fe-dini slovenski dnevnik ;l>-i' lla Galipolisu še vedno Ob reki Geni i in ob Krivolaku I "adaljujejo. sv vrše neprestano vroči spopadi Kakor hitro se umeša Rusija v med francoskimi in bolgarskimi balkansko vojno, bodo izgubili predstražami. Turki vso zvezo z Nemčijo. Tedaj London, Anglija. 2. decembra. 1)0 liaPOČil ugoden trenutek za Iz zadnjih poročil je razvidno, da bite srbske čete_ s severa branilcem na pomoč. Če bodo še pravočasno dospele, bo vse dobro, če se pa to ne bo zgodilo, je usoda mesta zapečatena, t Porodilo, da so zavzeli Bolgari Bitolj. London, Anglija. 2. decembra. rimes" je dobil nocoj zvečer brzojavko. da so Bolgari zasedli Bitni j. Za mesto so se vršili silno vroči boji. ki so se končali s popolnim porazom srbske armade. Ostanki srbske armade so se u-maknili v albanske gore, kjer so tudi ostali deli srbske armade. — sprva se je mislilo, da se bodo Sr- splošcn napad. Angleži in Francozi morajo to priliko na vsa^ način izkoristiti in zavzeti Carigrad. AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOLGARSKA POROČILA. Bolgarska in Grška. Berlin, Nemčija. 2. decembra. Bolgarski ministrski predsednik Rad osla vo v je rekel včeraj nekemu časnikarskemu poročevalcu: Osvojena Macedonija je sedaj za vedno zvezana z Bolgarsko. — Med Bolgarsko in Grško obstoji zelo prijateljsko razmerje. Prepričan sem, da bodo Grki razorožili francoske in angleške čete, ko se bi umaknili v Grško, ker je pa gr- bodo začele umikati preko njilio-ška vlada izjavila, da bo vsakega Ive meje. Grška vlada je sedaj iz-srbskega vojaka razorožila, se to i previdela, da je Anglija največja ni zgodilo. Bolgari ne bodo ostali nevarnost za male narode. Bolgari so vdrli v Albanijo. Berlin, Nemčija. 2. decembra. Kljub temu. da je vojna s Srbijo praktično končana, zasledujejo Nemci in Bolgari še vedno ostanke srbske armade. Včeraj so vjeli štiri tisoč srbskih vojakov in zaplenili veliko množino vojnega mate-rijala. Bolgarske čete so dospele do Djakova in so na nekaterih mestih že prekoračile albansko mejo. Ce bo šlo tako naprej, bo kinalo tudi Ornagora v nemških, avstrijskih in bolgarskih rokah. V Macedoniji se pripravljajo Bolgari na splošen napad. Odnehali ne bodo prej, dokler ne bodo spodili zadnjega Francoza in Angleža preko macedonske meje. Oficijelno poročilo. Berlin, Nemčija, 2. decembra. Poročilo, ki ga je izdal avstrijski veliki generalni štab, se glasi: Avstrijske čete. ki operirajo v Crnigori, so zavzele mesta Bolja-nice. Plevlje in Jakubo. Jugozapadno od Mitrovice so vjeli Avstrijci in Nemci 4000 srbskih vojakov. Zavzetje črnogorskih mest. Dunaj, Avstrija, 2. decembra. Čete generala Koevessa, ki so oddaljene že osemnajst milj od Novega Pazarja, ženejo neprestano Črnogorce pred seboj. Avstrijski generalni štab naznanja: V Črnigori so zavzele naše čete danes zjutraj mesto Plevlje z naskokom. Včeraj se je vnela pri Metalka prelazu silno vroča bitka, v kateri smo bili mi zmagovalci. Neka naša kolona je pognala pri Ja-kubi Črnogorce v beg. Bolgarski plen. Sofija, Bolgarsko. 2. decembra. Vrhovno poveljstvo bolgarske armade naznanja: Naše čete nadaljuejo z ofenzivo onstran Prizrena. Od 14. septembra do 29. novembra smo vjeli 50.000 srbskih vojakov, zaplenili 265 topov, 136 lafet. 100.000 pušk, 36,000 granat, tri milijone patron. 2300 železniških voz in 63 lokomotiv. Po zavzetju Kičeva smo zasedli železniško progo, ki vodi proti Prilepil. Na ostali fronti je položaj neiz-premenjen. Boji pri Bagdadu. Berlin, Nemčija, 2. decembra. Turško armadno vodstvo naznanja : Ob fronti pri Iraku Turki neprestano zasledujejo Angleže, ki so izgubili od 23. do 26. novembra več kot 5000 vojakov in častnikov. Veliko angleških vojakov je že pred bitko dezertiralo Angleži so izgubili v enem dnevu več kot 2900 mož in veliko vojnega materijala. 16. kilometrov južno od Bagdada so se še enkrat ustavili in poskušali stopiti v ofenzivo, kar se jim pa seveda ni posrečilo. Angleži so pometali veliko zabojev mu-nicije v Tigris. Da bi prikrili svoj poraz, so pripovedovali četam po okolici, da so sklenili s Turki separaten mir. Civilisti so kmalo izprevideli, da je to čisto navadna laž. Turki so odvzeli Angležem tudi tri aeroplane. katere so nekoliko popravili in se jih sedaj že lahko poslužujejo. Skrajna surovost. Berlin, Nemčija, 2. decembra. Iz Carigrada poročajo: — Iz brzojavke, ki je dospela iz Iraka, je Z zapadnih bojišč. Poroča se le o artilerijskih dvobojih ter o bojih z minami na različnih točkah. Berlin, Nemčija, 2. decembra. V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi, da se ni na tzapadni fron-, ti pripetilo ničesar posebnega, raz ven artilerijskih dvobojev ter bojev z minami in* različnih točkah fronte. Severozapadno od St. Quentin je bil neki angleški dvokrilnik z dvema častnikoma na krovu prisiljen pristati v nemških črtah, ker se je pokvaril motor. Dvokrilnik je padel v roke Nemcev. Francosko poročilo. Pariz, Francija, 2. decembra. V popoldanskem poročilu vojnega ministrstva se glasi, da trajajo naprej artilerijski boji, da pa se je njih sila zmanjšala. Pozorišče kanonade je bilo v Artois, ob reki Som me, pri Tahure v Champagne ter drugod. V večernem poročilu se poroča o bojih z ročnimi torpedi zapad-no od griča št. 1 0. Nemci so vrgli kakih 60 projektilov v Arras. Južno od reke Somme so eksplodirali Francozi z uspehom neko mino in tudi pri Les Eparges, kjer se je razdejalo saperska dela Nemcev. Angleško poročilo. London, Anglija. 2. deeembra. Angleški glavni stan v Franciji poroča, da se je tekom zadnjih štirih dni obstreljevalo nemške pozicije in da se je napravilo občutno škodo. Omenja se minske opericije ter živahno delavnost letalcev. Odde--lek 20 aeroplanov je z uspehom obstreljeval neko nemško provi-jantno skladišče v Miraumont. Dva aeroplaua, ki sta se dvignila na poizvedovalni polet, se nista vrnila. Zl I V • ■ I ■■ v v iztočnih bojisc. V nemškem poročilu se dementi-ra vest, da so Rusi zopet zavzeli mesto Ilutsk. Berlin, Nemčija, 2. decembra. V današnjem ofieijelnem poročilu se glasi: Položaj je nespremenjen. Trditve v ruskem poročilu z dne 29. novembra, glede bitk pri liutsku in Kazimirskem so izmišljotine. Armadna skupina generala Bothmerja: — Naše prednje straže so odbile naskok slabih ruskih divizij. Dne 29. novembra se je glasilo v ruskem ofieijelnem poročilu, da so zavzele ruske čete del mesta Ilutsk. Rusko poročilo. Petrograd, Rusija, 2. deeembra. Oficijelno se poroča, da so obstreljevali Rusi s težko artilerijo med Friedriclistadt in Jakobstadt neko nemško taborišče. Nemce se je popolnoma presenetilo ter so bežali, p us ti vsi na licu mesta nad 100 mrtvecev. Usmreenje špijona. London, Anglija. 2. decembra. Nekega špijona, kojega imena se pa ne navaja, bodo jutri ustrelili. razvidno, da so angleški vojaki usmrtili šest Turkov, ki so stražili grob nekega turškega dostojanstven ika I Nad lem barbarskim činom se mora vsakdo zgražati^ Zavezniki so obstreljevali bolnišnico. Berlin, Nemčija, 2. decembra. Zavezniške bojne ladije so obstreljevale bolnišnico v Kilid Bahru. Povzročena škoda je precejšnja. Bojne ladije so slednjič pregnale naše obrežne baterije. Položaj v Kavkazu. Berlin, Nemčija. 2. decembra. V Kavkazu so si Turki priborili več zelo lepih uspehov. V okolici Vana so se morali Rusi po hudem boju umakniti. Na bojišču so pu stili 250 mrtvih. Obsodba ravnatelja Buenza in tovarišev. Z italijanske fronle. Nemški državni zbor. Newyorski ravnatelj Hamburg Amerika črte in trije njegovi tovariši spoznani krivim zarote. PO 6-URNEM POSVETOVANJU Cadorna je moral ostati na soški Socijalisti pripravljajo interpela-fronti ter opustiti obisk pri gene- cijo za mir v nemškem državnem ralu Joffre. zboru. Sedaj se jih lahko obsodi na dve leti ječe ter na denarno kazen po $10,000. Malo po deseti uri včeraj zvečer je neka porota spoznala ravnatelja Hainburg-Amerika Črte, Karla Buenza ter tri druge uradnike družbe krivim, da so se zaro-tili proti Združenim državam z namenom, da jih osleparijo stem, tla so pred vojno in po pričetku vojne na nepostaven način dobivali klaracijske listine za parni-ke, katere se je vzelo v uajem ter odposlalo, da zalagajo nemške bojne ladije s premogom in pro-vijantom. Porotniki so podali svoj pravo-rek po šesturnem posvetovanju. Odvetniki, ki so prisostvovali obravnavam. so izjavili, da je smatrati pravorek za izvanredno važen. Razven Buenza so bili spoznani krivim George Koetter. A dolph Hachmeister in Joseph Pop-pinhaus. Buenz. ki je star 72 let, je bil preje nemški poslanik v Mehiki ter je bil tudi na drugih odličnih mestih. Njega in njegovo soobtožene se lahko obsodi na dve leti ječe ter na $10,000 globe. Po objavljenju pravoreka je stavil zagovornik več predlogov, vendar pa je sodnik Howe odlo žil rešitev na danes. Obtoženim se je le dovolilo, da smejo proti varščini po $5000 domov. Navodila sodnika. Po navodilih sodnika, ki so trajala kakih 40 minut, so se pričeli porotniki posvetovati. V pričetku svojega nagovora je izvajal sodnik, da ne smejo porotniki upoštevati odhoda ladij iz nevtralnih pristanišč z namenom, da dova-žajo bojnim ladijam vojskujočih se narodov premog in provijant To ni nobeno hudodelstvo ter se ne more govoriti o kršenju nevtralnosti. Porotniki se morajo le izreči glede navedbe napačnih prostorov, kamor so namenjene te ladije: nadalje glede pridobitve napačnih klaracijskih listin, vsled česar se je zavedlo v zmoto carinske oblasti. Nadalje je opomnil sodnik, da morajo porotniki tudi vzeti v pretres vprašanje 'zarote. Zagovornik je izvajal v svojem zaključnem govoru, da se ne gre za kršenje nevtralnosti, temveč za pridobitev napačnih manifestov. Nadalje je izvajal, da je bil motiv obtožencev pri celi zadevi njih patriotizem do Nemčije ter da niso niti od daleko mislili zagrešiti kako hudodelstvo proti Združenim državam. Zastopnik obtožbe pa je izvajat da so obtoženi osmešili Združene države pred celim svetom, ker so dali povod za to. da so vsebovale listine ameriških carinskih oblasti laži. Vsaka ameriška ladija je vsled tega sedaj sumljiva radi teh lažnjivih manifestov ter je radi-tega vsaka ameriška ladija na visokem morju izpostavljena pre iskavi. London, Anglija, 2. decembra. Berlin, Nemčija, 2. decembra. V nekem poročilu iz Milana na "Vorivaerts", glasilo nemških so-pariški "Matin" se glasi, da je cijalistov, objavlja, da je sklenila i Italija formalno obvestila zavez- socijalistiena stranka staviti v I nike, da se hoče držati londonske' prihodnji seji nemškega državne-; pogodbe, glasom katere ne sme ga zbora sledečo interepelacijo: nobena zavezniška država skleni-J — Ali je državni kaneelar priti separatnega miru brez soglas-, pravljcn sporočiti pogoje, vspričo nega odobrenja zavezniških dr- katerih bi bil voljan stopiti v mi žav. Delna demobilizacija. Haag, Holandsko. 2. decembra. V tajni seji se bo jutri poslanska zbornica pečala z vprašanjem delne demobilizacije holandske armade. Promet na zapadnih železnicah. Chicago, 111.. 