Poštnina plačana v gotovini »TUTIH ■!—«— Maribor, sreda 10. junija 1936 Štev. 131. leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ursdnl&tvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 1< / ralalon uredaUttva 2440, uprava 2465 lahaja razen nedalja in praznikov veak dan ob 14, uri ' Valja mesečno preja man v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku i Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / PoStni Čekovni račun 3L 11.409 99 JUTRA 99 ikim&sfza tetestoefa —n ......Mia—1——— Vsa Romunija je v žalosti in stoji pod vtisom strahovite kaatstrofe pred kraljevim dvorom Citroceni. Splošno ogorčenje je tem večje, ker se je izkazalo, da je bial tribuna površno in malomarno zgrajena. K odgovornosti so se pritegnili tudi organizatorji svečanosti, ker so pustili na tribuno, ki je bila določena za največ 1500 oseb, okoli 5000 oseb, s čimer je nastala trojna preobtežba. Med aretiranci je tudi bukareški. podžupan Vasilescu. Kakor se je doznalo se sploh ni vršila komisijska kontrola tribun od strani mestnih gradbenih oblastev. Razburjenje v Bukarešti in vsej Romuniji je še naraslo, ko se je doznalo, da so podjetniki Židje. V Bukarešti so nastale pro-tižidovslce demonstracije. Četudi se uradno sporoča, da so bili samo 4 mrtvi, se na drugi strani zatrjuje, da gre za 40 smrtnih žrtev. Število ranjencev znaša 750, od katerih se 600 nahaja v bolnišnici, Med ranjenci se nahaja tudi uradnica jugoslovenskega poslaništva Greta Falknerjeva, dočim se njena mati bori s smrtjo. Včeraj popoldne je porušena tribuna Dcstala žrtev še ne pojasnjenega požara in js bila navzlic takojšnjemu gašenju popolnoma vpcpeljena. Razširile so se vesli, da so podtaknili ogenj oni, ki se bolijo preiskave. S tem se je vsa nadaljnja Preiskava dejansko onemogočila. Kakor poročajo iz Bukarešte, so se vse Predvidene bukareške svečanosti odpovedale v znak žalosti radi silne nesreče, bi se je pripetila na stadionu in ob kateri priliki je umrlo 10 ljudi, dočim je bilo težko ranjenih okoli 100, lažje ranjenih pa okoli 300 oseb. Med ranjenci so Pretežno žene in otroci. Knez namestnik Pavle je takoj poklonil za siromašne žrtve katastrofe 50.000 lejev, 100.000 lejev pa za bukareške siromake. Naknadna Poročila pa govorijo še o drugi katastrofi in sicer o tem, da se je porušila še Peka druga manjša tribuna, ki je bila določena za senatorje. Ranjena sta bila pri lem dva senatorja. Kot vzrok se navaja, ^a so na veliko tribuno, ki se je zrušila, Prihajali ljudje po pet, šest na eden. li-ftek. Zaslišanih je bilo več arhitektov ter ioženjerjev, ki so pa vsi podali izjavo, da je bila tribuna solidno zgrajena pod yidikom. da bo na njej največ 1000 ljudi. Pf pa 4000, kakor jih je dejansko bilo. *~iudje na tribuni so namreč dajali svoje Vstopnice ljudem pod tribuno, ki niso do-bro videli defilacije, da so potem lahko Prišli na tribuno. Preiskava se najstrožje Nadaljuje. Več oseb je bilo aretiranih. Včeraj pa se jo objavil komunike bol-'hšniškili uprav v Bukarešti. V smislu |eSa komunikeja je ostalo v bukareških bolnišnicah v zdravniški oskrbi 330 težie rjenih, dočim je bilo 270 oseb puščenih domov, potem, ko se jim je nudila prva Pomoč. Med aretiranimi osebami so Predvsem arhitekti in podjetniki, ki jim k bila poverjena gradnja tribun. Priča-kujejo se nadaljnje aretacije. Zagrebški »Hrvatski dnevnik« piše v ijVczi z bukareško katastrofo: »Točno število žrtev včerajšnje nesreče, ki je listala radi tega. ker se je porušila trU bu‘ia ob priliki defileja pred državnimi Poglavarji Male antante, se še ni točno 1'Sotovilo. V vojaških bolnišnicah se na-okoli 170 ranjencev, dočim se šte-/d‘o ranjencev v javnih bolnišnicah ceni 'a 500 do 600. Zdravniki v Bukarešti lso mogli obvladati položaja ter so bili P°2vani slušatelji medicinske fakultete, Jugosfavifa kufU od Hettuiie že£em&ke-f*4 HuUutki jtosgtoAi Dr. Žmavc predava v Ljudski univerzi V nedeljo, dne 7. tm. so se vršile v Ma-iibor.il na letnem telovadišču Sokola Maribor matica tekme naraščaja in članstva mariborske sokolske župe. Zanimanje za tekme je bilo veliko, saj je nastopilo skup no 266 tekmovalcev in tekmovalk. Tekme. ki sta jih vodila br. Hočevar in s. Prinčeva so potekle v popolnem redu brez vsake poškodbe. Vreme, ki je bilo v prvih jutranjih urah sicer nekoliko klaverno, se je ob S. uri zvedrilo in je bilo kakor nalašč za tekmovalce in tekmovalke. Uspehi, ki so bili doseženi, so prav dobri, številčno so bile letošnje tekme boljše kakor lanske. Tekmovalo se je z vajami, ki so predpisane za tekme Saveza SiKJ v Subotici. Rezultati tekem so: V srednjem oddelku članov je zmagala vrsta s sokolskega društva Studenci. Med posamezniki so: 1. Zej Svetozar Maribor I, 2. Rajh Franjo Studenci, 3. Zej Miroslav Maribor I. V nižjem oddelku I. so dosegle vrste: 1. Maribor-matica 2. Maribor I. 3. Studenci. 