rajur
EŠKIH SLOVENCEV
GLASILO BEN
Lit. 15.-
Pravico za naše otroke
Sped. m abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ULICA MAZZINI ŠT. 10
VIDEM
Leto I. — Štev. 4
Učeja - od svela odrezana beda
V nasprotju z raznimi italijanskimi režimi, ki v 84. letih niso napravili ničesar, da bi dvignili kulturno višino beneških Slovencev, so priskočili go-riški Slovenci takoj na pomoč tem svojim bratom.
Dijaški dom v Gorici nudi zavetje beneškim otrokom, ki se želijo izobraziti, pa ne morejo obiskovati šol v Vidmu, ker samo v Gorici obstojajo srednje šole v slovenskem jeziku. Letos je bilo samo iz občine Brdo v zapadni Benečiji sprejetih v Dijaški dom v Gorici 13 dijakov. Na ta način jim je dana možnost, da obiskujejo državne šole, kot n. pr. gimnazijo ali strokovno šolo.
V tem primeru gre torej predvsem in samo za pomoč pri dviganju kulturne višine našega ljudstva, ker je jasno, da pouk na neki državni šoli ni niti protizakonit, niti protidržaven.
Ker pa prihaja ta pomoč od nekega slovenskega zavoda, ki ima v očeh oblasti to veliko na pako, da preprečuje potujčevanje našega ljudstva, ki je bilo do sedaj v polnem teku, skušajo to preprečiti. Za gotove kroge o-blasti ni važno, če ljudstvo ostane še naprej nevedno, samo da se tisto malo, kar se lahko naučijo, učijo v italijanščini ir: da pri tem polagoma izgubljajo vsako zvezo s svojo narodnostjo in s svojo kulturo.
Zato so ti krogi začeli z akci jo, ki naj bi zastrašila ljudstvo, da bi nobeden več ne pošiljal svojih otrok v Dijaški dom v Gorico. Za dosego tega cilja grozijo z izobčenjem in končno so začeli že odkrito terorizirati naše ljudi. Staršem otrok iz Brda, Sedlišča in Njivice, ki so poslali svoje otroke študirat v držav ne šole s slovenskim učnim jezikom in so jih nastanili v Dijaškem domu, so preko karabi-nerjev v Brdu ukazali, da se morajo 28. oktobra t. I. zglasiti na okrajnem sodišču (Pretura) v Tarčentu. Na ta način so ho teli dati razumeti tem ljudem, da je to njihovo dejanje v na sprotju z obstoječimi zakoni in ima zaradi tega sc-dna oblast pravico do vmešavanja.
Tak postopek je pravo teroristično dejanje, ki ima namen zastrašiti ljudi. Omenjeni krogi namreč dobro vedo, da je ljudstvo Bene.ke Slovenije miroljubno in najrajši vidi, če ima mir. Čeprav se uradna Italija hva'i, da je domovina prava, je dala s takim postopanjem še enkrat dokaz, kako namerava spoštovati zakone in naravne pravice ljudstva. Prav tisti ljudje ki bi morali skrbeli za spoštovanje in iz vajanje zakonov ter naravnih pravic, so pokazali s kakšnim šovinističnim duhom so prežeti. Izgleda, da je fašizem v Italiji mrtev samo navidezno, za kar je dokaz tudi polilika in postopanje napram slovenski narodni manjšini.
Beneški Slovenci protestivaio Proti temu novemu dejanju dr iavnih organov, ki pomeni zlorabo oblasti ter zahtevajo politiko narodne strpnosti.
Zanje so imele do sedaj oblasti samo izkoriščanje in krivice. Zaradi žalostnih izkušenj so postali nezaupni tudi nasproti sod-
nim oblastem. Beneški Slovenci so v veliki večini mnenja, da za reveža in nevedneža ni pravice. Zato ne marajo imeti opravka s zakoni in se izogibajo sodnih oblasti, ker se bojijo prevare.
Toda pred krivico in nasil-stvom ne smemo kloniti, ampak moramo na ves glas zahtevati pravico. Če nas ne slišijo v naših dolinah, moramo priti v odprto ravnino in če potreba bomo zahtevali pravico v Rimu ali celo pri Zvezi narodov. Pravico moramo doseči, ker beneški Slovenci se končno zavedajo kaj hočejo; med nami je vedno več ljudi, ki jih ne morejo premotiti s štirimi besedami v latinščini ali s številkami raznih zakon skih členov.
Tako ni treba sedaj klicati na odgovor zaradi njihovih dejanj tiste družine, ki so poslale svo-je otroke študirat v Gorico, ampak naj kličejo na odgovor za-
Med ver go problemov, ki bi jih bile morale šolske oblasti žo zdavnaj rešiti, spada vprašanje ureditev «tanovanj za učiteljstvo- Vsakomur je že znano, da je pri nas zelo malo primernih šolskih poslopij. še slabše pa je poskrbljeno za stanovanje učiteljstva.