2. decembra. — Glasom oficijelnih številk je bil promet na zapadnih železnicah meseca novembra največji, kar jih pomni zgodovina ameriških železnic. Poštni pamiki za Evropo. V sredo 8. dec. odpluje iz New Yorka "Frederik VIII.", v soboto 11. dec. pa "Bergensfjord". Oba parnika vzameta pošto za Avstrijo, toda le za pisma in dopisnice, nikakor pa ne pakete. Poročevalec "Matina7' pravi tudi, da je odložil načelnik italijanskega generalnega štaba, general rovna pogajanja? Vprašanje bo stavil poslanec Scheideman in za debato je izbran poslanec Landsberg. Cadorna, svoj obisk v Franciji. | v stranki se je predlagalo ob-kjer se je nameraval posvetovati Mirnejšo 11 podrobnejšo interpela-z generalom Joffre. Situacija ob; ci-i°< a se je odklonilo z 5S pro- Soči je taka, da je njegova navzočnost neobhodno potrebna. — Vsled tega je poveril to misijo svojemu pomočniku, generalu Por-ro. — Bitka ob Soči in Gorici gre naprej z nezmanjšano silo. V ofieijelnem poročilu, ki je bilo izdano na Dunaju, se glasi: — Italijani so obnovili svoje naskoke proti gorskemu slemenu severno od Tolmina ter proti mostnemu pročelju pri Tolminu. — V bližini Osi a vi je, severno od Gorice, je skušala italijanska infanterija pod zaščito megle prodreti skozi avstrijske postojanke. Oddelki našega infanterijskega polka št v. 57 pa so vrgli nazaj Italijane, ki so trikrat naskočili. Obstreljevanje Gorice. Berlin, Nemčija, 2. decembra. Prekmorska agentura pravi v svojem poročilu, da leže na cestah v Gorici trupla ubitih civilistov, ki so postali žrtve italijanskih granat. Pred kratkim je" neki izstrelek zadel kapucinsko cerkev ter težko ranil nekega duhovnika. V nadaljem se glasi v poročilu prekmorske agenture: — Berlinsko časopisje pripisuje malo važnost otvorjenju italijanskega parlamenta in komentarji listov so kaj kratki. Splošno Uspehi ameriškega lova. prevladuje mnenje, da je bil go- Tekom letošnje lov>ke sezije je vor ministra za zunanje zadeve. dosedaj v osemnajstih drža-barona Sonninft. zelo slab. ker se ■ vali ubitih 50 oseb in G6 ranjenih, je skušal minister izogniti vsake-1 proti 111 oziroma 162 v pretek-rnu važnejšemu vprašanju ter je1 lem letu. obstajal govor le iz poveličevanja italijanske politike. Iz tega govora je razvidno, da je skušal italijanski minister prikriti javnosti slabotno stališče, katero zavzema Italija med zavezniškimi narodi. ti 43 glasovi. "Berliner Tageblatt" odobrava interpelacijo ter pravi, da ni nobenega povoda, zakaj bi državni kaneelar ne odgovoril na to interpelacijo. Vojaška pozicija Nemčije je tako močna, da se ni treba brigati zato. če bi časopisi zaveznikov smatrali to interepelacijo za znamenje slabosti. Drugo vprašanje pa je, če bi imela mirovna pogajanja uspeh. Gre se za to. če so sovražniki Nemčije pripravljeni na mir in drugič se gre za zahteve Nemčije. Lahko bi se prišlo korak naprej, ee bi hotel vreči kaneelar nekaj luči na nemške zahteve. List zagotavlja, da ni v Nemčiji nobenega sledu o slabosti.__ Ce bi bilo inozemstvo tako neumno, da bi interpelacijo razlagalo v tem smislu, bodo dejstva že dokazala, da se je motilo. Pričetek pogajanj. Amsterdam, Holand.. 2. dec. Tukajšni krogi, ki so bili trdno prepričani, da so se mirovna pr>ga> janja že pričela ali da se bodo v kratkem in* ki ro mislili, da bo prišlo do nenadnega miru, vidijo v interpelaciji " Vor\vaerts-a" potrdilo njih domnev. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljat ve v Avstrijo j bodemo sprejemali kljub vojni z j Italijo, pošta gre nsmotljeno pre- Listi nriviin tnri; ^a - ko HOLANDIJE in SKAI7DINA- ijisti pra\ijo tudi, da je ponov- yjjg \ IOX ] no slavljenje Srbov zelo slaba tolažba za slednje, dokler se jim ne pošlje vojaške pomoči. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne p o šil j at ve ne izplačujejo v južni TIE.OLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMOaJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJEH in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mir ovnih raz« merah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od t^m pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dome« stic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in out osebe, kateri se ima izplačati. Cene: Izgube na morju. London, Anglija. 2. decembra. Oba angleška parnika "Colenso" in Orange Prince" sta bila po topljena od podmorsMi Čolnov. Posadka parnika "Colenso" se je danes izkrcala, dočim ni došlo šo nobeno poročilo o usodi posadke parnika "Orange Prince." Prvi parnik je vseboval 3SG1 ton. drugi pa 3583. Istotako je bil potopljen grški parnik "Zarifis". 2904 ton. Posadka se je izkrcala na Malti. Angleški parnik "Marengo" je na sedel pri Goodwin Sands. Glasom poročila trgovske zbornice je bilo potopljenih v mesecu novembru 53 angleških parnikov s skupno vsebino 61.072 ton. Raz-ventega se je potopilo 37 angleških jadernie. Izgube človeških življenj so zna šale na parnikih 646 oseb, na ja-dernicah pa 6 oseb. Dvajset par nikov je bilo potopljenih od nemških bojnih ladij, deset pa vsled min. Zaplenjen je argentinskega parnika. Buenos Aires, Argentina. 2. dec. Poslanska zbornica je danes odobrila interpelacijo na vlado, ki se peča z zaplenjenjem argentinske- Ker se cene sedaj jako spremit ga obrežnega parnika "President njajo, naj rojaki vedno gledajo na Pitre" od strani Angležev. Parnik naš oglas. se je zaplenilo pod pretvezo, da \ TVRDKA FRANK SAKSER, je last nemškega kapitala. i82 Cortiandt St., New York, Nj JE, K. S K. $ 5____ .90 120.... 18.25 10____ 1.70 130____ 19 80 15.... 2.45 140____ 21.30 20____ 3.20 150____ 22.89 25.... 3.90 160____ 24.35 30.... 4.75 170____ 25 35____ 5 50 180 ... 27.40 40____ 6.30 ISO.... 28 90 45.... 7.05 200____ 30 40 50.... 7.70 2 SO____ 38 00 55____ 8.55 300____ 45.60 eo____ 9 30 350____ 63 ?0 65.... 10.05 400.... 60.80 70.... 10.80 450____ 68.40 75.... 11.55 500.... 76.00 80.... 12 35 600____ 91.20 85.... 13.10 700.... 106.40 90.... 13.&5 800____ 121.60 100.... 15 20 900.... 136.80 110.... 16.75 1000____ K0.00 ■ : GLAS NARODA. 3. DECEMBRA, 1915. ■ iS NARODA" ttevisnšc Daily.) published by tb« sPublishing Co. t,a f-rporation.) % f . AXBFR. PresUeot ■>UI3 BENEDIK, 'Treasurer. V t Pawnees of the corporation and ufcbrcsšt« of above officere : ti.-f.it Street, Borough of Mtc-i sfctis v Now York City, N. Y. a 'etc telia list za Ameriko in ' ••»o««•••••••••••••••••• $3.00 1. EG tet - * .-xxto New York........ 4.00 jv i« mi Ki s»ssto New York ... 2.00 ScKJpO w let»...........4.60 ' lei a ....»........2.55 ■ " " ............ 1-70 SSijAS r'At^jDA" izhaja vsak dsn iz katerega ne morejo priti trpeči j narodi kljub vsemu strastnemu požel j en ju po miru? Zdi se nam. da leži ta možnost edinole v intervenciji nevtralnih, v takojšni akciji, katero bi podvzele nevtralne vlade za uvedbo premirja ter mi rovnih pogajanj. Kongres, ki se bo sestal ^ Washingtonu, bo našel v mirovni resoluciji Meyer Londona opoi za tako nad vse potrebno akcijo. t Se ČLlLUŠj ia praznikov. ' NARODA" ci the ."tatf »?*r/ C.K* except Sondayt and ^^'iaajfl. i ao yearly bew rfr^Ma in osobr«o«ti te ne >»" - we Ha^orstt po$iTj*£ po -— Order. ' ft: .af«j» naročnikov orc- .Je. , ."j <"* di prej šn^ ri ^wH^Zi* a »zri an i, da hitrej« o i*. >«j»o »vtslovnika. iawea ir. v-^-'jatvam naredite ta AS NARODA" \ m Cortlic JhL at., Nmt York City. Dopisi, i«je£0Q iS.t/tiootlMdt. assocmSHSb fcJH ra. nj< iz!< vk 21L m ko Največja tragika. •V zadnji številki "Harper's WVokiy'', tedniku, katerega urejuje napredni reformer Norman II: ;'good, je najti izvanredno zanimiv uvodni članek, v katerem se govori o izgledih glede skoraj-sklenitve miru. Lipgood smatra možnost sko-' miru za dano, uresniče-te možnosti pa za popolnoma ji:"-?no, ker se namreč boje J .'i javnega mnenja v njih last-li ali pa porogljivih ko-starjev sovražnikov, če bi prve a!e roke k miru. - Najbolj tragična stvar pred i je nezmožnost ustaviti ta I g in to morenje. Skoro go-> je, 'la se bo s tem strašnim njem nadaljevalo še leta < ta !er se konečno doseglo isti ■ t, • aterega bi se dalo do-, <"'1 bi se sklenilo mir sedaj, so dane vse možnosti. — Vse velesile, — se glasi v č\ ' ' m, — so sedaj voljne usta-v i i i končati vojno, ee bi se za-j:> status quo. — to je po-S' -r, ki je obstajala pred izbruhom tega strašnega morenja narodov. I In p good, ki je dal šele pred par rr.e--.oci izraza mnenju, da ne '.o vp;::a prej* končana, dokler }v/.i na tleh strt nemški militarize ;n, r.tr ncljuje na sledeči na- 1 katerim je dal, kot gori cmen.ieno, izraza. — Nemčija je morala med tem črv u ideti, da ne more uresničiti svojih sanj o svetovnem go-*pone 15. novembra je šel rojak Anton Trebušak, sta nujoč na 7720 Ossage Ave., zve čer od doma z namenom, da se v kratkem času zopet povrne na svoje stanovanje. Medpotom se o-glasi v neki gostilni in se med svojimi prijatelji, seveda malo vinjen, zamudi do 10. ure zvečer Domov grede se po nesreči poda na železniški tir, lokomotiva pride in ga popolnoma raztrga. Bil je na mestu mrtev. Nesrečni rojak je bil doma iz Loke, fara Šmartno pri Kamniku. V stari domovini zapušča stariše ter žalujočo vdovo s štirimi malimi otroci enega brata in sestro. Bil je član društva sv. Barbare postaja št 33 Forest City. Pa. Tako mlad, ko maj 32 let star, pa ga ni več med živimi. Bodi mu lahka zemlja v svobodni deželi! — Rojaki, kateri niste še pri nobenem društvu, pri stopite takoj, dokler je čas! — Na društvenem polju tudi dobro napredujemo. Posebno vrlo napreduje pevsko in podporne društvo Zvon, ki je priredilo v nedeljo dne 21. novembra dve igri. in sicer "Doktor Hribar'' in "Brat Sokol". Tako je prav, newburski mladenci in možje, to je korak k izobrazbi in napredku. Želeti bi bilo, da bi se večkrat videli. Čast pa tudi tukajšnjemu brivcu g. J Lačni kar ju, ker je igralce v tako kratkem času izvežbal. Seveda sloga in požrtvovalnost rodita stoteren sad. Za sedaj končam, ob priliki kaj več. Pozdrav! J. R. Ottawa, 111. — Delavske razmere so še precej dobre, zanaprej mi pa ni znano, kako bo. Tem potom sporočim, da smo imeli na Zahvalni dan lepo in krasno vese-lieo pri g. M. M. Baju, našem slo venskem gostilničarju, kateremu izrekamo posebno hvalo za njegov trud in prostor, ki ga je dal za naše nove ustanovljeno društvo sv. Družine št. 5. Hvala tudi J. Ilrovatu in J. iModicu iz La Salle za njihov obisk in krasno darilo. Lepa hvala tudi sobratu J Zdravju, ker se je veliko trudil za razprodajo lepih in krasnih da ril, katera so podarile društvu naše žene in dekleta. Hvala članom, ker so tako lepo in složno delovali na veselici. Veseli smo, da smo tako složni. Pozdrav! — Josip Modic. in — Gozdna idila. Tožno jesensko nebo je ležalo z vso svojo težo nad naravo... Zapustil sem mestni šum in sem taval brez cilja po samotnih gozdnih potih. Tihotno je bilo vse naokoli. prav jesensko; le vetrič se je nagajivo igral z velim listjem po tleh ter šumel v vrhovih in dihal umetno življenje v smrt . . . Motno je sijalo solnce skozi megle, ki so se vlačile nad naravo,- izmučena je ležala ta, kakor da bi si zaželela angela sirfrti, da jo objame z ledenimi svojimi pe-rotmi... Vse tožno, zapuščeno, ali vendar lepo! Vse oveuelo, vse zarjavelo, brez življenja; sredi pa strmi resna jelka v nebo, vsa v zelenju, kakor roža na grobeh... Ta smrtni mir so motili le enako umerjeni glasovi delavcev, ki so grabili listje, in kakor kita cvetja se razlegal veseli vrišč o-tročajev, ki so kostani nabirali in znašali dračje na kup. Stopal sem po poti naprej; temnejši je prihajal gozd in glasovi so polagoma ugašali za menoj. Z neusmiljeno svojo roko sem trgal mreže, ki so jih spredli in nastavili gozdni mojstri na samotno pot; ž njimi pa so se stopili biseri, ki jih je noč nasula nanje... Konečn« sem dospel na temno samočo m utrujenost se me je bi- f ' la lotila. Počitka željen sem sedel] M.-m pa se je odkrila gozdna Bizjak, Andrej Nolan. Anton na sivo preperelo klop, oprto na(ta idila. Vzel sem nožič v roke in Kanzlarič in Rade Bakovich; Lu-debelo bukev. Pogled mi je obvi- sem zbrisal zadnja znamenja te rfovik Konrad 10£ idile na bukvi. j Beadling. Pa. Morris Goodman Xei Žolna se je oglašala na bukvi; (IIotd Beadlill|f ^ . p0 50(i. Pe_ ' v vrhu smreke pa je ropotala ter Hotujee. John Toleeheeh in tebinič iemala Poliakom zemlio in Kremplje1 sraka m začudeno gledala to po- Jolm Balas. pQ 25ljsko Za obilen poset se priporočam. JOS. SCHARABON. NAZNANILO. Rojakom sirom Amerike nazna- pisovanje zadovoljivo naprej.* Po- n-iam< da sein odPrl leP° urejeno sebno značilno je veliko število trgevmo in knjigoveznico majhnih podpisovaleev. Ila 2537 ^I.vrtle Clendale. _'___— V zalogi imam režne vence, svete podebe, lepo izdelane jaslice, moške in ženske denarnice ter več dnigih stvari. Rojaki iz New Torka. obiščite me in prepričali se Jakob Marksamer, 182 Green bodete! Kdor mi pog^e potrt.bno St. — Stavkalo se je tri dni ter SV0t0j po51jeni mu poštnine pro_ je bilo med stavkarji GO Sloven- sto v katerikoli kraj v Združenih DR. BUKftFS MEDICAL INSTITUTE. 407 East 58th St. NEW YORK, N. Y. Stavke slammkarjev. naključje je hotelo, da je padla! cev- Koneeno so se gospodarji u- dr&vah p0 siedečih cenah: Rožne svetloba čez to sajiško podobo, ki! klonili ter dovolili povišanje pla- vence od 30e do $1.00. svete po-sem se zanio živo zanimal, in poj L'e otl 2,) (1° odstotkov ter ob- jobe s stekiom za na steno po 25^. ! STAKOK R A JSKI SLOVANSKI ZDRAVNIK. Zdravi uspešno bolezni želodca. i»Ijii<"'. jeter, mehurju in vse notranje bolezni, kakor slabokrvnost, revniatizem. tajne bolezni, božjast. bolezni na ma-ternici. kožne bolezni in otroške bolezni. — Zdravi S 7. zdravilnimi rožami, katere dobiva iz domovine. — ^ Z vsakim Slovanom govori v njegovem rodnem je- ^ ziku. Odprto je vsak dan (tndi v nedeljo! od de- ^ vetih zjutraj do sedmih zvečer. (.Med prvo Ave. in ^ Ave. A. Blizu prve Ave.) Pišite ali pridite osebno. ^ IJo njega pride z. nadcestuo ali cestno žel '-/.