c\
"KO. 233
/Imeri$k/i Domovina
Iv

AMCIUCAN IN SPtMT ffOR€l©N lN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
SL0V6NIAN
MORNING NGWSPAPCfi
CLEVELAND OHIO. MONDAY MORNING, DECEMBER 13, 1965
ŠTEV. LXin — VOL. LXHI
Novi grobovi
Gertrude Penko
Včeraj je umrla v Cuy-La
odločiir da~je~treba izdatke Nursing Home 71 let stara Ger-
za domače potrebe zmanjšati, ko rastejo stroški za vojno v Vietnamu.
Manj za naše poirebe
Predsednik L. B. Johnson je
WASHINGTON, D. C. — Iz-
trude Penko z 71 E. 208 St., preje s 456 E. 143 St., roj. De Reya, žena Matthewa, mati Emme Nash, pok. Edde Gasser in pok. Milenke, petkrat stara
datki za vojno v Vietnamu na-	Pogreb bo v četrtek ob
glo rastejo, dosegli so že povprečje 6 bilijonov na leto ali 16 milijonov na dan. To tudi za našo deželo ni več navaden drobiž. Zato je predsednik odločil, da bo treba izdatke doma, ki niso “nujni”, gre predvsem za načrte “velike družbe”, zmanjšati, ker bi sicer primanjkljaj v zveznem proračunu porastel preko znosne mere.
Trgovinski tajnik J. T. Conner in poljedelski tajnik O. L. Free-tnan sta po razgovorih s predsednikom Johnsonom na njegovem ranču v Teksasu povedala časnikarjem, da bodo izdatki zvezne vlade v njunih oddelkih v prihodnjem proračunu manjši od teh v tekočem. Predsednik je Vodnikom vseh oddelkov zvezne Vlade naročil, naj varčujejo, kjer in kolikor je le mogoče.
Obrambni tajnik McNamara, ki je pred nekaj dnevi objavil svoj načrt o ukinitvi velikega števila vojaških oporišč in naprav doma in v tujini, je razkril v petek časnikarjem, da bodo Združene države začele graditi hove strategične bombnike, ki bodo v osnovi slični lovcem TFX. Imeli bodo oznako FB-111 jih bo do leta 1971 že 210 v sestavu strategičnega letalstva. Tedaj bodo sedanji strateški 'bombniki B-52 in B-53 zapustili svojo aktivno službo. Novi bombniki bodo stali 1.75 bilijona dolarjev.
Tudi direktor NASA James ^Vebb in načelnik Atomske ko-hiisije G. Seaborg sta povedala, da ne mislita, da bosta dobila ves denar, ki ga njune ustanove hočejo imeti, vendar sta prepri-s'ana, da bo za “osnovne potrebe” zadostovalo. Webb je dejal, da bo dovolj za “kar dober vesoljski program”.
-----o------
Hočiminhu preseda kitajsko-ruski spor
. HONG KONG. — Iz Hanoja Ie prišlo poročilo, da je voditelj Vietnamskih komunistov Hoči-^Oinh poslal svojega ministrske-§a predsednika Van Donga naj-Preje v Moskvo, potem pa v b)eiping) da poskusi posredovati haed Kremljem in Maocetun-Som. V Hong Kongu dvomijo, ba bi bil vietnamski politik kaj dosegel. Vietnam je pač premajhna država, da bi mogel posredovati med rdečima velesi-arna. Vietnamska želja po spravi med Peipingom in Moskvo ma pa zelo utemeljene razloge, ianoj dobiva od Peipinga toli-0 pomoči, kot jo je Moacetung °bljubil, na drugi strani pa tudi 116 dosti od Moskve, ker Kitajska ovira prevoz ruske pomoči, ^ato mora ruska pomoč iti po °igi morski poti okoli južne A-^ije. V Hanoju se vsega tega do-ro zavedajo, zato si ne želijo m česar bolj goreče kot sprave lri sloge v komunističnem svetu.
9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Križa ob desetih, nato na Ali Souls pokopališče.
Frank Kozel
V	petek je umrl Frank Kozel s 15316 Lucknow Avenue, rojen v Krki v Sloveniji 13. januarja 1883, od koder je prišel v Ameriko leta 1903. Zaposlen je bil pri N.Y. Central kot strojnik 18 let, nato je imel trgovino na Saranac Rd. Zadnjih 18 let je bil v pokoju. V Collinwoodu je živel zadnjih 60 let. Bil je član Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb bo jutri iz Mullally pogreb, zavoda na 365 E. 156 St. na Highland Park pokopališče.
Rudolf Kosič
Pretekli petek je umrl Rudolf Kosič s 15823 Arcade Ave., mož Mary, roj. Vrabec, oče Mrs. Josephine Gibbs, stari oče Barbare in Mary Katherine, brat Jizele Dekleva (Jug.), pok. Henryja, Victorja, Andrewa, Izidorja, Josepha Birsa. Pogreb je danes ob desetih iz Mullally pogreb, zavoda na E. 156 St. na All Souls pokopališče.
Frank J. Baron
V	soboto je umrl v Huron Rd. bolnici 17 ur potem, ko je bil pripeljan tja zadet od srčne kapi 50 let stari Frank J. Baron z 18671 Monterey Avenue, rojen v Clevelandu, mož Johanne, roj. Schuck, oče Larryja, Thomasa in Kennetha, brat Johna, Anne Winter in Olge Britvic. Pokojnik je bil član Euclid Eagles No. 2221 in C. F. U. No. 337. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob dveh popoldne na Lake View pokopališče.
Bcrtha (Mikalajunas) McLanus
V	soboto je umrla na svojem domu na 7916 Crumb Avenue 72 let stara Bertha McLanus, rojena v Litvi, mati Henryja (Jackson, Mich.) in Williama, petkrat stara mati, sestra Josepha Skuški. Pogreb bo iz GrdinoVega
Alabamsko sodišče je oprostilo obtožence umora Rev. J. Reeba
Porota državnega sodišča je oprostila v sodni obravnavi v Selmi tri belce, ki so bili obtoženi umora Rev. Jamesa Reeba iz Bostona.
SELMA, Ala. — Preteklega
9.	marca je skupina belcev pretepla Rev. Jamesa Reeba iz Bostona, ki je prišel v Selmo, da se udeleži protestnega pohoda v korist civilnih pravic za črnce v Montgomery, tako hudo, da je od poškodb kmalu nato umrl. Oblasti so po preiskavi prijele in obtožile tri domačine umora Rev. J. Reeba. Po več dneh razprave je bila pretekli petek razglašena obsodba. Obtoženci so bili proglašeni nedolžnim.
Porota državnega sodišča, ki je bila sestavljena iz samih belcev, je po dveh urah razpravljanja odločila, da so dokazi, ki jih je predložilo državno tožilstvo, nezadostni in je obtožence oprostila.
Obtoženi so bili 42 let stari Elmer L. Cook, 31 let stari Na-mon O’Neal Hoggle in njegov brat 37 let stari William S. Hoggle.
Smrt Rev. J. Reeba je povzročila hudo vznemirjenje po vsej deželi in opozorila javnost izven Juga o razmerah, ki tam vladajo. Prav to spoznanje je pripomoglo v veliki meri k novemu zakonu o civilnih pravicah, ki ga je na prizadevanje predsednika Johnsona odobril Kongres tekom letošnjega zasedanja.
Sv. oče dal škofom pozlačene prstane
VATIKAN. — Papež Pavel VI. je dal vsem škofom in nadškofom ter kardinalom, ki so se udeleževali zadnjega vatikanskega koncila, za spomin posebne pozlačene prstane. Na prstanih je Kristusova podoba, podoba sv. Petra na levi in sv. Pavla na desni Kristusovi strani.
pogreb, zavoda na E. 62 St. jutri ob enih popoldne na Lake View pokopališče.
Počemu toliko zanimanja za
22S
Vremenski prerok pravi:
Večinoma oblačno in malo hladnejše. Najvišja temperatura .45.
CLEVELAND, O. — V torek, sredo in četrtek bo v Parizu redna seja NATO ministrov. Na dnevnem redu ni nič posebnega. NATO je organizacija, ki ima precej obsežno upravo, še večja je njena vojaška razpredenost. Vse to zahteva, da vsaj ena seja na leto obravnava v podrobnostih ne samo proračuna, ampak tudi vse druge zadeve upravnega značaja, ki se jih tekom leta nabere več kot preveč. Pri vsem tem pa ne visi na teh točkah dnevnega reda preveč politike. Kar jo je, je znana že od prejšnjih sej. Zato od seje ne pričakuje nihče kakih posebnih sklepov. Pa vendar vlada zanjo izredno zanimanje v Bonnu, Wa-shingtonu in Moskvi.
Politično najbolj važno je zanimanje v Nemčiji. Političen razvoj je namreč prisilil vlado kanclerja dr. Erharda, da se zagrize v vprašanje, po kateri poti naj Nemčija pride do večjega vpliva na rabo atomslkega orožja. Nemčija ima danes odstotno največ vojakov v NATO, jim daje stalno naj novejše orožje in se ne brani stroškov za narodno oi brambo. V tem pogledu jo prekaša samo Amerika. Zato pa
imata poleg Amerike tudi Anglija in Francija svoje lastno a-tomsko orožje, ki z njim svobodno razpolagata, dočim nima Nemčija ne takega orožja ne pravice do njega. Zato Nemci smatrajo, da so preveč zapostavljeni in zahtevajo ravnoprav-nost. Amerika je mislila, da bi jih potolažila z znanim načrtom o MLF brodovju, ki naj bi bilo podrejeno NATO, imelo mednarodne posadke in atomsko orožje. Za to idejo so bili navdušeni samo Nemci, ne pa ostali člani NATO. Ko so Nemci to opazili, se je tudi njihovo navdušenje poleglo. Zato je McNamara skoval nov načrt, ki naj bi dal Nemcem pravico do soodločanja v rabi atomskega orožja. O tem načrtu bodo pa govorili tudi na sedanji NATO seji. Razume se, da pričakuje Nemčija, da bo na seji uveljavila svoje stališče. Zato njeno zanimanje za sejo.
Da se za sejo zanima tudi naša dežela, se vidi po tem, da je Johnson poslal nanjo kar dva tajnika, McNamaro in Ruska, a-koravno bo prav iste dneve gostil pakistanskega predsednika Ayuba, ki bi gotovo tudi rad govoril z njima. Pa vendar sta v
GEMINI 6 JE V NEDELJO OBTIČALO NA TLEH, NOV POLET DOLOČEN ZA SREDO
Včeraj dopoldne je 2 in pol sekunde pred poletom rakete Titan 2 z vesoljskim vozilom Gemini 6 popustilo električno stikalo v motorjih rakete in te ustavilo, ko so ravno začeli delovati. Polet Gemini 6 je bil nato preložen za prihodnjo srede zjutraj.
