PRimuRSKI DNEVNIK poštnina plačana » gotovini „ Abb. postale I gruppo ijtčQa 5UU lir Leto XXXIX. Št. 110 (11.526) TRST, četrtek. 12. maja 1983 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA KOMUNISTIČNE PARTIJE Berlinguer: Na volitvah se bo treba odločati med konservativno in napredno rešitvijo krize Tajnik KPI povabil socialiste k sodelovanju v okviru alternativne vlade RIM — Zasedanje centralnega komiteja komunistične partije je bilo najpomembnejši politični dogodek včerajšnjega dne. Na zasedanju je tajnik Berlinguer orisal volilno in programsko platformo svoje stranke. Komunisti bomo vodili volilno kampanjo, je dejal Berlinguer, na podlagi zelo jasne politične izbire in vladnega programa. Velika novost Berlinguerjevega poročila je prav v tem poudarjanju politične aktualnosti. Demokratična alternativa je sedaj pravi predlog za spremembo političnega vodstva v državi, vod- stvo, ki so ga komunisti pripravljeni prevzeti. Nasprotnik, proti kateremu se je treba boriti je krščanska demokracija in njena nova konservativna in neocentristična politika, ki jo vodi tajnik De Mita. Privilegirani sogovornik komunistov naj bi bili socialisti. Predlog spremlja program političnega dela, ki je potrebno za produktivno in kulturno spremembo v Italiji. Skratka ne gre več za propagandistične predloge temveč za predlog o novi vladi, ki mora imeti jasne in nedvoumne levičarske obrise. Berlinguerjevo izhodišče v včerajšnjem poročilu na zasedanju centralnega komiteja partije je bila u-gotovitev, da so skorajšnje volitve koristne, še več, da so izredno po- membne. Tajnik KPI je pri tem v ostrem nasprotju s tistimi, ki menijo, da se po volitvah politični položaj v državi ne bo spremenil. Italijanski volivci imajo pred seboj izbiro med konservativno, desničarsko rešitvijo in- levo rešitvijo italijanske krize: konservativni blok,, ki ga tvorijo krščanska demokracija in laične stranke ter levičarski blok imata približno enako število glasov, nekako okoli 47 od sto, če upoštevamo rezultate iz leta 1979. Da bi podkrepil svojo analizo z dejstvi je Berlinguer orisal neuspehe zadnjih štirih let tako imenovane «upravljivosti», ki jo zagovarjajo socialisti. Na gospodarskem področju je bilo treba beležiti porast inflacije in brezposelnosti, javnega primanjkljaja in krivic na davčnem tuutiiiiuiii,,,.............. PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI CONFINDUSTRIE GLEDE POGODB Sindikat oklical splošno starko Fanfani se posvetoval z ministri Vse kategorije bodo prekinile delo 27. t.m. - Meglene obljube vlade glede pritiska na delodajalce RlM — V odgovor na trmasto ^popustljivost Confindustrie pri objavljanju delovnih pogodb, ki po-*®*oi v bistvu brezobzirno kršitev ®l»razuma z dne 22. januarja in Nadaljevanje napada na sindikalno Ribanje, bo enotna zveza CGIL-“ISL-UIL oklicala ža ‘27. t.m. vse-driavno splošno stavko. Stavkali b°do torej ne le delovni ljudje, ki “h je delodajalsko združenje one-'dngočilo dosego novih delovnih pogodb, to se pravi kovinarji v za-j^bnih podjetjih, tekstilci in grad-“lnci, ampak jim bodo pristopili v b^oč tudi vsi drugi, od uslužben-javnih služb do kmetijskih dedcev in zaposlenih v trgovini. Dokončen sklep o poteku stavke d° sicer sprejelo danes vsedržavno vpdstvo enotne sindikalne zveze, a skoraj ne more biti dvoma, da bo P°trdilo predloge, ki jih je včeraj iifj^jelo enotno tajništvo CGIL-JJSL-UIL in jih bo uvodoma raz-fožil v njegovem imenu namestnik ®jnika CISL Marini. Stavka naj J}' bila torej v petek, 27. t.m., in d®j bi trajala v industriji po 4 ure, ''vseh ostalih panogah pa po 2 uri, katerimi bodo priredili sindi-kalne shode. Časovna izbira za prekinitev dela bo prepuščena krajev-"dn sindikalnim vodstvom. Rp skoraj 4 mesecih od podpisa nkvirnega sporazuma o ceni dela, naj bj bil po izsiljevanju Con-nndustrie pogoj za pospešen zaklju-Cek pogajanj o novih delovnih po-j>°dbah, se je torej sindikalno gi-“anje naveličalo načrtnega zavlačevala delodajalcev, ki so se izneve-sprejetim obveznostim. Zato so J® sindikati odločili za skrajno sred-ntv° sindikalnega pritiska, ker se ^nfindustria. kot dokazuje tudi J^n občni zbor, ni odpovedala na-pnu, da potlači vlogo sindikatov n Prispeva k reakcionarnemu pre-°kretu v državi. Take razmere upravičeno skrbijo Judi vlado, ki so ji sindikati naslo-'Jn zelo odločen poziv, naj kot so-"dpisnica januarskega sporazuma P°skrbi za njegovo spoštovanje. Če j® tedaj minister Scotti malone vsi-Po mučnih in dolgih pogajanjih °kviren sporazum o ceni dela, ker je skrbelo zaostrovanje družbe n,b odnosov ob zamrznitvi pogajanj ? Pogodbah, je sedaj skrb naravno J® večja. Hujši družbeni spopadi so Namreč še toliko manj zaželeni, ko k *e v teku volilna kampanja za JbNovitev parlamenta in vrste kra-^vnih uprav. . Na odločen poseg Lame, Carnitija j? Benvenuta je bil predsednik vla-JJ° Tanfani prisiljen sklicati na vrat D9 nos posvet s pristojnimi ministri Ncottijem, Pandolfijem in Schietro-^o. p0 sestanku sicer niso izdali Nobenega uradnega sporočila, a ®*c°tti je povedal, da so pregledali Napredovanj pogodbenih pogajanj v° 22. januarju in ugotovili, da je ?? brez pogodbe skoraj 4 milijone Neiavcev Vlada bo zato opozorila delodajalce na nujnost sklenitve postenj in »bo izvedla vse pobude, r’ bi moffle temu koristiti*, je de-W nekrliko meg’eno minister, na i9r ho še enkrat preverila položaj ‘n sklepala o nadaljnjih ukrepih MANAGUA — Zasebni proizvajal-JJ* sladkorja v Nikaragvi so včeraj ameriškega predsednika Reaga* 1,9 zahtevali, naj prekliče omejitve MniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiHiifiiiimaiiimiMiiiMMinimiiiiiiinfiii V Avstriji «maia koalicijam DUNAJ —■ Avstriji bo odslej vladala «mala koalicija*. Včeraj so namreč socialdemokrati Bruna Kreiskega podpisali sporazum s svobodnjaško stranko Norberta Stegerja o sestavi nove koalicijske vlade. Po vsej verjetnosti bo nova vlada zaprisegla takoj po binkoštih. Po srečanju je načelnik socialdemokratske skupine v avstrijskem parlamentu Heinz Fischer izjavil, da je sporazum zagotovil trdno vlado. Dosedanji kancler Bruno Kreisky bo že prihodnji teden stopil do predsednika Kirchschlaegerja, da bo dokončno potrdil svoj odstop. Novi koalicijski kancler bo dosedanji podkancler in minister za šolstvo Fred Sinowatz. Svobodnjakom so socialdemokrati dali ministrstvo za obrambo, za trgovino in za pravosodje. S svojimi bornimi 12 glasovi so torej svobodnjaki poželi izreden političen uspeh. Ko niso na volitvah 24. aprila socialdemokrati dosegli absolutne večine, so namreč preko noči postali jeziček na tehtnici avstrijskega političnega življenja. Bruno Kreisky je namreč izključil možnost »velike koalicije* z ljudsko stranko. Resnici na ljubo pa socialdemokratska baza ni navdušena s koalicijo s svobodnjaki, saj so precej bolj na desno od zahodnonem-ških liberalcev. Socialdemokrati pa niso imeli druge izbire, saj so na političnih volitvah prejeli le 90 poslanskih mest, medtem ko je ljudska stranka prejela 81 poslancev. področju. Poleg tega je produktivnost v Italiji močno padla, tako da je država prav na robu dekadence. Na političnem področju pa je treba podčrtati nestabilnost, kakršne v povojnem času še niso zabeležili. V štirih letih si je sledila cela vrsta vlad, ki so bile druga z drugo sprte in so imele popolnoma različne smernice in programe. Iz tega jasno izhaja, pravi Berlinguer, da ni mogoče oblikovati vladnih večin, ki so bile na oblasti zadnja leta. Pri tem je pozval socialiste k sodelovanju v okviru alternativne vlade, kjer bi socialisti lahko imeli vlogo protagonista. Pod okriljem krščanske demokracije pa bi PSI, kot vse druge manjše stranke, imel vedno podrejeno vlogo. Da pa bi Craxi lahko prišel do položaja predsednika vlade v koaliciji s KD je gola utvara, pravi Berlinguer. Zato ima in bo imela komunistična partija odločilno vlogo po skorajšnjih volitvah. Iz tega izhaja tudi ponosna trditev komunističnega tajnika, da je pač predlog KPI edina prava novost te volilne kampanje, kot je KPI edina nova politična sila. kar krščanska demokracija ne more biti, saj je na oblasti že 40 let in vsakokrat z večjo težavo spreminja svojo podobo v brezupnih poskusih, da bi bila videti sodobna politična sila. Kar zadeva vsebino programa KPI je Barlinguer napovedal predvsem »reformo reform*: moralno vprašanje, ki je tesno povezano s krizo inštitucij in politično krizo. Gre za preprečitev «okupacije» inštitucij s strani nekaterih strank, za preprečitev lotizacije kot ustaljenega načina in oblike vladanja. Treba je zagotoviti učinkovitost inštitucij, od izvršne oblasti do parlamenta ob i-stočasni okrepitvi njihovih možnosti odločanja. Treba je tudi izdelati listino pravic državljanov, kot sredstvo za njihovo zaščito v odnosih z javno upravo. Tajnik KPI je uri tem omenil nekatere predloge, ki' jih je dal Ingraov center za reformo države in ki zadevajo reformo najvišjih inštitucij, se pravi parlament, vlada in nekatere visoke državne ustanove. Na gospodarskem področju je Berlinguer predlagal reformo nekaterih vprašanj, kot so stanovanjska politika, zdravstvena oskrba in prevozi. Bolj splošno gre za reformo, ne za ukinitev nekaterih pridobitev socialne države. Gre za varčevanje, vendar na podlagi zelo stroge socialne pravice. Kar pa zadeva stanje italijanskega gospodarstva, o-staia temeljno vprašanje razvoja: sedanje obdobje označuje ofenziva delodajalcev, pred katero je treba zaščititi delovna mesta in zagotoviti interese delavcev. Pri vsem tem je treba delati za to, da bi prišlo do «zavezništva med znanostjo in delovnim svetom* ter zagotoviti vodilno vlogo znanosti, kulture in znanja. R. G. V TOREK SO CA IZROČILI PREDSEDNIKU GORSKE SKUPNOSTI CHIUCHU V dvojezičnem dokumentu zahteve Slovencev za razvoj Nediških dolin Dokument je obrazložil predsednik teritorialnega odbora SKCZ Viljem Černe Izraelsko-libanonski sporazum ostaja na slepem tiru i BEJRUT — Ameriški državni tajnik Shultz je odšel z libanonskega prizorišča, ne da bi za seboj pustil sled upanja v izboljšanje tamkajšnjih razmer. Nasprotno, napetost narašča tako na vojaški ravni, kjer so spopadi v pokrajini šuf in v dolini Beka zahtevali na desetine mrtvih, kot v okviru tradicionalne teroristične in provokativne dejav nosti v tej razdvojeni državi. Nasprotujoče si vesti poročajo o utrjevanju tako izraelskih sil in položajev kot tudi sirskih in palestinskih. Shultzovo delo si bo sedaj prizadeval nadaljevati in ga speljati do uspešnega zaključka Philip Habib, ki se je včeraj v Jeruzalemu intenzivno posvetoval za razjasnitev nekaterih točk libanonsko-izraelske-ga sporazuma. V Bejrutu se je izvedelo, da namerava libanonski prvi minister Va-zan v prihodnjih dneh v Damask na pogajanja o umiku sirskih čet, medtem ko je slišati o novih zapletih okoli uresničevanja okvirnega načrta sporazuma med Libanonom in Izraelom. V libanonski prestolnici sicer še niso uradno reagirali na izjave izraelskega zunanjega ministra Šamira, po katerih naj bi njegova država ukinila načrt sporazuma in si vzela vso svobodo ravnanja v primeru, da Sirci in Palestinci ne bodo sprejeli umika svojih čet. INTERVJU STANETA DOLANCA OB 13. MAJU, DNEVU VARNOSTI Vse tako imenovane disidentske skupine v SFRJ so povezane s tujimi obveščevalnimi službami «Nerazumljivo je, da nekateri intelektualci še niso sprevideli, da jih v tujini izko-riščajo» - V Jugoslaviji ni mednarodnega terorizma - Poudarjena velika odprtost SFRJ ŠPETER SLO VENO V — «Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je uprava Gorske skupnosti Nediških dolin formalno priznala obstoj slovenske manjšine na območju tega komprenzorija in predstavniško vlogo organizacij, ki jih je poklicala na posvetovanje na temelju določil deželnega zakona št. 29/73 in naknadnih določil (čl. 7 - 16),» je zapisano v skupnem dokumentu, ki so ga predstavniki slovenskih kulturnih društev v Beneški Sloveniji v slovenščini in v italijanščini predložili odboru Gorske skupnosti na torkovem sestanku, posvečenem razpravi o osnutku razvojnega načrta. Ta dokument, ki ga je v imenu vseh društev prebral predsednik teritorialnega odbora Slovenske kultumo-gospodarske zveze za videmsko pokrajino prof. Viljem Čemo, se takole nadaljuje: «Soglašamo v bistvu z opravljeno analizo odrinjenega in nerazvitega položaja, v katerem je komprenzorij, kakor tudi z diagnozo 'razkroja druž-beno-gospodarske strukture', čeprav pogrešamo sklicevanje na jasno in določeno etnično in jezikovno identiteto prebivalstva, saj je ta podatek bistven, če hočemo načrtovati in uresničiti razvoj, ki naj ne bo vsiljen od zunaj, temveč naj temelji na krajevni stvarnosti in na vseh njenih značilnostih.* V nadaljevanju tega šest gosto pisanih strani dolgega dokumenta, ki se začenja z zgoraj navedenim uvodom, so nanizana vprašanja in analize, s katerimi se Beneški Slovenci mestoma strinjajo, mestoma pa tudi razhajajo. Seveda je največji poudarek na zahtevi po priznanju narodne identitete in sprejemu zakonske zaščite, ki vključuje tudi posebne ukrepe za razvoj gospodarstva. Predsednik TO SKGZ za videmsko pokrajino prof. Černo je uvodoma seznanil predsednika Gorske skupnosti Giuseppa Chiucha, podpredsednika Angela Salvagno, člana odbora Paola Cudriga in funkcionarja arhitekta Valterja Tosolinija s potekom sestankov, ki so jih imela društva, in s skupnim stališčem, ki so ga opredelila v omenjenem dokumentu, v katerem so pripombe k predlaganemu razvojnemu načrtu. Ko je komentiral dokument, je opozoril na zahtevo po posebnem zakonu, ki naj nam omogoči živeti na tej zemlji in s kulturno dejavnostjo prispevati k razvoju demokracije, zakaj če bi manjšina umrla, bi z njo izginila tudi demokracija, je dejal Čemo. V nadaljevanju sestanka so predstavniki društev osvetlili dokument in ga obogatili s svojimi pogledi. Tako je predsednik kulturnega društva GORAZD VESEL (Nadaljevanje na zadnji strani) BEOGRAD — »Nobenega omahovanja ni glede glavnih strateških •■smeritcv razvoja naše družbe. Varnostne razmere v Jugoslaviji so dobre,* je dejal zvezni sekretar za notranje zadeve Stane Dolanc v pogovoru z novinarji Tanjuga in radia Skopje ob 13. maju, dnevu varnosti. Dolanc je poudaril, da je varnostna služba dobro organizirana, kadrovsko usposobljena, tehnično primemo opremljena in uspešna. »Vendar pa so gospodarske težave in nasprotja, s katerimi se soočamo pri notranjem razvoju, ohrabrile nasprotnike naše ureditve, ki so postali glasni in agresivni in so po- skušali sedanje razmere izkoristiti za svoje cilje. Zato nam je potrebna večja budnost in mobilnost vseh organiziranih socialističnih sil, od federacije do krajevne skupnosti in delovne organizacije, ter vsakega posameznika, da !; družbena samozaščita postala še uspešnejša ovira za vse poskuse ogrožanja pridobitev revolucije,* ie dejal Stane Dolanc. »Nedvomno pomeni nacionalizem v sedanjem času povečano nevarnost. Nacionalizma se poslužujejo skoraj vse sovražne strukture, ki poudarjajo teze o ogroženosti (svojih) narodov ali narodnosti in se poskušajo predstaviti kot zaščitni- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.nfiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiaiiiuluiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiii« ZARADI NASPROTIJ MED EKOLOGI IN «PREUSMERtEVALCI» LAVE Minister Loris Fortuna prispe danes ponovno v Catanio zaradi del na Etni N* uvoz sladkorja a,heriške dežele. iz te srednje- POKAL POKALNIH PRVAKOV Nepričakovana zmaja škotskega Aberdeena Sinoči je bil v Gdteborgu veliki finale nogometnega pokala pokalnih prvakov. Dokaj nepričakovano, toda povsem zasluženo je zmagalo moštvo škotskega Aberdeena, ki Je po podaljških premagalo favorizirano ekipo madridskega Reala 35 2*1 Okolje so bili skozi vse srečanje boljši od Špancev. Prvi so povedli, nakar jih je Real dohitel le zaradi hude napake v obrambi, v nadaljevanju pa so povsem zasluženo osvojili ta pokal, saj so imeli veliko več od igre kot Španci. VČERAJ V KOPRU Odprtje obnovljenega nogometnega igrišča V okviru praznovanj ob prazniku občine Koper so včeraj uradno odprli obnovljeno nogometno igrišče in atletsko stezo, ki je za domače športnike še kako pomembna pridobitev. Poleg odprtja je bila včeraj še vrsta drugih prireditev. Okrogle mize o nogometu se je med drugim udeležil tudi zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič, v prijateljski nogometni tekmi pa je Rijeka premagala ljubljansko Olimpiio s 3:2. (VEČ NA ŠPORTNI STRANI) CATANIA — Minister za civilno zaščito Loris Fortuna bo danes že drugič v zadnjih tednih prispel v Catanio, da bi zgladil nasprotja ob katerih je prišlo med ekologi in oblastmi, ki so sklenile z razstrelivom preusmeriti tok lave. Ekologi namreč nasprotujejo nasilnemu posegu človeka v narava Etne, poleg tega pa menijo, da nikakor ni zanesljivo, če bo poskus tudi v resnici uspel, zlasti pa imajo še pomisleke zato, ker bo 7 milijard lir vredna akcija veljala le temu izbruhu