Naše gorske vasi, kjer Eo skoraj same kmečke hiše in še to K©'o slabe, seveda nimajo prostora in niso niti primerne, da bi nudile kakšno sobico učitelju za vse šolsko loto. V krajih, kjer obstoja večja gostilna je zadeva hitro rešena, ter se učitelj nastani tam, če pa te ni, naleti vedno na zelo velike težave. Post,krat se dogodi, da mora prav zaradi teh neprilik odkloniti službeno mesto, pa čeprav je morda čakal nnnj več let. Tako vidimo, da prihajajo učitelji, ki morajo živeti kjer
VIDEM, 14. NOVEMBRA 1950.
radi njihovih dejanj one oblasti, ki so hotele zlorabiti svoj uradni položaj in preko njega uveljaviti svoje šovinistične namene.
Vsa država je odgovorna za način, po katerem se postopa nasproti majhnemu delu njenega prebivalstva, ki je lojalno in delavno in ima, po njihovem mnenju seveda, le to napako, da govori slovenski in ne italijanski jezik.
Demokratična fronta Slovencev in njen izvršni odbor za Beneško Slovenijo sta proti takemu zlorabljanju oblasti izdala posebno protestno izjavo. Edén izvod so poslali tudi našemu u-redništvu. Ker gre tu za obrambo osnovnih pravic našega ljudstva in se bo z njeno vsebino gotovo strinjal vsak pošten beneški Slovenec, objavljamo na drugem mestu današnje številke celotno besedilo omenjene protestne izjave. Pri obrambi naših pravic moramo biti vsi složni in edini če hočemo, da bomo imeli uspeh.
lahko dobe stanovanje, celo iz 20 ali več kilometrov oddaljenih krajev s kolesi in po slabih poteh. V zimskem času, ko zapade sneg, so take vožnje nemogoče in zato dostikrat izostajajo in otroci so brez potika. Nekateri učitelji hodijo tudi peš po deset k l jnetrov dinevno, ker ni mogoče priti do vasi z nobenim prometnim sredstvom.
Lahko ju torej razumljivo, da učne moči, ki morajo dnevno premagovati toliko težav, ne morejo nuditi učencem tistega kot bi bila njihova dolžnost, saj nimajo niti dovolj časa, da bi se odpočili od ielcne-gt napora, kaj šole, da bi mogli dobro pripraviti lekcije za naslednji dan.
Da žive učitelji pri nas v zares obupnih razmerah nam lahko potrdi tudi pruuer iz Brezij. V tej vasi je rek tiči eli, l;j je doma iz Furlanije, stanoval skoraj dve leti v
Učeja je vas, ki leži 665 m visoko in šteje okrog 500 prebivalcev. Izgleda kot da bi se njene raztresene hiše izgubi’e med gorami, ker je vas popolnoma odire-zana od ostalega svela, čeprav leži v Soški dolini in na križišču poti v Tersko dolino iir v Rezijo. Če pa hočeš v katerokoli bližnjo vas, je treba hoditi po več ur.
Upravno spada Učer pod občino v Reziji, čeprav jo odi nje loči gorski greben Mužcev in vodi tja pot preko Krniškega prelaza.
Če pogledamo v kak vodič, bomo našli v njem pisano, da je Učeja zelo bedna vas, kjer nij ničesar, kar bi zauimalo tujega izletnika. Za to frazo, ki hoče napotiti turiste, da bi se izognili tega kraja, se skriva velika beda. V resnici te skrajno uboge koče ne nudijo ničesar zanimivega. Morda je Učejai v resnici najrevnejša vrsica v vsej Beneški Sloveniji.
Podnebje je tu ostro in zato se ljudje le malo pečajo s poljedelstvom. Malo krompirja in nekaj več živinske krme je poleg dela v gozdu edini zaslužek vaščanov. Drugih dohodkov nimajo.
Vso zimo je vas skoraj popolnoma odrezana od sveta, ker takoj pc prvem snegu postane skoraj nemogoč prehod preko Ta-namejslcega prelaza, ki pelje v Tersko dolino. Prav tako je neuporaben tisti kup kamenja, ki mu pravijo cesta in ki vodi v Rezijo. Proti Žagi in Srpenici, v Soški dolini, je zveza mnogo boljša, ni pa mogoče tja, ker je vmes državna meja.
Ljudje in živali v istih prostorih
Hiše v Učeji so take, da ne zaslužijo tega imena. Največkrat so zgrajene na najbolj priprost način z malo ali nič obdelanega kamenja. V njih živijo pomešani ljudje in živali. V notranjščini je smrad precej močan, toda ljudje so se nanj že navadili. Prav gotovo jo bilo le ma'o slabše takrat, ko so ljudje stanovali v podzemeljskih jamah.
Razen drv za kuijavo in mlečnih izdel-
Kaj druhi pravjo
Rjes je, da se u življenju veliko krat zgodi, da, se za dobro napravjeno djelo suojmu ta bližnemu, ' ušafa hardo nehua-hžnost. Za us© tuo kar smo žej naredili an kal’ bomo mogli še napraviti za naše ljudi, nam je že 'dan pokazou suoju 'shualež-nost«. Zornal Messaggero Veneto ki se stampa u Vidmu, je pisau kar dvje kolone na parvo padžino. Nje t’kaj važno tuo kar jo pisau pruoti nam, a gre za tùo, da je ddu ta k' je tuo pisau, Matajurju takùo veliko importancu, rekli bi skoraj boj veliko, ku pa če bi se kambiòu governo. Dali smo Matajurju usò našo dušo a pr’ tjem rjes njesmo mislili, da si bomo zaslužil tako veliko konsideracion.
