HM. Niirnčnlnn mesečno 2"> I >iu. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Čok. račun: Liub* I ju u« št. 10.6 >u ID I0.34V za insernte; Siirajevo štv. T^IA Zagreb gtv.VJ.0l I, Praga-Dunaj 24.79? Telefoni uredništva: dnevna »lužba 205» — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku U pr n v a: Kopitarjeva b, telefon 2«J92 Beseda naši učni upravi Enakopravnost vseh, ki sestavljajo jugo-slovanstvo po svojem narodnem ali (kakor so drugi izražajo) plemenskem poreklu in po svoji volji, da tvorijo skupno državo ter živijo neko vzajemno življenje v vseh ozirih, ki jih zahteva močno in složno uveljavljenje take narodnor>olitične ©note nazunaj — se je vedno po pravici smatrala in se smatra za osnovno potrebo in zahtevo našega skupnega državnega življenja. Tukaj no gre za golo državljansko enakopravnost, da ima na primer človek, ki jo rojen v zapadricm delu države isto pravice ko oni, ki je rojen v vzhodnih krajih, ti I i pa, da mora prestati kazen za zločin in nositi njegove zakonite posledice oni, ki biva to-stran Save, v enaki izmeri, kakor oni, ki biva onstran. To se razume po sebi, ker smo pravna in demokratično urejena država. Enakopravnost v uvodoma označenem smislu pomeni, da se mora v naši jugoslovanski narodnopolitični državni celoti pravično vpo-števati vsak sestavni del te celote, kakršen je po svojem naravnem narodnem (ali plemenskem) poreklu, naravnih Ln nravnih oso-bitostih in ljudski tradiciji ter po svoji kulturi in kulturnem razvoju. Kolikor se tiče nas, je ta kultura, to posebno narodno obeležje in ta samosvoja ljudska nrav iil tradicija slovenska, in njena ohranitev in utrditev r>o vseh svojih pozitivnih straneh ne naše prvo in osnovno življenjsko načelo, naša masna charta libertatum v jugoslovan: *kem političnem življenju. Da se ta razvoj vsakega posebnega dela jugoslovanske na-eionalnopolitične državne zgradbe vrši v skladu s celoto, da celoto vzdržuje in krepi, za to skrbi naša globoka državna zavest, naš vrojeni čut za skupnost vseh Jugoslovanov in politična jiotroba, da smo eno napram vsemu svetu. Naloga odgovornega državnega vodstva na drugi strani pa je, da se država ljudstvu čim bolj priljubi, v pryi vrsti s tem, da ščiti vse njegove pravice v vsej njihovi raznoličnosti, kakor mu jih je dala na-rava, da njegove naravne nravstvene in kulturne dobrine ohranja m njihovo rast pospešuje v dobro celote, pa da njegove naravne težnje v tem pravcu zadovolji, zakaj na tej zadovoljnosti ljudstva sloni država kot na svojem najtrdnejšem fundamentu. Slovensko ljudstvo ceni v enaki meri tako svojo jugoslovansko državo in vzajemno ustvarjalno življenje z brati, sorodnimi po krvi in narodnem duliu ter osnovnih nravnih načelih iu omiki — kakor svoj lastni jezik, svoje narodno nravstveno izporoeilo in zgodovino v borbi za svojo osamosvojitev in čim izrazitejše narodno lice, in svojo slovensko omiko, ki o njej pričajo dela našega narodnega tvorstva na vseh področjih: znanosti, verske zavesti, lepe besede in lepega lika ler politične izobrazbe. Oboje je našemu ljudstvu enako drago in vredno ter potrebno; ono ne ceni višje ne enega ne drugega, ampak oboje enako; zanj ni v idealni zasnovi in polnem uresničenju jugoslovanstvo več ko slovenstvo, ne slovenstvo več ko jugoslovanstvo, ker se oboje enakovredno med seboj dopolnju.e. Kdor tega ne vidi, ne umeva slovenskega ljudstva; kdor se venomer boji, da ne bi se ta harmonija porušila in da bi moglo slovenstvo priti v opreko z jugoslo-vanstvom, ta naše ljudstvo obrekuje, in kdor živi v neprestanem sumu, da bi slovenski značaj našega naroda mogel biti v škodo državni skupnosti in jo razrahljati, ta škoduje naši jugoslovanski skupni domovini in državi, ker vzbuja zunaj vtis, kakor da to državo sestavljajo čisto raznorodni elementi, ki jih je treba držati skupaj s silo in drugimi umetnimi sredstvi. Tak človek ali taka stranka se bo tudi prizadevala, da naravne razlike, jezikovne, nravne in kulturne oso-bitosti umetno izbriše in jugoslovansko nacionalno politično in državno zavest utemelji na nekem umetelnem jezikovnem in kulturnem ter miselnostnem pojpolnem izenačenju, ki pa je proti naravi in vzbuja odpor.ki more skupnosti le škodovati in jo resnično rahljati. Proti takemu mišljenju in težnjam, smo v interesu naše države in naše s tolikimi borbami, žrtvami in trudom naših najboljših kulturnih delavcev prošlosti in sedanjosti dosežene jugoslovanske politične in duhovne vzajemnosti vedno protestirali in bomo vedno proti njej zavzemali odločno protislališče. Od merodajne strani se je vedno poudarjalo, da je med jugoslovanstvom in med narodnim obeležjem ljudstva, naj je srbskega, hrvatskega ali slovenskega porekla, naravna skladifost, tla so vsi ti deli narodnopolitiene in državne celote jugoslovanstva enakopravni in tla se morajo njihove rodne osobito.sti ohranjati in ščititi, da jugoslovanstva ni brez teli naravno danih razlik, ki celote ne rušijo, ampak jo narobe le v pravi moči in trdnosti ter notranji bogatosti ustvarjajo in .ii pomagajo čim krepkeje rasti ter porajati nove vrednote. In blagopokojni veliki kralj zeduiitelj je , ko je naše edinstvo z vso silo svoje močne osebnosti manifestiral iii podčrtal ter na to skupnost apeliral, obenem izjavil, da v jugoslovanskem edinstvu jc in ostane Srb Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec Slovenec, ker se mora v tej skupni domovini vsak počutiti dobro, vsak v njej ne samo kot po nmezen državljan, ampak tudi kot član svojega narodnega občestva in jezikovne enole. biti vsem drugim enakovreden, vsak v njej najti najmočnejšo obrambo in pospeševali«) vsega, kar mu jo najdražje, kar 11111 .je Bog položil v dušo in kar mu je mati narava podarila kot sveto dedščino očetov, da io varuje in neguje. Država ne more pogrevati nikogar izmed treh bratov, se mora dičiti ln rasti ob naravnih darovih in lastnostih vsakega izmed njih, vsak ji mora služiti ix) svoje, kakor mu jo Bog ustvaril krep- ko narodno dušo, lasten jezik in nravstveno kulturo — ne more se pa naslanjati na nekakšno narodno kašo, jezikovno žlobodro in kulturno mešanico, na nenaravni nestvor, v katerem bi vsak izgubil svoje pravo lice, bi ne bil ne to ne ono, bi ne imel nobene svoje opredeljenosti kot član svojega ljudstva, bi bil brez vsake tradicije in zato tudi brez značaja in notranje trdnosti. V takem umetnem amalgamiranju ne moremo videti pravega jugoslovanstva, ker le to je trdno 111 se bo obdržalo, kar je ustvarila in bo na tej osnovi ustvarjala im izpopolnjevala dalje narava sama v svoji nepogrešljivosti in po svojem zdravem razvoju samem, ne pa, kar kuhajo v pisarnah več ali