Političen list za slovenski narod. = F« polti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t B tU., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. t Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „KatoI. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. 14. V Ljubljani, v sredo 1«. januvarija 1893. Letnilt XXI. Slovenski liberalci in loža. VII ; Katoliška — kriva vera. Loža dalje očita duhovščini, da ne uči prave vere, . ampak krivo vero, zmoto. To dela pa loža zato, da bi ljudstvo odvrnila od duhovnikov. Katekizem kadošev govori v tej stvari: To, kar duhovniki uČ^, ni prava vera, to je prazna vera, kriva vera, duhovniki so katoličanstvo spridili in onečastili. (L. T., II., str. 302, 345, 387 in 389.) Stari škotski obrednik pa trdi, da je katoličanstvo spremenilo prvotno krščanstvo v s p ako. Slovenski liberalci zmerjajo pa one, ki kažejo na njihove zmote, z obrekovalci. .Slov. Nar." 22. avgusta pa trdi: specifično kranjska vera, kakoršno hote zdaj vpeljati, je kriva vera; 13. oktobra toži nad nepravim katolicizmom, in vera, katera se zdaj tznanuje od duhovnikov, je p o t v o r j e n o , pod ff* ženo katoličanstvo. Prava vera se je ohrMula le še pri liberalcih, še celo papež je nima. Saj piše „Sio> venski Narod" 10. septembra, da je še celo papež Pij IX. blagega spomina zapeljeval vernike v skušnjavo, in je bil svojemu nasledniku Leonu XIII v vsakem oziru (torej tudi v verskem) diametralno nasproten. Pri tej točki omenim tudi napore naših liberalcev, posebno tlačanov pri .Slovanskem Svetu", za pravoslavje. Hoteč zspeljati slovenslci narod v razkol, slepe ljudi, da je razkolna cerkev oua prava cerkev, v kateri sta učila sveta brata Ciril in Metod. Ako je pa vzhodna, razkolna cerkev prava, mora tedaj katoliška cerkev biti neprava in njena vera kriva vera, ker resnica je le ena. Cerkev sovražnica narodnosti. Odkar je narodnostni čut tako vzbujen, je klic: .duhovnik je sovražnik naroda" geslo, s katerim kaj rada pošilja loža svoje bojne čete v boj zoper cerkev in vero. Ta klic se razlega že več desetletij po vsej zapadrii Evropi, in ta klic je še vedno sredstvo, s katerim vzdržuje loža oblast nad evropskimi narodi. „ KI er ikal i ze m je sovražnik", zaklical je Gambetta, ko je šlo zoper konservativno Mac Mahonovo vlado; .klerikalizem je naš najhujši sovražnik", vzkliknil je Crispi v laški zbornici nasproti nepokornim poslancem, ko so kazali voljo, izpodmaLniti mu ministerski sedež. In res, za nekaj časa jih je s tem vzklikom pomiril. Radar čuti loža kako pretečo nevarnost, naenkrat zatrobi v rog občutljive narodnosti in pokaže na klerikalizem kot sovražnika; te parole se polasti na to liberalni listi vseh narodov in ščujejo ljudi na duhovščino, in — nevarnost je odstranjena. S kratka, geslo: .duhovnik je sovražnik narodnosti", je kost, katero loža v enomer gloda in katere se poslužuje v vsaki zadregi. Primeri posebno framasonski obrednik v višjih stopinjah v II. delu Taksilovih .tri-pičnih bratov". Oficijelni pisatelj, framasonski br. • . Pindel, piše v tem oziru v brošuri: .Papstkirche und die Freimaurerei" (str. 27), katera je izšla za odgovor na papeževo encikliko zoper framasonstvo: .Rimska cerkev podpira vsako vražo, vsako zatiranje. Harmoničnemu napredku narodov ni nič bolj na potu, kakor avtoritetno načelo, kakoršnega zagovarja ta cerkev. To načelo drži duha narodovega v skrajno sramotni sužnosti. Vsak papežu udan katoličan izroča svoje otroke fanatizmu in vra- žam in pomaga kovati verige prostemu narodnemu duhu." Kdo se tu ne spominja žalostnega kulturnega boja na Nemškem 1 Komaj se je nemška vojska vrnila leta 1871 zmagoslavno domov, niso se še zacelile rane, še so tekle solze po dragih junakih, ki so darovali v boju za domovino kri in življenje, kar nastane boj med brati iste narodnosti, a različne vere. Od vzhodnega morja notri do švicarskih planin je ves liberalen svet kričal nad katoličani, vsi liberalni listi so bili polni psovanja zoper nje, enoglasno so zahtevali, naj se jim omeji prostost, cerkveni re-dovi in svetni duhovniki, ki nočejo brezpogojno izročiti cerkve vsemogočni svetni oblasti, naj se zapodi čez mejo ali pa naj se potaknejo po ječah. Kaj so vendar hudega storili? Nikjer ni bilo nobenega resničnega dokaza, a izmišljeno očitanje, da so katoličani, posebno pa še njihovi duhovniki so vra žni k i domovine, nadomestilo je vse dokaze. Zastonj so se duhovniki sklicevali na svoje junaštvo v ravnokar končani vojski, zastonj na svoje, v tem boju dobljeue rane, zastonj na katoličane, ki so padli v tem boju za domovino, zastonj na odlikovanja, bi so jih zaslužili, a vse to ni nič pomagalo. V očeh liberalcev so bili vendar le .sovražniki domovine", in kot „brezdomo-vinci" so morali zapustiti svojo domovino in pri tujih narodih iskati gostoljubja. Iz framasonskih listov one dobe se pa spozna, da se je načrt za kulturni boj osnoval v ložah in da so ravno framasonski listi najbolj silili vlado k temu koraku, t^) Enako delajo sedaj framasoni na Francoskem, ki neprestano mečeio škofom in duhovnikom v obraz očitanje, da so sovražniki domovine. Kaj pa slovenski radikalci? Tudi v tem oziru jib najdemo v službi framasonstva. Oči- LISTEK Gozdarjev sin. (Povest iz domačega življenja. — Spisal F. S. F.) VI. V kratkem se je raznesla novica po Doselju, da se je Gozdar vrnil, pa brez sina. Ko so doselške . žene natakale vodo za lužiuo ter tam na koritu ! stale in rešeta,le razne novice, prišla je tudi Goz- ! darka ter, ne da bi se kaj pomudila, hitro natočila škaf ter ga zadela na glavo. Na obrazu se jej je brala globoka žalost in kdor bi bil pogledal natančneje v oči, izpoznal bi bil, da je nedavuo jokala. — prav mnogo jokala. Ali klepetava Kraljeva vendar ni mogla pustiti Gozdarke pri miru. Iztegnila je svoj gibljivi jeziček ter povprašala prav nedolžno, se v£: .Ali Janeza ni bilo s starim?" Gozdarka je pa kratko odgovorila, ker ee ni mogla vtikati v pogovore v toliki žalosti: .Menda je šel nekam drugam, in Klemen ga ni dobil." Pa je zavila hitro navkreber. Sosede so pa še ugibale in presojevale, majale pomenljivo z glavami ter mencale z rokami pod predpasnikom — zakaj mrzlo je bilo tistega dne, in zato so se vendar-le razšle. Kako je bilo pri Gozdarjevih žalostno I Klemen sicer ni povedal vsega svoji ženi, toda že njegovo vedenje, mračno lice in nekako skrivnostno otožno sevajoče oko je prenatančuo govorilo žalostni materi, da nima čakati nič prida. Poleg tega je pričel Klemen bolj samotariti. Nič več ni hodil k Bren-cetu, kjer so se na večer zbirali vaŠčani, marveč ogibal se je družbe, kakor bi ga bilo nečesa sram. Zato je pa toliko bolj pogosto zahajal v trg