionarnih sil, da se v našem mestu stopnjuje vzdušje napetosti in nasilja. Zaostritev ie itak nelahkega političnega ozračja bi nedvomno še otežkočila reševanje težkih vprašanj, pred katerimi se nahaja Trst, in ovirala vsakršno prizadevanje za mirno sožitje in u-stvarjalno sodelovanje.
Storilci podlega dejanja in njihovi navdihovalci bi morali biti oblastem že zdavnaj dobro znani, zato so tudi poklicane, da brez oklevanja učinkovito ukrepajo. Poudarjamo vsekakor, da so za taka dejanja poleg materialnih izvršilcev odgovorne vse tiste skupine, ki s svojo politično akcijo v Trstu že dolgo ščuvajo k šovinizmu in nestrpnosti.
V tem trenutku je zato potrebna najširša in najtrdnejša enotnost vseh demokratičnih sil, da se onemogočijo in zatrejo vsakršni poskusi pod-žiganja sovraštva in nasilja.
V Lummanu počastili spomin J. Verginelle
V Lumezzanu pri Brescii so v nedeljo počastili spomin kriškeg« partizanskega komandanta Josipa Verginelle, ki je v tem kraju točno pred 35 leti junaško padel pod streli fašistov. Pred spomenikom kriškemu borcu, ki je bil kot znano, odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge, sta spregovorila predstavnik tamkajšnje zveze bivših borcev ANPI ter župan občine Lumezzane. Slovesnosti so se udeležili tudi širša delegacija kriške sekcije VZPI-ANPI ter sorodniki padlega borca za svobodo.
»•■■•■mimm..,,,,,,,,,,,„„„„„„.................................................
V BOLJUNCU JE ZBOR ZCPZ PONOVIL BOŽIČNI KONCERT
Ubrano petje in pester spored
Med odmorom nagrajevanje najboljših risb 4. slikarskega natečaja, ki ga je organiziral Mladinski dom iz Boljunca
Tema pri Sv. Sergiju
V sinočnjih urah ut- bila celotno področje Naselja sv. Sergija ter južni predel mesta za dalj časa v te-
V nedeljo je Mladinski dom iz Boljunca, priredil koncert božičnih pesmi, ki ga je izvajal zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Zbor je vodil Zorko Harej. Naj takoj uvodoma povemo, da je koncert izzvenel zelo sveže in pristno in je zbor mestoma zapel zelo dobro in ubrano. Predvsem se je odlikoval z zlitostjo v basih, zlasti v višjih legah, pri ženskem delu zbora pa bi bil zvok še čistejši, ko bi se dirigent odpovedal nekaterim starejšim sopranMi) Program je obsegal večinoma skladbe Jržaških avtorjev od Vrabca do Merkuja. S solističnimi vložki pa so nastopili sopranistka Ljuba Berce, altistka Marta Valentič in tenorist Bruno Kralj. Na klavir je spreml-ala prof. Dina Slama - Pahor. Uvodoma je občinstvo in pevce pozdravil predstavnik doma Silvester Metlika. Med odmorom so predstavniki Mladinskega doma nagradili učenke in učence osnovne in srednje šole, ki so sodelovali na sli-karskenp tekmovanju, ki ga je organiziral dom. Tekmovalce so razdeli-

V ORGANIZACIJI UNIJE ITALIJANOV IZ ISTRE IN Z REKE
Smimrja za italijanske šolnike
li v tri starostne skupine; komisija pa, ki so jo sestavljali Giorgio Roncelli, Ljuba Smotlak in Fulvia Premolin, se je odločila za naslednjo razvrstitev: v prvi skupini (najmlajši) je prvo nagrado prejela Tatjana Žerjal, 2. Daniela Koren, f Elisabetta Zeriali; v drugi skupini! 1. Mitja Ota, 2. Miran Zobec in 3; Igor Coretti. V tretji skupini so bili najstarejši, srednješolci, nagradi pa so prejeli: 1. Niko Sancin, 2. Zzidor Sancin in 3. Na,taša Pečenih-MSUabe^pesm, L nb‘:,’ Šorlije-ve. BSitm-jPertotove trt Vinka Belk Čiča je podal Marjan Kravos, ki ji med odmorom prebral tudi Misf* sredi koncerta, ki jo je občuteno i® poglobljeno napisal Saša Martelanc.	(ris)
Poštna kočija od Trsta na Dunaj
Predavanjem sledi sedemdeset slušateljev iz sosednje republike - Včeraj slovesna otvoritev
Včeraj se je v Trstu začel petnajsti izpopolnjevalni jezikovni seminar oziroma deseti izpopolnjevalni seminar za matematiko in biologijo za italijanske šolnike iz Istre in z Reke. Seminarja, ki ju organizira Unija Italijanov iz Istre in z Reke v sodelovanju s tržaško Ljudsko u-niverzo, vodita profesorja Marcello Fraulini in Adolfo Steidler ter potekata v mestnem i.otelu Jolly, kjer
je bila včeraj zjutra; tud' slovesna otvoritev.
Izpopolnjevalni seminar za italijanske šolnike, ki poučujejo v sosednji Jugoslaviji, je b: . dvoma važen kulturni dogodek, kar so na včerajšnji otvoritvi, ki : se ju udeležili tudi državni podkomisar La Rosa, pokrajinski odbornik Spadaro, občinski odbornik Seri, šolski skrbnik De Rosa, jugoslovanski konzul
fiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiitiiiiinMiiiiiiiiMiimiiiiMiiiMiiiiiitiiiiiiiiMiiiMiiimiMiniiiiiiiiiiiuiiiniiMiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiat
mv HUD UDAREC NAS! SKUPNOSTI
Razlastitve na Kolonkovcu
Danes bo tržaška občina postala formalno koristnik približno 7 hektarjev površine na Kolonkovcu, da bi lahko nato v bližnji bodočnosti na tej površini nekatere gradbene zadruge in zavarovalne družbe zgradile nekaj stotin stanovanj v sklopu načrta za ljudske in cene ne gradnje. Nad trideset lastni kov, v veliki večini Slovencev, bo tako s tem razlastitvenim ukrepom ob svojo zemljo, mnogi pa bodo tudi ob delo. Področje med Ul. Flavia in Ul. Costalunga ie namreč skoraj povsem obdelano; številni vrtovi, nasadi, tople grede pomenijo za tukajšnje kmetovalce vsakdanji kruh. S čim se bodo le ti preživljali, potem ko
jim jih bodo prisilno odzveli?
Damoklejev meč razlastitev je zanihal nad prebivalci Kolonkovcu maja 1978, ko je tržaška občina sprejela odlok o ljudskih in cenenih gradnjah ter vključila Kolon kovec med tista področja, kjer naj bi zgradili ta stanovanja. Ogrože ni prebivalci so se takoj uprli ta kemu sklepu ter naslovili na občino kopico ugovorov, ki pa jih je uprava zavrnila. Razlaščenci so se nato pritožili na deželno upravno sodišče TAR, slednje pa jim je odvrnilo, da ne more izreči sodbe dokler občina ne zaseže zemljišč. To se bo danes zgodilo, zato je pričakovati, da bo razsodba TAR znana že prihodnji mesec.
Medtem pa bi lahko na zaseže nih zemljiščih že začeli z delom. Kako naj bi se v takem primeru ravnali prizadeti prebivalci?
O tem je bil govor med sinoč njim sestankom v prostorih PD Kolonkovec, na katerem je tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec orisal prizadevanja KZ za rešite'- pro blema. Na sestanku so se prizadeti domenili, da ne bodo podpisali nobenih dokumentov, da ne bi pristojni organi tolmačili podpisa kot pristanek na razlastitev, če pa bi podjetja začela z deli še pred razsodbo TAR, jim bodo onemo gočili vstop na zemljišča, saj o-stanejo formalno, kljub razlastitvi, že vedno v njihovi lasti.
Benolič in ostali predstavniki tržaškega političnega in kulturnega življenja, poudarili tudi vsi govorniki. Ravnatelj Ljudske univerze Rossi Sabatini je najprej naglasil slovesnost trenutka, nakar ; v imenu Unije Italijanov iz Istre in z Reke spregovoril njen predsednik Mario Boni-ta, ki je podčrtal pomen seminarja in važnost, ki ga ta ima pri izpopolnjevanju pedagogov. Prof. Sušenj je nato podala kronologijo dosedanjih seminarjev in se pri tem zaustavil ob ugotovitvi, da so taki znanstveni simpoziji neobhodno potrebni za ohranjanje tradicij in jezika.
Kot rečeno, bosta v prostorih hotela Joliy potekala vzporedno dva seminarja, na katerih bodo predavali tržaški strokovnjaki in docenti na univerzi. Jezikovne a seminarja se udeležuje petdeset italijanskih učiteljev iz Istre in z Reke, medtem ko sledi seminarju za matematiko in biologijo dvajset slušateljev. Že včeraj popoldne je bilo na sporedu prvo predavanje, ki ga je imel prof. Da-rio Groppi. Prof. Groppi je govoril o življenju in delu velikega fizika Alberta Einsteina, s čimer so tudi počastili stoletnico rojstva znamenitega znanstvenika. Udeleženci seminarja pa ne bodo sledili samo predavanjem. V času svojega bivanja v našem mestu (seminar se bo zaključil v petek) si bodo ogledali tudi nekaj gledaliških predstav
Na sliki: « včerajšnje otvoritve seminarja v hotelu Jolly.
V Lipici proslavljajo letos 400" letnico ustanovitve znane konjušni' ce. V sklepu teh proslav bodo od 7. junija do 3. julija izjemoma ob* novili poštno progo Trst - Lipica * Dunaj, po kateri bo nekaj kočij, k> jih bodo vlekli lipicanci, preneslo pošto iz Trsta v avstrijsko glavno mesto, kot se je dogajalo v prej$' njem stoletju in v začetku tega sto” letja. Poleg tega bodo simbolično obnovili tudi poštno progo Lipica ' Ljubljana - Zagreb - Sarajevo - Beograd - Novi Sad, medtem ko M pripravljalni odbor za proslavo vi' sokega jubileja priredil julija j® avgusta več manifestacij in športna' tekmovanj, na katerih bodo sode-lovali lipicanci najbolj znanih konjušnic z vsega sveta.
Proces Baruch ponovno odložen
^ Proces proti poljskemu apoli^
Bromislavii Knapinskemu, ki je obtožen umora tržaškega zlatarja Gi?" comina Baruch a, so včeraj že tretjg odložili. Tržaško porotno sodišče J* ponovno prekinilo sodno obravnav®’ ker kasacijsko sodišče še ni izreki® svoje sodbe o zahtevi obtoženca P® drugem predsedniku sodnega zbor?' češ da mu je sedanji predsednik i Lugnani sovražno razpoložen. ObraVj navo so odložili na 31. januar, S" vse kaže, da bo kasacijsko sodišč? izreklo dokončno sodbo o predsedn1' ku porotnega sodišča do 28. janu»r' ja. Proces bi se moral nato prekmalu zaključiti, saj morajo it&a‘ janske sodne oblasti prihodnji sec spet izročiti Knapinskega **' hodnonemškim sodnim organom, k® ; je tudi v ZRN obtožen nekaterih_Pr"j j stopkov. Kot smo svojčas že obšir® poročali, krivijo poljskega apolida ? mora Giacomina Barucha. Zla tari* naj bi ubil skupaj z drugim poljsk1®)
apolidom Gregorjem Turskim d®? 15. marca 1978 v njegovi zlata;
»Piccola* v Ul. Š. Nicolo med pom. Oba domnevna morilca so P®* neje izsledili in aretirali v ZRN ju nato izročili italijanskim ob> stem. Turski je nato umrl v še p jasnih okoliščinah v kaznilnici Fossombroneju.
mn 111 mo0
Ob 13. obletnici smrti Etrnil* Škerlavaja darujeta sestri Anita Jr Marija 10.000 lir za spomenik P®® lim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Zore darujeta Ernest in Anita 5.000 **
za ŠD Polet.	,-
Ob 13. obletnici smrti Ed vi® Starca daruje družina 20.000 U® r. Dijaško matico in 20.000 li® y Glasbeno matico.

Gledališča
rossetti
Danes, 22. t.m., ob 20.30 izven a-bonmaja Turi Ferro v delu Nina Martoglia «L’aria del Continente*. Za abonente 30 in 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni.
avditorij
Danes ob 20.30 gostuje Living Theater z delom »Antigona*. Rezervacije pri >._.'ednj. blagajni.
w »
Od četrtka, 24. t.m., dalje Jole Silvani v «E1 triestin in carega* v^tal s tržaškimi ljudskimi pesmimi. Abonenti 50 odst. popusta.
Pregled 1980: Sedem predstav v abonmaju «Mlada» sezona za vse “ste, ki ljubijo gledališče.
VERDI
Danes ob 19.30 četrta uprizoritev Wagnerjeve opere Tristan in Izolda. Peta predstava bo v četrtek, prav tako ob 19.30.
« « •
Občinsko gledališče Verdi išče Pevce za svoj zbor. Interesenti naj ®e javijo v uradu za osebje (Nabrežje 3. novembra 1)
Kino
Nazionale 15.00-21.00 «Remi». Risa-
. n* film.
Ariston 16.00—22.00 «The harder they come». Jimmy Cliff Prepo-vedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Le porno alanti*. Erika Cool, Gabriel Pontello. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 15.00—22.00 «H signore de-gli anelli*. Risani film.
brattacielo 16.00—22.15 «Quattro mo-sche di velluto grigio». Režija D-Argento. Prepovedan mladini pod H- letom.
renice 16.00 »Meteor*. Henry Fonda. Barvni film.
M'gnon 16.00 «L’avventuriero degli abissi*.
Eilodrammatico 15.30-22.00 «Una donna particolare*. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Anima pcrsa*. V. ^assman, C. Deneuve in varietejski program s skupino Nina rerza «Incontri ravvicinat’ di emesto tipo». Prepovedan mladini
-Pod 18. letom.
"toderno 15.00 «La patata bollente*. Renato Pozzetto in Edwige Fen nech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. 'etom.
Aurora 16.00 «Una strana coppia di suoceri». Peter Falk.
tapitol 16.00 «Mani di Velluto*. A.
_ Celentano.
Volta (Milje) Zaprto
VRtorio Veneto 15.15 «Moonraker — operazione spazio*. Roger Moore.
Aldebaran 17.00 «Ciao America*. R. f^e Niro. Prepovedan mladini pod letom.
Razstave
^ kavarni Tommaseo je odprta Razstava osmih tržaških slikarjev: “vunettija, Giuffride, Manuellija, "*etalinoja, Parne, Punna, Sedma ba in Vranicha
* občinski umetnostni galeriji ^zstavlja do 24. t.m. Frida de
PD LIPA - BAZOVICA UPRAVNI ODBOR BAZOVIŠKEGA DOMA
sklicujeta
OBČNI ZBOR
jutri, 23. januarja, ob 20.30 v bbver. in ob 21. uri v drugem sklicanju v Bazoviškem domu.
Vabljeni!
V TRSTU
KULTURNI DOM
EDWARD ALBEE
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
(igra v treh dejanjih) Režija DUŠAN MLAKAR Danes, 22. t.m., ob ’6. uri ABONMA RED I Jutri, 23. t.m., ob 20. uri ABONMA RED D — mladinski V STdo
V	četrtek, 24. t.m., ob 16. uri ABONMA RED H
V	petek, 25. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A — premierski
V	soboto, 26. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 27. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulic- sv. Frančiška 20/11.
priredi, danes 22. januarja, ob 20.30
SREČANJE
s člani in organizatorji sorodnega krožka CAPPELLA UN-DERGROUND v Trstu.
Z njimi se bomo pogovarjali o problemih klubske dejavnosti, o delu, načrtih in usmerjenosti, o tržaški kulturni stvarnosti, o odnosu javnosti in oblasti, o možnosti sodelovanja in izmenjav.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
vabi na
VEČER IVANA TRINKA
buditelja beneških Slovencev,
ki bo jutri, 23. januarja 1980 ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
PREDAVAJO: župnik Paskval GUJON,
Trinko kot osebnost prof. Marino QUALIZZA,
Trinko kot politik župnik Božo ZUANELLA, Trinko — človek kulture
'	i’ ’
Trinkovi pesmi Misel na do-rpovino in Razpršeno listje recitirata, Jože • in-rLuiza1 GKER.
trn iffutvrlfN* ? nri» SItoM aK
f Čestitke
V	nedeljo je v Križu praznovala rojstni dan MARIJA. ObUo zdravja in še mnogo takih dni ji voščijo Oskar, Ljubo in Boris.