4. Ptuj IV. Med posamezniki: 1. Ledinek, Maribor I., 2. Marguč, Maribor I., 3. Oman Maribor-matica. V nižjem oddelku II. so vrste: I. Maribor-matica, II. Murska Sobota, III. Konjice, IV. Dornava. Članice so dosegle v srednjem oddelku: Maribor-matica I. mesto. Med posameznicami so: I. Petrovič Živa, Mari- bor II. 2. Ogrizek Slavka in 3. Vidič Tončka, Maribor-matica. V nižjem oddelku so tekmovale le posameznice in so dosegle: 1. Serak Herica, 2. Zimič Zlatka, 3. ZimiČ Milka, vse Maribor III. Moški naraščaj je tekmoval v 3 oddelkih. V višjem oddelku so zmagali Ptujčani. Posamezniki so: 1. Šalamun Bojan, 2. Kostanjevec Zvonko. Ptuj, 3. Zorko Slav ko, Studenci. V nižjem oddelku I. so vrste: I. Murska Sobota, II. Mairibor matica, 111. Studenci, IV. Tezno, V. Ptuj. Posamezniki: 1. Debelak Ivan, Murska Sobota, 2. Klemenčič Ivo, Maribor 11, 3. Pečar Franc, Maribor 11. V nižjem oddelku II. I. Ptuj, II. Tezno, III. Sv. Lenart, IV. Sv. Lenart, V. Ruse VI. Četa Dornava. Naraščajnice v v višjem oddelku I. vrsta Ptuj. II. Maribor-matica. Posameznice: 1. Podkubovšek Šaša, Maribor-matica, 2. Kovač Gizela, Ptuj, 3. Vodopivec Danica. Ptuj. V nižjem oddelku I. Sv. Lenart, II. Ptuj III. Maribor matica (obrtni naraščaj) IV. Maribor-matica (dijaški naraščaj). Med posameznicami so: 1. Brumen Vida, Sv. Lenart, 2. Hojs Kristina, Ptuj, 3. Starc Radiča, Maribor-matica. Naraščajska vrsta sokolskega društva Ptuj si je priborila prehodno darilo prapor, vrsta naraščajmo istega društva pa lovorjev venec. Ob navzočnosti lepega števila mariborskega izobraženstva, zlasti pa vodilnih članov in odbornikov tukajšnjega češkega kluba ter Jugoslovensko-češkoslo-vaške lige, je predaval včeraj zvečer v dvorani Ljudske univerze naš znameniti rojak in znanstvenik dr. Ivan Žmavc, član Masraykove akademije dela v Pragi, o znanstvenih osnovali organizacije dela. Potem, ko je, predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec izrekel odličnemu gostu in rojaku, ki je imel slični predavanji že v Beogradu in Zagrebu, prisrčno dobrodošlico, je sledilo predavanje odličnega znanstvenika, ki je v tehtno in zgoščeno podanih izvajanjih najpreje obrazložil bistvo in pomen Masarykove akademije dela, ki s temeljitimi prouča-vanji, analizo in dognanji o organizaciji in racionalizaciji dela ustvarja osnove načrtnemu in racionalnemu češkoslovaškemu gospodarstvu. Pri tem se Masa-rykova akademija dela čvrsto opira na vse dosedanje izsledke biogenetičnega gledanja na svet, energetike, sociotehni-ke ter tehnokracije. V okviru svojih de- tajlno razčlenjenih misli je predavatelj zajel tudi posrečeno analizo jugosloven-ske duše, ki je po svojem bistvu svobodoljubna, ter obenem priključil še misli o državljanskem pogumu, ki je prav tako osnovne važnosti za življenje naroda in države, kakor je na primer vojaški pogum. Na to je omenjal še osnove uspehov našega slavnega jugoslovenskega raziskovalca Nikole Tesle ter se ob zaključku izjavil za osnovno načelo, ki bi moralo obveljati pri ustvarjanju temeljev nove organizacije dela v civilizirani družbi in ki je v tem, da bodita znanost in etika baza vsemu temu ustvarjenju. V zvezi z izvajanji odličnega predavatelja so nato v debati dodali nekatere pripombe še vpokojeni min. dr. V. Kukovec, strokovni učitelj A. Koprivec ter predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec. Lepo uspeli večer se je zaključil v upanju, da se bo tudi v Mariboru posrečilo. ustanoviti po beograjskem vzorcu posebno organizacijo dela v okviru beograjske matične organizacije dela. Htsvavi Hkteaba! Veličasten zbor učiteljev v Rogaški Slatini V soboto se je zbralo v naši lepi Rogaški Slatini k zborovanju, ki je imel videk pravatega učiteljskega ta tora, več 100 učiteljev okrajnih društev Celje, Gornji Grad, Konjice, Kozje, Laško, Sl. Bistrica, Šoštanj in Šmarje. Veličasten zbor, kise je vršil v razkošni dvorani Zdraviliškega doma, je otvorrl domači predsednik gosp. *Verb Miloš. Spominjal se je dveh veljakom, i,voječasnih visokih gostov Štros- smayerja »n Viteškega kralja Aleksandra I„ ki se je I. 1908 mudil kot princ v tem lepem zdravilišču. Pri tej priliki so zadoneli klici «Slava» po dvorani, nakar je bila Njegov. Veličanstvu kralju Petru odposlana udanostna brzojavka. V daljšem govoru je nato predsednik Ivan Dimnik razvijal smernice, katerih naj se drži naše učiteljstvo v prid napred ka šole, naroda in države. Navajal je glav »Darujem ti to, kar mi je najdražje: svoji hčerki Aiso in Juriho. Naj te veliki Alah blagoslovi!