R. ter t&mkai posedal po gostilnah in v pijači topil iu dušil mučne skrbi, ki mu jih je budila misel na nesrečnega sina. Vsacega beriča in nedomačinca se je ustrašil, misleč, da prinese grozovito vest, da mu je sin na Štajerskem ustreljen. Nikdar ni mislil, da bo še kdaj videl Janeza živega. In prav te razmere, nemirna vest, da je on zakrivil nesrečo sinovo, po sekacijonu potrošeuo premoženje; in kar je bilo najhuše, slaba družba, družba igralcev je zvabila Klemena s prave poti ter storila še bolj nesrečno Gozdarjevo hišo. Odkar je začel zahajati v trg, izostal je večkrat dolgo v noč tamkaj ter se še-le zelo pozna vračal domov, kar poprej ni bila njegova navada. Mina ga je vselej v skrbeh pričakovala in ni zatisnila poprej očesa, da se je mož vrnil. Sedela je sama pri peči in prebirala molkove jagode ter goreče molila za sina, da bi ga Bog privel zopet na pravo pot ter pripeljal zdravega, poboljšanega ali vsaj še živega zopet pod domačo streho. Moža je pogostokrat skušala rahlo posvariti, da naj opusti ponočevanje ter se varuje, da ga ne izvodi slaba družba. Toda Klemen se ni menil za taka svarjenja. Navadno jo je kratko pa precej osorno zavrnil: .Ne bodi no neumna! Kaj meniš, da sem pet let star; jaz imam v trgu svoja opravila in kupčije, in jaz sem gospodar, zato mi ne bo nihče ukazoval, kako in kam naj hodim." Mina mu ni oporekala — rajši je molčala. Saj je vedela, da ogenj še hujše plamti, če ga pod-pihavaš. .Morebiti ima res kake kupčijske spletke", dejala je sama pri sebi, .saj je od nekdaj rad po malem kupčeval." Da bi tako naglo krenil s prave poti, ker je bil poprej vedno varčen in marljiv gospodar, mogla si ni misliti. .Ko mine zima ter bode zopet dela dovolj na polju, pa bode pustil vse pri miru ter se pridno bavil s svojim poslom." Toda vaščani so vse drugače znali povedati, zakaj da Gozdar zahaja v R. In Rožič, ki je bil prišel uekoč iz trga, je majajoč z glavo omenil pri Brencetu: .E, Gozdar, Gozdar, ta se mi smili, ta! Prav vse bo šlo rakom žvigat, če skorej ne pusti igre. Tisti Lah, ki se je pritepel lansko leto v R , ga menda skube, da Bog nas varuj." In pomilovalno so majali z glavami sočutui vaščaui. Smilil se jim je sosed Gozdar, da se je toliko udal igri. —-- Bilo je nekega večera pred pustom. Nebo je bilo le po nekodi oblačno, mrzel sever je popihava! tanje, da je naša duhovščina n e n a r o d n a ali pa še celo protinarodna, to je — kakor videti — njihova glavna trdnjava, iz katere hočejo duhovščino moralno vničiti pri ljudstvu. Da se tega orožja poslužijo, je pa tudi umevno. To spozna tudi omejena liberalna pamet, da je naroden dnh pri našem ljudstvu že precej vzbujen in da ta nikogar bolj ne sovraži, kakor onega, ki mu hoče vseti narodnost. Zato si mislijo: vtisnimo naši duhovščini na čelo Efijaltovo znamenje brezdomovinstva, govorimo ljudem, daje duhovščina naši narodnosti sovražna, da se brati še celo z zagrizenimi nemškutarji, in ako se nam posreči to misel ljudem vtepBti v glavo, potem je vsa veljava duhovščine vničena in zmaga je naša. Ali naši liberalci ne mislijo samo tako, ampak tudi tako delujejo. To dokazujejo fakta. Eolikrat so nas že liberalci pismeno in ustno zmerjali z brezdomovinci! Kdo bi to praštel 1 Tako napr. se roti radikalni moniteur 15. jun.: .Brezdomovinci, vi skušate uničiti narodna društva in podjetja, vam ni za domovino, ampak za svoje stranske namene, za katere vam je narod sredstvo". In da bi bil vtis večji, zarohni še za njimi: .vi p r e k u c u h i, ki delate zgago". .Kleri-kalizem je breznaroden" (29. apr) .škofje so se zavezali z nemškimi liberalci, vsi sojednih mislij, v škofijski palači veje prav isti duh, kakor v praški kazini. Pastirski list (avstrijskih škofov) je naperjen proti Slovanom sploh, naj se še tako prikriva (17. febr.) mlajša duhovščina je deloma zašla na ne narodna pota (4. marca) .naši kapelani so galvanizovali vsenemškutarje v novo življenje, vrgli so narodnost za plot (6. marca) .duhovni zanemarjajo narodne stvari" (5. jun.) .pastirji s srebrno, zakrivljeno palico tu protežujejo italijanski, tam nemški živelj i]n napadajo narodnjake" (3. avg) .Po mislih škofa Zwergerjain njegovih učencev je Slovence zatirati sploh dobro in Bogu všečno delo (24. sept.)" .Škofu Kahnu je zoperno vse, kar je slovensko, ne ljubi Slovencev, on je klerikalec in zato nasprotuje slovenskim težnjam (24. sept.)" Posebno pa liberalci ljubljanskemu škofu očitajo mlač-nost in sovraštvo do naše narodnosti. Tako piše isti .SI. N." 25. julija, da je ljubljanski škof vzel bojno kopje v maziljeuo roko, gorje našemu narodu, ako se v njem vkorenini narodnostni indiferentizem ljubljanskega škofa; o n h o d i z n e m š k u t a r s k o kliko rokov roki (19. okt.) troti in kraljice so tujci in iz medu se ne delajo potvice na Kranjskem; mrtvi roki je silno težko pest odpreti (18. apr.); iz graških hribov prišla je nemila sapa v nas in zatemnila preko snežene odeje, otresal gosto ivje z drevja in piskal skozi drevesne vrhove, da so se globoko upo-gibale gole veje. V r—skem zvoniku je odbilo uprav polnoči. Votlo je brnel glas ter odmeval od bližnjega hriba, od koder se je čulo hripavo lajanje lisjakovo. Iz trga B. je prihitel v plašč zavil možak. Kučmo je imel pomaknjeno na oči, da je bilo komaj videti malo obraza izpod nje. Sneg je škripal pod njegovimi nogami, in večkrat se je celo izpodtak-nivši opotekel, da se je komaj vzdržal v ravnotežju. Mož je nekaj govoril sam seboj in čuti je bilo, da je zelo nezadovoljen, — da je celo strastno razburjen. Ko dospe do ozke brvi, ki vodi čez globoko kamenito strugo, po kateri teče le ob deževnem času deroč hudournik, odgrne plašč, da bi bolje videl po brvi, ter zajedno izpusti poluglasno: .Nikoli več!" Na sredi poledične brvi mu izpodleti, slab držaj se odlomi, in ponočni prišlec pade znak na kamenje v globoki jarek. Bolesten krik se je razlegel po okolici — toda nihče ga ni čul. Le burja je še silneje zatulila in izza oblakov je pomolil mesec zvedavo svoj obraz, kakor da je čul klic na pomoč — in zopet ni bilo sledu o živem bitju. Drugo jutro so pa pripeljali iz trga B. na saneh ranjenca, ter ustavivši se sredi Doselja po-prašali, kje je Gozdarjeva hiša. In kakor bi trenil, raznesla se je po mali vasici vest, ki je pretresla globoko vse sosede: .Gozdar se je sinoči nevarno pobil." (Dalje sledi.) narodno obnebje (5. junija). Naj se mi ne vzame za tlo, da tabiležim tu Se prekrasen naslov, katerega je pritaknil slovenski liberalizem katoličanom sploh v .Slov. N." 27. oktobra. Tukaj imenuje to glasilo .fine naše inteligence" vse zavedne katoličane: brezdomovinskasodrga. Kaj ne lep poklon ! Državni zbor. Z Dunaja, 