Danes praznujeta DAMJAN in IVANA rojstni dan. Čestitajo jima Srečko, Pierina, Bruno in Tiziana.
V	soboto, 19. t.m., je praznoval 66 let VIKTOR OTA. Iskreno mu čestita vnuček Štefan.
Danes praznuje svoj 19. rojstni dan GIULIANA MICAI iz Ricmanj (146). Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja v zakonskem «tanu ji želijo mama, papa, sestra Criet-ta, brat Walter posebno na mož ivlauro.
Razna obvestila
Sindikat slovenske šole sklicuje sejo glavnega odbora za sredo, 23. t.m., ob 15.30.
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi vse obrtnike na predavanje o kreditnih olajšavah, ki jih preGvidevajo deželni zakoni v korist obrtništva. Predavanje bo v četrtek, 24. t.m., ob 20.30 na sedežu SDGZ v Trstu, Ul. Cicerone 8/B. Govoril bo dr. Resman, funkcionar deželne ustanove za razvoj obrtništva (ESA) iz Vidma.
ŠD Vesna prireja v soboto, 9. fe-fruarja 1980, v kriškem Ljudskem domu pustni ples za člane in simpatizerje. Vabila lahko dvignete vsak dan, razen ponedeljka, na društvenem sedežu od 18. do 19. ure.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi na večer Ivana Trir.ka, buditelja beneških Slovencev, ki bo jutri, 23. januarje ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Sodelujejo predavatelji dr. Marino Qualizza, don Pasquale Guion in don Natale Zuanella, recitatorja Jože in Luisa Cher.
Prosveta
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona na kulturno prireditev, ki bo v prosvetni dvorani. Spored: o-troški in mešani pevski zbor Slovence, dramska skupina PD Slovenec z veseloigro »Škrk št. 27». Prireditev bo v nedeljo, 27. t.m.
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo Trst
Sindikat slovenske šole obvešča vse šolnike (učitelje, profesorje in veroučitelje) ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25.10. 1954 v Trstu in tržaški okolici, da se jim štejejo ta leta službovanja dodatno za pekojnino. Celotna doba od 16. 9. 1947 do 25. 10. 1954 se šteje 2 leti/8 mesecev, 13 dni. Od 16. 9. 1947 do 16.9. 1949 se dodatno šteje 1 leto. Za ostalo dobo se šteje 'A šolskega leta. Interesirani naj naslovijo prošnjo na šolsko skrbništvo in naj navedejo dobo službovanja ter prosijo, da se jim štejejo navedena službena leta dodatno za pokojnino v smislu 24. člena, odstavka c, odloka predsednika republike iz dne 29. 12. 1973 št. 1092.
Pravico do dodatnih službenih let imajo šo’niki, ki so se upokojili od 1. 6. 74 naprej. Ta dekret pa ne velja za neučno osebje.
Podrobnejša pojasnila nudi tajništvo SSŠ - Via Filzi, 8.. Vsak torek in petek od 16. do 18. ure!
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
PODPORA GORIŠKEGA SKLADA PRISTANIŠKI DRUŽBI
V kratkem več kot pol milijarde lir za nove naprave v tržiškem pristanišču
Lani so v tem pristanišču pretovorili nad milijon in pol ton blaga - Ze sedaj dela v pristanišču več kot 300 ljudi, z novimi napravami pa bi bilo dela še za nekaj desetin delavcev
KONCERT GLASBENE MATICE
HRVATIČ IN ROJC DREVI V PALAČI ATTEMS
Omenili smo že v našem časopisu razveseljivo vest, da so v lan-.' skem letu zabeležili v pristanišču Portorosega v Tržiču rekordno količino pretvorjenega blaga, na j večje doslej, in sicer nekaj več kot milijon in pol ton. Več let so bili na višini milijona ton; predlanskim so to poprečje presegli in dosegli
1.200.000	ton, lani pa so dosegli rekord.
Seveda potrebujejo tako poveča nem delu v pristanišču tudi več ljudi in tudi več opreme. Do lani so imeli v stalnem delovnem razmerju v pristaniški družbi 235 lju di. na novo so jih vzeli v službo 60, prav v teh dneh bodo ti prišli v stalno delovno razmerie. Potrebujejo pa še nadaljnih 40 delavcev in natečaj za te bodo razpisali v najkrajšem času.
Seveda pa potrebujejo tudi nove naprave, sicer ne bodo mogli povečati svoje dejavnosti. Možno sti za razvoj je precej, pravijo v vodstvu pristaniške družbe, saj večkrat morajo ladje čakati in marsikatera ladja gre v druga pri stanišča, ker v našem ni prostora. To kljub temu, da so bili doki občutno podaljšani v zadnjih desetih letih. Računajo, da je poleg več že omenjenih stotin pristaniških delavcev tu neposredno zaposlenih še več kot 120 šoferjev tovornjakov' Tolikšno je namreč število tovornjakov, ki so skoro v celoti vezani za svoje delo na prevoze iz tržiškega pristanišča.
Trenutno potrebujejo nekatere pomožne razkladalne naprave, ki veljajo, po sedanjih cenah, več kot milijardo lir. Zaradi tega so tudi zaprosili upravni odbor Goriškega sklada, naj jim priskoči na pomoč. V tem organu so važnost in korist ’ nost ojačanja pristapiških naprav v Tržiču tudi pravilno ocenili in jim namenili vsaj za sedaj 690 milijonov lir. Sklep je treba sicer še urediti, vendarle bodo z njim lahko razpolagali že čez nekaj me secev.
drugo, ki naj zmanjša posledice mladinske brezposelnosti in Socialne e-marginacije. Delovna zadruga je namenjena tistim mladim, ki jih normalna družba označuje kot narkomane, alkoholike, umobolne, bivše zapornike: Prav mladi, ki so v družbi najbolj emarginirani, naj bi vodili zadrugo in si s tem skušali najti primemo mesto v družbi.
Skupina mladih pobudnikov za u-stanevitev zadruge je prejšnjo sredo v prostorih centra Lehassi sklicala sestanek z javnimi upravitelji in drugimi odgovornimi osebnostmi, 'da bi preverili pripravljenost političnih in socialnih sil, da podprejo pobudo. Po živahni razpravi so se domenili, da se zopet srečajo jutri, 23. januarja, ob 20.30, v prostorih centra Lenassi. Na jutrišnjem sestanku, na katerega so vabljeni vsi, ki jih zanimata pobuda, bodo izdelali končno besedilo statuta in se domenili za začetek delovanja zadruge.
Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1980
Celoletna......................
Polletna.......................
Mesečna ......................
.	38.000	lir
. 25.000 » ; .	5.000	»
Celoletna naročnina za Primorski dnevnik v višini 38:000 'h oe lahko plača samo do 30. aprila. Tistirrt, ki je do te* 9a datuma ne bodo poravnali, bomo za celoletno naročnino zaračunali 60.000 lir. ,
Vsem naročnikom bomo še nopre| brezplačno pošiljali revl|o DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj.
naročnine sprejemajo:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672
Uprava: Gorica, Ul. XXIV. ma|a 1 Tel. 833-82
Raznašalcl Primorskega dnevnika
Pošta: tekoči račun 2TT 11/5374
Tržaška kreditna banke: tek. račun štev. 1192
		

Včeraj - danes
Banes, TOREK, 22. januarja Sono	VIKTOR
l6 j-° vzide ob 7.°8 in zatone ob r^ ~~ Dolžina dneva 9.17 — Lu-«de ob 10.23 in zatone ob 22.44.
- utr*, SREDA, 23. januarja .	RAJKO
7,8 včeraj. naj višja temperatura ob	najnižja	2,8	stopinje,
lOjg ' “ft 7,2 stopinje, zračni tlak ga hib ustaljen, brezvetrje, vla-rQQr j odstotna, nebo pooblačeno, ttvJ.6 thalo razgibano temperatura ^Ja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRT’ kred ILl SO SE: Miehele Braini, 0iiw Busi»elli, Chiara Scropetta, n/? Gobbo.
Zjc jRLl SO: 84-letna Giustina Bo r'taiš ^aiban, 68-letna Marghe-Sofi« Oaatz por. Camus,	52-letna
Ca,!/ Rastri P:)r. Placich, 88-letna L? Borgnolo vd. Dapretto, 91-60.1_, "faddalena Žaro vd. Moscolin, le^ n' Giuseppe Marangelli, 80-8l.]a(Aaritina Stocovaz vd. Paoletti, Paola Herglich por. Cobau, 011 Mario Giacomini, 80-letai
Antonio Croci, 58-letna Vattovani por. Malalan, 68-letni Giovanni Jen venuto.
DNEVNA SLUŽB/* LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 223 141; Božje polje, Zgonik: tel 225-506; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Zavije: tel 213137; Milje: tel. 271-124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
PRODAM avlorppbil, simca 1301 letnik 1970 dqt>rem stanju. Tek 571326. hirtfj	p/
ŽELIŠ sodelovati na zasebni radijski postaji v Trstu? Odzovi se. Pisma poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6, pod šifro «Radio».
DAJEM v najem opremljeno sobo v predmestju zaposlenemu dekletu ali ženski. Ponudbe poslati na U-pravo Priomrskega drievnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Soba».
PRODAM nov ioščilec. Telefonirati na tel. št. 225973 ali 62198.
KUPIM hišo ali hišico kjerkoli v okolici Trsta. Telefonirati na št. 757339.
NAJLEPŠA, zdrava, ekonomična kuhinjska posoda za dušenje (kuhanje) vsake zelenjave brez vode in pečenja brez zabele iz nerjavečega jekla 18/10. Garancija neomejena. Ponuja Mario Devetak, Ul. Zanetti 22, Sovodnje, telefon (0481) 882-112.
PRODAM fiat 124 šport, letnik 1972 tudi na plinski pogon in s štirimi gumami- z žeblji. Telefonirati v večernih urah na številko 272701.
GOSTILNA v Trečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim go: stvom, da je ponovno odprta.
PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224.
FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste.
UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica.
ZAVAROVANJA za povračila davka IVA za revoze za civilno odgovornost vseh rizikoi van nudi agencija Švab, Assicurazion! Generali Trst, Ul. Genova 14, telefon 61-034: pod.-užnica na Opčinah, Ul. Salici 1, tel. 211489.
ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja.
IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568-464, Trst.
PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko (0481) 391-257
PRODAM FIAT 128 letnik 72, v da brem stanju, 'elefonirati ob večernih urah ur telef. številko 200-173.
KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200-528.
UGODNO prodam dvometrske smučke Elan PU 727 Polyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah.
DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošne ga zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu ONAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahk« to storijo na uradu SAUB v Tržiču.
o* rA.Jo UixkJj
ilišto min
Obveznosti v boju proti borovemu prelcu
V skladu z zakoni o boju proti borovemu prelcu je goriški župan De Simone odredil, da morajo lastniki vrtov in parkov, v katerih so nasajeni tudi tbpiri na lastne stroške najkasneje do.,!?, februarja poskrbeti za uničenje nevarnega parazita. Odrezati morajo veje, na katerih so gnezda borovega prelca in jih na mestu sežgati. Od 16. februarja dalje bodo inšpektorji gozdne uprave izvajali p>reglede in kaznovali tiste, ki ne bodo upoštevali županovega odloka.
Imenovan tajnik patronata INČA
Na zadnji seji je pokrajinsko vodstvo delavske zbornice CGIL imenovalo za novega tajnika sindikalnega patronata INČA Danteja Guglielmot-tija. Novoimenovani tajnik, ki že 30 let deluje pri sindikatu CGIL, je bil doslej krajevni tajnik sindikata upokojencev.
Mladinska zadruga proti emarginaciji
Medtem ko se tudi v našem mestu veliko razpravlja o problemu mamil in emarginaciji vedno večjega dela mladine, je skupina mladih izoblikovala izredno zanimiv predlog, ki predstavlja verjetno enega izmed prvih konkretnih posegov v določeno mladinsko stvarnost v Gorici. Gre za zamisel, da bi ustanovili za
Stiki med mladimi Slovenci in Italijani
V programu enotne mladinske komisije za goriško pokrajino, ki je
bila ustanovljena pred mesecem dni in ki jo sestavljajo MO SKGZ, mladina ZSO, SKMI, ZSMI in MS SSk, je tudi navezovanje stikov z raznimi mladinskimi političnimi in kulturnimi organizacijami večinskega naroda na Goriškem. Pred nekaj dnevi so se člani enotne mladinske komisije sestali s predstavniki kulturne skupine «G. Mazzolari*, v kateri se zbira več mladih iz Podturna; delovanje te skupine je d-smerjeno v prizadevanja za odpravo raznih socialnih in drugih krivic.
Na sestanku sta obe strani obrazložili glavne smernice svojega delovanja ter pobude, ki jih nameravajo izvesti v bližnji prihodnosti. Člani enotne mladinske komisije so podrobneje orisali položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki še vedno ne uživa od ustave predvidenih zakonskih pravic. Govor je bil o zakonskih osnutkih za globalno zaščito, o protislovenski gonji, ki se je v prejšnjem letu toliko razbohotila v Trstu in v Benečiji ter o podobnih nakanah na Goriškem.
Stiki se bodo nadaljevali, mladi so se domenili, da bodo priredili nekaj skupnih akcij v zvezi z aktualnimi problemi, vštevši vprašanje Slovencev v Italiji.
Na tretjem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ki bo v palači Attems v Gorici drevi ob 20.30 bosta nastopila tržaška glasbenika, violinist Žarko Hrvatič in pianist Aleksander Rojc- Izvajala bosta dela T. Vitalija, W. A. Mozarta, M. Kogoja, C. Debussyja in B. Bartoka. Vstopnice se prodajajo pri vhodu v palačo.

PROSLAVA USTANOVITVE KPI V GORICI
Visoko postavljena prizadevanja KPI za mir in sodelovanje ob meji
Paiza je dejal, da bi zaostritev ob meji imela hude in nepredvidljive gospodarske posledice
Obletnica ustanovitve KPI je stranki ponudila priložnost, da je v sedanjem napetem mednarodnem položaju opredelila svoje stališče do vprašanja miru, sodelovanja in napredka na našem prostoru. Proslavo obletnice so priredili v razstavišču Espomego, naj njej pa so govorili pokrajinski tajnik KPj Tul-lio Paiza, Ivan Bratina in Boris Cocianni. Nastopil je pevski zbor «Andrej Paglavec* iz Podgore, za-jgrbl' pa je' godalni orfcešter' iz (Viješ.	• '■
1 Paiza je uvodoma govoriT//^vlogi in pomenu KPI v zgodovinskem loku, ki gre od ustanovitve KPI pa do danes. Opozoril je na sedanji izredno napet mednarodni položaj v svetu ter na nevarnosti, da se mednarodna zaostritev prenese tudi na naše območje. Nihče ne sme pozabiti, da bi zaostritev odnosov ob tukajšnji meji povzročila zelo hude in nepredvidljive gospodarske posledice. Da bi se kaj takšnega ne zgodilo KPI zelo visoko postavlja svojo obveznost, da se bori za mir in sodelovanje, ki sta pogoj za napredek. Komunistična stranka se je od konca Vojne dalje vedno zavzemala za vse akcije, ki so težile k miru in sode-delovanju z Jugoslavijo. Zaradi takšne politične naravnanosti KPI so tudi ostale politične sile stopile na to pot in zaradi takšnih izbir se lahko danes ponašamo z odprto mejo in sodelovanjem, kar je v obojestransko korist tukajšnjih obmejnih krajev in obeh držav.
Paiza je nato izrazil vroča voščila predsedniku republike Titu, da bi ozdravel ter poudaril njegovo vztrajno in inteligentno vlogo voditelja Jugoslavije ter gibanja neuvrščenih.
Paiza je govoril tudi o nadaljnjih obveznostih partije, zlasti še v sedanjem razdobju. Stranka se zaveda svoje odgovornosti, da prav
v Gorici skrbi za ohranitev sedanje dobre politične klime in da se mora zaradi mednarodnega položaja zavzemati za solidarnost demokratičnih sil, da se onemogočijo provokacije in poskuša zaustaviti razvoj, če ne celo potisniti nazaj sedanji položaj. Na takšen način bo stranka prispevala k nadaljevanju deželne politike, ki mora temeljiti na miru in mednarodnem sodelovanju.