Pa njo b’iò za dost kar je ta žomal piscu, parfin organi od governa so nam dali njih »benedicionc. Nekateri je lòu na nejz-podbiten način pokazati, da je Matajur t’kaj importantna rječ an da djela zmote tistim k’ bi radi videli, da b’ šlo življenje naprej takuò kot je šlo do danas ko se ni nobedan zauzemou za interese na
seniku. V najhujšem mrazu jo prenočeval pri neki družini in sicer na slamnjači, kj jo je polagal vsako noč na klop ob ognjišču. Tudi v živinskem hlevu je prenočeval že marsikateri, ker ni mogel dobiti boljšega stanovanja- Na največjo neugodnost nalete seveda poročeni učitelji, ker v takih razmerah ne morejo bivati skupno z družino in zato so po večini primorani odkloniti službo v naših krajih.
Čeprav je pri nas mnogo domačih učiteljev, jih šoLsko skrbništvo oziroma ministrstvo za prosveto le malokdaj na davi v rodni vasi ali v bližnji okolici, ampak jih pcšilja v oddaljene kraje. K nam pa prihaja učiteljstvo, ki se le s težavo prilagodi našim obupnim razmeram. Oblasti, ki se že toliko trudijo, da bi poitalijančili naše kraje in zapravljajo v ta namen težke milijarde., naj bi že poskrbele, da bi imelo učiteljstvo človeku dostojno bival šče, kar jo predpogoj za uspešno vzgojno delo.
kov morajo vaščani vse drugo, kar potrebujejo aa življenje, kupiti. Le redki pridelajo še nekaj krompirja, šele pred enim letom so odprli v vasi majhno trgovino. Prej so morali ljudije kupovati svoje potrebščine v Teru, kr je ekreg 16 km daleč. Sedaj se torej vas počasi modernizira in v zadnjem času pride včasih «em tudi avtobus.
Načrti in obljube
Odkar je Učeja obmejna postojanka, v njej mrgoli financerjev in orožnikov. Da bi imeli ti možnost iti včasih v Tarčent na oddih, prihaja v vas dvakrat na teden avtobus, ki povezuje Tersko dolino s Tar-čentom in se potegne do Uče je lo pa samo v poletnih mesecih, ker je pozimi nemogoče zaradi snega. Takrat je edina zveza z zunanjim svetom pošta, ki pa tudi deluje zelo neredno
Vas je tudi brez luči. Ker pa so seda,i v njej orožniki in finančni stražniki, za katere skrbijo oblasti mnogo bolj, kakor pa za domačine, bo morda tudi luč prišla. Zanjo obstoja več načrtov, Eden predvideva napeljavo iz Terske doline, po drugem Pa naj bi jo proizvajali z Diesel motorjem kar v vasi. Nekateri upajo celo, da bi lahko zgradili majhno hidroelektričiio centralo na potoku Učeja, ki teče pod vasjo in se izliva v Sočo.
Pcdeg tega obstoja načvt, da bi bolj temeljito izkoristili to vodno silo za industrijske namen©. Pravijo namreč, do sega rudna žila iz Rajblia pod Mulcem do Učeje in bi lahko tu odprli rudnik. To bi bila najboljša rešitev, ker bi končno dobili delo vsi moški' vaščani, ki so sedaj zaposleni samo od časa do časa kr» de'jjo v gozdu, ali ko gredo v tujino
Prav zaradj tega pa je zelo malo verjetno, da bi se kaj ukrenilo. Ljudje in živali lahko še naprej složno životarijo v istih prostorih, kakor so to delali do sedaj.
o našem žornalu
naše ljudi k’ živijo u hr.bah u mizerji. Potrjebno je b’iò tako use mogoče, da bi zadušili glas toga »nevarnega« žornala. Mislili so da bodo zbrisali našega direktorja iz Alba od žornalistou, a za 'dan krat »e jim ta štampenja še njč posrečila. Pisalo se je tud', da ta človek njema za dosti titolju, da bi mogeu bit’ publicist, a so pršli do tega spoznanja da zna brati an pisat več kot 'dan jezik. An če na primer more postati 'dan minister k' ma samò tretjo Suolo, takuò muore tud' bit’ direktor ’d'naga malega petnajst dnounika kut je naš.
Iskali so dlako u jajcu, da bi mogli usatati uzrok za denuneiat nas u Sodnijo. Prebrali so Matajur od Parve do zadnjo varate an to nam prikažejo tud' lat’. Pra-v’jo, da so ha nesli na prehled reluò na Inštitut provincial za profdakso, da bi ha tam prehladali z mikroskopom. Pa niso ušafali nič. Use je šlo lepuò naprej, le na čist te zadtnjo varsto so se spotaknili. Tipografija, k’ stampa naš žornal je bila napisana samo s tremi siglami. Nek druh žornal k’ ha stampa lih ta tipografija un na kucncu napiše prau isto sigio, jih seveda nič ne moti. Ni jim ostalo drugeha ku r.nuneiat denuncio al’ pa uzet za uzrok to prazno skužo. Takuò smo m jel’ od oblasti poterjeno, da Matajur, če tud’ je t’kaj majhen, zasluži suoju posebnu pozornost an ’dian druhačen postopek. Naj še povje-mò, da naš list nj© pi-au nič slabega, ampak saniuò resnico, Saj u druh m primje-ru se ne bi poslužjli te uboge skuže da bi naredili strah pruoti tistim k’ pišejo na naš mali žornal.