Etne, ne bo pa. kljub izrednim stroškom, reševala vprašanja lave za prihodnje izbruhe. Poleg ekologov pa preusmeritvi nasprotuje tudi del prebivalstva, ki se boji, da bi si preusmerjena lava našla novo pot namesto na zapuščena področja, na predele, kjer imajo kmetje svoja polja in sadovnjake. Strokovnjaki, ki se pripravljajo, da bodo v nadmorski višini 2150 m pognali v zrak 15 metrov debelo pregrado, ki novo »strugo* loči od sedanjega toka lave (ta teče že 46 dni), so seveda drugačnega mnenja, saj menijo, da bodo tako rešili 40.000 hektarjev polja. Lava sama pa medtem teče tako kot v prejšnjih dneh, brez posebnih sprememb. Eden izmed njenih rokavov se je včeraj v višini 1700 m s 40 m širokim in 10 m visokim čelom približal stavbi neke verske ustanove, upepelil je vse bližnje drevje, hiše same pa še ni dosegel. Vzhodni rokav pa je dosegel že višino 1.350 metrov in še vedno s pet metrov širokim in dva metra visokim čelom s hitrostjo okrog 25 metrov na uro napreduje svojo pot proti dolini. Tehnična ekipa, ki pripravlja novo »strugo* še naprej neumorno opravlja svoje delo, vendar, vod- stvo te akcije še vedno ne more zanesljivo določiti dneva, ko bodo sprožili eksplozivne naboje. Priprave na veliki »bum* so namreč ne le zelo zapletene, ampak tudi tehnično zahtevne, poleg tega pa je prišlo do zastoja pri dobavi posebnih cevi, s pomočjo katerih bodo tik pred eksplozijo potisnili razstrelivo v razbeljeno lavo. Za celotni podvig bi namreč potrebovali okrog -50 cevi, a so jih doslej prejeli le kakih 20, tako da je celotno delo v precejšnjem zastoju. Če pa ne bo prišlo do novih nepredvidenih zaprek bodo «opno» razstrelili najverjetneje v soboto in šele tedaj bo mogoče z gotovostjo ugotoviti, če so bili računi strokovnjakov točni ali ne. Na sliki (telefoto AF): deroča lava na Etni. ki njihovih interesov. Del te dejavnosti je usmerjen v obravnavanje pridobitev revolucije in povojnega razvoja dela in osebnosti najvidnejših revolucionarjev in voditeljev, posebej tovarišev Tita in Kardelja. V zadnjem času vse glasneje poudarjajo svoje teze o nujnosti popravka ustavnega koncepta jugoslovanske federacije. Značilno je, da posamezni srbski in hrvaški nacionalisti govorijo o nujnosti njihovega skupnega angažiranja, pod izgovorom boja za človekove pravice in svobodo. Pogovarjajo se o fiziognomiji nekakšne tretje Jugoslavije, ki zagotovo ne bi bila niti samoupravna in neuvrščena, to pa je isto, kar zagovarjajo tudi skrajna emigracija in določeni protijugoslovanski krogi v tujini. Nesporno je,» je nadaljeval Dolanc, «da je dejavnost tujih obveščevalnih služb proti naši državi okrepljena. Jugoslavija je predmet njihovega nenehnega raziskovanja, ne samo zaradi zemlje-pisno-strateškega položaja, ampak tudi zaradi vsebine svojega družbenega razvoja in sedanjih gospodarskih razmer. Poleg tega poskušajo tuje službe vplivati na našo notranjo problematiko. Trdim, da v Jugoslaviji ni niti ene tako imenovane disidentske skupine, ki ne bi bila na nek način povezana z določenimi silami in reakcionarnimi krogi v tujini, ki jih vešče izkoriščajo, ne da bi se tega vedno zavedale. Nerazumljivo je, da nekateri naši intelektualci, ki jih na Zahodu imenujejo disidenti, niso sprevideli, da jih izkoriščajo v različnih oblikah psihološke vojne. Kaj se običajno zgodi s takimi, najbolje prikazuje prime” sovjetskega književnika Solj-ženicina. Tudi lani so bili poskusi, da bi tujce odvrnili od prihoda v Jugoslavijo, vendar pa so bili učinki teh prizadevanj neznatni. Lahko trdim, da je Jugoslavija bila In ostaja ena od najbolj odprtih in hkrati najvarnejših držav za tuje turiste. Tudi tujci so poudarili visoko stop- njo osebne varnosti v naši državi. Če izvzamemo atentat na turškega veleposlanika v Jugoslaviji ni bilo mednarodnega terorizma. Nedvomno so k temu prispevali tudi ukrepa našega sistema družbene samozaščite. Sicer pa naše stališče do mednarodnega terorizma ostaja nespremenjeno. Menimo, da je to kriminalno dejanje, in da ga je treba onemogočiti. Odločno bomo dali vedeti vsem potencialnim izvajalcem mednarodnega terorizma, da bodo v Jugoslaviji ti poskusi odločno onemogočeni. Ne bomo dovolili je članica mednarodne organizacije kriminalistične policije Interpol. Z več kot 50 državami imamo podpisane mednarodne sporazume o kazensko pravni pomoči, oziroma o izročanju storilcev. Vse to pomaga, da uspešno preprečujemo različne oblike kriminala, posebej organiziranega. Uspešno sodelujemo pri onemogočanju mednarodnega terorizma, nedovoljene trgovine z mamili, ponarejanja in razpečevanja ponarejenega našega in tujega denarja in vrednostnih papirjev in pri i-skanju storilcev kazenskih dejanj,* je dejal Stane Dolanc, (dd) Trst še vedno brez župana Tržaški občinski svet je sinoči vzel na znanje Cecovinijev odstop, na zahtevo laično-socia-Hstičnih strank pa je odložil izvolitev novega župana. Odločitev listarskega voditelja za kandidaturo v parlament je zadala hud udarec koaliciji LpT-laiki, ki ni še dosegla sporazuma glede Cecoviniievega naslednika. Starejši odbornik Seri očitno ne uživa podpore listar-skih zaveznikov, drugih kandidatov za župansko mesto pa doslej še ni. Opozicija, zlasti komunisti in demokristjani, pa so medtem zahtevali takojšen odstop celotnega odbora in globalno politično razčiščenje v tržaških izvoljenih svetih. Razprava o proračunu, ki predstavlja odločilni preizkusni kamen za manjšinsko koalicijo pa trka na vrata. (Več na tržaški strani) mednarodnega terorizma niti v Jugoslaviji niti da bi ga z našega o zemlja izvajali protj drugim državam. Jugoslavija je resnično odprta država. S 54 dižavami imamo ukinjena potna dovoljenja. Vsak četrti Jugoslovan ima potni list. Okoli 800 tisoč naših državljanov pa je na začasnem delu, ali pa se zaradi kakšnega drugega vzroka mudi v tujini. Jugoslavijo na leto obišče več kot 20 milijonov tujcev. Varnostna služba naše države u-spešno sodeluje z velikim številom služb različnih držav. Naša država iwwtttTimiiT»‘mtiTtf>ntttlllll,IIWillM>l>lllllllltl>lttlllllltll,IIIMIMIIt>tlMIIIIIIIIIII>WIM>>lllil>>llll>>l>Mlllltlll>lltlllt>lll>M*l>lliWI>l>>>IIIMtl>>Mlmlll>>>l>>l>>*l><>>>> Uspeh obiska Hu J a ob an ga v SFRJ BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Pe-tar Stambolič in generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Jaobang sta v včerajšnjih pogovorih zelo pozitivno ocenila razvoj jugoslovansko - kitajskih stikov. Stambolič in Hu Jaobang sta razpravljala tudi o konkretnih oblikah sodelovanja. Obe strani sta potrdili pripravljenost za nadaljnja prizadevanja, da bi gospodarsko sodelovanje še po globili, in da bi doseglo raven uspešnih političnih stikov. Predsednik predsedstva SFRJ je voditelja kitajske partije obvestil, da Jugoslavija z veliko pozornostjo spremlja sedanji razvoj na Kitajskem in dodal, da ima sedanja aktivna vloga Kitajske na mednarodnem prizorišču velik pomen ne le za razmere In mir v Aziji, ampak v svetu nasploh. Hu Jaobang pa je govoril o tem, kako Kitajska gleda na gibanja in notranjo jugoslovansko stvarnost in dejavnost Jugoslavije na mednarodnem pod- ročju. Stambolič in Hu Jaobang sta izrekla zaskrbljenost zaradi zaostrenih mednarodnih odnosov in obstoja kriznih žarišč. Obe strani imata sorodne poglede na razvoj mednarodnega položaja, pa tudi glede ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi to neugodno stanje odpravili. Stambolič je gosta seznanil z jugoslovanskimi ocenami rezultatov 7. vrha v New Delhiju. Poudaril je, da se je na 7. konferenci neuvrščenih okrepila enotnost gibanja in da je do polnega izraza prišla pripravljenost neuvrščenih držav, da aktivno sodelujejo pri reševanju mednarodnih problemov na načelih izvirne politike gibanja neuvrščenosti. V zvezi s kriznimi žarišči v Aziji in drugje sta obe strani poudarili, da je te težave mogoče odpraviti predvsem s spoštovanjem suverenosti, neodvisnosti in pravic narodov, da brez vmešavanja od zunaj odločajo o lastni usodi. RIM — Finančni minister Forte je uradno potrdil, da rok za predložitev davčnih prijav ostane 31. maj in odločno zanikal, da bo ga premaknil, ker za to ni nobenega razloga in ker bi drugače država izgubila dragocene obresti na pologih davkoplačevalcev. Andrej Saharov ne sme v tujino MOSKVA - Sovjetska tiskovna agencija »TASS* je včeraj uradno sporočila, da sovjetski disident in znanstvenik Andrej Saharov ne bo smel zapustiti Sovjetske zveze, ker ie seznanjen z državnimi tajnostmi. Agencija .je s tem zanikala vesti o možnosti, da bi Saharovu omogočili odhod v tujino, saj so mu sedaj uradno preprečili tudi morebitna občasna potovanja. Danes volitve predsednika senata RIM — Danes bodo izvolili novega nredsednika senata, ki bo nasledil nedavno preminulega Tom-masa Morlina. Edini kandidat je demokristjan Vittorino Colombo. Po vsej verjetnosti ga bodo izvolili že pri prvem glasovanju, saj bodo zanj poleg KD volile še druge stranke. Seji bo predsedoval začasni predsednik Adriano Ossicini. ki je kot najstare.jši podpredsednik vršil dolžnosti predsednika senata po Morlinovi smrti. Pred vrhom v VVIMiarnsburgu Ameriški sindikat ni povabil CGIL WASHINGTON - Kot običajno se tudi letos pred vrhom voditeljev 7 industrijsko najbolj razivitih držav sestanejo tudi sindikati teh dežel, ki bodo predložili državnikom svoj dokument. Tokrat pa gostitelj, ameriški sindikat (ne ravno na dobrem glasu) AFL-CIO, ni povabil zastopnikov največjega italijanskega sindikata CGIL, ampak samo CISL in UIL. ALESSANDRIA — V nekem obratu italijanske industrije lakov IVI, v Quattordiu, se je pripetila huda nesreča na delu, ki je terjala smrt štirih delavcev, medtem ko sta se dva poškodovala. Zgodilo se je pri gradnji dvorane za raziskovalno dejavnost, ko je nenadoma popustil ■ eden od veznih elementov in de-|lavce pokopal pod seboj. TRŽAŠKI DNEVNIK NA SINOČNJEM ZASEDANJU Tržaški občinski svet je odložil izvolitev Cecovinijevega naslednika Opozicija: bivši župan je zapustil potapljajočo so ladjo • Neuspela provokacija v sejni dvorani Trst ostaja še dalje brez župana in v tem trenutku res ni videti, kdo bi lahko nasledil Cecovinija na tem zelo pomembnem mestu. Občinski svet je sinoči namreč samo formalno potrdil odstop listar-skega voditelja, na zahtevo načelnika svetovalske skupine PSI D’A-moreja pa je odložil razpravo o izvolitvi novega župana, kar jasno dokazuje, da manjšinska koalicija ni še dosegla sporazuma glede Cecovinijevega nasledstva. Nasprotno, njegov odhod je sprožil pravcato krizo v odnosih med zavezniki, ki bi lahko v zelo kratkem času povzročila dodatni politični pretres v že itak zelo razburkanih vodah občinskega sveta. Ne smemo namreč pozabiti, da mora skupščina v tem mesecu z absolutno večino glasov odobriti proračun, v nasprotnem primeru se ji odpirajo vrata komisarske uprave. Sam potek sinočnje seje je pokazal, da je županov odstop precej zamajal tako odbor kot tudi celotno koalicijo, značilno pa je, da nihče od listarjev ni javno komentiral Cecovinijeve odločitve. To pa so naredili vsi ostali, zlasti seveda opozicija, ki je zelo negativno ocenila politično in upravno delo dosedanje uprave, Cecovinija pa označila kot «kapitana, ki je v sili zapustil potapljajočo se ladjo*. Tako Parovel (MT) kot Calabria (KPI) in Richetti (KD) se odločno zahtevali takojšen odstop celotnega odbora v pričakovanju prepotrebnega političnega razčiščen ja. Proti odstopu odbora se je izrekel D'Amo-re (PSI), ki pa ni skrival dvomov glede posledic Cecovinijevega odstopa. zlasti pred bližajočim se glasovanjem o proračunu. V razpravo je posegel tudi svetovalec SSk Lokar. O možnih kandidatih za župansko mesto sinoči ni bilo govora. Starejši odbornik Seri, ki je vodil zasedanje, ne uživa podpor laično-socialističnih sil, med listarji pa v tem trenutku tudi ni človeka, ki bi zbral okoli sebe zadostno število preferenc. Morda bi bil to le odbornik za proračun Bassani (LpT), ki pa je za Gambassinijevo strujo očitno preveč «na levi*. Občinski svet se bo spet sestal v torek, 17. maja, na dnevnem redu bo imel seveda izvolitev žup^pa. Ob robu včerajšnje seje je treba še napisati, da so. aktivisti mladinske fašistične organizacije v začetku zasedanja ^natrosili* po sejni dvorani neke letalce,1 kar pa je po zakonu strogo prepovedano.^ Ta provokacija je sprožila upravičene proteste levice in tudi svetovalcev ostalih strank, nakar je prišlo do hudega prerekanja s svetovalci M SI, ki so očitno vso zadevo zrežirali. Zaradi tega je bil predsedujoči odbornik Seri primoran za nekaj minut prekiniti sejo. Pojasnilo tajnika PSI Segheneja V zvezi z našo včerajšnjo zabelež-bo, da v novem tajništvu tržaškega pokrajinskega vodstva PSI nismo zasledili nobenega slovenskega predstavnika, nam je novoizvoljeni tajnik Seghene včeraj zatrdil, da novo pokrajinsko vodstvo PSI ni imelo in nima niti najmanjšega namena, da bi iz tajništva izključilo slovenskega predstavnika. Do tega je prišlo le zato, ker na seji, na kateri je prišlo do izvolitve novega tajništva, prisotni Branko Pahor, ki je v prejš- njem tajništvu zavzemal mesto podtajnika, ni bil pripravljen sprejeti te obveznosti v novem tajništvu. Tajnik Seghene nam je zatrdil, da je v tajništvu to mesto odprto za slovenskega predstavnika Daiw$ v Nabrežini skupščina KGS V sejni dvorani devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta v Nabrežini se bo drevi ob 19. uri v drugem sklicanju sestala glavna skupščina Kraške gorske skupnosti, ki ima med drugim na dnevnem redu odobritev zapisnikov, ratifikacijo nekaterih sklepov upravnega sveta, proračun za poslovno leto 1983 in porazdelitev prispevkov deželnega zakona št. 8 z dne 18. 1. 1983. S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH v Neaplju (1976), koli, a od 20.30 pa vse do e® . ponoči si bodo mladi in stari P8 lahko brusili pete ob zvokih ® sambla Taims. Kioski bodo >'®v'11 tako dobro založeni kot prvi da^ V nedeljo pa bo veselo vzdu»r zavladalo v vasi že ob 10- ^ Najprej bo na sporedu tekmov«®ri v skrlah, nato pa si bodo sk° ves dan sledile razne igre-20.30 dalje bo spet ples. tokrat _ spremljavi ansambla Lojzeta lana, in spet bodo seveda n8.!*,-, paro delovali kioski. Prireditelj* je zaželeti, da bi jim bilo vre®1* naklonjeno. GORIŠKI DNEVNIK Razstave Gledališča V galeriji Babna hiša v Kicmanjih razstavlja do 17. maja slikar Stano Žerjal. Umik: ob delavnikih od 20. do 21. in v nedeljo od 10. do 11. ure. V galeriji G. Romani v Ul. Ugo Foscolo 40/A razstavlja do 16. maja svoje akvarele Piero Conestabo. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in 17.30 do 19.30, v nedeljo od 10. do 13. ure. V TK Galeriji Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja Jože Ciuha. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij • KD Rovte - Kolonkovec priredi v društvenih prostorih 14. maja, ob 20- uri kulturni večer. Nastopajo ..tamburaški ansambel, ki ga vodi Drago Žerjal, dramska skupina KD F- Prešeren - Boljunec, ter kitarista Marco Ferri in Franco Guštin — šola prof. Tulia Možine Glasbene matice. Med drugim bodo izvajali slovenske in dalmatinske narodne pesmi ter skeče. KD Ivan Cankar priredi jutri, 13. maja, ob 20.30 gostovanje ženskega pevskega zbora KD Ivan Grbec z recitalom «Slovenska žena v pesmi in besedi» in prizor «Prvi ples». KD Slavec Ricmanje - Log, Kulturni dom Ricmanje - jutri, 13.5., ob 20. uri gostuje KUD Pivka z Marinčevo »Komedijo o komediji*. Režija Marko Vadnjal. Vabljeni. KD Vesna vabi jutri, 13. maja cb 20.30 v dom A. Sirka v Križ na gostovanje tamburašev in mešanega zbora KUD «N. Zupanič* iz Gribelj na Dolenjskem. El MB V spomin na pokojnega tovariša Oskarja Vatovca darujeta Dragica in Dolores Husu 10.000 lir za vzdrževanje proseškega spomenika padlim, v spomin na Petra Michelija Pa 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 12. maja PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 20.34 — Dolžina dneva 14-46 — Luna vzide ob 5.42 in zatone ob 20.04. Jutri, PETEK, 13. maja SERVACIJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 20.1 stopinje, najnižja 14,4, ob 18. uri 19,2 stopinje, zračni tlak 1004.5 mb rahlo pada, veter 15 kilometrov na uro južnik, vlaga 60-odstotna. nebo pooblačeno, morje uiimo, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI HODILI SO SE: Maja Zandonella, Haffaella Scoria, Valentina Gogaj, Andrea Bergamasco, Marco Degras-sj. Ilaria Porro, Ilaria Toscan, Da-rio Raseni, Alessandro Cuschie. UMRLI SO: 84-letna Emma Kar-gotic vd. Mussapi, 93-letna Mercede 2off vd. Olivieri, 83-letna Grazia Az-zelini por. Lernia, 84-letna Libera Beltrame vd. Damiani, 84-letni Ama-deo Carraro, 79-letni Guglielmo Piz-*nmei, 73-letni Lodovico Scrignari, y letna Anna Obidich vd. Burul, 78-letna Elisabetla Scussa vd. Vlach, 80-letni Romildo Fontana. dnevna služba lekarn (od 8.30 do 20.30) Dl. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2. Ul. Cilino 36, Nabrežina. Bazovica. Milje (Drevored Mazzini 1). (od 8.30 do 13.00 .n od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7. Ul. dell’Istria 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul; Dante 7, Ul. dellTstria 7, Nabrežina, Bazovica in Milje (Drevored Mazzini 1). Nravstvena dežurna služba Nočna služba od 21. do 8. ure •pl- 732-627, predpraznična od 14. do ■ ure in praznična od 8. do 20. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica »I. 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209 197. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Titus Maccius Plautus »»Hvalisavi vojak*, režija Mile Korun. Danes, 12. t.m., ob 20. uri in jutri, 13. t.m., ob 20. uri. Oba dneva bo predstava v Drami v Ljubljani. • • • V nedeljo, 15. t.m., ob 20. ari: Piero Chiara «Delitev». Predstava bo v Drami v Ljubljani. VERDI Z uverturo iz «Oberona» C. M. von Webra se bo jutri ob 20.30 za red A začel tretji koncert spomladanske simfonične sezone gledališča Verdi, ki ga bo vodil stalni dirigent Verdijevega orkestra Daniel Oren. V središču sporeda bo Brahmsova «Rapsodia* za kontralt, moški zbor in orkester op. 53 s solistko Lucio Valentini, eno najuspešnejših pevk minule sezone v glavni vlogi Rossinijeve «Semiramide». Ves drugi del koncerta bo posvečen izvedbi Prve simfonije Gustava Mahlerja znane pod imenom «11 Titano*. Zbor je u-vežbal dirigent Andrea Giorgi, koncert pa bo kot običajno ponovljen v soboto ob 18. uri za red B. ROSSETTI Danes, 12. maja, ob 20.30 red prost, «Bouvard c Pecuchet* v režiji Kezicba in Squarzine. Rezervacije pri osrednji blagajni. V abonmaju odrezek št. 9. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 12. t.m., ob 19.30: P. Tur-rini - «Jožef in Marija* ter «Lov na podgane*. Gostovanje PDG v Prešernovem gledališču v Kranju. m m m Danes, 12. t.m., ob 11.30: J. Voš-njak «Doktor Dragan*. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v gledališki dvorani v Solkanu (za Kmetijsko šolo); ob 20. uri ista predstava za abonma izven - Solkan. CANKARJEV DOM LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 13. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Srednja dvorana Danes, 12. t.m., ob 11. uri (za srednješolce iz Brežic) ob 20. uri abonma četrtek, izven in konto. L Kraigher «Umetnikova trilogija*. Okrogla dvorana Danes, 12. t.m., ob 18. in 21. uri: Modna evija ljubljanskih butikov. Razstave Do 22. maja: razstava Trg revolucije — nekoč in danes, sprejemna dvorana. Do 22. maja; monografska razstava ital. slikarja R. Leomporrija (slike in risbe v Modemi galeriji, grafike v I. preddverju). Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od 'pončdeljka db pbtka 'od 9. sdo 11. in od' 16. do 20! ur'e/ ob Sobotah- od 9. 'do 11. ure- ikTffrerf pričetkom predstave. 4 N Ju '1 tj-j ^ ■ m tin V Kino Cappella Undergroond 18.00 — 22.00 «Stay Humgry» A. Schmarzeneg-ger in J. Bridges. Ariston Zaprto. Jutri ob 17.00 «Slok». L. Landis. Eden 18.00—22.00 «Scusate il ritar-do». Massimo Troisi. Nazionale Dvorana št. 1 ob 15.15 «Andora - il sapore della čarne*. Dvorana št. 2 ob 15.00 «Gandhi». Dvorana št. 3 ob 15.00 «1 7 desi-deri di una vergine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 «La scelta di So-phie*. Fenice 18.00 — 22.15 «Tootsie». D. Hoffman in J. Lange. Mignon 16.30 «Sulle orme della Pan-tera rosa*. Aurora 16.30 «Jakie Clian — la mano che uccide*. Capitol 17.30 «Ufficiale e gentiluo-mo>. Cristallo Zaprto. Jutri ob 17. uri «Tron*. Moderno 17.30 «11 verdetto* P. New-man, C. Rampling, J. Mason. Zadnji dan. Radio 15.30 «1 giochi carnali di Florence*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Venelo 16.30 «Dammene an-cora*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumierc 17.30 «A1 di la del bene e del male*. Prepovedan mladini pod 14. letom. TABOR Prosvetni dom OPENSKI GLASBENI VEČERI Jutri. 13. maja 1983. ob 20.30 Koncert pianistke Nevene Popovič IZ BEOGRADA Na sporedu so skladbe Lizsta, Mokranjca in Gina Store. Vabljeni mi ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST Danes, 12. maja 1983, ob 20.30 v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29 Novost za Trst Prvič jazz na glasbeni šoli v soočanju z neakademskim figurativnim momentom SILVIO DONATI - glasba LIVIO GRIMALDA — tecnani Izvajalci: S. Donati, A. Rojc -klavir; godalni kvintet Glasbene matice; umetniški vodja: Mrko Slosar Vabljeni Šolske vesti Osnovna šola Oton Župančič vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo v soboto, 14. maja, ob 16. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je v Sovodnjah odprl Franc Lukman (Magrin), kjer toči belo in črno vino. IZGUBIL sem torbo «Nonfango» za motor na relaciji Dolina - Ul. Rossetti. Kdor jo najde naj telefonira na tel. št. 228190. IŠČEM v najem lokal primeren za mimo obrtniško dejavnost v Devinu ali Sesljanu. Telefon 040/200617 v večernih urah, ČISTILNICA «Tatjana» Nabrežina Kamnolomi št. 78 nudi cenjenim strankam vsakovrstne us uge čiščenja in likanja po ugodnih cenah. Urnik: vsak dan razen sobote od 8. ’do 13.,"in od 16. do 19. ure. ’-vv»v«*A OSMICO je odprl 'Emil Piirič, Repen št. 15. V BLIŽINI Gropade' se je izgubil nemški ovčar svetlo rjave barve. Sliši na ime Arno. Najditelja prosimo, da telefonira na št. 040/226113. FIAT 128 coupe letnik 73 v odličnem stanju prodam. Cena 600.000 lir. Telefonirati od 13. do 14,30 na št. 040/220601. PO UGODNI ceni prodam 5000 novih strešnikov. Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. KOMBI bedford oranžne barve nosilnosti 850 kg prevoženih 71.000 km ugodno prodam. Telefon 040/ 228190. PO KOSIH, prodam karamboliran fiat 125! Telefonirati po 17. uri na št. 040/213820. OPRAVLJAM vsa pleskarska dela v najkrajšem času. Telefonirati po 14 m i na št. 040/910148. OSMICO je odprl Ivan Antonič Ce-rovl je 34. Toči belo in črno vino. OSMICO jt odprl v Repnu Alojz Milič. Toči belo in črno vino. POHIŠTVO KORŠIČ - razprodaja po ugodnih cenah; rustično dnevno sobo. hrastovo otroško sobo, knjižni leseni polici, sedežno garnituro ter raznovrstno pohištvo Telefon 040/54390. OSMICO je v Nabrežini odprl Du šan Radovič Poskrbljeno za pri erizek. ELEKTRIČNO kitaro model fender jaguar prodam po zelo ugodni ceni. Telefonirati od 14. ure dalje na št. 040/830383. PRODAM opel record diesel 2300 letnik 1981. Telefon 040/200427. KOLIKO BO NOVIH OBRAZOV V POKRAJINSKEM SVETU Občutne zamenjave v predstavništvu KPI KD potrjuje šest od desetih predstavnikov Tako po neuradnih, vendar dovoli verodostojnih informacijah • Komunist Battelb m demokristjan Rebulla kandidata za parlament Z včerajšnjo sejo je goriški pokrajinski svet zaključil mandatno dobo. Novi svet, tisti, ki bo izvoljen 26. in 27. julija, se bo predvidoma sestal v prvi polovici julija. Koliko bo v njem novih obrazov med predstavniki posameznih strank? Te dni se sicer v tajništvih strank marljivo pripravljajo na o-menjene volitve, sestavljajo kandidatne liste itd. Stvar bi bila po vsej verjetnosti preprostejša, če ne bi bilo vsaj na Goriškem tudi deželnih in političnih volitev. Tako pa je treba vprašanje kandidatov obravnavati celokupno, upoštevajoč razpoložljivost posameznikov, poi trebo po obnavljanju zastopstva v posameznih izvoljenih organih, potrebe in usmeritev strank, kakor tudi stremljenja posameznikov. Kandidatne liste so torej v pripravi, skoraj že tudi povsem izdelane, vendar uradnega še nič. Tako so nam včeraj povedali tako pri komunistih, kakor tudi odgovorni pri pokrajinskem vodstvu KD. Kljub temu pa so imena kandidatov, bodočih pokrajinskih svetovalcev, dveh, treh glavnih strank, že znana. Od sedanjih osmih svetovalcev KPI naj bi v pokrajinskem svetu ostali Poletto, Ro saria Busolini in Cattunar. Marco-na, Brumata, Paizo, Pollija in Spacala naj bi nadomestili pokrajinski tajnik KPI Renzo Redivo,' Blasutti, Maurizzio Villani, Aleksandra Devetak. Kdo naj bi bil osmi svetovalec, še ni dokončno določeno, vsekakor se zdi, da gre za kandidata, ki prihaja iz okolja tržiške ladjedelnice. Manjša bo rotacija pri KD. Menda nameravajo pri tej stranki ponovno kandidirati, s precejšnjim zagotovilom za ponovno izvolitev, kar 6 od dosedanjih desetih svetovalcev. V novem pokrajinskem svetu naj bi bili torej spet dosedanji podpredsednik pokrajinske uprave To-mat, načelnik skupine Agati, dalje Fabbro (dosedanji odbornik za o-sebje), Dallarotti, Cisilin in Drino-ver. Od dosedanjih predstavnikov menda ne bodo več kandidirali Lon-go, Pagura, Lodi (dosedanji odbornik za -proračun) in Gallas. Longo in DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE IN ŠOLA GLASBENE MATICE • vabita-- jutri, L3.- maja, ob 20. uri na Revij'o glasbenih šol Primorske v Kulturnem domu -v Gorici. Pagura bosta menda na kandidatni listi za deželni svet. Nova imena, s precejšnjo verjetnostjo izvolitve v pokrajinski svet na Usti KD so torej: Roberto Bergamin, Enzo Be-vilacqua, Adriano Drius, Giambat-tista Di Mercurio. V predstavništvu drugih manjših strank, ki imajo po enega predstavnika v pokrajinskem svetu, menda ne bo večjih sprememb. Republi-kanec in sedanji odbornik De Grassi, ki kandidira tudi v deželni svet in obenem tudi v občinski svet v Gradežu, kjer je doma, bo menda znova potrjen tudi v pokrajinski svet in bo torej ohranil mesto. Predstavnico Slovenske skupnosti Ferle-tičevo naj bi v novem pokrajinskem svetu zamenjal Špacapan. Ponovno namerava kandidirati tudi dosedanji odbornik za javna dela, socialde-mokrat Bressan. »Vse kaže pa, da se bo dosedanjim skupinam v pokrajinskem svetu pridružila nova, Usta melonarjev, na čelu katere je na Goriškem odvetnik Michele Formentin. V ponedeljek bodo v nekem goriškem hotelu predstavili program in kandidate U-ste, tako v pokrajinski svet, kakor tudi v občinska sveta v Tržiču in Gradežu. Edinole sociaUsti so doslej uradno potrdili ponovno kandidaturo ih verjetno izvohtev prof. Silvia Cumpete, dosedanjega predsednika pokrajine in Jožeta Ceja. Če predlogi kandidatnih Ust za pokrajinski svet še niso definitivno izdelani, potem pa so toliko manj dodelani predlogi kandidatov za deželni svet in parlament. Vendar tudi o predstavnikih strank, ki naj bi zastopali Goriško v teh dveh ustanovah, že krožijo različne, seveda neuradne vesti. Tako naj bi komunist Nereo BatteUo, dosedanji predstavnik KPI v deželnem svetu kandidiral za senat. Na mesto v rimskem parlamentu pa menda reflek-tira tudi pokrajinski tajnik KD Lu-ciano Rebulla. PRIHOD JE PREDVIDEN PO 15. URI Štafeta mladosti bo jutri šla skozi Novo Gorico Novogoriškim mladincem jo bodo v Štanjelu predali mladi iz Sežane - Kulturna prireditev v avditoriju hotela Argonavti Štafeta mladosti, simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, bo jutri popoldne prispela v Novo Gorico in Tolmin. Mladim Novogoričanom bodo štafetno paUco pri Štanjelu predali mladinci iz Sežane. Palica bo nato nadaljevala svojo pot — predajah in nosiU jo bodo mladi — peko goriškega Krasa do Nove Gorice. Tam bo osrednja prireditev ob prihodu štafete mladosti 83. Novogoriška mladina bo za to priliko organizirala v avditoriju hotela Ar- K3NOATELJE in PICCOLO CINEFORUM vabita na premiero filma Planeta azzurro (Sinji planet) Režija - Franco Piavoli Predstavi bosta danes, 12. t.m., v Kulturnem domu ob 18. in 21. uri. ■iiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiinaiiiiittiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiis VSE BOLJ AKTUALNO VPRAŠANJE Kje zagotoviti nove površine za gradnjo industrijskih objektov Za zdaj se nakazujeta dve možnosti: tovarne naj hi gradili na letališču oziroma na desnem bregu Soče Vse pogosteje se v zadnjem času pojavlja vprašanje, kje iskati nova zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Razpoložljive površine na območju sedanje goriške industrijske cone bodo po predvidevanju zadostovale le še za nekaj let. Iskanje novih’ ustreznih površin postaja torej zmeraj bolj aktualno. Toliko bolj. ker je običajno postopek načrtovanja. odkupa in gradnje osnovnih infrastruktur zelo dolg. Glede razširitve goriške industrijske cone se za zdaj omenjata dve možnosti: za potrebe industrije naj bi naplenili del površin, goriškega letaUšča.,;kot .alternativna rešitev. pa se navaja razširitev cone preko Soče, na območju med Sočo in dr-žavuoioesto na Majnici. Taka .v..nrQ. vem kakor v drugem primeru bo treba premagati vrsto birokratskih (in ne samo teh) težav. Po dosedanjih ugotovitvah bodo območje goriškega letališča še dalje bremenile nekatere služnosti in bo prosto razpolaganje z zemljišči v doglednem roku po vsej verjetnosti nemogoče. Letališče resda ne predstavlja več vojaško in strateško pomemben objekt, vendar namerava vojska še v bodoče razpolagati z delom površine. Preostali del pa naj bi služil ža potrebe športnega letalstva. Pravzaprav naj bi to dejavnosti še razvili. Nič čudnega torej, če vlada večje zanimanje za drugo možnost. Na področju med državno cesto na Majnici in Sočo bi lahko pridobili okrog 40 hektarjev površine (omenjeno področje je v regulacijskem načrtu označeno kot pretežno kmetijsko področje, deloma pa kot krajinsk^ park)^ kjer bi lahko zgradili od ~ ‘ in tnaRh tovarn, dika je področje razmeroma slabo izkoriščeno. Skoraj ^polovico površin obsegajo travniki in" pašniki, intenzivno obdelana je Te približno tretji1 na površine. Področje, ki bi prišlo v poštev že razpolaga z nekaterimi infrastruk-trami, oziroma se nahajajo v neposredni bližini (plinovod, elektrovod, vodovod, ceste), zato bi biU stroški za urbanizacijo precej omejeni. Pač pa velja opozoriti tudi na težave, o-ziroma ovire, ki bi utegnile zakasniti realizacijo takega načrta. Področje je namreč podvrženo vojaškim služnostim prve stopnje. Kot tretja, vendar izvedljiva šele na daljši rok, se nakazuje možnost preselitve cone na območje Vileša in Romansa, oziroma drugega področja v bližini. 'GLEDALIŠČE V TRSTU ALOJZ REBULA: Hribi,, pokrijte pas farsa v treb dejanjih — dveh delih Režija: JOŽE BABIČ KRSTNA UPRIZORITEV V nedeljo, 22. maja, ob 17. uri v KatoUškem domu v Gorici. ■iiiiiiiiikiiiiiiiiiiuiiiiiniuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiMiiaiiiiiiiiiniiimiimuiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiuiil IZPELJANE POBUDE RAJONSKIH SKUPŠČIN Okoličanom ni treba v Gorico da izročijo davčno prijavo Prijave sprejemajo tudi v Štandrežu, Pevnii in Ločniku * Poleg občinskega kmalu odprt sprejemni urad v zavodu Lenassi OD 21. DO 29. MAJA VELIKAN SVETOVNE ELEKTRONIKE PREDSTAVLJA V TRSTI) najnovejši • PERSONAL KOMPJUTER od 5/10 Mbyte Edini resnično «poslovodski» v zmožnosti majhnega po ceni personalnega dne 12. - 13. - 14. maja v hotelu Duchi d'Aosta od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure ITALCOPY —. Ul. Milano 11 — TRST — Tel. 61-993 UNIVERSAL COMPUTER — Ul. Cosulich 6 — TRST Na davčnem uradu goriške občine se redno nadaljuje zbiranje davčnih prijav goriških občanov vsak dan od 9. do 12. ure. V istem u-radu so brezplačno na razpolago obrazci 740 S/83 za prijavo dohodkov leta 1982. Prijavo pa občani, kot že prejšnja leta, lahko pošljejo tudi pb pošti s priporočeno pošiljko na okrožni urad za neposredne davke. Uslužbenci v javnih ustanovah lahko prijavo dohodkov izrečijo v ustreznem uradu ustanove kjer so zanoslcni. Letos so sporazumno s tamkajšnjimi predsedniki rajonskih svetov poskusno uvedli tudi zbiranje davčnih prijav v štandrežu, Pevmi in Ločniku. Prijave zbirajo v občinski telovadnici v Štandrežu ob torkih in četrtkih od 17.30 do 19.30 in ob sobotah od 10.00 do 12.30, v osnovni šoli v Pevmi ob torkih in petkih cd 18. do 20. ure, v Ul. Camposan-to 7 v Ločniku ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30 in ob sobotah od 10. do 12.30. V prihodnjih dneh bodo tudi letos uredili poseben urad za sprejemanje prijav v prostorih zavoda Lenassi. Rok za izpolnitev prijav je ostal nespre- MENJALNICA tel. 0481/83909 TEČAJI BANKOVCEV 11. 5. 1983 menjen, kljub govoricam, ki so se razširile v mestu, da ga bodo zaradi nekaterih manjših netočnosti na obrazcih verjetno podaljšali. Prijave je treba zato izpolniti in vložiti najkasneje do 31. maja. Kdor ima dvome ali težave v zvezi z izpolnjevanjem davčne prijave se lahko za nasvet obrne na urad Kmečke zveze v Ul. Malta 2, kjer tudi izpolnjujejo prijave. Urad za informacije deluje tudi pri okrožnem uradu za neposredne davke z urnikom od 9.00 do 12.30 vsak dan. Strokovno pomoč pri izpolnjevanju obrazcev 740/S dajejo tudi na patronatu INCA-CGIL vsak delavnik razen sobote med 9. in 11. uro. Ameriški dolar 1435— Kanadski dolar 1165.— Švicarski frank 702.— Danska krona 160.— Norveška krona 195— Holandski florint 522— Francoski frank 192— Belgijski frank , 28— Funt šteriing 2255— Nemška marka 590— Avstrijski šiling 83,50 švedska krona 185— španska pezeta 12— Drahma 14— Avstr, dolar lioo.