CAPE KENNEDY, Ela. — Včeraj ob 9.54.03 dopoldne so se točno po načrtu vžgali motorji rakete Titan 2, da poženejo Gemini 6 v vesolje, kjer naj bi se popoldne srečalo z vesoljskim vozilom Gemini 7, ki kroži okoli Zemlje že od sobote, 4. decembra, in bo predvidoma ostalo tam do prihodnje sobote. Dve in pol sekundi potem, ko so motorji začeli delovati, so bili ti avtomatično ustavljeni, ko je popustilo neko električno stikalo. To so ugotovili, ko so začeli pregledovati raketne motorje, da bi dognali, če je možen v naslednjih nekaj dneh nov poskus poleta. Raketo je treba izprazniti in jo znova napolniti z gorivom in nato vse ponovno pregledati. Nov polet je določen za sredo zjutraj.
Brazilija utrjuje svoje gospodarstvo z dolarji
RIO DE JANEIRO, Braz. — Brazilska vlada bo te dni zaključila pogajanja z Združenimi državami o novem posojilu za $150 milijonov. Posojilo bo porabila za investicije v industriji, prometu, šolah, elektrarnah in bolnišnicah. Vse te investicije so predvidene v gospodarskem planu za 1. 1966, ki obsega $2.32 bilijona izdatkov. Upa, da bo dobila iz tujine $360 miljonov posojil in podpor. V ta znesek spada tudi gornje posojilo.
Braziliji bo dalje prodala naša dežela pšenico. V 1. 1963-1965 je dobila 2 milijona ton pšenice, tudi nove dobatle za prihodnja tri leta ne bodo manjše. Podprl jo bo tudi Mednarodni denarni fond, prav tako s posojilom $150 milijonov.
Ameriška pomoč in načrtna brazilska gospodarska zakonodaja sta že rodili svoje uspehe. Dočim je na primer lani draginja narastla za 85 G, so se letos cene dvignile samo za 45%. Gospodarski minister Campos napoveduje za prihodnje leto še večje uspehe.
—-----o-------
Gumarska industrija nam obsta boljše gume
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je 150 tovarn, ki delajo gumijeve obroče. Ponujajo nam okoli 1,000 različnih vzorcev. Potrošniki p ' kupijo letno nad 150 milijonov gum. To bi bilo lepo, če bi bile gume res prvovrstne kakovosti. Pa niso, tako trdijo pritožbe, ki se množijo od leta do leta. Za pritožbe se je letos zanimala tudi posebna kongresna komisija. Tovarne se sedaj bojijo, da bi Kongres utegnil z zakonom postaviti meje za trpežnost in prožnost gum. Organizacija gumarske industrije pa skuša ta razvoj prehiteti, zato je kar sama sestavila pogoje za boljše gume, ki naj bodo trpežnejše, odpornejše pri vožnji na ovinkih in proti jamam na cestah. Nove gume naj bodo tudi zanesljivejše pri hitrih vožnjah in sposobnejše, da prenašajo večje teže na motornih vozilih. Novi predpisi bodo baje stopili v veljavo že prihodnje leto.
Gemini 6 bi moralo poleteti v vesolje že 25. oktobra. Tedaj je eksplodirala raketa Agena, ki jo naj bi astronavta Schirra in Stafford “ujela” v vesolju. Tako je bil celoten načrt začasno opuščen in nato spremenjen v toliko, da bi naj Gemini 6 poletelo v vesolje včeraj ob 9.54 dopoldne in na svoji četrti poti okoli Zemlje ujelo Gemini 7. Obe vesoljski vozili bi leteli nekaj časa skupaj, spreminjali pri tem svojo lego in se približali drug drugemu na nekaj palcev, pa se nato oddaljili. Gemini 6 bi se po opravljeni nalogi vrnilo na Zemljo, med tem ko bi naj Gemini 7 ostalo v vesolju do prihodnje sobote. Za sredo zjutraj določen novi poskus bo imel isto nalogo.
Astronavta Schirra in Stafford sta včeraj pokazala vso hladnokrvnost in mirno preudarnost. Ko so raketni motorji nenadno obstali in je pritisk goriva v raketi začel naglo popuščati, sta astronavta mirno proučevala položaj in nista niti za trenutek pomislila na nevarnost eksplozije rakete. Če bi v strahu pred njo pritisnila na gumb za sprožitev naprave, ki bi ju ločila od rakete in pognala stran od nje v zrak in ju nato spustila na zemljo, bi po-
novni poskus v tako kratkem času ne bi bil mogoč.
Iz slov. naselbin
Chicago, 111. — V nedeljo zjutraj je umrla splošno znana rojakinja Josephine (Pepca) Kon-chan z 2855 W. 97 St., Evergreen Park, 111., žena Metoda. Pogreb bo v četrtek iz Žefranovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Štefana ob desetih dopoldne.
Demokratje imajo še zmeraj večino med volivci
PRINCETON, N.J. — Tako vsaj trdi zadnje poizvedovanje Gallupovega zavoda, ki je dognalo, da je med 113 milijoni Amerikancev in Amerikank, ki imajo volivno pravico, za demokrate 63 milijonov, za republikance pa le 39 milijonov. Nad 10 milijonov ne ve, kako naj bi se odločilo.
Številke so seveda samo teoretične, kajti tisti, ki imajo volivno pravico, se je čisto gotovo ne bodo vsi poslužili.
------O----
Šastri pride v Ameriko
šele 1. februarja
NEW DELHI, Ind. — Indijski ministrski predsednik Šastri je izjavil v parlamentu, da bo prišel v Ameriko šele 1. februarja. Obisk je bil prvotno napovedan za januar. V Beli hiši niso gornje novice zanikali.
sedanjo sejo NATO ministrov?
Parizu. Kaj se bo pletlo za kulisami sejne dvorane, ne moremo slutiti. Razgovori pa lahko pripravijo pot do končnega sporazuma o tem za Nemčijo tako perečem vprašanju. To tem bolj, ker je vsa francoska javnost trenutno usmerjena samo na nedeljske predsedniške volitve. NATO jo malo zanima. Je celo mogoče, da njeni zastopniki ne bodo na sejah tako kljubovali, kot so do sedaj. Saj ne vedo, s kakšno večino bo De Gaulle zmagal prihodnjo nedeljo. Po DeGaullovi politični moči bi se morala ravnati tudi taktika francoske delegacije, ker moč še ni znana, ne bo francoska incija-Tivnost mogla priti do razmaha. To bi seveda nudilo ostalim NATO članicam priliko, da so proti Nemcem popustljivejše.
Tega se pa v Moskvi ravno najbolj bojijo. Ne bojijo se sedanje Nemčije, ker vedo, da je vklenjena v NATO pogodbo, da torej ne more imeti samostojne politike v svoji narodni obrambi. Vedo pa tudi, da jim Nemčija ni nevarna tako dolgo, dokler nima svojih atomskih bomb. Časi se pa lahko spremenijo. NATO da na primer Nem-
cem lahko pravico od ravno-pravnega soodločanja v rabi a-tomskega orožja. To pa pomeni za Rusijo veliko nevarnost. Saj je že sedaj v Nemčiji nad 12,000 komadov različnega atomskega orožja, od medcelinskih raket z atomskimi glavami do atomske artilerije. Nemčija nima pri rabi teh atomskih zalog zaenkrat nobene odločilne besede. Lahko jo pa dobi. Še bolj se pa v Moskvi bojijo nekaj drugega. Lahko se zgodi, da bo NATO zvodenela v nič in da bodo Nemci takrat postali pospodarji nad zalogami atomskega orožja, za kar jim je potreben samo pristanek Amerike, prostovoljen ali prisiljen.
Zato v Moskvi ravno sedaj tako rohnijo proti Nemčiji in njenim1 zaveznikom, zato bodo tako skrbno sledili NATO seji. Kar bo namreč na seji sklenjeno v korist Nemcem, bo nekaj dni pozneje gotovo porabil kancler Erhard v pogovorih z Johnsonom. Takrat se bo pa začelo drugo poglavje ruskih skrbi. Sence tega razvoja vidimo že danes v trenutni divji ruski propagandi proti naši deželi.
Zadnje vesti
DA NANG, J. Viet. — Marini so bili zadnje dni v ostrih bojih z rdečimi kakih 35 mil-južno od tu v predelu, ki je bil v nemoteni rdeči oblasti že več let. Rdeči so po hudih izgubah, imeli so v 4 dneh bojev blizu 200 mrtvih, izginili v džunglo, ki prekriva večji del celotnega področja.
SAIGON, J. Viet. — Po dveh dneh presledka je bila izvedena včeraj zopet vrsta letalskih napadov na vojaške cilje v Severnem Vietnamu. Vzrok dvodnevnemu “odmoru” je bilo izredno slabo vreme.
NORFOLK, Va. — Včeraj je prišlo na krovu letalonosilke Independence do nenadnega požara na krovu, ko je z enega od letal odpadel rezervi tank z gorivom in se razbil. Ogenj je bil naglo pogašen in ladja je utrpela le malo škode, bilo pa je 15 mornarjev ranjenih, oziroma opečenih.
NEW YORK, N.Y. — Danes popoldne ob štirih se bo na zahtevo Kenije sestal Varnostni svet na razpravo o Rodeziji.
!
Iz Clevelanda in okolice
Letna seja—
Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. ima jutri, v torek, ob dveh popoldne letno sejo v navadnih prostorih. Na dnevnem redu so volitve novega odbora. Po seji bo na razpolago prigrizek. Vse članstvo vabljeno!
V bolnišnici—
Mrs. Mary Germ s 15710 Corsica Avenue je v Woman’s bolnici, soba št. 648. Obiski so dovoljeni.
Žalostno sporočilo—
Ribniški rojak je prinesel sporočilo, da je v Ribnici v začetku meseca umrl 70 let stari zdravnik dr. Janez Oražem. Njegovega pogreba se je udeležila velika množica domačinov. Trdijo, da naj bi bil to v zadnjih letih največji pogreb v vsej dolini.