-nie<> p,, prvi. drugi ali tretji Ave., in po ."nth St. ^ *•( 'rosstown ear". zanjo živo zanimal, m po slučaju sem postal pričujoč pri zadnjem aktu te gozdne idile. Ko sem tako razmišljal, so se oglasile tihe. lahke stopinje; in sem pogledal ter uzrl mladega gospod-skega dekleta, visoke in vitke rasti, rožnatega obraza v okvirju temnorujavih las z dvema žare-eima iskrama pod čelom. Počasi je stopala in se bližala moji klopi, ne da bi me bila opazila. O-prezno se je obračala ua vse strani, kakor da bi koga pričakovala ; naposled pa je obstala v goščavi. .. V istem trenutku se je od nasprotne strani prizibal počasnih korakov mož v mladih letih, simpatične zunanjosti in elegantno opravljen. Hladno ji je podal roko. "Bodi pozdravljena, dragica moja! A že dolgo čakaš? Oprosti. j:isem mogel prej priti! Povedati ti imam nekaj težkega; žal, da sva se sešla tukaj, kjer se je najina ljubezen rodila, odkoder so nama potekale sladke ure v življenje. .. Prekrižati morava preteklost, kakor da bi je nikoli ne bilo, pozabiti, kar je bilo... Lojzika, tako mora biti! Mislil sem in upal. ali prišlo je drugače!"' Lojziki se je izvil globok vzdih; krog cvetočih usten pa ji je zaigral lahak nasmeh in nekaj neskončno tožnega je ležalo v njem, V lice pa je pobledela in telo se ji je treslo kakor trepetlika na vodi. 44Ni lepo", jo dejala konečno, in grenko očitanje je govorilo iz teh besed. "Ni bilo lepo! Mar nisi vedel prej, kakšna da sem, in nisi poznal sebe? Igral si z menoj grdo in tega ti ne odpustim nikoli!" Dve solzi sta ji kanili po voščenem obrazu. "Upal sem, da si prej zagotovim kruh, pa seui se prevaril. Predno bom priplezal do nekake stalnosti, dotlej se ti bode..." "...usulo mladostno cvetje z obraza, kajne?" "Ne, ne, Lojzika, nisem mislil tako; tebi se bode dotlej ponudila marsikatera ugodna priložnost. Grdo bi ravnal, če bi ti zdaj obe čal zlate gradove in ti s praznimi obljubami skalil prihodnjost. In bolje je, da se ločiva." "Bolje je, da se ločiva", je govorila navidezno mirna; v resnici pa se ji je od toge trgalo srce. In močna sapa je zavila krog drevja in zadnje listje je padalo po tleli in šumelo. Lojziki pa je bilo neizrečno hudo pri srcu in cel studenec debelih solza se ji je vlil iz oči. — Ciril jo je pritisnil k sebi ter jo objel in poljubil.. . Tako sta stala nekaj časa in molčala. Potem pa je vzel slovo iu odšel zibajocih korakov, ne da bi se več ozrl. — Ostani srečna! — ji je dejal. Ne govori tako brezpametno, sem si mislil; srečna, ko si jo pozabil! Žgoče peklo se ji je vsililo v dušo. Ostala je dolgo kakor oka-menela na mestu in je gledala za njim. dokler se ni izgubila njegova podoba med debli. Vroči vzdihi so ji kipeli iz srca. On si bode vedel poiskati pot do ciljev. Ali ona ? To čisto angelsko dušo je poparila slana. Zakopala je uničeno strto srce v gozdno nišo, posušila solze: a nesrečni spomini se niso dali izruvati... S skaljenim pogledom, z obupnim izrazom se je odpravila domov. Zdaj me je zapazila na klopi in zadrgetala po vsem životu. ' enem priznali unijo. Korich Bros., 598 Broadway. - -Stavkalo se je 2 dni in gospodar je grozil, da bo šel iz mesta. P< lepo izdelane jaslice od 60e do $1.10, posebne vrste za na steno z žido prevlečene po -^1.35. moške denarnice z zlatim napisom svo-W. Klukin & Co., 580 Broad V. jega imena od ^ -0 do 5, žen-Po stavki, ki je trajala en dan t:jr se je je vdeležilo 05 delavcev in delavk, so se gospodarji uklonili mu 'ne bo ^al! Naslovite: ter dovolili povišanje za 10 od Alois Gre^orin stotkov ter priznanje unije. V tem 25.J7 Myrtle Ave.. Brooklyn. X.Y zavodu se je borilo dve leti za pri-' ske denarnice male in velike od Š2.00 do >0. Kdor bo naročil, znanje unije. Finer & Bachbrach, 606 Broadway. — Tam stavka 30 organizi ranih delavcev in delavk. Zahtevajo zvišanje place ter priznanje' unije. * Slamnikarje se opozarja, naj us, odidejo v slučaju nesporazuma iz delavnic, temveč pokličejo orga-i nizat or j a. Stavkarji, ki niso v unij ji, niso upravičeni do podpore cd strani unije. Tarawer, (US Broadway. — 40; deklic, ki so zaslužile od —r:r, ' teden je zapustilo včeraj dela v nieo. Noble & Jakobson, 010 Broad way. — 53 deklic, ki so zaslužile po $8 na teden je zastavkalo terj]ogo_ Sprejemam tndi udnino za zahtevajo vtsje plače. prihodnje leto, ki znaša samo en Vstop v unijo: — Mnžki delavci (]0iar plačajo >5.— vstopnine, ženske $3.— in blokarji $1.—. Za vse informacije naj se obr-i nejo slamnikarji in slamnikarice na urad 62 East 4th St. v New Yorku. Tam se jim bo dalo potreb-i na navodila, kako pristopiti uni-j ji itd. Imam v zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. j Izšlo je šestero knjig iu sicer:j 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpolka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naro ! da, 5. zvezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto mo-litvenika. En iztis knjig po pošti stane Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regalje, godbene inštrumente, kajie itd., ali pa kadar potrebujete uro, veriS'K-o, i>riveske, $.150, za naročnike v Pitsburehu.' I,rstnne itd., ne kupite prej nikjer, • V !| KUPITE GA SEDAJ! 'fi^SS POZOR ROJAKI, NEVARNOST ! Vsak človek pri zdravi pameti mo- Ceniki: s a m s k « Da, triumf na tem polju je tu! Ra'no je prišel — in prišel leta, predno so g? izvedenci pričakovali. Ravnokar sem dogotovii 5000 Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta ideal-veiikih in krasnih cenikov moje; g . t . Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko zalog-e zlatnine, srebrnine. dia- < S , J,. , J . . - ; g smo dali svetu prvi vidljivi stroj. j g Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil sličen g I ?D an>< nir- ___'_____-______ LC me, dia- j mantov. Columbia gramofonov in tfi slovenskih rekordov. j jjj Kdor izmed rojakov in roja-' ifi kinj želi za božične praznike na- ® roeiti kaj enakega, naj mi piše po W S S ifi S 31 hn » S S !fi S bF ifi bfi S ifi S S S ifi Ifi S Ifi S Ifi Ifi ifi ifi Hi Ifi ra priznati, da če je človek izučen krasili cenik in jaz mu ga pošljem mizar in potem še več let čevljarski i popolnoma zastonj. Ako kupite.® lioče prodajati zdravila, o katerih se ničesar ne razume. Torej nevarnost Jewelry & Columbia Gramophone za vsakega, ki kupi. pa ne ve. kaj se prodaja. Jaz prodajani samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in hiše, in v teh dveh stvareh imam i že večletno skušnjo, torej niste v nobeni nevarnosti, če kupite od mene. Vprašajte onega, ki je že od mene kupil, on vam pove. Se priporočam JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R, Dept., 4.16 Chestnut St., Coneinaugh. Pa. _(27-11—3-12) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik POZOR! , . „ Najnovejše iznajdbe, ka- trgovee, ako kar naenkrat ugledate, "mgo od mene, si priuranite do- jfi tere je opazi'i na tem Stro-istega mizarja v lekarni, kjer vjun larje. Za vsako blago jamčim. ifi ju, kontrolira vse Oliver. 1VAX PA J K, jjj Celo "asi prejšni medeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega prefnikača. Ta daje celo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In ta vam pusti, da jih pišete le z novemu Oliver "9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačice pritisnila tipke! SVARILO! Ta krasi i novi Oliver pri haja po stari ceni. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. Mr. Joe Saga din iz Cle Elum, Wash., nam piše: Za nesrečno Zupanovo družino sem nabral 10 dolarjev 70 centov. Rojake in rojakinje sirom Združenih držav prosim, da naj pomagajo temu revežu. ki je res potreben podpore. Darovali so sledeči: Henrik Singer $2; po $1: Fred Drultz in George Urbane.; Frank Pire 60c; po 50^: Joe Sagadin. Jobn Smith. Joe Kokol, John Zupan, Frank ifi »fi ifi ifi ifi [ ^ ifi ifi I ifi ifi 28 tipkami, najmanjšim šte- ' uj vilom na kateremkoli pisal- Cfi nem stroju. ifi Pisalci na vse druge^stro- yj je lahko rabijo Oliver "9" ifi takoj ter hitreje in lažje. Ne stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem. Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, smo zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto. Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Če rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta. Če rabite Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model. Mr. OTTO PEZDIR, Stariha in Mat. Kanzlarič; po 25^: Vinko Miloš, Louis Oman, ki je pooblaščen pobirati naročni-Potem pa je pospešila korake in!Mat. Koritnik, Frank Šubic, Ka- no in izdajati tozadevna potrdila, odhitela. j rol Simon, Henry Graben, Jack Upravniatvo Glas Naroda, i 117 CENTOV NA DAN! | nast, kar se j"> je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju. On bi ima vse prejšne posebne izr.ajdbe — vidno pisavo, avtomatični ''spacer", B in A- unče touch ter dodatno poliubni pre-mikač, izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe. Kljub temu pa smo se odločili, da ga prodajamo vsakemu po našem slavnem načrtu - 17 centov na dan. Sfdaj si more vsakdo nabaviti ta najboljši pisalni stroj, s slavnim PRINTYPE, ki piše kot tisk. I Se danes pišite za vse posameznosti « S do poznali čuda tega pihalnega stroja. Spo^naite, zakaj se tfj poslužujejo tipisti, delodaja ci in privatniki povsod Oliver ifi {fi pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Nikakih obvez- S pj nosti. Veselilo nas bo pojasniti vam vse. * ^ THE OLIVER TYPEWRITER CO., | 310 Broadway, New York, N. Y. " Avstrija in Italija. "I ŽE ZOPET NISO NIČESAR OPRAVILI. — VROČI K A L V ARI JO. — D AN,KO BODO ITALIJANI ZAVZE-0, ŠE NI DOLOČEN. — V GORNJEM DELU ITALIJE POLNO RANJENCEV. — ITALIJANSKO URADNO PO-— POJI ZA PONTABELJ. — ŠEST INDUSTRIALCEV RUMUNSKA JE NAROČILA V ITALIJI TOPOVE. — podjetje. Ezio Garibaldi ranjen, na moč. otežkočata vsako njihovo odkritim nevtralističnim progra- kakega njegovega prijatelja v ka- morn. binet, da bi se tako zlasti notra- Kralj Ferdinand je zadnje dni nji položaj izboljšal. Ali Giolitti sprejel zopet celo vrsto politikov, ve. da so mu sledili še pred krat-Ezio Garibaldi, ki je komaj o- Posebno pozornost vzbuja avdijen- kim korak za korakom državni kreval po ranah, ki jih je zado- ca bivšesra ministra Arioua, odkri- policisti, bil na bojišču, je bil na fronti zo- tega pristaša Marhilomanove ne- pet ranjen, in sicer težko. Krogla vtralistične ideje. j Nadebudna cvetka. l ali i a polna ranjencev. i ls k i krogi razširjaj« emlja so pridobili Italijani? i črti od Gardskega je-1 no Tržiča so bile naj-' ■ f*rte naših zaveznikov! niirn ialijanske ofenzive. 'materijala. V noči na 3. novembra italijanskega general-'j« obmetaval vodljivi zrakoplov Cadorna poroča, da je .sovražna taborišča v goriškem od-■ južno-zapadnein, s^ku z bombami. Čeprav je so-::.! In sedami sam na- i vražna art ileri j a nepretrgoma streli velike italijanske o1 j^a "a zrakoplov, se je vendar ika bitka je končana. | vrnil nepoškodovan, izgube znašajo 200,000 j Italijanov je tak, da Pontabelj. bi pričeli v bližnjem1 Iz vojnoporočevalskega stana: i p -nejšim podjetjem. Italijansko poročilo, da smo poskusili, polastiti se vasi Pontabelj, m boja za Kalvarijo. je ravno tako nepošten kakor ne-" "Novinah", da na zaslišan poskus, motiti inozemstvo .m bitke je navalilo in italijanske uspehe mu natve-i ji 11 italijanskih pol-izati. Pontabelj leži ravno tako i izpovedali italijan- pred našimi pozicijami kakor pred i skušali so prebiti sovražnimi, sovražnik vasi ni nib-win krilu. To sta koli zasedel, torej jo tudi mi ni-.i■!i.■ <■ v in Hrvatov smo mogli napasti. V ta trg so do-. Oba polka sta pokla- šle samo sovražne patrulje. Prilož-"V'-mbra Italijane. Pol- nostno od Italijanov razvite tro-italijanskih trupel, j boj nice smo vselej, kakor že poro-l-i-oj. Neki Italijan je čano, odstranili ixj odnesli. Neka-1 ■ i - o srno videli Goric tere patrulje hodijo večkrat daleč /i trenotek zlezli na!čez Poutebo na italijansko ozem-!'ije i. Dne 4. novem- i Ije. Še enkrat pribijemo izrecno, :'ili nalog, da zvečer ; da v tem prostoru se ni izvšil ni-jrajo biti v Gorici. Ali kak napad, i nla kost, in dolga je j 0 preko Kalvarije! Drobne vesti iz Italije. V Turinu so zaprli šest industri- 1 vzamejo Gorico... ijalcev, ker so sleparili pri doba-•• i krogi razširjajo vah za armado, med temi je tudi i.; t odpošlje ekspedi- j lastnik velike tovarne Banchiero kakorhitro pade j A: Co., ki izdeluje stroje in želez-ki-ilaj odide ta ekspe-j niški materijal, ter lastnik predil-j s■ jako nedoločen.' nice Cagli. Tudi v Bielli sta bila aretirana dva industrijalca. Pričakuje se še več aretacij. liomunija je bila naročila pred i.ja odpošlje ekspedi-! vojno v Italiji poljske topove. Ker ;jo, kakorhitro pade ' so Dardanele zaprte, Italija ni mo-kedaj odide ta ekspe-! gla odposlati (JO topov za Bomu-ej še jako nedoločen.! nijo pripravljenih, sedaj pa, ko i bi pošiljatev lahko šla preko So-a polna ranjencev. 