— Debeli dinar 16— Drobni dinar 17— Banca Agricola Gorili« Kmečka banka Gorica Sestanek med sindikati in upravnim odborom KZE V torek, 8. maja, je bila na Goriškem 8-urna stavka uslužbencev krajevne zdravstvene enote, v torek, 10. t.m., pa je končno prišlo do srečanja med delegacijo sindikalne zveze, predsednikom goriške KZE in člani upravnega odbora o-menjene ustanove. Tako izhaja iz daljšega tiskovnega poročila enotne sindikalne zveze-CGIL - CISL - UIL. V pogovorih z najvišjimi predstavniki javne zdravstvene službe v pokrajini, so člani delegacije postavili vrsto zahtev in predlogov, ki naj bi pripomogli k boljši organiziranosti zdravstvene službe, kakor tudi k izboljšanju odnosov med vodilnimi organi KZE in sindikati. Tako je bil sprejet predlog o stalnem medsebojnem seznanjanju glede programskih smernic izvajanja reforme zdravstva, kakor tudi glede vseh vprašanj, ki zadevajo osebje. Sindikati nadalje zahtevajo izvedbo teritorialne reorganizacije zdravstvene službe v okviru krajevne zdravstvene enote, reorganizacijo bolnišnic, poliambulant in psihiatrične službe ter največje inforfniranje in možnost nadzorstva na področju tako imenovane osnovne zdravstvene službe. Od osnovnih zahtev je vsekakor prvenstvenega pomena prav teritorialna reorganizacija zdravstvene enote Martina je obljubil, da bo izdelavo predloga poveril pristojni komisiji v glavni skupščini. Razstava cvetja «Citta verde» letos prvič na Espomegu Poleg razstave cvetja in potrebščin za vrtnarstvo tudi vrsta predavanj, zborovanj in natečajev za dijake in učence Nad dvajset tisoč ljudi si je ogledalo letošnji goriški mednarodni blagovni sejem Espomego, ki se je zaključil prejšnjo nedeljo. Dokončnih podatkov sicer še nimajo na razpolago, pravijo v vodstvu družbe GEGO, ki skrbi za sejemske prireditve v Gorici, vendar je ocena, vsaj kar se obiska tiče, ugodna. V primeri z lanskim letom je sicer obisk nekoliko skromnejši, vendar je treba upoštevati tudi. da je sejem lani bil odprt dan več. Letos pa je poleg vsega nagajalo še vreme. Na razstavišču ob ločniškem mostu pa se te dni že pripravljajo na razstavo cvetja in vrtnarstva, ki bo od 21. do 29. maja. Letos bo ta prireditev prvič na razstavišču ob ločniškem mostu. «Citta verde* — tako so dali naslov prireditvi, pa ne pomeni samo razstave in prodaje cvetja in potrebščin za vrtnarstvo, ampak tudi vrsto vzporednih prireditev, strokovnih predavanj, zborovanj, tekmovalnih natečajev za učence in dijake itd. Razstavo «Citta verde* pripravljajo goriška trgovinska zbornica, goriška občina in • avtohomna ustanova za turizem. Drevi v Kulturnem doma «Pianeta azzurro» filmska pesnitev o naravi Priložnost, da si nocoj v Kulturnem domu ogledamo film «Pianeta azzurro» Franca Pia voli ja, je res edinstvena: kljub številnim nagradam na beneškem kinematografskem bienalu namreč, film ni prišel v redno distribucijo. Piavolijev film je čista poezija, poezije pa ni mogoče izraziti v preprostih besedah. Morda pa bo za bralce zanimiv kratek izbor ocen. ki so jih o filmu dali nekateri med vidnejšimi kritiki: «11 pianeta azzurro ima strnjen v sebi preprost odgovor kmeta-pesnika najbolj dlakocepcu med filozofi, ki ga sprašuje kaj je življenje: življenje je zgodovina narave, kjer se za drobec časa znajdejo čudne živali, se ljubijo in neumno prepirajo, medtem ko se ona z največjo brezbrižnostjo uničuje in obnavlja» (G. Gra- zini, Corriere della sera); *Ta film bi morali po zakonu obvezno videti vsi Italijani, in to brez izgube čaša: kajti kot v epruveti nam kaže nekaj, kar izredno potrebujemo, izgubljeno abecedo resničnosti» (T. Kezich, la . Repubblica); «Kot sestavljena in zamotana vidno-slušna pesnitev s prekinjenimi liričnimi vžigi, je «R pianeta azzurro» vse prej kot abstraktna stilna raja.* (S. Borelli, VVnita). Film predvajata krožka Kinoate-Ije in Piccolo Cineforum s pričetkom ob 18. in ob 21. uri. 0 odprtju slovenske sekcije pri zavodu ITI Med razpravo o proračunu pokrajine za tekoče leto, je bil govor tudi o ukrepih v korist slovenskih šolskih zavodov, zlasti pa kar zadeva odprtje slovenske sekcije pri industrijskem zavodu v Gorici. Svetovalec Jože Cej je odbornici Mariji Ferletič zastavil vprašanje. kako je z rešitvijo vloge, ki jo je svoj čas predložila pokrajinska uprava prav glede odprtja omenjene sekcije. Znano je namreč, da se v prihodnjih dneh (14. t.m.) zaključi rok za predvpis v prve razrede višjih srednjih šol in da bi morali starši in »lijaki, ki reflekti-rajo na vpis v omenjeno šolo, že vedeti, če bodo pouk lahko posečali ali ne. Odbornica Ferletičeva je v po krajinskem svetu povedala, da z največjim zanimanjem sledi vprašanju in da ne bi smelo biti tokrat posebnih težav glede odprtja omenjene sekcije. Težav ne bi smelo biti tudi glede zagotovitve minimalnega števila vpisanih, kar je eden od osnovnih pogojev. Predsednik pokrajinske uprave pa je na izrecno vprašanje našega novinarja odgovoril, da je pokra jina doslej storila kar je bilo potrebno in da je odprtje sekcije v prvi vrsti odvisno od števila vpisanih. Pomembno je tudi, kdaj bo iz Rima prišlo dovoljenje. Točnejši odgovor bomo mogoče imeli v prihodnjem tednu, ko namerava predsednik pokrajine v Rim. gonavti priložnostni kulturni programski se bo pričel pol ure pred prihodom štafete. Prihod štafete je predviden ob 15.15. Štafeta mladosti bo nato nadaljevala svojo pot na Tolminsko, kjer bo podobna prireditev ob 16. uri. Mladi jo bodo nato ponesli po Dolini Trente do Vršiča, kjer se bo zaključila jutrišnja etapa. V soboto zjutraj jo bodo predali mladim z Gorenjskega. Prihodu štafete mladosti v razne obmejne kraje bodo tudi letos, kot je že navada, prisostvovali predstavniki mladih iz zamejstva. Razstave V prostorih goriškega teniškega krožka v Drevoredu 20. septembra je do 21. maja odprta fotografska razstava Massima Cargnela. Razstava je odprta od 10. do 22. ure. Razna obvestila V gradu Kromberk bo jutri ob 18.30 okrogla miza o delu znanega goriškega zgodovinarja in jezikoslovca Štefana Kociančiča, ob 100-letnici njegove smrti. Goriški muzej pripravlja tudi priložnostno razstavo. Spet sklicevanje na zaščitni zakon Po dolgotrajni in izčrpni razpravi je goriški pokrajinski svet včeraj popoldne odobril organik pokrajinske uprave, dokument, ki ureja dolžnosti in pravice uslužbencev, kakor tudi odnose med uslužbenci in upravitelji. Za osnutek so glasovali vsi predstavniki strank, razen komunistov, ki so se vzdržali. Dokument, pravzaprav gre za pravcato knjigo, obsega kar 145 členov, naj bi bistveno prispeval k smotrnejši organizaciji dela na pokrajini, k uspešnejšemu in hitremu opravljanju nalog, tudi tistih, ki naj bi jih tej ustanovi poverili z novim načrtom reforme krajevne uprave. Dokument, ki je torej usmerjen nekako v prihodnost, v novo vlogo pokrajin. Spričo take vloge bi bik/ upravičeno pričakovati, da 3bii dokument pomenil tudi korair naprej, kar zadeva priznanje družbene stvarnosti v pokrajini z jezikovno mešanim prebivalstvom. Vendar znakov takšnega pristopa v osnutku dokumenta, ni opaziti. Na to sta med razpravo opozorila komunist Poletto, ki je predlagal tudi dopolnilo k 4. členu omenjenega pravilnika (pokrajina naj z ustreznimi rešitvami poskrbi za ustrezno informiranje pripadnikov slovenske narodnosti v njihovem jeziku), kakor tudi socialist Cej. Vendar predlog dopolnila ni bil sprejet, tudi po daljšem posvetu med načelniki -skupin ne. Ni bil sprejet predvsem zaradi stare in že znane motivacije predstavnikov krščanske demokracije: nihče ne osporava pripadnikom slovenske narodnosti njihovih pravic, vendar pa je treba počakati na izglasovanje zaščitnega zakona. Kako je z izglasovanjem, pa vsi dobro vemo. Stara, preizkušena taktika! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V nedeljo, 15. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici PESEM POMLADI Revija otroških pevskih zborov Kino ff urica VERDI 17.45-21.00 «Gandhi». CORSO 17.30—22.00 «Ufficiale e gen-tiluomo*. R. Gere in D. Winger. Barvni film. V1TTORIA 17.30—22.00 «Disco sex». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Bomber». PRINCIPE 18.00—22.00 «Victor Vic-toria*. Murn (iurica in ohulicu SOČA 18.30 «Super vohljač*. Ameriška komedija. 20.30 «Podmomi-ca». Nemška drama. SVOBODA 20.30 «Poslednji metro*. Francoska drama. DESKLE Danes zaprto. POGREBI Ob 9.30 Fosca Budich iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul Carducci 38, tel. 84268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52! tel. 72701. Prispevajte ta DIJAŠKO MATICO KflJ POVE KRATKA ANALIZA ZBRANIH PODATKOV IN PREDLOGOV Zfl SLOVENIJO Galerije in umetniki so za letos načrtovali več razstav kot dopuščajo finančne možnosti Posredno dobimo sliko, kako živa je likovna umetnost v Sloveniji - Danes je registriranih že 185 galerij - Pred vojno je bilo v Sloveniji 72 likovnih umetnikov, danes jih je nad 450 V oblikovanju letošnjega programa Kulturne skupnosti Slovenije so odbori, ki so pripravili predloge programa na podlagi vseh načrtov ustanov, društev, občinskih kulturnih skupnosti in posameznikov, imeli težko nalogo. Sredstev za realizacijo programov je letos premalo, indeks povečave je manjši kot rastejo realni stroški, s čimer je nujno zmanjševanje obsega dejavnosti, na škodo vsebine in kvalitete. Na področju likovne dejavnosti je delovna skupina, ki jo je imenovala Kulturna skupnost Slovenije, pretehtala vse programske predloge in izbirala tiste, za katere je menila, da pomenijo tehten prispevek k bogatenju likovne kulture, so kvalitetni, strokovno pripravljeni, z ustreznim aparatom (katalog, znan nosilec akcije ipd.). Pri novih nastanitvah (službah v galerijah in muzejih) pridejo v poštev le strokovni kadri (ne administracija). Delovna komisija, ki je pregledovala predloge za letošnje razstavne dejavnosti slovenskih galerij in razstavišč, je ugotovila, da se slabšajo razmere v stalnih zbirkah: depoji so slabo urejeni, v slahih prostorih, ne ustrezajo niti gradivu, ki je že zbra-, no, medtem ko je za nove obogatitve in dopolnitve gradiva malo finančnih in drugih možnosti, s čimer se slovenske zbirke uvrščajo na rep jugoslovanskih galerij. Medtem ko mnogi muzeji v drugih republikah lahko kupujejo tudi dela slovenskih avtorjev, pri nas nakupa del drugih avtorjev sploh ni, nakup del slovenskih avtorjev pa se je izboljšal šele v zadnjih dveh letih, od tega mora Moderna galerija velik delež odplačati lastnikom del, ki že visijo v stalni zbirki, a doslej niso imeli sredstev. Sredstva za nakupe (letos 2,5 milijona din) so namenjena vsem stalnim galerijam muzejske narave, tako tudi v pokrajinskih središčih, kjer zbirajo dela najboljših avtorjev s svojega področja. Kljub zadregam ob razstavnih dejavnosti velja spomniti, da se število slovenskih galerij nenehno povečuje: pred tremi leti jih je bilo okrog 135. danes , pa je registriranih že 185. Porast je velik zlasti v smeri odpiranja razstavnih prostorov v večjih delovnih organizacijah, tovarnah, predstavništvih in večjih javnih lokalih. Primer slednjega je razstavišče Metulj v Domžalah, ki je v bistvu prijetna domača in privatna gostilna. Doslej je lastnik pripravil že 25 razstav aktivnih umetnikov in obvezen pogovor z njimi, kar je za Domžalčane izredno vabljivo, saj česa podobnega ni niti v Ljubljani. Veliko število razstavišč, ki pa so vendarle manjšega obsega, je razumljivo tudi spričo nenehnega naraščanja števila članov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Trenutno jih je že nad ~t50. kar je okrog 200 več kot je na piimer članov pisateljskega društva (DSLU je imelo 1939. leta 72 članov, ustanovljeno je bilo leta 1934). Odbor, ki je koordiniral pred loge letošnjega programa, je me nil, da mora vsaka razstava ime ti svoj spremni dokument-katalog zloženko, vabilo. Spričo pomanj kanja sredstev naj pri večjih raz stavah galerije med seboj sodelu jejo — tako pri sofinanciranju kot pri skupni organizaciji. Pomembne razstave naj bodo poti) joče in naj obiščejo večje slovenske kraje. Čeprav je sredstev sorazmerno malo, v nekaterih krajih načrtujejo nove večje galerije. V Ljubljani bodo bržkone še letos dobili dve novi galeriji: na Mestnem trgu galerijo partizanskih likovnih umetnikov, na Trgu francoske revolucije pa galerijo Križanke, ki bi jo skupaj uporabljali Arhitekturni muzej. Mestna galerija in skupina Equrna. To bo kulturno-informacijski in razstavni center. Pokrajinski muzej Ptuj načrtuje postavitev stalne zbirke slikarja Franceta Miheliča, Revirski muzej ljudske revolucije Trbovlje pa stalno zbirko kiparja Stojana Batiča. Strokovna delovna skupina je pri oblikovanju osnutka programa na področju likovne dejavnosti opazila, da nekatere stalne prireditve bienalskega, trienalske-ga značaja izgubljajo pomen in odzivnost (npr. Panonia, Intart), zato naj organizatorji ponovno pretehtajo njihov vsebinski kon cept. Prav tako bi jasnejši koncept programa likovne dejavnosti morala predložiti Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V okviru kulturne politike na likovnem področju za letos je de lovna skupina KSS opazila pre malo razvito publicistično in kri tično dejavnost — ob sorazmer nem naraščanju števila razstav Publicistična dejavnost zaostaja tudi v primerjavi z drugimi področji. zlasti z literaturo in gledališčem. Precejšen napredek v kulturnopolitičnem smislu pa je začetek uveljavljanja načela o povračilu za sodelovanje na razstavah in za izvedbo likovnega programa širšega pomena. Gre za uveljavljanje svobodne menjavt dela v okviru Kulturne skupnosti Slovenije in posameznih občinskih kulturnih skupnostih. Konkretno to pomeni, da avtor, ki razstavlja doma ali na tujem, sme enkrat letno prejeti »razstavnino* — to je povračilo za stroške, ki jih ima pri razstavljanju. Upošteva se le ena razstava, in sicer tista, ki je finančno najvišje ovrednotena. Najvišje so ovrednotene osebne razstave . retrospektive (do 50.000 din), najmanj pa skupinske, oziroma v tehnikah grafika, risba, umetniška fotografija (7000 din). Za lani je bilo na voljo 1,2 milijona din, s čimer bo razstav-nino lahko prejelo kar 116 avtorjev, ki so lani razstavljali. Kot primer naj navedem, da bo po 7000 din prejelo kar 20 udeležencev lanskega Ex tempore v Piranu. Reči je še treba, da imajo pravico do razstavnine le akademski umetniki oziroma člani Zveze DSLU. Komite za kulturo spremlja likovno dejavnost in je na podlagi ankete ugotovil, v kakšnih pogojih ustvarjajo slovenski likovnj u- •iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiimiimiititiHiiiiiiiiu Jordan Jerman 60-letnik fccssAfolAgCj Pred dnevi je slavil svoj 60. rojstni dan zaslužni istrski javni delavec in rezervni častnik JLA Jordan Jerman iz Izole. Rodil se je 2. maja 1923 v Šaredu nad Izolo v kmečki družini, obiskoval italijansko osnovno šolo v domačem kraju, koj po končani šoli pu se je vključil v delo na domu in pomagal staršem vse do 1924. leta, ko se je zaposlil v tovarni ribjih konzerv Arigoni v Izoli, kjer pa je ostal le tri mesece, ker je zavrnil vpis v fašistično sindikalno organizacijo. Spet je prijel za delo na domači kmetiji do 6. januarja 1943, ko so ga poklicali v vojsko. Nelfaj dni se je .skrival, ker hi hotel v bdjsšž), d ib ga d- ________________________________ «»«<«« v V" a- -fotografije, mednarodni biena retiraU m odpeljali na vofdško gjfeerifr stroki Ex.tempore okrožje v Trst, nakar so ga po- y J ’ slali v kazensko enoto v Cosenzo, od koder pa’ je s škupiho somišlje- nikov pobegnil, račumjoč, da se bo v domačih krajih vključil v NOV. a so ga na poti zajeli in zaprli najprej v Neaplju nato na Ponzi, kjer je pil zaprt do junija, ko so ga pripeljali na prisilno delo v kraj Vabolino Superiore pri Reggio Calabriji in tudi od tu je skušal julija 1943 pobegniti, a je končal v Lecceju v jetnišnici, iz katere ga je potegnila šele misija NOV. ki je že pod zavezniško zasedbo obiskovala razne kraje južne Italije in zbirala borce za NOB. Po prihodu V taborišče Carbrma-ra se je vključil v prvi bataljon tretje prekomorske brigade, s ka teto je odpotoval na Vis in nato nadaljeval njeno bojno pot vse do Soče v prvih dneh maja 1945. V septembru 1944 je bil sicer na Pelješcu ranjen, vendar mu to ni preprečilo, da bi ne nadaljeval boja do osvoboditve vse domovine. V JLA je postal kapetan prvega razreda in bil na lastno željo sredi 1946 demobiliziran. Nekaj let je nato opravil kot funkcionar v organih za noti anje zadeve na vojni upravi v coni B, nakaj je prešel v gospodarstvo. Še pred tem pa je končal upravno politično delo, nato partijsko šolo in šestmesečno oficirsko šolo. Ves čas po osvoboditvi je bil Jordan Jerman angažiran v družbeno političnih organizacijah V krajevni skupnosti in občini, pa tudi v raznih komisijah gospodarske zbornice v Ljubljani in Kopru. Ko je 1978 izpolnil potrebne pogoje, se je upokojil, vendar s tem še ni odnehal z delom v raz nih organizacijah, na primer v odboru skupnosti borcev 3. prekomorske brigade, ki ima svoj sedež v Ilirski Bistrici, in kot član pododbora iste enote v občini Izola. Ob življeniskem iubileju mu soborci in prijatelji čestitajo in voščijo še veliko, veliko zdravih let A. K. metniki. Po anketi iz leta 1964 je bilo takrat približno 56 odsto članov DSLU brez svojih delovnih prostorov (ateljejev), leta 1980 pa le ena četrtina. Večina ustvarjalcev želi svoje ateljeje v Ljubljani ali v samem centru in v starem mestnem predelu, le malokdo pa v drugih krajih. Med večjimi letošnjimi razstavami nepoveduje Pilonova galerija v Ajdovščini pregled slik Gustava Gnamuša, plastik Mirsada Begiča ali Milene Braniselj, plakatov Matjaža Vipotnika, kolektivno razstavo Združenja umetnikov Škofja Loka ter iz programa sodelovanja z drugimi nosilci retrospektivo Lojzeta Spacala (iz Pirana), razstavo Zvesta Apollonia (iz Obalnih galerij Piran) in razstavo Vladimira Lamuta (iz Dolenjskega muzeja v Novem mestu). Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici napoveduje retrospektivo olj Franceta Slane, antologijo risb Zorana Didka, razstavo avtoportretov Vladimira Lamuta, ureditev zbirke Franceta Kralja ter gostovanje mariborske razstave Janeza Vidica. Umetnostna galerija Maribor je prijavila novo postavitev stalne zbirke, dopolnjevanje dokumentacije o likovni umetnosti v severovzhodni Sloveniji, proučevanje pomena likovnih društev Grohar in Brazda — z razstavama ter monografski razstavi Janeza Vidica in Gabrijela Kol-biča. Galerija Murska Sobota bo še naprej zbirala dela za stalno zbirko, med večjimi akcijami pa pripravlja Jugoslovanski bienale male plastike in Pannonia 83. Obalne galerije iz Pirana so napovedale temeljne razstave Zvesta A-pollonia, Lojzeta Spacala, ureditev Pečaričeve zbirke, razstavo Arhitektura sežanskega kroga ter več razstav v okviru medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja: Primarno in analitično jugoslovansko slikarstvo 1974-1980, Foto 6 dežel, Mala slika, Koštabona 83, Italijanska transavantgarda. Nova evropska risba, jugoslovansko novo slikarstvo v Italiji in Avstriji (gostovanje v tujih središčih), mednarodni bienale kombinirane bienale Nekaj razstav bodo prevzeli iz drugih galerij: Tušek - Marchel iz Kranja, izbor iz retrospektive Nikolaja Omerse iz Moderne galerije v Ljubljani in Likovna prizadevanja na Gorenjskem iz Gorenjskega muzeja. Umetnostni paviljon Slovenj Gradec pripravlja retrospektivo Franca Bemekerja ter pregledni razstavi Vide Slivnikar - Belantič ter Branka Suhyja, razstavo slovenjgraških likovnih umetnikov v Celovcu. Ljubljanska Narodna galerija pripravlja po potujoči razstavi Hinka Smrekarja retrospektivo Saše Šantla ter v jeseni razstavo starih tujih mojstrov iz svoje zbirke (s sodelovanjem rimskega strokovnjaka Federica Ze-rija, ki bo avtor študije v katalogu). Narodna galerija bo še naprej zbirala in evidentirala dokumentacijo za razstave Antona Ka-ringerja, Maksima Gasparija I-vana Vavpotiča, Antona Cebeja ter fonda grafik tujih mojstrov. V okviru mednarodnega sodelovanja bo pripravila razstavo Slovensko slikarstvo impresionizma za ZR Nemčijo in Nizozemsko, iz Celovca pa bo dobila razstavo Koroški slikarji 1900-1930. Narodna galerija pripravlja tudi nov vodnik po galeriji. Moderna galerija pripravlja razstavo Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem, razstavo 60 gvašev iz zapuščine Marija Preglja, grafični bienale z razstavo dobitnikov grand prix vseh bienalov ter jugoslovanskih nagrajencev, prikazala je že sodobno umetnost Kosova, Variacije na temo Dtirerjevih grafik ter grafični opus Giorgia Morandija. Napoveduje še pregled sodobne francoske risbe ter sodobne švedske grafike, sodobne korejske umetnosti ter umetnosti med obema vojnama (program Alpe Jadran). MG pripravlja razstavo Gabrijela nalu v Sao Paulu, sodobne jugoslovanske grafike na Kitajskem ter slovenske grafike v ZDA in Kanadi. Iz Idrije bo dobila retrospektivo Nikolaja Pirnata, Štefana Hauka iz Murske Sobote in Raffaela Leomporrija iz ZDA (program Cankarjevega doma). Svoje razstavne programe so napovedali tudi ŠKUC (Študentski kulturni center), ŠKD Forum, Slovensko društvo likovnih kritikov, Društvo oblikovalcev Slovenije, Društvo slovenskih likovnih umetnikov, Foto-kino zveza Slovenije, ZKO Slovenije, KC Ivan Napotnik Velenje, Razstavni salon Rotovž Maribor, Mestna galerija Ljubljana, BIO (Bienale industrijskega oblikovanja). Forma viva, Equr-na, Cankarjev dom, Društvo arhitektov Ljubljana, Pokrajinski muzej Ptuj, Gorenjski muzej Kranj, Dolenjski muzej Novo mesto ter mnoga druga razstavišča, ki bodo razstave prirejala v organizaciji in ob podpori občinskih kulturnih skupnosti ter v sodelovanju z drugimi ustanovami. Za celotno slovensko likovno dejavnost (v okviru Kulturne skupnosti Slovenije) bi bilo letos na voljo okrog 39 milijonov din. MARIJAN ZLOBEC Zares dragocena umetnina Francoski likovni umetnik Cesar, s katerim smo se mogli srečati tudi v Trstu, »ustvarja*. Na asfalt je raztresel 6.357 ur znamke Cartier in čez njih zavozil s traktorjem. In tako je nastala umetnina. Če ne bo lepa, če ne bo razumljiva, bo vsaj draga. Ure znamke Cartier so namreč drage. (A.P.) Hilli Hlllfllllllllllllllllllllll lil lllllllllllll III lil llimilltllllllll IIIIIIIIIII llllllllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllt It illllllll lili III lili (Hilli IIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIIIIIIIIIIIIIIHB ZELO BOGATA DEJAVNOST SEŽANSKE KNJIŽNICE Ilustrator Marjan Manček med krnskimi prijateljčki Obisk dolenjskega gosta povezan s kulturnim programom - Razstava knjig, ki jih je ilustriral - Največ svoje dejavnosti je posvetil najmlajšim Vrsti zanimivih in kvalitetnih, prireditev, ki so se v tem letu zvrstile v sežanski knjižnici, ki je v slovenskem kulturnem prostoru posebej znana po tovrstni dejavnosti, se je pred tednom dni, v četrtek pridružila še ena. Ves četrtkov popoldne je tragiko-1 " mičnih trenutkih, ko ne veš, ■ ali bi se ji smejal, ah z njo jokal. Sicer pa se njena ve--'■1 javnost izraža tudi vtemv da jo imamo tako rekoč vedno pred očmi, pa se je nikoli ne naveličamo. Tudi nocoj se bomo srečah z njo in njenim delom, kajti Monica Vitti nocoj nastopa tudi kot režiserka .. . TV dnevnik «La ragazza di Bube*, film, režija: Luigi Comencini JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.35, 16.50 TV v šoh Poročila živali v gibanju - poljudnoznanstvena serija Podravski obzornik Obramba in samozaščita 21.45 22.20 9.05, 17.50 17.55 18.25 18.40 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Tednik 21.00 Francoski šanson s Catherine Sauvage Serijo oddaj o francoskem šansonu bomo nadaljevali s štirimi oddajami, ki smo jih posneli v našem studiu s francosko pevko šansonov Catherine Sauvage. S pevko se bo pogovarjala Helena Koder. Catherine Sauvage sodi med tiste velike umetnike, ki so francoskemu šansonu pred dobrima dvema desetletjema dah nov pomen. Pisateljica Marguerite Duras pravi o njej: «Pevka ljubezni, upora, solza in glas, ki vas presenetljivo naravnost zadene in vam seže globoko v srce.* Catherine Sauvage, ki je v gledališču igrala Brechta ob strani Pierra Brasseura, je debitirala kot pevka v kabaretih na Saint Germain des Preš. Tam je srečala tedaj še neznanega avtorja Lea Ferrea, ki je zaznamoval njeno kariero. Leta 1954 je dobila prvo nagrado za pk> ščo s pesmijo «L’homme», ki jo je napisal Ferre, uglasbil pa Michel Legrand. V njenem repertoarju so tudi pesmi Brechta, Aragona, Mac Orlana, Brassensa in Gains-bourga. Prefinjena in rahločutna pevka, ki vsa živi na odru in jo spremlja le pianist, je nedvomno ena največjih francoskih pevk šan-' sona 21.25 Dolgo iskanje: Izvoljeno ljudstvo - dok. serija Koper 14.00 in 17.00 Odprta serija Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugimi še naslednje vesti: TRST — Uradni odstop Cecovi-nija. Glasovanje v deželnem svetu ČEDAD — Sestanek predstavnikov slovenskih organizacij z gorsko skupnostjo RICMANJE — Razstava Stano Žerjal TRST — «Jeans sound» 17.30 TVD novice 17.35 TV šola 18.00 Sodelavci - serijski film 19.00 Lignano - International show 82 19.30 TVD stičišče 19.45 Z nami , pred kamero - 20.30 Visoki pritisk - glasbena od- 2L30 Tuins’tični’ vodič - v sodelovanju s Kompasom 21.35 TVD danes 21.50 Boks: Vama - Evropsko prvenstvo 22.50 Kako umiriti vampirja - TV drama . ■■ ■•, Zagreb 16.50 Videostrani 17.45 Modro kot pisano 18.25 Kronika občine Split, 18.45 Glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizoteka 22.25 TV dnevnik 22.45 Foča: Partizanska olimpia-da - posnetek Opomba: 13.00 - 16.00/30 Varna: EP v boksu, četrtfinale. Prenos, če nastopa Jugoslavija TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: I. Trinko ob 120-letnici rojstva; 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: 11.00 Oddaja za drugo stopnjo osnovne šole; 11.30 Poldnevniški razgledi: Beležka; 12.00 Na gori-škem valu; 12.30 Deželni zbori na reviji »Primorska poje*; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: M. Šolohov: «Tihi Don*, 3. del; 14.40 Otroški kotiček; «Sem in tja skozi čas*; 15.00 Diskoteka; 16.00 Sprehodi po tržaških predmestjih; 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba: violinist T. Lorenz in orglar H. Bergant; 18.00 četrtkova srečanja; 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00. 14.00. 15.00 Poročila; 6.00 Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved in Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved sporedov; 7.15 Val 202; 13.10 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.45 Glasbene želje; 15.30 Vaša prija telja . ljubljanski in nedeljski dnevnik; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o... KOPER (Italijanski program) 6.15, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 8.30. 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 9.30 Jutranji variete; 9.32 Lucianovi dopisi; 10.00 Pošta in glasba; 10.10 Leteči zmaj o-troška oddaja; 10.35 Vetrnica; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Pesem tedna in lahka glasba; 15.00 Leteči zmaj - ponovitev; 15.20 Glasba; 15.45 Savio plošče; 16.15 Igra orkester Edig Galletti; 16.32 Glasbena oddaja; 19.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00 11.00, 12.00. 13.00. 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.00-8.30 Glasba za dobro jutro; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Pesmi v-času; 11.10 Lahka glasba; 11.34 Jaz, Clavdij . radijska priredba; 12.03 Ul. Asiago Tenda - glasbeno-govorni program; 13.35 Master; 14.28 Bogataš se postane; 15 03 Ti me slišiš...; 17.30 Globetrotter; 18.05 Lahka glasba; 18.30 Glasbena knjižnica; 19.30 Radio 1 - jazz '83; 20.00 Radijska priredba «La Pamela nubile*; 22.22 Autoradio flash; 22.27 Audiobox; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, .9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.00-7.20 Jutranji variete; 8.00 Šola in vzgoja; 8.45 Radijska drama; 9.32 Pričevanja današnjega življenja; 10.30 Radio 2 «3131»; 12.48 Natečaj za nove kantavtorje; 13.41 Sound track; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Festival; 17.32 Glasbene ure; 18.32 Krog sonča; 19.50 Šola in vzgoja; 21.00 Nihče naj ne spi; 21.30 Potovanje v ndč; 22.50 Radio 2 «3131». LJUBLJANA 6.00, 6.30 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 21.00, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila: 6.10, 6.45 in 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje: 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Komorna glasba J. Offenbacha; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob. 17. uri; 18.00 Z ansamblom F. Zorka; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Skladbe za klarinet: 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom M. Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja; 22.25 Iz našiti sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Paleta popevk: 0.05 Nočni program - glasba. nogomet SINOČI V POKALU POKALNIH PRVAKOV Zasluženo slavje Aberdeena V velikem finalu je v Goteborgu premagal moštvo madridskega Reala Odločitev padla šele po podaljških - Škoti zelo ugodno presenetili Aberdeen — Real Madrid 2:1 0:1, 1:1) STRELCI: Black v 7. min. Juani-M. min. (11-metrovka). Hewitt v 112. min. ABERDEEN: Leighton. Rougvie, "IcLeish, Miller, McMaster, Co-2Per- Simpson, Strachan, Black (v Hevvitt), McGhee, Weir. REAL MADRID: Agustin, Juan Metgod. Bonet, Camacho (v J: min. San Jose), Gallego, Angel, i im Juanito. Santillana, Isidro 'v 103. min. Salguero) GODNIK: Menegali (Italija) GOTEBORG — škotski Aberdeen Povsem zasluženo osvojil letoš-jVn evropski pokal pokalnih prva-finV) i® namreč v velikem malu v Goteborgu zasluženo, pa čeprav po podaljških, premagal avorizirano moštvo madridskega eala, ki je v večjem delu tega r|fan:'a igralo podrejeno vlogo. Škot je so namreč izredno agre-®>vno začeli in potem ko so zadeli vratnico, so že v 10. min. povedli Blackom, ki je izkoristil grobo a Pako španske obrambe in pre-jjagal madridskega vratarja Agu- Nogometaši Aberdeena so tudi ?° golu nadaljevali z napadalno •gro, vendar pa so Španci, predam po zaslugi odličnega Stielike-J«. kaj kmalu uredili svoje vrste in y "• min. tudi stanje izenačili, in v* P° grobi napaki obrambe Aber-“čena. škotski branilec je namreč nespretno podal žogo svojemu vra-®rJU, Juanito je podajo prestregel, •ratar Aberdeena pa ga je zrušil kazenskem prostoru. Odlični ita-,'ianski sodnik Menegali je upravi-^Do dosodil 11-metrovko, ki .jo je uanito tudi realiziral. Srečanje je bilo nato izenače-w nogometaši obeh moštev so jjekazali zvrhano mero požrtvovalni na zelo razmočenem igrišču. Y drugem polčasu so Škotje imeli vse od igre, vseeno pa niso dosega zadetka in stanje je ostalo ize-aačeno do konca regularnega dela. . v podaljških je bila premoč ško-°v očitna in Hevvitt je v 7. min. rugega podaljška dosegel zmago-■ , zadetek in obenem prvo kalno LESTVICA 3. SKUPINE Avstrija 4 3 1 0 110 7 Sev. Irska 5 3 1 1 4:3 7 ZRN 4 2 1 1 5:2 5 Turčija 5 1 1 3 3:10 3 Albanija 6 0 2 4 2:10 2 zmago tega društva. Albanija — Turčija 1:1 (IRANA — V izločilnem srečanju . 3. skupine sta včeraj Albanija JJ* Turčija izenačili z 1:1 (0:1). strelca: Menhit v 34. min. in Ra-shld v 73. min. DISCIPLINSKI UKREPI Mancini izključen kar za tri kola MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je izključila kar za tri kola nogometaša Sampdorie Mancinija, za dve koli Pileggija (Cagliari), za eno kolo pa Bergomija (Inter) in Salo (Fio-rentina). V drugi ligi pa je med drugim izključila kar za štiri kola nogometaša Barija Maja. O «zadevi Genoa - lnter» 2. junija MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze bo o «zadevi Genoa - In ter» razpravljala 2. junija ob 9. uri v Milanu. AVTOMOBILIZEM ŽE DANES PREIZKUSNE VOŽNJE V nedeljo VN Montecaria MONTECARLO — Že danes bedo v Montecarlu prve preizkusne vožnje pred nedeljsko avtomobilsko dirko formule ena, ki je morda zadnja priložnost za pilote, ki razpolagajo s tradicionalnimi motorji, da prekinejo premoč vozil turbo. Proga je namreč ozka in ovinkasta, tako da so vozila s tradicionalnimi motorji, lažja in prožnejša, gotovo v prednosti. Na vsak način ne gre pozabiti, da tistega, ki si bo priboril prvo startno mesto, bo izredno težko prehiteti prav zaradi ozke proge. Na poskusnih vožnjah pa si prav vozila turbo lahko priborijo najboljša mesta. VČERAJ V OKVIRU PRAZNOVAHJ OB PRAZNIKU OBČINE KOPER Obnovljeno nogometno igrišče in atletska steza zelo pomembna pridobitev za Koper Uspeh okrogla miza - Rijeki prijateljska tekma z Olimpijo ■ Veliko pričakovanje za današnje srečanje med Koprom in Triestino (ob'17.00) V Kopru je bilo včeraj vse živo. V okviru praznovanj ob prazniku občine Koper je bila namreč vrsta prireditev in kot osrednja točka o-tvoritev obnovljenega nogometnega igrišča in atletske staže, ki sta za Koper in okolico še kako pomembna pridobitev. Pester spored se je začel že zjutraj v hotelu Triglav, ko je bila okrogla miza o nogometu, kateri je predsedoval znani športni delavec Gorazd Bertok. Okrogle mize pa so se udeležili zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič, generalni sekretar jugoslovanske nogometne zveze Branko Pejovič. predsednik zveze nogometnih sednikov Lado Jakše in drugi. V svojem uvodnem govoru je Bertok na kratko orisal razvoj športa v tej regiji in dodal, da je bilo v teh zadnjih letih marsikaj storjenega ter da so tri sosedne občine na najboljši poti, da posta- •iiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiitiiiiiiimiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinni KOLESARSTVO 66. DIRKA PO ITALIJI Danes predetapa na kronometer Glavni favorit ostaja Saronni - Na startu tudi Polončič BRESCIA — V Brescii je bila včeraj uradna predstavitev kolesarjev, ki se bodo od danes do 5. junija merili na 66. kolesarski dirki po I-taliji. Danes jih sicer čaka manjši napor, saj bo na sporedu le osem kilometrov dolga predetapa na kronometer po mestnih ulicah. Kljub temu pa se bo morda že dalo ugotoviti. kakšne namere imajo posamezniki. V prvi vrsti to velja za Saromiija, ki je po splošnem mnenju glavni favorit: «Giro so mu naredili po meri,» je marsikdo rekel. Proga je kot nalašč zanj izpeljana, poleg tega lahko računa še na odbitke, s katerimi lahko nadoknadi morebitne zaostanke. Francesco Moser bo letos še zadnjič poskusil. Pri svojih dvaintridesetih letih doslej še ni zmagal, medtem ko se je sreča Saronniju nasmehnila že leta 1979, ko je zmagal pri samih enaindvajsetih letih. Po včerajšnjih Moserjevih izjavah bi lahko sklepali, da nima prav nobene ambicije, vendar je bil Moser ""uunini.iuimmnmmmmmniimnmuinnmni.iuniimiinmiiiui......................mi nogomet V 3. AL NA GORIŠKEM Juventina včeraj praznih rok v zaostali tekmi proti Caprivi Štandrežci so sicer prvi povedli, na koncu pa so gostje zasluženo zmagali • Domačini slabi predvsem na sredini i v-*-': m ^w*f*r™** Uv*ntina — Capriva 2:3 (1:1) JUVENTINA: Businelli. Varachi, JIavagin, Medeot, Costa, Šturm Palma), Tavčar, Visintin (Cin-Russo, Lauri, Acconeia. b (Relca za Juventino: Lauri in Kusso. Juventina je včeraj v zaostali tekili Pred domačim občinstvom izgu-: a z enajsterico iz Koprivnega, ki n tako ostala v polnem teku za (.