831 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 3/2016 prepričanju tudi razlog, zakaj religio- znega delovanja ne moremo izločiti iz kroga vsakdanjega ciljnega delova- nja. Naj omenimo, da se je pod spre- mno besedo pričujočega prevoda podpisal Marko Kerševan, tudi sam oče slovenske sociologije in posebej sociologije religije. Kerševan, ki je tudi zaslužen za to, da je do prevoda Maxa Webra sploh prišlo, v spremni besedi detajlno predstavi, katera be- sedila so bila vključena v slovenski prevod ter zakaj ravno ta, kar je iz- redno dobrodošlo. Ravno tako pa opomni bralca na glavne koncepte, ki jih je Max Weber razvijal ob svojem preučevanju družbe in ki jih je treba vzeti v obzir tudi pri prebiranju Izbra- nih spisov iz sociologije religije. Pri tem je pomembno zlasti dejstvo, da je Weber pri svojem raziskovalnem delu izhajal iz smiselno delujočega posameznika v interakciji z drugimi posamezniki ter pri tem razvijal in uporabljal svojo metodo idealnih ti- pov. To opozorilo naj bo bralcu pred očmi pri prebiranju in razumevanju pričujočega prevoda, ki se ga zaradi lažjega razumevanja lahko loti tudi pri branju Kerševanove spremne be- sede. Izbrani spisi iz sociologije religi- je so razdeljeni na dva dela. Prvi del nosi naslov Gospodarska etika svetov- nih religij: primerjalne študije socio- logije religije, Izbrana poglavja. Gre za prevod treh tekstov iz Webrove knjige Uvod v gospodarsko etiko sve- tovnih religij, ki je bila objavljena leta 1920. Slovenski prevod vključuje tri poglavja: Uvod, Rezultat ter Vmesne Petra DEKLEVA Max Weber Izbrani spisi iz sociologije religije Studia humanitatis, Ljubljana, 2016, 341 strani, 25,00 EUR (ISBN 978-961-6798-62-4) Webrovi Izbrani spisi iz sociologi- je religije so po letu 1988, ko smo do- bili v slovenščino njegov prvi – in do sedaj edini knjižni! – prevod odmev- nega dela Protestantska etika in duh kapitalizma, druga knjižna izdaja nje- govega dela v našem prostoru. Težko si je zamisliti, da je naša strokovna javnost toliko časa odlašala s tako po- membnim delom, kot je prevod bese- dil avtorja takšnega kova, kot je Max Weber, klasika sociologije in posebej sociologije religije, ravno tako pa tudi temeljnega avtorja za številne druge družboslovne discipline. Zato smo pričujočega prevoda izbranih bese- dil, ki so nastajala med letoma 1910 in 1920 – na katerega smo skratka čakali skoraj 100 let – toliko bolj veseli. Izbrani spisi iz sociologije religije nam omogočajo obsežen vpogled v Webrovo sociologijo ter zlasti v njegovo sociologijo religije. Weber je namreč pri svojem raziskovanju družbene realnosti izhajal ravno iz sociološkega raziskovanja religije, saj je religijo razumel kot véliko temo so- ciologije, kar pa je pogojeno s samim načinom njegovega razumevanja religioznega delovanja, za katerega je trdil, da je v svojem prvobitnem obstoju usmerjeno v tostranstvo in je zato vsaj v relativnem smislu racio- nalno delovanje. To je po njegovem PRIKAZI, RECENZIJE 832 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 3/2016 presoje. Glavna tematika, ki jo Weber v tem delu problematizira, nam je po- znana že iz dela Protestantska etika in duh kapitalizma. Gre za obravna- vo svetovnih religij in vpliva njiho- vih idej na družbena področja, zlasti njihovih gospodarskih etik. Weber posebej izpostavlja problem razvoja moderne gospodarske etike Zahoda, skratka tematike, s katero se je začel ukvarjali leta 1911 in ki ga je zaposlo- vala vse do njegove smrti leta 1920. Njegova teza je bila, da je religija, s tem ko vpliva na praktične vzgibe delovanja, eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na razvoj določene gospo- darske etike. Weber si je zato zadal nalogo poiskati tiste sloje v določeni religiji, ki s svojim načinom življenja pomembno vplivajo tudi na gospo- darski razvoj določene družbe. Seve- da je za religiozno etiko bistvena vse- bina razodetja in obljub neke religije, a je ta odvisna tudi od ekonomsko in politično pogojenih socialnih obljub. Vredno je poudariti Webrovo prepri- čanje, da se je odnos religije do življe- nja in tudi do gospodarstva udejanjal povsem drugače tam, kjer so se sloji, bistveni za razvoj religije, bodisi pre- težno posvečali kontemplaciji, kot je bilo to na primer zlasti v Indiji, bodisi so praktično delovali sredi družbene- ga življenja. Slednje je bilo značilno ravno za meščanstvo na Zahodu, ki je bilo z aktivno askezo najbolj usmerje- no k praktičnemu racionalizmu živ- ljenjskega sloga. Ravno v tem okolju se namreč razvije