Koncem tedna je prišlo sporočilo iz Ljubljane, da so našli mrtvega v njegovem stanovanju opernega pevca in člana Slovenskega okteta Janeza Lipuščka. Poleg njega sta bili mrtvi njegovi obiskovalki Mira Štamcar in Dora Šušteršič. Tragedijo so odkrili člani Slovenskega okteta, ko so prišli iskat Lipuščka na njegovo stanovanje, ko ni prišel na dogovorjeno mesto za odhod v Pulj, kjer bi ;noiai počiš ti Slovenski okvet, svoj koncert. Pokojni pevec je bil znan kot najboljši tenor Slovenske opere v Ljubljani. Zadušnica—
V torek ob 8.15 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Hočevarja (Lake Court) ob
10.	obletnici smrti.
Ugodno—
Pri Brodnick Bros. na 16013 Waterloo Rd. imajo za božič posebno razprodajo Frigidairo pomivalnikov posode in pribora. Več v oglasu!
Nov odbor—
Klub slov. upokojencev v Eu-clidu ima za prihodnje poslovno leto sledeči odbor:	predsed.
Krist Stokel, 1. podpredsed. Anton Srebot, 2. podpredsed. Josie Škabar, taj. John Zaman, 2021 S. 228 St., Euclid, Ohio 44117, blag. Andrew Božic, zapis. Frank Česen, nadzor. Molly Legat, Mary Kobal in John Troha. Seje so vsak 1. četrtek v mesecu ob dveh popoldne v Slov. društ. domu na Recher Avenue.
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. je vabljeno nocoj ob 7.30 v Mullally pogreb, zavod na E. 156 St., da se poslovi od pok. člana Franka Kozela.
Letna seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri ob enih popoldne svojo. letno sejo.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sednih letno sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo izmenjava daril in zabava. Asesment bo tajnica pobirala od pol šestih dalje.
----—o--------
Postni predpisi bodo spremenjeni šele prihodnje leto
VATIKAN. — V vatikanskih krogih trdijo, da bodo predpisi za post v petkih spremenjeni šele enkrat prihodnje leto. Dosedanje govorice po Rimu so trdile, da se bo to zgodilo že letos. Kot se vidi, so bile preveč samozavestne in optimistične. --------------o-----
— Vsako leto oslepi okoli 27,000 ljudi v naši deželi.
MEm&m Bommm

6117 S'i. Glair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Odio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NABOČNINAj
ta Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece gi* Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za ppl leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1C.Q0 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 238 Mon.. Dec. 13, 1965
Po francoskih volitvah
Razkadile so se že prve debate, kako je to, da je politika generala De Gaulla dobila prvi resen udarec, ki bo gotovo vplival na francosko politično življenje, naj se general odloči za to ali ono politiko. Ostalo pa je nekaj posledic, ki bodo preživele generala in njegovo politiko.
Volitve so najpreje dokazale, da je francoski volivec ostal tak, kot je bil zmeraj. Na politiko ne da veliko, gre pa vendarle na volišče, kadar se mu zdi, da je v narodni politiki nekaj narobe. Da je šlo na volišče skoraj 85% francoskih volivcev, je gotovo dober znak, da ima francoski narod še zmeraj smisel za politiko, akoravno tega na zunaj ne pokaže. Tega smisla mu ni ubila ali vsaj deloma zatrla tudi sedanja DeGaullova, recimo, elegantna diktatura.
Drugo važno dejstvo je DeGaullov poraz pri primarnih volitvah. Kako ga bo osebno prenesel, ni važno. Važno je pa to, da francoski volivec ne bo volil tistega, ki ga bo general morebiti priporočil kot svojega naslednika. Ako general sam ni mogel dobiti na prvi mah večine, še manj jo bo njegov naslednik. S tem se pa odpre tudi vprašanje generalove stranke. Stranka že do sedaj ni bila standardne narave. Živela je od generalove osebnosti, zato pa pri generalu ni uživala nobenega posebnega spoštovanja, še manj pa vpliva. Ko bo general odšel z oblasti, se stranka po vsej verjetnosti ne bo mogla držati na francoskem političnem površju.
Kaj pa potem, ko jo zmanjka? Sedanje predsedniške volitve so pokazale, da je med francoskimi levičarskimi strankami še zmeraj toliko stikov, da lahko ustvarjajo vsaj koalicijske volivne bloke, ako že ne koalicijskih blokov v parlamentu, kar bi pomenilo obnovitev nekdanje ljudske fronte, ki se jo pa francoska javnost ne spominja rada. Da je levica lahko postavila svojega kandidata v osebi Mitteranda, gre zasluga komunistični stranki, ki je dejansko pristala na vse pogoje ostalih levičarjev in tako omogočila volivni levičarski blok. Komunisti so to storili zato, ker so imeli pred seboj samo en cilj: navaditi levičarje na tovarišijo z njimi in odjesti De Gaullu čim več glasov. Ta cilj so dosegli, obenem pa tudi omogočili francoski javnosti, da izve, kako močna je francoska levica. Obsega nekako tretjino volivcev. DeGaullov režim jo torej ni spodkopal.
To je general že davno slutil. Zato se ni mogel navdušiti za anglosaksonski sistem dveh političnih strank. Trdi čisto upravičeno, da bi bile v Franciji najmanj tri stranke, ker s komunisti ne bi hotela iti nobena politična kombinacija v trajno politično sodelovanje. Kakor hitro so v Franciji najmanj tri stranke, je stabilna parlamentarna vlada nemogoča, ker bi bila odvisna od komunistov. Ne leži namreč v francoskem značaju, da bi se združile vse stranke proti komunistom. Zato je general zagovornik sistema “predsedniške republike”, to je take, kjer je predsednik republike močnejši od parlamenta.
Značilno za volivni boj pri zadnjih predsedniških volitvah je dejstvo, da je med večjimi političnimi bloki proti sistemu predsedniške republike bila načeloma samo levica, pa še ta se ni v sistem preveč zaletavala. To lahko služi za dokaz, da je francoski narod s sistemom predsedniške republike kar zadovoljen. De Gaulla niso napadali radi tega, ker ima tako veliko politično moč, kritizirali so samo, da jo napačno rabi ne morda v domači, ampak v zunanji politiki. Očitali so mu, da je spravil Francijo v spor z vsem svetom. Ne morda radi tega, ker bi bile vse njegove ideje napačne, ampak zato, ker je tako zaverovan v svoj prav, da smatra vse tiste, ki ne soglašajo z njim, za svoje nasprotnike. To se pravi z drugimi besedami: general bo pustil svojo politiko kot dediščino za ves francoski narod, le generalovi nasledniki bodo to dediščino drugače upravljali, kot De Gaulle.
Odprto je pa veliko vprašanje: kam se bodo porazgubili pristaši sedanje generalove stranke? Na levo ne bodo šli, to je precej jasno. Za katero stezico se bodo pa odločili na desnici? Verjetno je3 da se ne bodo takoj odločili. Čakali bodo, da bi videli, ali bo desnica tako pametna, da se združi v en političen blok. Zadnje volitve so vsaj dokazale, da je tak blok mogoč. Desničarski kandidat Lecanuet, ki so ga njegovi pristaši iz propagandnih razlogov krstili za “francoskega Kennedyja”, je postal tako privlačna politična osebnost, da ga je volil vsak šesti francoski volivec. To je bilo pri zadnjih predsedniških volitvah drugo veliko presenečenje, morda celo večje od generalovega poraza. Lecanuet se ni namreč oddaljil od splošne generalove politike. Jo je celo hvalil, trdil je samo, da general ne pozna nobene meje, kadar se je treba sporazumevati z mednarodnim svetom. Lecanuet je tudi za sistem predsedniške republike, ni našel tudi dosti grehov v generalovi notranji politiki. Je torej zadel na pravo žilico francoskega volivca.
To mu seveda strašno zamerijo voditelji levičarskega bloka. Trdijo namreč, da je razbil generalovo opozicijo,
: kar je tudi res. Ako bi volivci, ki so glasovali za Lecanueta, glasovali- za levičarskega kandidata, bi ta zmagal nad De Gaullom. Levičarska jeza ima tudi drugi vir: levičarje jezi, da je Lecanuet dosegel tako lep uspeh v tako kratkem času s tako malimi žrtvami in napori v primeri z njihovimi. To se pravi, desnica je še zmeraj močnejša v Franciji kot levica, naj bo na vladi De Gaullov režim ali ne. To je zadnja velika posledica zadnjih francoskih volitev.
Vprašanje je pa seveda, ali bo vodstvo francoske desnice to znalo tudi izrabiti. Dokazov za optimizem žal še manjka. In to bi utegnilo vreči Francijo v novo politično vihro, ki se bo začela z generalovim odhodom iz politike.
CHICAGO
* “ČAS NIKOGAR NE ČAKA” (Time waits nobody), je že kaj star rek. Vse od tedaj, ko je človek začel spoznavati in razumevati, kaj je čas.
Čas je tudi strog reditelj. Vse uredi, včasih hitreje, celo prehitro — včasih pa tudi pozno — a enkrat končno vse uredi po svoje. Seveda tako, kakor se njemu zdi, da je prav. Če smo ljudje s tem zadovoljni ali ne, se malo meni za to in zdi se, da to prepušča vetrovom in sapam in zraven najbrže meni, če komu ni prav, kakor jaz urejam razmere in drugo, si pa pomagajte, kakor veste in znate. In kakor izgleda, patenta kako določati čas in red raznoličnim pojavom v življenju narodov, dežel, ali pojavov, ki prinašajo ljudstvom vseh raznih dežel in kontinetov, danes take, jutri take spremembe — ni doslej vzel iz njegovih rok še nihče, odkar obratuje in vlada svetu in vsem nikdar popustljivi oča “Čas”.
Ko sem leta 1918 kot ameriški vojak kak mesec zatem, ko je nastalo premirje, 11. nov. 1918. proslavljal z drugimi vred na domu francoskega kmeta v vasi Tiftauges, zmago nad Nemci, so nam gospodar in njegova družina postregli z vsem, kar so ime-
li.	Na mizi smo imeli pečene kokoši, gosko, raznovrstni sir, pecivo in celo pečen kostanj. Vina, kolikor ga je kdo hotel. Seveda smo ameriški vojaki zložili skupaj in odškodovali za to dobrega francoskega kmeta z vsotico ameriških dolarjev, ki jih je bil zelo vesel. Predno smo se poslovili, so nam servirali za od-hodnico sloveči francoski “tri-jet”. Predno smo se ga lotili, je nam gospodar dejal:
“Hvaležen sem vam in čast vam, ameriški fantje, ki ste prišli nam na pomoč in oteli našo domovino pred krutim in ošabnim sovražnikom. Veliko je bilo trpljenje — o Bog in njegov čas sta vse uredila. Sovražnik je poražen. VI Amerikanci in naša Francija ter ostali zavezniki pa smo zmagovalci. Hvala Bogu in vam, ki ste pomagali!” Bog in čas sta vse uredila.