Kakor smo pdptu5>HWaV8dli;"š'«"na' zborovanjufi spregovorili tudi Bratina, ki je govžrf^jplretfvslem "o'lha-logah sloven^SST komunistov ‘v se: danjem položaju in še zlasti o pripravah na volitve, Boris Cocianni pa je o pripravah na volitve dejal, da bodo kandidate izbirali na demo-
kratični osnovi ter bedo en del kandidatnih list sestavili na podlagi neposrednih predlogov občanov.
Seja rajonskega sveta Podturn-Sv. Ana
Jutri v sredo, 23. t.m., ob 20.30 se bo v prostorih zavoda Lenassi v 'Ul. VItforid ^Vbrieto sestala rajonska kcfnžultia 'ža PodtUrti ih Sv. Ano. pla dijeitoern''rediTšejh ’imajo razpravo d kanalizaciji in popravilu cestišča v Ul. Grabizio. Garzarolli in Vittorio Veneto ter imenovanje predstavnikov kcnzulte v rajonski • svet za otroške vrtce.
V TEKU JE RAZPRAVA O PREDLOGU
VOZNI RED AVTOBUSOV ZA ŠOLSKO MLADINO
Prednost bodo imeli dijaki, ki obiskujejo obvezno nižjo srednjo šolo in športne dejavnosti
Prevozna podjetja, šolske oblasti i tobusov na medobčinskih progah, ki
in posamezni šolski zavedi se že nekaj časa pogovarjajo, da bi skupno sestavili najbolj prikladen vozni red avtobusov, ki bi zadovoljil interese šolske mladine in avtopn voznih podjetij.
Prejšnji dan so se na sedežu mest nih podjetij sestali predstavniki prevoznega podjetja v Gorici in v Gra-dežu, predstavnik šolskega skrbništva dr. Čampo, predstavnik pokrajinske uprave Pellegrini občinski odbornik v Gorici Fantini in predsednik šolskega okraja v Gorici dr. Fattutta. Predmet pogovora je bila sestava takšnega voznega reda av-
CRI JE POSREDOVAL V 1.674 PRIMERIH
Zelo uspešen enoletni obrnem goriške humanitarne ustanove
Z živežem, obleko in kurivom so pomagali ostarelim obča-nom ter otrokom, ki so potrebovali človeško solidarnost
Pokrajinski odbor CRI (Rdečega križa Italije) je na svoji zadnji seji v lanskem letu opravil obračun enoletnega dela ter se prek tiska sklenil zahvaliti vsem. ki so z darovi omogočili tej numanitar ni ustanovi, da je pomagala tistim, ki so bili pomoči potrebni. Se zlasti se zahvaljuje podjetjem in u-stanovam, ki so z denarnim prispevkom omogočile dobrodelne ma nifestacije CRI. V veliko pomoč sta bila inšpektorat prostovoljnih sester in ženski patronat. Samo tako je CRI lani pomagal v 1.674 primerih. V lanskem letu je razdelil 670 živilskih paketov (vsak je veljal 5.000 lir), 148 vreč drv, 20 tankov plinskega olja za kurjavo in plinskih steklenic, 20 stotov po maranč, 374 komadov oblek, 16 volnenih pokrival ter drag invalidski voziček. Otrokom, ki so odšli v počitniško kolonijo v hribe, so poklonili 25 kompletov ter jim plačali večidel stroškov. Na domu so obiskali na stotine oseb.
Prostovoljne bolničarke so vsak dan pomagale številnim priletnim
in bolnim občanom. Mladoletnike so spremljale v poletne počitniške kolonije ter obiskovale dva tečaja, v Gorici tečaj, na katerem so izpopolnile svoje znanje, v Vidmu pa so se naučile upravljati z monitorjem
V tednu Rdečega križa od 28 aprila do 6. maja sc s pomočjo bolničark in pokroviteljic zbrali izdatno denarno vsoto. Po šolah so priredili vrsto predavanj o gozdni steklinu natečaj otroški': risb ob dnevu otroka, baletni večer, u-metniški večer za osnovne šole v UGG. okroglo mizo o prizadetih otrokih. Za mlade športnike so od 22. novembra do 13. decembra priredili tečaj o prvi pomoči, ki so ga vodili zdravniki splošne bolniš niče.
Ob mednarodnem letu otroka so organizirali mednarodni fotografski natečaj, pomagali so na športnih manifestacijah ter poslali svo je bolničarke na netekmovalne pohode. Zbirali so rabljeno pohištvo in ga podarili tistim, ki ga niso imeli. Otroški kliniki v Gorici so darovali električno črpalko in av-
tomatično tehtnico za novorojenčke
CRI vabi občane, naj še pomagajo, da se bo pomoč ostarelim državljanom in otrokom povečala
V	sodelovanju z osrednjim vodstvom je goriški CRI pomagal vietnamskim beguncem ter so za to svoje delo goriške prostovoljne bol ničarke dobile priznanje.
Kakor nam je sporočil ,CR1, na meravajo sedaj organizirati tečaj, na katerem bodo udeležence usposobili za pomoč v primeru narav nih nesreč in v vseh ostalih primerih, ko je potrebna prostovolj na pomoč. V poštev bodo prišli mlajši ljudje obeh spolov ter prostovoljne bolničarke, ki si bodo v dveletnem tečaju pridobile pravico do diplome CRL
Seveda bodo sprejeli samo tiste, ki so pripravljeni nuditi prostovoljno pomoč. Kdor se čuti, da ima te pogoje, naj se zglasi v pisarni CRI
V	Ul. Codelli 9, ali pa sporoči svoje podatke po telefonu št. 2819. Tajništvo CRI je odprto vsak dan. razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 12. ter od 16. do 19. ur«.
bi zadovoljeval dijake nižjih in višjih srednjih šol ter zavodov.
Upoštevajoč splošne potrebe tistih občanov, ki se poslužujejo javnih cestnih prevozov, potrebe dijaške populacije ter težave, v katerih delujejo prevozna podjetja, so se do govorili, da bodo skupno z napotki, ki jih bo dala šola, tako uredili javne prevoze, da bodo zadostili najrazličnejšim potrebam. Pri tem bodo upoštevali tudi razmestitev šolskih poslopij v Gorici. Poskrbeli bodo predvsem za dijake obvezne' srednje šole ter za športne in fizkultur-ne dejavnosti.	‘	,
Ker so prevozna podjetja pokazala večjo razpoložljivost svojih prevoznih sredstev v dopoldanskih urah, so izdelali osnutek voznega reda, o katerem bodo razmeroma kmalu razpravljali v šolskem okraju in v šolah v Gorici.
Razna obvestila
ženski odsek PD »Sovodnje* priredi jutri, 23. januarja 1980, ob 20. uri v Kulturnem domu, predavanje diplomirane psihologinje Mirjam Do-večar iz Nove Gorice, na temo «Droge med nami*.
Ženski odsek PD »Briški grič* iz ŠteVerjana, priredi v četrtek, 24. januarja, ob 20. uri na sedežu društva, predavanje prof. Mire čen-čič, na temo «Dileme sodobne vzgoje*.
VZPI-ANPI Gorica priredi za vse bivše borce in prijatelje tradicionalno tovariško srečanje - večerjo v: soboto, 2. februarja 1980 ob 20. uri v Park hotelu v Novi Gorici. Vpisovanje sprejemajo vse sekcije do nedelje, 27. januarja.
Kino
Paolo Poli ponovno v Gorici
Znani 'italijanski gledališki igralec Paolo Poli bo ta teden ponovno nastopal v Gorici. Njegov nastop sledi nastopom rimskega Teatra Popo lare, Cecilie Polizzi in pevke Milly in sodi v ciklus »Srečanje z igralcem*.
Goriško občinstvo, ki je izredno ugodno ocenilo dosedanje Polijeve nastope v Gorici, bo tokrat lahko sledilo dvodejanki z naslovom «Mez-zacoda*. Tekst je pripravil in ga bo uprizoril sam Paolo Poli, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela Jacqueline Perrotin. Nastop bo v sredo 23. ob 20.30, v Avditoriju, ponovili pa ga bodo tudi v četrtek, 24. januarja, ob isti uri. Predprodaja vstopnic je v agenciji Appiani.
Izleti
Slovensko planinsko društvo pri redi v nedeljo, 27. januarja, avtobusni smučarski izlet v Cima Sap-pada. Vpisovanje na sedežu Ul. Malta 2, tel. 24:95, do srede, 23. januarja, ali do razpoložljivosti mest v avtobusu.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 »La patata bol-lente*. R. Pozzetto, E. Fenech, M. Ranieri. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 »Piu torte di Bruce Lee*. C. Way Min. Prepo vedan mladini pod 14. letom..
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Men*.
PRINCIPE J7.30-22.90 «Messalina».
Nova Gorica in okolica
SOČA J8.3')--20.30 «Providence». Francoski film.
SVOBODA 18.00-22 00 «Kotorski mornarji*. Jugoslovanski film.
DESKLE 19.30 «Taxi girl*. Italijanski film.
Včeraj-danes
Iz goričkega matičnega urada
ROJSTVA: Martina Giorini, Stefane Munarin, Giitlia Bentivoglio, Paola Vervegnassi, Carlo Boschetti, Giuliano Gabas, Matteo Konjedic, Francesca Simonelig, Lara Manco, Riccardo Rigonat, Davide Iustolin, Alberto Tomasin, Lorer.io Tomasin.
SMRTI: 93-letna upokojenka Justina Brezavšček, 73-letni upokojenec Bruno Fusser, 52-letni policist Andrea De Pippo, 79-letna gospodinja Eliza Stihovič por. Slocovich, 70-letna upokojenka Aurelia Glessi vd. Treviato, 67-letni delavec Jožef j Koren, 81-letna Elizabeta Gergolet vd. Šinigoj, 81-letnl upokojenec Antonio Zorz^n, 82-letna gospodirja Ju;ijana Mihelač vd. Cej, 57-letni delavec Luciano De Piero, 59-letni upokojenec Antonio Braida, 70-letna gospodinja Vittoria puffalo vd. Vol-tolina, 76-letni upokojenec Štefan Bagon, 77-letna gospodinja Meria Bossi.
OKLICI: uslužbenec Silvano Ko mavli in asistentka Barbara De-grassi, podčastnik Gaetano Vinci-guerra in gospodinja Carmela Peo-la, finančni stražnik Bernardo La Rosa in uslužbenka Anita Bajec, trgovec Silvano 3ignolini in far-macistka Laura Baresi, uslužbenec Claudio Romanut in prodajalka A-rianna lurero.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARN\ V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24.
i-uuw.i'jy
Goriškemu društvu krvodajalcev so darovali družine Tensi, Hasek in Sabec v spomin Ide Roncato 16.000 lir, Giorgio in Marina De Schiller v spomin Giuseppa Mosettija 23.000 lir, Giorgio in Cicci Grion v spomin Sara Finizia 10.00) lir, Guglielmo Ristits v spomin Giuliana Bruma-ta 10.000 lir, športno združenje iz Moša 20.000 lir, neznani v spomin pete obletnice smrti Giuseppa Maz-zola 10.000 lir, Clara in Renzo Co-lussi v spomin Mansueta Tossuta
15.000	lir, Ettore, Marino in Nives Musini v spomin predrage Marije
25.000	lir.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Inter še povečal vodstvo Milan izgubil vAvellinu
Bersellinijevi varovanci so premagali Udinese na San Siru
Proti Udineseju je Inter napravil morda odločilen korak na poti do končne zmage. Zaradi istočasnega spodrsljaja neposrednega mestnega tekmeca Milana, ki je doživel poraz v Avellinu, se je namreč njegova prednost na skupni lestvici povečala na pet tcčk, kar bi mu do konca prvenstva moralo zadoščati, saj bo od trinajstih tekem kar osem odigral na lastnem igrišču.
Inter je zmagal kljub požrtvovalni igri Udineseja, ki je skušal doseči neodločen izid, kar mu je že uspelo proti Milanu. V nedeljo pa furlanska enajsterica ni imela sre če. Inter je sicer prišel v vodstvo v 42. min., vendar je samo tri minute kasneje Udinese izenačil. Samo sedem minut po začetku drugega polčasa pa je vratar Udineseja Gal-li napravil prekršek nad Altobel-lijem in sodnik je brez pomišljanja dosodil enajstmetrovko, ki jo je streljal sam Altobelli. Z nedeljskim porazom postaja položaj furlanske enajsterice zelo zaskrbljujoč. Sedaj je s 14 točkami skupaj s Catanzarom na predzadnjem mestu. Še do predvčerajšnjim jim je delala družbo Fiorentina, ki pe je proti Laziu osvojila točko in se tako povzpela mesto više.
Avellino je tudi v nedeljo presenetil ter z golom Cattanea v 50. min. odpravil Milan, ki je po zadetku začel silovito napadati, kar pa ni spremenilo rezultata, nasprotno, Albertosi se je moral nekajkrat dobro potruditi, da je obranil last na vrata.
Na tretje mesto na skupni lestvici pa se je prebila Liedholmova Roma, ki si je proti zadnjeuvrščeni Pescari zagotovila celoten izkupiček. Nepričakovan poraz je doživel Torino v Ascoliju, medtem ko je Cagliari z zadetkom Brugnera osvojil toliko pričakovano zmago, Cau-sio pa je ponovno privedel do zmage tudi Juventus, ki pa proti šibkemu Catanzaru ni preveč navdušil.
Na skupni lestvici strelcev še vedno vodi Paolo Rossi z 12 goli, sledijo Altobelli (10), Giordano in Sa-voldi (8).
IZIDI 17. KOLA
Ascoli — Torino	1:0
Avellino — Milan	1:0
Cagliari — Napeli	1:0
Fiorentina — Lazio	0:0
Inter — Udinese	2:1
Ascoli - Torino	1
Avellino - Milan	1
Cagliari - Napoli	1
Fiorentina - Lazio	X
Inter - Udinese	1
Juventus - Calanzaro	1
Perugia - Bologna	X
Roma - Pescara	1
Lecce - Pistoiese	X
Palermo - Bari	X
Piša - Genoa	1
Triestina - Piacenza	X
Reggina • Empoli	1
KVOTE
13 — 784.300 lir 12 — 47.600 lir
Juventus — Catanzaro	1:0
Perugia — Bologna	1:1
Roma — Pescara	2:0
LESTVICA
Inter 25, Milan 20, Roma 19, Perugia, Cagliari, Avelllino 18, Torino, Bologna, Lazio, Napoli, Juventus, Ascoli 17, Fiorentina 15, Udinese, Catanzaro 14, Pescara 9.
PRIHODNJE KOLO (27. L) Bologna - Roma, Catanzaro - A scoli, Lazio - Inter, Milan - Cagliari, Napoli - Fiorentina, Pescara -Juventus, Torino - Avellino, Udinese - Perugia.
HOKEJ NA LEDU
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Rekordna zmaga Jeseničanov
Enajsto kolo v L zvezni hokejski ligi je minilo brez presenečenj. Rekordno zmago so dosegli Jese-
ničani, pri katerih je bil najučinkovitejši Hafner z 9 goli, kar se v letošnjem prvenstvu še nikomur ni posrečilo. Ljubljanska Olimpija je tokrat gostovala v Beogradu in odlični vratar Partizana je bil največji «krivec» za razmeroma nizko zmago.
IZIDI 11. KOLA
Partizan - Olimpija 0:3 (0:1, 0:2, 0:0), Celje - Spartak 9:4 (3:0, 4:2, 2:2), Medveščak - Crvena zvezda 10:3 (3:1, 5:1, 2:1), Jesenice - Klanjška gora 25:4 (6:2, 9:2, 10:0).
LESTVICA
Jesenice 21 točk, Olimpija 18, Celje 14, Medveščak 12, Partizan in Crvena zvezda 9, Kranjska gora 4, Spartak 0.
UMETNOSTNO DRSANJE
MEGEVE — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v umetnostnem drsanju je v kategoriji mešanih dvojic zlato odličje osvojil sovjetski par Selezneva - Makarov.
NOGOMET, 4
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
TRIESTINA OSVOJILA TOČKO
Tržačani so v zelo težkem srečanju s Piacenzo igrali brez gola
Triestina — Piacenza 0:0
TRIESTINA:	Bartolini, Lucchet-
ta. Geissa, Giglio, Schiraldi, Ma-scheroni, Quadrelli Scarel (Tomei cd 70. min.), Panozzo, Franca in Lenarduzzi.