17. januvarija. Po enomesečnih počitnicah sošla se je danes poslaniška zbornica k nadaljevanju pretrganega zasedanja. Poslanci, katerih je bila prišla komaj polovica, niso kazali veselih obrazov, ampak vsem se je videlo, da nekaka mdra tlači politično obzorje. Tudi v tem kazala se je razlika od drugokratnih sej, da smo na predsednikovem stolu pogrešali častitljivo osebo dr. Smolkovo; hudi mraz mu menda ni dopuščal pota na Dunaj; dobil je za nedoločen čas dopust, predsedništvo pa je prevzel prvi pod- i predsednik baron Chlumecky, od katerega se nadejajo, da bo šlo pretresanje državnega proračuna urneje spod rok. Pričenši današnjo sejo spominjal se je najprej veselega dogodka v cesarjevi hiši, s katero narodi sočutijo vse žalostne in vesele dogodke, kakor se to godi v najljubšem krogu, ki ga človek ima na svetu, v skupni družini. Nadvojvodinja Marjeta Sofija, hči cesarjevega brata nadvojvode Karola Ludovika, za katere dragoceno življenje so se pred letom tresli narodi avstrijski, poroči se v nekaterih dneh z unukom prestavnega maršala nadvojvode Albrehta, virtemberškim vojvodo Albrehtom. Podpredsednik izprosi si torej od zbornice dovoljenje, da sme predsedništvo v njenem imenu presvitlemu ' vladarju izreči njeua najiskrenejša voščila. (Dobro, dobro!) Na novo izvoljeni moravski nemško-liberalni poslanec Fuz je storil obljubo, potem pa se je j podpredsednik spominjal med počitnicami umrlega . poslanca dr. Fussa. Basven njegovega poslanstva j prazna sta še dva draga mandata; vseh poslancev J je torej zdaj 350, izmed katerih jih pa nekaj že dlje časa boleha, da se ne morejo udeleževati zborovanja. V tem oziru je ravno konservativni klub jako na slabem, ker sta že dolgo časa bolna češka velika posestnika grofa K i n s k y in Wra-t i s 1 a w, ravno tako štajerski konservativni nemški poslanec K a r 1 o n , ki je bil pa k današnji seji prišel, in katerim se v novejšem času žal pridružuje še goriški slovenski poslanec dr. Gregorčič. Predno je zbornica prestopila k dnevnemu redu, sprožil je Pernerstorfer nujni predlog, s katerim se vladi naroča, da naj se postavno tolmači določbe društvenega zakona in določi, do katere meje se smejo gostje vabiti k društvenim shodom in jim dovoljevati udeležbo. Ta nujni predlog obveljal je soglasno brez vsakaterega oporekanja. Potem se je pričela razprava o proračunu notranjega ministerstva za javno varnost. Dr. G e s s-m a n n je pri tej priliki grajal nezadostno razsvit-Ijavo dunajskega mesta in prijemal liberalno večino mestnega zbora. Podpredsednik Chlumecky ga je ustavil, češ, da ta reč z javno varnostjo nima ničesa opraviti. Ali Gessmann ga je takoj zavrnil, da je gotovo v najtesnejši zvezi z javno varnostjo, ako se vsled slabe razsvitljave na Dunaju godč ponočni napadi in umori. Za njim je dalmatinski italijanski poslanec grof Bonda govoril o narodnih razmerah v Dalmaciji in ostro napadal hrvatsko stranko, grof K o u n i c pa in Kramaf sta razpravljala društvene razmere na in sitnosti, ki jih v tem oziru delajo gospodske. Menda govori še Lienbacherin potem bo ta točka dovršena. Poslanci so se le malo brigali za posamezne govornike; veliko bolj jih zanimajo razprave zastran snovanja nove večine. Ali zanesljivega se o tem danes ni nič izvedilo, toliko pa so poučeni krogi zagotavljali, da iz te moke ne bo kruha. Natančneje se o tem izve še-le te dni, ko se snidejo razni klubi, da jim njihovi načelniki razloži dosedanje obravnave. Konservativni klub se v ta namen snide v četrtek ob 10. uri dopoldne, slovenski poslanci pa se o tem razgovarjajo jutri med javno sejo. Politični premieri. V Ljubljani, 18. januvarija. O sestavi nove večine posvetoval se je v ponedeljek ministerski svet. Ministri so se posvetovali pred vsem o premembah vladnega programa, katere so priporočali zastopniki treh glavnih klubov. Ofici-jozni listi izražajo še vedno nade, da se eestavi nova večina iz strank, s katerimi se pogaja vlada. Kakor smo se že mi izrekli, je tudi res mogoče, da se za nekaj časa tako večina sestavi, ali trajna ne bode. Za najnujnejše stvari je Taaffe tudi sedaj imel večino. Bazven dispozicijskega zaklada je dr-žavnozborska večina dovolila vse postavke državnega budgeta. Pri takih razmerah bi bil Taaffe tudi lahko še nekaj časa vladal brez vseh teh pogajanj. Samo važnejših stvarij ni moč rešiti brez trdne večine, ali za vse slučaje večine pa grof Taaffe na ta način, kakor se je sedaj lotil, ne bode imel. Posebno konservativci bodo toliko manj mogli podpirati vlado, čim bolj se približa levičarjem. Liberalci bodo pa tem prevzetnejši, čim bolj bode grof Taaffe odvisen od njih. Dali mu bodo še čutiti, da se vzdržuje le od njih milosti. Levičarji so zahtevali pri konferencah, da se v vladni program vsprejme tudi daljna izvršitev češko - nemške sprave. Temu je odločno ugovarjal grof Hohenwart in podpiral ga je finančni minister dr. Steinbach. Grof Schonborn je pa nekako posredoval. On ni bil za to, da se ta stvar sprejme v vladni program, ali obetal je, da bode storil vse, kar bode le mogoče. Levičarji se bodo naposled najbrž zadovoljili s temi pojasnili, ker ved6, da preveč ne smejo napenjati strun. Pri volitvah v Libercl so liberalci igrali čudno vlogo. Kandidate so postavili, ali glavno vodstvo nemško-liberalne stranke v Pragi se je pa takoj zbalo nemških nacijonalcev in je naročilo nekaterim prijateljem v Liberci, da delajo za nemške nacijonalce. Nemški nacijonalei so bili zapretili, da bodo v deželnem zboru hodih svoja pota, ako propadejo v Liberci. To bi pa jako škodovalo vplivu nemško-liberalne stranke. Kakor znano, je v Liberci pri volitvah Šlo za to, da mesto pride v roke ljudem, ki ne bodo povsod kazali svojega prusofilstva. Ker liberalci hočejo veljati za eminentno avstrijsko stranko, bili bi pričakovali, da bodo napeli vse sile, da zmagajo. Sedaj se je pa pokazalo, da so pri njih le strankarski interesi prva, avstrijsko domoljubje še le druga stvar. Ko bi liberalci imeli malo več odločnosti in pa poštenja, bi se marsikje na severnem Češkem prusizem tako odločno ne kazal. Pa kaj hočemo od njih pričakovati, ko sami v resnici niso nič boljši, kakor nemški naeijonalci, samo da ne kažejo tako očitno pravega mišljenja. Želimo, da vlada iz dogodkov v Liberci spozna, koliko se sme zanašati na liberalno stranko. Mladočeh Vašaty z novim radikalnim listom nima sreče. Prva številka je bila konfiskovana, ker je hujskala proti jedinosti države in državni ustavi. Proti konfiskaciji se je bila vložila pritožba. Pri ugo-vorni obravnavi se je naglašalo, da prizadevanje po češkem državnem pravu ni nič nedovoljenega. Sklicevalo se je na reskript iz 1871. leta in pa na