men j učene glave. To naziranje se je zadnje čase tudi uve-ljavljalo na merodajnih mestih in zato bi ne imeli povoda, da bi zopet dajali izraza našemu osnovnemu prepričanju v tej točki, če ne bi nas k temu silil znani razpis naše vrhovne učne uprave z dne 23. januarja tega leta glede učnih knjig na srednjih šolali po nekem novem učnem načrtu, o čemer smo obvestili naše čitatelje že včeraj. o tako zvanem prosvetnem svetu, ki v njem sedijo tudi zastopniki iz slovenskega ljudstva, ne vemo, kakšno nalogo da ima, oziroma, kakšno funkcijo imajo v njem ti in drugi zastopniki, ki po zdravi pameti ne morejo imeti drugega pomena, ko tega, da v njem zastopajo jezikovne, kulturne in druge vidike onega ljudstva, iz katerega so na to mesto poklicani. Če bi ta prosvetni svet bil v resnici to, kar mora bi: i, to je tolmač širokih slojev ljudstva, kakršno je po svojem poreklu, tradiciji in struktur, ne pa zgolj birokratičen ustroj z videzom neke splošnosti, j>otem bi ne bilo mogoče, da vrhovna učna naprava gre svojo pot Kako neki, vprašamo, je mogoče opravičiti razpis, ki za višje razrede srednjih šol ne razpisuje učbenikov v slovenskem jeziku ali ima vsaj to vedno vidnejšo tendenco; ki forsira čitanke, katere so sestavljene iz beril v jezikih vseh treh »plemen«; ki odkazuje v učbenikih jugoslovanske književnosti odločno premalo prostora slovenskemu slovstvu in narodnemu tvorstvu; ki naš jezik očito smatra samo za »govor« ali »narečje«; ki tudi v zgodovini jugoslovanskih rodov ]>vemalo pozna oziroma vpošteva naše narodno delo za izoblikovanje slovenstva., kar je imelo tolik pomen za izoblikovanje in okrepitev vsega jugoslovanstva sploh. Zdrava pamet vendar pravi, da je načeloma in l>edagoško edino pravilno, da slovenski otrok, ki se mora vseskozi in temeljite seznaniti s hrvatskim oziroma srbskim jezikom, zgodovino in kulturo in jo vzljubiti, kakor to mora tudi hrvatski in srbski z ozirom na slovensko narodno kulturo — obenem proučuje z enako vsestranostjo in temeljitostjo svoje lastno narodno tvonstvo na političnem, jezikovnem, znanstvenem in kulturnem področju. ki je vsemu naravna podlaga; da ima poleg čitanko v hrvatskem in srbskem jeziku svojo posebno v slovenskem jeziku; da se v ostale šolske predmete uvaja po veliki večiini s pomočjo svojega lastnega materinskega jezika in da mu jih, vsaj tam, kjer je učbenik slovenski, tolmačijo profesorji njegovega jezika. Saj to^ je tako naravno in od narave v prid resničnega znanja in nn pravi pedagoški podlagi slonečega mišljenja in čustvovanja tako nujno zahtevano, da ne uvidevamo. kako je mogoče drugače misliti in ravnati. T11 narava ter njeni zahtevki tudi pravijo, dn se le na ta način more resnično spoznati in globoko v srce vsaditi tista jugoslovanska miselnost, ki jo zahteva naša naravna skupnost, nacionalna slotra in čim trdnejša in prepričanejša državna skupnost. Zato opozarjamo našo učno upravo in našo sedanjo vlado, ki hoče zapustiti mnoge napačne osnove, na katerih je gradil prejšnji režim, dn tudi v tem oziru uveljavi edino pravilna, naši naravni biti in razvoju odgovarja 5očn prosvetna in pedagoška načela, ki so slovenskemu ljudstvu sveta in jugoslovanski misli edino služeča.. Razpis na podlagi nekega novega načrt, ki ga ne poznamo, da.si se nas bistveno tiče, se mora temeljito popraviti, kakor to _ odgovarja vlogi in pomenu slovenskega jezika in važni funkciji slovenske omike v sknpu jugoslovanske nacionalno, politične in kulturne misli. Prepričani smo, da bodo v tem oziru izrekli svoio besedo tudi slovenski kulturni delavci in dn bo niibovo mnenje od merodajne strani, ki ima dobro voljo, vpoštevano. is»ii. 1iiiiis1111 i 1 .......hi iii«lin Da Avstrija ohrani neodvisnost V Skupna volja Anglije, Francije in Italije Pariz, 22. febr. c. Avstrijski zvezni kancler -Schuschnigg in njegov zunanji minister Berger-Wal-denegg sta se danes takoj podala na delo. Zjutraj ' sta odšla iz svojega hotela v predsedstvo francoske vlade v palačo Matignon v Rue de Varenne. Tam sta ju že čakala predsednik vlade Flandin in zunanji minister Laval. Ti otvoritveni razgovori so trajali samo eno uro in sta se nato Schuschnigg in Berger-Waldenegg odpeljala na Elizej, kjer jima je predsednik republike Lebrun priredil svečano kosilo. Še prej pa je slovesno pripel vsakemu visoki red francoske legije časti. Kosilu so prisostvovale vse visoke osebnosti francoske in avstrijske diplomacije. Obenem je klub francoskih diplomatskih časnikarjev priredil avstrijskim tovarišem, ki so prišli v Pariz obenem s svojima državnikoma, v hotelu »Meurice« svečan banket, na katerem je bilo izmenjanih 20 zdravic. Popoldne ob 5 so se razgovori nadaljevali in se bodo končali šele jutri zvečer, ko bo objavljeno tudi uradno sporočilo. O vsebini razgovorov se je moglo izvedeli doslej bore malo, V francoskih političnih krogih se samo poudarja to, da sta prišla oba avstrijska državnika v Pariz predvsem zato, da se zahvalita za veliki interes, ki ga Francija obenem z ostalimi velesilami kaže za zagotovitev avstrijske neodvisnosti. Oba francoska državnika sta šla celo tako daleč, da sta izjavila avstrijskima tovarišema, da sta zelo zadovoljna n- ' tem, da je bilo delo fran-cosko-italijanskega spoii..uma uvedeno s sklenitvijo rimskega pakta med Madjarsko, Avstrijo in Italijo. Tako se je baje srednjeevropska politika znašla na najbolj stvarni podlagi in na tej podlagi se je nato med Francijo in Italijo ustvaril rimski sporazum. Francija je zelo zadovoljna, da je Italija tista, ki garantira v prvi vrsti avstrijsko neodvisnost. Zalo bo Francija to politiko najožje zveze med Avstrijo in Italijo še naprej z vsemi silami podpirala. Z rimskimi sporazumi pa se v to politiko italijansko-abesinski soor zdravega ravnotežja v srednji Evropi uvajajo št druge države, ki so najbližje zaveznice francoskt republike. Zato bosta oba francoska državnika svojima avstrijskima tovarišema podčrtala, da so nt avstrijski neodvisnosti še zelo zainteresirane Če-škoslovaška, Jugoslavija in Romunija. Da bi pa mogla ustvariti popolno harmonijo v srednji Evropi, zahteva Francija od Avstrije, da se popolnoma osvobodi vseh vplivov narodnih socialistov in pa habsburških rovarjev. Francija je prepričana, da s temi jamstvi, kot ji nudijo vse zapadne evropske velesile, Avstrija lahko ohrani svojo neodvisnost, če le hoče. Ta skupna volja Anglije, Francije in Italije jc najbolj jasno izražena v londonskem sporazumu. Senzacije Vendar pa ta obisk tudi ne gre brez vseh senzacij. Snoči se je zvedelo, da je odpotoval iz Bruslja nadvojvoda Oton Habsburški v Pariz, kjer sc misli sestati z avstrijskima državnikoma. Nastalo