Še danes ga vidim v duhu pred seboj. Kako ponosno je spregovoril:
“Bog in čas sta vse uredila!”
Tudi v drugi vojni in po nji sta marsikaj uredila in kar še nista, bosta!
Še pred tem, ko sem še kratke hlače nosil, sem večkrat čul pregovor o francoskem vojaku, ko je Napoleon zasedel Kranjsko deželo. Tam ob “Težkem potoku”, ki se vije gori od Stopič skozi Težko vodo, mimo Pogan-cev, Gotne vasi, Šmihela in se v Kandiji pod Šukljet.ovim gra-čem steka v Krko. Tam pod Šmihelom v hiši “Znančevega mlina” se je Napoleonov podčastnik napil dolenjskega cvička. Ko je bil opojen, se je vlegel v zibelko, ki je stala v sohi ob postelji. Znančevemu hlapcu pa je ukazal, da ga mora zibati in j mu peti uspavanke. Ta mu jej nekaj časa pel neke pesmice, ko pa je spoznal, da Napoleonov^ vojak itak ne razume slovenske-' ga besedila pesmic in da je vseeno, kaj mu poje, mu je začel
peti:
Vsaka reč ne čas trpi, tra-la-la,
zdaj tu Francoz smrči, tra-la-la!
Jutri bežal bo brez hlač, tra-la-la,
preljubi moj Kranjec — le ne obupuj nikdar!
Stari možakarji so vedeli k tej dogodbi povedati, da je hlapec pripovedoval, da ko je zibal in pel Napoleonovemu podčastniku omenjeno “uspavanko”, da je kmalu vstopil v hišo francoski častnik, stotnik, v lepi uniformi. V roki je imel gibčno vrbovo šibo in ko je zagledal v zibeli spečega podčastnika, ga je pošteno ošvrknil s šibo, da je podčastnik skočil iz zibele kakor bi ga kak modras pičil. O-štel ga je v francoščini in spodil v službo iz hiše. Znancev hlapec pa se je sam pri sebi smejal in vaščanom poudarjal: “Saj sem mu pel, da vsaka reč le an čas trpi. .
Ta anekdota je v mojih mladih letih krožila med šmihelča-ni in so jo omenjali zlasti stari možakarji, kadar so se pogovarjali o Francozih in Napoleonu.
Zdaj, kakor mi je pravil pred nedolgim moj ožji rojak, ki se je vrnil z obiska iz starega kraja, tam krožijo druge pripovedke. Ljudje si jih med seboj na tihem pripovedujejo, vse pa izražajo gnjev do novih zdaj domačih zatiralcev svobode, kateri v imenu komunističnega kladiva in srpa sedijo na vratu in hrbtu domovine.
Ko mi je rojak o vsem pravil, mi je v mislih stopila med tem večkrat pred oči in v spomin dogodba v tistem Napoleonovem času.
“Vsaka reč en čas trpi...” — Koliko časa bo trpela doba komunizma?
Odgovor na to: Talko dolgo, kolikor časa ga bo človek prenašal in bo hotel trpeti pod njim. Ko omenjam človeka, mislim človeštvo. Odpor proti komunizmu narašča, a ne dovolj hitro — a naraščal bo vedno bolj in bolj. Človek je svoje vrste zagonet-než. V silnem zagonu nekam hiti, in v svojih zagonih se velikokrat zaleti — in še kako! Sili tja v višave, na Luno, zvezde in v tehniki je res že daleč prišel. V svoji duhovnosti pa leze po polževo naprej. Govori o civilizaciji, demokraciji, kulturi. O-pisuje vse tri in opeva, živeti v njih, še manj pa upravljati jih in deliti z drugimi — to pa izgleda, da se ne more navaditi, ne privaditi. V tem oziru je človek še majhen. V kratkih hlačah hodi še okrog. Iz njih bi rad, pa vsake hlače, v katere skoči, ,mu nekako ne pristojajo in je nezadovoljen v njih. Tega skakanja iz hlač v hlače ne bo še tako hitro konec. Upajmo, da ga bo enkrat in ’.da tudi v tem “veljavni” rek “'Vsaka reč en čas trpi.. .” ne bo prišel ob svojo veljavo — drugače je le malo upanja.
Pravo demokracijo poznati in jo tudi prakticirati, to se bomo morali ljudje šele naučiti. Poznamo jq, govorimo o njej, prakticirati jo ne znamo. To velja vsem stanovom. Demokraci-
jo imamo za nekako priznano zdravilno “žavbo” in jo vsi drug drugemu priporočamo. Sami se pa z njo ne mažemo, dasi smo zelo potrebni, da bi se z njo mazali in zdravili.
Do takega prepričanja pride človek večkrat, ko v teh sitnih časih opazuje razmere v svetu. Upajmo, “da vsaka reč le en čas trpi...”
Regerčan
Khh slov. lipokojsiioev za senklersko okrožje
Cleveland, O. — Odbor upokojencev se želi prisrčno zahvaliti vsem onim prijateljem in prijateljicam Kluba upokojencev, kateri so se udeležili večerje in zabavnega večera v nedeljo, 28. nov. 1.1. Posebno se želimo zahvaliti članom Kluba upokojencev iz Euclida in Holmes Ave. ki so nas v tako lepem številu posetili. Bil je res lep in prijeten razvedrilni večer.
K dobrem razpoloženju in prijazni zabavi so s svojim lepim petjem pripomogli nekateri člani pevskega, zbora Slovan in se jim je pridružil naš dober, mladi prijatelj Milan Besednjak. Vsem pevcem in pevkam, ki so s svojim petjem zabavali naše goste, prisrčna zahvala. Zahvala tudi našemu godbeniku Mr. Antonu Kausu, ki je igral lepo, da so se naši goste tudi lahko zavrteli; hvala vsem onim prijateljem in dekletom, katere so pomagale pri naši prireditvi.
Upamo, da so bili naši gostje, kateri so se udeležili večerje, zadovoljni, ker so se naše pridne kuharice prizadevale, da naredijo kar mogoče najbolj okusno večerjo.
V četrtek, 16. decembra, se vrši redna, glavna letna seja našega Kluba upokojencev v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Apeliramo na vse članstvo našega Kluba upokojencev, da se te glavne seje gotovo udeleže. Pripeljite tudi novega člana! Po seji bomo imeli okrepčilo in prigrizek.
Torej še enkrat prisrčna hvala vsem, kateri ste z nami sodelovali!
Z narodnim pozdravom
za odbor Kluba upokojencev John Tavčar, taj.
Iikia¥Ž@¥aii|a |e bila
lepa
da sta mu s pesmijo javila: “Vse v najlepšem redu. Vse za Tvoj prihod pripravljeno.”
Parkelj čka — nekateri so mi na uho šepetali, da sta Peter in Marjanca Jenko, pa nisem verjel — sta začuda lepo prepevala iz operete “Miklavž prihaja”. In v tem sem spoznal, da bo tisto prišepetavanje na uho kar držalo. Vsem nam sta odkrila še eno sposobnost več! Poprej smo ju poznali kot deklamatorja in igralca; zdaj pa še kot pevca. Vprav lepo sta Miklavža poklicala, ki je vstopil v ozadju dvorane s svojim angelskim spremstvom in dvema “močnejšima izvrševalcema” njegovih — v skrajni sili — izdanih ukazov kaznovanja neubogljivih.
Oder je bil kot jasno večerno nebo, posejano z zvezdicami in svetlim oblakom prav do zemeljskih tal, kjer si je postavil začasen svoj prestol. Od tu je
vse pozdravil in blagoslovil ter začel deliti iz zaklada svoje dobrote, ki jih je pripravil za naše naj mlaj še in mlade pripadnike, ki se vključujejo v njujor-ško slovensko skupnost. To je bil vprav naš Miklavž; saj se je ob neki priliki nekje slovensko naučil in nas je v slovenskem jeziku pozdravil. Oder je pripravil Karol Klezin zelo posrečeno in učinkovito.
Prvo darilo je namenil župniku Fathru Roganu. Klical ga je, klical, klical... in ni prišel. Verjetno se je dveh parkeljev prestrašil, ki nista bila nič kaj čednih obrazov, in se je zgoraj v župnišču v kak kot stisnil in skril. Ker pozneje sem ga v dvorani videl. Miklavž (Rudi Veče-rin) je nato delil in obdarjeval mnoge z mnogimi darili. Saj je bilo samo otrok 60. Ni to majhno število!
Če pomislimo, da je v naši fari le nekaj nad sto otrok, nekateri še dojenčki, potem smo lahko veseli te Miklavževe druščine. Posebno, če napravimo malo primerjavo!
Za odrasle lahko postavimo, da nas je okoli 800 faranoy. In pri nedeljskih mašah nas je: zjutraj od 25 do 30, ob desetih pa če gre udeležba nad 40, je že lepa! Pri 40-urni pobožnosti prvi večer jih je bilo 65. drugi 48, tretji -— seveda kot posledica njujorške zaitemnitve — okoli 10. Ko te številke prenesete v odstotno razmerje, dobite pravo sliko tistega povezanega življenja naše njujorške srenje.
Vprav zato smo bili Miklavževega večera veseli, ker v naši dvorani po odhodu Miklavža in njegovih angelov (Marija in Francka,, Babnik, Lizika Ravnikar in Elizabet Grom) je zavladal “živ-žav”, katerega moramo biti samo veseli. Kot nam je Materinski dan z igrico “Janko in Metka” pokazal — tako nam je tudi Miklavžev večer, kje je duša fare in kje je treba faro trdno graditi, da ne bomo Slovenci postali v New Yorku “pobeljeni grob z Osme”.
Prvo nedeljo v mesecu ima Društvo Naj sv. Imena Jezusovega obhajilno mašo in takrat je udeležba pri maši večja; druga nedelja je bila določena za matere in žene in ni kaj opaziti. Morda bi bilo primerno, če bi k tej maši še pritegnili vse otroke in mladino, ki bi se doma in v slovenski šoli dobro naučila brati zdaj tako lepo slovensko mašo! Tako bi bilo več upanja, več življenja v naši cerkvici sv. Cirila, kjer naj bi zmeraj vladal slovanski apostolski cirii-meto-dovski bratski duh. Ob 50-letni-ci moramo misliti tudi na poživitev našega srca in obogatitvi duše, in ne samo tratiti čas pri izbiranju praznične obleke . ..