Triestina je v doslej najbolj delikatni tekmi prvenstva kljub neodločenemu izidu uspešno premostila oviro, ki jo je predstavljala Piacenza, ekipa, ki je po svoji renomiranosti in po zaslugi odlične napadalne trojke Crepaldi-Skoglund -Fiorini vlivala Tržačanom pred tekmo mnogo strahu.
Močno okrnjena, brez nekaterih standardnih in bistvenih elementov kot so Mitri, Magnocavallo, Coletta, Prevedini in Politti in povrhu še z dvema novincema, kot sla Geissa in delno Searel, proti koncu pa tudi napadalec Tomei, si od Tržačanov res nismo megli pričakovati boljše igre. Z veliko požrtvovalnostjo in mirnostjo je bila zdesetkana Tagliavinijeva vrsta popolnoma enakovredna gostom, ki so s težavo zaustavljali sicer nepovezane in improvizirane tržaške napadalce. Gostujoča obramba se res ni izkazala, saj je bilo kočljivih položajev v kazenskem prostoru gostov, ne le
niiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiminiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Po zanesljivi zmagi nad Mobiamom goriški Pagnossin prvi na lestvici
Goričani so v nedeljo brez težav odpravili okrnjene Videmčane
Pagnossin — Mobiam 109:79 (52:33)
PAGNOSSIN: Puntin 6, Valentin-sig 6, Turel 13, Pondexter 30, Premier 16, Ardessi 14, Laing 16, Anto-nucci 4, Campestrini 4, Vriz.
MOBIAM: Savio O. 9. Savio P. 6, Gallon 8, Piubello, Cagnazzo 25, Va-nin 6, Fuss 12, Bruni 13, Salvador, Tonin.
SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pize.
PON: Antonucci v 34. min. PM: Pagnossin 11:17, Mobiam 17:24.
Pagnossin ni imel nobene težave, da je premagal okrnjeno postavo Mo-biama. Videmčani so ji.astppili v Gorici brez Andreanija iti Dickeya, ki sta se poškodoval^,, med prepirom na petkovem	'Kj.iu^ridsat-
nesti dveh ključnih igralcev so gostje stopili na igrišče z namenom, da se enakovredno borijo z močnejšim nasprotnikom. To jim je uspelo le v prvih minutah igre. ko so povedli z nekaj lepimi koši Fussa, potem pa so morah popustiti in za napad Pa-gnossina ni bilo več nobene ovire.
Razlika me ekipama se je stalno večala in dosegla sredi drugega polčasa 35 točk. McGregor je tedaj poslal na igrišče vse mlajše i-gralce in dal tudi njim možnost, da pridejo na svoj račun. Med posamezniki Pagnossina ne bi nikogar posebej omenjali, saj so se proti šibkemu nasprotniku izkazali prav vsi. Pri Mobiamu sta dobro zaigrala Cagnazzo in Bruni, precej pa sta razočarala oba brata Savio.
A - 2 LIGA
IZIDI 21. KOLA Cagliari - Diario
67:92
88:81
88:96
98:79
82:84
109:79
80:78
Šarila - Honky Canon - Mercury Bancoroma - Hurlingham Postalmobili - Liberti Pagnossin - Mobiam Mecap - Rodrigo
LESTVICA
Hurlingham in Pagnossin 30. Liberti, Bancoroma in Mercury 26, Canon 24, Mecap 22, Mobiam in Postalmobili 20, Honky in Rodrigo 18, Šarila 16, Diario 10, Acentro 8.
PRIHODNJE KOLO (27. 1.) Honky - Bancoroma: Pagnossin -Acentro: Liberti - Canon; Rodrigo -^ .jVlecap; Hurlin--gliara - Mobiam:—Postalmobili -Šarila.
Marko
Komentar Mirka Novosela
PRESENEČENJE V SKOPJU
Tudi v devetem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je bilo skoraj na vseh igriščih zelo napeto, na nekaterih pa kar dramatično. Prišlo pa je zopet do velikega presenečenja, in sicer v Skopju, kjer je domači Rabotnički zasluiend premagal favorizirano Jugoplastiko.
Po tem spodrsljaju Spičanov je m vrhu lestvice ostala sama sarajevska Bosna. Sarajevčani pa so bili v domačem srečanju s šibenko na robu poraza, kar bi bilo verjetno presenečenje ne samo tega kola, temveč vsega prvenstva. Košarkarji šibenke so namreč skozi vso tekmo zanesljivo vodili. Igrali so odlično in so bili boljši od domačinov. V zadnjih, ključnih sekundah pa so zapravili pridobljeno prednost in izvrstnemu Delibašiču, ki je dosegel v tem srečanju 32 točk. je uspelo prav dve sekundi pred koncem zadeti nasprotnikov koš in tako je Bosna o-svojila izredno tetko zmago. Zanimivo je tudi. da je Bosna prvič povedla v tej tekmi prav z zadnjim Velibašičevim metom. Bilo je to dovol j za zmago in za osvojitev prvega mesta na lestvici.
Pred nabito polno malo dvorano v Zagrebu (3.000 ljudi je ostalo pred vrati) je Ciboua zasluženo premagala Crveno zvezdo. Zagrebčani so si priigrali novi točki predvsem po zaslugi dobre obrambe.
Za presenečenje pa je tokrat poskrbel beograjski Radnički L MK. ki je ti gosteh zasluženo odpravil Zadar. Kaže, da so Zadrčani, po odličnem startu v prvenstvu, zašli v krizo. Stalno igranje v prvenstvu in v pokalu je odrezalo noge košarkarjem Zadra, ki so tako proti svežemu Radničkemu L MK ostali praznih rok.
Po vrsti spodrsljajev je beograjski Beko le osvojil nov par točk, in to po ogorčeni borbi s čačanskim Borcem, ki je izgubil le s točko razlike
Ljubljanski Iskri Olimpiji ni uspel podvig, da bi v Beogradu premagala domačega Partizana. V beograjskem moštvu se je tokrat razigral Dražen Dalipagič, ki je dosegel kar 50 točk. V Ljubljanskih vrstah pa je zopet najboljši Peter Vilfan, ki je dosegel 33 točk, medtem ko so ostali liublianski košarkarji igrali nekoliko slabše. Kljub porazu pa vstajo Ljubljančani še vedno v zgornjem delu lestvice.
IZIDI DEVETEG.v KOLA
V	BEOGRADU: Partizan - Iskra Olimpiia Ljubljana 107:95
V	SKOPJU: Rabotnički	Jugoplastika Split	90:89
V	ZADRU: Zadar Radnički LMK Beograd	82:89
V	ZAGREBU: Cibona -	Crvena zvezda Beograd	75:71
V	SARAJEVU: Bosna	Šibenka Šibenik	83:82
V	BEOGRADU: Beko -	Borac čačak	86:85
LESTVICA
Bosna 14: Jugoplastika in Crvena zvezda 12. Iskra Olimpija, Radnički LMK in Zadar 10; Cibona in Beko 8; Šibenka, Borac, Rabotnički, Partizan 6.
PRIHODNJE KOLO (26. januarja)
Radnički LMK - Šibenka: Crvena zvezda - Bosna; Jugoplastika -Cibona; Borac - Rabotnički; Iskra Olimpija - Beko: Zadar - Partizan.
1. ITALIJANSKA LIGA
Pel kol pred koncem stanje zapleteno
Pet kol pred koncem A-l in A-2 lige je stanje kar se tiče uvrstitev v «play-off» ter napredovanj oz. nazadovanj še dokaj zapleteno.
Toda oglejmo si podrobneje, kakšno je stanje.
UVRSTITEV V «PLAY-OFF»: kot znano, imajo pravico za nastop v teh dodatnih tekmah, ki bodo odločale o prvaku, šest prvouvrščenih ekip A-l lige ter zmagovalca srečanj med prvouvrščenima ekipama v A-2 ligi ter sedmo in osmouvrščeno e-kipo v A-l bgi. Pet mest je že praktično oddanih: Billy, Sinudyne, Arri-goni, Emerson in Gabetti. Za šesto razpoložljivo mesto se bijeta Pinti-nox in Grimald: (tudi v tem kolu sta obe ekipi slavili), odločilnega pomena pa bo neposreden spopad med tema ekipama prihodnjo nedeljo v Turinu. Ena od teh dveh ekip se bo seveda morala pomeriti najverjetneje s Hurlinghamom ali Pagnos-sinom, ki sta najresnejša kandidata za prvi dve mesti v A-2 ligi. četrta ekipa, ki bo šla na kvalifikacije, pa bo gotovo Jolly.
OBSTANEK V A-l LIGI: v A-2 nadazujejo zadnje štiri ekipe. Zadnji dve mesta sta že določeni Isola-belli ter Eldoradu, za preostali dve mesti pa je več kandidatov: Fabia, Scavolini, Superga in Antonini.
NAPREDOVANJE V A-l LIGO: poleg Pagnossina in Hurlinghama bosta napredovali še dve ekipi. Kljub porazu v zadnjem kolu proti Mer-curyju, ima beneški Canon, spričo ugodne razporeditve tekem, še vedno lepe, možnosti. Ugodno razporeditev pa imata tudi Mercurv in Bancoroma, nekoliko manj pa Liberti: torej, izredno napet boj med temi štirimi ekipami za dve razpoložljivi mesti.
NAZADOVANJE V B LIGO: tu je že zdavnaj vse odločeno. Skupino najboljših bosta zapustila Diario iz Caserte ter Acentro iz Cagliarija.
A -1 LIGA
IZIDI 21. KOLA Sinudyne - Antonini	106:85
Emerson - Arrigoni	114:93
Scavolini - Grimaldi	77:93
Superga - Gabetti	93:90
Pintinox - Jolly	84:83
Eldorado - Isolabella	ICO: 105
Billy - Fabia	110:100
LESTVICA
Billy 36, Sinudyne 34, Emerson 32, Arrigoni 30, Gabetti 28, Grimaldi in Pintinox 24, Jolly 20, Antonini 16, Scavolini in Superga 14, Fabia 12. Isolabella 10, Eldorado 0.
PRIHODNJE KOLO (27. 1.) ■Arrigcni - Billy; Fabia —Eldora d° jA^gini - EmerscH: G rim Pintino"; IsblaDetla''-’S£avoffi;T'&a-j betti - Sinudyne; Jclly - Superga.
po zaslugi domačinov temveč predvsem zaradi nervoze Piacenzinih branilcev, le preveč. Sicer pa je Piacenza doslej v 18 tekmah prejela kar 16 zadetkov. Tržačani so v prvih minutah obeh polčasov izvedli silovit pritisk in tudi nekaj nevarnih strelov, odlični Panozzo, ki je povezoval vse akcije domačinov, pa je bil vse preveč osamljen in večjih priložnosti za strel res ni imel. Najzrelejšo si je tako pripravil Franca, katerega .je gostujoči branilec tik pred strelom precej očitno podrl, sodnik pa enajstmetrovke ni dosodil. Končni izid je pravzaprav le pravilno plačilo za obe ekipi, še posebej potem, ko je Crepaldi v 59. min. s strelom od daleč zadel stativo. Bila pa je to tudi edina nevarnejša akcija gostov, ki so kljub odprti igri pokazali, da je delitev tcčk pravzaprav bil njihov edini cilj.
Triestina je tako osvojila točko, v prihodnjem kolu pa bo verjetno že lahko računala na vrsto okrevanj in tako skušala popraviti dokaj slab prvi del prvenstva, ki se bo iztekel s prihodnjo tekmo v Leccu. Nedeljska tekma pa je le postavila v ospredje nekaj novih obetajočih igralcev, med katerimi je izstopal Geissa, medtem ko se tudi Quadrelli počasi vrača v lansko formo.
IZIDI 16. KOLA	A. K.
Alessandria - Reggiana	1:0
Cremonese - Biellese	2:0
Forli - Varese	1:1
Mantova - Pergocrema	1:1
Novara - Fano	0:1
Rimini - Lecco	2:0
Sanremese - Casale	2:1
Treviso - S. Angelo	1:0
Triestina - Piacenza LESTVICA	0:0
Varese 24, Cremonese 22, Piacenza, Triestina 20, Fano 19, Rimini 18, Casale 17, Forli, Sanremese 16, Reggiana, Treviso, S. Angelo in Novara 15, Alessandria 13, Mantova 11, Lecco 9, Pergocrema 7, Biellese 6.
PRIHODNJE KOLO (27.1.)
Biellese - Treviso, Casale - Rimini, Fano - Sanremese, Lecco -Triestina, Pergocrema - Novara, Piacenza - Mantova, Reggiana -Cremonese, S. Angelo - Forli, Varese - Alessandria.
ATLETIKA
Sfones spet skače
NEW YORK - Kot je znano, je bil najboljši skakalec v višino iz ZDA Stones obdolžen profesionalizma. Nje-- govo «stanje» pa zaenicrat še ni znano, saj bodo izrekli dokončno odločitev marca meseca v Parizu, ko se
sestane mednarodna komisija IAAF. j
Ne glede na to pa je bivši svetovni rekorder spet v odlični formi. Najprej je v Philadelphii skočil 221 cm, nato v Long Beachu pa štiri centimetre več in je premagal odličnega Jacobsa in še druge skakalce, ki so bili slabši.
Na istem tekmovanju je Ritterjeva preskočila letvico na višini 192 cm.
Walker 3'36"4 na 1500 m
CHRISTCHURCH — Novozelandski srednjeprogaš Walker je v letošnji j olimpijski sezoni razmeroma zgodaj j prišel v formo. V svoji specialni disciplini (1500 m) so mu namerili odličen čas 3'36'’4.
Na istem mitingu je domačin Moor-croff premagal večkratnega svetovnega rekorderja Rona na 5.000 m.
Kenijec Maina je slavil 35. zaporedno zmago v teku na 800 m s solidnim časom 1’47”51.
Romana Neubert 6,72 m
VZHODNI BERLIN - Na atletskem mitingu v tem mestu je skakalka v daljino Romana Neubert skočila 6,72 m in s tem dosegla letošnji najboljši rezultat v dvoranah na svetu.
Posnetek slovenskega
derbija n araščajnikov Borom
med Kontovelom in

KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Zrela igra mladih Kontevelcev
Premagali so v gosteh Alabardo ■ Tudi borovci zasluženo zmagali
Alabarda - Kontovei 70:78 (38:36)
KONTOVEL: Volpi, Ban 31, Tau-čer, Fiecini, Benčina, R. Daneu 13, Prašelj 3, Evgen Daneu 9, Sosič 13, Lisjak 9.
PROSTI METI: 18:34.
S to zmago so Kontovelci še enkrat dokazali, da niso tako slaba ekipa, pokazali pa so predvsem precejšnjo mero igralske zrelosti glede tudi na nizko poprečno s‘a-rost ekipe, dvajset let. Kontovelci so tokrat svojo zmago izbojevali na tujem igrišču proti zadnjeuvrščeni Alabardi. Zmaga proti pepelki prvenstva pa ni zaradi tega nič manj prestižna in pomembna. Posebno pa še, ker je objektivno gledano Alabarda zelo solidna ekipa, kateri občasno pridejo na pomoč tudi nekateri mladinci, ki nastopajo v prvi ekipi, to se pravi v-.C ligi.
V sobotni tektpjV^jUi ,namreč ojačila domačo ekj#Q„Ducline in Del-ben. Tudi s pomočjo in prizadeva-
■iiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiimiinHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiit
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO TEKMOVANJE V NABREŽINI
SLOVENSKI PREDSTAVNIKI USPEŠNI
Junak dneva je bil Valter Pertot (Mladina), ki je dvakrat slavil zmago
L - 1. Frabergo 2. Darby
2.	- 1. Pancbita
2. Giseala
3.	-1. Erisea
2. Telesio
4.	- l. Osello
2. Rlvignano
5.	- 1. No Stop
2. Edgar Santos
6.	• 1. Sabina Giulia
2. Isola Madre
KVOTE
12 - 6.233.640 lir 11 - 342.000 lir 10 - 35.500 lir
X
1
X
2
2
1
2
1
2
X
2
1
Nedeljsko namiznoteniško tekmovanje v Nabrežini, ki so se ga udeležili vsi najboljši igralci in igralke iz naše dežele, je prineslo slovenskim barvam veliko tekmovalnih zadoščenj. Kar štiri prva mesta in vrsta visokih uvrstitev je bogat obračun tega nastopa.