jc precejšnje razburjenje, katerega učinek je bil ta, da nadvojvoda Oton davi še ni dopotoval v Pariz. Kmalu nato je bil objavljen demanti, ki pravi, da nadvojvoda Oton sploh ni zapnstil Bruslja in da se nc bo topot sestal s Schuschniggom. Marksistične sirovosti Dunaj, 22. febr. b. Ob času, ko sc avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg mudi v Parizu, so si avstriski narodni socialisti dovolili zelo neokusno šalo. V Schuschniggovo stanovanje so namreč poslali žalno žensko obleko za njegovo ženo, ki, naj postane vdova. Policija vodi zaradi tega vsestransko preiskavo in upa, da se ji bo posrečilo najti neolikance. V vsej Avstriji, zlasti pa na Dunaju, so oblasti storile varnostne ukrepe, da preprečijo nemire zdru'enih socialistov in komunistov. Pogajanja? ki nikamor ne morejo Addis Abeba, 22. febr. c. Pogajanja med italijansko in abesinsko vlado so sedaj popolnoma zastala. Italijanski poslanik izjavlja samo to, da je poslal poročilo v Rim in čaka sedaj novih navodil. Ne ve se še, kdaj liodo prišla ta navodila, ni pa pričakovati, da bi prišla prav kmalu. Medlem pa se abesinska vlada trudi, da bi na prebivalstvo vp.ivala čim bol.i pomirjevalno. Dasi Italija vrši javno vse vojne priprave, do sedaj vendar abesinska vlada šc ni zavzela nobenega obsežnejšega vojaškega ukrepa. Abesinska vlada pologa sedaj*najve"čjo važnost na to, da prepreči nove spo. pade in nemire na meji. Pač pa pripravlja vlada obsežno pritožbo, ki bo prihodnje dni poslana v Ženevo na Zvezo narodov. Medtem pa odhajajo transporti Rim, 22. febr. b. V italijanskih lukah se še vedno vrš-e vkrcavanja vojakov za Afriko Danes dopoldne se je vkrcal tudi general Oraciani, ki je svo-ječasno izvršil pacifikacijo Cirenajke in lezana in velja kot najsposobnejši italijanski častnik. General Graciani se je vkrcal na vojno ladjo z vsem svojim štabom ter je istočasno po nalogu šeia italijanske vlade Mussolinija prevzel poveljstvo nad celotno ckspcdicijo v Afriko. V Napulju se vršijo vkrcavanja obrtnikov, mehanikov, sanitetnih oddelkov, tehničnih čet in živeža. Naenkrat se je pričelo vkrcavanje v silno na. glem tempu zaradi vesti, ki je prišla iz Abesinije, da jo tudi abesinska vlada odredila splošno mobilizacijo svoje armade. V južna italijanska mesta jc prišlo veliko število inozemskih, zlasti angleških in ameriških časnikarjev ,ki pa so jih oblasti po nalogu italijanske vlade naprosile, da se takoj vrnejo v Rim. če bodo ti časnikarji od tam svojim listom poročali, kar so videli, jih bo Kalija obdolžila vohunstva. Iz severnih krajev Italije je bila poklicana v vojno službovanje skupina 500 zidarjev, ki so se včeraj v Genovi vkrcali na ladjo ter bodo odpremljeni v Erilrejo. Ta skupina zidarjev bo v Eritreji gradila zasilna stanovanjska poslopja zn italijanske di vizije, ki so na potu v vzhodno Alriko. Anglija svari Rim, 22. febr. c. Danes je angleški veleposlanik sir Eric Drunimond zaprosil za posebno avdieneo pri predsedniku vlade Mussoliniju. V imenu svoje vlade mu je izjavil, da je Anglija zelo vznemirjena zaradi razvoja pogajanj med Italijo in Abesinijo. Anglija ne bi rada videla, da bi se s tem sporom morala pečati Zveza narodov, ker se boji, da bi ugled Zveze narodov pri tej debati zopet mnogo trpel. Japonci zanihajo Rim, 22. febr. b. Tukajšnje japonsko poslaništvo je izdalo uradno poročilo, v katerem trdi. da ne more bili govora o pomoči Japonske Abesiniji v kakršnikoli obliki. Japonsko poslaništvo smalra. da je potrebno demantirati zadnje vesti, ki so se širile v tem smislu, da bo Japonska direktno posegla v even i tuelni vojni spor med Italijo in Abesinijo. K itr1"—^ Posredovanje našega trgovinskega ministra De-abne vesli Belgrad. 22. febr. m. Z odlokom glavnega ravnatelja jugoslovanskih državnih železnic je premeščen Ciril K obal, prometnik IX. pol. skup., s postaje Niš na postajo v Rumo. Belgrad, 22. febr. AA. Vsem zainteresiranim na znanje, da ni v prometnem ministrstvu ne v njemu podrejenih uradih nobenega izpraznjenega mesta in zato prošnje za podelitev službe sploh ne pridejo v pošlov. (Iz prometnega ministrstva.) Los Angoles, 22 .tebr. c. Danes se je dvignil v vsemirje letalec ameriške civilne zračne linije. S svojim letalom za stratosfero skuša doseči mejo vsemirjn. Nato misli v vsemirju poleteti v Nev-j'ork. Upa, da bo Ameriko preletel v sedmih urah. Simfcropol. 22. febr. c. Danes sla bila tukaj usmrčena dva kmeta, ki sla bila obsojena zalo. ker sla ubila nekega sovjetskega uradnika. Trelji obtoženec je bil obsojen na deset let ječe. Dunajska vremenska napoved. Poslabšunie vremena.. Belgrad, 22. febr. A A. Da spravi svojo trgovinsko bilanco v ravnoležje, je italijanska vlada izdala te dni uredbo, ki omejuje uvoz vsega blaga razen premoga v njeno državo. Uredba je nasproti naši državi siopila v veljavo 19. februarja ob 24. Ker je ta ukrep tudi sicer v nasprotju z raz-rimi pogodbenimi določili med Jugoslavijo in Italijo, razen tega je pa prišel še nepričakovano in brez poprejšnjega obvestila, je grozila nevarnost, da napravi veliko škodo našim izvoznikom, ki so bili prav tako neobveščeni in so odpremili velike količine blaga v Italijo. Tako se jo 20. t. 111. nakopičilo na naši meji proti Italiji okoli 30 vagonov blaga, namenjenega za uvoz v Italijo, večina tega blaga je bila pa pokvarljiva, razen tega je bilo več vagonov tudi na polu v Italijo, kamor so imeli priti 21. t. m. Ko je minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič izvedel o sklepu vlade kraljevine Italije in o ustavitvi naših vagonov na meji, je takoj izdal najnujnejše ukrepe, da prepreči škodo, ki je grozila našemu izvozu. Razen nujne intervencije preko delegacije ministrstva za trgovino in industrijo nn meji se je izvršila intervencija tudi preko zunanjega ministrstva in preko kr. poslaništva v Rimu. Po zaslugi teh naglih intervencij je vlada kraljevine Italije dovolila, da se vsi vagoni, ki so se ta dan nahajali na meji in so bili na vožnji proti meji, puste v Italijo. Tako se je preprečila velika nevarnost. Medtem so tudi naši gospodarski krogi sami že izvedeli o leni ukrepu italijanske vlade in o vsebini določb, po katerih se sme uvažati v Italijo hlago lo po uvoznicah, ki jih ima nabaviti uvoznik. I Tak uvoz je dovoljen od 1, marca v razmerju s ko- ličinami blaga, kakor so se uvažale v Italijo v razdobju od 17. februarja do 1. marca 1934. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je medtem prosil ministra za zunanje za deve za intervencijo pri italijanski vladi glede te ga vprašanja, ker ta uredba krši dogovorjene določbe med obema državama glede vzajemnih trgovinskih odnošajev. ★ BraŠovske sk&adnice Belgrad, 22. tebr. m. V ministrstvu za gozdove in rudnike se je danes vršila konferenca za sana cijo bratovskih skladnic. Bil je sprejet sklep, da ji treba sanacijo te skladnicc izvršiti čimprej, da bo tako lahko odgovarjala svojim namenom. Zastopniki iz posameznih banovin so na tej konferenci bili proti lemu, da bi se uvedla centralizacija, kai so nekateri predlagali. Rudarji pri ministru Belgrad, 22. febr. m. Deputacija trboveljskih rudarjev je bila pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušiču ter ga naprosila, da bi se tudi on zavzel za sanacijo bratovskih skladnic Jutri bodo sprejeti rudarji pri prometnem ministru v zadevi novih naročil premoga pri TPD za mesec april in novih tozadevnih pogajanj. • Belgrad, 22. febr. AA. Obiskovalcem mednarodnega se.jma v Plovdivu od 20. aprila do 12. maja je generalna direkcija državnih železnic dovolila polovično vozni 110. Dovoljena je olajšava tudi zn prevoz razstavnega blaga. Iz notranje politike Minister za telesno vzgojo naroda Stari možje pod novo zastavo Po poročilih iz prestolnice se je doslej g. J«v-tiču ponudilo kakih ,5000 kandidatov. Ne vemo, ali so med temi tudi že všteti kandidati iz Slovenije; vemo le, da so državne železnice tudi na progi Ljubljana—Belgrad v zadnjem času mnogo zaslužile. Poročali smo že, da je JNS na svojo staro zgradbo postavila novo firmo nacionalne ironte in že ledaj ugotovili, da dejansko gre le za prt-pleskanje stavbe, katero ogrodje je ostalo povsem neizpremenjeno. Da se nismo varali, dokazujejo že nekateri sklepi konferenc JNS, na katerih so bili določeni kandidati. Tudi druge informacije, ki jih imamo iz vrst pokojne JNS, dokazujejo, da bi prav isti gospodje, ki so gospodarili zadnja leta v Sloveniji, zopet radi zavladali. Naj navedemo samo nekaj imen. Na okr. konferenci JNS v Celju je bilo sklenjeno, da postavijo na kandidatno listo zopet poslanca Prekorška; prav tako je ista organizacija v Brežicah sklenila, da kandidira Ivana Ureka, a za namestnika dr. Bene-dičiča, zdravnika v Rajhenburgu. Dr. Ljudevit Pivko se je odpovedal kandidiranju in na njegovo mesto, to jc Maribor, levi breg, je bil postavljen Avgust Lukačič. Kot kandidata za drugo poslansko mesto v tem okraju imenujejo Ivana Janžekoviča, župan in senatorskega namestnika v Košakih. Za okraj Maribor desni breg napovedujejo kandidaturo dosedanjega poslanca Antona Krejčija. Kandidature za ostale okraje bodo po vsej verjetnosti postavili takole: Ljubljana mesto, drugi mandat: Josip J. Kavčič; Ljubljana okolica Koman in Mravlje. Za Logatec postavljajo dva kadidata: Lenarčičca in Verbica; za Kranj g. Lončarja; za Radovljico g. Ažmana; za Novo mesto dr. Režeka; za Črnomelj E. Lovšina; za Metliko dr. R. Fuxa; za Krško g. Dermelja; za Litijo dr. V. Zorca; za Mursko Sobota g. Benka; za D. Lendavo g. Hajdinjaka. Po večini torej sama znana imena izza uspes- i nega delovanja JNS na vseh področjih udeistvo- ; vanja slovenskega naroda. Izvrsten političen nos j morajo imeti politiki, ki dajejo navodila za sestavljanje teh kandidatnih list. Na la svoj politični nos tako zanašajo, da pozabljajo, da morajo njinovi kandidati še skozi sito g. Jevtiča in slovenskih volivcev. Obe siti sta precej, precej gosti. G. Jevtic je vendar poslal JNS in z njo tudi njene ljudi v večni pokoj s tem, dn je postavil lastno državno kandidatno listo. Da bi iz svoje liste napravil Iro-lanskega konja za ohromele vojščake, ki r.e jih jo hotel otresti in s kaierimi noče niti JNS kot stranka več v boj, pač ne moremo verjeti. Slovensko ljudstvo je v zadnjih letih samopaštva JNS v Slo-veniit tudi izpregledalo. S prapori nacionalne Ironte mu JNS ne bo mogla zastreti pogleda, da ne bi na dan volitev za novo zastavo ugledalo starih ljudi. Ptiganjači nočejo biti »Učiteljski tovariš«, stanovsko politično glasilo JUU poziva v zadnji številki uvodnika pod naslovom Učiteljstvo in javno življenje« organizirane učitelje, naj stopijo na plan in naj se boli brigajo ludi za javno življenje. »Življenje gre svojo pot' naprej in učitelj se ne sme zaviti v togo »kaj-mimarstva«. O vsem gospodarskem, kulturnem in socialnem življenju pri nas in drugod mora biti učitelj vsaj splošno, poučen. Vse ideje, ki vro v i^otlu sedanjega javnega življenja, mora naš učitelj dobro poznati. Zato naj stopi pogumno k temu kotlu, brezobzirno naj odstrani pene, da bo vide . kaj vre in kipi. Če ga pena malo vbrizgne ali para nekoliko osmodi, nič ne de. Težave bodo kmalu minile. Rezultat takega postopka mora biti le ta, da se otresemo onega hlapčevstva, ki ie madež na našem stanovskem telesu. Ne igrajmo simo sramotne vloge priganjačev, ki vpijejo in kričijo takrat, kadar se jim ukaže. Žalostno je pri tem namreč to, da vpijejo taki priganjači le proti onim, (i so napoti gospodom, ki nas prijazno pogledajo takrat, kadar hočejo plavati na površju. Učiteljevo poslanstvo je v absolutnem nasprotslvu s blapce-vanjem onim, ki poznajo učitelja le kot klin na lestvi, po katerem plezajo navzgor. Otresti se mo- ramo takega gledanja na naš stan s tem, da si ustvarimo lastne poglede na vse javno življenje.« Člankar poziva tudi učiteljice, naj stopijo bolj v ospredje. Vladni proglas ta teden »Pravda« poroča, da ie vlada g, B. Jevtiča v glavnem že izdelala volivni proglas. Zelo verjetno je, da bo firoglas objavljen še v tem tednu. — De-putacija iz Vel. Bečkereka je ponudila kandidaturo prometnemu ministru Dimitriju Vujiču. Minister je ponudbo sprejel. Minister trgovine dr. Milan Vr-banič bo po vsej verjetnosti kandidiral v Zagrebu, prav tako gradbeni minister dr. Marko Kožulj. Niko Ni kič je zaprt Belgrad. 22. febr. m. Z odlokom preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Osijaku z dne 8. februarja 1935 se je v zvezi b škandalom »Na-šice- uvedla kazenska preiskava radi dveh prestopkov iz § 385 k. z. proli dr. Nikoli Nikiču, ministru v pokoju, ki je z istim odlokom stavljen tudi v preiskovalni zapor. Da nc bo zlorab Maribor, 22. februarja. »Jutro« in ^-Mariborski Večernik« poročata, da iina JNS za peti okraj občni zbor 23. februarja ob 20 v telovadnici šole na Ruški cesti. Opozarjamo na § 30 zakona o narodnih šolah, ki se glasi: »Šolsko poslopje in šolsko dvorišče se ne moreta uporabljati za nič drugega kakor za šolo in za namene, ki so v skladu z običajnim smotrom narodne šole (§ I).« § 1 omenjenega zakona |)a se glasr: »Narodne šole so državne naprave, ki imajo nalogo, da s poukom in vzgojo v duhu državnega in narodnega edinslva in verske strpnosti pripravljajo učence na moralne, udane in aktivne člane državnega, narodnega in društvenega občeslva, da ši. rijo prosveto v narodu posredno in neposredno s sodelovanjem z vsemi kulturnimi ustanovami za narodno izobrazbo.