Tone Osovnik
NEW YORK, N.Y. — Na pisemce njujorške slovenske šole je Miklavž odgovoril kar tako, da je vprav na svoj slavni večer prišel med nas. Verjetno mu je bila ta pot prav pri srcu — in skoraj gotovo si ni nadejal tako lepega in prisrčnega sprejema.
To bi sklepal po tem, ker je dva svoja izvrševalna organa poslal na nastopne oglede. To sta bila dva prisrčna parkelj čka, ki sta se znašla na koščku nebes na njujorški slovenski domačiji. In tako jih je prevzelo spoznanje, kako predano so se učenci šole
pripravili za dostojen sprejem IvejMnogih moje družine ni bi-njunega nebeškega Gospodarja^do več, da bi se sešel z njimi. Q-
Zopet ¥ s¥o| redu? kraj
Cleveland, O. — Tako sedaj sem bil res doma v družini svojih sester, bratov, svakov in o-stalega sorodstva. Omeniti pa moram, da to niso lahke zade-
četa so mi pred razsulom druge svetovne vojne uničile krute roke, — zakaj, mi še danes ni ,znano —, dve leti starejši brat je bil slovenski domobranec na Turjaku in se ni vrnil. Mlajši brat je bil nemški vojak v Rusiji, tudi od njega ni več glasu pd leta 1943. Mesec dni prej, predno sem prispel domov, so mi v Nemčiji pokopali starejše-jga brata. Moja najstarejša sestra je ležala v Ljubljani v bolnici. Prestala je težko operacijo TRST glavi, obiskati je ni bilo dovoljeno. (Pred tremi leti ,go mi pokopali mojo ljubo mamo, ki je bila na obisku pri meni v ZDA, takorekoč je prišla po slovo od mene. Mnogi od vas, dragi či-tatelji, ste jo poznali in se z njo pogovarjali. Prav z veseljem sem se napotil v svoj rodni kraj, toda postal sem zelo zagrenjen ob mislih na vse to. Mislim, da sem^se že malo odmaknil od na-
slova, tako ostanimo doma.
Moja prva noč je bila za mano, noči so zelo hladne, tako da rabiš poleti toliko odeje, kot tukaj v zimskem času. Na vse te stvari sem jaz v tolikih letih že pozabil. Slovenija ima zelo u-godno podnebje in se v eni noči odpočiješ za dvajset let nazaj, takih noči tukaj v Ohiu niti pri vseh hladilnih napravah ne moreš doživeti v poletju. Jutranji zvonovi pri cerkvi na Goričici so veselo vabili farane k prvi jutranji maši, tudi jaz sem vstal in se na hitro oblačil. Bilo je sredi tedna, domači so že vsi odšli na delo. Bilo je okoli šeste zjutraj, v hiši sem ostal sam in dva mala sinka moje mlajš^ sestre, ki sta še sladko spala. Kar 'naenkrat je nekdo močno potrkal na zunanja vrata, tudi moja dva mala nečaka sta skočila pokonci.
.Ko sem odprl vrata, sem zagledal jugoslovansko oblast pred vrati, nekam grobo je bilo vprašanje:	Ste vi ta in ta? “Da,”
sem odgovoril trdo. Bil je miličnik v uniformi in neka oseba v civilu, član OZNE. Pojasnila sta mi, da so me že prejšnji dan pričakovali na postaji milice. “Kaj hočete od mene?” sem ju vprašal. Rekla sta, naj se takoj napravim in se javim na komando Narodne milice. Moja dva nečaka sta začela jokati, sedem let stari me je vprašal: “Stric, ali vas bodo zaprli?”
“Ne bodo me, ne,” sem mu odgovoril. Zakaj pa me naj bi zaprli, saj nisem nikomur nič žalega storil. Miličnikoma pa sem tudi dejal, da bi me lahko pismeno obvestili in me ne budili v zgodnjih jutranjih urah. Moja mala nečaka sta bila vsa prestrašena, kaj bo s stricem. Potolažil sem ju in istočasno napisal na košček papirja, kam sem šel. Za vsak primer sem jima naročil, naj papir izročita mami, ko bo prišla domov na malico.
Vzel sem vse potrebne dokumente in jo mahnil skozi cele Domžale na-komando Narodne milice, ki se nahaja v Adamičevem poslopju na glavni cesti. Vso pot sem premišljeval, le kaj mi hočejo. Vedel pa sem, da gre za stare zadeve, predno sem pobegnil iz obljubljene dežele. Malo na veselje malo na jezo sem se ustavil pri prvi gostilni Na pošti, nekdaj Osetova gostilna, tam sem ga ruknil kar po domače dva deci. Naslednja postaja je bila bufet na kolodvoru, dalje krčma Januš. Na Senicovem vrtu so zgradili novo kavarno, tudi tam sem si privoščil pelin-kovček in mahnil sem jo kar mimo postaje milice “H Kebru” na glažek “grozdjeve juhice”. Zelo dobre volje sem se vrnil na postajo Narodne milice. Bil je vroč dan in vrata na postaji milice so bila vsa odprta. Vstopil sem v sobo, ki je bila polna miličnikov in vprašal za komandirja. Komandir je bil moj nekdanji sošolec. Rekel je, da bi me malo radi zaslišali radi starih zadev, češ da sem razbijal Titove slike, predno sem pobegnil. Rekel sem, da to ni res, če je pa kakšna slika sama padla s stene, pa jaz nisem odgovoren za to po 18 letih. Jaz sem prišel v Slovenijo kot turist, da zopet vidim svoje in prelepo Slovenijo, ne pa na zaslišanje. Vse to ni imelo nobenega pomena, poklicali so me le toliko, da so me spet vieli, ali pa zato, da pokažejo, kdo je na oblasti. Poslovil sem se in na cesti me je že pričakalo veliko mojih ljudi, bili so v strahu, kaj se bo zgodilo z mano. Drugi so se zato zbrali, ker so me po tolikih letih spet hoteli videti. Moram reči, da sem bil _v Domžalah vedno pri vseh priljubljen, le partijci so me postrani in grdo gledali. Zvedel sem, da so celo v Avstrijo poslali za mano agenta, da bi me privedel nazaj v Slovenijo, tako je bilo tisti čas. Danes so drugi časi, ljudje, ki hočejo na delo v druge države, dobijo dovoljenje, samo mnogi teh stroškov ne zmorejo.
M. P.
KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
JHtS

_ T . 3f «.'rST_.T.^TJ-Ti_T-i.Ti-.'T*.T-.r*,T_*T.^T’A1.Tr^.?-k.T_J»—T-.T.
Jaz, ki sem se zanj zanimal Za igro, sem osredotočil svojo pazljivost na redek dogodek, ki se je odigraval na moji levici. Medtem, ko so se ogledi mladega Atenca ubijali drug za drugim ob Fotinini malomarnosti, jo je Harris, ki je ni opazoval, privlačeval z neodoljivo silo base. Držal je svoje karte s precejšnjo nepazljivostjo, zdehai sempatje z amerikansko prosto-dušnostjo ali je žvižgal Yankee Doodle, brez ozira na družbo. Zdelo se mi je, da mu je Kristo-dilova povest vzbujala začudenje in da se je njegov duh sprehajal po gorah za Hadži Stavro-sovim sledom. Vsekakor pa je mislil na nekaj in to nekaj gotovo ni bila ljubezen. Mogoče tudi mlada deklica ni mislila banjo, kajti skoro vse grške že-he imajo na dnu srca dober obliž brezbrižnosti. Kljub temu pa je gledala mojega prijatelja kakor bik v nova vrata. Ona ga še ni poznala; ničesar ni vedela o njem, ne za njegovo- ime, ne za njegov rojstni kraj in ne za bjegovo premoženje. Celo govoriti ga še ni slišala, in čeprav bi ga bila, gotovo ni bila sposobna presoditi, če je duhovit ali ne. Njej se je zdel zelo lep in to je zadostovalo. Grki starega časa so oboževali lepoto; to je bil edini Bog, v katerega so vsi verovali. Grki današnjih dni za-rnorejo kljub vsemu propadu še Vedno razločevati kakega Apolona od opičje sohe. V delih gospoda Fauriela najdemo malo pesmico, ki bi se lahko takole prestavila:
Mladi dečki, ali hočete vedeti, mlade deklice, ali se hočete naučiti, kako pride ljubezen v nas? Ona vstopi skoz oči; iz oči stopi v srce in v srcu požene kore-bine.
Brezdvomno je bila Fotini ta Popevka znana; kajti široko je odpirala svoje velike oči, da bi Samogla skoz nje vstopiti ljubezen, ne da bi se ji bilo treba Pripogniti.
Dež ni nehal padati, niti Dimitrij opazovati mladenke, niti mladenka gledati Harrisa, ne Giacomo razdirati orehov, ne g. Merinay pripovedovati malemu Lobster ju neko poglavje stare Zgodovine, katerega pa isti ni Poslušal. Ob osmih je Marula Pripravila mizo za večerjo. Fo-tini je dobila svoj prostor med Limitrijem in med menoj, ki pa ■*2 tega nisem izvajal nikakih Posledic. Govorila je malo, jedla pa nič. Po večerji, ko je dekla govorila o povratku, je oči-vidno napela svoje moči in mi rekla na uho:
“Ali je gospod Harris poročen?”
Veselilo me je, da jo pripra-Vim malce v zadrego in sem odgovoril:
“Da, gospodična, poročil je ^dovo beneških dožev.”
“Ali je mogoče?! Koliko je stara?”
“Stara je kot svet in večna *ot on.”
“Ne norčujte se iz mene; ubo-ga deklica sem in nerazumem ^aših evropejskih šal.”
“2 drugimi besedami, gospodična, poročil je morje; on popljuje amerikanski ladji “The Laney”.”
Zahvalila se mi je s takim jarkom veselja, da je njena pu-sčoba za hip otemnela in se mi J6 zdela lepa—za trenotek vsaj.
III.
Marijana.