11 mm, izjavlja Italipja, da ne da :na se poroča, da v Romuniji topov, ker ni pristopila i oni. splob v celi gor- k četverozvezi. toliko ranjencev, da Sanladra je došel v Milan, da ž njimi. Vse drustve-1 bi potolažil tamkajšnji socijali-in vse vet je privat- j stični svet, ki vedno kaže svoje na-'"inenjene v lazarete. j sprotje do vojne. ''Avanti'' pravi, da oziri na go-stolpubnost ne bodo ovirali soeija-1 isto v, da ne bi očitno nastopili JSalandrovi politiki, tudi ako jc on sam navzoč v Milanu. V krajn Corleone v Siciliji je d eli mestih malo zapog-j bil ustreljen župan Bernardina i' diod v dolino Ledro in j Verro. Zgodilo se je to pri belem n '.jše pozicije na Coi d i i dnevu na njegovem stanovanju, pi-'.-'.C Italijanom v roke. i Verro, vodja sieilijanske vstaje ■ a ■ en uspeh so plačali z ve-j leta 1894, je bil obsojen na več let ::ii izgubami. V prvih dneli je če, potem pa pomiloščen. Že pred- v.'iubra se je število ita-l <"-asoni je bil napaden, pa takrat ga i: i/utib I jO.OOO mož ki so napadalec ni zadel. /< znatno povišale. ''Avanti*', organ italijanskih m_' socijalistov, je imenoval svoj čas ianiko uradno poročilo. i več hujskačev, ki so pred vojno i razvijala naša art ileri-j strašno goreli za boj, sedaj pa se • lavnost, da bi ojači- i de na varnem, "imboseati", to so . pozicije. Odbili smo taki, ki se skrijejo, kadar je hudo. napade v dolini Črne poprej pa so najbolj glasni; pri-' t polmčjili Kalvarije, na zadeti'so tožili list radi razžalje-I i (iorice in na Krasu.('»ja časti. Pri razpravi je bil spre-s vTažniku <54 vjetnikov jet predlog branitelja. da se raz--t ■•«».? m o puško. Na celem j prava preloži na 60. dan po kon-slabo vreme z obil-jčani vojni, da bo mogoče zaslišati • mi na višinah in nepiv- priče, ki so sedaj v vojni, dežjem v nižini. ■m ■! 'iu bojišča ruierao'-.Italija in londonska konvencija, a globoka megla našo' Secolo poroča, da je Italija ' <1 "lavnost. Poskusi so- j podpisala londonski dogovor z t, nagloma napasti Evgni- dne 4. septembra 1914 in da se ga :na v Dezzeeci . kateri kraj bo tudi držala, zasedli, in Malgo Zurezj !.";ij ;a . so bili energično Samo ena seja. ni. Istotako se je pone-, Tagesanzeiger*' poroča iz Ri-vs ažni poskus, polastiti se ; ma : v dolini Feila. Vzdolž j italijanski parlament bo imel je trajal dalje silo-isamo eno sejo in razpravljati bo K<> smo bili izpraznili' 'n|el samo o enem vladnem pred-.i-'.rke, ki so bili napolnje-; Jogu .to je o podaljšanju general->'a;:nimi trupli, smo utrdili j nega pooblastila vlade, lesto in vzdržali proti po-! iH-oi i napadom. Na višinah | Resolucija intervencijonistov. /a; a dno Gorice in zlasti <> Zveza intervencijonistov je spre avja se je vršil boj z me-;j°la v Rimu in Milanu resolucijo, a se uspehom za posest so- v kateri se zahteva napoved voj-i •< ii-i.j, katerim se pribli- Nemčiji, podpis londonske kon-•a pt-hota. Sovražnik je ! venci je glede sklepanja miru in CJli vjetnikov. med temi j onemogočei.je svobodnega raz Na kraški planoti se je j pravijanja v parlamentu, katero i\i.-al sovražnik s svojimi tako goreče branijo socijalisti. okopi in številnimi dobro J ' ri.jami, žilavemu pro- Italijanski prostovoljci na dopu-liait* pehote. Vedno večji j stu. : , ■romet na progi pri Na-1 Veliko začudenje je vzbudil od- ■ /.kriva bitro dovažanje'lok vlade, po katerem se ima po-I tr. bnih ojačenj, da bi , slat i na dopust večino prostovolj- 1 • ■: . • m• e vpirati vedno huj-jcev pod pretvezo, da posebne raz-- mu pritisku. Potem smo mere gorske vojne so take, da za-drzne napade in nekaj sa-|btevajo samo izvežbane čete. del. še težavnejših vsled j V resnici pa se ti prostovoljci .i' li smo nekaj strelskih obnašajo tako, kakor da bi šlo se-n vejli okoli sto mož. med | daj za Garibaldijev pohod 1. 1860. oficirje, ter zaplenili 2 Pomanjkanje discipline med pro«| puški in drugega vojnega stovoljci in njihova slaba odpor mu je šla skozi prsi. Ta Ezio je | vnuk Giuseppe Garibaldija. Zaplenitev nemškega trgovskega parnika v Italiji. bili morali ljudstvu dobro svetovati in je ščititi, »o svoje lastne ljudi z lažnjivimi vestmi begali in jih goljufali! Velik vlom v Krakovem. V notranjem mestu K rakova, v Sladkowskega ulici sta si dva še neznana vlomilca iz kleti napra- Budimpeštanski "Vilag" javlja Sodišče v Liegnitzu je obsodilo preko Aten, da se je romunska ua tr; ieta ;n tr; tedne ieče šele1 :i i : — t V V" rl„u , ^ -- . Utl 111 ltltl 111 111 jete seie,vlia odprtino v luvelirsko iiroda- Uada pred pneetkom ofenzive v i5 ieta staro služkinjo Frido Loe- ;alnn T ;mkp(r)1 ' nilkrjlfii« Srbiji napram Nemčiji in Avstriji bel ki ie svoiemu -ospodariu nai- , ^egd in pokradla , * , .____ , , . UC1' Je o j emu eospouarju naj- vrednosti, kar sta jih dosegla, po- obvezala, da ostaiie nevtralna m prej ukradla nekaj denarja, a ko tem pa se zopet skrila v kleti! se je nahajal v pristanišču Caglia-ri, je italijanska vlada zaplenila. Moštvo, sestoječe iz Nemcev in Azijcev, je bilo spravljeno na kopno; odpošljejo jih domov. Politični položaj v Romu-■ ■■ niji. Nemški parnik "Spitzfels". ki se bo eventuvalno prehodu ru- jc bila zato ošteta, je gospodarju. Ko ie služkinia nrišli ziutrai v ------------*klh čet z v r°ki »Prta- hi gospodinji skrivaj nalila hudi-W jo roparja nagnila in ji cevega olja v juho m v pivo. Na onemogočila, da bi poklicala na srečo sta gospodar m gospodinja pomoč Dobro jo je izpeljal. takoj spoznala, da je v juho in j v pivo nekaj primešano, tako, da nista ničesar užila^ i Nekega jutra pride popotnik h kmetu ter ga prosi za službo' Goljufi na Ogrskem, kot hlapec. Ko se konečno zine-' Lansko leto meseca oktobra so nita za plačilo, je prinesla gospo- Kllsi prišli v zemplinski komitat dinja novemu hlapcu zajuterk, da lla Ogrskem. Različni goljufi so potem čimpreje odrine s konji na to dobro izkoristili. Strašili so njivo orat. Gospodar je pa med- km«te> da jim bodo Ru: " - ) živino Magvarorszag" poroča iz Bu-'tem odšel po svojih opravkih. Ko vfeJl 111 . ,Ia to za t^'ag denar ga mestnega zapoveduika ter ga rajši izgotovim isto nemoteno in Prouali vojakom. Obsojeni so bili hotel pregovoriti, da se naj voja- nepretrgano do konca. Zato vas okrožni beleznik Josip Sterner, po-štvo pri bodočih demonstracijah prosim, prinesite mi še sedaj kar mozm beleznik Josip Weinber-zadrži pasivno. V ministrstvu via- kosilo, da mi ne bo treba opoldne 1,1 trg(,vec Moric Kendc vsak da vsled te drznosti veliko ogor- z »jive hoditi in bodem rajši de-,na ;ive J<;ce m na 1^00 kron eenje. zlasti, ker zanašajo inter- lal naprej." jokrožni beleznik Bela Loi- vencijonisti svojo subverzivno agi-| Gospodinji se j.- ta moder SP» Pa je bil obsojen na poldrugo taci jo tudi med vojaštvo. Teror predlog dopadel, češ, saj je res.^to. Torej javni uradniki, ki bi Iščem svojega brata ANDOLA FRAKAIJ.STER iz Juršič, po-domače Frakič. Prosim ga, da pride k meni. ker sem bolan.— Anton Kalister. Box 83. St. .Alarys. Pa. (2-4—12. Rad bi izvedel za svojega brata ALOJZIJA PEN KO. Doma je iz vasi Parje pri Št. Petru, Notranjsko. V Ameriki biva lli let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, naj mi javi. ali naj se mi na sam oglasi. — Mike Pen-ko. R. F. D. 1. Box 114. New Alexandria, Pa. (1-?—12) Cim je hišnik odprl vrata, sta vlomilca pobegnila, odnesla sta dragocenosti v vrednosti 130.000 kron. Danski Rdeči križ na Ruskem in v Avstriji. Danski Rdeči križ bo nadziral avstrijske in ruske bolnišnice. Za Rusko mu bodo p rid el jene tri sestre avstrijskega Rdečega križa, za Avstro-Ogrsko pa tri sestre ruskega Rdečega križa. Vohunstvo v Belgiji. Vsled razsodbe poljskega sodišča so bili zaradi vohunstva na železnici obsojeni tri Belgijci na smrt. eden pa na 12 let ječe. Obsojeni so od začetka februarja 191 "> Rad bi izvedel za naslov JOHNA URBANI JA. Lansko leto sva bila skupaj na Graeeton, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se sedaj nahaja, da mL javi, ali naj se pa sam oglasi.— Joseph Slak. R. F. D. 3, Box 140. New Alexandria, Pa. (1-3—-12) NAŠI ZASTOPNIKI, ' kateri so pooblaščeni lx.hirati naročnino za -Glas Naroda" in knjige, kakor tiuli za vse druge v našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind. Ark. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo. Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesb in John Germ. S ali da, Colo, in okolira: Louis Ca- liezno- vedno zamuda časa z opoldan- na dveh železniških progah zapi- »tello (The Bank salootu sovali vse v fronto se vozeče in s' ' " fronte se vračajoče železniške transporte za železniško službo in ji poročila dostavljali. Sodba je bila potrjena in se je izvršila. j skim kosilom ter mu prinese dobro kosilo na mizo. Naš priden i hlapec z vso slastjo in vnemo na-! daljuje započeto delo; okusna vojnih hujskačev postaja sen. Z veliko napetostjo pričakujejo politični krogi sestanek romunskega parlamenta. Z gotovostio se tr- • , ... „ , ^ , , i i!-, i t - jed. svinjina m se kozarček vina di. da bo kabinet rekonstruiran. , . , . ... - . . .. povrh ga je kar vzradostilo. A Ali v mtervencnomstienem, ali v , . , , , , , . t . , . - . sedaj, ko je bil ze enkrat tako nevtralisticnem smislu, to ie se ne- . . V t ' . , vnet in zadovoljen za mizo, po-' gotovo, pa tem vazneje. ker ie od • - T ,. • . , t v** ^ , . prosi se Janez gospodinio za ve- te rekonstruk'|je pac odvisna na- t - , * i • i % • -, ' 1 .. čerjo, da se tako pridobi se vec daljna politika Romunije. Bratia- ? , , r 1 „ . ^ , , J , , časa za delo tudi zvečer. Brez po- nu je za nevtralnost, toda on pod- . • i , , , .. v sebnega pomisleka postavi gospo- lega vplivom vedno razseznejse gonje. Kraljevo stališče je skrajno rezervirano. Intervencijonističnim Katere sile bodo zmagoslavne v evropski vojni? Piše F. GRAM. dinja tudi večerjo pred novega hlapca. Po povžitih obilnih nebeških darovih izgine Janez. Gospodinja ga začne iskati, da pojde| (Konec). .prepojimo z nemškim duhom, da Poglemo malo, kako se bo vojna 1 razširimo nemško moč in trgovi- končala. | no.-- Prvo leto so vsi govorili, da bo-j Pred kakimi štirinajstimi dne-do Nemci zmagali. Rekli so, da j vi pa dobim zopet oni iist, v kate-bodo narekovali mir v Londonu, rem piše isti Harden: da bodo oropali iu zasužnjili celo Ali ni mogoče napraviti častne- politikom je kralj izjavil: Sem naroden vladar in želim, da bi naša domovina postala čim večja in čim „"e 'uajd7 Konečno -a" izsledi naenburs. Colo.: Ant. Safticb. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianopolis, Intl.: Alois Iiudnmii. Woodward, Ia. in okolico: Lukas Ptxlhre^nir. Aurora, 111.: Jernej B. Verbič. Chicago, III.: Frank Jurjovec. Depue, Hi.: Dan. Badovinac. Iji Salle. 111.: .Mat. Komp. Joliet, III.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bnuibicli. Waukegan, 111.: Frank Petkovgek in Math. Ojrrin. So, Chicago, 111.: Frank Černe ia Kudolf I*ožek. SpriiiJifield. 111.: Matija F.urbori?. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne in K<>k Firm. Kansas City, Kans.: l'eter Sekneller. Mineral. Kans.: John Stale. Mulbery, Kans. in oliolica: Martia Kos. Kingo. Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolii-a: Pavel S hal t z in M. F. Kobe. Manistique, Mich. In okolica: Frank Kotzlan. So. Range. Mich, in okolica: M. U. Aurora, Minn.: Josio Fn^iua. Chisholm. Minn.: K. Zgour, Jakob Perich in Frank Žagar. I>uluh. Minn.: Joseph Shsirabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gou/.e. l'eshel in Louig sklenili mir. seveda kot zmagoval-j nem času tudi Nemčija grozno kr- M. L. Kapsh, Jos. J. l'esi ci. Nikjer še nisi bral in menda vavi. Nemci so pač računali, da se M" 1>eru5ek- . tudi ne boš kmalo. da želita Fran eoz ali Rus miru. Francosko geslo je: Najprej moramo Nemce premagati. potom bomo pa govorili o miru. Enako je v Rusiji. Ko so Rusi ipzrevideli, da se njihova armada po krivdi velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča umi ka, so postali tako razjarjeni, da je bil car prisiljen poveriti vrhov- popolnoma pripravljena na vojno dinja! Ne zamerite mi vendar! "°.vodstvo drugim možem. Odte- na dveh Ze i t unc: frontah. "Frankfurter Zakaj se liudujete nad menoj'.' ki reprodueira tu vest, Jaz sem mislil, -da je pri vas ista daj pa veje drugačen veter v ruskih bojnih vrstah. Kdor pazuo zasleduje rusko zgo- rnje nasprotujoča si poročila. Med-*em ko pravi neko polslužbeno obvestilo. da je opažati znake, da bo Romunija dovolila prehod svojih čet preko svojega ozemlja in da bodo tozadevna pogajanja med rusko in romunsko vlado najbrž skoro ugodno končana, sodijo po- oristavlja. da je "Corriere" znan krščanska navada, kakor pri nas! , ^^ pazuo zasleduje msko Zgo-po svojih izmišljotinah. i doma — da se gre po večerji dov'»l<> f*diijih ^ let, bode izpre-p„,,;-L - i; - v, . . r, i 1V(M!