« Dvomimo, če je dosedanje delovanje JNS v skladu s temi določbami zakona. O zakonskem načrtu o športu Novo politično revijo bo is-dajal v Cetinju Dušan Vuksan pod naslovom' --Zipisi«, Izreden optimizem. >Pravcla« poroča iz Zagreba, da namerava več zagrebških politikov kandidirali v dravski banovini! Radovedni smo, kateri zagrebški politiki so tako optimistično razpoloženi, da nameravajo v Sloveniji kandidirati. To je več kakor optimizem. Iz Ljotičevega tabora. Kakor znano, je akcijski odbor jugoslovanskega narodnega pokreta »Zbor« objavil proglas, s katerim je napovedal nastop samostojne državne kandidatne lisle pod vodstvom g. Ljotiča. Značilno je, da belgrajski listi zdaj ne omenjajo več >Boja« iz Slovenije v zvezi z jjugo-slovanskim narodnim pokretom »Zborom«. Tako na primer piše »Pravda«, da so v »Zboru« tri skupine, to je Ljotičeva, ki predstavlja nekake diši-dente zemtoradniške stranke, nadal e Jugoslovanska akcija in še tretja skupina, ki se zavzema, -:fl korporacije. Proglas akcijskega odbora ugotavlja, da je kriza političnih in družabnih ustanov v zvezi s krizo gospodarskega značaja izzvala po vsej državi ločene organizacije, ki so v bistvu imele iste namene. Vse te je povezal »Zbor«, ki sloni na že objavljenih »smernicah«. Ker se načela te organizacije bitno razlikujejo od tistih, ki jih postavljajo uradni kandidati in stari strankarji, hoče sZbor« neodvisno in z lastno listo na volišče. • Nova Kaniža se bo poslej na ukaz notranjega ministra nazivala Novi Kneževac. , Belgrad, 22. febr. AA. Upravni odbor Drž. i hipotekarne banke je na sestanku 22. t. m. do- ! volil gradbenemu ministrstvu dolgoročno posojilo v znesku 36 milijonov Din za dokončanje novega poslopja narodne skupščine. (Iz Državne hipole-karne banke.) Belgrad, 22. febr. m. Minisler za telesno vzgojo prebivalstva g. dr. Ludevtk Auer je dal o zakonskem načrtu o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji sledečo izjavo: Pri izvajanju tudi tistega dela deklaracije kraljevske vlade, ki govori o skrbi za boljši napredek telesne vzgoje prebivalstva, je ministrstvo tega resora začelo izdelovati načrt zakona o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji. Čeprav se je pri izdelovanju tega zakonskega načrta ministrstvo posluževalo listih podatkov, prizadevanj in želja, ki so jih izrazili prelekii kongresi Zveze športnih zvez, bodisi v posebnih vlogah, ki so jili pošiljale temu ministrstvu posamezne viteške in športne organizacije, bo izdelani zakonski načrl vendarle te dni poslan vsem viteškim in športnim organizacijam v državi v presojo in razpravo. Namen tega je, da poslane zakonski načrt o viteških in športnih organizacijah plod skupnega dela tako vseh tistih, ki žele delati po določbah omenjenega zakona, kakor tudi ministrstva za telesno zgojo prebivalstva, ki bo z vsemi razpoložljivimi sredstvi moralno in dejansko podprlo društva, ki spadajo pod omenjeni zakon, in se trudilo, da se njegove določbe v vsem izvrše. Ko bodo viteške in športne organizacije proučile zakonski načrt in poslale svoje mnenje in pripombe, bo ministrstvo na njihovi podlagi priredilo dokončno redakcijo načrta zakona o viteških in športnih organizacijah in storilo vse potrebno, da se tudi lo izredno važno in neobhodno potrebno in koristno vprašanje glede zdravega in čvrstega napredka telesne vzgoje prebivalstva tako po viteških in športnih ustanovah čimprej v praksi izvede. Naše sokolske, viteške in športne organizacije so prostovoljne in amaterske in bodo takšne tudi ostale. Storile so zelo mnogo in z velikim prizadevanjem za moralno, nacionalno in telesno po-vzdigo naše domovine; prav tako so mnogo storile tudi za to, da se Sirom sveta ve, da Jugoslavija odgaja junake in zmagovalce tako na viteškem, sokolskem in športnem polju. Zgradba narodnega zdravja Toda vsi športni delavci so si popolnoma edini v tem. da nam naša mladina lahko še mnogo ve? izvojiije. Tudi mi se strinjamo s tcin prepričanjem. toda uspehe prepuščamo posameznikom-iiarlarjencem, z ogromno rečino športnih delavcev pa želimo, da bi vsi podpirali in pomagali organizacijam. ki se ukvarjajo z moralno, nacionalno in telesno vzgojo. Zanašajoč se na podporo vseh poklicanih in prostovoljnih delavcev ua, plemenitem in koristnem viteškem in športnem polju, upamo, da bomo mogli z združenimi močmi postaviti zanesljive. zdrave in čvrste temelje športnemu delu in gojiti športe po načelih pozitivne znanosti, ki so odločilnega pomena za moralno in telesno zdravje in napredek. Upamo, da so ti temelji, na katerih se bo gradila veličastna stavba narodnega zdravja, čvrstega duha in žilavega in odpornega telesa, vsebovani tudi v načrtu zakona o viteških in športnih organizacijo h v kraljevini Jugoslaviji. Mi želimo to našo nado preizkusiti prav toliko, kakor želimo tudi sodelovanje vseli odličnih delavcev na polju viteštva; vsi skupaj želimo dati temu tako, kakor je najbolje za narod. Samo če bomo tako delali, složno in vzajemno. za listo, kar hočemo vzajemno tudi spraviti v življenje, upam in trdno verjamem, da bomo svoja skupnu prizadevanja usmerili tako, da bomo najbolje in najplemeniteje služili kralju, domovini In narodu, svojim dolžnostim in svoji vesli. Zdravstveno nadzorstvo listo, česar je bilo najmanj pri dosedanjem viteškem in športnem delu in brez česar si ni moči predstavljati sistematičnega dela. temelječega na znanosti, ki jc odločilnega pomena za telesno vzgojo, se uvede s tem zakonskim načrtom kot obvezno, neizogibno in nepretrgano, in to jo zdravstveno nadzorstvo. Ko se to uvede in ko bo opravljalo svojo dolžnost s skrajno pcdaiitnostjo, šport ne bo vef »dvorezni meč«, temveč bo imel samo eno ostrino, iu sicer proli neprfjateljcin zdravja, moči, gibčnosti, odpornosti, vztrajnosti in splošnega duševnega in telesnega napredka. Da se izvede zdravstveno nadzorstvo, organizira in izvrši, navaja zakonski načrt več ukrepov, zlasti da vse prizadete bigijenske ustanove in njihovi zdravniki sodelujejo pri tem velikem državnem in narodnem delu na polju duševnega in telesnega zdravja in moči našega naroda. S tein se bo omogočilo, da bo pri velikem in pomembnem poletu za športi vsakdo brez strahu in bojazni, da bi mu šport mogel škoditi, če 3e bavi > njim. Škodljivi vplivi športa Da se preprečijo pogoste pritožbe, o škodljivem vplivu športa, odreja zakonski načrt ne samo zdravstveno nadzorstvo v športu, temveč odpravlja ludi vse lako imenovane »divje klube« in določa, da se mora več manjših društev, ki nimajo pogojev za obstoj v duhu določb