« Onemel sem bil in srečen na to ponudbo. Čutil sem, da ne morem odgovoriti. Besede so mi zamrle v grlu. Naposled sem se zbral in skoro jecljale odgovoril: »Gospodar, zdi se mi, da nisem vreden tvojih hčera!« Ničesar mi ni odgovoril. Le tesneje je pristopil in mi položil roke na ramena. Nato mi jc krepo stisnil desnico in kratko rekel: »V treh dneh bomo priredili svečano poroko.« Do svatbenega dne nisem mogel videti svojih zaročenk. Morale so po običaju biti zaprte. Čudil sem se. da jih nihče ni uprašal če sploh želita postati moji ženi. Vendar sem računal s tem, da se ne bosta mogli skladati s tem, da postaneta ženi enega edinega moža. Medtem se je Lahbid prepričal, da je to vse popolnoma enostavno in da Juriha in Aisa nimata ničesar odločevati. V ostalem pe je mislil Lahbid. da bi Zuriha in Aisa, če bi mogli sami odločevati, bile takoj zame. * Stotine bobnačev je tolklo po ovčjih kožah, ki so bile napete preko dolgih sodov. Polno jih je bilo pred dvorom, napolnili so dvorišče in ves prostor za palačo. Mnogo žena je plesalo ritmične plese okrog ognja. Na ražnih so pekli ovce, iz vrčev pa pili palmino vino in daleč naokrog so zaorile pesmi. Ko sem se pojavil je začela vsa masa gromovito vzklikati. Stari derviši in čarovniki so se mi klanjali. Dva Beduina v kričeči noši sta držala mojega najboljšega konja. Neumorno sem s pogledi iskal svoji bodoči ženi. Nikjer ju nisem mogel najti. Dolgo sem č*:'kal. da sla končno prišli. Prihajali sta počasi proti nam v svilenih oblačilih, z rokami zavitimi v halje, segajoče jima vse do pet. Trenutno sem občutil veliko radost. Bil sem zelo razburjen. Mislil sem, kaj bi storili moji tovariši z Maribora, če bi videli, kako Arabci svečano slavijo mojo poroko. Ko je svečenik odpel koran sem prijel Zuriho z levico. Aiso pa z desno in il* čvrsto stisnil. Njeni prsti so drhteli v mojih rokah. Ko je bila vsa svečanost dokončana, so zopet prišle stare žene in obdale Zuriho in Aiso ter ju odvedle v palačo. Stari kaid in Lahbid sta me brez besed polju-bovala po telesu. Zdaj je šele prišel najtežji trenutek vse te svečanosti. Začele so se fanatične igre. ki so se izpreminjale v naporne poročne ceremonje. Najtežje je bilo skakanje preko velikega ognja. Nadejal sem se, da me bo moj odlični konj srečno prenesel preko ognjenih zaprek. Tri krat smo objahali palačo. Pri teni smo držali stalno v roki puško in streljali. Ko smo tretjič obšli palačo, smo se ustavili pred vhodom in tukaj sta narii prišli nasproti Aaisa in Juriha. Skoči' sem s konja in prvič po svatbi sem -se mogel obnašati do njih kot do svojih žen* Pripadali sta meni. Po starem običaju sem ju moral dvigniti na konja in z njima v divjem teku zdirjati preko veliki!’, plamenov. Vse to sem storil, čudeč se lahkotnost!, s katero sem izvršil te podvige. Od razburjenja nisem ničesar razumel. Le v u' šesih je brnelo in zvenelo navdušenje ljudstva. _ Ciganska nadloga. Vsako leto pridejo na spomlad v studenški gozd cigani 1 medvedi in opicami ter nadlegujejo Pr^,' bivalce mesta in okolice. Kakor se z«'1 jim je Maribor posebno pri srcu. ker st> se letos utaborili kar za cele mesece-Prosimo merodajne činitelje, da nas >'?' siju ciganske nadlog-.. - — — —--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Mara boru, dne 10. VI. 193C Mariborski »Veternik« Jutr. Stran 3. Hlatitotske in MmMke Mcviu Trpka usoda zasleduje naše uboge viničarje Beg v smrt - Viničarije gorijo Iz Gornje Kungote so prispela danes Poročila, ki kažejo, kako zelo stiska zlo naključje tragično, bedno življenje naših viničarjev. V kleti posestnice Amalije 'Krašovčeve Pri Zgornji Sveti Kungoti so našli na vrvi obešenega 501etnega viničarja Alojzija 'šedovija. Ker ga ni bilo delj časa na spregled, se je domačinom zazdelo to sumljivo in so ga šli iskat. Našli so ga v Meti in na vrvi, ki so jo takoj prerezali. Bilo pa je že prepozno. Vsa prizadevanja, da bi ga obudili zopet k življenju, so bila zaman. Poleg obešenca so našli listek, na katerem se je Šedivi poslovil od svojih domačih in v katerem navaja vzroke, zakaj mu ni bilo več ob- stanka na tem svetu. Domnevajo, da je izvršil samomor v hipu živčne skrušeno-sti. V vmičariji posestnika Ivana Baumana v Zgornji Sv. Kungoti pa je danes zjutraj okoli 2. ure izbruhnil poižar, ki je uničil vso viničarijo z inventarjem vred. Viničar je ogenj opazil šele takrat, ko je bila že vsa hiša v plamenih. S svojo družimo se je rešil v zadnjem trenotku. Tudi viničarju Francu Krajncu je zgorelo vso njegovo imetje in je rešil le golo življenje. Škoda, ki jo trpi posestnik Bauman, znaša okoli 25.000 dinarjev, dočim trpi ubogi viničar škodo okoli 8000 dinarjev. Slepo sovraštvo uničuje mlada življenja Bred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je danes dopoldne obravnaval