Z novim zakonom od 10. avgusta 1950.,
št. 684. je bila potrjena preureditev vojnih pokojnin. Tozadevne oblasti so v ta namen poslale v vso občine več oglasov, ki natančno obrazložijo to novo preureditev. Vsi interesrranii naj se torej obrnejo za IHijnsnilo na občinski urad v svoji občni.
Demokratična fronta Sloventou
za Benešku Slovenju pruoti novim poiskusom znacionalizacije
U zvezi z umešavanju sodnih oblasti pr’ tarčentski preturi u čisto šuolske zadeve, k’ ne spadaj u ne pod kazenski, ne pod civilni zakonik (codice), smatra izvaršilni komitat DFS za Benešku Slovenju za potrjeno, de ugotovi naslednje:
1. U Beneški Sloveniji njema mo n’ti osnounih niti srednjih šuol u maternem jeziku; za tuo muoramo pošiljati svoje otrokè u slovenske srednje šuole u Gorico če čemo, da se učijo u slovenskem jeziku;
2. Na preturi u Tarčentu so postopali pruot’ zakonu, ko so zaradi teha preko karabinjerjeu klicali na zagovor starše nekatjerih naših študentou, k’ študjajo u Gorici; pr’ tem so jim skušali pr’ka-zati, da te šuole niso ednake onem šuolam z italjanskim učnim jeziku, če pru b’ muorli vjedat’, da nje takuò;
3. Na preturi so pru takuò pruot’ zakonu djelali presion na starše, da b’ te otrokè spet poklicali domù, če prù so rekli da jih k’ temu ne mucrejo parsilit;
4. Z: radi skuoraj stuoletneha nacionalnega zatiranja je med Beneškimi Slovenci ukoreninjen čut manjvrednosti ; aministratlune an sodne oblasti čejo tuo izkoristit’ a n že s samim sodnim interogator-jem ustrašiti naše ljudi;
5. Slovenske srednje šuole u Gorici so financiane od governa u Rimu; po katjerem zakonu torej si uzamijo pravicu organi preture u Tarčentu, ovirati liber obisk teh šuol?
Na tuò kar smo zgoraj napisali čemb, da se tako samovolno postopanje kaznuje an ustavi usik' druhi poskus take znacionalizacije, U posebnim memorjalu rimskemu governu an OZN (organizacija združenih narodov - organizzazione nazioni unite) bomo u kratkem času fcuoj podrobneje iluštrali šuolske kond'eione u slovenskih vaseh videmske provincie an u njem dokazal’ krimine genoUdja k’ sc djela pruot’ naši minorane! u Italiji.
Spjetar Slovencu pr’ Nadiži, 31. oktoberja 1950.
IZVARŠILNI KOMITAT DFS ZA BENEŠKU SLOVENJU.
Pomanjkanje stanovanj za učiteljstvo
Stran 2
^»MATAJUR«
Štev. 4
IZ VZHODNE BENEČIJE
SV. PETER SLOVENOV
Usa vasi u ne rt iški dolin’ so rastresene bor po visokih h riba h a n še do tjeh se težko pride zatuo ke ni kolovoznih poti. Ljudje muorjo hodit za usaku rječ h komunalnemu zdnauniku, ker me u nobeni vasi pr on tega sokorsa. Nesreča pa tud’ pr’ nas ne počiva, posebnu par djel’ se zmeraj kak udari an muiora prit’ dol u Spjetar al’ pa u Čedad zavezat ai ranu an tuo je za ’due vasi1 močno deleč. Ob času prevoliuno kampanje so obljubili, da bojo poakrbjel' za prvo pomoč u usakj vasi, danna pa so poslal u nedišku dokmi le tri kasete sanitetnega materiala an tuo za Matajur, Čarni vrh an za Mjerso. Za tuo ke so nam dal, djelajo sada taku propaganda ku da b’ dobile ta vasi usaka 'dan špitau. Ta pepeu ke nam ga je vrhla A.C.L.I. tu u naše oči še zdavna nie za-dost, da b’ imohli guorit o velikem an zaslužnem dijelu treh kaset sanitetnega nia-tcrjala za tulko vasi ku jih ’ma nedška dolina-
GORENJI MERSIN
Saromaško ljudstvo z Gorenjema Marsina je zastopilo ki če rejč »zadruštvo«.
Kulku krat smu razglasoval’ po vaseh Slavjenjščine gormez zadružki sistem, ki zmajhami spežami pomaga djelovno ljudstvo prit’ do buojšega načira življenja. Pa dosàda jih je premalo tistih ki su spraveni za vjervat an za bit’ prepričani de zadruštvo je resnično koristno.