| Videl, da je pravzajirav nemški .!! . .'..':?,;.?r"ViSaJ0^ " ____________cesar vodil n,sko politiko. Raznoterosti. Drobne vesti iz Italije. Preko Lugana poročajo, da so aretirali na italijanskem ozemlju v Pontecliiassu nemškega industrijalca dr. Fr. Roechlinga, ki je prišel preko Švice s svojim pro-kuristom samezni listi dokaj bolj pesimistič-i,. no. "Matin;' pravi, da se bo Ro- * munija pač šele takrat odločila. kadar bo četverozveza dokazala i • ^ -it n • i a.. V(lv. „ i • kuristom .Muellerjem, da poizve ia ies nekaj premore s svonmi če- i ... .. i-* i x i- tam; T3 .n UM X- . od svojih italijanskih nastavljen lami na Balkanu. "Matm nnno- i i •• - v + i i • • x x 1 1, cev. kako se razvijajo posli tvrd-toca, da naj posije ententa noseb- i - i • • + t d j . 1 ko. Deževalo je in ti nastavljenci nega skupnega dipiomatienesra in 7-r-tj i t • ht n i . -- Sf> povabili Roeclilmga in Mueller- \ojaskega pooblascenca v Buka- • • ^ n-- •• i i i i- , 1 . J",K'1 ]a. naj stopita v bližnji lokal, ki dos^vl 80 nacm -ZO?ne 1,e" se nahaja na italijanskem ozem- . ostatkom, ki so se pojavih pri lju blla sta tako ueprivedna. da riji. aSUOm pOSt°panjU V Bol^a" sta to storila, bila sta takoj prije-"rL ..... „ . 'ta in odvedena v zapor v Como. f rancoski listi porpeajo nadalje; Omenjeni nemški industrijalec Aten, da grška vlada z vso po- Roeehline ie bival poprej v Mi- \ sal)- To n a mi ga vanje na.i | _ 'Torriere della Sera?' je po-nac pomeni da bi se eventualni roi;.aj da Vatikan namerava pro- GrZk 8 pridružila tudi testirati proti zračnemu bombar-'n a • • {diranju Benetk. Res pa je, da je dunajski politični krogi preso- izrazil papež svoje obžalovanje. ia.lo politično situvacijo v Romu- ker je poškodovano krasno delo niji precej optimistično ter so nine Tiepolovo v cerkvi degli Scalzi. ga. da se je baš v zadnjem času napram beneškemu patrijarhu in nevtrahstična struja še ojačila. župniku omenjene cerkve, ali o Postopa povsem korektno i-i kakem protestu ni govora. Bomba ie bas pred par dnevi odredila raz-|iz avstrijskega zrakoplova je ve-riaskih v njenih pristavljala poslopjem železniške postaje, uisčih se nahajajočih za Srbijo na- ki obkrožajo ec-rkev in tvorijo namenjenih municijskih ladij — na.i- prave tam strategično najvažnej-boljšr dokaz, da so vse vesti o zbli- šo točko avstro-italijanskega božanju med Romunijo in Rusijo jišča. t oretirane. Poroča se tudi. da bo! — Salandra se trudi, da bi pri-Bratiauu nastopil v parlamentu, tegnil Giolittija v krog vlade in bi ki se sestane koncem meseca, z rad spravil, če že ne njega, pa podjarmimo tuje narode, da jih polit | Vsa višja petrograjska gospo-! da je bila poolnoma prepojena z j nemškim duhom. Skoraj vsa večja kupčijska podjetja so bila v nemških rokah. Ruski pisatelji, ki prav dobro poznajo razmere, da se je vsled nemškega upliva držalo narod v temi in v pijanstvu. Izobraženemu in treznemu Rusu Nemec namreč ne more prav z lahka prodati svojih izdelkov. Sedaj je pa nemškemu uplivu enkrat za vselej odzvonilo. Rusija ne bo nikoli sklepala miru ne z Nemčijo, ne z Avstrijo, ampak poskrbela bo za to, da bo ona sama narekovala mirovne pogoje. Dobroznani ruski general Ivanov, katerega imenujejo tudi "strah Avstrijcev" je rekel nekemu znanemu ameriškemu časnikarskemu poročevalcu: — Mi se ne bojimo ne Nemcev, ne Avstrijcev, ampak naprej ne moremo zategadelj, ker nimamo orožja. Ko bomo imeli dovolj orožja in muni-cije, bomo v najkrajšem času po-metli Nemce in Avstrijce z zemeljske oble. Da so Rusi res kaj takega zmožni, so pokazali v zadnjih velikih bitkah. Pred kakimi enajstimi meseci sem bral -v nemškem časopisu Vorwaretz članek znamenitega nemškega pisatelja Maxa Hardna. V članku piše med drugim tudi na-sleduje: Zakaj svet barvati, ko ga več ne moremo. Zakaj vendar prikrivamo. ko vsakdo ve, da je Nemčija začela vojno. Mi smo jo pričeli, da pac bo ponavljal drugi Sedan v desetkrat večjem obsegu in da bo vse že tekom par mesecev končano. Avstrija je iskala dlake v jajcu, pa bo dobila debela joleno in s tem polenom po glavi. Eno je gotovo: nemška trgovina ne bo nikdar bolj razvita kakor je bila pred vojno. Kdor pozna količkaj zgodovino, ve, da so oni narodi, ki so živeli v največjem blagostanju, najprej propadali. Nemec blagostanja ni mogel prenesti, ker je prišlo prehitro in nenaravnim potoni. Prc-objedel se je in začel je upoštevati samo sebe. Vsak je bil v njegovih očeh pes, divjak, ušivee. edino on je bil luč sveta. Nemška bojna pesem, katero so začetkom peli vsi vojaki, je sedaj utihnila. Tako se izpreminjajo časi in tako postane star pregovor zopet resničen : predrznost gre pred padcem. Kaj bo z Jugoslovani? Menda ga ni človeka, ki bi mogel to razjasniti. Šele ko bo nastal mir, bomo vedeli. če smo miši ali tiči. Ce pridemo navsezadnje pod Italijane, nam bo slabše kot nam je bilo pod Avstrijo. Bolgarska bode še dosti očitala bolgarskemu kralju, toda bolgarski narod bo ostal. istotako bo s Srbijo, ne glede na sedanje dogodke. — Živeli janičarji z handžarjem. živeli Nemci 1» pikelhavbo, živeli Avstrijci s križem v roki! — Na ta način se mora izobraževati narode. Kdor slepo ne veruje v onega, ki mu je predpostavljen, je izdajalec domovine. Križajte ga! _ izdajalca! — kriče avstrijski konzuli in plačani lističi no Ameriki. Pfuj. propalice človeške družbe! Nesramne kreature si upajo v tej prosti deželi groziti ljudmi z vešali in zaporom! Človeku se gnjusi tako ravnanje. Jaz pa kličem: — Prekletstvo vsem onim, katero so odgovorni za klanje, stradanje in trpljenje vseli narodov v Evropi. Vsem brez razlike narodnosti. Žalost nemške matere, ki izgubi sina. je ravno tako velika kakor žalost Slovenke. Prej če bo uničen sistem Prusi-je, boljše bo za.vesoljni svet! J Eveleth. Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel, nibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: J«»e Ada-niich. Xashwauk. Minn.: Coo. Maurin. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike ee. Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank Lel>en. Farell, Pa.: Anton Valentinfič. Fitz Henry, Pa.: F. lie, I. Podvašnik. I. Magister in U. R. Ja-kohhh. Steelton. Pa.: Anton Hren. Unity Sta.. I'a.: Joseph Skcrlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Wiliork, Pa.: Fr. Seine in J. Peter-nel. Toele. Utah: Anton Palčič. Winterquarters. I'tah: L. Blasidi. Blark Diamond, Wash.: (J. J. Po- renta. Ravensdale. Wash.: Jak. Romšak. Davis, W. Ya. ?n okolira: J. Brosieh. Thomas, W. Ya. in okolica: Frank Koeijan in A. Korenchan. (irafton, Wis.: John Stamjifel. Kenoha. Wis.: Aleksander Pezdir. Mihrakee, Wis.: Josip Tratnik in Fraink Meh. Sheboygan. Wis.: Heronim Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Skok. Rook Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalicli in Valentin Marcina. Kemmerer, Wyo.: Jos. Motoh. \ GLAS NAHODA, 3. DECEMBRA. 1915. 13= Jugoslovanska a —i Katol. Jedneta B »nitorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOT A, SLAVNI URADNIK5J r*»d«ednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way og bos iT, Pfgi|< dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barbertol . Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOl'iS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MOTE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEI1AR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN KRŽISNIK, Box 133, Burdine. Pa. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. t. J. PORENTA, Box 701 Black Diamond, Waih. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva «v. Cirila in Metoda, Iter. J, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jeruia, Itev. a, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva 81ovenee, Iter. 114 Minn. '•Pride tako...." I Vzdihnil je in Tončka se je vzravnala in mu pogledala v oči. j "Zakaj pa vzdihuješ?".... ! Zopet ga je vprašala in gledala Izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Spisal: Filip Rekar, New York, mu je naravnost v oči. j "Ne vem____" Franci je .odgovoril mirno in za mišljeno. Vse njegovo govorjenje je bilo By, Vsi dopisi, tikajoč! se uradnih zadev, kakor tudi denarn? poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani člinoT »e ne bode oairalo. * Društveno glasilo: "GLAS NARODA." Franc Koritnik in Djego^te^i^of (Nadajevanje) Pepca: — To vem že dolgo, pa je vse zastonj, če hodi. Kovačev: — Že celo pismo sem bil spisal zate, po njegovem na-v zadnjih dneh zamišljeno in pol- ročilu. Ali ga hočeš brati? Meni se fant smili, ker res ni slab. glasno, navadno je sedel na klopi' Pepca: — Lepo te prosim, pusti me. Ne govori več o tem. pred hišo in je strmel v daljavo.- Kovačev: — Mislil sem ti samo povedati. — Nikar ne zameri. Tončka je to opazila in ga je Pepca: — Štiri leta je od tedaj, kaj ne? vprašala in tudi oče je opazil. —] Kovačev: —Da, štiri leta bo. Glej. in prestrašil se je in domi-J Pepca: — Povej mi. prosim te, še enkrat, povej natančno, kako slil se je na davna leta, na gren- se Je zgodilo ke dogodke se je spomnil in bal se je zavoljo sina. "V daljavo ga vleče, vabi ga ne- va Roman Romanov. (Nadaljt •vanje.) il i ob takih pri likali se je pogo- b t O It . rat pripetilo, da se je razžalo- stil mla d i obraz, raztegnile so se usti lice, solze so >ritekle iz oči in Fra ie nagias zajokal.... Tak j sem lač <'ii.... lačen.. " T ako je ravnal Franci tistikrat, iu j stokrat se mu je smejal mla Il o •e in ga je oponašal. Do- pad lo SI je mlade mu Koritniku to živi ienji in videb > se mu je, da je bil i en in sr. 'čcii. Davno je nini čas sanj, mirna .je bila bo- doč lost iu pozab jena je bila ne- mir na i liuahist. Nikoli ni prišla 1UI ] »amt •t in samo še mlada gospo- din. Doi a se je domih da včasih nanjo. lisli a se je \ časih, spomnila ga ie iu se je za* mejah). *4 Kak o je bilo. . .. Ali se doini- "Sel bi. oče. . . . Bal se je, ker se je domislil na težko pot, na vlažno izbo in mrzle in sirove ljudi. Sam bi bil stopil k njemu in bi ga bil prosil v o-četovski ljubezni. "Ne hodi. Franci.... Ne misli ničesar, ne sanjaj več. lepo tc prosim, Franci.. .. " Sam bi stopil k njemu in bi govoril. ker mogoče bi šel, zašel bi iu se ne hi vrnil nikoli več.... Od strani je opazoval sina in videl je, kako je bled. kako zamišljene so oči, kako se izvije iz prsi vzdih.... In omenil je svoji ženi. "Ti", je rekel, "Franci bledi in je zamišljen.... Na klopi sedi pred hišo, v daljavo strmi, po ce-sti strnili doli in misli in tuintam vzdihne----Glej, jaz vem: v prsih se mu je zbudilo, velika moč je enci m so vstala, noč in dan ne da miru in trud lil n-,vleče ga in sili ga na pot. Ijavo.... naprej.... svet____'" ako so zaklicali najprej in j '*,Juz ne Franci je stopil iz vrst. približal to?".... se je in se je priklonil. Zahvalil se | Žena je vprašala preplašeno in j je v lepem govoru, lepo je zvenel skrbne oči so strmele v možev o-I njegov glas, čisto in veselo in pri- braz. jazno so se nasinehljali visoki go- Kovačev: — A. kako je bilo tisto s Thonisonom? Pepca: — Da. povej mi. prosim te. Kovačev: — Samo Tomažev je bil poleg, jaz ne vem. kaj sta ime- znana moč v prsih____ dalje____la- mi Je rekel, da nismo vsi skupaj nič vredni. naprej____križemsvet____Pojde; Pepca.: — Pa zaradi take malenkosti, da ga je? neko jutro bo vstal in se bo od- Kovačev: — Menda že. Vsaj Tomažev je tako rekel tedaj. Cud-pravil.. ..Mogoče kdaj vrne, no vseeno, ker je bil France vedno dober in miroljuben, bled. sesušen, mogoče nikoli več., j Pepca: — Pa kaj je rekel zastran mene? Saj si mu ti pivedal, Umrje med tujimi ljumi, brez po-,*3* bom v Ameriko. strežbe, zapuščen____" |r„ Kovačev: — Da, jaz sem mu povedal, tedaj, ko so ga že uklenili. Mnogo je mislil oče in bal se je Zalost,lli Je bil. kaj je pa rekel, se ne spominjam več. tistega časa, ko bo stopil preden,' Pepca: — Ce bi že vsaj vedela, kje je. Da bi mi vsaj enkrat pisal, bledega obraza in nemirnih oči. Pa ,,u" in niti Iie ve. da sem v tem kraju. Kovačev: — Najbrže, da ne ve. Od tedaj, ko so ga zaprli, ni bilo od njega nobenega glasu. čimdalje gre človek, tembolj si ga zaželi. Ako sem bil zaprt, praviš? Da, zoprt. Tudi tebi bi ne škodilo.... Ali ste še vsi skupaj? Tomažev: — Se vsi. France: — Ali je kdo prišel v tem času? Tomažev (še v večji zadregi: : — Seveda so prišli. Veliko jih je prišlo in še več jih je odšlo. Saj veš, vsak za kruhom, kakor kilo i more. France: — Kaj pa tisto? Ali je bilo res. kar mi je povedal oni večer Kovačev? Tomažev (po kratkem premišljevanju): — Kaj misliš? Ali boš tukaj ostal? Veš. malo sitno je. Thomson in drugi ljudje ne pozabijo tako kmalo. France: — Ne. še nocoj bom odpotoval. Ali je prišla Pepca v Ameriko ? Tomažev: — Ali si bil že s katerim naših skupaj? France: — Ne. povej, kar te vprašam. Ali je prišla Pepca v Ameriko, ali ne? Tomažev: — Če je tako. ti bom povedal, da je ni bilo in da najbolje narediš, če takoj greš. da te ne bodo videli. France: — S Kovačevim bi še rad govoril. Tomažev:' — Kaj hočeš s Kovačevim govoriti? Z menoj pojdi. Sedaj, mislim, gre vlak. — (Vstane in ga vleče od mize.) France: — Ali ni prišla sem? Ali tudi pisanja ni bilo od nje? Tomažev: — Ne nje. ne pisanja. Vstani, da greva. Tudi za nas bi bilo slabo, če bi te kateri videl. France: — Ali je še vedno taka napetost? Tomažev: — O še vedno, pa še kakšna! Če bi bil imel tedaj Thomson druge ljudi na razpolago, bi bil vse odslovil. France: — Torej ni Pepee v tem kraju? Tomažev: — Ni je ne: če rečem, da je ni. — (Prime Franceta za roko iu ga vleče v ozadje): — Pojdiva. France, pojdiva! (Nadaljevanje prihodnjič). eenje, "Frane Koritnik! L- -. v da-križem- razumem. Kaj j t q>odje. "Ti ne razumeš, ali jaz vem. ... i Tudi meni se je zbudilo in moral J To se je ponavljalo vsako leto's,.m na pot in straŠTio je bilo. Jaz mi lu.li zadnje leto je prišlo, in vem.... mnogi gredo in se u^ vr-ranči je zapustil domačo šolo. ll0j0 uiko]i Več.... Umrjejo tam ! In glc.,. zbudilo se je podedova-|v tujem svetu in med tujimi in ln 0,1 «^eta,_veeje m močnejše se mrzlimi ljudmi____" 'Pa kako misliš:'*. . . . vstalo je in zaklicalo -- Vstani in pojdi, ti moj fant ki imaš silno moč in silen po uum !.... Zbala se je tudi ona: samo malo je umela. "Rad bi se dvignil nad rojaki, v šolo bi rad, ali to stane denar.. „ . .. . , . , , ......P*' nas ni toliko denarja, stradal Začutil je bil m sklenil je bil ]v vlažnem in nezdrave globoko v srcu: sliš.. In tudi m se je nasmehnil. "Neumno je bilo...." Tako je prišl llihče se ni maral več ( emu bi se spominjali pera življenju.... "Vstanem in pojdem in se dvignem sredi rojakov visoko gori!" pozabljenj« pomii >b t«'in m m stanovanju. zbolel bo in bo umrl____" Mirno je bilo po sobi, večer se „ . . . . , ., . , i je delal in mrak je prihajal v so-\ trinajstem letu je bil m obda- bo. čez okna se je plazil, ob vratih e so ga sanje, polno jih je bilo o- je Iezei in pomakllii sc je v vse koli njega lepe so bile m vcličast- štiri kote in od tam se je pomikal j tie. Dvignil se je nad svojim ljud- proti srednini, boljinbolj se je j stvom, da se je odkrivalo pred zbliževal in končno se je strnil in njim in priklanjalo v ponižnosti in lmpolnil vso sobo. Franci je stopil v sobo, do omare je šel s sklonjeno glavo in je vzel tam drobno knjižico. "Kaj boš, Franci?"... . Mati era je vprašala in je gleda- Nič.. Komaj slišno je i/pregovoril in "Kaj pa dela navadno Franci?" Mati jo je vprašala in Tončka Jn zopet je bil med njima mir in igrala sta s<- naprej. Veselo in prosto vseh »krbi je biol to življenje, liali naglo je minilo postovanju. . — Naprej. Franci, brez strahu, spominjali, t-, branei. m predrzno!.... Glej. zbudilo se je podedovano Lepo sta "rastla otroka, Franci i >(1 večjo 'm močnejše se jci je bil krept k in močan, in Tončka j z!m(lil°' si,MO ^ l,il° iu nepremag- la proti njemu. j- bila slabotna in drobna. Tudi ,JlVo- vstal° il1 zaklicalo---- ona je shodila in skupaj sta se! Franci je dvignil glavo, zravnal igrala in zelo sta se imela rada. jse J'" pogledal je v svet z drzni-1 je odšel tiho in s sklonjeno glavo. Samo '.'.ikokdaj sta se sprla in sa-!IU' °čmi in ]>oln poguma. J Potem je prišla v sobo Tončka ino kratek čas je trpela taka je-' pojdem v svet. do nedo- in je sedla na stol. za. — - {sežnih daljav pojdem, ]>o široki iu "Si še hud. Franci?" prijazni cesti----" ln Franci se je obrnil proti njej In smejala se je bela cesta predj's<- ozl'Ia okoli in okoli, in se je nasmejal. j njim, .smejale so se daljave iu va-| "Sedi, mama. in strmi predse "Zakaj »i pa razbila mojega bile so. Na večer so padle črne misli.... Vedno premišljuje, konja '".. .. sence pon jih in daleč doli so pad- mama- in bled je in kakor bo- Saj ga nisem nalašč: pal je injle čez holme in doline in bilo je.Jan-*-- i*azbil...." kakor bi se stegnile prijazne ro-j. Tončka je plašno pripovedovala ke. na skrivaj in na tihem bi se,111 tiko in potem je prenehala. stegnile, mahale bi in vabile____ | ''Vprašala sem ga tudi že, kaj Sam je hodil in zamišljen in niisli. pa "ič ne pove. Vprašala sem Tončka je tudi to opazila. Tudi čc je bolan, pa je rekel, da < dej, že je š.-l Franci v šolo, žejpobledel je bil obraz, zamišljenost j.' bral iz knjige in že sta hodila j je legla po njem, oči so postale},. T° govorila Tončka še s ti-skupaj s Tončko vsako jutro in'globoke kakor jezera. jšjim glasom. v-ako popoldne. Pridno sta se u- "Kaj misliš. Franci?" j ti nisem povedal?____Ka čila, iu zlasti je bil nadarjen fant. Drobna iu šibka sestra ga je'kor jsem rekel!"..,, in učitelj se je o tem pogostokrat vprašala s skrbnim iu prijaznim' izrazil. Bil je med prvimi ves čas,! glasom, vesei je bil in pogumen in parne-i "Nič... Mislim..." t»Mi je bil. Oče je bil ponosen nanj j Odgovoril je zamišljeno iu pol-, in nalašč je vprašal včasih učite-j glasno in je sedel dalje in molčal, iremo----" Ija. kako se uči »in. In sestri je prišlo na pamet, da je Tiho je govoril in sam zase in mogoče bolan in smilil se ji je. Pri-mi*ti sta odšli iz sobe. bližala se je. sedla je k njemu na' "Človek bi. storil tako ali tako. klop pred hišo, roko je dala krog nobene pomoči ni.... Nič ni ! njegovega vratu iu pritisnila je napraviti----" Dober in pameten fant je in j svoje lice na njegovo: | je bila legla po sobi in zu- Ino je nadarjen----" ; "Ali si bolan. Franci?____Bled nai je sijala luna. Skozi okno je Vesel je bil Koritnik in je pra- si tako in prepaden.... kje te pa P0SU*ala v sobo in mehki žarki so vil ženi in tudi njej je bilo zelo boli?"________jse razlili po tleh in vzetpetali so Skrbno iu ljubeznivo je vpraša- t.am in se zbirali---- Popolnoma la in svoje nežno lice je tiščala k '|e kilo mirno, samo iz veže so se njegovemu. čuli tuinlam koraki, ogenj je pra- "Nič me ne boli, Tončka!"____(sketal na ognjišču. Tončka je iz- svetle kočije, izstopili so gosposki/ Nasmehnil se ji je in je pobožal Pref?ovorila.. .. potniki iu so se zbrali v šolski sobi ujeuo roko; ' (Pride še). Oče je hodil po sobi doli iu gori, ustavil se je za trenotek in je zopet nadaljeval svojo pot. "Ali mi ne vemo.. . .mi ne mo- 4. Prizor. Thomson: — (pride iz ozadja, gre počasi preko odra; predno stopi na levi strani za kulise, malo zakašlja in reče) : — To je pa res lepo. kdo bi si mislil. (Pepca in Kovačev planeta pokonci in gledata za njim). . .Pepca: — (preplašeno) : — Moj Bog! Mr. Thomson. Ob službo bom. Slutil je. da prihajam k van: spraševat za Franceta, sedaj me je pa dobil. Jutri najbrže ne bom več v njegovi službi. Kovačev: — Ne boj se, tudi če te odslovi. Saj ni treba, da bi bila tako odvisna. Ti ne veš. kako je z nami. Vse je hotel zapoditi. Nekaj časa nas sploh ni pustil na delo. Šele tedaj ko je izprevidel. da brez nas ne more izhajati, nas je vzel nazaj. Pepca: — (se u misli in zajoka): — Moj France! Moj France! Kovačev: — Nikar ne jokaj. Pepca. Saj France tudi ni vse. Tomažev mi je nekaj pravil. Toda kaj--- Pepca: — Ne morem, ne morem. (Vstane, si obriše z robcem oči in počasi odide "i. 5. P r i z o r. Tomažev: — (pride iz hiše in popade Kovačevega za roko): — Kaj je rekla? Ali si ji kaj omenil? Kovačev: — Omenil sem ji. toda nič ni hotela slišati o tebi. Saj sem ti rekel, da lic bo nič. Tomažev: — Kako nič? Presenetilo jo je, ker je prišel Thomson mimo. Ne vem. kaj se ga tako boji. Mislil sem. da ji boš dal pismo, ali pa jo vsaj vprašal, kdaj bo zopet prišla. Kovačev: — Malo preveč zahtevaš od mene, Tomažev. Vse sem pripravljen storiti, kar je v moji moči. česar pa ne moreni, ne mo-rem __Poljedelstvo Popolni nauk o čebelar stvu, vezan gCENIK KNJIG yy/ katere ima v zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y, POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleski tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vsak 50^, oba Občna zgodovina Pesmarica, nagrobni«« Randevous -M Tomažev: — Bom pa sam, če ti nočeš. Kovačev (vstane) : — Napravi kakor veš in znaš. Svetujem ti, ne bodi preveč predrzen in ne udajaj se preveč upanju. Razočara nje kaj naglo pride. — (Odide v hišo.) VI. Prizor. Tomažev: — Presneti ljudje. Z nob- nim se ne more človek pomeniti. Najbolje je. da poskušam sam, brez tuje pomoči. Ako jo pregovorim, da me bo vzela, tla se bova lepo poročila in v miru živela, mislim, da ji bom lahko iztrgal misel na Franceta. Da bi se pa od kodersibodi vrnil France, stopil bi k njemu, prijateljsko bi mu stisnil roko in rekel: -— Prijatelj, vidiš, tako se je zgodilo. Ni pomagati. Jaz sem srečen -in zadovoljen in me cela stvar čisto nič ne skrbi. Gospodinjo bi rabil, toda kje naj jo iščem, če je ni nobene. Hm. bomo videli, bomo videli. — TALIJA. Zbirka gledaliških Iger: »-~.ee __jjj —.30 —.30 r-M' "Jako napreduje.... Zelo je nadarjen in radi ga imamo!...." Dobro je delo očetu in tudi župnika je vprašal. vsee. In končalo se je šolsko leto in zbralo se je tisti dan mnogo gospode, iz mesta ->o se pripeljale VIII. Prizor. France (se prikaže izza grmovja, ko pa zagleda Thompsona. se hitro umakne nazaj. Opravljen je čedno, v roki ima mal kovčeg it; pravi komaj slišno) : — Lepo srečanje! Thomson: — Delavei so. da jih je treba iskati, samo srca nimajo. Bom videl, mogoče bo šlo. Poskusimo. — (Odide na desno.) France (pride iz ozadja, postavi kovčeg na mizo, sede in si zakrije obraz z rokami) : — Štiri leta je. če se ne motim, kar se je odločila moja usoda. Strašen udarec je bil. nisem mislil, da ga bom prenesel. Prišlo je pa tudi res vse naenkrat name.. Ukleiijen v ve-__ rige sem zvedel najstrašnejšo novico, da mi je umrla mati in da je' Mirko PoŠtenjakovii Pepca na poti k meni. Kako rad bi se bil srečal z njo, toda kot zlo !n» divjem zapadu, vt«. činee mi tega ni bilo mogoče. Pepca! Bog ve, ali še misli name. rili Na jutrovem še živi zame. kakor sem jaz zanjo živel in še živim. Ce bi bil po- Na krivih potlk slušal učiteljeve nauke, bilo bi danes drugače z menoj. — (Po poti Na različnih potili pride Tomažev. Ko zagleda Franceta, se ves strese in se hoče vrni- j Naseljenci ti. France ga še pravočasno zagleda in zakliče) : — Tomažev. To- Na valovih jnžnega morja mažev! Ali se me bojiš? Zakaj se me izogiblješ? Ali me mogoče več .Nikolaj Zrinaki ne poznaš? j O jetiki Tomažev (v zadregi): — Seveda te poznam, še predobro te Odkritj« ASmi-Oč«, poznam. Čudno se mi je zdelo, ko sem te ravno sedaj tako nepričakovano za---. France: — Tak stopi no sem in podaj mi roko. Kaj se. zlomka. obotavljaš? Tomažev (mu poda roko in ga gleda izpod čela): — No, pozdravljen. Kje si pa hodil? Vsi smo mislili, da te ne bo več. Ali si bil toliko čas zaprt? France: — Malo zaprt, malo sem pa hodil okoli. Lep je svet in —.25 Pri pušeavniku t—.20 j Raztresenea i—.60 Starinarica t—.35! Idealna Tašč« j RAZGLEDNICE: 1 | Newyorske, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New York« t—.29 --.84» —.26 .20 e—.20 t—.20 —.20 •—.20 ■—.45 —.20 i—.50 i—.20 —.20 ■—.20 —.25 —.35 —.20 —.60 —.V —J• ,—.2* —.2« —.It —.2* »JI —.8* po Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali Odvetniška tarifa Prihaja« Prejrovori. prilik«, relčJ Prst božji ZEMLJEVIDI: Avstro-0 grške, mali Združenih držav, mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vaeh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan —.30 Celi svet Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet «—.OS —.SP —J« r—.18 r— .2* —.11 —TA $l.f* —.10 —.50 —.25 —.a — 1.50 OPOMBA: Naročilom je p rilo žiti denarno vrednost, bodisi v £#> to vini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah Poštnina j« uri nel ^aafe it TTftCuuuiL Nisht and Emcrcency Call: Madison Square 6001 iUPPUf. GLAS NARODA. 