^'tavanje. Srečanje je sicer po-v ’° premoč gostov, ki so si nazadnje obe točki tudi zaslužili. ^ . Prvem polčasu so domačini to-tre, “ ■°^ueje in izenačili ob izteku pol- t - Povedli z Laurijem in od tega VnU-ka dali® s0 gostje zaigrali od Ule; uasa. i„y drugem delu srečanja pa so 3 ci Caprive že takoj povedli in vodstvo povečali v 27. min. Juventina je sicer razliko znižala, ni pa uspela izenačiti, to predvsem zaradi slabe igre na sredini, kjer se tokrat res ni izkazala. Pavšič ODBOJKA Santal — Kappa 3:2 * PARMA — V drugem finalnem srečanju za italijanski naslov odbojkarskega državnega prvaka je Santal iz Parme premagal moštvo Kappe s 3:2 (15:10. 10:15. 15:9, 13:15, 15:8). Ker je v prvem srečanju zmagala Kappa, .bo tako med moštvoma potrebno še tretje srečanje v Tu- (med moškimi) bodo tekmovanja v Courmayeuru (13. 12. — veleslalom), Val Gardeni (18. 12. — smuk), Madonni di Campiglio (20. - 21. 12. — slalom, super veleslalom in kombinacija), Cortini (28. - 29. 1. 84 — smuk). Tekmovanje bodo prekinili od 7. do 19. februarja, ko bodo o-limpijske igre v Sarajevu, zadnja preizkušnja pa bo od 22. do 25. 3. v Oslu, kjer bodo slalom, veleslalom in paralelni slalom. Tudi med ženskami bo najprej na vrsti preizkušnja v Kranjski gori, in sicer slalom (1. 12.), v Mariboru pa bo prav tako slalom (15. 1.). V Italiji bodo tekme v Sestrieru (12,-14. 12. — smuk, slalom in kombina cija), na Piancavallu (17. 12. — slalom) in v Limone Piemontu (15. 1 — veleslalom). Giuseppe Saronni najbolj nevaren ravno tedaj, ko ni imel prave ambicije, ko ni veljal za favorita. Čisto drugačnega mnenja od ostalih je bil včeraj Pierino Gavazzi, ki je menil, da bo zmagal Šved Prim, ki nastopa za «Bianchi-Piag-gio*. Ne smemo pa pozabiti, da so tu še De Wolf, ki so ga vpisali zadnji trenutek, Contini, ki si je nekoliko opomogel, Battaglin, Visentini, Baronchelli, Beccia, Vandi, Argen-tin, Lejarreta, Ruperez. Bernar-deau, Braun, Lang, Gisiger, Freu-ler, Thurau in še cela vrsta mladih. Na startu bo tudi Jugoslovan Vinko Polončič, ki nastopa za ekipo Bottecchia - Malvor, v kateri so še Beccia, A. in L. Bevilacqua. Bom-bini. Milani in Gisiger. SMUČANJE SVETOVNI POKAL Tudi letos Maribor in Kranjska gora SYDNEY — Svetovna smučarska zveza je poverila organizacijo «world series», ki bodo od 22. do 27. novembra, Valtellini. To bo glavna preizkušnja pred svetovnim prvenstvom, ki bo leta 1985 in ki so ga poverili Italiji. Na tekmovanju za «world series» se bodo pomerili v slalomu, veleslalomu ter ženskem in moškem smuku. Poleg tega so sestavili tudi koledar svetovnega pokala za sezono 1983/84. Uvodna tekma bo 30. novembra v Kranjski gori, kjer bo na vrsti moški slalom. V Italiji Wilanderja ne bo v Italijo HAMBURG. — Šved Mats Wilan- nejo pomemben gospodarsko - turistični športni okraj. Potem ko je sekretar jugoslovanske nogometne zveze Pejovič orisal (»trebe amaterskega in profesionalnega gibanja v nogometu, je bil seveda v središču pozornosti številnih udeležencev okrogle mize poseg zveznega selektorja Veselinoviča, ki je dokaj trezno in kritično ocenil trenutni položaj jugoslovanskega nogometa. Dejal je. da bo treba čimprej obnoviti jugoslovansko nogometno šolo in poiskati pri mladih take nogometaše, ki bi dali jugoslovanskemu nogometu u-gled. ki ga je imel pred leti. V diskusijo so nato posegli še številni gostje, ki so kritično ocenili več aspektov jugoslovanskega nogometa. Sledil je sprejem na občini Koper, kjer je predsednik občine Bruno Korelič pozdravil goste in Todor Veselinovič danes v Trstu Zvezni trener jugoslovanske nogometne reprezentance Todor Veselinovič bo danes gost Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Srečanje z uglednim jugoslovanskim strokovnjakom bo ob 20. uri na sedežu ZSŠDI. Z Veselinovičem bo v Trst dopotoval tudi generalni sekretar jugoslovanske nogometne zveze Branko Pejovič. predstavnikom jugoslovanske nogometne zveze, Olimpije in Rijeke izročil spominsko plaketo. Po svečanosti ob odprtju obnovljenega nogometnega igrišča in atletske zveze pa je bila na sporedu prijateljska nogometna tekma med članskima postavama Rijeke in ljubljanske Olimpije. Rijeka — Olimpija 3:2 (2:1) STRELCI: v 13. min. Domadenik, v 22. min. Matrljan, v 25. min. Malbaša, v 64. min. Elsner in v 83. min. Desnica. RIJEKA: Žaveli (od 46. min. Savič), Marjanovič, Tičič (od 17. min. Ljepojevič), čelovič, Radin. Juri-čič, Matrljan (od 46. min. Stipan-čič), Gračan, Malbaša (od 46 min. OLIMPIJA: Dalanovič (od 69. min. Rus), Vujnovič (od 69. min. Župčančič). Radovič. Bošnjak. Elsner, Katanec (od 46. min. Iskra), Hudarin (od 46. min Terčič), V. A-meršek, Domadenik. Petrovič. Martinovi/:. SODNIK: Burič iz Kopra V prijateljskem srečanju, s katerim so bili številni gledalci v glavnem zadovoljni, je Rijeka premagala ljubljansko Olimpijo in to po dokaj izenačeni igri, v kateri sta imeli obe moštvi veliko število priložnosti za zadetek. Praznovanje pa se bo nadaljevalo danes še z dvema prijateljskima tekmama. Ob 15.45 se bosta namreč pomerili mladinski nogometni vrsti Kopra in Triestine, ob 17.00 pa bo tekma članov obeh društev. Za to srečanje vlada v Kopru veliko zanimanje, saj je tudi tu Triestina dokaj popularna, in zato je pričakovati velik obisk občin stva. (bi) ■■ _ Z-' ■ Iz planinskega sveta M | 1 Bližnje delovanje SPDT SPDT prireja v nedeljo. 15. i.m., izlet z osebnimi avtomobili na Planik oz. na Učko. Zbirališče izletnikov bo ob 7. uri pred tržaško sod-nijsko palačo, za vse informacije pa se lahko interesenti obrnejo k od borniku Francu Armaniju (telefon 415-318). V nedeljo je bilo na Trstelju. v organizaciji PD Nova Gorica, srečanje planincev zamejskih PD z obmejnimi slovenskimi planinci iz matične domovine, ki se ga je udeležilo tudi lepo število članov SPDT. Vreme je bilo žal zelo slabo, Pred tednom dni je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, v okviru predavateljske sezone SPDT, zanimivo predavanje znanega fotoreporterja Maria Magajne na lemo: «Kanada in Velika jezera*. Predavanje je bilo opremljeno z okusnimi barvnimi diapozitivi, sledilo pa mu je številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Messner na vrhu Cho Oyu Dne 5. maja je svetovno znani alpinist Reinhold Messner osvojil svoj deseti «osemtisočak», 8153 metrov visoki Cho Oyu, ter mu tako do o-svojitve vseh vrhov visokih nad 8000 metrov manjkajo le štiri gore in sicer Lhotse, Makalu. Dhaulaghiri in Anapurna. Messner je osvojil ta vrh v alpskem stilu, BOKS EVROPSKO PRVENSTVO V VARNI Damiani, Edisco in Puzovič uspešni VARNA — Italijana Damiani in Edisco ter Jugoslovan Puzovič so se uvrstili v polfinale evropskega boksarskega prvenstva v Varni. V super težki kategoriji je namreč Damiani po točkah premagal Madžara Levaia, V tej kategoriji pa je Jugoslovan Suliha po točkah izgubil proti Vzhodnemu Nemcu Ka-denu. V mini mušji kategoriji je Italijan Edisco premagal, po točkah Vzhodnega Nemca Marxa. medlem ko je Jugoslovan Puzovič v mini welter kategoriji odpravil po točkah Poljaka Pietrovvskega. V soboto spet turnir v igri «med dvema ognjema* V soboto se bo v Borovem športnem centru nadaljeval turnir v igri «med dvema ognjema*. S pričetkom ob 14.30 bosta na vrsti naslednji srečanji: «Ribičič» - »Gerbec*, «Širok» - «Milčinski». Zatem se bosta pomerila poraženca prvih dveh srečanj in končno zmagovalca prvih dveh srečanj. iimiiiimiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimtimimmiiiiiiiniiiMiitiiniiiuiMMiiiiiiniiimiHiiiiiiiiHiiiNMUuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMimiiimNiiiimiiia KOŠARKA V SOBOTO PRVA OD TREH ODLOČILNIH TEKEM JADRAN PRID SKLEPNIMI BOJI Čaka ga gostovanje v Vicenzi, kjer je zma,ga dosegljiva «Play-offs», to je zaključni del prvenstva, ki odloča o prvaku, so prvi uveljavili Amerikanci že desetletja nazaj v najbolj popularnih ekipnih tekmovanjih: bezbolu, košarki, footballu in hokeju na ledu. Razlogov, da je do tega prišlo, je bilo več.: ogromne razdalje med raznimi mesti, profesionalizem, popularizacija športa in seveda posli ter denar. «Play-offs» v košarki je zadnja leta prodrl tudi v Evropo. Najprej na Češkoslovaško, potem v Italijo in pred dvema letoma tudi v Jugoslavijo. V Italiji je to postala prava manija: ne odloča le o državnem prvaku, ampak tudi o prestopih iz lige v ligo, vse tja do D lige, letos pa so ga uvedli celo v rokometu in odbojki. In prav zahvaljujoč še temu na čipu tekmovanja se naši fantje ponovno potegujejo za vstop v B ligo. Veličastne zmage, nerodni porazi, poškodbe, sreča in nčSreča, ptogUbfti podaljški, vse, kar se je vrstilo v tridesetih kolih letošnjega prvenstva, je mimo. Po pravilu «play-offs» mora sedaj Jadran zmagati 2 od treh srečanj z ekipo Americanino iz Vi-cenze, da bi prestopil v višjo ligo. Prvo srečanje je na sporedu že v soboto v lepi športni palači v Vi-cenzi. Domačini se srečanja zelo bojijo. Še pred tednom dni. ko se še ni vedelo, kdo bo s kom igral, je njihov predsednik izjavil na najbolj popularnem italijanskem športnem dnevniku, da je optimist kar se tiče prestopa v B ligo, boji pa se le Jadrana. Pred mesecem dni, v regularnem delu prvenstva, so Jadranovci igrali v Vicenzi. Domačinom je uspelo izenačiti že izgubljeno tekmo (resnici na ljubo s krepko pomočjo sodnikov), v podaljšku pa celo zmagati s košem v zadnji sekundi. Tokrat bo tekma neprimerno večjega pomena kot prvenstvena: ni popravnega izpita, izgubljeno ni mogoče nadoknaditi z zmago v Pistoii ali Firencah. Jadran mora premagati Vicenzo in der se ne bo udeležil mednarodne-1 Lukič), Ružič (od 46. min. Stipan-ga teniškega prvenstva v Italiji, I čič). Desnica. j.................................................................................................................................................i.................................... L k. P ometmn ignsc ... 1 UH P ssssk M. Žagar (Zarja): «Še zlasti želim, da bi mladi domači nogometaši bili bolj navezani na društvo: V nedeljo so na Tržaškem naše enajsterice dobesedno odpovedale. Od 14 točk na razpolago je. . . edino točko odneslo proseško Primorje, kar jasno dokazuje, da je bilo to kolo letos najbolj neuspešno za naše ekipe. Vesni po drugem zaporednem porazu ponovno preti nevarnost izpada, Primorec je po 21 pozitivnih nastopih zgubil nepremagljivost, Breg je s ponovnim porazom nazadoval na sedmo mesto lestvice. Na repu razpredelnice 2. AL imamo še vedno Gajo, Kras pa je ponovno ostal praznik rok. medtem ko se pri Primorju nadaljuje sterilnost napadalcev (7 nastopov — en sam gol iz 11-metrovke). Kot zadnjo smo pustili bazoviško Zarjo, ki je letos sicer slabo začela, vendar si je kmalu opomogla in vse je zgledalo, da ne bo imela težav. S tremi zaporednimi porazi pa je položaj Zarje postal nekoliko kritičen, saj ima samo dve točki prednosti pred dvojico Domio - San Marco, to je ekipama, ki se borita za obstanek v ligi. Zato smo se obrnili do predsednika Zarje Mirjana Žagarja in mu zastavili nekaj vprašanj. ((Kako se počuti predsednik društva. ko dve koli nrea koncem prvenstva ekipa še ni m varnem?»_ «Zelo neprijetno je, posebno meni, saj kot bivši nogometaš (tudi letos je moral že dvakrat obleči dres) vem. kako je igralcem v tem trenutku. Zato živim z njimi. Večkrat mi naši navijači oporekajo, da sem ob robu igrišča preglasen. Zarja pa mi je zelo pri srcu in zato se ne morem zadržati*. ((Kakšno pa ie vzdušje v ekipi? V nedeljo so se nam nogometaši zdeli precej nervozni in premalo zbrani. . .» »če ne bi imeli problemov z lestvico, bi fantje igrali bolj sproščeno. Ko pa greš na igrišče in veš. rinu. • SLOVENSKE ODBOJKARSKE EKIPE V RAZNIH PRVENSTVIH • GORIŠKEM na sporedu na Gori- „ na Odslej so tnu?. le članska »iška tednom zaključila. _____ prvenstva. Vsa šo se namreč s prej- s MOŠKA DIVIZIJA upina za napredovanje » glavnem jc v tem prvenstvu . Vse odločeno. V D ligo napredu-^ Italeantieri A in Mobilcasa. W praP°r je na tretjem mestu tv>oe, Juventina pa na četrtem. , IZIDI t “Uventina - Torriana 3:1, Liber-v . Capriva - Italeantieri A 2:3, c-s Prapor . Mobilcasa 2:3, Ital-,’ueri A Naš prapor 3:0, 18-. VICA: Italeantieri A (Tržič) j ’ Mobilcasa 14; Naš prapor 8; “Ventina in Torriana 4; Libertas ftn Va 2- »PRIHODNJE KOLO: Mobilcasa -nmfntina 04. 5. ob 20.30 v Foglia-oh !, prapor . Torriana (19.5. j. . 2J. uri v Gorici); Libertas Ca-v lj'a • Juventina (19. 5. ob 20. uri ■» ar»): Mobilcasa - Italeantieri A. °'a*Hna skupina hi {f.tven'h sprememb v tem tednu Pilo. Saj jo bila na sporedu le ,p* tekma, v kateri je Soča slavila 0 Po petih setih. IZID Soča - CP Pieris 3:2. LESTVICA: Arci Pieris 8: Mossa in 01ympia 6; Soča 4; CP Pieris 2. PRIHODNJE KOLO: CP Pieris -Mossa, Oiympia - Arci Pieris (18. 5. v Gorici ob 21. uri). Počiva: Soča. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Še pet kol manjka do konca prvenstva. Naši ekipi ste še vedno na zadnjih mestih lestvice. Soča je namreč v zadnjem nastopu klonila Corridoniju, čaka pa jo naporen konec tedna (kar dve tekmi). Lepa priložnost za ponovno zmago pa se v nedeljo ponuja sovodenjski se- StLrkl IZIDI 12. IN 13. KOLA Italeantieri - VC Tržič 0:3 Cor-ridoni - Sovodnje 3:0, Soča - Mossa 0:3, Torriana - Libertas 3:0, Ma-riano . Italeantieri 3:0, Volley Club Tržič - Libertas 3:0, Corridom . Soča 3:0. . - . LESTVICA: Mossa 20; Manano in Corridoni 16: Torriana 14; Volley Club Tržič in Libertas Krmin 12; Sovodnje 4; Soča in Italeantieri Tržič 2. PRIHODNJE KOLO: Italeantieri Sovodnje (15. 5. ob 9. uri v Tržiču); Corridoni - Volley Club; Libertas . Italeantieri; Soča - Torria- na (19.5. ob 9. uri v štandrežu); Mossa - Sovodnje (21.5. v Ločni-ku); Volley Club - Soča (13. 5. ob 20.15 v Tržiču), (ik) NA TRŽAŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA Četverica najboljših ekip, ki se poteguje za napredovanje v D ligo, je odigrala predzadnje kolo. OMA 01ympic je premagala Bor s 3:2. Obe tekmi med tema ekipama sta se končali z enakim izidom. Razpleti na igrišču pa so.bili povsem drugačni. V prvem obračunu je OMA 01ympic povedla z 2:0 in na koncu ostala praznih rok, v drugem pa so borovke povedle z istim izidom in na koncu prepustile točki nasprotnicam, ki so se oddolžile za poraz in so po tej zmagi v konkurenci za kakovostni skok. Tudi drugo srečanje je trajalo pet nizov in favorit Vivai Busa je imel precej težav z Gold Fasslom. Glede napredovanja bo končna odločitev padla v zadnjem kolu. IZIDA 5. KOLA Bor - OMA 01ympic 2:3, Vivai Busa - Gold FasrI 3:2. LESTVICA: Vivai Busa 8 točk, Bor in OMA 01ympic 6, Gold Fassl 0 točk. PRIHODNJE KOLO: Vivai Busa -OMA 01ympic, Bor . Gold Fassl. 1. MOŠKA DIVIZIJA V tej konkurenci je četverica, ki se bo potegovala za kakovostni skok, naslednja: Kras, Inter 1904, VIS in CGSS. V prvem nastopu je Kras zlahka odpravil dobro poznane nasprotnike Interja 1904. Slovenski odbojkarji so slavili zmago tudi v tretjem obračunu s 3:0. Druga tekma med VIS in CGSS pa ni bila odigrana, ker ni bilo sodnika. Torej nepotrebni zapleti že v 1. kolu. Vsekakor pa velja poudariti, da je bil v regularnem delu prvenstva v skupini B najboljši VIS, ki je tako kot Kras končal prvenstvo neporažen. Drugouvrščeni CGSS pa je dvakrat potegnil krajši konec z zmagovalcem skupine. PRIHODNJE KOLO: VIS - Inter 1904. CGSS - Kras. Prijateljsko prvenstvo «under 15» Sovodenjkc četrte Številno in bučno občinstvo je v nedeljo zjutraj sledilo finalnim tekmam ženskega odbojkarskega prvenstva «under 15* — goriška pokrajina, na katerem ste sodelovali prvouvrščeni ekipi dveh kvalifika- cijskih skupin. Prvo mesto in naslov pokrajinskega prvaka za leto 1983 je zasluženo osvojila goriška šesterka Libertas Fiat Comolli, ki je resnično pokazala najboljšo odbojko. Na tekmovanju je nastopila tudi ekipa mladih Sovodenjk, ki pa ni zmogla preko četrtega mesta. Toda ne glede na to moramo priznati, da so se tudi tokrat Sovodenjke dobro izkazale in malo je manjkalo, da niso v malem finalu pripravile prijetnega presenečenja. Toda opaža se, da so naše igralke še neizkušene in torej psihološko še nepripravljene za tako važne in odločilne nastope. IZIDI POLFINALNI TEKMI Bragalini - Sovodnje 2:0 (15:6. 