grajo, katero je zbornica izrekla poslancu Mengerju, ki je blatil češko državno pravo. Sodišče je pa izreklo, da so merodajue le obstoječe postave, po katerih kraljestva in dežele zastopane v državnem zboru sestavljajo jednoto, in rovanje proti tej jed-noti je kaznjivo. Ravno tako je zabavljanje proti trodržavni zvezi hujskanje proti državi, ki je sklenila to zvezo. Ta razsodba je jako daleč segajoča in obsega marsikaj, kar dosedaj ni bilo navadno. Ce se bode vedno tako postopalo, bodo češki listi imeli kaj težavno stališče. V tem, ko se liberalizem pri nas bori za veljavo, gospodari na Ogerskem. Sedaj je izpraznjeno mesto predsednika ogersk. računišča. Za to zbornici predlagata tri može, izmej katerih se potem imenuje novi predsednik. Liberalci hočejo predlagati na prvem mestu Rakowszkega, načelnika ogerske prostozidarske velike lože. Večina zbornice poslancev bode gotovo zanj. Gospodska zbornica se bode nekaj ustavljala. Pokazalo se bode torej, koliko odločnosti imajo ogerski velikaši. Ce se sedaj upro imenovanju tega prostozidarja na tako mesto, potem je pričakovati, da tudi preprečijo liberalno cerkveno zakonodajo, če se bodo katoliški člani gospodske zbornice sedaj udali, bodo potem na-nje še huje pritiskali liberalci, ko pridejo druga važuejša vprašanja na vrsto. Panamska afčra bode še dolgo vznemirje-vala vse francosko prebivalstvo. Še marsikak spoštovan politik bode uničen v tem političnem boju. Sedaj se posebno listi zaganjajo v Carnota. Kakor (Dalje v prilogi.) Priloga 14=. štev. »Slovenca" dn6 18. januvarija 1893. se sodi, posebno bivši ministri Fioquet, Frejcinet, Ronvier in Constans delujejo proti (Mnotu. Oarnot se je mnogo prizadeval, da je te moke odrinil iz javnega življenja, ker se je bal, da ga kateri izpodrine. Posebno Coustansa je največ Carnot sam odstranil, zato pa sedaj ta z vsemi silami deluje proti njemu. Za Constansa je že to dobro, da v panamsko afero ni toliko zamotan, da bi ga mogli zapreti in mu tako zamašiti usta. Monarhistični in nekateri radikalni listi pa napadajo Carnota tudi zategadel, ker se nadejajo, da bi pri odstopu Carnotovem se ponudila prilika, obnoviti monarhijo. Eouvier zahteva, da se preiskava proti njemu ustavi, sicer bode razkril, da je tudi sedanji miuisterski predsednik dobival denar od panamske družbe. V Bolgariji je mej Bolgari in Grki razpor zaradi neke cerkve v Plovdivu. To cerkev je sezidal oče bivšega bolgarskega zastopnika v Carigradu, Vulkoviča, predno sta se razdelili grška in bolgarska cerkev. Grki zahtevajo, da se jim pusti ta cerkev, ker je sezidana pred cerkvenim razkolom. Bolgari pa zahtevajo, da se jim prepusti ta cerkev, ker jo je zidal Bolgar. Vlada je pa cerkev zaprla in jo poprej ne odpre, da se stvar vredi. V Egiptu je nakrat se premenila vlada. Pod kralj je odstavil Mustafo Femi paša. Predsednik novemu ministerstvu je Fakri paša, Butros paša je prevzel finančno ministerstvo in Maslum paša pa pravosodno ministerstvo. Te premembe Angliji niso po volji in bodo dale povod razporom mej Egiptom in Anglijo. Govori se že, da ta prememba utegne imeti še velike politične posledice. V Londonu se bojd, da bode nova egtptska vlada odločneje zahtevala, da se odpokličejo angleški vojaki iz Egipta. Sploh bode nova vlada skušala pridobiti si večjo samostojnost od Anglije. Sedaj so v Kajiri prav za prav odločevali jedino Angleži. V sodnih in finančnih stvareh so posebno odločevali Angleži. Ta angleški vpliv se je kazal posebno v škodo Franciji in zaradi tega so Francozi vedno delali na to, da se v Egiptu pokliče na krmilo vlada, ki se ne bode ravnala jedino po migljejih z angleške strani, in to se je sedaj zgodilo. Sploh bode Afrika zopet obračala na-se večjo pozornost. Ne le Egipet, temveč tudi v Maroku se god<5 stvari, s katerimi se bode pečala evropska diplomacija. Omenili smo že, da je bil ubit angleški podložaik v Tangeru in da so Maročani že obljubili zadoščenje. Mej Anglijo in Marokom je pa še več druzih nasprotstev posebno v trgovskih zadevah. Poslednje dni je Anglija začela z vso odločnostjo pritiskati na maročansko vlado. To je pa vzbudilo nezaupnost nekaterih evropskih vlastij, ki se bojč za svoj vpliv v tej afriški državi. Več evropskih držav že dolgo hrepeni po tej deželi in se boji, da bi Angleži ne dobili vse oblasti v roko, kakor so jo Francozi v Tunisu. Zaradi tega se je pa odposlalo več vojnih ladij v Tauger s pretvezo, da varujejo podložnike dotičnih držav, v resnici pa le zaradi tega, da varujejo političen vpliv. Vlasti druga drugi ničesa več ne zaupajo. Socijalne stvari. Beraški Obrt. Pisali smo že na tem mestu, da nekaterniki izvajajo beraštvo kot obrt. To nam dokazuje tudi razglas varšavskega policijskega načelnika, general-majorja Klajgelsa, ki je bil pred kratkem natisnen v „Varš. pol. gazeti", ki ga tukaj po vsebini podajemo. Neki Kazimir-Kourad Vencelj, avstrijski državljan, nekoliko izobražen in jako trden, je živel v Varšavi brez dela z Justino Drozd, tudi avstrijsko državljanko. Dvoje otrfik njenih je priučil Vencelj za — beraštvo. Pošiljal ju je s pismi k znanim dobrodelnim osebam, v katerih je lagal o neskončni bedi, o bolezni, o vseh mogočnih stiskah. Znal si je pridobiti raznih naslovov. Podjetje mu je vspe-valo; da, pomnožil je je s časom. Dobil je še drugih otrok, ki jih je navadil, da so beračili kot — dijaki. Napravljal jim je lažojiva spričevala, pi3&l jim lažnjive prošnje, in tako slepil dobrotne ljudi. Tako je kmalu narasla cela družba postopačev, ki so vsi dobro živeli z beračenjem. Po velikih mestih je povsod takih premetencev obilo, in po našem mnenju niso najboljši znak nove ddbe. Proletarijat, ki išče dela, je že huda stiska; ta pa sa nam pojavlja proletarijat, ki noče dela, ljudje, ki hočejo posnemati židovske bogataša v tem, kako se lahko živi — na tuje troške. Poljedelci na Ruskem. Strašna lakota, ki je z vso grozo gospodarila predvlanskem in vlani na Ruskem je vzbudila vender-le mnogo dobrega. Posvetovali bo se vsi domoljubi in mislili, kako bi se dala taka nesreča v bodoče zabraniti. Najpreje so seveda razmatravali o žitnih zalogah in o tem, kako bi se dalo poljedelstvo zboljšati; vlada je sama sklicala mnogobrojno komisijo v ta namen. Škoda je samo, da se glavnega vprašanja ta komisija ni dotaknila in da so tudi drugod premalo mislili na to. Največja napaka ruskega poljedelstva je namreč ta, da so poljedelci z Telike večine samo najemniki. Revščina mora rasti; najemnina namreč vedno raste vsled tega, ker se jih vedno več oglaša in B6 zato najemniki kosajo mej seboj; cena poljedelskim pridelkom pa pada. Zadnjih 18 let je po nekaterih krajih najemnina se potrojila, popetorila, da celo