zakonskega načrta, združiti v novo drnštvo, ki bo življenja zmožno, dela zmožno in napredka zmožno. In kot poslednji ukrep za preprečenje škodljivosti športnega delovanja zakonski načrt ne dovoli nikomur, da bi se nkvarjal s športom, preden nc pride skozi »pripravljalno šolo« za ukvarjanje s športom, to je, vsak, kdor se želi haviti s športom, mora r svojem društvu (klubu) štiri do šest mesecev pripravljati svoj organizem za športno delovanje. Z dihalnimi vajami, z vajami za pospeševanj« krvotoka in z okrepitvijo mišičevja in živčnega sistema postane vsak mlad Človek sposoben, Šelo nato pa lahko pride v vrsto športnikov, to je, da se mu dovoli športno delovanje. Odločilnega pomena za vsestranski in skladni razvoj in okrepitev telesa je ukvarjanje z dvema do tremi sorodnimi športnimi panogami. Zakonski načrl to tudi odreja. S temi in drugimi zakonskimi ukrepi se bo ludi v naši kraljevini zagotovil razvoj športa na znanstvenih temeljih in bodo v bodoče poleg so-kolstva in skavtstva tudi športi opravičevali nade. ki se vanje postavljajo, tako da bodo tudi oni še močnejši cinitelj v moralni in lelesni vzgoji mladine. Naj ve turli najmanjši sokoli?. skavt in športnik, da mora biti ponosen, da tudi on lahko cul svojega najzgodnjega detlnstva sodeluje pri izgradnji moralne, duševne in telesne moči naroda in pri povzdigi zdravja in narodove plemenske lepote. Tudi on je. čeprav je majhen in Se nedorasel, velik cinitelj ha prostranem polju dela za narodno blaginjo in napredek, zakaj po njeni se bodo zgledovali njegovi tovariši in bratje in bomo nekega dne vsi stopili objeti v bratsko, složno, čvrsto kolo, veseli in srečni, da lahko vsi delamo v blagor nas samih, v blagor in napredek prebivalstva, za moč in silo in veličino drage naše domovine in vzvišenega kralja in njegov dom. Neredi v Alžsru Občni zbor občinske organizacije JNS V Rudnika adan in Matiček se ženi4' Kot je dolg ta naslov, tako jc bil dolg občni zbor te organizacije, kateri se je vršil v nedeljo, dne 17 februarja v gostilni g. župana v Rudniku. 1 rajat je polne tri ure. Od 62 članov s 25 odborniki se je udeležilo tega občnega zbora celih 16 tnož. a v teku zborovanja je izstopilo še osem članov, tako, da šteje danes naša slavna organizacija celih osem članov a od teh je še vedno 25 odbornikov! Vprašali boste, kako je to mogoče? Zadeva je čudna, a vendar resnična. Pri občnem zboru je bilo fakticuo osem članov. Pri takeni številu navzočih je bilo pae izključeno govoriti o kakšnih volitvah in zato je »štab« sklenil, da ostane odbor neizpremenjen, tako, da šleje odbor danes še vedno 25 ljudi, čeprav je vseh članov samo osem. Zaradi tega imate danes ljudi, ki imajo v organizaciji razne lunkcije, medtem ko sploh niso več člani JNS. Ker pa so si ti občni zbori nekdaj mogočnih organizacij 1NS bolj ali manj podobni, smalramo za umestno, da opišemo potek našega zborovanja. Občni zbor je bil napovedan za 10.30, okrajni tajnik g Borštnik je prišel ob 11, a bivši narodni poslanec g. Mravlje pa ob 11.30. Rečeno je bilo, da bo prišel na občni zbor g. Koman, toda žal ga ni bilo. Baš Iu so se pokazali Rudenčani za kunštne. Se preden so prišli odposlanci umirajoče JNS, so si bili vsi edini, da g. Komana ne bo. Ko so le s'-oje slutnje zaupali g. Borštniku, je ta trdil, da bo g Koman sigurno prišel, češ, da mu je šele pred par urami telefoniral, da gotovo pride. Toda ljudje sc ni*o dali prepričali ter so dalje trdili, da ima g. Koman slabo vesi ter da se Rudcučanov izogiba. Med i e in se je zunaj ustavil avto in g. Borštnik je vedelo vzkliknil: »Evo gospoda Komanal«, a v sobo je stopil — g Mravlje. Ljudje so zagrmeli v smeli, a g. Borštnik je ostal z dolgim nosom. O. Mravlje je opravičeval svojega tovariša, češ, da je la holan ter da je njega naprosil, da ga nadornestuje. Navzoči: -.Koman ni bolan, sicer pa bo bolan, kajti vaša bolezen se je komaj pričela. Koman se nas boji. ker nam je obljubil nešlefo stvari, a naredil ni za nas ničesar.« llbogi g. Mravlje, kar smilil sc nam je. Tak sprejem, njemu, zastopniku mogočne JNS, katera je skozi toliko let strahova!.-, našo lepo domovino! še pred par meseci spoštovano gospodo, pred katero so se snemali klobuki z glav, danes ljudstvo zaničuje in jo jjrezira. Gnev, ki se je v teku teh strašnih let nabral v srcu našega kmeta in delavca. jc danes prihrumela na plan in zastopniki TNS so morali z lastnimi ušesi poslušali obsodbo ljudstva, katero je molče prenašalo štiri dolga leta vse zablode vladajočega režima JNS stranke. A za- stopnik JNS jc obljubljal, obljubljal: »Regulirali bomo Savo, dobili bomo milijardo za brezposelne, znižali bomo davke. ..« Nič ni pomagalo, možje so ostali gluhi. Izkušnje, katere so prebili kmetje v teku štirih dolgih let v potu svojega obraza, se ne ttio-rejo zalemnili in izbrisali s par obrabljenimi govorniškimi frazami. Možje so govorili: »Dovolj je bilo obljub, štiri leta ste obljubljali, a ničesar naredili. Naprtili sle nam 13 novih davkov, zvišali število brezposelnih, zvišali železniške tarife. To je bilo vaše delo! Dovoij je tega! Zlorabljali sle ljudsko zaupanje in zato vas je najvišja državna oblast odslovila. In kaj hočete sedaj? Mar ste res še lako predrzni, da upate, da vam bo ljudstvo po vseh teh izkušnjah zopel dalo svoje glasove? Nikdar več — niti enega ne! Pojdite spet za peč, ker tu ste žr pokazali svejo popolno nesposobnost!« A zastopnik JNS se ni dal ugnati. Opravičeval se je: »Železniške "tarife je zvišal prejšnji železniški minister radi svoje zgrešene železniške politike ter s tem otežkočal prevoz kmetskih pridelkov. Davke je z vso neusmiljenostjo izterleval prejšnji [»močnik finančnega ministra, ki je bil pravi krvolok. Tega krvoloka je lakoj upokojil g. Jevtič. Sploh ie bila prejšnja vlada nezmožna in je zalo morala odstopiti.« Možje: »Kdo je |xxlpiral prejšnjega železniškega ministra? Kdo jc trpel krvoločnega pomočnika ministra financ? Kdo nesposoben režim? Ali ni bila to elita vaše nesrečne JNS?! Ali niso bili to vaši šefi? Ali niso bili ti izvrševalci vaših sklef>ov in zakonov? Ako bi se pred letom dni kdo predrzni! dvigniti glas zoper enega teh mogočnih gospodov, bi ga jnetepli in zajirli, danes pa sami nanje pljujelc. Ali niste trdili, da je bila prejšnja vlada najboljša, kar jili sploh zgodovina držav pozna? Nelivale/.neži! Sedaj, ko so ti vaši prijatelji v nesreči, jim obračate hrbte, valite vso krivilo nanje. Sramota! Imejte vsaj toliko značaja, da jim tudi v leli. za vas luidih dneh, stojite ob sirani ii; se z njimi umaknite s pozorižča — /j vedno!« Taki in podobni obračuni so se vlekli skozi fri dolge ure, dokler ni g. bivši poslanec Mravlje popolnima izčrpan s pozdravom »Živijo!