15:4); Libertas - Italeantieri 2:0 (15:5, 15:10). FINALE ZA 3. MESTO Italeantieri - Sovodnje 2:0 (15:13, 15:7). FINALE ZA 1. MESTO Libertas Fiat : Bragalini 2:0 (16:14, 15:2). POSTAVA EKIPE SOVODENJ: Lara Visintin, Katrin Lovisutti, Ingrid Cotič, Verena Pisk, Cinzia Cotič, Mirjam Černič in Alenka Florenin. Trener: Marjan Cotič. da «moraš» osvojiti točke, je neizbežno. da pride do živčnosti, posebno pri mladih, ki so neizkušeni.* rTudi med navijači, katerih ie sicer v nedeljo bilo malo. smo opazili razočaranje. . .» «V prvi vrsti mislim, da so precej vplivale neugodne vremenske razmere. Kot pri vseh športih, tudi v nogometu ljudje neizbežno zasledujejo le rezultate. Taki so pač tudi naši navijači, ki so bili v nedeljo morda res nekoliko pasivni. Usoda ekipe jim je zelo pri srcu in zato, čeprav so običajno tihi, bi se v trenutkih ko ekipa potrebuje podpore morali le nekoliko bolj ogreti.* «V preostalih dveh kolih igra Zarja s Krasom in Gajo, dva derbija torej, zato naloga kot zgleda ne bo lahka?* cčeprav v derbijih ni nikoli lahko. sem prepričan, da bomo v teh dveh nastopih odnesli dve točki, kar bi za nas pomenilo obstanek v ligi. Letos se je Zarja proti močnejšim ekipam vedno dobro odrezala.* (Poleg tega. da se ekipa reši izpada. katere so še tvoje skrite želje?» «želja je le ena sama in sicer, da bi naši mladi domači nogometaši bili bolj navezani na društvo in bolj občutili njegove probleme. Mi smo sicer bili in smo preveč fanatični. Ta fanatizem pa nas še danes ohranja in spodbuja k delu. Za zgled mladim naj bo naš trener, kapetan in nogometaš Vojko Kriz-mančič, poleg njega pa še drugi, ki urejujejo in delajo na igrišču ter opravljajo razne društvene obveznosti. Prav zaradi tega našega navdušenega društvenega fanatizma bi morala biti bazoviška mladina bolj hvaležna in to hvaležnost bi morala izkazati z večjo angažiranostjo.* B. Rupel JADRANJE Na »Pokalu prijateljstva* Arjana Rogatec se je izkazala Na prvi regati v razredu »optimist*, veljavni za «Pokal prijateljstva* v organizaciji Avstrije, Italije in Jugoslavije, ki je bila v soboto in v nedeljo v Izoli, je Sire-nina kadetinja Arjana Bogateč zasedla 12. mesto, kar je najboljša uvrstitev med tekmovalci iz naše dežele in med italijanskimi tekmovalci sploh. Vpisanih je bilo 135 jadralcev, regatiralo pa jih je 116. Regata je potekala v premoči jugoslovanskih jadralcev: prvi je bil Igor Gršek (6 točk): drugi Matjaž Antonac (33), tretji Jure Orel (38) (vsi Jadro -Koper) in 12. Arjana Bogateč (72 točk). Rezultatov ostalih Sireninih ja dralcev, ki so se tudi udeležili gornje regate, na žalost doslej nismo še prejeli. Komaj so naši mladi jadralci pospravili svoja jadra, že se morajo podati na pot, tokrat v Follonico. Tu bodo Sirenini kadeti Arjana Bogateč, Maksi Ferfoglia, Aleksander Panjek, Davorin Starc in Peter Šterni od 13. do 15. maja preizkusili svoje moči v selekciji za svetovno prvenstvo v razredu »optimist*. (A. D.) to dvakrat v treh srečanjih. Jadranu bo sledilo v Vicenzo tudi veliko število navijačev. Marsikdo, ki ne bo dobil prostora v avtobusih, se bo odpravil na pot z avtomobilom. Tokrat ne bo problemov z vstopnicami, ker je športna palača v Vicenzi zelo prostorna, saj lahko sprejme do štiri tisoč ljudi. Sami igralci pa bodo v Vicenzo odpotovali že v soboto zjutraj. (Niko) 1. DIVIZIJA Bor B — Prevenire 117:80 (59:37) BOR B: Tavčar 15 (1:3), Cerasa-ri 7 (1:1), Jogan 17 (5:8), Maver 14 (2:4), Smotlak, Kovačič 8, Korošec 16 (4:5), Devčič 2, Volk 32. Druga Borova peterka je visoko premagala sicer skromno ekipo Pre-venire. Visok "rezultat je predvsem sad dobre pressing obrambe, ki so jo mladi borovci izvajali skozi vse srečanje. Me^ posamezniki bi orne nili dobro igro Jogana in Tavčarja v drugem polčasu, (pav) PRIPRAVE »AZZURROVi A. (Jamba: «Le trije gotovi» VARESE — Po pripravah italijanske košarkarske reprezentance v Bologni je zvezni trener Alessandro Gamba dejal, da so le tri košarkarji gotovi, da bodo odpotovali na evropsko prvenstvo v Francijo, To pa so: Marzorati, Me-neghin in Villalta. »Vsi ostali,* meni italijanski zvezni trener, »si bodo morali mesto v reprezentanci še priboriti.* To velja seveda tudi za Tržačana Tonuta, ki je tudi prepričan, da je eden od igralcev, ki bo najverjetneje ostal doma. «Že dejstvo, da so me vključili v ožji krog kandidatov za reprezentanco, je zame veliko priznanje,* je dejal Tonut. VATERPOLO Zmaga Italijanov MALIBU (ZDA) - V nadaljevanju svetovnega pokala v vaterpolu je Italija povsem zasluženo premagala Madžarsko z 9:7 (2:3, 1:1, 4:2, 2:1). «Azzurri» so v tem srečanju igrali odločno, požrtvovalno in so bili nedvomno boljši od Madžarov. Ostali izidi: ZRN - Španija 8:6, Kuba - Nizozemska 12:10, SZ -ZDA 7:6. iiiiiiiHiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM 111111111111111111111)111111111111 n um n h mini n minil uti miihiiiii Milimi OBVESTILA Klub prijateljev Jadrana organizira v soboto, 14. t.m„ z odhodom ob 16. uri avtobusni izlet na tekmo «play-offs» Americanino Vicenza - Jadran. Cena izleta je 10 tisoč lir. Vpisovanje v potovalnem uradu Aurora, v cvetličarni Nadja na Proseku in v trgovini čevljev Malalan na Opčinah. Vpisovanje se konča danes, 12. maja. • * * ŠD Breg - smučarski odsek organizira jutri, 13. maja, ob 20. uri družabni večer smučarjev v «Hribenci» v Borštu. Postreženo bo s »kalamari in salatino*. Vpisovanje pri Rossani v Borštu. Cena 3.000 lir. Vabljeni. • * * Športna šola Trst sporoča, da bo sestanek glavnega odbora danes, 12. maja, ob 20. uri na stadionu »1. maj». * • * Jadralni klub Čupa organizira v soboto, 14. maja, ob 9. uri delovno akcijo na društvenem prostoru v Sesljanu ter vabi člane, da se je udeležijo. • • • Športna šola Trst vabi na 2. revijo najmlajših, M bo v soboto, 14. maja, ob 15.30 na stadionu «1. maj». * » * ŠD Breg sklicuje danes, 12. t.m., ob 21. uri izredno sejo za organizacijo športnega praznika, ki bo v Dolini 21., 22. in 23. maja. * * • ZSŠDI obvešča, da bo v petek, 13. maja, ob 20. uri v društveni gostilni na Kontovelu seja košarkarske komisije. Dnevni red: 1. košarkarski tečaj; 2. razno. NOGOMET Igralci Kmečke banke v polfinalnem srečanju V okviru medbančnega nogometnega turnirja, ki ga na Goriškem letos organizira rekreacijski krožek Kmečke banke, bodo danes popoldne na igrišču gluhonemih igrali polfinalno srečanje med Kmečko banko in Obrtno posojilnico iz Loč-nika. Srečanje se bo pričelo ob 18. uri. *rednlštv/5), uprava, oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) TLX 460270 Podružnica Gorica, Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnino Mesečno 9.000 lir — celoletna 65.000 lir V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Strdil 6 PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 ADI1 - DZS 61000 Uubl|aW> Gradišče 10/11 nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir 1 st., viš 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500. legalni 1.500, osmrtnice po formatu, 6ožal|a 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir besed . Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|SK« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aez« v Italiji pri SPI. , . . I J_ Čl»n rt*ITj«n*kel Izd«ia LJ ZTT zveze {esopienlh I *nH • — 12. md|Q 1983 Odgovorni urednik Gorazd Vesel tn tiskaj založnikov flEG NA DAN PRIHAJAJO NOVE PODROBNOSTI V ZVEZI S STERNOVO AFERO Heidemann razkril ime prodajalca ponarejenega Hitlerjevega dnevnika Zvezke naj bi časnikarju izročil neki starinar, ki jih je dobil od svojega brata, generala vzhodnonemške armade BONN — Vse kaže, da prihaja resnica o 60 ponarejenih zvezkih Hitlerjevega dnevnika polagoma na dan, toda veliko vprašanje je, če je to tudi res prava resnica. Glavni povzročitelj celotne afere, Sternov časnikar Gerd Heidemann, je sicer povedal ime osebe, od katere naj bi prejel zvezke, toda pri vsej stvari je še toliko nedorečenega, zavitega, prikritega, domnevnega, in zamolčanega, da je veliko vprašanje če je mogoče zgodbi, ki polagoma prihaja na svetlo, sploh verjeti. Heidemann je v nekem radijskem intervjuju včeraj izjavil, da je inkriminirani dnevnik prejel od nekega Konrada Fischerja, alias Konrada Kujaua, lastnika starinarnice v Stuttgartu, v kateri prodaja predvsem predmete, ki so v zvezi s Hitlerjem in obdobjem nacizma sploh. Fischerju naj bi izročil odkupnino za dnevnik, katero naj bi ta posredoval pravemu »lastniku* DO črnih zvezkov. Fischer naj bi pred časom Hei- demannu povedal, da ima v NDR brata, ki je general vzhodnonemške armade, ta pa naj bi si razdelil devet milijonov mark, kolikor je Štern plačal za zvezke, s še drugimi tremi kolegi, ki so bili tudi vpleteni v vso zadevo. Baje naj bi prav ta Fischerjev brat našel a-prila 1945 razbitine letala, ki je padlo na tla v bližini Bornersdorfa pri Dresdnu (NDR) in v njih našel Hitlerjev dnevnik. Zgodba o tem letalu, ki je v zadnjih dneh Hitlerjevega življenja odletelo s skrivnostnim tovorom iz obkoljenega Berlina, je bila precej razširjena in prav po sledi tega letala naj bi šel leta 1978 Heidemann in končno tudi prispel do oseb, ki so bile v zvezi z jim, med katerimi je bil tudi Fischer. Toda šibko točko zgodbe predstavlja izjava nekega bivšega ese-sovca, ki je na zahodnonemški TV izjavil, da je prav on prvi prispel do razbitin letala pri Bornersdorfu in je v njih našel 140 zabojčkov s 560 zlatimi palicami, drugega pa IWIIIIIIIIMIIIIIIIIII8Miai8IBtall8UIIIIIMI ZARADI STAVKE ODVETNIKOV V MONZI PONOVNO ODLOŽILI PROCES 0 DIOKSINU Tak zaplet pa koristi le družbi «Hoffman - La Roehe» nič. Tako se zdaj pojavlja vprašanje če nista pri tej vasi padli dve različni letali, ali pa eden izmed obeh »najditeljev* očitno laže (morda celo oba). Heidemann je sicer svojo prvotno izjavo nekoliko popravil: do dnevnikov naj ne bi prvi prišel Fischerjev brat - general ampak neki prebivalec Bornersdorfa, s katerim je prišel v stik preko oglasa v nekem vzhodnonemškem časniku. Vsekakor pa naj bi bil Fischer tisti, ki je imel zvezke dnevnika pred »prodajo* zadnji v rokah, kar so potrdile tudi nekatere druge priče, ki pa so govorile le o 27 in ne o 60 zvezkih. Vso zgodbo bi torej lahko trenutno strnili v naslednje tri točke: a — Heidemannu je dnevnike izročil sumljivi starinar Fischer, za katerim je trenutno izginila vsaka sled (baje se je Heidemannu telefonsko oglasil iz ČSSR); b — Ger-da Heidemanna močno sumijo, da nikakor o dnevnikih ni povedal vse resnice; c — vzhodnonemški sledi verjame tudi založnik Nannen, vendar ne v obliki, kot jo je nakazal Heidemann. Medtem pa prihajajo razni odmevi na to afero tudi z raznih koncev sveta, med temi pa sta zanimiva predvsem dva. V SZ so vso zadevščino označili za grobo provokacijo, ki naj bi ustvarila dvom o zgodovinskem pomenu protihitler-jevske koalicije in zastrupila vzdušje sodelovanja med narodi. Egiptovski časnik Al Ahram pa je za prave avtorje te afere označil Izraelce, ki naj bi z obuditvijo spomina na židovske žrtve v obdobju nacizma skušali iz ozadja prekriti izraelske zločine v Libanonu in Palestini. Skratka, ponarejeni zvezki niso skoraj nič manj odmevni, kot če bi bili resnični. Esesovec predsednik dunajskega parlamenta DUNAJ — Možnost, da liberalec Friedrich Peter postane predsednik avstrijskega parlamenta povzroča hude polemike na Dunaju. Peter je namreč bil med vojno pripadnik esesovskih enot, česar sicer ni nikoli zanikal, ni pa niti javno povedal. Že pred časom je lovec na naciste Simon Wiesenthal izjavil po avstrijski televiziji, da je Peter bil med vojno esesovec in sicer na področju Minska v Sovjetski zvezi, kjer je Petrova brigada imela nalogo, med drugim, da likvidira večje število Judov. Peter je s svoje strani, kot rečeno, priznal, da je bil član esesovskih formacij, vendar je zanikal, da bi se kdajkoli udeležil pokolov Judov ali političnih nasprotnikov Hitlerjevega rajha. Med zagovorniki liberalnega kandidata za predsednika parlamenta je tudi kancler Bruno Kreisky, ki je poudaril svoje prepričanje o Petrovi nedolžnosti. Funkcija predsednika parlamenta je po dogovoru med socialdemokrati (ki so izgubili absolutno večino po zadnjih volitvah) in liberalci, sedaj domena slednjih, ki bodo stopili s SP5 v vladno koalicijo. Medtem je dunajski tednik »Profil* objavil cele dve strani podpisov državljanov, ki ostro protestirajo proti morebitni izvolitvi Frie» dricha Petra za predsednika parlamenta. Med podpisniki je tudi vodja mladih socialistov Josef Cap. PRIMORSKE VESTI Koprski IPLAS uspešno premaguje težave sedanje gospodarske krize KOPER — Znane so težave, v ka-1 vodnja pa bo znašala okrog tisoč terih se je znašla skoraj vsa na I ton. Z redno proizvodnjo (okrog nafto vezana jugoslovanska kemič-industrija zaradi pomanjkanja deviz. Razen tega primanjkuje še drugih surovin, da ne govorimo o velikih zastojih pri uvozu opreme. Kemični kombinat Iplas v Kopru skuša s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela (Ipor, Mehčala, Polisinteza, Plastovent, AFK, Mitol in Polimer) z raznimi posegi prebroditi to krizo. V prvem četrtletju so bili približno 6 odstotkov pod planom, vzpodbudno pa je, da je bila realizacija za 24 odstotkov višja v primerjavi z enakim razdobjem lani. V temeljni organizaciji združenega dela AFK (anhidron ftalne kisline) so dosegli boljše izkoriščanje zmogljivosti kot lani, vendar je finančni učinek manjši zaradi pomanjkanja ortoxilena. Zdaj si na vse načine poskušajo zagotoviti surovine, nekaj tudi na domačem trgu. V sklop te temeljne organizacije sodi tudi nova tovarna AMK (anhidron maleinske kisline), ali kakor jo na kratko imenujejo Ma-leinka. S poskusnim obratovanjem je začela v marcu, letošnja proiz- bodo začeli čez 1800 ton letno) šest mesecev. Manjša proizvodnja in prodaja v Polisintezi je posledica deloma prenizkih cen, predvsem pa neredne oskrbe s surovinami iz uvoza. Rešitev problema bi bila v tem, da bi se povečala devizna participacija domačih kupcev. Kar zadeva Polimer, je največ težav zaradi visokih cen uvožene opreme za cisterne in druge proizvode in potem seveda tudi pri prodaji. Osnovno pozornost namenjajo zdaj raziskovanju tržišča ter nekaterim novostim b izboljšavam v proizvodnji. V vseh drugih temeljnih organizacijah so plan presegli. Iplas posveča veliko pozornost maloobmejnemu prometu in letošnji rezultati so vzpodbudnejši od lanskih. Res pa je tudi, da je še precej neizrabljenih možnosti. Tako se zdaj prizadevajo, da bi tovarna Veplas v Špetru Slovenov, v kateri ima Iplas 50 odst. naložb, prodrla na zahodno in tudi na tretje tržišče. V zvezi s tem pa bo seveda potrebno tudi povečati število zaposlenih. Veliko si obetajo 'Hlinil.mn.milimi.......................im.. PO POVEČANJU ARANŽMAJSKE PRODAJE TUJIM GOSTOM ZA 50 ODSTOTKOV V Lipici uspešen začetek letošnje turistične sezone Vse več turistov odkriva naravne lepote našega Krasa • Upadel pa je obisk s Tržaškega in z Goriškega . Nove perspektive v povezavi kraškega in obalnega turizma v novo ^Turistično organizacijo Portorož» Civilna zaščita: manj požarov v Italiji RIM — Zadnji podatki o gibanju števila gozdnih požarov v Italiji dokazujejo veliko koristnost načrtnega pristopa k temu zlu. Odkar so namreč ustanovili službo za civilno zaščito, se je njihovo število, predvsem po zaslugi preprečevanja b hitrih posegov, občutno zmanjšalo: leta 1981 jih je izbruhnilo 13.963, lani pa le 9.211. LIPICA — Medtem ko turistične delavce ob morju vse bolj skrbi letošnja turistična sezona, imajo v Lipici povsem drugačne skrbi. Tako dobrega obiska, kot ga imajo v aprilu in maju in kot se jim obeta za poletne mesece s strani tujih gostov, že dolgo niso imeli, »če ukrepi ne bi močno zavrli domačega turizma in delno vplivali tudi na obisk s Tržaškega, bi imeli letos izredno dobro sezono, pravi Vili Borjančič, komercialni direktor hotelov in gostinstva Sežana. Podatek o uspešnosti, v času, ko vsepovsod tarnajo in stokajo, je seveda vreden pozornosti. Letos so na Krasu aranžmansko prodali za MONZA — Po sedmih letih zapletenih preiskav in mučnih pogajanj ter le slab mesec od prve odložitve so včeraj v Monzi ponovno za mesec dni odložili proces zaradi dioksina v Sevesu. Tokrat je zapletu botrovala stavka odvetnikov iz Monze zaradi slabih delovnih pogojev. Protestu so se pridružili tudi odvetniki iz drugih mest prisotni na procesu. Javni tožilec Niccolč Fran-ciosi je ob tem precej jasno namignil, da je kdo namenoma povzročil odložitev prav tega procesa. Po mnenju večine nova odložitev »luži predvsem vodstvu »Givauda-na», da še zniža število zasebnih strank na procesu b da se celo razbremeni raznih obtožb zaradi