V moji mladosti se je pri uče-'bju v meni razvila neka strast, Id je končno nadvladala vse druge: bila je želja po znanosti, aL če se hočete izraziti z drugimi besedami: radovednost. Do Venutka, ko sem odšel v Atene le bilo učenje moje edino vese-Le; moja edina žalost je bila ne-vednost. Ljubil sem znanost kot svojo ljubico in nobena druga
oseba ji do takrat še ni prevzela mojega srca. Nasprotno pa moram priznati, da nisem bil nežnega srca in poezija in Herman Schultz sta le redkokdaj vstopila skozi ista vrata. Sprehajal sem “se po svetu kot po razsež-nem muzeju z drobnogledom v roki. Opazoval sem veselje in žalost drugih kot predmet, vreden proučevanja, toda nevreden sočutja ali nevoščljivosti. Prav nič bolj nisem zavidal čresne družine kot dve palmovi rastlini, ki ju je veter združil; imel sem prav toliko sočutja s srcem, uničenim od ljubezni, kot z že-ranijo, ki je zmrznila v hudi zimi. Kdor je enkrat seciral žive živali, ni več občutljiv za krik trepetajočega mesa. Predstavljal bi bil izvrstno publiko v bitki gladijatorjev.
Fotinina ljubezen za Johna Harrisa bi bila genila vsakogar prej kot kakega prirodoslovca. Uboga stvarica je ljubila brez predsodka in se ravnala po lepem izreku Henrika IV.; in bilo je očividno, da ljubi zaman. Ona je bila preveč boječa, da bi si bila upala pokazati svojo ljubezen in John je bil previhrav, da bi jo bil opazil. Pa če bi bil tudi kaj opazil, kako naj bi se bil vendar zanimal za tako naivno stvarco z Ilisejskega obrežja? Fotini je preživela še štiri dni skupaj z njim, štiri nedelje v aprilu. Gledala ga je od jutra do večera s hrepenečimi in obupanimi očmi; toda nikdar ni imela poguma, da bi odprla usta v njegovi bližini. Harris je mirno žvižgal, Dimitrij je godrnjal kot mlada doga in jaz sem smehljaje opazoval to čudno bolezen, pred katero me je dotakrat obvarovala moja trdna konšti-tucija.
Moj oče mi je medtem pisal, da gre njegov posel slabo, da so potniki redki, da je življenje drago, da so se naši sosedje izselili, in da ne morem nič boljšega storiti, kot da brez premisleka poročim rusko princezi-njo, če jo dobim. Odgovoril sem, da nisem še nikogar dobil, ki bi ga lahko zapeljal, izvzemši morda hčerko ubogega grškega stotnika. Povedal sem, da je ona resnično zaverovana, toda ne v me, ampak v nekoga drugega; da z nekoliko ročnosti lahko postanem njen zaupnik, toda nikoli njen mož. V ostalem pa sem zdrav in moj herbarij je krasen. Moja raziskovanja, omejena do-sedaj le na okolico Aten, bom odslej lahko razširil na deželo. Varnost se je večala, roparje so pobili orožniki in vsi časopisi so naznanjali, da se je tolpa Hadži-Stavrosa razpršila. V enem mesecu najpozneje se bom lahko podal na pot v Nemčijo in prosil za mesto, ki bo dalo kruha vsej družini.
V nedeljo, dne 28. aprila, smo brali v atenskem “Siecle” o velikem porazu kralja gora. Ofici-jelna poročila so naznanjala, da ima dvajset mož nesposobnih za boj, da je njegovo taborišče požgano, njegova četa razpršena in da ga je orožništvo zasledovalo prav do maratonskih močvirij. Te novice, tako prijetne vsem tujcem, so povzročale, kot se je zdelo, manj veselja Grkom in zlasti še našim gospodarjem. Kristodil, kot bivši poročnik, je bil očividno premalo navdušen, in polkovnikova hčerka je skoro jokala, ko je slišala o tolova-ievem porazu. Harris, ki je prinesel časopis, ni skrival svojega veselja. Jaz pa sem postal gospodar dežele in sem bil vzhičen. Dne 30. zjutraj sem se podal na pot s svojo škatljo in palico. Dimitrij me je vzbudil ob 4. On sam je šel čakat povelja angleške družine, ki se je pred nekaj dnevi nastanila v Tujskem hotelu.
(Dalje prihodnjič'
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
__DECEMBER
!S«!^rTk';jw5[n[|JS

ital
nmM®
'Hodi
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
31. — Slovenski dom na Holmes
Avenue priredi ples. Igra Happy Sailors Orchestra.
31. —- Slovenski društveni dom
na Recher Avenue v Euclidu priredi S I L VESTROVANJE s plesom. Igra Grabnarjeva godba.
JANUAR 1966
15. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
29.	— Slovenska šola pri Sv. vidu priredi družbani včer v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
30.	—Dramatsko društvo “Naša zvezda” igra v SDD na Recher Ave.
FEBRUAR
6.—Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi “Večerjo in ples” v Slov. domu na Holmes Avenue. Začetek ob petih popoldne.
13. — Prireditev plesne skupine KRES v Slov. nar. domu ha St. Clair Avenue. Začetek ob treh popoldne.
19.	—Dramatsko društvo LILIJA priredi Nagradno maške-rado v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
20.	—Klub slov. upokojencev v Euclidu b® slavil 5-letnico svojega obstoja s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
27. —Pevski zbor Jadran priredi
svoj koncert v Slov. Del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3:30 pop.
MAREC
12.	— Klub slov. upokojencev v SDD na Waterloo Rd. priredi večerjo ob 3. obletnici svojega obstoja.
20.—šesti letni banket Federacije slov. narod, domov v Slovenskem domu na Holmes Av.
27.—Glasb. Matica poda v SND na St. Clair Ave. pomladni
koncert. Začetek ob 3.30 pop.
APRIL
16 — Tradicionalna spomladanska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
24. — Pevski zbor Planina poda svoj pomladni koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne.
24. — Podr. št. 47 SŽZ praznuje
35-letnico obstoja skupno s državno konvencijo združenih podružnic SŽZ iz Ohia in Michigana v SDD na Prince Avenue.
MAJ
8. — Pevski zbor Triglav poda
svoj letni koncert in priredi domačo zabavo v Sachsen-heim, 7001 Denison Ave.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani. Začetek ob treh popoldne.
JUNIJ
11. in 12. — DSPB Tabor priredi na Slov. pristavi spominsko proslavo za padle in pobite borce komunistične revolucije v Sloveniji.
26.—15. letni OHIO KSKJ DAN v parku sv. Jožefa.
26. — Slovenska šola priredi
izlet na Slov. pristavo.
OKTOBER
1. — Jesenska prireditev DSPB Tabor v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
-------o---1—-
Ameriški pisatelji protestirali proti zaporu Sinjavskega in Daniela
NEW YORK, N.Y. — Moskva je končno priznala, da je zaprla znana literarna kritika Sinjavskega in Daniela, ker sta tajno pošiljala v tujino svoje spise in jih tam objavljala pod izmišljenimi imeni. Zadeva je bila v literarnih krogih znana že dolgo,
le ruska policija ni hotela dolgo priznati, da se je vanjo vmešala. To priliko je porabilo 18 vidnih ameriških pisateljev in poslalo protest ruskemu ministrskemu predsedniku Kosyginu z zahtevo, naj oba pisatelja prideta zopet na svobodo.
Skupina 15 italijanskih pisateljev je podoben protest poslala na naslov znanega ruskega pisatelja Šolohova, ki je letos dobil Nobelovo nagrado za literaturo.
■----o------
Oolelerg odgovoril ZSSR
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriški poslanik pri Združenih narodih A. Goldberg je pretekli petek odgovoril odločno na napade zastopnika Sovjetske zveze in na napade zastopnikov drugih držav komunističnega bloka na Združene države in njihovo politiko.
Glavni politični odbor glavne skupščine ZN je opozoril na dejstvo, da Sovjetska zveza v svoje načelo o mirnem sožitju med državami ne vključuje podtalnega delovanja in nasilja kot sredstva v boju proti neljubim vladam, nasprotno tega na široko uporablja vsepovsod. Goldberg je odločno zavrnil očitke Sovjetske zveze in ostalih držav komunističnega bloka, da so Združene države napadalec v Vietnamu. Položaj tam je označil kot primer podtalnega delovanja, nasilja in očitne vojaške intervencije Severnega Vietnama proti vladi Južnega Vietnama.
Ameriški zastopnik je izjavil, do bodo Združene države iskale pot k mirni rešitvi spora, h končanju vojne tako v ZN kot izven njih, pa bodo vse, dokler se Severni Vietnam ne odloči pustiti Južnega v miru, tega v boju za neodvisnost odločno podpirale.
---—-O-------
Nova japonska stranka Soka Gokkai se že uveljavlja
TOKIO, Jap. — Japonsko politiko je močno razburil nastop nove stranke Soka Gokkai. Stranka je letos prvič nastopila pri tokijskih občinskih volitvah in dobila od 120 kar 23 mestnih svetnikov. Noče se vezati v nobeno koalicijo, je pa odločna nasprotnica’ socijalistov in komunistov. Ker obe levičarski stranki nimata večine v mestnem svetu, je mestni župan Azuma navezan na novo stranko in nekdanjo liberalno večino, da mu mestni svet odobri proračun in ostalo mestno zakonodajo. Soka Gokkai pa ne zahteva za svoje glasove pretiranih uslug. Zaen-ikrat je zahtevala od župana, da postavi v Tokiju 30,000 novih stanovanjskih hiš. To je le na videz socijalna zahteva, v resnici je pa politična. V Tokiju je namreč nad 4 milijone ljudi
brez dobrih stanovanj in za njihove simpatije se poteguje Soka Gokkai. Ker bo stranka nastopila tudi pri državnih volitvah, lahko tudi tam postane jeziček na tehtnici japonskih političnih sil. Stranka uživa podporo vseh budističnih sekt.
-----o—-----
Kar štiri satelite
z eno raketo!
CAPE KENNEDY, Fla. — Z našo najmočnejšo raketo Titan 3-C bodo 21. decembra napravili tvegan poskus. Navezali bodo na njen gornji konec kar 4 satelite v Skupni teži 931 funtov. Ko bodo pa sateliti prišli v vesolje, bo šel vsak po svoji poti. Vsi pa bodo krožili okoli Zemlje in opravljali najrazličnejše službe. Za javnost bo naj zanimivejši satelit Oscar 4. Kot njegovi trije predniki z istim imenom bo nosil v sebi radio-oddajne instrumente, ki bodo posredovali prenose za razne radio-amaterje. Satelitu bodo v ta namen odredili nekaj radio kanalov, ki jih bodo1 amaterji lahko svobodno rabili. Zanimivo je, da Oscarje ne sestavlja nobeno podjetje. So delo' inženirjev in tehnikov na oporišču Cape Kennedy, ki žtrvujejo v ta namen svoj prosti čas. Kar je stroškov z Oscar-ji, so samo izdatki za nakup materij ala.