podesetorila. Kako si more ubogi najemnik kaj pridobiti, ker mora toliko plačevati za najem in ima poleg tega še vsakovrstnih troškov. V 76 okrajih, koder 80 znani posamičui podatki, se plačuje 24 milijonov rubljev same najemnine na leto. Po 25 rubljev pride na jeden dvor. Do 30 rubljev je pa druzih raznih troškov. Vrh tega pa pri teh razmerah tudi zemlja trpi. Najemna pogodba se sklepa često le za jedno leto. Seveda skuša najemnik z najmanjšimi sredstvi doseči najboljših vspehov; zemljo vsled tega izsesava, kolikor more. Kratka najemna doba je po trditvi vseh strokovnjakov najboljše sredstvo, da se zemlji rodilna moč uniči. — Prvi pogoj, če se hoče ugodno rešiti pereče poljedelsko vprašanje na Ruskem, je tedaj v tem, kako odstraniti ta nebroj najemnikov in jim pripomoči do stalnega, lastnega posestva. Kako se zida v Berolinu. Pred sodnijo v Be-rolinu se je moral zagovarjati zidarski polir Hennig, ker je bil zatožen zaradi goljufije. Dasiravno je že spravil žid Stern njegovega očeta, stavbinskega mojstra, v revščino in sramoto, vsedel se mu je na limanice tudi sin. Ker ni imel Hennig denarjev kupil je na videz od Žida Sterna zemljišče za 37.000 mark in je začel zidati. Istiniti lastnik je bil seveda žid. V gotovih rokih je posojeval denar, 5000 do 6000 mark, da se je lahko naprej zidalo, — kar napove, da več ne posodi. Hennig je pa vendar naprej zidal — na dolg. Zidarjem je sicer plačeval, a rokodelci so morali čakati na plačilo. Slednjič je Stern nedotidano hišo kupil prav po ceni, ker se je morala prodati po njegovem prizadevauju. Obrtniki so seveda prišli ob vse svoje terjatve. Pri sodniji so sicer vedeli, da je bil podjetnik pravo za pravo žid Stern in Hennig samo orodje v njegovi roki, a vendar se mu ni mogla krivica dokazati, in Hennig je bil obsojen na štiri mesece v ječo. Enaka podjetja so pasti za obrtnike. Vsak bi rad kaj zaslužil, loti se tedaj dela. Od konca se mu plačuje, potem plačilo zaostaja, dokler popolnoma ne izostane. Tako dela ubogi rokodelec zastonj, da se žid bogati. Sprava med Vollmar-om in Liebknechtom. Pri shodu socijalnih demokratov p. 1. v Berolinu se je naredila sprava med Vollmar-om, zastopnikom drž. socijalizma, in Liebknechtom, vodnikom socijalne demokracije. V listih „Milnchner Post" (lastnina Vollmar-ja) in „Vonviirts"-u se je bil boj zaradi tega že več kot dve leti. Sprava je bila sicer že pred- shodom med obema vodnikoma sklenjena, ter se je le objavila. Vollmar je dobil za svoj list podporo 10.500 mark, in zet Liebknechtov, Bruno Geiser, je prišel vjjjvredništvo „Vorwiirts"-a z letnimi dohodki 5000 mark. Oeli boj se ie imenoval pri shodu „Wortstreit". Pri tej priložnosti je izpre-govoril Liebknecht pomenljive besede: „Ako bi veljali za prave socijaliste le oni, ki program umevajo, bi morala večina odpasti." Bebel pa: „Ni treba, da bi vsak program umel, le drži in prizna naj ga 1" Tako! Zidom, Liebknechtu, Bebelu itd., mora vsak socijalni demokrat slepo verovati, a verovati v Boga — je nespamet I Na mestu prvi božji zapovedi, verujte vodnikom socijalne demokracije in držite se njih programa, če tudi ga ne umevate, pa ste zavedni s o c. i j a 1 i st i. Kaj ne, tudi ..svoboda" ?1 Liga + 38. Nova stavka.*V Brokenhilu v Novi Zelandiji so začetkom oktobra 1. 1. dijaki napravili stavko prav po vzgledu socijalnih demokratov. Izbrali so si »sindikat", ki je napravil ..manifest", v katerem zahte- vajo manj latinščine, manj algebre, manj udarcev in več počitnic." Sešli so se v šoli, hoteč oddati svoj manifest. Ko izve vodja, kaj se godi, pribiti v šolo in se loti pred vsem sindikata. Vsak član je dobil odločen udarec; za četrt ure pa je bils stavka končana. lavne gradnje v Bosni 1892. leta. Graditi se je začela proga Lašva-Bugojno Jajce, ki bode 80 4 kilometrov dolga. Proga Lašva-Travnik je že toliko napredovala, da se letos izroči javnemu prometu. Na progi Lašva-Donji Vakuf začel se je delati predor, ki bode 1334 metrov dolg. Proge Travnik-Douji-Vakuf iu D3nji-Vakof-Jajce so trasirane. Od cestnih zgradeb je omeniti, da se je preložil strmi del ceste Susea-Livno, popravila se je cesta oesta Jezero-Majdan in naredila cesta Ključ-Debela stran. Iz Nevesinja se je naredila cesta v Dabarsko polje, iz Mostara pa v Široki breg, iz Bratunca v Skelan. Več novih cest je pa trasiranih. V Oapljini so lani naredili velik lesen, v Foči pa velik železen most. Za vodnjake seje potrosilo v Hercegovini 10.000 gl., v Travniku 7000 gld , v Bihaču 2500 gld. Kopališče Ilidžž se je znatno povečalo. Več mest dobilo je vodovode. Začela so se dela za zboljšanje Gačkega polja. V Sarajevu se je začela vrejevati voda Mi-Ijačka. Herzl so tudi v Italiji. Iz Rima se nam piše: Vrana vrani ne izkljuje oči, pravi naš domači pregovor, kateri p» v dejanju dobro poznajo raznovrstni mogočni gospodje, ki imajo še kaj ozira na javno mnenje. Kakor znano, izvolila je bila italijanska zbornica poseben odsek, ki naj preišče, ali je vse v redu pri bankah in kreditnih zavodih, o katerih so se širile ne ravno lepe govorice. A vsa stvar utegne zaspati, ker visoki gospodje želš in se bojd, da golj ulija pride na dan. Toda tudi v Italiji so Herzi, ki si dad6 usta le z zlatom zamazati. Tako je neki turinski list, ki ne trobi v rog sedanje italijanske vlade, te dni poročal, da je neka banka posodila 3'/» milijona lir na neko posestvo, ki ni vredno niti pol milijona. Zviti lastnik tega posestva pa je pri drugi banki dobil še jeden milijon na s v oje ležeče imetje. To je pa mogoče, ker dolžnik je vplivna politična oseba, ki je dotično zemljišče pač kupil, a ne plačal. To posestvo je bila vlada pred leti ugrabila cerkvi in je prodala — na up — svojemu človeku. Roka roko vrniva, obedve pa obraz! Cerkveni letopis. 