zopet tragičen slučaj uboja, ki se je pripetil 18. marca 1936 v Zasadili v ptujskem okraju. Na zatožni klopi je sedel komaj 221etni posestniški sin Franc Ilešič, ki je v prepiru udaril z ročajem motike posestniškega sina Franca Mariniča po trebuhu, da mu je Pretrgal vranico, tako da je Marinič na Posledicah zadobljenih poškodb drugi dan Po dejanju umrl v ptujski bolnišnici. V obtožnici se navaja, da sta bila Ilešič m Pokojni Marinič soseda ter da si vladalo nied obema že delj časa napeto razmerje. Kritičnega dne sta se oba srečala pred hišo pokojnega Mariniča, ob kateri pri- liki sta se zopet prerekala. Ilešič se je ob tej priliki tako razjezil, da je tekel domov po ročaj motike, se zopet vrnil ter udaril Mariniču z ročajem po trebuhu. V svojem zagovoru pred sodniki je obtoženi Ilešič izpovedal, da ga je naj-preje pokoj&i Ilešič udaril z nekim kolom, nakar je šele on reagiral, ni se pa zavedal, da bi imeli udarci po trebuhu takšne posledice. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prisednika sta bila s. o. s. dr. Kotnik in Kolšek. Obtožbo pa je zastopal državni tožilec dr. Dev. podmladkarjev Jadr. straže). Obtoženi Ilešič je bil obsojen na tri leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let. »Nanos«. Na narodni tabor, koncert in . -svečano predajo zastave vabimo vse, ki se pridružujete naši manifestaciji. Vab-fcni vsi, ki čutite z našimi zamejnimi brati. Koncert se bo začel ob pol 21. uri točno. Slavnostni sprejem delegatov pa ta ob 9. uri dopoldne na gl. kolodvora. Svečana predaja v Narodnem domu ob 10. uri. Narodni tabor se začne ob 15. uri Popoldne na sokolske telovadišču Sokola Maribor I. Vabljeni vsi! Vrtni koncert v Pekrah, Zorko, na Plaznik in nedeljo. Občni zbor zadruge »Sokolske planinske koče« je v sredo, dne 24. junija 1936 °b 20. uri v dvorani restavracije Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: Otvoritev občnega zbora in čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. izvolitev dveh overovateljev zapisnika, 3. Poročilo predsednika, 4. poročilo tajnika, Poročilo blagajnika, 6. odobritev računskega zaključka, 7. preodkaz čistega dobička v rezervni fond, 8. poročilo nadzorstva, 9. slučajnosti. Vstopnice za koncert »Tabora«, ki bo v soboto ob 20. uri v Unionski dvorani, Se dobijo v trgovini Kravos, Aleksandro-V:i cesta, Zlata Brišnik, Gosposka ulica 111 v prostorih društva »Nanos« v gradu. Gasilska četa v Studencih ponovi ju-tri v četrtek svojo poletno veselico na travniku g. Pezdička. Prijatelji in dobrotniki gasilstva vljudno vabljeni! Pevski zbor ptujske meščanske šole koncertira v našem mestu v petek 12. ju-ni,a in sicer v Narodnem domu ob 3. uri 1)0P- za šolsko mladino, zvečer ob 8. uri za občinstvo. Kakor so pisale razne kritike, spada ta pevski zbor k najbolj-'m mladinskim zborom. Koncert se vrši v dobrodelne namene (v podporo revnih 0 te*H m oMHt Hadi jutrišnjega praznika izide prihodka številka »Večemdka« v petek 12. t.m. običajni uri. iz policijske službe. K tukajšnjemu obojnemu policijskemu komisariatu sta Premeščena pristav dr. Anton Surina, do- v Skoplju, in Ante Anic, doslej pri Sreskem načelstvu v Šidu. Posestva crcd« h rol' v roke. Učitelji* Ca Marija Jauke je prodala zasebnici Jo> sipini Josekovi 1317 ms veliko parcelo v koroškem predmestju za 46.095 dinarjev. — Industrijec Marko Ro s ne r je kupil od Franca Korena, finančnega preglednika v pok., parcelo (782 m2) v Melju za 40.000 dinarjev. — Barbara Eigner, trafikantkinja, in Alojz Bučar, krojaški mojster, oba v Studencih, sta kupila od trgovca Vaclava Vošineka hišo št. 67 na Koroški cesti za 85.000 dinarjev. Smrna kosa. V Slovenski ulici 40 je preminila v visoki starosti 84 let zasebnica Ana Šešerkova. Žalujočim našč toplo sočutje! Pred stavko stavbinskih delavcev. Pogajanja med mariborskimi stavbeniki in zastopniki stavbinskega delavstva se še niso pričela in tudi še ni določen termin za pogajanja. Pričakovati je, da bo mezdni spor sporazumno rešen tudi v Mariboru, kakor je bil včeraj sporazumno rešen v Ljubljani. Podjetniki so pristali na ureditev minimalnih mezd, ker so sami prepričani, da je delavstvo ob dosedanjih mezdah težavno, izhajalo. V seznam pohorskih višinskih letovišč je uvrščena z ugodnostjo polovične vožnje znana planinska postojanka Planinski dom pri Sv. Treh kraljev nad Slovensko Bistrico. Ugodnost polovične vožnje po sedemdnevnem bivanju. Ni špionažne afere v Mariboru. Nekateri listi so te dni poročali, da je policija odkrila novo špionažno afero in da je bila s tem v zvezi aretirana neka frizerka. Tukajšnja policija pa odločno demantira te vesti ter pravi, da ji o kakšni novi aferi ni nič znanega in da tudi ni bila aretirana nobena frizerka. K