-;----O------
ia lasiila meiida fa tsden resna agitira!
PARIZ, Rr. — De Gaulle je videl, da nima nobenega patenta na simpatije francoskega volivca, zato je sklenil, da bo ta teden začel resno agtirati za svojo kandidaturo; povabil je tudi člane svojega kabineta, da mu pomagajo. Na razpolago bo imel 4 ure časa na radiju in televiziji. Vsega časa pa ne bo izrabil sam, nekaj ga bo odstopil svojim ministrom.
Njegova želja je, da dobi vsaj polovico vseh registriranih glasov in ne samo vseh oddanih. Ako bi dobil manj kot polovico, bi mu levica lahko odrekala moralno zmago, češ, da je večina volivcev proti njemu ali pa vsaj ni zanj. Ne bo pa lahko, da doseže ta cilj. Zadnjič je šlo na volitve 85% volivcev, ali bodo sedaj šli tudi tako radi kot zadnjič? Dalje: desničarski kandidat Lecanuet je že izjavil, da ne bo glasoval za nobenega kandidata. S tem je dal svojim volivcem navodilo, naj ostanejo doma. Odkod pa naj general dobi nove volivce, ako ne med Leca-nuetovimi pristaši? To se danes sprašuje francoska politična javnost. Zato je za nedeljske volitve nepričakovano veliko zanimanja.
------o--------
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Ruska raketa Venera 4
ni dosegla svojega cilja
WASHINGTON, D.C. — Rusi
so se menda zaljubili v planet Venero. V novembru so poslali proti Veneri 3 rakete, prvi dve sta srečno prišli v vesolje, tretja je pa eksplodirala, še prodno je zapustila zračne plasti. To se je menda zgodilo 16. novembra. Naši instrumenti so namreč odkrili na mestu, kjer bi morala biti raketa, vse polno drobcev, ki so izvirali verjetno od eksplozije. Rusi so svojo nesrečo hitro zakrili s tem, da so Venero 4 krstili za Cosmos 96.
Rusi so na splošno letos kar pridno pošiljali svoje rakete v vesolje. Letos je odletelo v vesolje 44 ruskih satelitov tipa Cosmos, lani samo 26, tri rakete so šle proti Luni, toda nobena ni mogla pristati na luninem površju, z raketo Vzhod sta krožila dva ruska kozmonavta okoli sveta, proti vesolju so pa odleteli Zond 3 in dva satelita Proton. To so kar lepi ruski uspehi, četudi se niso vsi posrečili.
-----o-----
Ameriška raketa in francoska gondola sta v miru potovali v vesolje
OPORIŠČE VANDENBERG, Calif. — Francoski strokovnjaki so sestavili posebno gondolo, ■ki naj kroži okoli Zemlje in preiskuje radijacijo in vremenske razmere v vesolju. Gondola je težka 135 funtov in kroži okoli Zemlje v višini 490 milj. Polet okoli Zemlje traja uro in 40 minut. Poleti so preračunani na tri mesece, vendar bodo verjetno trajali dalj, ako se ne pojavijo tehnične napake.
Gondolo je spravila v vesolje ameriška raketa. Dogodek ni rodil v zainteresirani! krogih nobenega zanimanja. Ameriške rakete so spravile v vesolje tudi gondole drugih držav, zakaj ne bi tudi francoskih.
Help Wanted — Female
Waitresses Wanted
Experienced. Apply iu person.
HOWARD JOHNSON
E. 55 & Shoreway
431-1250	(241 j
MALI OGLASI
V	najem
Oddamo 3 sobe in kopalnico zgoraj, na E. 60 St. Kličite 431-4842.	—(240)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Naprodaj
Kompletno pohištvo za spalno sobo in likalna deska (mangle). Vse v dobrem stanju. Kličite RE 1-4378.	—(241)
Išče garažo
Garažo bi radi dobili v najem od E. 55 St. do E. 61 St. južno od St. Clair Ave. do Superior Ave. Kličite 361-1407 po četrti uri.	—(239)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo. Hiša je 10 let stara, 3 spalnice. Bungalow. Za hišo lep velik, ograjen vrt. Lepa, prijazna na novo dekorirana kuhinja. Blizu šole in trgovin v Euclidu, O. Lahko se takoj vselite. Kličite 531-3138.
—(242)
V	najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe m kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	—(242)
V	najem
Oddam 4 lepe, velike sobe in garažo blizu Euclid Beach. Kličite IV 1-8533.	(240)
Prijafel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ’ St. Clair Ave. & 68th St.; EN 1-4213
OBOJESTRANSKO ZANIMANJE — Mrs. John F. Kennedy je nedavno obiskala gradbišče Witney Mu-seuma v New Yorkti. Ko jo je direktor John Baur vodil po gradbišču, se je skupina delavcev zbrala in ženo pokojnega predsednika ZDA prisrčno pozdravila.
?
MHii
®KA DOMOVINA,
ENRICA V. HANDEL - MAZZETTI:
Jese in Marija
“Kaj pa bi utegnilo škoditi mojim ljudem?” je vprašal Jese s tresočimi se in pobledelimi ustnicami. 1 “Potuhnjene mačke ste. Zdaj ste me ujeli!”
Odpasal si je meč in ga vrgel na tla. Posvetnjak med komisarji ga je pobral in , prinesel opatu.	,,	!
“Dobro je!” je dejal opat “Ekscelenca, vi odgovarjate zanj, pazite nanj, da ne bo uganjal kakih nerodnosti! Rosenthal, ti spiši poročilo na Dunaj in vprašaj posebej za kraj, kamor naj se prepelje. Vprašaj nadalje, kaj naj se zgodi z njegovo žlahto. Svetujem visoki vladi, naj izžene čez mejo na Nemško prijatelje tega nevarnega človeka, zlasti pa brata, pri katerem je tu stanoval.”
“Kaj? Mojega brata? Mojega nedolžnega brata, ki ni nič zagrešil,” je vzkliknil hlipavo Jese.
“Prav tvojega brata, tvojega brata, ki ni nič zakrivil... kakor da je mirno trpel tvoje početje in bil skrivoma to, kar si 1i odkrito, upornik proti cesarju in državi! Pa če bi bil tudi nedolžen, proč mora! Ni dovolj, da kačo strupenico, ki je ugriznila, samo pohodimo; vso golazen je treba zatreti, tudi tako, ki še nima zob ne strupa. Tudi tvoja žena bo morala stran!”
“Jezus, Jezus!” je zavpil Jese. “Moja uboga žena! Saj ne more popotovati. Umrla bi!”
“Kako da ne more popotovati?” je vprašal opat. “Res! Vaš brat, ta junak, mi piše, da je v drugem stanu. Pa saj popotuje veliko takih žensk po deželi. Rekel sem in ponovim še enkrat, da mora vsa žlahta proč, ker je vsa strupena.”
CHICAGO, ILL.
HELP WANTED — MALE
Modern Paint Factory — Hiring Now.
LAB. TECHNICIANS FOR TESTING MATERIALS, QUALITY CONTROL. MAINTENANCE MEN. GEN, FACTORY WORKERS.
$2.00 per hr. to start with periodic raises. All Shifts. Apply
TOUSEY VARNISH CO.
135 W. Lake St. Northlake, 111.
(238)
/‘Prosim! Moj ljubi sveti gospod!” je jecljal zmedenega pogleda krivoverec. “Ne ubijajte mi moje žene in mojega otroka ... ker sicer ste sveti... lopov!” Matej se je visoko dvignil in zavpil: “Saj jih ne ubijam jaz, ti sam si jih ubil! Lopov pa si ti, le sam si pripiši, če ti tvoja sramotna dejanja rode sadove. Ali vas trpimo, krivoverce, zato v marijanski Avstriji, da nam preprosto katoliško ljudstvo zastrupljate in spravljate ob vero? Puščamo vam svobodo, ko bi vas morali vse vezati s petami in vozami, in vi dvigate svoje predrzne roke proti našemu najsvetejšemu, proti Devici, Kristusovi materi? — Sem naj pogledajo vsi tisti prizanesljivi in mehki, ki hočejo vas krivoverce vedno le očuvati! Vrli evangeljski, uboga jagnjeta, nedolžno preganjani, tu imamo •zgled! Ti si eden; pa niso drugi nič drugačni kot ti. Vas vse ima eden in isti hudič; pri tebi besni, pri drugih molči. — Je, le glej me, malič kolikor hočeš. Od danes naprej se začne resno. Ne le tebi in tvojim sorodnikom, vsem, ki so s teboj iste vere, odpovedujem danes mir in vse usmiljenje . .. Premagala te je pobožna modra žena, tudi to je zgled. Vi hujskači, sovražniki ljudstva, Marijini skrunilci, vaše orožje je satan, mi pa prihajamo nad vas v imenu Matere in Device: ipsa conteret capita vestra, vaše glave bo zdrobila in po sveti vojski bo spet Av-
strija edina, čista, marijanska.” “Ha-ha-ha! Glave bo zdrobila?” se je .smejal divje protestant. Iz njegovih oči so švigali bliski divjega sovraštva na opata, z roko je iskal ob pasu ...
“Le pridi nad nas ... krvnik — s svojo baburo ... pokažemo ti, kaj se pravi glave drobiti...” Bledo obličje mu je zagorelo ko ogenj, nima več meča, a z enim prijemom — vsi angeli in svete moči božje — zgrabi za pištolo! “To se pa tako naredi—”
Sto grl je presunljivo zavpilo ... Že se je zgodilo. Opat se je zrušil, ves krvav v bledem obličju, in zastokal: “O Jesu, Jesu pie!”
“Umor, umor, umor! Upor!” Doktorji so planili s svojih sedežev, stoli so se prebrnili, križ in sveče so zletele z mize. “Gorje, gorje, gorje, oče nam umira!” vzdihujeta poleg krvavečega na kolenih Alberich in Ma-lahija. Zunaj divja ljudstvo, hoče po vsej sili noter, kirasirji zbadajo s helebardami, kri teče, živalski klici strahu se razlegajo... Posvetni komisarji so se vrgli na morilca, ki stoji rumeno bled, a s smehom na ustnah, in prizor, ki sledi, je grozen. Bijejo ga s pestmi in ploskimi sabljami, s pištolo, katero so mu izbili; Windhag ga je podrl na tla in hodi po njem: “Ti smrad, ti gnoj, ti pasji sin! Srce ti bom izruval in ti ga zabrusil v gobec! Svetnika si umoril!”