3. DECEMBRA, 1915. Slovens ko katoliško podp. društvo svete Barbare za ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Iiikorporira.no dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: ^rodsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willock, Pa. t. podpredsednik: KAKOL ZA L. AR, Box 647, Forest City, P*. II. pod predsednik: LOUIS TAUCHAIt, Box 835, Rock Springs, Wyo. l'ajnlk: JOHN TELBAW, Box 707, Forest City, Pa. II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. flUwajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. I'.JoblaiWenee: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St.. JoUet. IlL VRHOVNI ZDRAVNIK: r MJEtTLN IVEC. 600 Chicago 8L. Jollet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Plttstjorgh. P*. 1. nadzornik: JOHN TGRINČ, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLGVČIČ, Box 705, Conemaogh, P*. IIL nadxornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio. POROTNI ODBOR: Tredsednlk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. »»orotnik: MARTIN ŠTEFANcIČ, Box 78, Franklin, Rang. £1. poroti.it: MIHAEL KLOPČlC, 528 Davson Ave., R. F. D. L field. Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 Vi, Bridgeport. O i ai ravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. II. upravnik- PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt. IIL Dopisi naj se pofiUjajo I. tajniku Ivan Telbaa. P. O. Box 707, rorem City. Penna. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI Imenovanja. Za nadporočnika sta iiurimvaua črnovojn iska poročnika dr. Pavel Pestotnik in dr. Iviulolf Sajovie. — Za poročnike i so imenovani rezervni praporšča-' ki: Milan Peterlin, pešpolka 27..j k KI<'Uovš<:k, pešpolka 27.,' Šinkovec, pešpolka 27. — Za !i'h||>i>: kovnika je imenovan major 7l>. pešpolka Matevž To-ljan. — majorja pri 100. pe3-polku j«* imenovan stotnik 7. lov-j »kega bataljona Gvidon Krusič;! /a majorja izven ture je imenovan Htbin Ravnihar v ulanskem polku št. 4 v priznanje odličnega! i i ; i *, 'L ' 1 d< l ivinija prej sovražnikom. — Za stotnika j«- imenovan liadpo-roi-nik topničarskcjra štaba Fran I' !ar. Za višje zdravnike so imenovani: dr. llugon Robi«; garni-J zijska bolnišnica 12, dr. Josip Tavčar peš pol k 17. in dr. Fran Toplak. - Fran Petne, e. kr. porotnik v rezervi, je imenovan oticijalom pnštuo- hranilničnega urada na Dunaju. — Za sanitetni ja praporščaak je imenovan medicine,- Jožko Sekula. — Štabni narednik !>7. pešpolka Josip Lavreiičič je imenovan oficirskim namestnikom. KRANJSKO. Beneški Slovenec-vcjak umrl. Ivan Jelina, vojak italijanskega alpinskega polka št. doma iz Sovodenj, je umrl v Ljubljani vsled zantrupljenja krvi; ranjen je bil n;t levi nogi v stegnu. Star! je bil ::u let. V ruskem ujetništvu. Iz Samar-i kanda. na meji llulinre, oziroma Kitajsk'V j«- oglasil Mirko Tratnik. >in ljubljanskega hotelirja. Dopisnica je datirana 28. avgusta, hodila jc torej celih 70-dni. Dopisnica .se glasi: " Dra gi I str;"ko! Zopet se Vas spominjam' z eno dopisnico in vprašam, kaj vendar, da mi niti en človek ne p^'- ' Leto dni je minulo, pa lil-st-m dobil niti ene dopisnice, pisal ^"■iM jih pa že par sto in dvakrat br/ojavil domov, pa nisem dobil niti enega odgovora. Hvala Bogu, do sedaj sem še precej zdrav, samo dolgčas in hrepenenje po domu in Tratnikovi kuhinji je nepopisno. Kaj je /. g. K., ali je pri voj ikili.' Ako je doma. izročite mu moje pozdrave. Prosim Vas. pišite mi kaj in recite še doma, naj mi kaj pišejo. Srčne pozdrave pošilja in kliče na svidenje vdani Mirko." 1 Iz strelskih jarkov med grmenjem topov in peketanjem strojnih pušk pošiljajo pozdrave vsem znankam in znancem fantje *'tele-•'nn-krga oddelka" 17. pešpolka: Radolovie Matija, narednik; Ep-pich France, eetovodja; Jeruc Maics. eetovodja; Pizclj Slavko; četovodja: Sušter Karol, eetovodja: Nolimal Jožko, četovodja; Jenskrle Lojze, desetnik; Sitar Peter, desetnik; Goršič Joža, poddesetnik; Vogelnik France, pod-dc*s»tnik; Habiseh France, pešec; i'eternel Tonček, pešec; Omers ie-l France, pešec; Šteli France, pešce ; Pezdirc France, pešec; Te-kavc France, pešee ; Starin Polde, pešec. Kcnji na posedo. Kranjska deželna vlada naznanja: V podporo kmetovalcem zlasti pri jesenskih poljskih in drugih delili je vojno ministrstvo odredilo, da se smejo iz konjskih bolnišnic izposojati za laglja dela sposobni konji do 10. decembra. Tudi nekaj konj nadomestnih bataljonov je dovoljeno izposoditi. Iz ljudskcšclske službe. Učiteljska kandidatinja Gabrijela Pipan je imenovana za provizorično učiteljico na ljudski šoli v Trati. — V Blatili Brezovici nadomestuje nadučitelja Josipa Zakrajska, ki je odšel k vojakom, učiteljska kandidatinja Stanislava Faganel, ki je imenovana za suplentinjo na ta mošnji dvorazrednici. — Kandidatinja Ivana Carman je imenovana za suplentinjo na dvorazrednici pri Sc. Juriju. — Angela G rožnik je imenovana za suplentinjo na štirirazredni ljudski šoli v Šmarjah. — Ker je odšel nad-učitelj Ivan Bezeljak iz Vač v vojaško službovanje. ga nadomestuje kot supleatinja bivša učiteljica Marija Tramk iz Save. Iz davčne službe. Predsedstvo kranjskega finančnega ravnateljstva je imenovalo davčne oficijalt Rudolfa Binterja, Valentina Novaka iu Rajmunda Mlejnika za davčne upravitelje v 0. einovnera razredu. S tiralico so zasledovali l'j tet st«".rega dninarja Mihaela Štefeta iz Naklega radi tatvine iz 1. 1!>1:>. Prijeli so ga konečno v Cegelniei in izročili okrajnemu sodišču v Kranju. Tatvina. V neko gostilno v Kolodvorski ulici v Ljubljani je prišel zvečer m-ki mož in želel tam prenočiti. Odkazali so mu posteljo v sobi. kjer se je že nahajal neki infanterist. Vojak je svoje reči urejeval, neznanec pa je porabil to priliko in mu vzel s postelje denarnico s .'JO kronami in nekaj spisov, nato je izginil. Infanterist je opazil, kaj se je zgodilo, zato je šel za tatom, ali ga ni mogel več dobiti. Policija pa je prijela tatu tri dni potem na Dunajski cesti. Tat je že večkrat kaznovani dninar Anton Poznik iz Kamne gorice. Piške bi bili radi jedli trije fantje iz Vižmarjev. Zato so sklenili vzeti jih iz nekega hWa ponoči. Posrečilo se jim je doK j dve lepi piski, kateri so zaklali v neki mizarski delavnici in v nedeljo so ju hoteli pojesti. Ali orožniki so izvedeli o nameravani pojedini in vzeli tatičem piški. V popolni temi. V -Spodnji Ši-j ški se pritožujejo, da zvečer ne j gori niti ena svetilka in je torej J popolna tema. ob poti grozne lu-j že. Ena svetilka je na oknu Po-' gačnikove hiše štev. 8. Prosijo v ta mestni del vsaj malo luči. Stajeesko. Izpred vojnega, sodišča. Pred graškim sodiščem je bila dne 6 novembra gdč. Antonija Ježov-nik. učiteljica iz Braslovč, po daljši razpravi, pri kateri je interveniral kot njen zagovornik dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. popolnoma oproščena obtožbe radi hudodelstva po § 65. a) kaz. zak. V ruskem ujetništvu. Mirko Gruden, iz znane rodbine Gruden iz Spodnje Hudinje pri Celju, enoletni prostovoljec pri 17. peš-polku in absolvent državne realke v Trstu, kateri se je pred kratkim pogrešal, se nahaja od 13. septembra ranjen in ujet v Čer-kasu. Odlikovanja. Iz Maribora poročajo: S siguum laudis je bil odlikovan Gabrijel Majcen, rezervni poročnik 2. bosensko-liercegovin-skega polka. — Z zlatim zaslužnim križcem je bil odlikovan er-novojniški živinozdravnik Peter Skofič pri 22. domobranskem peš-polku. — Dva brata, sina umirov-I j enega orožniškega stražmojst ra! Franketa, sta že od začetka vojne na bojnem polju. Prvi sin, Viljem Franke, ki je pri 21. pešpolku, je bil že pri prvi vojni v Srbiji ranjen od krogle v desno stegno, a je sedaj vzlic temu zopet na fran-ti. Za svoje zasluge pred sovražnikom je bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. razre- javiti. Nadalje je namestnija zada. Drugi sin. Rudolf Franke, ki,segla VSM pr0dukeijo mleka v maje pri 19. domobranskem pešpol-j ^ oi skem političnem okraju. Mle- NAZNANILO. da zmanjka teh dveh živil za nje govo prebivalstvo. Namestništvo j Tem potom naznanjamo vsem je torej na prošnjo mesta Mari-planom društva sv. Petra št. G9 bor odredilo, da se izvažanje jajc j s K j v Thomas. VT. Va.. da in krompirja iz okraja ustavi. Mesto Maribor rabi o kros 30,000 se vrši dne 12. decembra glavna seja. pri kateri se bo volilo nov odbor za bodoče leto. Pri zadnji seji je bilo sklenjeno, da se mora vsak član gori imenovanega dni-j štva udeležiti seje in ako .izostane.' mora plačati v društveno blagaj-i kilogramov krompirja. Da se more čimprej ta količina dobiti, se bodo pozvali naj prvo večji lastniki krompirja, predvsem iz občin na Dravskem polju, da prodajo svoj odvisni krompii Maribor. Kdor na uradni poziv svojega odvisnega krompirja ne bo hotel prodati, se mu bo isti šiloma odvzel in bo dobil zanj nižjo ceno kot za prostovoljno oddani j Kad bi jzvedel za naslov svojega! Kje je moj brat JOHN KASTE-! LIC.' Doma je iz Št. Vida pri i Zatičini na Dolenjskem. 'izL^ takr6j,ekoU vrpte iglujem L* Lleveianda je odšel pred trem; lH>prrvljam Po najnižjih -enah. s doleti v šume v AVest Virginiji in i lo trpežno in tanesljivo. V poprav od takrat nisem še nič čul o | zanesljivo vsakdo posije, ker sem ž<* njem. Za njego naslov bi rad ! nad 18 let tukaJ v tem posl° 111 • . 7 i . . , , , ,, ; v avojem lastnem domu. V popravek izvedel njegov brat: Anton Ka-|mmem kranjske kakor vse druse stelie, 3508 St. Clair Avenue,j nai-monlke ter računam po delu ka-Cleveland, O. (2-4—12)?kor5no kdo sabteva brea nai!aij">a vprašanj. Za vsebino oglasov ni odgovor-j JOHN WENZEL, mestu ,10 r>0c: izvzeti so le bolni in čez I -OA^sinpajm, au OA^siUA^jdn eu ou J i»17 F^at «2na S'L. Cleveland. OhU. G milj oddaljeni člani. Z bratskim pozdravom (2-4—12) Odbor. krompir. Cene bodo sledeče: za velike množine, t. j. od 1000 kg naprej 11 K 100 kg. pod 1000 kg j pa do 13 K. Ko bo mesto Maribor imelo onih 30.000 kg krompirja zagotovljenih, se bo ta odredba zopet preklicala. V okraju samem pa je promet s krompirjem popolnoma prost in se sme za lastne potrebe nakupovati oziroma prodajati kakor poprej. Krompirja, ki ga kdo rabi za seme in za lastne potrebe svojega gospodarstva, se ne sme odvzeti. Za jajca veljajo skoro enaka določila. Pri zasegi jajc pridejo v prvi vrsti v poštev zaloge. ki jih imajo trgovci. Cena je določena zasedaj 12 vin. za komad. Izven okraja se torej odslej jajca nikakor ne smejo izvažati. Ako bi kdo pri rekviriranju nepravilno postopal, mora to takoj ku. je bil pri bojih v Galiciji dvakrat ranjen in je za svojo hrabrost dobil signuin laudis in bil odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem. Zdaj leži težko ranjen v Pragi. — S srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrost ne svetinje je odlikovan računski podčastnik Frane Retzer. bivši oskrbnik grajščine- Hrasto-vec v Slov. goricah. Umrl je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov Srečko Dogša, usnjarski mojster in posestnik v Središču, bivši dolgoletni načelnik središke skupne obrtne zadruge ter soustanovnik in starosta središkega Sokola. Zaradi navijanja cen je obsodilo konjiško okrajno sodišče gostilničarja Sutterja na 60 K in gostilničarja Merkulia na 20 K globe. Pctres. Z Dobrne poročajo, da ko iz tega okraja se sme izključno prodajati le v* Mariboru. Izvzeta je predaja mleka za lokalne vojaške potrebe in pa prodaja mleka v Gradec, v kolikor i" že dosedaj obstojala. Ako bi se pokazalo, da .Maribor navzlic temu ukrepu še nima dovolj mleka, potem bo na-mestnija odredila rekvizicijo v 1 jut omerskem okraj u. KOROŠKO. Odlikovanje. Rezervni poročnik dr. Jožko Požar je dobil za junaško zadržanje v bojih v Galiciji signum laudis in je imenovan za vojaškega avditorja. Cerkvene vesti. Na župnijo Grebinj je bil imenovan Fran IIo-lec. župnik v Naborjetu. — Premeščeni so: Ignacij Malej. kaplan pri Devici Mariji na jezeru v Železno Kaplo; Ljudevit Viternlk, provizor v Vetrinju, kot upravi- so čutili tam 30. okt. precej m o- tel j na