Ledererjev! nezgodi pri Fali nam sporočajo, da se je Lederer peljal na kolesu proti Fali, se prevrnil in poškodoval. S tem je jasno, da se ni nesreča pripetila v falskem obratu. Damsko-krojaški krojni tečaj. Kakor že napovedano se v Mariboru priredi v mesecih juliju in avgustu učni tečaj za krojenje ženskih oblek. Tečaj pripadi o-brtnopospeševalni referat kralj, banske uprave s strokovnim učiteljem g. Knafljem. Za tečaj je priglašenih deloma pri strokovni organizaciji, deloma v obrtno-pospeševalnem uradu že zadostno števil lo udeležencev. Interesenti, ki so že prijavljeni. bodo o pričetku tečaja obveščeni p izmeno. Taki tečaji se bodo odslej v Mariboru ponavljali vsako drugo leto. Tečaj za žensko krojenje se priredi v Mariboru v mesecih juliju in avgustu, ker je javljenih zadostno število udeležencev. Dan pričetka se bo priglašenim interesentom javil pismeno. Prihodnji takšen tečaj bo v Mariboru leta 1938. V knjigovodski tečaj in avtogeni varilni tečaj se sprejme še nekaj udeležencev, ako se javijo takoj. — V tečaj za računstvo in geometrijo se vpisni rok podaljša, ker je dozdaj javljenih premalo udeležencev. Kako bo z vremenom. V južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp oblačno brez padavin, temperatura le malo izpreme-njena. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Konigova in Minarikova lekarna, jutri v četrtek Vidmarjeva in Savostova, v petek pa Konigova in Minarikova lekarna. Ce ženska sovraži... V neki tekstilni ivornici onstran Drave sta zaposleni Marica in Katica kot tkalki. Obe sta pri-kupljive zunanjosti in sta bili tudi njuni mladi srci že oddani. Pa je prišlo nekaj vmes, kar je sklalilo ij-ubezensko -srečo temperamentni Katici. Njen izvoljenec se je pričel ogrevati za Marico, ki jo je Katica iz dna duše zasovražila. V tovarni je Katica svojim tovarišicam pripovedovala, da bo Marico pretepla in da ji bo pokvarila njen zapeljivi obrazek. Za njene grožnje je izvedel celo mojster, ki je vzel v zaščito prestrašeno Marico. Ker je sovraštvo v Katici raslo in se je stru-pemt ljubosumnost bližala vrhuncu, je včeraj naročil mojster nekemu delavcu, naj spremlja Marico do njenega doma v Jezdarski ulici, da ji ne bi Katica kaj žalega storila. Temne slutnje, ki so rojile Marici po glavi, pa so se kljub temu, da je imela spremljevalca, uresničile. Bojevita in temperamentna Katica je pričakala Marico v družbi svoje znanke in znanca ter navalila na njo in jo pošteno premikastila. Z otečeno glavo se je uboga Marica podala na stražnico in povedala stražniku svojo žalostno zgodbico. Ko je stražnik poiskal bojevito Katico, je Katica odkrito priznala svoje dejanje in povdarila, da je Marico pretepla iz golega sovraštva, ker je zmešala glavo in srce njenemu izvoljenicu. Marica bo Katico tožila pri sodišču. Ker pa je Katica tudi izjavila, da niso njene srčne rane nič manjše od telesnih ran, ki jih je pri-zadajla Marici, se bosta najbnže pobotali. Nad ovne se je spravil. Pri Sv. Primožu nad Muto je nekdo ukradel iz hleva posestniku Mihi Štramecu 150 dinarjev vrednega ovna, isto noč pa tudi posestnici Urši Vrbnjakovi mladega ovna, ki je bil vreden 65 Din. Sumijo, da sta oba ovna romala čez mejo, kjer jih je ta* spravil na varno. Rokovnjači strašijo po deželi. Na Jan-ževi gori pri Selnici .ob Dravi so obiskali neznani vlomilci viničarijo Marije Per-šonove, in sicer popoldne, ko so bili vsi domačini zaposleni na polju. Vlomilci so s silo vdrli v hišo ter odnesli prav vse, kar jim je prišlo pod roko. Odnesli so vso obleko, perilo in čevlje ter nekaj živeža. Za drznimi vlomilci poizvedujejo sedaj orožniki. Krave brez gospodarja. Na sejmišču je včeraj popoldne našel stražnik tri dobro rejene krave, ki niso imele gospodarja, Ker se lastnik krav tudi do večera ni pojavil r»a sejmišču, je stražnik odgnal vse tri krave v hlev mestne klavnice, kjer čakajo na svojega gospodarja. Spreten »uzmovlč«. Ko se je sinoči samo za trenotek odstranila iz svojega stanovanja v Loški ulici zasebnica Marija Zavrlova, je smuknil v kuhinjo spreten tat in ji ukradel s stene 400 Din vredno uro »Omega«, ki je visela v kuhinji. Zavrlova je takoj opazila tatvino, toda o tatunu ni bilo več ne sluha ne duha. Nepoboljšljiv tat je 341etnj delavec Anton Horvat, doma iz ptujske okolice. Bil je že večkrat obsojen radi tatvin, toda vse kazni niso nič zalegle. Komaj je prišel iz zaporov, je 18. marca t. 1. vlomil v viničarijo Marije Zemljičeve na Ptujski cesti ter odnesel razne obleke in perilo v vrednosti okoli 4000 dinarjev. Radi tega je danes dopoldne zopet sedel pred sodniki, ki so ga obsodili na dve leti robije, ua 31etno izgubo častnih državljanskih pravic, razen tega pa bo motal še nadaljnja tri leta ostati v kaznilnici. Ne pozabi naročnine! Tovarna ndito ne obro in zato^zelo po-O iezaradi svoje povsod "^aino-UNION KAKAO; Kmo Union. Danes Tolstojevo »Vstajenje« prvič kot govoreči in zvočni film. Ana Sten in Fredric March v glavni vlogi. fl&si iuMatdi Dr. Vekoslav Kukovec desetletnik šest* Danes slavi svoj 60. rojstni dan vpok. minister dr. Vekoslav Kukovec. Rojen je bil v iKoračicah pri Ormožu kot kmetski sin. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru (1889—97) in se bavil že takrat z ruščino in češčino. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu (prom. 1902), se udejstvoval v naprednih akad. društvih ter vodil akcijo za slovensko univerzo. Obenem se je zanimal za narodno gospodarstvo. Nato je vstopil kot koncipiemt v pisarno dr. Dečka v Celju; 1. 1909 pa je postal samostojen odvetnik. V Celju je bil predsednik Zveze slov. zadrug in odbornik zadruge »Lastni dom«. Od 1. 1906 dalje je vodil Narodno stranko za Sp. Štajersko. L. 1909 je bil izvoljen kot poslanec v štajerski deželni zbor, kjer je zastopal naše trge in se zavzemal za izsuševalna in druga gospodarska dela, za kmetijsko šolo pri Sv. Juriju itd. Obenem je izdajal v Celju »Domovino«, »Narodni dnevnik« in »Narodni list«. Med vojno je bil mobiliziran; vendar je imel stike z narodnimi krogi im delal za majniško deklaracijo. Decembra 1917 je položil s dr. A. Kramerjem ir# Budisavljevičem temelje JDS. Po preobratu je sodeloval pri Nar. svetu v Ljubljani in Nar. veču v Zagrebu, bil v narodni vladi poverjenik za finance in postal slednjič (febr. 1919) predsednik likvidacijske komisije za Štajersko. Nadalje je bil član začasnega narodnega predstavništva in 'Uistavotvorne skupščine, od uta-, ja 1920 do decembra 1921 pa minister za 'socialno politiko oz. trgovino in industrijo. V skupščini in zakonodajnem odboru je zagovarjal socialne zakone in izvedel kot minister enotno zavarovanje delavcev v celi državi. Mnogo je pisal v »Sl. Narod« in druge liste. L. 1922 se je preselil stalno v Maribor in je pozneje prešel v smer hrvat. seljačkega pokreta. Obenem se udejstvuje pri raznih kulturnih in humanitarnih inštitucijah oz. društvih, zlasti pri Rdečem križu, ČSJ ligi. Ljudski univerzi in Jugoslov. bolgarski ligi. Slavljenca odlikuje topla zavest slovanstva in človekoljubja. Ob lepem življenjskem jubileju naše tiajprisrčreejše čestitke! PESTER SPORED OLIMPIJSKEGA DNE. Poleg nogometnega turnirja prvih moštev mariborskih khibov, propagandnih nastopov lahkoatletov in teniških igralcev bo na »Olimpijskem dnevu« na praznik 11. junija na stadionu na Tržaški cesti nastopila tudi vzorna vrsta najboljših telovadcev Sokola na bradlji. Vrhunske vaje izbranih Sokolov bodo nedvomno navdušile občinstvo, ki naj s čim večjim obiskom podpre akcijo za udeležbo Jugoslavije na olimpijadi. Cene so propagandno nizke. Na igrišču bo tudi buffet. Pričetek sporeda ob 15. uri. Velike kasaške in jahalne dirke bodo jutri in v nedeljo na dirkališču na Teznem. Na startu bodo vsi najboljši konji, tako da bo prireditev revija vseli naših odličnih tn priznanih dirkalnih konjev. Ker so tudi nagrade precej visoke, je računati z napetimi in zanimivimi dirkami. Stran 4. —«' n .. Mariborski »Večerni k« Jnfi mmammmmmaaamme mmmmmmmm Evgenij sabanov- M / Mariboru, dne 10. VI. 1936. Hutstemtje ntafes ROMAN »Kaj se je zgodilo?« je vzkliknil inž. Gal smrtno bled. »Ni se mu posrečilo,« je odgovoril Kitajec. »Komu?« »Dr. Evaristu.« »Je bil on?« »Da. S posebnimi žarki, ki jih docela še ne poznam, je ustavil motor in onemogočil normalno krmarjenje. Toda računal sem tudi s tem in izdelal za vsak primer več priprav za uničevanje učinkov njegovih žarkov. Preizkusil sem vse in šele zadnja je bila prava. Samo naključju nas je rešilo. Imeli smo vražje srečo. A kaj je z drugimi?« Inž. Gal se je ozrl po ozračju in prestrašeno kriknil: »Kje so? Nobenega ni...« Tudi Kitajec se je ozrl in moral enako ugotoviti, da so nenadoma izginila vsa ostala letala, kolikor sta jih bila vzela s seboj na polet proti Maklenu. Ko se je pa ozrl v globino, je opazil nekje ruševine letala, ki je zgrmelo na tla med drevesa in skale. Velel je pilotu preleteti okolico in res — vsa letala so ležala na tteh razbita in uničena. Tudi posadke so bile mrtve. »Ostali smo sami!« je vzkliknil žalostno in prestrašeno. »Potem je najbolje, da se nemudoma vrnemo«, je menil inž. Gal. »Da, nemudoma,« je pritrdil Kitajec. »Izgubiti ne smemo niti minute. Sami, brez ostalih smo izpostavljeni preveliki nevarnosti.« »In če nas dr. Evarist napade s svojim letalom?