Tekmovanje je bilo pomembno predvsem za igralce v nižjih starostnih kategorijah, saj je bila to prva kvalifikacijska preizkušnja za uvrstitev za državno prvenstvo. Slovenski naraščajniki so še enkrat dokazali, da v deželnem merilu nimajo enakovredne konkurence, saj so zasluženo osvojili kar prva tri mesta.
Zmagal je tokrat zelo dobro razpoloženi predstavnik Krasa Jan Bitežnik, naraščajnika Mladine Alain Tence in Diego Košuta pa sta osvojila drugo oziroma tretje mesto. V kategoriji dečkov so Krasovi zastopniki nekoliko razočarali, zelo dobro pa je zaigral Raseni (Mladina), ki je klonil le v finalnem srečanju Ur-sichu in se tako prebil na drugo mesto. Omenimo naj še, da je v mešanih dvojicah dečkov Krasov par Marušič - Colja zasedel 3. mesto.
Pravi junak dneva pa je bil nedvomno član Mladine Valter Pertot, ki je slavil dvojno zmago v absolutni kategoriji. Med posamezniki je zaigral izvrstno (kot že pred mesecem dni, ko je tudi zmagal), s svojo duhovito igro in učinkovitimi udarci je strl odpor vseh svojih tekmecev. Čeprav je v polfinalu (Co-ceani) in v finalu (Cipollat) zmagal po dramatični borbi z 2:1, pa je bila njegova zmaga povsem zaslužena. Omenimo naj še dober nastop Fabjana (Mladina), ki je v o-smini finala odpravil kotiranega Sal-tarinija. V igri mešanih dvojic sta slavila Valter Pertot - Silvana Ves-naver (Mladina - Kras), ki sta v finalu odpravila goriško dvojico Co-ceani - Musina. Omenimo naj še tretje mesto dvojice Fabjan - Žigon (Mladina - Kras).
Med članicami je bilA zaradi odsotnosti številnih tekmovalk konkurenca manj ostra kot običajno. Končno prvo mesto »i je priborila Kra-sova igralka Neva Rebula, ki je v finalu gladko odpravila presenetljivo Goričanko Musino. Najtežje delo pa je Rebulova imela v polfinalu, ko je po pravi maratonski bitki tesno premagala klubsko soigralko Silvano Vesnaver, ki se je ponovno predstavila za zeleno mizo in pokazala vso svojo vrednost.
Od ostalih uvrstitev velja omeniti še drugo mesto Krasove dvojice Škrk - Bitežnik v igri mešanih mladinskih dvojic, nekdanji drugokate-gomik Bol« pa se je v 3. kategoriji
uvrstil med prvo osmerico. Poleg i-gralcev Krasa in Mladine so nastopili tudi predstavniki Bora. ki pa so morali plačati davek svoji neizkušenosti.
— bs —
TURNIR V NOVI GORICI
Krasovkc
zadovoljile
V nedeljo so se Krasove mladinke udeležile v Novi Gorici mednarodnega namiznoteniškega tekmovanja, ki ga je priredilo društvo Vrtojba.
Konkurenca je bila zelo kakovostna, saj so nastopili najboljši igralci in igralke iz vse Slovenije. Krasovke so solidno opravile svoj nastop, saj sta se v mladinski konkurenci S. Do-ljak in Sedmak preb ib med prvih o-sem, ist: uspeh pa sta v članski konkurenci zabeležili tudi V. Doljakova in Furlanova.
— bs —
ODBOJKA
L ženska jugoslovanska liga
ci za tri prosta mesta za OI v Moskvi. V moški konkurenci se za dve mesti poteguje deset reprezentanc, v ženski za eno pa šest.
Moški skupini sta naslednji: A: Bolgarija, NDR. ZDA, Mehika in Kanada, B: Južna Koreja. ČSSR, Romunija, Ja ronska in Madžarska.
ŽensKe reprezentance pa so naslednje: Bolgarija, Romunija, Madžarska, Severna Koreja in Bra-zibja.
IZIDI 1. KOLA MOŠKI
SKUPINA A: Kanada Mehika 3:1, Bolgarija - ZDA 3:1.
SKUPINA B: Romunija - Madžarska 3:0, ČSSR - Japonska 3:2.
ŽENSKE
Bolgarija - Romunija 3:1, Severna Koreja - Mehika 3:0, Madžarska - Brazilija 3:2.
njem teh dveh igralcev ter ob odlični igli Toffula Alabadra ni presenetila Kontovelcev, ki so tokrat igrala brezhibno. Največje zasluge pa ima za osvojitev petih prvenstvenih parov tcčk Valter Ban, ki se je dobesedno poigraval s svojim nasprotnikom Dudinejem, in Robert Daneu, ki je ulovil veliko število odbitih žog.	H. L.
Bor - Edera Cartaria 101:82 (52:46)
BOR: Žerjal 31 (5:7), Klobas 4, Koren 10, Race 8 (4:6), Ražem 30 (10:13), Perko 2, Pegan, Vatovec, Krečič 16.
V	desetem kolu promocijskega prvenstva je Bor v dolinski telovadnici bnez težav opravil miljsko peterko Edere Cartarie. Štokljcvi varovanci so že v začetku prevzeli vodstvo in ga obdržali dolttofčij. V uvodnih' minutah -so* «ptavi» Vodij j le zai6.točk «*-■ se c.niso\ mogli ^oddaljiti od nasprotnika.
V	drugem polčasu so se borovci le razigrali in povečali vodstvo na 13 točk. K temu so pripomogli prodori, ki jih je izvajal Žerjal, ki je bil praktično neustavljiv, in Kre čiča, ki je izven rakete zadel kar sedemkrat keš na osmih poskusih, in Klobas, ki je dobro serviral Ra-žema pod koš. Le-ta je dal kar trideset pik.
Miljčani, ki so bili lani na dnu lestvice, so se letos nekoliko ojačili. Po tej zmagi so borovci na tretjem mestu lestvice, potencialno pa so lahko drugi, če premagajo Scoglietto v zaostali tekmi.
Štefan IZIDI 10. KOLA Stella Azzurra - Scoglietto 84:78	
Bor - Edera	101:82
Alabarda - Kontovei	70:75
Inter Milje .- Rifle	49:72
Cus - Barcolana	61:50
Ferrdviario - GMT	101:72
LESTVICA Rifle in Stella Azzurra 16, Bor in Barcolana 14, Ferroviario in Cus 12, Kontovei 10, Scoglietto in Edera 6, Inter Milje 4, Alabarda in Grandi Motori 2.
Stella Azzurra, Bor, Ferroviario in Inter Milje imajo tekmo manj; Scoglietto ima dve tekmi manj.
PRIHODNJE KOLO Barcolana - Ferroviario; Rifle Alabarda; Edera - Inter Milje; Kon-
IIIIIIIIIIIttlllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllimilllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlHIIIIIlMI
OBVESTILA
. v; . ■ • '-'VC-i...
.* *" .-.*L č	. .Sj,/ Y •
Trdja zmaga Fužinarja
Tako v 1. ženski jugoslovanski odbojkarski ligi se je končal prvi del prvenstva.
Slovenski prvoligaš Fužinar z Raven na Koroškem je slavil tretjo zmago v srečanju s Partizanom iz Sremskega Karlovca. Ravenčanke i-majo tako štiri točke naskoka pred tremi tekmeci in s tem vse možnosti za obstanek med najboljšimi.
Derbi kola pa je bil na Reki, kjer je domača šesterka premagala lanske prvakinje Crvene zvezde. Tako Radnički kot Rijeka imata enako točk, toda odbojkarice iz Beograda boljšo set razliko.
IZIDI 9. KOLA
Fužinar - Partizan 3:1, IMT - Vukovar 2:3, Rijeka - Crvena zvezda 3:1, Študent - Radnički 1:3, Mladost (Z) - Mladost Monter 1:3.
LESTVICA
Radnički in Rijeka 16, Crvena zvezda in Mladost Monter 14, Vukovar 10, IMT 8, Fužinar 6, Partizan. Študent in Mladost (Z) 2.
Kvalifikacije za OI
SOFIJA — V glavnem mestu Bolgarije sta se pričela kvalifikacijska turnirja v moški in ženski konkuren-
ŠK Kras
sklicuje dne 25. januarja 1980 ob 20.30. v drugem sklicanju v Sama terci (22 - družina Dol jak)
16. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red:
1.	Otvoritev in izvolitev delavnega predsedstva
2.	Poročilo
3.	Pozdravi in diskusija
4.	Izvolitev volilne komisije
5.	Razrešnica staremu odboru
6.	Volitve novega odbora
7.	Razno
• « •
SPDT
prireja v ponedeljek, 28. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv, Frančiška 20/2) v prvem sklicanju ob 19.30 ter v drugem ob 20. url
26. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom:
1.	predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniško poročilo
4.	poročila načelnikov raznih odsekov
5.	pozdravi gostov
6.	razprava
7.	volitve novega odbora
8.	razno
Na občnem zboru bodo lahko člani poravnali letno članarino. Vabljeni!
• # 41
ŠD Adria
sklicuje jutri, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjcrju
redni letni občni zbor.
Glavni odbor TPK Sirena
sklicuje v soboto, 26. januarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju
3. REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom
1.	Otvoritev in pozdravi gostov
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Kooptiranje novih članov glavnega odbora
5.	Razno
Občni zbor bo v prostorih PD Barkovlje, Ul. Cerreto 12.
* # 4»
ŠD Polet
sklicuje v četrtek, 24. t.m., redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
L predsedniško poročilo
2.	tajniško poročilo
3.	blagajniške poročilo
4.	razprava hi razrešnica
5.	izvolitev uovega odbora
6.	razno.
Občni zbor bo v športnem krožku Poleta v Konkonelski idici I ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
ŠD Polet
priredi smučarski izlet v Rava-scletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
Vpisuvanje v trgovini čevljev Malalan, Pruse ka ulica 18.
tovel - Stella Azzurra (27. 1. & 11.00 na Kontovelu); Scoglietto Cus; Grandi Motori - Bor (27. 1 ob 13.00 v Ul. deila Valle).
MLADINCI
Bor - Inter 50:99 ( 25:51
BOR: Jančar 2, Ražem 5 (1:3)' Mesesnel 7 (3:8), Canciani (k) 1®' Bajc 2, Koren 24 (8:10), Marši.
V	nedeljo so borovci odigrali žf' ostalo tekmo proti Interju 1904 |n tako, s porazom, zaključili svoj« tekmovanje v mladinskem prve]]' stvu. V dvomu ostaja pa še nji' bova povratna tekma s Servola'10, ki je niso odigrali zaradi odstop3 nasprotnika. O tej tekmi pa se mora izreči košarkarska zveza.
Preidemo pa kar na nedeljsl" tekmo. "Plavi so začeli vse P>0, kot dobro. Slabo so namreč brani]1' neorganizirano in netočno pa ,s# tudi 'napadali.' No, ta trenutek brc7-'
le neka-i minut' ?
atenh so fantje uspešneje zaigra'1.
Slika drugega polčasa je bila-P0-dobna sliki iz prvega Začetek Jf bil namreč slab, konec pa boljš'; «Plavi» so tako izvedli tudi ve« uspešnih protinapadov. Kljub temp pa je zaostanek ob konci ve m sod"1' škem žvižgu znašal 49 pik.
Meko
ZAOSTALA TEKMA
Bor - Inter 1904 50:99.
LESTVICA
Ferroviario 18, Inter 1904 P’ Hurlingham 14, Bor 4, Servola"3 in Jadran 2.
Bor in Servolana imata tek®0® manj.
KADETI Bor — Stella Azzurra 72:3' (37:19)
BOR: Furlan, Schillani 18 (2J' Gerdol 16 (2:3), Švara 11 (1:4), gori (2:0), Izikar 16 (2:7), KcsOV' 11 (3:8).
V	nedeljo so se borovci Stelli M zurri povsem oddolžili za poraz, so ga utrpeli v prvem delu prve?' stva, obenem pa so dosegli svPr
drugo zmago v kadetskem prvenstvi «Plavi» so dobesedno nadigrali i*?j lijansko peterko, saj so bili bob51 v vseh košarkarskih elementih. r°[ hvaliti je treba predvsem nasfP vsega moštva: že dolgo ne pomni01 tetko homogene skupinske igre sl<r venske ekipe.	,
Stella Azzurra je bila od prve ? poslednje minute v zaostanku.
Najboljši v Borovih vrstah so b'*' Schillani, Švara, Gerdol, Kosovel 01 Lokar.	— fp "
A SKUPINA IZIDI 9. KOLA
Kontovei - SGT	79:81
Polet - Alabarda	66:58
Don Bosco A - Libertas 113:4* Počitek: Inter 1904 A.
LESTVICA
Don Bosco in SGT 14, Kontovei >' Inter 1904 A 10, Polet 4, Alaha'09 in Libertas 2
PRIHODNJE KOLO Libertas - Kontovei (26. 1. ob 1*1 v Trstu, Vrdelska cesta); SGT - L, let (26. 10. ob 20.On v Trstu, ^ Ginnasticg); Don Bosco A -1904 A. Počitek: Alabarda.
B SKUPINA
IZIDI 9. KOLA Saba - Don Bosco B Don Bosco C Servolana Bor - Stella Azzurra Ferroviario - Inter B LESTVICA
Don Bosco B 16, Servolana H. ter 1904 B 12, Saba 10, Ferrovd«!1 in Stella A/.zurra 6, Bor 4, Don “ sco C 2. Saba in Servolana i010 tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Don Bosco C: B0,. Ferroviario (27. 1. ob 9.00 v Trs' ] stadion «1. maj»); Inter 1904 ° Saba; Servolana - Stella Azzurra-
DEČKI
ZAOSTALI TEKMI Saba - Ricreatori Sokol - Ferroviario
LESTVICA
52:58
38:18*
72:35
59:74
45:38
69:88
Alabarda 16, Don Bosco 14, B0:' Inter 1904 jn Ferroviario 10, Sok®1 Saba 4, Ricreatori 2, Polet 0.

smučanje >•-
V NEDELJSKEM SLALOMU ZA SP
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA NA GORIŠKEM
KRIŽAJ PRVI V VVENGNU MLADOST ODPRAVILA TUDI AUDAX
Doslej največji uspeh jugoslovanskega smučanja - Včeraj V Adelbodmi	Sovodnje so naletele na premočnega nasprotnika
Stenmark osvojil veleslalom - Križaj ostal brez točk - Strel odličen
ALDEBODEN ■— Nedeljske in po-uedeljsko tekmovanje v Švici za svetovni pokal je prineslo jugoslovanskemu smučarju Križaju naj-^ecje zmagoslavje in tudi njegov Pnn popolni uspeh v letošnji sezoni. V nedeljo je namreč z izred-vožnjo v VVengnu premagal na Poledeneli in zelo težki progi vso svetovno elito (med temi tudi Sten-®arka, čeprav ta ni zagrešil no-vidnejše napake) ter je tako Priboril jugoslovanskemu smučar-ketnu športu doslej njegov največ-? usP^h- Ta bi bil lahko vsekakor e večji, če ne bi imel Kuralt ve-ie k-Sm°le V ^ruS’ vožnji. Po prvi bil namreč na izrednem petem v drugi pa se mu je smučka zataknila za palico in njegovih u-^je bilo konec.
yd preostalih Jugoslovanov je Privozil do cilja le Zibler, ki se J® Uvrstil na (zanj) zelo dobro 23. mesto.
Sijajna zmaga je prinesla Križa-;u s« eno priznanje: trenutno je arnreč tudi na vrhu lestvice svetega pokala za slalom. Ta le-;tVlca je taka: 1. Križaj 65 točk, Wenzel 45, 3. Stenmark 43, itd.
Lestvica slaloma:
2 križaj (Jug.)
, Stenmark (šve.)
I' rrommelt (Liech.) r Steiner (Av.)
5- Andrejev (SZ)
Luth.v (švi.)
'• Orlainsky (Av.)
“• ph. Mahre (ZDA)
Neureuther (ZRN) c' "5rndl (ZRN)
£ Nockler (It.)