ideja o religioznem virtuozu, ki je kot božje orodje po- stavljen v svet in v njem deluje ter ga obvladuje na bogu dopadljiv način, kar vodi do razvoja kapitalizma. We- bra namreč zanima ravno raziskova- nje značilnosti religij, ki so bile odlo- čilnega pomena za oblikovanje prak- tičnega življenjskega sloga. Weber se pri svojem raziskoval- nem delu izkaže kot velik poznavalec svetovnih religij, saj svojo misel ves čas podkrepljuje z izčrpnimi prime- ri, vzetimi iz številnih religij. Posebej se na primer posveti primerjavi med konfucijanskim racionalizmom ter racionalizmom protestantizma. Ta študija je nazorni prikaz zgoraj izpo- stavljene ideje, to je iskanja religioz- nih vzrokov za določen gospodarski razvoj neke družbe. Avtor predvsem išče odgovor na vprašanje, kje se skri- va razlika med obema religijama, ki sta sicer obe odpri svetu in delovanju v njem, a vendar nista usmerjali druž- be v enak gospodarski razvoj. Weber ugotovi, da je za razliko od konfucio- nizma, ki je iskal prilagoditev svetu, protestantizem iskal racionalno ob- vladovanje sveta. Puritanec je kot svo- jo religiozno dolžnost popolnoma odčaral svet ter postal poklican, da prek uspešnega racionalnega preo- blikovanja sveta sam potrjuje svojo izbranost za zveličanje. Weber se po drugi strani posveča tudi raziskovanju sveta zavračajočih oblik religiozne etike ter se sprašuje, kakšen je sploh njihov smisel, kar po- meni, da zaobjema tematiko v celoti in bralcu tako razgrne pred oči celo- ten problem vpliva svetovnih religi- oznih etik na gospodarsko, politično in družbeno življenje. Če je prvi del Izbranih spisov iz sociologije religije bolj zgodovinski, 833 TEORIJA IN PRAKSA let. 53, 3/2016 je drugi del, naslovljen Sociologija religije, Tipi religioznega podruža- bljanja, Izbrani spisi, bolj sistematski. Povedati je treba, da gre za izbor iz dela Sociologija religije, ki je bil ob- javljeno leta 1922, torej posthumno. Gre za prevod sedmih tekstov, v kate- rih se Weber loti sistematičnega razis- kovanja ter opredeljevanja osnovnih religioloških pojmov ter tako izdela pojmovnik, ki je v socioloških ter re- ligioloških krogih dnevno v uporabi. Zanimivo pri tem je, da Weber nikoli ni podal svoje definicije religije. Sam zapiše, da “definicije, kaj religija je, ne moremo postaviti na začetek, tem- več bi jo lahko kvečjemu izpeljali na koncu obravnave, kakršna je ta” (str. 119), do nje pa seveda nikoli ne pri- de, morda tudi zato, ker ga je prehite- la smrt. Lotil pa se je opredeljevanja številnih tem, kot so nastanek religij, magije, demonov, sveta bogov, ukvar- jal se je z vprašanjem duše, razvoja monoteizma, opredeljeval je poklic maga, duhovnika, preroka, obravna- val religiozno etiko, tabu, religiozno občestvo, dušno pastirstvo, pridigo ter sveto védenje, največji del pa je posvečen vprašanju stanov in razre- dov v razmerju do religije. Pri tem se je zlasti vredno zaustaviti pri njegovi obravnavi vloge intelektualizma in intelektualcev, ki so daljnosežno za- znamovali usodo religij. Značilnost intelektualizma je namreč ravno v tem, da išče odrešenje od notranje sti- ske, kar pomeni, da udejanja koncept sveta kot problem smisla ter tako vpliva na oblikovanje določene slike sveta. Naj zaključimo s trditvijo, da je prevod Izbranih spisov iz sociologi- je religije Maxa Webra v našem pro- storu zelo dobrodošlo delo. Vsak, ki se danes želi ukvarjati s sociologijo religije, ne more spregledati Webro- vega prispevka dani disciplini. Vsa- ko resno preučevanje religije in re- ligioznosti danes mora izhajati tudi iz njegovih ugotovitev, zato nam bo prevod njegovega dela precej olajšal raziskovanje. Po drugi strani pa nje- govi teksti odpirajo tudi določena za- nimiva vprašanja za nadaljnje debate. Kot prvo bi lahko izpostavili problem obravnave azijskih religij ter njihove- ga zoperstavljanja zahodni kulturi, kar je na nek način nevarno. Ustvarjanje razlik med “Vzhodom” in “Zahodom”, zoperstavljanje vzhodnih in zahodnih kultur in religij je danes preseženo početje. Druga stvar, ki bi danes bila potrebna podrobne strokovne preso- je, pa je vprašanje uporabnosti kon- ceptov, s katerimi se je tradicionalno opisovalo religijo. Živimo v času, ki pozna pomembne transformacije religijskega polja, zato se sprašuje- mo, koliko je vsebina tradicionalnih religioloških pojmov za opisovanje sodobnih razmer sploh še primerna. V tem kontekstu bi se zato lahko lo- tevali raziskovanja ter opredeljevanja sodobnih razmer na religijskem polju tudi z Webrom ali proti njemu.