700 rimskih otrok pri Leonu XIII. Iz Rima, 14. januvarija: Sv. oče so dne 8. t. m. pričeli slovesnosti povodom svoje škofovske petdesetletnice 8 tem, da so vsprejeli nad 700 otrok, katere so spremljali njihovi stariši. Vsprejem se je vršil v konzi-storijalni dvorani; dečki in deklice od 4 do 10 leta so iz raznovrstnih plemenitih, meščanskih in obrtniških družin : poleg princev in princesinj iz rodu Antici-Mattei, Lancelotti itd. so bili dečki in deklice priprostih družin, poleg potomcev prastarih rimskih družin pomilovanja vredni mali slepi reveži iz zavoda sv. Aleša, katerim so stariše nadomeščali usmiljeni bratje. Dasi je nemirna mlada kri, vendar se je vršilo vse v najlepšem redu. Točno ob 11. uri so prišli sv. oče iz svojih soban v konzistorijalno dvorano, pred njimi dvorno spremstvo ter kardinali Rampolla, Serafino Vanutelli, Parochi, Apolloni, Marchi, Ruffj Scilla in Vincenzo Vanutelli. Deški zbor je pozdravil sv. očeta s kan-tato: Viva il Papal Ko so sv. oče zasedli prestol in so potihnili zadnji glasovi deškega zbora, stopita petletna deček in deklica pred sv. očeta ter v dvogovoru izražata srčna otroška voščila sv. očetu ob škofovski petdesetletnici. Italijanske otroke treba je videti, kako naravno izražajo svoja čutila z naglasom, izrazom obraza in kretanjem telesa! Ko otro-čiča koncem dvogovora pozoveta male tovariše in tovarišice, naj skupno zakličejo: Eviva il Papa, združijo se stoteri glasovi iz otroških grl v slavospev, kakeršnega sv. oče Leon XIII. še niso čuli za časa svojega vladanja sv. cerkve. Bili so globoko ginjeni, poslušajoč eviva-klice nedolžnih otrok. B 1 je nepopisen prizor, podoben onemu, ko je Gospod rekel: „Pustite' otročiče k meni priti". Nato je hčerka kneza Antici-Mattei sv. očetu izročila otroški dar: v belosvilenem albuma lbrana vsa pismica in reke, katere so napisali mali otro« čiči. Kar so neokretna peresa napisala sv. očeta ob škofovski petdesetletnici, obsega gotovo več srčnih ia ljubezni polnih čutil, nego marsikatero dolgo pismo v gostobesednih izrazih idanosti. Ia kdo uaj opiše radost, ki se je brala na nedolžnih obrazih malih otročičev, ko so posamez 8 svojimi stariši stopali pred sv. očeta, ki so jim delili sreberue svetinje.z rudečimi in višnjevimi trakovi v sp»miu na ta veseli dan! Pregauljiv pa ie bil prizor, ko stopi 3'/» leta staro dekletce v belem oblačilou pred sv. očeta, poljubi častitljivemu starčku roko iu nogo ter živo narekuje mično pesmico. Ker hočejo sv. oče bolje slišati mladenko, vzdignejo jo v svoje naročje in otroče mirno ponovi svoje na-učene stihe. Sv. oče uato kodrastega angeljčka pritisnejo na svoje srce, blagoslovi ter izroče materi, kateri so goste solze veselja bile po licu. Ura je minevala za uro in vedno so se bližali drugi otročiči k prestolu. Vročina v dvorani .je postajala že nemosna in mnogi dostojanstveniki so opozarjali sv. očeta, naj bi prenehali, toda sv. oče se niso zmenili za opomine, dokler neso vseh sprejeli ter nagovorili s kratkimi besedami. Ko so prišli vsi na vrsto, vzdignejo se sv. oče čvrsto in živo, podele apostolski blagoslov ter reko, da j>m je napravil vsprejem ljubeznivh otrok veliko veselje in tolažbo. Vsakdo navzočih se je prepričal o istiuitosti besed, katere sta govorila deček in deklica v svojem dvogovoru: »Lažuiki, so ki trdi, da so naš sv. oče slabi in bolni." Udanostne izjave. Udanostna izjava občine Sv. Jošt - Besni c a: »Vaša prevzvišenost naj blagovoli milostno vsprejeti očitno spoznanje najglobokejšega spoštovanja, zaupanja in srčne udanosti združene občine Sv. Jošta in Besnice pri Kranju. Pred štirimi leti smo bili tako srečni, da ste, prevzvišeni, delili zakrament sv. birme pri Sv. Joštu, letos pa v Besnici. Pri obeh priložnostih smo po svojih slabih močeh Vaši prevzvišenosti pokazali svoje spoštovanje in presrčno ljubezen. Tudi sedaj, ko Vas Vaši nasprotniki tolikanj obrekujejo in napadajo, ponavljamo tem potom izraz svoje udanosti in pokorščine, ter slovesno pritrjujemo sklepom prvega slov. katol. shoda. Občina Sv. Jošta in BeBuice, dni 11. decembra 1892. jan. Poličar, župan; Martin Stular, Martin Sinkar, Fr. Sedlar, občinski svetovalci; Mat. Benedičič, Jak. Leben, BI. Pisovc, Pr. Knific, Ant. Okorn, Valentin Knific, Jos. Papler, Jos. Kalan, občinski odborniki." Udanostna izjava občine Mirna: MDanes pri občinski seji zbrani odborniki mirnski obsojamo napade na od Boga nam danega višjega pastirja, odobravamo sklepe I. slovenskega katol. shoda in se z veseljem pridružujemo udanostnim izjavam drugih občin. Občina Mirna, dni 11. decembra 1892. Fr. Neubauer, župan; Ant. Planinšek, občinski svetovalec; Jos. Schuller, Fr. Zaplatar, Jan. Urbančič, Martin Grčar, Ant. Zaplatar, Jos. Šlempergar, občinski odborniki." Udanostna izjava županstva Š k o c i j a n : „Dan za dnevom Vas zagotavljajo v svojih udanostnih izjavah katoliški možje svoje odkritosrčne ljubezni, udanosti in spoštovanja. Tem zavednim možim se danes tudi pridružujemo Škocijanci na Dolenjskem. Dasiravno nismo bili prvi, vendar zaradi tega nismo manj odločni in zavedni. Vaša načela in načela I. slov. katol. shoda so tudi naša. — Ta izjava naj Vara, prerailostni, spričuje, da prebivalstvo škocijanske občine presrčuo ljubi svo jega višjega pastirja in da hoče biti in ostati vedno verno, zavedno, katoliško na strani svojega škofa. Županstvo v Skocijanu, dui 14. decembra 1892. Jan. Babželj, župan; Jos. Globevnik, Fr. Ulepič, Mat. Povše, Jan Vovko, Rud. Kunstelj, Jan. Mer-gole, Jos. Jermejčič, Ant. Cinkole, Jos. Pucelj, Ant. Zaman, Jos. Jan, Jan. Rodič, Jos. Simončič, Mart. Mole, občinski odborniki. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. januvarija. (Beseda o poštenju.) S tem naslovom je objavil »Narod" dni 15. jan. t. 1. članek, v katerem mej drugim pravi: „To zavest imamo in te svedočbe nam noben čitatelj ne more odrekati, da se borimo 8 poštenim in dostojnim orožjem .... nikdar pa še nismo hoti in mala fide zapisali neresuične besede." — Zato ^Narodovo" trditev o njegovem poštenju (!) dokaz iz letošnjega leta. „Narod" je razpravljajoč novoletni ogovor prevzv. gosp. knezo-škofa ljubljanskega poročal neresnico, da je »Slovenec" prinesel ogovor škofov v slovenskem prevodu, da je torej škof govoril v n e m š k e m jeziku dasi so celo »-Novice" pisale v svojem 1. listu: „Naj prej omenimo, da je knezoškof na nemški ogovor ljubeznjivo odgovoril v jeziku, katerega govori 95°/0 škofljanov in vsa duhovščina kranjska." — Ako torej oni gospodje, ki so „Narodu" tako točno poročali o vsaki besedici pri novoletnem vsprejemu v svojem poštenju niso »Narodu" povedali, v katerem jeziku da je prevzv. škof govoril one besede, ki jih je objavil „Sloveuec", moral bi bil »Narod" vsaj iz »Novic" posneti in v svojem poštenju, popraviti svoje neresnično poročilo. „ Narod tega ni storil in z ozirom na to je torej vsakomur jasno, kakšno je »Narodovo" »pošteno in dostojno orožje", katero rabi nasproti svojemu škofu tudi v tem slučaju. (Iz Rima) se nam piše dne 15. jan.: Nedavno sem sporočil, da bo v prihodnjem konzistoriju imenovan kardinalom tudi znani jezuit P. Steinhuber. To pa se ne bode zgodilo že sedaj, pač pa skoraj, gotovo še le v konzistoriju po Velikinoči. — Mraz je tudi tukaj nenavadno hud. Mnogi Nili, Pozejdoni, nimfe in druga stara vodna božanstva ob vodnjakih so danes v noči dobili ledeno obleko, katere niso navajeni, zato pa imajo jako kisle obraze. — Danes je monsign. dr. Nagi v cerkvi s. Maria deli' Anima daroval slovesno črno sv. mašo za pokojnega grofa Paar-a, bivšega veleposlanika avstrijskega pri Vatikanu. Navzoči 80 