2iWer (Jug.)
b^eraJŠnji veleslalom v Aaei-odnu je prinesel zmagosla\je spet »nmarku, katerega prednost na °ncni lestvici sicer ni bila tako Prepričljiva, kot v njegovih prejš-„i nastopih, toda zmagal je zameno.
Izredno priložnost si je zapravil nzaj. Po prvi vožnji je bil peti v drugi je vse kazalo, da gre tjj^Pruti zelo visoki uvrstitvi, kr je k pred ciljem zgrešil vrata in Peljal s proge. To je bil njegov PI?.1 Popolni neuspeh v tej sezoni, oicer pa so Jugoslovani lahko seeno zadovoljni, saj se je Strel Otea^l na odlično deveto mesto, joedtem ko so drugi «plavi* smu-odstopili.
Zadovoljstvo je bilo včeraj v i-J^JatKkem taboru. Po pravi ka
1’27”30 1 ’27”47 1’27"84 1’27”98 1’28"12 1'28’'25 1’28”38 1’28”78 1’28”82 1 29 ’22 1’29”59 1’30”89
Adel-
^[bokler pa je bil celo' odliččri če
letvica svetovnega pokala za ve-s*alom je zdaj taka:	1. Sten-
4 ^ 75, 2. Liithy 51, 3. Križaj 35, Strel t>8 itd.
Lestvica veleslaloma
•	Stenmark (Šve.)
Liithi (švi.)
4 Haspoz (Švi.)
*	Nockler (It.) g Fournier (švi.)
, Burger (ZRN)
' Zeman (čSSll)
9	(It.)
' Strel (Jug.)
Wenzel (Liec.)
Jokobsson (Šve.)
Heidegger (Av.)
Adgate (ZDA)
Bhynet (Švi.)
Halsnes (Liec.)
®ieier at.)
2' “ernardi (It.)
■ rrojer (It.)
lestvica svetovnega pikala 2' Stenmark (Šve.)
Wenzel (Liec.)
2'50”21 2’50”47 2’52”21 2'52”91 2’53"42 253’'56 2'53”78 2'53”84 2’53”93 2'54”43 2’54"74 2'55”33 2'55”56 2’55”75 2’56”28 2’57”44 2’57”76 2’57”97
(Švi.)
e "*u“er isvi
r Luthi (Švi.)
4 Križaj' (Jug)
!' Muller '
f Liithi
7 Bead Kan.) g' Mohre (ZDA) d’ Steiner (Av.)
10 (IU
11	(?aaker (Norv.)
12	„eirather (Av.)
13	n/rusberger (Av.) j4' tWalcher (Av.)
(Švi.) Grissman
138
115
100
87
86
79
74
69
67
57
55
53
51
49
45
15 pjjscher
•tun in Grissman (Av )
j^krnovanje za svetovni pokal se preselilo v Chamonix, kjer
bo tamkajšnja kombinacija «Kan-dahars. zadnji predolimpijski smučarski preizkus.
V BADGASTEINU ZA SP
WenzIova najhitrejša
BADGASTEIN — Liechtensteinka Hanni Wenzel si je s previdno prvo vožnjo ter z izrednim drugim spustom priborila včeraj v Badgastei-nu na tekmovanju za svetovni pokal prvo mesto v slalomu ter si je po zaslugi nedeljskega tretjega mesta v smuku (zmagala je Nadi-gova, pred Moser-Prollovo) priborila tudi kombinacijo.
Lestvica včerajšnjega slaloma je bila taka:	.
1.	’ \Venzel (Liech.)	1’32”44
2.	Pelen (Fr.)	1’32”79
3.	Hess (švi.)	1’33”10
4.	Moser - Proll	(Av.)	T33’’72
5.	Zini (It.)	1’33”87
6.	Mosenlechner (ZRN)
7.	McKinney (ZDA)
8.	Solkner (Av.)
9.	Giordani (It.)
0. Kinshofer (ZRN) Lestvica kombinacije: Wenzel (Liech)
Moser - Proll (Av.) Nelson (ZDA)
Epple (ZRN)
Preuss (ZDA)
Lestvica SP:
Wenzel (Liech.)
Moser - Proll Nadig (Švi.)
Pelen (Fr.)
Nelson
Epple in Hess
1’34”00
1’34”28
1’34”31
1’34”60
1’34”75
8,47
12,70
38,50
51,09
57,67
257
225
170
123
91
86
OBVESTILO
ŠZ Bor — atletika
Jutri, v sredo, bo ob 20.30 na stadionu «1. maj» v Trstu seja odbora atletskega odseka ŠZ Bor.
Mladost — Audax 2:0 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, L. Gergo-let, Frandolič, Candusso, Uljan, Pahor, K. Ferfolja, E. Gergolet (Lovrenčič), E. Ferfolja, Marizza, D. Frandolič.
STRELCA: v 7. min. Marizza in v 61. min. Gabrijel Ferfolja.
Mladost je na domačem igrišču odpravila tudi goriški Audax. V prvem polčasu so domačini predvajali igro, ustvarjali so množične priložnosti, vendar so bili v ključnih akcijah neučinkoviti. Gol je padel že v 7. min. igre, ko je Marizza izven kazenskega prostora z lepim strelom ukanil vratarja gostov. Kljub terenski premoči domačinov so gostje večkrat ogrožali vrata Gergoleta, ki je večkrat z odličnimi posegi rešil lastna vrata.
Po odmoru so gostje skušali priti do remija, vendar jim je le redkokdaj uspelo zaposliti Gergoleta; nasprotno so na drugi strani domačini z Gabrijelom Ferfoljo podvojili. Pri stanju 2:0 v korist domačinov so gostje popustili. Kljub vodstvu pa
se niso odpovedali napadalnim akcijam in le po naključju jim ni uspelo povišati izida tekme.
Prikazana igra je vsekakor zadovoljila navijače obeh ekip, saj je bila (kljub blatnemu igrišču) vseskozi živahna. Naj omenimo, da je tokrat Mladost nastopila brez poškodovanega Šuligoja, pozitiven pa je bil krstni nastop 18-letnega Adrijana Lovrenčiča.
D. Gergolet
Isonzo — Sovodnje 3:0 (2:0)
SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Devetak, Tomažič, Ferfolja, Bagon, Frandolič, Florenin, Kodrič, E. Petejan, Milloch, Franco.
ISONZO:	Formentin, Calligaris,
Boscarol, Mori, Vizzi, Casarsa, Lu-biana, Blason, Frausin, Bragagno-lo, Pastrello.
Potem, ko so prejšnjo nedeljo prekinili serijo negativnih rezultatov, je tokrat Sovodenjce čakala zelo težka naloga na igrišču vodečega Isonza. Domačini so na tekmi proti Sovodenjcem pokazali, da po-
vsem zasluženo vodijo na lestvici, saj so predstavili res kakovosten nogomet, s katerim merijo na končno zmago.
Kar se tiče slovenske ekipe lahko rečemo, da je pokazala, kot že pred sedmimi dnevi v derbiju z Juventino, veliko požrtvovalnost. Malokdo v sovodenjskem taboru je upal, da bodo slovenski nogometaši odnesli iz št. Petra vsaj točko, saj se je vsakdo dobro zavedel moči tamkajšnje ekipe. Kljub temu so Sovodenjci zaigrali dobro in so večkrat spravili nasprotnikovo obrambo v težave. V 16. minuti prvega polčasa je moral E. Petejan zapustiti igrišče zaradi poškodbe; zamenjal ga je Franco.
Gole za domačine so dali po slednjem vrstnem redu:	Bragagnolo,
Boscarol (iz enajstmetrovke) in Pe-strello.
P. M.
Juventina — San Lorenzo 0:1
(0:0)

NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Mikušev gol odločil derbi v Bazovici
Brežani osvojili pol izkupička - Spet hud poraz Trebencev - Primorje ni igralo
Zarja — Vesna 1:0 (0:0)
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Franco, Makor, Križmančič, Santo-ni (63. min. Kančan). Samese, Lu-pidi, Dana, Mikuš, 12 Favento.
Tudi tokrat je morala ena od naših ekip počivati. Zaradi poledenelega proseškega igrišča ni igralo Primorje. Od ostalih pa je spet bila najboljša Zarja, ki je v derbiju premagala Vesno.
Zarjani so tudi v nedeljo potrdili. da preživljajo uspešno obdobje. Kljub rahli terenski in taktični premoči so Bazovci prišli do odločilnega zadetka šele v d.p. Za Zarjo je to bil tretji zaporedni uspeh, s katerim je verjetno dolgotrajna kriza dokončno odpravljena. Za Križane pa je to bil tretji zaporedni poraz, s katerim se je položaj kriške enajsterice nekoliko po-slabsaloh itošibdo rt? m o.
Brežani so se tokrat morali zadovoljiti.\s polovičnim ., izkupičkom. Enajsterica Zaule je namreč že v prvem delu igre presenetila Brežane. V nadaljevanju pa so «plavi* odločno reagirali in prišli do zasluženega remija s katerim so z osmega napredovali na šesto mesto lestvice.
Ponovno katastrofo pa je doživel Primorec. Trebenc 1 so se vrnili domov s kar štirimi goli v lastni mreži. Poraz, ki je peti zaporedni jasno dokazuje, da vreživljr Primorec težko krizo. Trebenci so ostali z 9 točkami osamljeni na repu lestvice.
IZIDI 17. KOLA Giarizzole - S. Marco 1:2 Zarja - Vesna	1:0
Baxter - Primorec	4:0
Sovrana Domio	2:0
Breg - Zaule	1:1
Libertas - Costalunga 2:0 Primorje - Rosandra (odg.) Čampi Elisi - Campanelle 3:0
LESTVICA
Sovrana 25, Costalunga, Libertas in Campanelle 22, S. Marco 19, Breg in Vesna 17, Giarizzole, Čampi Elisi in Primorje 16, Domio 15, Baxter in Zarja 14, Rosandra 12, Zaule 10, Primoree 9.
PRIHODNJE KOLO 27.1.1980
Primorec - Sovrana, Campanelle Libertas, S. Marco -Breg, Rosandra - Zarja. Vesna - Primorje, Zaule - Baxter, Costalunga - Čampi Elisi, Domio - Giarizzole.
B. R.
VESNA: Košuta, Tence, Doglia, Acquavita, Pribaz, Zucca, Massimi (69. min. Vecchio), Pipan, Borto-lotti, Candotti in Querci.
SODNIK: Medeot iz Krmina.
STRELEC: v 56. min. Mikuš.
Kljub precej hladnemu vremenu je derbiju med Zarjo in Vesno prisostvovalo veliko število gledalcev. Po dolgem času nepremagljivosti na bazoviškem pravokotniku je morala tokrat Vesna položiti orožje pred razigrano Zarjo, ki igra iz nedelje v nedeljo bolje.
V	začetku sta obe enajsterici i-grali zelo previdno. Kmalu pa so Križani odločno pritisnili, vendar so naleteli na dobro postavljeno o-brambo.
V	nadaljevanju pa je bolj pritisnila Zarja, vendar so se vsč njene akcije končale ob roku kazenskega prostora. Lepa priložnost se je ponudila Lupidiju. ki pa je poslal žogo mimo vrat. Proti koncu polčasa se je igra odvijala posebno sredi igrišči 't redkimi in neučinkovitimi protinapadi.
Tudi drilfei' polčas sta ekipi začeli previdno. Vse ie iz<?ledalo. da se bo tekma končala z neodločenim izidom, ko je Zarja po izredno leni akciji v protinapadu prišla v vodstvo z Mikužem, ki ie leno ukanil kriškega vratarja. Po golu se je Vesna pognala v napad, toda njena igra je bila preveč živčna in neorganizirana, da bi lahko soravila v težave obrambo Zarie. Nasprotno, pa so domačini s hitrimi profinaoadi in lepimi kombinacijami stalno ogrožali vrata Vespe, ki je igrala iz minute v minuto slabše, brez povezanosti, ker so le posamezniki skušali prodreti v kazenski prostor. Zato ie imela tudi Zaria lažio nalogo, saj ie vse do konca z veliko lahkoto zaustavljala vse nasprotnikove poskuse.
Ob koncu nai novemo. da ni 0-dličnj sodnik, kljub napetosti, ki vlada ob vsakem derbihi. pokazal niti eneffa kartona, kar ie zasluea vseh igralcev, ki so igrah in se vedli zelo korektno
Naiboliša v vrstah Zarie sta bila tokrat Makor in Križmančič, nri Vesni pa Tence in Pipan,
BTG
Ereg — Zaule 1:1 (0*1)
BREG: Micor, Samec, Tritta, Ra-žem, Poropat, Klun, Zonta, Fiorel-la, Zollia (Cigui), Azzolin, Strnad.
ZAULE: Pausche, Vitello, Montro-ne, Legovich, Valzano, Veglia, Ste-fanich, Cociancich, Ribezzo, Rupini, Belaz.
STRELCI: 4. min. p.p. Rupini, 32. min. d.p. Fiorella.
Po enotedenskem premoru (zaradi odgodene tekme proti Domiu) so
se v nedeljo Brežani na domačem igrišču spoprijeli z Zaulami, ki trenutno zasedajo najnižja mesta lestvice in se borijo proti izpadu. Brežani so se torej zavedali, da bo njihova naloga vse prej kot lah-
POKAL
Primorskega dnevnika
Bazovci so na domačih tleh premagali Vesno in to je bila obenem prva zmaga v derbijih za Zarjo v letošnjem prvenstvu. Vesna pa je prvič v v derbiju šla poražena z igrišča.
S tem uspehom je Zarja, ki je do sedaj bila na zadnjem mestu razpredelnice naredila lep skok, saj so trenutno Bazovci s petitni točkami na o-dličnem drugem mestu in imajo le točko zaostanka za Ves-
		
morjem.		
DOSEDANJI IZIDI		
Vesna - Zarja		1:1
Primorje - Vesna		0:1
Zarja - Primorec		0:0
Vesna - Breg		1:1
Primorje - Primorec		1:1
Primorec - Breg		2:1
Primorje - Zarja		1:0
Zarja - Breg		0:0
Vesna - Primorec		1:0
Primorje - Breg		0:0
Zarja - Vesna		1:0
LESTVICA		
Vesna	5 2 2	1	4:3 6
Zarja	5 13	1	2:2 5
Primorec	4 12	1	3:3 4
Primorje	4 12	1	2:2 4
Breg	403	1	2:3 3
B. R.
ka. poleg tega pa sta še burja in mraz zajela dolinsko igrišče.
Tekma se je komaj pričela in že smo lahko zabeležili prvo veliko priložnost. V 2. min. je Poropat (sam pred praznimi vrati) streljal v out in zapravil stoodstotno priložnost. Samo 2. min. kasneje pa je že prišlo do prvega gola. Cociancich je lepo prodrl v Bregov kazenski prostor, preigral nekatere branilce in podal Rupiniju, ki je z lahkoto povedel. Zaule so v tem delu srečanja igrale z burjo v hrbet, vseeno pa niso nikoli resneje ogrožale Bregovih vrat. Nasprotno, proti koncu polčasa so bili Brežani zelo nevarni.
'Po odmoru so se «plavi» hitro pognali v napad. Napadali so z vsemi silami in so ustvarili nekaj izrednih
priložnosti. Najlepše so imeli Strnad in Azzolin, do gola pa je prišlo šele v 32. min. Z desne strani je Strnad dobro predložil v sredino, Fiorella pa je s silovitim udarcem z glavo poslal žogo neubranljivo v mrežo. Nato so se napadi Brežanov še nadaljevali, do konca polčasa pa ni prišlo do sprememb v rezultatu in tako se je tekma končala pri neodločenem izidu, čeprav bi Brežani zaslužili več.	SMI
Baxter — Primorec 4:0 (2:0)
BAXTER: Roic (Donadel), Filip-pi, Morghera, Salomone, Malusa, Ca-mazza, M. Carli, Rainis, Majorano, Poli, Mahnič (Zigante).
PRIMOREC: Maglica, 20. min. d.p. Vidah), M. Kralj, Štoka (20. min. d.p. F. Kralj), Čuk, Križmančič, Husu, E. Kralj, Ceccolin, P. Kralj, Možina, Mauro Kralj II., 14. D. Kralj.
iiiiiniiHiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiHiliiiiitiimiiiiiiiuiiiiiiitiitiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
ODBOJKA
TEŽKA ZMAGA SOKOLA
Azzurra je nudila Nabrežinkam hud odpor
Azzurra — Sokol
2:3
(15:6, 7:15, 15:4, 3:15,11:15)
SOKOL: Chemelli, Kralj C, Legi-ša G., L. in V., Lozar, Mervič, Per-tot, škerk.