V Gorenjim, Marsinu se š.eje okii štjer-deset hiš; gospodarska muoč Marsmcu stoji v živinoreji. Nadj štjerdeset hiš imajo čarjez 130 glavč mužnih krav; pa za po resnici povjedat’ njemaju kar drugega prdjelka. Stara pravca Marsineu je de ku-inct ki redi žvino, prredi srečo; an nasre-čo tisti ki redi eamuò r« kravo, kjer če mu še ta spodleti, ostane saromak na prazni' pot.
Prn zatuò saromaški ljudje z Marsina, ki imaju malo zvine, su sklenil’ postavi’ no »zadružnico mesebojnega pomaganja« «a vižo, de če kajšnenm bi se zgodila nasreča, de mu 'vkrepje krava, at de ta se ponasreči, za ezempli se zlome nogo ali križ, bi vsi zadružniki mu pršlj na po-muojč an bi mu kupil’ drugo kravo. Za koštituit >zadruštva«, vsi gospodari zvine, zbrani V mlekarni su ravnal’ elecjone. Vsi kumeti su glasoval’ v korist, von uzetih nih ppt premožnih kumetu, ki su bli pruot’ taki dobri inic.iativi. Je rjes de takim če nesreča jim odnesè krayo, na prmankuje denar za ai nakupit’ drugo, prez imjet’ poti jebo pomaganja drugih kumetu, en v bljeve na krava v.5 al manj nje velika škoda, pa všedno od cjelega ljudstva Marsin-skega, njih trdnovratno-t an upornost dobri jniejativr, ki pùnu bo po m Ala vsjem kumetam an posebno tim buj buogim, en njih prevzetno prmanjkanje solidamasti, je bla kritizirana-
Morala te rječi je: Medtem ku reveži, ti buògi, gledaju an skrbijo se pomat’ dan drugega, ti bogati su samuò za sami-ebe an bi na pomal’ obednemu v nasreči, še manj pa če nasrečnez bi biu bugi saromak, v troštu de po nasreči bi se polastu buj
lahkò tega ki nasreča nje mogla h mirt u mu vzet’. Pa tudi imaju strah de te buogi bi se previč vadignu an takuò bi ne mogli ga držat’ pod nogami.
JERONIŠČE
Na 19 preteklega mjesca septemberja, v .Teroniščah, fracjon kamuna Savcdnje, je bluò začeto djelo ravnanja nega klanca. Plača dnevna za djeluce nazembu je 500 lir. za poročene 600 lir. Se šjere glas med ljudstvam, de djeluci njesu pod zavarovalnih kasah. Tuo nje že pravično en, če je rjes, je očitna gajufija; plače pa, za čase k| gredo su rjes prenizke.
AŽLA
V ned jej u 22. oktuberja, v vas: smrt je zadjela dje stare en pru vrjedne ga-podj-nje hišne. Ob 10. uri predpudincm je umrla 73 ljetna gospa Klemenčič Antonja vduova Jušič; ob 3. uri popudna pa 75 ljetna gospà Domeniš Marija vduova Šturam. Naše sožalje dvjemam družinam.
ČEDAD
U teh zadnjih desetih Ijetih, je pr’ nas močnu naraslo prebivalstvo an prau zatuò je prišla tud’ mizerja za ušafat stanovanje. Uzrok temu, die je prebivalstvo tako povečalu je nov začrtan konfin med Talju an Jugoslaviju, ke hre prau bliz’ Čedada. Pišlo jo k nain dosti stranjerjeu, posebnu policije.
Čedad je atradauno m jest o an ima dosti starih hiš, novih se ne dje’a ant tud’ te stare ne popravjajo. Zatuo vjd’mo hiše ke so nam zdijo, die bojo zdej zdej na nas padle an tle not živi dost: družin. Mizerja za. dobit d’no hišu v najem je velika, saj hospodarji hiš oddajajo liudem za stanovanje še kantine an šofite, ke niso dobre za človeško bivališče, ker so močno vlažne al’ pa hodi noter voda kadar pada dež. Posebno težko diobi kaku kaip’ru dje-lovac, ke ne more dosti plačevat afi’a kj ga zahtevajo hospodarji hš za usnko še. tako majhno luknjo.
Naš komun je dostikrat prosu pr’ auto-ritadeh, de b’ dale kej soudu za zgradnju več ljudskih hiš, ke pr’ nas jih je premalo an je tud dost’ djeloucu, ke djelajo u fabrTki za cement. Tud' ta stare hiše b’ se muorle popravit an uzdihnit kier so samo nizke u dva ali tri p ane an takuò b’ blo kmal’ dost’ prostora tud’ za tiste, ke danes njemaju praveha stanovanja-
Prauca od svet’ha Martina
BRDO
PODBRDO. — Sgarban Benvenuto sm òuana (Pičinin) d’ 24 ljet e si dliplomou za maještro-na. Mu častitamo, a pred usem bo muorau se naordatj lošti anjele njea ištrucizon k’ na scrviej cielej unsi an slovenski Benečiji.
*
Ne umarla po douhi an hudli boli Gasparo Assunta, stara 55 ljet. Pustila ne tri male otroke. To je augurabilo. k’ on keteri s’ uzom’ responsabilità* za tutelati
te boe otročiče k’ so ostali seruote brez matere.