« »Potem ne vem, kako bi se spopad končal. « Pilot je obrnil letalo, ga naglo dvigal v višave stratosfere in potem, pognal dalje z največjo možno naglico. Dr. Vang-Čeng in inž. Atanazij Gal sta boječe zrla nazaj proti Maklenu in pričakovala, kdaj i se bo dvignilo pd tam letalo maklenske-] ga maga, a dvignilo se ni. Vse je ostalo negibno mirno. Ko so dosegli letala, ki so bila ostala pri pobitih in ujetih pošastih, sta se Kitajec in Gal oddahnila, j »Rešeni smo!« je dejal dr. Vang-Čeng. »A cena je bila visoka.« »Previsoka. Ne samo zaradi žrtev, marveč tudi zaradi izgub, ki jih predstav Ijajo uničeni aparati.« j »Kaj naj sedaj storimo?« je vprašal j Gal zdvojeno. ' »Vrniti se moramo v prestolnico in nadomestiti izgubo. Opremiti moramo vsa letala z vsemi obrambnimi sredstvi in temeljito poučiti pilote.« »Da, tako je,« je pritrdil inženjer. ! Dasi Kitajec in inž. Gal nikomur razen vladi nista izdala poteka prvega nepo-1 srednega spopada z dr. Servacijem Eva-, ristom in- njegovimi pošastmi, so poro-j čevalci listov za to vendar izvedeli in še tisti dan so izšle posebne izdaje dnevni-| kov z ogromnimi in senzacionalnimi napisi: »Napad na grad Maklen. Pošasti u-ničene. Najdeno uspešno sredstvo obrambe. Država rešena usode, ki je zadela Italijo.« Tuji poročevalci so razposlali te vesti svojim listom in v enem samem dnevu je bil obveščen že ves svet o velikih dogodkih boja z dr Servacijem Eva ristom. Pri zunanjem ministrstvu so trkali na vrata vsi poslaniki, drug za drugim, da dobe informacije, ki so jih zahtevale od njih vlade, katere so zastopali-ali pa da mu izroče nasvete in zahteve teh vlad. Najbolj so se pa časniški poročevalci trudili, da bi prišli do dr. Vang-Čenga in inž. Atanazija Gala. vendar brez uspeha. Nihče v javnosti ni vedel, kje se mudita in kaj delata. Vendar sta bila več čas v prestolnici, samo preoblečena in maskirana. To je bilo neobhodno potrebno, kaj ti nihče ni mogel vedeti, kakšnih sredstev se bo dr. Servacij Evarist še poslu-žil. da ju uniči, kajti zavedal se je predobro, da mu samo onadva lahko dokončno prekrižata še zadnje račune. Mimo tega nista smela izgubiti nobene minute brez dela. Treba je bilo pripraviti z mrzlično naglico nove obrambne aparate. Izdelovala sta jih okratu. v več tovarnah in izključno s pomočjo najbob'-ših inženjerjev, brez delavcev. (Dalje sledi 1 pMJUtik&ue navite Poceni na Dunaj, vizuma prost vstop v Avstrijo in druge ugodnosti vam nudi »Eestkarte«. Vse nadaljnje informacije in nabava pri PUTNIKU v Mariboru in Celju. 17., 18. in 19. t. m. se vrši na Dunaju semirinalno tekmovanje evropske cone za Davisov pokal med Jugoslavijo in Avstrijo. Ob tej priliki priredi PUTN1K Ma ribor tridneven izlet na Dunaj z avto-karom.'Interesenti naj se čimpreje javijo v pisarni Putnika, ker je število sedežev omejeno in vlada za ta izlet veliko zanimanje. Pin\ske .navite Iz sodne službe. Za sodnika Stola sed-morice IV2 skupini je imenovan dr. Miroslav Muha, apelacijski sodnik III/l skupini. Imenovani, ki je znan pisatelj in strokovnjak v civilno pravnih zadevah, je brat sodnika pri sreskem sodišču v Ptuju dr. Vladmirja Muha. Čestitamo! Vpisovanje šolske dece. Vpisovanje in zdravniški pregled novincev bo za obe mestni narodni šoli dne 14. junija t. 1. od 9. do 10. ure na deški narodni šoli v Ptuju. Starši in odgovorni varuhi se naprošajo, da pripeljejo točno ob navedenem času otroke v šolo. Ptuj brez kruha. Pretekli ponedeljek je zopet uvrstiti k onim številnim ponedeljkom, ko ni dobiti v nobeni ptujskih pekarn, katerih sicer ni malo, niti kruha niti drugega peciva. Konzumenti begajo iz ene pekarne v drugo in morajo na žalost izvedeti, da je tako črni kakor beli kruh bil že v nedeljo razprodan. Domače ptujske družine se sčasoma navadijo na te brezkrušne dneve, pač pa pridejo v resno zadrego tujci, ki prihajajo v Ptuj. Mali o Prodam Razno Ce želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER -CONTINEN-TAL«. - C ene srno za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44. 2569 Službo dobi UČENKA lA SlVAVJE se sprejme. "lubčeva ul 3. 2881 MALI AVTO in motorno kolo ooceiii pi.' na prodaj. Gregorč!čeva id 26 H. UČENKO • desno. 2898 LEP Posest REPORTAŽA V ŠTEVILKAH. Ko je človek star 30 let, dosežejo nje- govi možgani največjo odpornost. Možgani opice pa so na višku, ko je stara tri leta. Sobo odda LEPA SEPARIRAN V ŠOBA se takoj odda Solidne nu gospodu. Gospojna 2-1, de-nu 2903 Kupujte svoje po« treb&ilne pri nailh mserentiti I se je preselila v rrAaisko ulice a 13 MILOSTIVA! Vaš krznem plašč čez poletje najskrbneje shrani krznar Semko, Gosposka ul. 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 19&5 LEPA GOSTILNA, , velik promet pri doorem v nu Maribor, ; jn kuhinji 300. JG9 Din. 150.P00 25831 gotovino, 150.000 » roteka. Znamko priložiti. — Pisarna »Rapid«, Gosposka U. 2883 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam za Din 200.