Nabrežinska dekleta so v soboto odpotovala v Gorico, kjer jih je gostila ekipa Azzurre. Po spodrsljaju v prejšnjem kolu proti AGI, si niso smela naša dekleta dovoliti še enega poraza. Igralke Azzurre pa so bile tokrat res trd oreh za Sokol. To je ekipa precej nizke postave, ki se ne da zlahka premagati, zlasti v obrambi, ob potrebi pa zna biti nevarna tudi v napadu.
Tekma sama je bila precej čudna, saj so se prvi štirje seti končali s prepričljivimi zmagami ene ali druge ekipe. Tako Azzurra. kot Sokol sta v dveh zgubljenih setih zbrala skupno le 10 točk.
V prvem in tretjem setu so i-gralke iz Gorice hitro povedle in zaigrale zelo samozavestno do konca seta, tako da ni preostalo našim dekletom drugega, kot da potegnejo krajši konec. Pri Sokoli je slabo deloval sprejem, zato niso mogle podajalke za agati napada z uporabnimi žogami: dokaj slabo in večkrat prepozno so Nabrežinke postavljale blok.
Povsem drugačna je bila slika v drugem in četrtem setu, ko su Na-
STRELCI: v 13. min. p.p. Majorano, v 37. min. Marino Carli, v 5. min. d.p. Majorano, v 17. min. Poli.
SODNIK: Tommasin iz Ronk.
Trebenci so tokrat na tujem spet doživeh zelo hud poraz. Primorec je že od samega začetka pritisnil nasprotnika v obrambo, a je prav ta prišel v vodstvo s prostim strelom, ki ga je neupravičeno dosodil sodnik. V napadu so Trebenci zapravili izredne priložnosti, nato pa so domačini v protinapadu podvojili.
V drugem polčasu je bila slika enaka. Primorec je napadal in je ves čas zapravljal priložnosti. Domačini pa so z naglimi protinapadi prišli še dvakrat do zadetka.
Trebenci tokrat niso zaslužih tako visokega poraza, a preveč zgrešenih golov v napadu in nepazljivosti v obrambi, jih je na koncu drago stalo.
Bruno Križmančič
V ZENSKI C LIGI
brežinke odločneje napadale in razbile obrambo nasprotnic. Potreben je bil tako odločilni, peti set, v katerem je najprej povedla Azzurra s 3:1. Naša dekleta so pa hitro prevzela vajeti v svoje roke ‘ 1 povedle z 8:5, 12:7 ter z uspešnim blokom Lczarjeve dokončno zapečatile rezultat pri stanju 15:11.
Tokrat je v Sokolovih vrstah dobro zaigrala Pertotova v obrambi, ostale pa so s standardno igro pripomogle k zmagi.
Sodnika sta tokrat dobro opravila SVOV>	Sa
SMUČARSKI SKOKI
TriUNDEKBA* - Avstrijec Ar min Kogler je zmagovalec tekme v smučarskih skokih, ki je štela tudi za svetovni pokal. Pravzaprav je bil to drugi zaporedni uspeh tega mla dega Avstrijca na turneji po Ameriki, saj je najprej slavil na 70-metrski skakalnici, potem pa še na 90-metr-ski. Za njim o se uvrstili trije njegovi rojaki, in sicer Neuper, Innauer in Tuscherer. Na tem gostovanju so bili solidni tudi trije slovenski skakalci Mlakar, Benedik in Velika-nja, pa čeprav niso dosegh visokih uvrstitev.
LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL Neuper 127 točk, Koglei 84, Groyer (vsi Av.) in Yagi (Jap.) 72.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Kinoteka - Zgodovina
13.00	Dan za dnem
13.25	Vremenska shka
13.30	DNEVNIK
17.00	1, 2, 3, .. . Stik !
17.30	Mazinga «Z», risanka
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Primissima
19.00	Risanke iz Romunske
19.20	Happy Days:
«Joannijev prvi poljub*, TV film
19.45 Almanah in Vremenska shka
20.00	DNEVNIK
20.40 «Volontari per destinazione ignota*
Igrajo: Michele Placido, Na-tale Nazzareno, Pierluigi Giorgio in drugi. . .
22.20	Zgodovina italijanske kinematografske komedije
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska shka
Drugi kanal
12.30	Objektiv Jug
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Tuji jeziki v osnovni soh
17.00	Program za mladino: «Sim-patiche canaglie*, komični filmi
17.20	Mladih trideset minut
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.55	Dober večer z . . . Franco Rame, vmes TV film iz serije «Ciao Debbie* Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Galerija
21.30	Amerikanec, film Režija: Costa - Graves Igrajo: Yves-Montand,,Renato Salvatori, O. E. Hasse. Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
Nocoj govorimo o ...
18.30	Vzgojna oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Dežele
20.00	Malo gledahšče Nocoj govorimo o .. .
20.05	«Napoli e Milano*: due co-muni impresari di spettacolo*
20.40 Zakonita mamila
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 12.35 TV v šoli
17.15	Poročila
17.20	Jakec in čarobna lučka, o-troška serija
17.35 Pisani svet
18.05	«Starogardske» pesmi 18.33 Obzornik
18.45	Po sledeh napredka
19.15	Risanka
19.20	Cikcak •I0J
19.26	Zrno do zrna
10.30	TV DNEVNIK
20.00	Spomini na Kardelja
21.17 Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka
22.10	V znamenju
22.25	Nenavadni poklic: Milko špa-remblek, glasbena oddaja
Koper
19.25	Odorta meja 19.50 Stičišče
20.00	2 minuti 20.03 Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Pet tatov, film Režija: Michael Truman Igrajo: Robert Marley, Da-ve King in Daniel Massey
22.15	Aktualne teme
22.55	Narodna glasba
23.15	Stičišče
Zagreb
17.15	TV DNEVNIK
17.35	TV Koledar
17.45	Pionirski TV studio
18.15	Nove knjige
18.45	DNEVNIK 10
19.00	Kulturni pregled
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V središču
21.00	Petek njegovega dekleta, film
22.30	TV DNEVNIK
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.10	Nihče se ne šah, TV film
19.35	Alpska geologija
20.30	TV DNEVNIK
20.45	Coditz
21.35	Tretja stran
22.35	TV DNEVNIK
22.45	športne vesti
TRSTA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00	in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva; 9.35 Glasba v razvedrilo; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Vam še ugajajo?;
12.00	Kulturno pismo; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za. . .;
15.30	Doba kantavtorjev; 16.00 Kulturna rubrika slovenskih časopisov v Italiji; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.10 Mi in glasba; 17.40 Sestanek z Ditko Haberl; 18,00 Igre o našem pes ništvu; 18.40 V ritmu mamba;
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Dobro jutro
z glasbo; 8.32 Operni protagonisti; 9.00 Orkester in zbor Mike ja Theodoreja; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je. .	10.32	Glasbeni od-
mor; 10.40 Glasba in ..asveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Izbor motivov; 12.00 Na prvi strani;
12.05	Glasba po željah; 14.00 Pri jetno popoldne; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.45 Popevke; 16.00 Glasovi našega časa; 16.10 Glasbeni odmor; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Ansambel Lester Lin-dar; 17.45 Sipario radiofonico;
18.15	Poje Duško Lokin; 18.32 Na odru - Ciril Kondrašin; 19.00 Chiaroscuri mušicah.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30, Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 7.00 Pregled zamejskega tiska; 13.00 Otvoritev; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba;
17.00	Sotočje.
RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 in 19.00 Poročila;
6.00	- 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.40 Glasbena oddaja z Ometlo Vanoni; 12.03 -
13.15	Vi in jaz 80; 14.03 Glasba;
14.30	Potovati v času; 15.03 Rahy;
15.30	Errepiuno; 16.40 Na kratko;
17.00	Patchvvork; 18.35 Musiche in veletta; 19.20 Odprta glasba; 19.45 La civiltš dello spetacolo; 20.30 Cattivissimo; 21.03 Četrti svet; 22.0(1 JPriložnosti; 22.30 Check-up per' iBTVIP; 23.00 Preden zaspiš, draga!
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, x.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 1.8.3? in
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi;
9.05	Evgenija Grandet; 9,32 ■
10.12 Radio 2-3131; 11.32 Uspavan ke; 11.52 Tisoč pesmi; 12.45 Alto gradimento:	13.40 Sound-Track:
15.00	- 15.45 Radio 2-3131; 16.37 Koga obtožuješ?; 18 33 In postala je glasba: 19.50 Spazio A;
22.00	- 22.45 Nottetempo.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila;
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 Z radiom na poti; 9.46 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kme tajski nasveti; 12.40 Po domače; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Pripo roča jo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak;
17.00	Studio ob 17.00; 18.00 Razgle di po slovenski glasbeni hteraturi;
18.30	V gosteh pri zborih jugoslo-' vanskih radijskih postaj; 18.55 Mi nute za EP; 19.25 Zabavna glas ba; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Minute z ansamblom Bojana Ada miča; 20.00 Slovenska zemlja v pe smi in besedi; 20.30 Tipke in go dala; 21.05 Od premiere do pre miere; 22.20 Plesni orkester PTV. Ljubljana; 23.05 Lirični utrinki;
23.10	S popevkami po Jugoslaviji.

;X
I
|
Bob Woodward Carl Bernstein
NIZONOV
PADEC
L
s
I
88. |
ftig
Prevedel Dušan Dolinar
^aja 1973 se je Haig spet vrnil v Belo hišo kot vo-1 osebja in odtlej redno skrbel za to, da je izčrpno veščal Scovvcrofta o tistih vidikih nastajanja odločitev, jih predsednik in Kissinger nista marala razkrivati. 80 je spominjal, koliko je v prvih štirih letih Nixo-J6 vladavine njemu samemu pomagala neposredna po-' ava s Haidemanom, in se zavedal, kako dragocena J^hko obvestila iz takšnih virov. Kissingerjev nadvse ^Hi, skrivnostni slog je namestnika pogosto izločal iz ^embnih razvojnih faz in načrtov. Neodvisni dotoki estil so bili torej zanj bistveno pomembni.
! ScoWcroft je vzdignil slušalko. Klical je Kissinger. J ^aja 1974 se je že dvaintrideseti dan zapored mudil bližnjem vzhodu na izčrpavajočem popotovanju som med Damaskom in Jeruzalemom ter se trudil zau-
staviti boj med sirskimi in izraelskimi četami na Golanskem višavju.
Telefonska zveza ni bila zavarovana in Kissinger je zato skrbno izbiral besede, je pa Scowcroftu dovolj jasno povedal, da ima dobre novice. Temule pogovoru bo takoj sledilo zaupno sporočilo po teleprinterju.
Scowcroft ni čakal šifriranega sporočila, marveč se je takoj odpravil v ovalno pisarno poročat predsedniku. Bilo je tik pred deveto zjutraj. Pogajanja na Bližnjem vzhodu so se končno posrečila. To med drugim pomeni, da se bo Nixon lahko kmalu odpravil na predvideno potovanje na Bližnji vzhod.
Scowcroft se je že dalj kot mesec dni ukvarjal z možnostjo, da bi predsednik obiskal Izrael in arabske države. Vodil je vrsto sestankov z ekipo Bele hiše, ki naj bi šla tja pripravljat obisk. Ti sestanki so bili tako zaupne narave, da so sprva potekali v kleti zahodnega krila, kjer je vojaška situacijska dvorana. Mesec dni je bilo videti najprej, da potovanje bo, naslednji hip spec, da ga ne bo, in tako naprej, kakor so pač kazale možnosti za sporazum v pogajanjih. Predsednik je nenavadno vneto sledil sleherni novosti. Hrepenel je po oddihu od VVatergatea, po priložnosti, da bi se pokazal kot državnik in tvorec miru, ne pa kot predsednik, ki se bojuje proti sojenju in odpoklicu. Zdaj. ko so se pogajanja iztekla dobro, se mu je ta možnost naposled odprla.
Šest blokov zahodno' od Bele hiše je v prostorih poleg Kissingerjevega kabineta v State Departmentu, obloženih z lesom, sprejemal isto dobro novico Lawrence Eagleburger. Eagleburger je bil Kissingerjev prvi namestnik v zunanjem ministrstvu in je zdaj čakal, da se loti
uradnih priprav za Nixonovo potovanje po ustreznih diplomatskih poteh, štiriinštiridesetletni Eagleburger je vse življenje služboval v zunanjih zadevah. Kissinger je ugotovil, da se v njem skriva ravno prava mešanica razumnosti, zvestobe, odločnosti, izkušenj in družabne veščine, da si ga je izbral za izvršnega pomočnika. Med drugim je bil Eagleburger sposoben reči tudi: «Henry, zdajle ga serješL Kadar Kissingerja ni bilo, je usklajeval dnevno delovanje State Departmenta Eagleburger. On in Scom-croft sta torej vladala v zunanjepolitičnem cesarstvu, ki ga je v petih letih in pol zgradil Kissinger.
Scowcroft in Eagleburger sta Kissingerja ščitila — celo bolj kot Haig, ko je bil še njegov namestnik Ljudje iz Kissingerjeve bližine so dosledno spoštovali nekakšen kodeks molka, podoben tistemu, kakršen se izoblikuje med osebjem kakega člana predstavniškega doma ali senatorja, ki prerad pogleda v kozarec. Ščititi Kissingerja pa ni pomenilo ščititi njegovo zasebno življenje pred pogledi javnosti. To je pomenilo ščititi Kissingerjevo osebno sodbo o Richardu Nixonu — pred javnostjo, pred tiskom in pred samimi predsednikovimi ljudmi. Kissingerjevo temeljno razmerje do predsednika je bilo sovražno in prezirljivo, res pa ga je blažilo občudovanje do nekaterih lastnosti Nixonovega značaja. Eagleburger in Scow-croft sta oba vedela, da je ta skrivnost nemara pomembnejša od vseh, ki jih ima Kissinger zaklenjene v blagajni. Menila sta, da bi razkritje te skrivnosti utegnilo Kissingerja uničiti, uničilo pa bi hkrati tudi zunanjo politiko Združenih držav. Kolikor bolj se je poglabljala kriza v zvezi z Watergateom, toliko pomembnejše za nacionalno varnost je postajalo, da ostane Kissinger na svojem polo-
žaju. Vsaj po mnenju nekaterih — mednje pa so sodili tudi Kissinger, Scovvcroft in Eagleburger.
Vsi trije so dvomili, da bi Ni>;on lahko obvladal mednarodne zadeve brez Kissingerja. Prepričani so bili, da temelji ameriške zunanje politike ne slonijo samo na Kis-singerjevih izkušnjah in razumu, marveč tudi na niego-vem ugledu. Kissinger je odtehtal tisto, česar je manjkalo Nixonu. Če bi Nixon vodil zunanjo politiko brez Kis Singerja, bi se površnost in malomarnost, ki sta značilni za njegovo ravnanje ob VVatergateu, še zlasti pa za vso zadevo s prikrivanjem, izpričali tudi v zunanji politiki.
Niti Eagleburger niti Scovvcroft nista mislila, da je utemeljen ves Kissingerjev odpor proti predsedniku Prepričana sta bila, da bi njegovo pogosto opisovanje Nixo-na kot nespametnega, negotovega in obsednega človesa marsikdaj lahko enako upravičeno uporabili za samega Kissingerja. Toda Kissinger vsaj ni bil malomaren. Kissinger- je bil tudi v svojih najslabših trenutkih manj nevaren.
Oba sta temeljito poznala čudno zgodovino razmerja med Nixonom in Kissingerjem. če je nista slišala od samega Kissingerja, sta zvedela zanjo pri ljudeh v State Departmentu ali v nacionalnem svetu za varnost. Vendar niti vsa ta vednost ni zadostovala za to, da bi pojasnila nerazumljivo vedenje teh dveh mož.
Ob začetku, poleti 1988, ko je postal republikanski kandidat za predsednika Nixon, je bil Kissinger bridko razočaran. Njegovemu varuhu, newyorškemu guvernerju Nelsonu Rockefellerju, se ni posrečilo osvojiti kandidatur«.