« odrinil nazaj v Ljubljano. Najbrž se bo svojemu tovarišu g. Komami prav le|*> zahvalil za izkazano mu zaupanje in bojimo sc. da v bodoče ne boino ne prvega ne drugega več videli v našem okolišu iu mogoče bodo še v kakem drugem kraju tako »nesrečni«.. Tako smo 17. februarja dočakal! naravno smrt naše stranke, ali za nas veseli dan. ali kako jo Matiček iskal nevesto (volivce). Nehvaležen član pokojne JNS. Pariz. 22. febr, AA. Iz Konstantina v Alžiru poročajo, da so bili v Nedsenatiiu hudi izgredi. Zapeljanih od brezvestnih agitatorjev 3C ic zbralo kakih ■100 domačinov, da zahtevajo cd krajevnega red-ir-stva, nai izpusti neke pritvorjence. Iz Konstantina so poslali ojačenja. da vzpostavijo red in mir. Goljubov rešen Arhangelsk, 22. febr. TO. Sloviti ruski pilot ' Goljubov. ki je. kakor znano, II dni taval okrog po severni tundri in ga jc čisto slučajno našel neki ribič in mu tako rešil življenje, je sedaj že na varnem. Sovjetska vlada je poslala r kraj, ki ga je bil Goljubov označil po radiu, deset letal in 2011 preizkušenih smučarjev, ki se jim je pridružila še velika množica zasebnih občudovalcev ponesrečenega letalen. Združenim močem le-teh se je posrečilo, spraviti letalca na varno. Toda po semkaj prispelih vesteli obstoja velika nevarnost za 15 smučarjev, ki so se odcepili od skupine in so šli iskat »Knznecova«, a dozdaj še niso dali nobenega življenjskega znamenja od sebe. Tudi še, ni znana usoda drugega pilota tega letala, ki ga je mora! Goljubov pnstiti «1» ponesrečenem letalu, ko se je napotil po tundri. AnfsHfa ho voMa po-janga za vzhodni pakt London, '22. febr. c. Danes je angleška vlada sporočila po svojih veleposlanikih v Bruslju, Rimu, Berlinu in Moskvi, da prevzema vodstvo v pogajanjih za vzhodni pakt. V sporazumu s Francijo hoče -eilaj Anglija postati razsodnik glede vseh sjiornih vprašanj, ki še ovirajo sklenitev vzhodnega pakta, fz Moskve prihajajo vesti, da sovjetsko časopisje z velikim veseljem pmlčrtuje pisanje pariškega časopisja o odgovoril sovjetske vlade o londonskem sporazumu. To veselo razpoloženje ho še podčrtala slavnostna večerja, ki jo nocoj priredi francoski veleposlanik t Moskvi in ki se je udeležijo ludi Litvinnv. Molotov in Vorošilov. Po večerji bo v salonih veleposlaništva velik sprejem in svečan ples. Internacije v Bolgariji Sofija. 22. lebr. m. Snoči je sofijska polirlja aretirala in po sklepu vlade odvedla v Burgas v iuternarijo sodnega pripravnika Krsto Pastuhova. V zve/i j. internacijo je snoči ravnateljstvo sofijske policije poslalo vsem uredništvom časopisov »leib če obvestilo: »Po nalogu notranjega ministra je lili odposlan na stalno mesto stanovanja v Burgas Krsta Pa.tuhov. Ta predlog jo bil izdan v zvezi i. dejstvom, da si jo Pastuhov dovolil ne sani«, da pošilja gotovim osobaiu v državi izzivalen apel. temveč da je ta apel poslal tudi inozemskemu tisku, ki ga je tudi ponatisnil. V nedeljo bo predsednik linlar.ir-.lio vlado In vojjni iiiini-ier, general Zlatev, imel velik progra-inatičon govor. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 22. febr. Današnje šesto kolo je bilo za našega mojstra Pirca zopet nesrečno. Izgubil je partijo s Spielmannom. Bolvinik si je z zmago nad Rjuminom utrdil vodilno |X)zicijo. Stahlberg je dobi! prvo partijo s Cehovcrjem. Menšikova je izgubila šesto partijo, in sicer z Lisicynom. Flohr je proti dr. Laskeriu dosegel samo remis. Partije Coglidze— Roma nov sky, Lčiwenfisch-Altarcev, Rabinovič-Kahti m Lilienthal-Bogalyrčtik niso bile doigrane. Partija Alatorcev-Romanovskv iz jsetega kola je končala remis. Stanje po šestem kolu je sledeče: vodi Botviuik s i>et in pol točkami pred Flchrom (štiri in pol) in Rjumiitom ter dr. La?kerjem (štiri). V jufrišm em sedmem kolu iera P:rc kot beii s Capablanro, Botvinik s Stahlbergom, Flohr z Bogn-I vrč«ko m. Strašen zločin v Belgradu Belgrad, 22. febr. m. V Ulici generala Horva-toviča v belgrajskem predmestju se je davi zgodil strašen zločin, ki je napravil na vse grozen vtis. V tej ulici je stanoval ključavničar Tutunovič s svojo ženo in šestimi otroki. Med možem ;n ženo je večkrat nastal hud prepir, tako tudi danes. Tutunovič je v jezi segel po sekiri in s štirikratnim zamahom razmesaril ženo pred očmi svojih otrok, ki so obupno klicali na pomoč. Tutunovič se je po groznem dejanju sam prijavil policiji. Nesrečne ženo so odpeljali na kirurgičn.i oddelek tukajšnje bolnišnice, kjer se bori s smrtjo. Bolgari ;es-Jugoslavija Sofija, 22. februarja. Na današnji seji jc mešana bolgarsko - .jugoslovanska komisija, proučila prvo točko dnevnega reda": nove prehodne točke nn meji med Jugoslavijo tn Bolgarsko. Obe delegaciji mešane komisije sta ,sc sporazumeli, naj bodo te prehodne točke tod: 1. seve n m od navedene železniške proge pri Vrski Čuki na cesti Vidim—Kula —Zaječar; 2. južno od navedene železniške proge a.) pri vasi Prežimirovci na cesti Prc-zimirovci—Kltsura—-Vranje in b) pri Cusevu (Deve-Bajir) na cesti Čusteridil-Cusevo-Kri-va Palanka. Prihodnja seja bo jutri 2:t. febr. ob 10 dopoldne. Smuške tekme v Ženevi Ženeva, 22. febr. c. Danes so bile prve tekme v slalomu v FIS-tekmovanjih za svetovno prvenstvo. Prva je bila Nemčija in nemške dame so prevozile progo v 13:27,60. Druga je bila Švica v času 13:28. Na tretjem mestu je Anglija, nn četrtem Avstrija, na petem mestu pn Amerika Najboljši čas je bil 2,23.05. Osebne vesti Relgrud, 22. febr. Premeščen je za kontrolorja v 7. skupini generalne direkcije državnih »cl. s službovanjem v Ljubljani Božidar l^-vstok. Pogreb župnika M. A g reza Gotovlje, dne 22. febr Danes smo spremili k večnemu počitku našega župnika g. Martina A f? reža. K pogre-bu so prihiteli v velikem številu domačini, pa tudi precej prebivalcev iz bližnjih krajev ter 36 duhovnih tovarišev. Pred župniščom mu je domače pevsko društvo zapelo v slovo ealostinko, nato se je razvil v cerkev žalni sprevod, v katerem so šli gasilci, šolska mladina z učiteljstvom, duhovščina in mnogo občinstva. Pogrebni sprevod je vodil in opravil pogrebne molitve ob številni asistenci celjski opat g .Jurnk, ki se je v cerkvi tudi poslovil od rajnega kot dobrega in vestnega dušnega pastirja, ki je storil vse, kar mu je velela njegova stanovska dolžnost Po opravljena sveti maši, katero je tudi daroval gosp. opat Jurak, je zavil sprevod nazaj iz cerkve na pokopališče, kjer so bili opravljeni še zadnji pogrebni obredi. Po opravljenih molitvah mu je domače pevsko društvo zapelo v slovo »Blagor mu!