—- Studenci. Cankarjeva ul 7 2*99 PRISTEN AJDOV MED po Din 13.— za kg in cvetlični med po Din 16.-- • za kg oddaja Kmetijska družba, Meljska cesta 12. Pri večjem odjemu popust. 2c68 NOVO ENODRUŽINSKA HIŠA z njivo poceni na proda j. Del no gotovina, delno kn.hge. Zgornje Radvanje. Mosteiet a ul. 35. 2887 Prodam takoj kompletno SPALNICO svetlobarvno ali posamezne kose, pol spalnice, »eio barvano. otroško poste.jo, brip barvano, modroce na v .••meti, odeje, perje, kuhinjsko kredenco belo barvano, kun'r/1-sko posodo. Langusova i>! 4, na dvorišču. I. na ds ropje. 2900 svilene Trpinu, DIN 6.— hlačke iobite pii Vetrinjska 15. 2261 SVARILO! Proti vsakemu, ki bo o kavarni »Promenada« raznašal različne laži, se bo sr dno postopalo. Marija Ramšak. 1936 Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas, prepričajte se! NEGA NOG Din 10.—. Maribor. Aleksandrova c. 7. 2366 Pri pokvarjenem in preobteženem želodcu pri zgagi, pri začetnem TVORU v želodcu Vam pomaga SALVACID Dobiva se v vseh apotekah. NAPRODAJ V MARIBORU, Smetanova ur, 59. Nova vila, 6 stanovanj, vrt, 11% čistega donosa, za Din 350.000, polovica gotovine. — Na Teznem nova vila, 5 stanovanj, vrt, letni c,nos Din 15.900, za Din 170.000. — Stavbene parcele. 7 m nut od stolne cerkve v Mariboru, Smetanova uk, ma Din 50.—. Na Teznem. Viktor Pain-ova ul., stavbene parcele m3 Din 12.—. 2890 NA PRODAJ: Kompletna spalnica. r:ova> Din 180(1.—, in kuhinja, emajlirana. Din 800.—. Mikloš eva ul. 6. 2907 MOTORNO KOLO PUCH 25» športni model, prodam. ^cr*Ak Tattenbachova 20. 29™ Kupim ČASTNA IZJAVA! _________________ Podpisana obžalujem vse kle- lezmški postaji blizu Mpiibo- TOVARNISKI OBJEKTI pripravni za lesno pa tudi drugo industrijo, ob večii že- RABIMO 10.000 kg FOLJ' SKIH TRAČNIC rabljenih, težine 7 kg na n**' ter. Ponudbe tvrdki Fintf ® Lenard, Maribor. 2880 vete in žalitve, ki sem j!h izrekla o g. Vogrin Marij1 in se ji zahvaljujem, la je cd-stopla od kazensk. pr gona. Obljubljam v liodočc izogibati se sličnih izpadov. Maribor, dne 6. junija 1936. Marija Vrečko, Praprotnikova ,'8. 2889 VINOTOČ PRI »MAJORJU^ v Razvanju odprt. 2892 (glasni, im Sbr. 2009 1 2339/32 Jutri, 11. t. m. poselite VELIKO VRTNO VESE11CO i na vojaškem vežbališču na Teznem, gostilna Plohl. Svita vojaška godba. Vabi »Penin«. 2893 Ob nenadni smrti našega dragega soproga iji očeta, gospoda Ivano Bučovnika ■strojevodja izrekamo teni potoni za premnoge' dokaze iskrenega sočutja našo MADRACE. otomanc, naslonjače v solidni izdelavi nudi najceneje Franjo Novak. Vetrln.-sk.i 7, Koroška 8. 2894 ra z lastnim industrijskim tirom se ugodno nrvdujo tudi proti krij'žicam. K tovarni spada 144 ha lepega gozda. Pojasnila pod »Tovarna« na upravo lista. 2S95 štev. 340 KUPIM HRANILNO KNJIŽICO Mestne hrandnice nnr'bo»ske. Naslov v upravi. 29v8 HIŠA na prodaj. Ptujska 2901 testa 126. O glašuliel Stanovanie ir 1936. Objava Objavljam, da sta sklenil® poroč’ti se: Gorišek Franjo, neoženjen, adv. 1 gl- Stanovanie Išie najprisrčnejšo zahvalo. Posebno sc zahvaljujemo pevskemu društvu »Erohsinn«, društvu strojevodij, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov ter vsem, ki so dragega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maribor, dne 10. junija 1036. Žalujoča žena In otroci. STRANKA BREZ GlKOK išče snažno sobo in kuhinjo v bližini Glavnega trga ali Koroške ceste. Naslov v upravi. 2912 Lokal LEP LOKAL na prometnem kraju oddam s 1. julijem v najem. Upi e va hiš Pokojninskega zavoda. Kralja Petra trg. SONČNO SOBO IN KUHIN.O oddam s 1. iulljem pošteni stranki. Dravska ul. K', Benet. _ _ 28g0 SOBO, KUHINJO IN KABI-1 NET poceni oddam. Tezno. G:cgor čičeva 4 pri postaji. 2884 NA STANOVANJE In hrano sprejmem dva gospoda v sobo s posebnim vho dom. Trg svobode 1 nad mlekarno. 2893 STANOVANIA v novi hiši na Tenzani. vikior Parmova ul. 6: soba. kuhinja, veranda, mesečno Din 25«, 270 in 280 se oddalo. 2888 STANOVANJE soba in kuhinja, se oddi. Stu-2996 denci, Fj;ankopanova 4. 2905 pravnik,-rim. kat., rojen I. 1908. pri Sv. Lenartu Slov gor., stanujoč lsvotaij1’ sin Dr. Gorišeka Mihtna Marije, r. Robič, ‘n Dr. S1,2' ljer Drina, Sava. Zdenk,'1 zdravnica. r', kat. rojena 16. V. 190.9. v P®' Iju (Istra), Ivvajoča v tiči. Kralja Petra cnrK 9 J1® Dr. Skaljera Lovra in ^ ' r. Borštnik. 'Pozivam vS, one, ki vedo, da obstva zaročonccina kaka zakon**® zapreka ali da >bs‘ )Ja kas okolnost, ki 'zkllučjje nji* polnopravnost. da to nepo sredno meni ali potom ob1-skega oblastva prijav,jo. Subotica, 6. funija 193» Matičar: A. Crnkovič« 2897 Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.X* predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.