Uredništvo, upravo oglasni oddelek
TRST Ul Montecchl 6, PP 559	Tet. (040)	79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
PRIMO
Za SFRJ
DZS • 61000 Ljubljano,
Oglasi
Postni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 *ADIT»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 rnm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglosi iz dežele Furlanije • Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL
Čltn italijanske tj Zveze Časopisnih 1] založnikov FIEG *
22. januarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaji)
Sn tiska I
pr
Ifrst
ZRUŠILA SE JE IMPROVIZIRANA LESENA TRI EU N A
Sto petdeset mrtvih in 500 ranjenih med tragično «fiesto» v Kolumbiji
V mestu Sinceleju se je odvijala vsakoletna bikoborba ■ Mnogo oseb je v paniki množica pohodila ■ Dež in prevelika teža vzroka za nesrečo
BOGOTA’ — «Vse se je zgodilo v trenutku, nenadoma. Vsem gledalcem je enostavno zmanjkalo tat pod nogami in nastal je — kaos. Kriki bolečin in groze so odjeknili z vseh strani, kdor ni bil rali'en je skušal zbežati, čeprav sam ni vedel karm to je samo ena od izjav očividcev tragedije, ki se je odigrala v nedeljo v kolumbijskem mestecu Sincelejo. na karibski o bali, okrog 600 kilometrov severno od glavnega mesta Bogota.
Po neuradnih vesteh je okrog 150 oseb umrlo, med 500 do 800 pa je bilo ranjenih, ko se je nenado ma v dolžini 100 metrov zrušila improvizirana lesena tribuna, ki so jo pripravili za gledalce corride. Oblasti izražajo bojazen, da bo smrtnih žrtev še veliko več. ker je vsaj 200 ranjencev v zelo kritičnem zdravstvenem stanju. Mno go oseb. med katerim' je bilo ve liko otrok, je slepo bežeča mno žica kar pohodila.
Do nesreče je prišlo med tradicionalno «fiesto», domačini ji pra vije «corralejas», ko se amaterski bikoborci spopadejo z desetimi mladimi biki v areni. Z željo po napetih in grozljivih občutkih se nevešči bikoborci spopadejo z biki tako, da jih izzivajo, pri tem pa se smrtonosnim rogovom skušajo gibčno in urno izogniti. Corrido prirejajo vsako leto v izredno raz-
Stopnjevanje nasilja pred volitvami v baskovski deželi
MADRID — španska tiskovna agencija «Europa Press» posreduje izjave španskih policijskih krogov, ki trdijo, da so tri krila baskovske organizacije ETA (vojaška, vojaško-politična in avtonomistična) dosegla sporazum o koordinaciji svojih terorističnih pobud pred vo’Uvami v deželni parlament Baskije 9. marca.
Isti krogi tudi trdijo, da so zadnje teroristične akcije v Španiji sad tega sporazuma. To tezo pa delno izpodbija vest, da si je včeraj skrajnodesničar-ska organizacija Španski oboroženi oddelki (GAE) prilastila odgovornost za predvčerajšnji atentat v nekem baru v Bara caldu pri Bilbau, kjer so izgubile življenje štiri osebe, drugih 19 pa je bilo lažje in težje ranjenih. Omenjena organizacija je že v preteklosti izvrševala teroristične atentate, a še nikoli tako hude.
Komunike civilne vlade v Bil bau zato upravičeno trdi, da se dežela nahaja pred novim stopnjevanjem nasilja, ki ima za cilj onemogočiti nemoten potek prihodnjih volitev, (voc)
burjenem vzdušju, ki spominja na svetovno znani bikoborski festiva' v španski Pamploni.
Vsi se strinjajo z ugotovitvijo da je tribuna, ki je bila približno šest metrov visoka, popustila za radi prevelikega števila gledalcev, prav gotovo pa je nesreči botro val dež, ki je dolgo padal nepos redno pred začetkom corride. Za to je verjetno razmočeno lesene ogrodje, ki je podpiralo tribuno pod tako močno težo. popustilo.
-■'Bilo ie grozljivo, žene in otro ke, ki so pod takim pritiskom bežečih padli, je množica nar poho dila in nihče jim ni skušal poma gati. Vsak se je bori! le za svoje življenje*, je pretresljivo pove-
dal drugi očividec, ki mu je uspelo, da se je rešil iz tragične «fie-ste*.
Dve bolnici v Sinceleju nimata dovolj razpoložljivih postelj za ranjence, zato je kolumbijski minister za zdravstvo Jarvillo progla sil izjemno stanje za vse bolniš niče, ki se nahajajo ob karibski obali. Oblasti so tudi prosile bliž-
nja mesta, naj pošljejo krste za smrtne žrtve.
Medtem ko reševalne ekipe še vedno pregledujejo ruševine v a-reni v upanju, da jim uspe rešiti kakega ponesrečenca, pa čaka več stotin mestnih prebivalcev pred a-reno in bolnišnicama da bi zve delo kaj o svojih najbližjih, ki so se udeležili usodne corride. (nf)

MEDTEM KO SO CENE NA DROBNO NARASLE ZA 20 ODSTOTKOV
Realni dohodki kmetov se dejansko še manjšajo
Kmetijski pridelki so se podražili za 8,8 odstotka, kar ni krilo niti polovice inflacijske stopnje
RIM — Skokovito naraščajoče draginje niso v glavnem krivi proizvajalci, ampak predvsem špekulacije posrednikov med proizvodnjo in potrošnjo. Ob znanem primeru cene kave, ki je v zadnjih časih pri izvoru padla, ne da bi se to kakorkoli poznaio pri naših izdatkih za skodelico v baru, prihaja nadaljnja potrditev te resnice iz u-radnih podatkov o gibanju cen kmetijskih pridelkov v preteklem letu, ki jih je objavil javni zavod IRVAM. Medtem ko so potrošniške cene v Italiji narasle za skoraj 20 odstotkov, so se cene kmetijskih pridelkov pri izvoru povišale v letu 1979 za manj kot polovico inflacijske stopnje, to je za 8.8 odstotka. Pri tem so pa vplivali največ nadnovprečni prirastki cen živinorejskih proizvodov (predvsem mesa in jajc), ker so se poljski pridelki podražili le za 3.4 odstotka.
S tem so se seveda poslabšale življenjske razmere kmetov, ki jih inflacija še bolj pesti, kot druge sloje prebivalstva. Odbor kmečkih strokovnih organizacij v državah EGS zatrjuje v svojem sporočilu, da so se v zadnjih petih letih real ni dohodki kmetov zmanjšali, med tem ko so naraščali ori vseh dru aih delovnih kategoriiah. Zato zahtevajo, da se povprečna raven cen kmeti iških pridelkov v EGS poviša za 7.9 odstotka v tem letu. da vsaj delno krije osip kmečkega dohodka, ki ga povzroča inflacija. Odbor pri tem poudarja, da bi se ta po višek le malenkostno odražal na splošno povišanje potrošniških cen (za 0,40 odstotka) in zelo zmerno (2.5 odstotka) na cene prehrambnih artiklov.
V splošnem zadovoljivi so podat ki o lanski letini v Italiji: zmanj šal se je sicer pridelek žita, tu di povrtnine so obstale na ravni prejšnjih let, odličen je pa bil. po kakovosti in količini, pridelek vina in živinoreja je še nadalje na predovala (za okrog 3 odstotke prireje). Krizo doživlja le trg s parmezanom in padskim sirom za ri banje (lv)
Čuvaj Antonio Russo ni vploten v tatvino na rimskem letališču
RIM — Včeraj so izpustili na svobodo zapriseženega stražarja Antonia Russa, ki je bi' osumljen, da je sodeloval pri tatvini na švicarskem letalu, ki je tatovom navrgla kar dve milijardi lir. Namestnik držav nega tožilca Armati, ki vodi preiska
llllltllllllflltlllllllllllllimilllltIMIIIIinilllllllHIIIIimillIMnitIfllllHIMIIHIIIIMIIIMMIIIIIUIIMHIMIIMIIHIIIIIl
ZAKLJUČEK PRIREDITVE V NOVI GORICI
Podeljene štiri nagrade na srečanju malih odrov
NOVA GORICA - Strokovna žirija je soglasno sklenila podeliti štiri od petih možnih priznanj predstavam prikazanih na letošnjem de vetem goriškem srečanju malih odrov.
S priznanjem za najboljšo pred stavb v celoti nagradili uprizori tev z naslovom iKoja gora, lvo» («Katera gora, lvo-») v izvedbi aka demije za gledališče, film in TV v Zagrebu, letnik Radeta Šerbedžija. Uprizoritev je z izrazitim smislom za dinamiko in dramatičnost odrskega dogajanja povezala niz ljudskih pesmi, jih raziskala v njihovi shematični in zvočni plasti ter tem kvali tetam poiskala nazoren teatrski zapis v izvirni, vseskozi intenzivni odr ski igri.
Priznanje za režijo je žirija pode lila Janezu Pipanu, režiserju predstave Mrožkovega *Tanga v izvedbi diplomantov in študentov AGRFT iz Ljubljane (mentor docent Zvone Šedlbauer), Pipanov režijski prijem je ustrezno in učinkovito aktualiziral problemsko jedro Mrožkovega *Tanga» ter oblikoval predsta vo v zavzeto opredelitev odnosa mlade generacije, do aktualnih proble-
mov sodobnega sveta. Predstava je v zrelo vodeni in skrbno dopolnje ni igri zaživela v spraševanju vrednot odsotnosti smisla, posebej ostro pa je izpostavila problem objektiv nih temeljev fašizma in militarizma.
Igralcu Ljubi Tadiču je režija izrekla priznanje za interpretacijo, s katero je v sugestiven gledališki dogodek z naslovom «0 vojni, o mi ru, o smrth povezal govore svetov nih politikov, državnikov in vodite Ijev gibanj. Tadič se ni preizkušal v patetični evokaciji znanih usodnih besedil ali v mitični obnovi veščine in stila njih govorcev. Oblikoval je odrsko čist nastop te- usmerjal pozornost občinstva k človeškim razsežnostim velikih zgodovinskih odločitev in izročil.
In končno je četrto priznanje žirija podelila igralki Jožici Avbelj za interpretacijo Veroniže v igri Matjaža Kmecla «Friderik z Veroni ko» v režiji Žarka Petana uprizorje ni v Mestnem gledališču ljubljan skem. Z Veroniko Deseniško je u stvarila vseskozi čustveno podobo enkratnemu silovitemu življenju pre dane in izdane ženske.
DUŠAN ŽEUEZNOV
vo. je bil namreč včeraj na ogledu kraja tatvine. S pomočjo letalske družbe ATI so rekonstruirali vse operacije, ki so jih letališki uslužbenci opravili na tisti dan. Tako je sodnik ugotovil, da bi lahko vsak opazovalec, ki bi stal tudi izven odletne steze, lahko zapazil, kam so uskladiščili dragoceni vreči. Tako so odpadli sumi glede Antonia Russa, ki je bil vse te dni priprt.
PO PREKINITVI DELA V NAJVEČJI ŽELEZARNI
Angleški sindikati napovedujejo stavke
Koncern BSC hoče odpustiti nad 50 tisoč delavcev - Konservativna vlada noče sprejeti važnejših sindikalnih zahtev
LONDON —■ Po prekinitvi dela v največji železarski industriji v državi «British Steel Corporation* (BSC) grozo Veliki Britaniji nov val stavk, ki bi brez dvoma spravile v težave konservativno vlado predsednice Margareth Thatcher. Kot znano, so delavci omenjene tovarne, ki zaposluje nad 150 tisoč delavcev, prekrižali roke, ker hoče vodstvo v kratkem odpustiti skoraj tretjino delavcev ter noče sprejeti nekaterih sindikalnih zahtev. Zaprtje nekaterih važnejših obratov BSC bi sprožilo po mnenju sindikatov verižno zaprtje drugih manjših tovarn, ki so neposredno odvisne od produkcije velikega železarskega koncerna, ki ga sedaj skoraj v celoti nadzoruje vlada.
»Železna gospa* je že uradno po vedala, da ne namerava sprejeti sindikalnih zahtev ter odklanja poviške plač, saj so delavci BSC po mnenju ministrstva za industrijo najmanj produktivni v Evropi. S tem se sindikati gotovo ne strinjajo ter poudarjajo, da se naprave in stroji med najbolj starimi in nesodobnimi, kar zahteva nove investicije za splošno modernizacijo tovarn
Sindikalni spor je torej odprt, vsekakor so včeraj v solidarnosti z delavci BSC stavkale skoraj vse
britanske železarske industrije, za ponedeljek pa napovedujejo splošno stavko rudarji premogovnikov, to je ene močnejših gospodarskih strok v državi. Ni izključeno pa, da bo medtem prišlo do pogajanj, saj si konservativna vlada ne mo re privoščiti novega zaostrovanja ekonomske krize, ki bi povzročilo politično krizo.
Margareth Thatcher se mora torej prvič, odkar je predsednica vlade, spoprijeti s težkim sindikalnim sporom, potem ko je ob svoji izvolitvi izjavila, da se bo zavzemala za »zamrznitev* plač in za tako imenovano sindikalno premirje. Kar zadeva železarne BSC pa ni samo vprašanje poviška plač, ampak predvsem načrt za odpust približno 50 tisoč delavcev s pret vezo, da je imel koncern v letu 1978 nad 350 milijonov funtov šter-lingov izgube, (st)
L’AQUILA — V nedeljo je izginil plesalec Jurij Vladimirov. ki je kot član sovjetske baletne skupine gostoval po Italiji. Po nedeljski predstavi se ni več javil v hotelu. Spočetka so mislili, da se je morda ustavil v kaki restavraciji, vendar je bilo kmalu vsem jasno, da je izginil z namenom, da prosi za politično zatočišče.
V japonski vojski odkrili sovjetsko vohunsko mrežo
PEKING — Kitajska tiskovna a-gencija «Xinhua» je v komentarju na nedavno odkritje sovjetske vohunske mreže v japonski tajno-obveščevalni službi pozvala vse države, «naj se pazijo petokolonašev*. Očitno zadrego japonske vlade tako pisanje še stopnjuje, saj «Xinhua» trdi, da ima sedaj Sovjetska zveza vpogled na skoraj celotne japonske obrambne sile, da je seznanjena s premiki ameriškega brodovja v japonskih vodah, kar pa je najhujše.
saj se načrti lahko spremenijo, je dejstvo, da se vedno bolj širi prepričanje, da so japonski častniki posredovali tudi načrte o novem japonskem tanku.
Odkritje pa navsezadnje predstavlja le enega tolikih členov v verigi vohunskega boja obeh velesil. Reakcije je sprožilo predvsem zaradi napetega mednarodnega položaja. Vsekakor pa je zadrega japonske vlade pred njenim ameri-
škim zaveznikom upravičena. Vodja trojice vohunov je general f pokoju in bivši šef informativnega urada obveščevalne službe japonske vojske Miyanage, druga dva pa sta aktivna častnika. Skupinica je posredovala Sovjetski zvezi že dalj časa zaupne podatke, ne da bi se nihče zavedal.
Na sliki (telefoto AP) sovjetskega vohuna, generalmajorja Yukilu-sa Miyanaga vodijo na zaslišanje-
državno telo
Vsaka država ima podjetja, šole, bolnišnice, prevoze in javne storitve. Zato, da vsi bolje živimo. Toda v državi je nujno ravnotežje med strukturami, storitvami in potrebami državljanov. Prav zato je država zapleten sistem v stalnem razvoju. In zapleten sistem kot je telefonski, se bistveno ne razlikuje od državnega telesa.
Tudi sistem telefonske mreže se mora stalno razvijati, da ohrani notranje ravnotežje.
In za vzporeden razvoj z ostalimi
evropskimi telefonskimi mrežami mora napredovati.
Kajti če ne napreduje, propade.
pogovori dražji. Kajti samo tako lahko krijemo stroške za vedno dražje strukture in dražjo delovno silo. Dokler bo mogoče, bomo skušali omejevati take in podobne stroške in obenem izboljšati svoje storitve. Podražitev nam bo lahko omogočila, da dosežemo svoj cilj, to je, da zagotovimo primerno in zanesljivo službo, do katere ima vsakdo pravico.
Tako, da se bo telefonska služba razvijala vzporedno z državo.
To pa je treba seveda plačati. Plačati mora, kdor skrbi za to službo.
Potrebna so sredstva za vzdrževanje in razvoj telefonske mreže. Zato so odslej telefonski
Plačati pa mora
tudi tisti, ki se telefona poslužuje.
5IP
Societa Italiana per i’L:sercizio Telefonico