zapadlosti rokov. Od zadnje odložitve pa do včeraj so namreč izplačali odškodnine petdesetim osebam, ki se tako ne bodo več udeležile procesa. Zasebnih strank je sedaj nekoliko manj kot 200, med njimi pa je še vedno najpomembnejša občinska u-prava iz Sevesa. Ostale krajevne uprave od dežele in pokrajine pa do posameznih občin so namreč že prejele odškodnine. Ko bi izplačali tudi občino iz Sevesa, bi imel dejanski lastnik »Givaudana* švicarski koncern »Hoffmann - La Roche* le manj pomembne zasebne stranke, ti bi jih z lahkoto obvladal. Na sliki (telefoto AP): protest lcmba^dijskih ekologistov pred sodno palačo v Monzi NA POTI PO JUGOSLAVIJI Štafeta mladosti bo jutri obšla ozemlje vseh občin na Primorskem V vseh krajih od Jadrana do izvira Sočo so predvidene številno prireditve Oproščen zdravnik ki je opravil evtanazijo AMSTERDAM — Neko nizozemsko sodišč- je v celoti oprostilo zdravnika, ki je priznal, da je o-pravil evtanazijo pri neki 95-letni bolnici, ki ga je za to vztrajno rotila. Zdravnik se je za metodo pospešene smrti odločil po dolgih razgovorih z bolnico in njenimi sorodniki, v izvidu o smrti pa svojega dejanja ni zamolčal. Na tej osnovi se je .avni tožilec odločil, da za zdravnika ne bo zahteval niti simbolične kazni. SIENA — Pokol kakih dvanajst ovac v kraju Chiusdino pri Sieni je spet sprožil val govoric o prisotnosti velike pume. ki so jo videli baje že pred dvema letoma, nakar je skrivnostno izginila, tako da so že mislili, da jo je nekdo u-strelil. Pred dnevi je zver poklala celo čredo ovac in so mislili, da gre za podivjane pse. vendar je neki lovec izjavil, da je sam videl zver in da nikakor ne more biti pes, temveč je bolj podobna veliki mački. Karabinjerji sedaj prečesavajo gozdove, da bi zver izsledili in preprečili nadaljnje pokole ovac. LJUBLJANA — Te dni se Štafeta mladosti 1983. simbol bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti mudi v Sloveniji, kjer bo prepotovala okrog 1.700 km dolgo pot. Zajela bo namreč vse slovenske občine; povsod ob njenem prihodu pa bodo občani, posebno pa mladinci in mladinke organizirali priložnostne umetno kulturne programe. Jutri, petek, 13. maja, pa bo Štafeta mladosti prepotovala celotno Primorsko in sicer od Jadranskega morja pa do izvira Soče. V Idrijo bo namreč štafeta mladosti dospela že danes zvečer, kjer bo tudi prenočila. V zgodnjah urah jutrišnjega dne pa bo nadaljevala svojo pot preko Ajdovščine, skozi Razdrto in Kozine do Pirana, oziroma jadranske obale. Iz Pirana jo bodo mladi ponesli v Strunjan, Izolo in Koper (slovesnost ob 13. uri), od tam pa bo nadaljevala pot v Sežano in skozi Štanjel po goriškem Japonci odkrili metodo določanja spola novorojenčkov TOKIO — Po zaslugi japon skih znanstvenikov bo kmalu moč izbirati spol človekovega potomstva, vendar samo s pomočjo umetnega osemenjevanja. Japoncem je namreč u-spelo ločiti spermatozoide s pretežno tonskimi oziroma moškimi hromosomi, ki se med seboj razlikujejo po rahli razliki v električnih nabojih. Dovolj se bo torej odločiti za eno Mi drugo vrsto semena in spol novega človeškega bitja bo z /eliko gotovostjo zapečaten. Nov« metoda bo po mnenju strokovnjakov zelo koristila pri vzreji goveje živine, velike pomisleke pa povzroča brž ko jo povežemo z načrtovanjem spola pri človeku. Krasu bo prispela do Nove Gorice (slovesnost ob 15.15). Nogoriška mladina jo bo nato predala tolminskim vrstnikom. Iz Tolmina (slovesnost ob 16. uri) pa nadaljuje pot proti Trenti, kjer bo prenočila na Vršiču. Naslednji dan v soboto, pa bo nadaljevala pot po Gorenjski. Kot smo že omenili, pot Štafete mladosti bodo tudi na Primorskem spremljale številne prireditve, ki jih pripravljajo mladi, štafetna palica pa bo potekla skozi številne kraje, ki so povezane s pomembnimi obletnicami NOB; obiskovala pa bo tudi razne šole, delovne organizacije in krajevne skupnosti. Na raznih prireditvah na obmejnem pasu, kot je že tradicija, bodo tudi letos ob prehodu Štafete mladosti sodelovali mladi iz zamejstva. Italijanski tanker izlil nafto v Bakru REKA — Italijanski tanker »A1-de-Ramine» je zaradi okvare izbi v Bakarskem zalivu približno tisoč litrov nafte. Madež pa ni prizadel plaž temveč le pristanišče. Na delu so že posebne ekipe, ki skušajo odpraviti onesnaženje. Brodar italijanskega tankerja je že plačal 30 tisoč dolarjev globe in odškodnine zaradi stroškov pri odstranjevanju nafte. iskanju zakonskega partnerja, morda pa bi bilo bolje, da bi preizkusili metode iz azijskega dela Sovjetske zveze, kjer se ne ubadajo s takimi težavami. Obstaja namreč bojazen, da bi matematični model srečnega zakona imel podobne u-spehe kot sovjetsko plansko kmetijstvo. saj se tudi zakoni srečujejo z nepredvidenimi nevihtami in sušnimi obdobji. L’AQUILA — Sestradan redkodla-ki pasji mešanec že tri dni nepremično ždi na obrežju jezera, v katerem 'e izginil njegov gospodar. Vse dosedanje iskanje je bilo zaman, kaže pa, da se je 73-letni možak odpravil na jezero s čolnom, na o-brežju pa je pustil svoja oblačila in zvestega psa. štirinožec se očitno ne more sprijazniti z izgubo svojega gospodarja in ne pusti nikogar v svojo bližino. 50 odstotkov več zmogljivosti tujim gostom, kot prejšnja leta. Za propagando so namenili 8 milijonov dinarjev, to je precej več, kot lansko leto in skoraj toliko, kot leta 1980, ko so praznovali 400. obletnico. Letos so se bolje povezovali z agencijami, bili bolj prisotni na tujem trgu (pri tem so veliko sodelovali tudi s portoroškimi hotelirji in kot kaže imeli več sreče, ali pa bili bolj izvirni), obogatili so ponudbo, tako da Lipica ne vabi zgolj in samo na jahanje z lipicanci. Vse več turistov odkriva naravne lepote našega Krasa, ki spominja na pravo rekreacijsko in počitniško oazo, kjer ima turist dovolj možnosti za oddih, počitek in stik z neomadeževano naravo. Trudijo se. da bi vsi turisti spoznali, ali pa vsaj okusili najbolj znane kraške dobrote (pršut in teran), obveznemu ogledu škocjanskih jam so dodali še vrsto drugih izletov, prireditev in še bi lahko naštevali drobnarij, ki oblikujejo ponudbo teh krajev. »Trudimo se, da bi privabili kar se da več pravih ljubiteljev jahanja, teh je namreč v strukturi naših gostov še zmeraj premalo. Zato poleg penziona ponujamo tudi jahalne pakete za začetni, nadaljevalni ali dresurni tečaj. Najbolje bi bilo, če bi uspeli vsem, ki opravijo tečaj zagotoviti tudi u-strezno diplomo o opravljenem izpitu jahanja na lipicancih,* pravi Vili Borjančič. Veliko več gostov bi lahko prišlo iz zamejstva — s tržaškega in goriškega območja. Včasih so bili to najboljši gostje, ki so množično prihajali na Kras. V zadnjem času pa je njihov obisk izredno u-padel. Delno zaradi ukrepov, ki delujejo psihološko negativno tudi na prebivalce onstran meje, delno pa na Sežanskem priznavajo svojo krivdo v tem, da so zadnja leta posvečali premalo pozornosti kulinaričnim dobrotam, katerih ljubitelji so na primer ravno Tržačani. Prav z boljšo ponudbo kraških kuhinjskih posebnosti, z obnovitvijo »kraške ceste*, ki je zaznamovala najboljše gostilne na Krasu, bi lahko še dopolnili svojo gostinsko- V SZ sestavili matematični model srečnega zakona MOSKVA - Po letih in letih na tančnega statističnega proučevanja so sociologi univerze v Tartuju na Estonskem sestavili matematično formulo srečnega zakona. Evropski del Sovjetske zveze namreč tarejo razporoke, zakon je že nekaj let v krizi, prav tako je občutno padanje rojstev. V državi, kjer skušajo vse planirati, bo sedanja matematična formula prav prišla pri Shod o vlogi dežel s posebnim statutom PALERMO — V Palermu je bilo 6. in 7. maja letos zelo pomembno zborovanje dežel, ki imajo poseben statut. Pod predsedstvom predsednika dežele Sicilije, poslanca Lauricelle so se sestali predstavniki vseh petih dežel, ki so zainteresirane na tem področju, to je: Sicilije, Sardinije, Doline Aaoste, Tridentinske - Južne Tirolske ter Furlanije - Julijske krajine. Tematika srečanja je bila avtonomija dežel s posebnim statutom. Udeležilo pa se ga je zelo kvalitetno predstavništvo vseh omenjenih dežel. Naj omenimo, da so med drugim nastopili predsednik dežele Sicilije, predsednik Južne Tirolske, Aoste, Sardinije in seveda predstavnik naše dežele to je predsednik deželnega sveta Mario Colli. Ta je v svojem tehtnem^ posegu omenil 20-letndco obstoja naše dežele ter problem globalne zaščite Slovencev v Italiji. V diskusijo je posegel tudi deželni poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki se je predvsem zaustavil pri problemu vprašanja narodnostnih skupnosti v Italiji in seznanil prisotne s problemom globalne zaščite Slovencev v Italiji. V svoji intervenciji je nadalje opozoril na težavno pot dežele Furlanije - Julijske krajine v 20 letih njenega obstoja v zvezi s problematiko Slovencev v Italiji, podčrtal važnost Osimskih sporazumov in dejal, da smo Slovenci v Italiji odločeni, da si svoje narodnostne pravice izborimo čim prej. Zaključke posvetovanja je imel profesor Bartole, ki je ugodno ocenil predloge in misli, ki so izšle iz tega zborovanj*: turistično ponudbo in na to tudi močno računajo. Povezovanje kraškega in obalnega turizma v novo »turistično organizacijo Portorož*, ki bo delovala v SOZD Timav Koper pa bo omogočilo veliko dopolnitev turistične ponudbe. Ta bo lahko zadovoljevala še tako zahtevne (in petične) goste. Tako zasnovan turizem bo lahko ponudil en dan jadranja z jahto, pa en dan jahanja z lipicanci, naslednji dan letenje s portoroškega letališča, ali pa sprehod v kraški podzemski jami, prenočevanje v Lipici, ki ima poleti bolj svež zrak, kopanje v toplem morju ... premisliti bo potrebno le, kako čim bolj skrajšati razdaljo 50 kilometrov, ki ločujejo lipicance od morja. BORIS ŠULIGOJ Malezijski premier v Beogradu BEOGRAD — Včeraj so se v Beogradu začeli jugoslovansko - malezijski razgovori, med katerimi sta predsednica ZIS Milka Planinc in malezijski premier dr. Mohamad Mahatir proučila vprašanja dvostranskega sodelovanja, predvsem pa gospodarsko sodelovanje. Govorila sta tudi o najpomembnejših med. narodnih vprašanjih. Dopoldne je dr. Mahatir obiskal spominski center Josip Broz Tito in položil venec na grob predsednika Tita. Venec je položil tudi na grob neznanega junaka na Avali. Malezijski premier je v torek dopotoval na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednice ZIS Milke Planinc, (dd) od načrtovane tovarne za drogove za električno in telefonsko omrežje in za druge namene. Osnovne surovine (smola in steklena vlakna) bi zagotovila domača proizvodja, investitorja pa bi bila ob Iplasu še Color Medvode in Vetroresina Udi-ne. Tovarna naj bi začela z redno proizvodnjo približno čez štirinajst mesecev. Iplas ima seveda velike načrte pri razvoju propilenske kemije, vendar je sedanja situacija takšna, da tega področja ne gre forsirati. Kolektiv se je pravilno odločil, da je treba dati prednost reševanju trenutnih žgočih problemov (manjše rekonstrukcije obratov in mo-dernacija proizvodnih procesov, redna oskrba s surovinami in opremo ter v zvezi s tem večja naslonitev na domače vire ter smotrnejša obdelava tujega trga). S tako u-smeritvijo bodo nedvomno premagali sedanje težave, hkrati pa bodo nadaljevali s pripravo dolgoročnih načrtov, ki jih bodo lahko uresničevali ob ugodnejših domačih in tujih gospodarskih razmerah. L. O. Mirošič v Trevisu TREVISO — Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič je včeraj opravil uradni obisk v provinci Treviso. S predsednikom po krajine Giuseppom Martunom in drugimi odgovornimi predstavniki pokrajine se je pogovarjal o možnosti za razširitev koristnega sodelovanja med Trevisom in sosednjimi jugoslovanskimi območji. Mirošič je obiskal tudi trgovinsko zbornico. BENEŠKI DNEVNIK Praznovanje 1. maja v Mašerah MAŠERE — V Mašerah v Beneški Sloveniji so letos drugič praznovali s pestrim kulturnim programom 1. maj, praznik dela. Kljub izredno slabemu vremenu, se je praznovanja, ki je potekalo v prostorih tamkajšnje osnovne šole, u-deležilo lepo- število ljudi. Kulturni spored se je pričel z nastopom gledališke skupine »Gruppone del tea-tro del sole* iz Milana, ki je predstavila otroško igro »Magia blu si-lenzio*. Kasneje je z velikim uspehom nastopila tudi Beneška folklorna skupina. Slavnostni govor je imel Giuseppe Blasetig, svetovalec na skupščini gorske skupnosti Nediških dolin. Spregovoril je o pomenu prvomajskega praznika in o gospodarski krizi, ki je še posebej težka za beneške delavce. «Boj za pravico do dela, je poudaril, bo moral torej biti čimbolj enoten in odločen.* V središču njegovega govora pa je bilo vprašanje slovenske skupnosti v videmski pokrajini in njene upravičene zahteve po gospodarskem socialnem in kulturnem razvoju. V Špetru predavanje o rakastih obolenjih ŠPETER SLOVENOV - Zveza beneških žensk prireja jutri, 13. maja, ob 20.30 uri v občinski dvorani v špetru Slovenov posvet na temo »Rak: bolezen, ki jo je treba poznati*. Predaval bo dr. Stefano Po-drecca, kirurg pri državnem zavodu za proučevanje in zdravljenje rakastih obolenj iz Milana. • Zahteve za razvoj Nediških dolin (Nadaljevanje s L strani) _ Rečan Aldo Klodič, obravnaval predvsem kulturna vprašanja. Uvod«11 je obžaloval, da jih niso povabili na pogovor v fazi sestave predlogov. Zaradi tega so izdelali načrt, b ® bil prikladen za vse italijanske gorske skupnosti, samo za našo G0*" sko skupnost ne, ker ne upošteva prisotnosti Slovencev. . »Mi smo skoraj v celoti Slovenci, in ker smo kot narod ogroženi, na= je potrebno zaščititi,* je dejal A10® Klodič. »Postati moramo most Slovenijo in se iz na rob potisnjen* cone spremeniti v osrednji prostor-To bomo postali z odpiranjem venskih šol, s prekinitvijo zapira; nja sedanjih italijanskih šol, c* »j zadostnega z zakonom določene« števila učencev, s podpiranjem bo*' kov, ki skrbijo za ohranjanje manj' šine. Nasprotujemo izgradnji o®®* njega kulturnega objekta v_ Cefl du, ampak naj bo le-ta v Spet*’" Obnoviti je potrebno prvotna ba jevna imena, poimenovati šole P® domačinih itd.* je dejal KJodm. predlagal nadaljevanje takšnih P0-svetov. lh)t Predsednik kulturnega dru» Nediža prof. Pavel Petričič je naj prej povedal, da podpira stalas TO SKGZ. Priznal je predsedm^ Chiuchu, da so dobro naredili, » so društva povabili na pog°v0V hkrati pa je obžaloval, da je ™ brž prepozno, da bi predlog nai?Yj lahko popravili. Predložil je ne* pismenih dodatnih predlogov, b =* nanašajo na konkretne možnost razvoj industrije in kmetijstva. . V zvezi s pripombo, ki jo je Pj'e? sednik društva Stellini, Mario b® tar, izrekel na Klodičeve zahm po priznanju slovenske manjsu* (Ruttar je dejal, da nasprotuje čenju slovenskega jezika. 8 81 P"! predlaga učenje narečja — Kdaj s v naših krajih slišali za besedo‘8 , stilna* — je rekel) je prof. *8 Petričič dejal: »Zbrali ste 4.000 podpisov rabi slovenskega jezika. PnP1* ljeni pa ste uveljaviti narečje. bro, dogovorimo se, da ga PrlC jo rabiti v šolah.* V pogovor so se vključili tudi a gi predstavniki društev. Dr. Feri8 cio Clavora, direktor SLORI. Je^_ menil možnosti odpiranja novih lovnih mest z vlaganjem 0168811 jjg kapitala. Ceste, ki jih hoče gorska skupnost, pa bodo služile 8 mačinom, da se bodo vozili 08 de v Furlanijo, je dejal. ^ Predsednik Chiuch je odgovori* nekatere pripombe, na druge P8 "T Tako se je izognil neposrednemu P znanju manjšine in njene zasčl ’ dejal pa je, da bodo otrokom P08'!, dovali tradicije, če jim bodo * gotovili možnost obstanka doma-bodo ostali na svoji zemlji, bodo »m ko gojili tudi kulturne vrednote. r sledica gospodarske nerazvitosti J ta, je dejal Chiuch, da manjšina 8 nes ne šteje več 20.000 prebival8® ’ ampak samo 8.000. Dodal je, da ® spodarske težave, ki se pojavljaj na eni in na drugi strani meje. virajo gospodarsko sodelovanje. vedal je, da so uspeli Nediškim 8 linam zagotoviti izgradnjo 24 stan vanj IACP, dosegli so, da tudi manjšem številu učencev ne zap rajo več šol in niti didaktičnih ra nateljstev in da bodo ob naklonjjjj nosti vlade sprejeli poseben za* v korist obmejnega področja. Kakšen naj bi bil ta zakon, t®* predsednik Gorske skupnosti Giu8^ pe Chiuch ni vedel povedati, tako ni vedel povedati, kdaj g® do sprejeli, ali letos ali čez 20 1 ' Zato je po besedah Pavla Petna8* najbolje sprejeti zaščitni zakon manjšino, ki naj vsebuje tudi godnosti gospodarske narave. MANCHESTER (Maine) r S?J mantha Smith, ameriška deklica, je pisala sovjetskemu voditelju * riju Andropovu, da bi se Poz®r mala za njegove miroljubne bo julija s starši obiskala Mosk» • Na '.4-dnevno potovanje jo je P°v bil sam šef Kremlja, stroške Pa poravnala sovjetska vlada. m V KAKOVOSTI - SEDANJOST V RAZISKOVANJU - PRIHODNOST Binom, ki je od vselej označil tehnologijo 3 M dne 12. - 13. • 14. ma|a Predstavljamo najnovejšo serijo fotokopirnih strojev 3 M • LINEA SENSITRO 5x6 3 M v Hotelu Duchl d’Aosta od 9.30 do 12.30 In od 15.30 do 19. ure ITALCOPY — UL MILANO 11 — TRST 3M