MUZAC. — Markiol Olivia dt 22 ljet ne s’ oženila zt Muechiuo Mario (Pi.-iut) taz Podbarda. Fuoneion ne ba interesmta za tuò k' moža.., to a nje bo. Infat’ te sin on ma 25 ljet on se obrenče od kakea ljeta tou Argentini an ženitv so se zvolžle za tuò par prokure.
SEDLIŠČE. — Družini Augusta in Pavlina Molar na 6. oktuberja sej urodila ljepa deklica. Za četrto rojstvo, naše av-gurje.
Te-le mjesac to se časa k’ no odperita tou naši uasi materno škuolo. Za to inau-guracion no pravijo k’ n’če priti use naše autoritad’ an raprezentanče od governa Ejtako Sedlišča ne č’ mjeti dan organ k’ našim malim otrokam na če bet’ ucjep:e-na taljanska besjeda žej kar no so šoji: tou pouòjo. škuolo pa j njeso b’ šnjč kapa' ni jo nardjti bemkč jo mamo veliko bi-zunje zatuò k naši školarji no muorijo hoditi se učit tou Bardo kon je rat deleč.
AHTEN
Konec onega mjeseca delegacija Demokratične fronte Slovenceu z Ahtenskega ka-niuna, je vprašala udjenoo s Podprefek-tum z Vidma za razluožt’ an razpravi! vprašanje ki interesjra vašoino Solandro, en ki rje9 za vas je najvišje vrjednostj: vprašanje za napeljavo uodè. Zarad trga vprašanja sej bluò obrnilo kamunjskjm o-blastim, pa zastonj.
Delegacija je bla zarjes sprjeta parščno in razgovor z gospuodam Podprefektam je traju kakih 20 minutu časa. Gaspuod Poi-prefeht je hjtru spozinu pravičnost vprašanja delegacije an jo j’ povabu naj pošja direktno na njegà ufici prošnja podpisano a firmami vašnjaku. Je povjadu de je konštatjeru de tud' delibera kamunjske komisije nje bla šele pršla do provincialnih oblast j an si je veliko čudu de Ah-tenski kaniun nje iz roču obe dne ga vprašanja za djela, nak ima dost potrjebe naj za v «lužbo d jot’ prezposelne rokodjelce, naj za potrebinjo tarkaj čakane napeljav» vodfc. Je tudj potrdiu de njemù je jamo de Ahtenski je presodeu mjez narbuj buo-gih an potrjebnih kamunu Provinrje en pa ledin5 ki nje prestavu vprašanje za (Pela, po dekretu ki Governo je razglasim
CENEBOLA
Pr’ na9 so začel gradit novu cjestu. To staru, ke peje skuoz’ vas bodo podajšali precej deleč naprej an to zatuò, ke je Čanebola bliz’ konfina. To cjestu djela ju soudatje čeprau je pr’ ras dost’ ljudi ke ujemajo djela. Mi b’ bli usi kontenti, če b’ zgradili cjeitu, pruot bregu Ivancu, od kuod 'mamo največ naših njiu an b’ irnjel več beneficija kii pa od ejeste ke jo danas
Takrat ku svjet Martin še nič biu svetnik, je hodòu po svjetu an hleiaU de b’ ušafau kje kako djelo. Hodòu je od ’dne-ga kraja do druhega an sprašuval ljudi kakuo živijo. Ku je zvjedu usč je upra-šou nazadnje še kakuò oni hla-dlč minje-štro. Iz te domande je tou poznati, če živijo ljudje harduò ali ljepo an zatuò b’ vjedu že naprej kaj ga čaka. če ostane pr’ teh ljudeh. S palico u roki an s fagotom na rami je šou ven iz Čente, pj eje-sti pruot Njemam. Takrat je blo težko dobit djelouce an zatuò so ga usi prodi’ naj ostane u Njemah, de ha bodo ljepo tratal. jJest čem ostat’ pr’ vas, a povejte mi kakuo hladite minještro« je vprašal sv. Martin tiste ljudi, ke so tjeli, de b’ ostau u Njemah. >Na okno jo postavimo an se po-hladi« so mu odhovorjlj Njiemjanjl Sv. Martin nič biu prau nič konten* tega odgovora an zatuo je šou naprej po ejest’ do Ahtna- Tud’ tle so mu djali raj ostane pr’ djel’ an sv. Martin je spet uprašu ka-kou hladijo roinještro. Pov j ertali so mu, de jo prelivajo iz ’dnega piata na druh an potem jo jedò. Pa tud’ tl : nič biu kontent an je šou u Fojdo.
B’lo je že močno torna ku je pršu u tole vas an zatuò je potoukou na te prva vra-
djelaju. Za gradnju te ejeste, ke je ml nismo uprašal; je governo ’mou soude zatuò ke njemu ser vij à, za kar pa prosimo mii nam dajejo le oblube an mi muor’mo ži-vjet od šperance an konseguence čutit na lastni koži-PODCERKEV
Po kratki bolezni je umaru u supj uasi u hiši kjer se je rod]u, naš predragi rojak ospuod Anton Klemenčič. Poznan je biu po sjerode za tuo k’ je biu u te prvi svjetoune ueskč vojaški kaplan naših al-pjnou na fronti. Za rad suoje sarčne do-bruote j so ga usi radi rnjel; kdo ne bi poznau našega dobrega »Pre Antona«, saj je biu pod tem imenom poznan tud’ deleč po Furlaniji —■ Kadar je umru naš ospuod, je usa uas močno žalovala za njim a za tuo ga bo ohranila u 1; e peni sponi inu.