Jezersko; Ivan llornhuck čen potresni sunek v smeri od ju- gozapada. Sipe so se tresle in slike na stenah premaknile. z Jezerskega k Devici Mariji na jezeru. — Razpisana je s župnija patronat go- st. Jakob ob cesti Silen naliv so imeli 3. novem- spasveška proštija) do 7. dec. bra v Celju. Bliskalo se je in gr-j K izpremembi vodstva pri rav-melo kakor poleti. Potoki okoli nateljstvu državnih železnic v Be- Celja so močno napeli. Vsled neprestanega slabega vremena se zavlačujejo jesenska dela na polju. Ijaku poroča uradna "Klagenfur-ter Zeitung", ki se zelo pohvalno izraža o delovanju bivšega ravna- brata K A KOLA MURN. Doma je iz Vavte vasi pri Novem mestu. Pred 5 leti je bival v Pittsburgh Kan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj mi javi, ali naj se mi pa sam oglasi. - John D. 1, Box 103, New Pa. (1-3—12) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penn-sylvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Vaš pametni tekmec rabi električno gonilno silo To je moderna metoda, ki nar Vprašajte le enega, ki rabi bo, če bi se hotel vrniti k Nato nas obiščite svoji i0\ rn c as in stai Idisonovc •emu načinu. The New York Edison Company At Your Service General Offices: Irvine Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600 Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway Sprins 9890 | *124 W 42d St Bryant 5262 »151 E S6:h St Lenox 77SO 126 Delnncey St Orchard 19u0 10 Irvine PI Stuyvesant 5600 I ~ »27 E 125th St »362 E 149th St Melrose 3340 *Open Until Midnight Kariera 4020 Mr. ZVONKO JAK3HE, ki je pooblaščen pobirati naročili- j no in izdajati tozadevna potrdila. Sedaj se mudi v Forest Citv. Pa.; in okolici. Upravništvo "Glas Naroda".: dQDi;* -"trL^a JKiiiJUl>Jt B&oii illrl m«sec* dnevno, izvaemši nedelj in po-jtavnlh praznikov. "GLAS NAHODA" ishaja dnevno ns Bfitih ctraneh, tstlco, da dobit« tedensko 36 strani beril*, v m&fiecu 108 strani, aH 624 strani v »lirik mtsteih. "GLAS NAEODA" fionst2a ___________dnevno poročila z bojišča in run« bjI- ke. Sedaj ga sleherni dan razpošJIjaino 15,000! — Ta številka!, jasno govori, da je list lelo raasirjen. osobj» lista i« orffajJ^irano in s-pads, v strokovn* nv.iU "m Rad bi izvedel za naslov prijatelja JOSIPA PKTAJtOS. Doma je iz Boršta pri Trstu. Prosim cenjene rojake, če ktlo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam o-glasi. — Anton Zobec. Lima-stone, Mich. i 2-4—12) oseena posiamea Želim t.-.ki moz c cl<_.! katera trpi bol itn da kot me poznajo okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati- * zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca se lahko vspešno zdravijo privatno na domu in z ' ; majhnimi stroški. Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim t. načinom zdravljenja na domu takih bolezni kako% so (M sifilis, nečista kri, kožne bolezni, kapavica, živčna f- i slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možca- " nov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in f.'j Jedvicah in razne druge bolezni na spolno-urina»- '.i nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo. prijatelja—da vedo kdo sem jaz kaj sen storil v pretekiosd in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko spričuje. da sem osivel v medicinski praksi, katero vršim že dclgo vrsto let; moji lasje so danes snežo-bel: po"dul>jih letih študiranja. raziskavar.ja in dela. Skrbno sem proučil in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jenir.jene bolezni, ki se tako teško zdravijo in o katerih ima rr.nns^o drufrih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak bolan moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti: vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vsakim dober prijatelj. Pišite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in čitajte mojo poslanico cadc. Zdravniška knjižica, katera sfeje | 96 strani, zastonj. Pišite še danes po to knjižico in u njej boste našli enostavna f-'i fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica jc zaloi^a / • znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni ij? tistim, ki mislijo na ženitev. Ako torej Hočete znati, k.iko bi do- M b:Ii nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po ro brezplačno t1"} knjižico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede le a!i one bolezni. >■.': Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na bj spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna Pjj sredstva, temveč čitajte to knjižico. kat?ra je Leži po t Ic zdraviu. in črpajte r ' nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite M in kako se more vaša teškoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico. Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času. Dr. J. Russell Price Co.. S. 1100, 208 N. 5th Ave., Chicago, 111.. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško Knjižico popolnoma zastonj in poštnine prosto. Drugi dan so imeli po daljšem ca- telja dr. Alberta »Spoil vitez plem. su zopet lepo vreme. Ostheiiu. med drugim sledeče: Otvoritev otroškega vrtca za "Vpoklic dvornega svetnika dr. begunske ctreke. Dne :J. novem- p'- Ostlieima na Dunaj pomeni za bra so ©tvorili' v Vagni pri Lipni-, njega samega izredno odlikova-ci. kjer se nahaja na tisoče begun-! nje. ker je prvi Nemec, ki je bil eev iz Primorja, v navzočnosti go-1 postavljen na /plivno in važno riškega deželnega glavarja dr.: mesto predstojnika pri ravnatelj-Faiduttija otroški vrtec, ob ka-'^tvu za proge državne železniške teri i>riliki se je obdarovalo 4000 družbe." S tem važnim imenova-otrok z razno zimsko obleko. Nad- njem je dana podlaga za uvaja-zorstvo nad otroškim vrtcem ima "je znanega železniškega odloka, profesor Pellis iz Gorice. j izdanega meseca julija, ki je v vr- Nesreča na žeiaznici. V istorali stali slovenskih politikov zadel na pri Celju je trčil r>. nov. zjutraj precejšen odpor. (Opomba ured-osebni vlak v tovorni vlak, pri ništva Grlas Naroda: Dotični od-katerem so se razbili 4 s petrole- h>k pravi, da pri državnih želez-jem napolnjeni vagoni. Petrolej uicah je občevalui jezik nemški je stekel v Voglajno. ki je do Ce- in da vsak uslužbenec mora znali !,ja pokrita z maščobo. Ranjenih nemško pisati in citati, drugače je bilo tudi 5 oseb. 1'vedena je ne dobi službe. S tem seveda so preiskava. { bili prizadeti slovenski uslužben- Od južne železnice. Prestavljen ci. O tem odloku smo razpravljali je asistent Rudolf Pliberšek iz v članku meseca avgusta.) Pragerskega v Maribor in uradni- „ J , ^ . , v, - . ° _ i • i^an bi izvedel za naslov svoieea ski aspirant Ivan Markovie iz Brezna v Waidbruek. Fižcl in kuruza. Iz Maribora se poroča: ugajali potem plača ite ostanek r*. «> mnozme krompilja m jajc IZ ma- J.tntene U ao let .n rekorn tega časa popra, .mo ah zatnenjamo za novo popoln,.^ r^umj. Tr«-ba nam je poslati le Sj centov vznamkah ter uro. da ^ pr k je S. rtrX S'nvoM, ^ vrr riborskega okrajnega glavarstva,' ^d^^p^^S^j^S^^t0 Ur° na 21 kflmenOV- 14-karatno pozlačeno, iamčeno za 20 let. Iz Canacie je tr^ba ^^^^ ^.r^U^ZX UNION SUPPLY COMPANY, Dep. 120, Saint Louis, Mo. Ime in priimek._______...._________________ Štev. in ciica ali Box_______________ ...________ Mesto--------------------------------------Drsava_____ ................ j MKWP95T i SIOO.OO mm. -1\ s V gotovini ura je mesto Maribor prišlo v strah, WATERLOO Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P. dJ 23 (Nadaljevanje) V tem smislu so nadaljevali zavezniki dve polni strani in konečno izjavili, da jim ne gre naša stvar nič nmr. vsled česar bodo združili svoje armade ter izsilili z oboroženo silo izvedbo Pariškega miru, nakar bo prišel Ludovik XVIII. zopet na prestol. Ko sem končal, se je ozrla teta Grete v gospoda Guldena ter ga vprašala: — No, kaj pravite k temu? laz pravim. je rekel on. — da imajo ti ljudje narode za norce ter da bi brez sramu in usmiljenja uničili človeški rod, da bi o hranili kakim dvajsetim družinam oblast in dobro življenje, -laz mislim, du smatrajo ti ljudje same sebe za bogove, nas pa za norce. Prav gotovo, — je rekla teta Grete, — in jaz nočem trditi nič nasprotnega, a vse to ne more ubraniti, da ne bo moral sedaj tudi -lo- korakati. -hi:: sem postal bled kot zid, ker sem uvidel. da ima teta prav. — Da, je od govoril gospod Gulden. — to sem že vedel par dni .•n raddega sem storil sledeče. Vi ste gotovo slišali, mati Grete, da se pradi velike d- lavniei- za izboljšanje orožja. Taka delavnica je orožarna v Pflazburgu. a manjka dobrih delavcev. Delavci, ki izboljšu jejo orožje, ><< za državo prav tako zaslužni, kot oni. ki se bore na bojnih poljih. Oni imajo sicer več tlela, a njih življenje ni v nevarnosti ter ostam'jo b*po doma. Tedaj sem šel takoj k artilerijskemu majorju, gospodu de Montravel ter sem ga prosil, naj sprejme Jožefa za de lavea. Poprava puškine kapico je za dobrega urarja malenkost ir: gospod Montravel je prošnji takoj ugodil. — Tu je njegovo povelje: Pri teiii je pokazal pismo, katero je imel v žepu. Tedaj sem se čutil čisto prerojenega ter rekel: O. gospod Gulden, vi ste več kot naš oče. Rešili ste mi življenje. — Katarina, katero je že dolgo skoro dušil nemir, je odšla iz sobe, dočim se je teta Grete dvignila ter gospoda Gulden drugič bo-jela ter rekla: / Da, vi ste najboljši človek na svetu.... razumen človek.... lo razumen človek. Ah. če bi bili vsi republikanci tako kot ste vi bi hotele imeti ženske le še republikance za može. — Pa jaz sem storil le nekaj čisto priprostega. — je pojasnje val 011. — — Ne, ne. to ni lako priprosto. Vaše dobro srce vam navdaja take misli. Meni je radostno presenečenje vzelo besedo in tekom besed tete Grete sem odšel tudi iaz ven. da se navžijein svežega zraka v sadovnjaku. Tam je stala ob sušilnici Katarina ter prelivala gorke solze. — G. je rekla. sedaj zopet diham ter sem zopet prerojena. Ginjen nad vse mere. sem jo objel. Videl sem kako je morala trpeti skozi celi mesec, a kot hrabra ženska je skrivala pred menoj svoje skrbi, ker je vedela, da jih imam tudi jaz polno. Več kot de-• t minut sva ostala tam zunaj sama. nato pa sva odšla v hišo. kjer nama je rekel gospod Gulden: No. Jožef, jutri zjutraj pojdeš zgodaj tja in dela ti ne bo manjkalo. Kaka sreča je ležala v misli, da mi ni treba oditi proč! Imel sem tudi druge vzroke, vsled katerih sem srčno želel ostati. Katarina iu jaz sva imela sladka upanja! Moj Bog, kdor ni nikdar sam preiskusil kaj takega, ne bo nikdar vedel, kaj morajo trpeti taki ljudje in kako težo jim vzame s srca tako dobro poročilo. Se nekako eno uro smo ostali v Vierwinden. nato pa smo se mili v mesto in teta Grete nas je pospremila do pošte. Krog sedme ure smo bili že doma. Tako se je zopet ustanovilo prijateljstvo med teto Grete in go-spodom Guldenom in od t karat naprej nas je obiskovala kot preje. .): turnistrami na hrbtih. Vsi so klicali: Vive T Kmpereur! — ter delali pri teiu stroge obraze. V veliki rotovški dvorani so dobili eni suknje, drugi 'eako. tretji epob te. četrti črevlje in gamaše. Tako opravljeni so odkorakali k svojim polkom in jaz sem jim želel srečno pot. \ si krojači v mestu so delali uniforme v akordu, orožniki so .lah svoje konje, da se pomaga kavaleriji in župan, baron Parmen-tier. .je navduši v;tl mladeniče od 17 do 20 let. naj vstopijo v štra.i-funski zbor polkovnika Briee. ki naj bi branil prehode preko rek V. 0111. Ziu.se I in Sna r. Gospod baron se je ravno hotel napotiti v Pari/. kar je njegovo navdušenje še bolj podžigalo. Naprej ! Korajžo! jim je klical ter jim govoril o Rimljanih. ki so se borili za svojo domovino. < s,-ni ga slišal tako govoriti, sem si mislil sani pri sebi: Ako smatraš vse to za tako lepo. zakaj pa ne greš tudi sam?! Lahko si mislite, kako pridno sem delal v orožarni. Nikdar mi 1 bilo dovolj dela in dan in noč bi uporabil za to. da zopet popra vim puške, /ravnam bajonete ter spravim drugo v red. Če nas je o!>-i-kal major Montravel. je vedno rekel z občudovanjem proti meni; , — Izvrstno, to je zelo dobro! Zelo sem zadovoljen z vami, Bertha. — Tak besede so me zelo razveselile in vselej sem povedal Kata rini o tem. da nekoliko poživim njen pogum. Oba sva bila trdno prepričana, da me bo major Montravel obdržal v Pfalzburgu. Časopisi niso pisali o ničemur drugem kot o novi ustavi in o majskem polju. Gospod Gulden je vedno kaj pograjal, sedaj v tem. s. daj v onem članku. Jaz se nisem brigal za take stvari ter sem se c lo k. sal.