bili veleposlanik grof Revertera z uradniki in več odličnih oseb. (Ie KrSkega se nam poroča, da je Sava vsled hudega mraza od Sevnice do Krškega čez in čez zamrznena. (Nesreča.) Danes zjutraj je na mestnem trgu hišina Katarina SI, na gladkem trotoaru tako nesrečno padla, da si je nogo zlomila. Ko bi slavni magistrat vendarle bolj strogo na to pazil, da bi se trotuar pravočasno posipal! (O domačem kiparstvu.) Piše se nam: Slovenec je že nekaterekrat povdarjal, naj se podpirajo domačini povsod, najpreje tudi pri kiparstvu. Vzroki, zakaj pri nas, ko imamo vendar veliko darovitih mož v vseh strokah, tudi tukaj tujstvo prevladuje, so mnogoteri. Prvi in poglavitni je pa neka nezaupljivost, katero imajo naročniki do ljudi, ki jih ne poznajo. Naš človek ne pozna reklame in je premalo podjeten, da bi z neko žilavostjo se lotil velikih stvarij. Z največje večine imajo n. pr. naši kiparji priproste delavnice, koder je mojster h krati tudi jedina delavna moč. Zato seveda ne morejo izdela-vati kar uprek raznovrstnih kipov za na prodaj; njihovo delo j.e odvisno od naročil; za somenj ne morejo delati. Kakor ravno veliki kapitalistični obrt uničuje manjši obrt s tem, da ne dela samo za gotova naročila, marveč za na prodaj in da vsled tega vsakdo stvar, ki jo potrebuje dobi lahko pri njem ob vsakem času; tako tudi večji in podjetni tuji kiparji, ki izdelujejo z mnogimi delavci za skladišče najraz-nolitejše izdelke, škodujejo domačinom. Bog daj, da se ustanovi društvo, ki bi tudi v tem obziru pomagali našim kiparjem. — Vrh tega je pa križ pri nas, da se jih res obilo ponuja za kipe, ki niso zato. Nimajo znanja, nimajo vaje in zato delajo — slabo drugim v sramoto. Zraven pa delajo za tako ceno, da vesten kipar nikakor ne more shajati ž njo. Skoda je, da se nekateri naročniki dajo vjeti samo po nizki ceni in potem prevarani tožijo zaradi slabih izdelkov. — Tujci so pa čili in delavni. Cenikov cela reč preplavlja vsako leto vse dežele in cenik je jako dobra — vada. Prihrani se čas za pisarjenje, poizvedovanje, pogajanje; cenik za vse to odvrne, kar stane brez cenika mnogo časa in truda. Vendar pa menim, da se vkljub cenikom ne sme prezreti pri tujcih — slaba stran. Žalostnih izkušenj je tudi pri tujih izdelkih le preveč. Po Gorenjskem je mnogo kipov iz tujine; vsak večji stane stotak in še več; mnogo jih je, ki uiti polovico niso vredni. — Neki kipar je naročil nebarvan kip s Tirolskega; kip je bil pa silno slab; sam ga je še dolgo popravljal in »fasal", vendar ga naročnik skoraj ni hotel sprejeti. Kipar je imel pri njem veliko izgubo. — Pri cenikih mora se pač najpreje pogledati cena. In vendar ta ni tako nizka: I. B. P u r g e r iz Grudna na Tirolskem : 100 cm — 50 gl.; 135 cm — 100 gl.; 165 cm — 150 gld.; 200 cm — 225 gld. Josip RifeBser ravno tam: 100 cm, — 48 gld.; 150 cm — 100 gld.; 200 cm — 170 gld.; 220 cm -- 220 gl.; A. Vogl iz Inomosta: 100 cm--46 gld.; 142 cm — 80 gld.; 190 cm - 160 gld.; A. Mayer iz Monakovega: 48 cm — 50 mk; 110 cm — 120 mk; 145 cm — 180 mk.; 160 cm — 200 mk. Leo i W a r 1 z Dunaja: 100 cm — 130 mk.; 150 cm —- 232 ink.; 200 cm — 350 mk. Za take cene se da že kaj narediti. Po teh cenah se tudi izveden in vesten domačin lahko potrudi iu kip lepo in dobro izdela. Delajmo tedaj nato, da bodo dobri domači kiparji dobili dela in pomagajmo jim po svojih močeh, da bi se čim dalje, tem bolj spopolnovali in izvežbovali. — (Velika pratika.) Piše se nam: Velika pratika je tako razširjena in vdomačena na Slovenskem, da je skorej ni kmetske hiše, v kateri bi je ne bilo • dobiti. Želeti bi torej bilo poleg bistvenih nedostatkov omenjenih že v »Slovencu", da bi bil prvi del, koledar, pravilneje vrejevan, vzlasti kar zadeva sopraii nike in postne dneve. Merodajni v tej stvari 80 gotovo škofijski direktoriji. Zdaj naj pa s tem kedo primerja pratiko v tem oziru, kolika razlika! Ob nedeljah oznanjujejo se ljudstvu v cerkvi prazniki, so-prazniki in posti za prihodnji teden; duhovnik se pri tem seveda ravna po direkforiju; ljudstvo pa ima tu in tam toliko vero v pratiko, da mini: duhoven se je zmotil, ako najdejo, da se pratika ne vjema z oznanilom. (Op. vred.: Prosimo gosp. dopisnika, naj naznani v tem oziru storjene napake, vredništvo pratike jih bo gotovo z veseljem popravilo vjzdanju za prihodnje leto.) (Z Reke) se nam poroča: Ker je »Slov. Narod" vporabil dopis z Reke pod naslovom: »Slučaji, ki niso slučaji", v »Slovenci" št. 7 1.1. za napad zoper prevzv. knezoškofa ljubljanskega, moram izjaviti, da je »Narod" isti dopis napačno razumel. Kdor oni dopis pazljivo bere, uvidi precej, da je madjaronska vlada vzela dr. Franklu katehetsko službo za to, ker je zaveden Hrvat, višje zagrebško svečenstvo je na to le pristalo. In ista madjaronska vlada je hudo j udarila župnika bistriškega in ondolne župljane. Da pod „hunsko-azijatskim kopitom" ni umevati zagrebškega svečenstva, to nam jasno kažejo nadaljnje besede, kjer je govor o obsojenju kmetov pred »sud-benim stolom", kjer je sodnik Guculic rekel porog-ljivo kmetom one besede. Pri župniku in pri kmetih v M. Bistrici ni imelo »višje zagrebško svečenstvo" ničesar opraviti, in tudi oni dopis ne pravi niti od daleč, da je župniku ali kmetom kaj zakrivila višja zagrebška duhovščina ; vsaj meni dopisovalcu ni nič znano. Vsa notica je obrnjena le proti vladi, o višjem zagrebškem svečanstvu se samo to omenja, da je vladi pritrdilo na ostavko dr. Frankla. »Slov. Narod" ni imel tedaj niti najmanjšega povoda na podlagi one notice napadati ljubljanskega knezoškofa. Ker je pa vendar to storil, je 8 tem pokazal le svoje nelepo zavijanje in najhujše sovraštvo do višjega svojega pastirja. Da hodi zagrebško višje svečenstvo z vlado čez drn in strn, j** gotovo in to mora vsaki pravi katoličan in narodnjak obsojati; le toliko bi smelo z vlado hoditi, kolikor bi s tem pospeševalo časni in večni blagor naroda. Tako pa dela ravno ljubljanski višji pastir in kdor ga napada, dela mu krivico. Mej zagrebškim višjim sve-čenstvom in pa dr. Missio je torej velikanska razlika. Ljubljanski višji pastir ne psuje, niti ne sramoti svojih za narod gorečih duhovnikov — to je zanj prenizko in nekrščansko, temveč osebe za »Narodom psujejo dan za dnevom za narod gorečega škofa in njegove duhovnike. Ako pa je vladika pri neki priliki izrekel, da hodijo nekateri njegovi duhovniki — in teh je prav malo, hvala Večnemu — svoje poti, ločeni od njega, jih ni s tem ne psoval, ne sramotil. To je govoril mirno in dostojno. On ni škof samo vernih, temveč tudi duhovnikov; zato je njegova sveta dolžnost tudi nad temi čuti in potrebno govoriti. Sicer so pa oni duhovniki, ki so se ločili od svojega