TAJPANA
BREZJE
Ze več ljet ve čakamo k’ on naš komun s’ initeresej za nam narditi muost čez pa-tok na potij k’ na peje od naši uosi tou Srednjebardo. Tou tjan krajo mamo naše njive an senožeti; pou brjeških hiš no majò še njeh, hljeve tou Sretinjebarde. Kar ne uodla mala v’ pridemo dou preska-kiioč kamanje, a kar to pride dost’ deža teha to se ne more- Najboj hudo to je kar v’ mamo brjemo sena ali dar ta-na har-batu. Za tuo mi smo štuf djelati te fadi-je an to je ura k’ no se zvejajte governo an njehà podrepniki an k’ no nardita ho-rč te muost. Saj v’ plačujemo dauke rat velike an za ; tuò to ne more rejči k’ to nje palank.
TAJPANA
Našje možji k’ no. so ta-na komune so simpri b’ te zadnji za braniti naše interese. Njem to plaža hoditi koj a spas an bcuhati tuò k’ on jim kuaže >Kap <- V’ se lamentamo kako te bo dan bot k’ to se nje votùalo, ma anjéle to nje neč liejše. No djelajo simpri tuò k’ ne če judje kar no pridejo ta-na lcomun-ki stòu. Ma to njč majedne marveje, šindik to je simpri
ta an prosou če ha 'majo kani spat lošti. Ljudje so prau radi sprejel potnika an to mu dal tud’ jesti. Usedu se je h vel.ki m,-zi an je jadu minještru skup s te drugimi. Jedli so uai iz ’dfne skljede an usi;k je pihau u svojo žlicu zatuò k je bla nn-nještra močno uroča. Sv. Martin si je biu skoraj oparou jezik, a ker je biu lačan je jedu do zadnje žlice, h« so odmplil roža r je šou sv. Martin spat u eenò an tam je premišlevau uso nuoč ku naj naredi, ali naj ostane u teh mizemih vaseh, ali m. Nazadnje se je pa odloču, de hre u mje-sto an tam bo sigurno boj lepuò za živjet’.
Zgodaj zjutraj j® ustau, uzeu svojo PU-licu an fagot an šou pruot Čedadu. Že pr' hudičevem muostu pr' prvi hiši je uprašu, čo ga čejo uzet na djelo. Uprašou je tud’ kakuo hladlijo minještro an ker je blo poudan so mu rekli de bo lahko sam videu. An rjes, o poudan i« prnesla hospo-dinja usakeiiiu 'dan ljep plat minještre ari bje'c;'a kruha. Nadrobil so u minještro kruh an pomješal’ dtokler nič b’la hladna an potem so jedli. Sv. Martin je biu močno kontent an i® ostau pr’ tisti hiši doii-ho ljet, Ku je umru so napravi blizu >hu-dičeuga muosta« dno ljepò ejerku an so ji dali sv. Martina za patrona. De bi se pa ljudje še bouj spominjal sv. Martina pa nacejajo 11. novemberja, ku je rod sv. Martina, velik senjen an ta dan pijejo vino an se usi vesele na čast svoj ha prote-torja.
Pisma
Matajurju
»
Dragi Matajur!
T, vješ, da živimo ini u hribah an de malo beremo žornale, da b’ vjoleli nove dispoziejoni za emigraciju. Naši ljudje, ki so šli po syjet za s, zaslužit kruh, so šli največ u Franču an Belgiju te u miniere an pišejo, da se tam slabo živi, močno dije-la an malo guadanja. ijl.šau pa sem pravit’, da je odprta emigracjon za Venecue-lo, al’ b’ mi vjedu ti povjedat’ kakšne so djspozicjoni za jit’ n to deželo.
Tomažin Aldo — Tejpana.
Sporočam Ti, da je emigracija za Venezuelo omejena le na gotovo števjlo oseb mesečno im .seveda morajo te imeti v rokah delavsko pogodbo ali pa vabilo iz Venezuele. Več Ti ne vem povedati in zato je najboljše, da se obrneš za pojasnilo pismeno na urad - Via Palermo 49 - Roma, Ufficio per l’ingaggio.
ie, prej e bi komešareh nominan od preleta, potem e še paj stuorou elegiti ta-na lišti od teha partida k’ e vjedou k’ on če undmjali elezioni. To se pj© nič kambialo, kamibialo te se koj im©. Prej so se klicali komisario, anjele paj šindik, Ostema on je simpri dnak. Ta prosimi numer uašeha žornalja čon uan poslati notieje odi usek kamor k’ ne so se nardile tou štieri ljeta za k’ no berita a n vjedeta naši judje k’ no kudajo k’ tou naš komun, to je kej lieuše koj prej.	C.	V.