Le z največjim naporom ga je izvil rektor besnečemu iz rok in zaklical mogočno:
“Vitezi ste, ne krvniki! Obtoženec je posvečen!” Tako vodi omahujočega, na čelu in rokah krvavečega hudodelca v Wein-maistrovo sobo, kamor so pobegnili duhovniki.
Tukaj ga vpraša: “Nesrečnež, zakaj si to storil?”
“Svoje žene in svojega otroka ubiti in svojih bratov umoriti ne pustim ...”
1885
1965
LEARN A TRADE
Well established firm will train high school graduates to become apprentice pressmen. Many company benefits.
MEYERCORD CO.
5339 W. Lake St.
(238)
BUSINESS OPPORTUNITY
This is a real chance!
SHOE REPAIR EQUIPMENT AND STOCK Excellent Condition.
See to appreciate. $2,800.
SK 4-7071
r	(239)
PIZZA — RESTAURANT A BARGAIN AT $3,000. MUST SEE TO APPRECIATE 5614 W. ehicago Ave. PH. 745-9189
(239)
RESTAURANT
Good going business. Gross $146,000 1st. yr. Asking $30,000. Long term Jease avail. In Oak Lawn. Area. Call GA 4-8283
1	(239)
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti naznanjamo, da je dne 27. oktobra 1965 v Gospodu preminula naša preljuba mama, stara mati in sestra
Mary Snider
Bila je rojena v vasi Vrhe, župnija Krka na Dolenjskem, Slovenija, Jugoslavija.
Pokopali smo jo dne 30. oktobra 1965 na pokopališču KalJ varija.
V	Zakrajškovem pogrebnem zavodu se je od pokojne poslovila predsednica društva št. 137 SNPJ Mrs. Margareta Shube-nik. Lepa hvala njej in vsem članicam za počastitev.
V	cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior in 41 Street je bila za pokojno slovesna sv. maša s pogrebnimi obredi, blagoslovi in skupnimi molitvami za večno srečo njene duše.
Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ali pa dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčna hvala vsem tistim, ki ste prišli pokojno kropit, sij udeležili pogreba in jo spremili do groba.	>
Posebej se prav lepo zahvalimo častiti duhovščini za daritev sv. maše, opravljene svete obrede, za molitve in vso duhovno tolažbo.
Našim dobrim sosedom smo iz vseh naših src hvaležni, da so zbrali sklad za skupni venec in svete maše.	;
Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu se zahvalimo, da nam je ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
S spominskimi podobicami smo se zahvalili vsem, kolikor* smo imeli naslove, če bi kdo naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo oproščenja. Sprejmite to našo skupno, javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki ste mami v zadnjih dneh življenja izkazali kako ljubeznivo dobroto, vsem, ki ste nam v času največje žalosti prišli v pomoč, nas tolažili in z nami žalovali, in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Bog Vam povrni stotero!
Hvala, naša ljuba mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi, rajski mir, nebeška sreča naj bo Vaša v večnosti.
Žalujoči:
MOLLY in ALBINA, hčeri AUGUST in ALBERT, sinova HOWARD SKOWBO, zet Dve vnukinji in trije vnuki.
ROSE SMOLE, sestra in ostali sorodniki v Ameriki in Jugoslaviji.
Cleveland, O., 13. decembra 1965.
Duhovniki so se porazgubili po kotih, ko so ga zagledali; ko pa vidijo, da je ranjen in utrujen, se približajo in mu kmalu grmeč kličejo na ušesa: “Zločinec, kar povej, zarota je bila!” “Koliko pa vas je bilo?” “Kje se sestajate?” “Koga izmed nas ste še izbrali za žrtev?” “Kje pa imaš pismo, da si zarotnik?” On jim ne odgovarja ... Divje in zmedeno se ozira okrog sebe in ponavlja: “Svoje žene in svojega otroka ubiti in svojih bratov umoriti ne pustim ...”
Ko neseta Alberich in Mala-hija njegovo žrtev mimo njega, si zakrije obličje s svojimi krvavimi rokami. “Ali se kesaš?” mu zašepeče rektor v uho. On zmaje z glavo, a se strese po vsem telesu.
Windhag prilomasti v sobo. “Kje pa je lump? Aha, tu! Pojdite po Weinmaistra, naj nam pokaže ječo. Don Ilario!”
Iz prednje dvorane prikoraka na njegov klic Italijan s svojimi kirasirji; dotlej je tam krotil divje ljudstvo. Kakor zdivjana reka se tedaj privali ljudstvo skozi nezavarovana vrata v cesarsko dvorano. Rektor ima toliko prisotnost duha, da zapre vrata v kabinet in jih zaklene. Zunaj pa divja in rjove svojat: “Dajte nam krivoverca!” Velderndorffa hočejo vkleniti, a se brani z vso močjo, ki mu je še ostala. Rektor se zavzame zanj. Naj ga ne mučijo brez potrebe... Če obljubi, da bo miren. Ali obljubi? Tako ga vedejo iz sobice. Ilario in Windhag ga držita za roke, kirasirji stopajo spredaj in zadaj.
V dvorani se tišči glava glave. Ko zagledajo ljudje nesrečneža,
zatulijo kakor medvedje pa ne ljudje. .
“Prostora!” grmi Windhag. Kmetje pa stoje kakor zid.
Jese dvigne glavo, pogleda medvede in napravi šalo: “Kaj ste še vedno vsi tu? Pojdite domov, sicer bo juha mrzla in vaša stara bo zmerjala ...”
Tedaj ljudje zarjovejo, da prebledi sam divji Windhag.
“Ljudi je zapeljeval in Mater božjo je psoval! Ubil je duhovnika! Pobijte psa, zakoljite ga!” Sto pesti se dviga — vinjeki, ročni noži se bliskajo. Zdaj je po njem, železni možje so otroci proti temu ljudstvu v njega živalski moči.
Toda fantu ni namenjeno, da bi tu umrl, previdnost je sklenila drugače. Prikazal se je namreč eden in edini, ki more zapovedovati tudi zveri — duhovnik.
“Nihče naj se ne dotika tega človeka! Sojen bo po pravici, kdor se ga dotakne, je nepokoren cesarju in Bogu!” S temi besedami .je stopil v dvorano pater Maurus.
Tedaj so omahnile pesti, noži so izginili, nastala je ulica, skozi katero so odpeljali Jeseja. Smehlja se, srce pa se zvija v bolesti... To so njegovi Pech-larnci... Far, če bi jim bil pustil ... Izgubljen bi bil...
Spodaj v prednji hiši so bili tudi ljudje. Bili so tisti, ki so se hoteli razbežati, ko se je začelo pobijanje, a niso mogli skozi zaprta vrata. Tu je bil Schinnagel s svojo ženo. Nesel jo je na svojih rokah iz gneče... Ko je bil krivoverec ustrelil, je bila ob glas in barvo, tako da je mislil, da jo je prizadelo ...
Nesel jo je k vratarju in jo umival z vodo in vinom; sedaj sedi žena kraj vrat na vratarjevi klopici; opomogla si je, samo roke in noge se ji še tresejo. Mož stoji poleg nje, ji drži glavo na svojih prsih in jo pogovarja kakor oče svojo preplašeno hčerko: “Mojca, zlata Mojca, ali ti je že kaj bolje? Ti je dobro? Takoj bodo odprli vrata, takoj pojdeva domov k otrokom; to bodo otročiči skakali, pač!... Kaj pa ti je spet, mm? Že spet?” je vprašal nežno, ko
se je zdajci zgrozila.
“O Leks! Groza me je — kaj, če bi bil tebe ustrelil ta strašni človek, kaj naj bi bila počela uboga ženska?”
Čuti je hrum in šum doli po stopnicah. “Zdaj ga peljejo,” je dejal mož, ko je posluhnil.
“Jezus, Marija!” je zavpila Marija; tresoča se je skočila na noge. “Pojdi — pojdi — k vratarju pojdi! — Tako se bojim —■ da ti kaj stori — ta strašni, krvoločni človek!”
Dalje prihodnjič.
M
I	NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO	g
1	pm	|
i	JASBECK QUALITY MEATS	|
I na 821 East 222 Street	AN 1-2955 |
I	Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE
|	KLOBASE v CLEVELANDU.	p
f Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJ-| SKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN
KVALITETNO MESO VSEH VRST.	u
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
!§	M
LOUIS MAJER
SLOVENSKA TRGOVINA S ČEVLJI 6408-6410 St. Clair Avenue	Telephone: EX 1-0564
A Priglasite se sedaj za naše božično a žrebanje. Boste veseli, da ste se.
•	Kvalitetni MOŠKI ČEVLJI Florshein
•	Velika izbira elegantne ŽENSKE OBUTVE
•	GALOŠE, snežke vseh vrst in velikosti
•	ČEVLJI ZA MLADINO po zadnji modi
NAJSREČNEJŠE MAMICE
HA BOŽIČ
BODO TISTE - KI BODO DOBILE KOT DARILO ČUDOVIT! - NOVI
Big Capacity FRIGIDAIRE Imperial DISHM0BILE
Model DW-IMK 3 Frigidaire colors or white
Exclusive FRIGIDAIRE LT™ SUPER-SURGE DISHWASHER
WITH
A NEW KIND
OF DISHWASHING PERFORMANCE
Je zelo uspešen.; posebno pomivalno delovanje umije posodo, da je zares čista ...
Posodo ni treba splakovati...
Ima prostora za 16 garnitur (NEMA) in dosti prostora tudi za večje in nenavadne posode ...
Deluje zelo tiho, ker ima osem brezšumnih naprav.. Na vrhu pomivalnika je pripraven sekalnik.
POSEBNA CENA ZA BOŽIČ
$
279
.95
Model DW-CIMK 3 Frigidaire colors or white
•	Posebno umivalno delovanje opere posodo, da je zares čista...
•	Ni treba splakovati...
•	Očisti tudi lonce in. ponve...
» Deluje zelo tiho ...
» Kontrole na gumb.
POSEBNA CENA ZA BOŽIČ
309
.95
BRODNICK BROS
'M Shop Early
USE OUR SPECIAL GIF!
IAY-AWAY PI AN on Sunbeam APPLIANCES
Term« t« Suit Kvtry ludftt
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
ODPRTO DO BOŽIČA VSAK VEČER DO DEVETIH.
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.30 do 2 pop.