blagega, gorečega, apostolskega vladike, in koketujejo z liberalci, vredni graje in pomilovanja. In kakor obsojamo madjaronsko zagrebško višje svečenstvo, tako moramo obsojati tudi njih. Eni in drugi so na krivi poti, katera ne vodi li Kristusu. Obsojamo odločno obeh napačnost, osebe pa ljubimo in želimo od srca, da bi se eni in drugi čim preje vrnili na pravo pot. Sapienti sat. (Iz Žirov), dni 17. januvarija: Društveno življenje se tudi pri nas lepo razvija, posebno »Gasilno društvo" je pravi ponos občini žirovski. —■ »Bralno društvo" je tudi v dobrem stanju, kakor je pokazal zadnji račun; pristopilo mu je tudi nekaj novih udov. Pri rednem občnem zboru so bili voljeni v odbor sledeči gg.: Ivau Peteruel, predsednik; Jernej Peternel, podpredsednik; Ivan Selak, blagajnik; Andrej Boleti, tajnik; Matej Mohor č, Val. Oblak m Franc Peternel, odborniki. Ne zdi se pa nam prav, da se nekateri udje ne udeležujejo zb»-rovauia. Saj bi bilo vendar najlepše, da bi vsi udje prišli k rednim zborom ter vsak povč svoje mnenje, da bi v potrebnem napredovali in nepotrebno odstranil . — Zdravstveno stanje je bilo miuolo leto silno slabo Vročinska bolezen je hudo razsaiala, posebno tri vasi so bile hudo prizadete, Breznica Selo iu Korita. Pri nekaterih hišah je vse ležalo, ni bilo pastirja, da bi bil gnal živino na pašo, ne hlapea, da bi šel kosit, ne dekle, da bi bila opravljala različna dela, dostikrat ga ni bilo nikogar, da bi bil stregel bolnikom. Delavci so se tudi silno težko dobivali, ker so se bali nalezljive bolezni. Umrlo je največ ženskih, večinoma mlade matere so bile žrtva grozni bolezni. Zdaj je, hvala Bogu, bolezen večinoma ponehala. Umrlo jih je minolo leto 97, ko jih druga leta okolu 70. Rojenih je bilo pa ] 15. Dal Bog. da bi bilo bodoče leto bolj srečno. — Zimo imamo, kakor drugod, tudi pri nas zelo hudo, dn£ 14. t. m. je kazal toplomer 21 stopinj pod ničlo. —č. (Srednje šole v Avstriji.) V šolskem letu 1992/3 je v Avstriji 178 gimnazij in 79 realk. Na gimnazijah je 56.581, na realkah 22.801 dijakov. Po učnem jeziku je gimnazij: 97 nemških, 41 čeških, 24 poljskih, 8 dvojezičnih, 4 laške, £3 hrvatske, 1 ru-sinska; realk je: 57 nemških, 14 čeških, 4 poljske, 3 laške, 1 dvojezična. Slovenci nimamo niti slovenske gimnazije, niti slovenske realke! Navedene številke tudi jasno govore, kako se v Avstriji zatira — nemštvo, o katerega zatiranju čifutsko - laži - liberalni listi dan na dan vedo svojim bralcem toliko pripovedovati! + 4. (Židovsko časnikarstvo.) Koncem minulega leta osnovalo se je na Dunaju . 9. »vec. 7240 727-2 -8-6 -120 ~ST_svzh. si. sever si. svzh. oblačno | ()0 SI>ep sneg jasno | p Stanje »T»tro-«gerske banke dne 15. januvarija 1893. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu ' 453 417.000 (—10,231.000) 289,171.000 (— 18.000) 157,399.000 (— 6.244.000) 22 649.000 (— 4,627.000) gid. Kovinski zaklad „ Listnica „ Lombard „ Davka prosta bančna g) fzerva_gld. 44.885.000 ( +11.216 000) 66 (l) Užaljenega srca javljamo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, poklicati k sebi našo preblago mater, oziroma staro mater, blago-r.odno gospo Klotildo Mullner, vdovo zdravnikovo, po kratki bolezni, prevideno s sv. zakramenti, v ponedel jek zvečer ob '/«8 ur' v letu njene dobe. Pogreb je; v sredn 18. t. m. ob 4. po-poludne. Sv. niaše za blagor rajne matere se bodo brale v več cerkvah. V Komendi, dne 18. jan. 1898. Alfonz, Balduin, Evgen, sinovi. Izabela, Klotilda, hči. unuka. Namesto vsakega druzega naznanila. Tržne cene t Ljubljani dn* 18. januvarija gl.|kr. gl. iffi Pšeni -v akti. . . i 6 IV £peh povojen, ki lirah. 13 — Golob .... — 20 Fižol. 10 — Seno. 100 k na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 9. januvarja 1893. ^..juimi^ ....................!ijji..i...tij Kg®:.. wm Svoji k svojim! najcenejše čebelno-voščene sveče priporoča Oroslav Dolenec (2 10-6) V I Jlll>ljniji. JUITfOAS I f o A s ■■'■ i i^i, ,".M.rri.MT.ri ■■■■'....................;■■..........ir, 7; ■■rnrr.TM i iTii. .7.. ■...,............................................................... 5 6 IP3T IU. zvezek: 'OVESTI AIMEJ KAL Al 3? m m je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ^Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni" v Ljubljani. Tudi II. »vezeh je še v zalogi. Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je UUjuU. I »mar I: ■^žjRI.IN;-Milwa—-WltK« K HM 33 52-3 athreiner-jeva Kneipp-a sladna taa z okusom navadne kave. Ta kava dajo to nedosežno prednost, Ha so škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okuanejšo. pri tem pa Se zdravejšo in redllnejšo kavo, — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi - Pona- redeb se skrbno izogibaj. — kilo 25 kr. — Dobiva »e povsod. Pristno samo v R»«>li la zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. Dunajska borz a. Dn6 18. januvarija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 98 gld Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 . Zlata renta 4%, davka prosta.....116 Papirna renta b%. davka prosta .... 100 . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 999 „ Kred tne akcije. 160 gld..............323 „ London. 10 funtov stri..............!20 ,. Napoleondnr (20 fr.)..............a Cesarski cekini . . i . . Nemških mark 100 . . , .9 „ 65 kr. 30 „ 70 „ 65 „ Dne 16. januvarija. Ogerska zlata renta 4% ......114 gld. 40 kr. Ogerska papirna renta 5%......100 4 % državne srečke 1. 1854., 250 gld. h% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. Državne srečke 1. 18.64.. 100 gld. . . Zastavna pisma avstr. osr. zi>m. kred. bank Zasia\ n i jiisina .""' , ,1 Kreditne srečke. < gld. . . 19o „ — „ j St. Genois srečke 40 gld. . . . . 100 95 . 147 — . 167 — 190 25 20 100 80 . 195 — 68 n 50 Ljubljanske srečke, 20 gld..............25 gld. 25 Avstr. rudečega križa 9rečke, 10 gld. . . 19 „ — Rudolfove srečk«, 10 gld.......26 Salmove srečke, 40 gld........— Windischgraezove srečke, 20 gld.....65 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 154 Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. st. v. 2845 Akcije južne železnice. 2i'0 gld. sr. 90 Papirni rubelj............1 Laskih lir 100 ...... — 50 25 Iiut Ml'Pl'111" Zanesljiva informaolja o stalno il9l) ^iJllvl • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s poštno poiiljatvijo vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „M EBC€ II" VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. SjT" Vestni nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja | pri najpopolnejši varnosti nn toženih (flavnic. m Izdajatelj in oluovorni vrednik : Dr. Ivar? )*l*«ffS. Tin* .katohskc Iiioib«' v l, iibimn.