Odgovorni urednik: TEDOLDI VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica Z dovoljenjem videmskega sodišča št. 47
Sluo ljet žene iz Rasčaha
Na 8 septemberja ljetošnjega, gospà Obala Marija, rojena v Marsinu, fracjon Podbunješkega kamuna, sada prebivajoča v Raščahu, fracjon Fuojskega kamuna, je dotéklà rijej stuoti dan starost. Pomislimo: stuò ljet an stuò pomladi odkadar sej vročila an odkadar živi an tuče nje sreč.
Na dan ki ona je končala sekul življenja v Raščahu, kjer kakor smu rekli sada prebiva a nekatermi domačini, su ji ble na-giadene velike počastitve an vsa vas je veselo praznovala ta dan. Pùnu rojaku su že naglo dni prej hodil’ obiskat’ starkico za osebno konštatirat’ fizično an moralno stanje ženč ki tarkaj ljet živi na teli zemji.
Kajšni, med bui bližnjih prjatelu starki-ce, se se čul’ ošabni an ponosni zak su bli tarkaj ljet blizu shioljetne po-pč an kjer zadnje čase su jo sledil’ an vrvni’, gledč na usak način ji zadovoljit’, za de bo doteklà svojih stuòljet. Takuò na 8. j>re-teklega septemberja, gospà Ohala Marija je končala sekul življenja an tist dan nak
je biu djelunik, vas Raščaha, praznovajoč, je po vsi vasi nastabla. slavoloke, je okraski okna an balkone s podobami an z rožami ku kadlar ima mimo iti na precesja.
2e zguoda v jutru tistega dne, naie je biu djelunik, sej bluò nasulu v Raščah, vse punu radovjednih ljudi bližnjih va-sèh an takuò čerimonija sej prkazala ljepa.
Ob 10. uri, pred začetkam maše, starki-ca sedinjena na poltroni, je pia prenešena do cjrkvice. Mimo grede ljudstvo je plo-skalu gospò, lu sej. zdjela vidit p mu vesela an zadoščena, medtem Pa'oledika banda je intonirala guodbo zmješano s Pajc m-
Po maši Šindik s Fuojde za prlaznost je držu an govor gormez starejšo ženjiko v fari. Gredč ki gaspuod Š;nd k z njega gavoram je Hvalu an častiu stuoljetnico, sej šlišalu med ljudmi kajšnega ki, posmiba-joč, je reku do3t na glas, de sej moghiò čut’: »Le naj guori gaspuod Šindik kar če, onó vsednù na zastope besje'e taljarfhke,
kjer je Slavjenka, in se nje nikdar nava-dla taljanščine niti j)a furlanrtč.ucU
Gospa Obala Marija je ostala ve ela za ljepo čerimonijo, an se ji nje zdjelu rje9 de vse tuò je bluò v svojo čast. Ce pogledamo na dugo življenje gospč Obale Malije, in pomi-slimu na tuò ki anù sama, iz svojih ust, je povjedala, bi nam se zdjelu skor bit’ preneseni v no epoho od legend an prave.
i Sam se urodila v Marsinu bo že stuò ljet; tenčas smu bli pod Avstrijo; v Slav-jenjščini sej živjelu zadost dobrò; su ble luone tčkrat Pa kadar sam prših dio šestnajst ljet, Avstrijci su ras pustil' an smu ostirt’ pod Italjo. Kadar su pršil Taljani naša mlačnost je vpekala z vasčh pred stiaham sistnostij an ljudjč so prekrival” kar su iinjel zlatinje ali druge dragočene vrjednosti.
Taljanski governo od sprvega su začel’ nas nakladàt z malim, pa s čašam, le zmje-ram po no mare vič, dòk nam njesu snja-dli vsč kar smu bij zašparal, de takuò prej ali slej, smu bli prsijeni vse prortlat’ za ua zgubit vsega.
Tekrat nje bluò šuoL an mi njemiu se
mivadli drugega ku djelat’ an se potit’ za
preživjet. Je biu an duhovnik s Turpeča
■■■mm
tako izgleda naša stoletnica
ki nam je učiu dotrino slovensko an zmje-1’ani smu molil’ po slovensko. *
Kadar sam irnjela 23 ljet, sam se poro-č.la v Vilo v kamunu Fuojde, z njekim Bortolutti-jam, an sam irnjela šest otraok: Lujza, Lujzo, Feličilo, Julča. Petarja, Ka-tir.co,
Ljeta 1896. muoj mož je mru an odi ten-tega z prvorojencim, sam preložla v duole, pr obnuožju brega, tič v Raščah, kjer sam ostgla«.
Prave de voti prvi svetovni uiski je irnjela pod armo tri snuove, ki su punu pretrpjeli.
V času tele zadnje uiskč je dost pretr-pjela an ostrašla, takuò de dando ifts vkra-tih se ji zdi de v okuolici strijaju an se varšjjo boji, zarad tegà želeje de nkna svoje kambre ostaneju zmjeram zaprte.
Je Čudnu zarjes die v svojih takuò starili ljetah se »miši j a natančnu dojolbjce od mladnosti an de celuò spominja natančnu kakor je skazala terene, ki jo obdjelova’a v Marsinu, v Vilah, an die lepuò vje kje su konfini an ki zadnih posasln ku su tereni ni’ sanažete ki stojiju tiku njih.
Tud’ mi1 čestimo an slavimo sfarkicn, di.bru benešku Slavjenlcu.