« nato so pa ko je od-zvonila ura poldne, začele padati grude na njegovo krsto. Tako smo zopet spravili k večnemu počitku enega izmed vestnih in najboljših duhovnikov v vinogradu Gospodovem ... Pokojni župnik Martin Agrež je bil rojen, kakor je bilo v »Slovencu« že omenjeno, leta 1870 v Pišecah. Ljudsko šolo je obiskoval doma, gimnazijo v Celju. Po dovršeni gimnaziji je stopil v mariborsko bogoslovje in bil 25. julija 1898 posvečen za duhovnika. Nato je služboval dolgo vrsto let kot kaplan na raznih mestih v lavantinski škofiji, dokler ni leta 1914 postal župnik v težavni hribovski župniji Marija Reka nad Trbovljami. Tu je skoraj 20 let delal med svojimi ovči-cami in si pridobil v dolgih letih svojega službovanja srca in naklonjenost vsega prebivalstva. Ze sicer rahlega zdravja je tekom let na težavni gorski župniji precej opešal in si želel priti na kako lažje mesto v dolino. Res se mu je posrečilo, da je dobil leta 1933 župnijo Gotovlje. Toda namesto da bi se malo razbremenil in na stara leta lepo v miru živel in opravljal majhno župnijo, je prišel v Gotovlje umret. Niti 2 leti ni bil v Gotov -ljah, pn smo ga že spremili k večnemu počitku. Kljub temu, da so mu v zadnjem času vidno pešale moči in da smo vedeli, da so mu dnevi šteti, je vendar skrbel, da dušno-pastirsko delo v njegovi župniji ni trpelo. Končno je prišla k njemu božja dekla smrt in ga prepeljala, dobre pripravljenega, v boljše življenje. V svoji službi je bil vesten in natančen v izpolnjevanju stanovskih dolžnosti. Naj mu Bog poplača vse, kar je dobrega storil za razširjenje njegovega kraljestva na zemlji. Težave naše mizarske obrti in industrije Ako si ogledamo pobližje statistiko zapo slenja delavstva, prijavljenega OUZD za lansko leto, katera je vsekakor najboljši barometer gospodarskih razmer v naši banovini, vidimo, da izkazuje v letu 1934 mizarska obrt in industrija največji padec članstva in sicer 3.275, kar po-meni za 289 članov manj proti letu 1933. Vsekakor je to za Slovenijo, ki je imela svojčas tako cvetočo mizarsko industrijo dokaj važnega pomena. Naš delovni trg v Dravski banovini sploh je v zadnjem desetletju imel dve krizi. Prvo milejšo krizo je povzročila stvarna stabilizacija dinarja, ki je bila okrog leta 1926. Nato je nastopila druga, ostrejša kriza, ki je bila mednarodnega značaja, to je svetovna kriza, ki je zajela celoten svetovni trg. Ta kriza ie, kakor nam pokaže statistika OUZD, dosegla leta 1932 svoj višek. Nato je nastopila doba gospodarskega zastoja, katera je imela dokaj velik vpliv med drugimi industrijami, tudi na mizarstvo. V povojni dobi, to je v dobi najbolj živahne konjunkture se je pojavil na trgu nov, moderen slog pohištva, ki je začel pohištvo starejših vzorcev vedno bolj izpodrivati. Takoiin'novano novodobno pohištvo je našlo, Kot v«aka novost, zlasti pri petičnikih veliko privlačnost. Začelo se je intenzivno z izdelovanjem pohištva iz najfinejšega, večinoma inozemskega lesa v razkošni izdelavi. Tako pohištvo je torej vsled svoje nove oblike sprva šlo prav dobi o v denar. Kaj kmalu pa so prišli drugi časi. lniovitejši 6loji, ki so bili doslej najboljši odjemalci tovrstnega pohištva, so imeli denar naložen v denarnih zavodih. Prišla je denarna zapora, — ki Se danes ni ukinjena — kupci niso zamogli več razpolagati a svojo imovino in tako jc tudi mizarska stroka bila zelo hudo prijadeta Ljudski sloji pa so do tega pohištva ostali hladni. Cene pohištvu so začele sicer padati, a kljub temu se kupčija nikakor ni mogla oživeti Izpodrivati je začrio leseno pohištvo današnje dobe jekleno, pokromano pohištvo, kot stoli, mizice, razni podstavki itd., čeravno so leseni izdelki ličnejši in sorazmerno mnogo cenejši. Dočim se je v prejšnji dobi izdelovalo pohištvo večjidel iz trdega, finega lesa, so na pohištvo iz mehkega lesa ni posvečalo toi'ke važnosti. Le redka podjetja so začela z izdelavo po-liištva iz mehkega lesa, ki je radi svoje primitivne izdelave in vendar jako okusne oblike v/budi'0 pri srednjem sloju precej zanimanja. Vendar pa srednji sloj zaradi slabe kupne moči kot odjemalec za tako pohištvo, ki tudi ni bilo drago, ni prišel v zadostni meri v poštev. Skušaia se je trgovina s pohištvom oživljati tudi s tem, da so sc jemale v račun raznovrstne hranilne knjižice, vendar tudi ta način prodaje ni prinesel zaželjenega uspeha. Vsled pr.inanj-kovanja gotovine se je začela uveljavljat; trgovina z rabljenim pohištvom, ki je zlasti pri nižjih slojih ljudstva našla ugodna tla, kajti finan-cijelno slabi sloji nc polagajo toliko na zunanjost, niti ne na higijeno, ampak samo na to, da dobijo predmet, kakoršnega pač rabijo. Priporočljivo bi bilo, da se prirejajo večkrat v letu v raznih krajih naše države razstave cenenegu in luksuznega pohištva, da tako do-kažemo, da more delo slovenskih rok konkurirali z vsemi drugimi mizarskimi izdelki, kajti naši domači izdelki so tako v izdelavi kot v kvaliteti lesa nenadkriljivi. Enako je tudi stavbeno mizarstvo utrpelo hud udarec, ki 6c mu jc prizadjal s tem. tla trpi mnogo stavbarstvo radi tega. ker je iz neumlji-• vili razlogov obdavčen cement v taki višini, da onemogoča vsako stavbeno gibanje, ud katerega ie ta panoga mizarstva odvisna. Le s pomočjo države, na katero trdno upamo, bo dana možnost, da pridejo tudi za našo mizarsko industrijo končno vendar le boljši časi. 334.000 slovenskih izseljencev Iz delovanja banskega izseljenskega urada — Francija in Holandija pošiljala naše izseljence v domovino Zaradi splošne gospodarske krize je prišel čas, ko so se pričeli vsi naši izseljenci, naj so kjerkoli, ali v zapadnih državah Evrope ali v Severni ali Južni Ameriki, ali v Afriki, ali v Avstraliji, čutiti kot en celotni del svojega naroda in svoje domovine, čeprav žive na tujem. Tega prej ni bilo. l re-več so verjeli tujini, ki jih je res rada sprejemala in jim dajala boljšega kruha kot domovina, toda ne iz ljubezni, temveč iz golega koristolovstva. To je pokazala sedaj v krizi, ko jih izganja domov. Slepi bi morali biti izseljenci, če bi tega ne videli, in da to vidijo, odseva iz vseh pisem in vseh naših zunanjih časopisov. Vračanje izseljencev iz inozemstva v domovino se nadaljuje posebno iz Francije in Holandije, dočim se iz Nemčije, ki ima dvakrat več naših ljudi kot Francija, ne vračajo v večjih transportih. Nemčija tudi plačuje našim izseljencem iste podpore kot svojim državljanom. Izgnala je zgolj nezanesljive in nezadovoljne elemente. Lani se je torej vrnilo: iz Zedinjenih držav Amerike 61, iz Kanade 40, iz Argentine 47, iz Francije 259, iz Nemčije 54, iz Belgije 12, iz Holandije 156, iz raznih držav, kot iz Madjarske in Avstrije pa 69 izseljencev, skupaj 698. Pri tem seveda niso všteti sezonski delavci, ki odhajajo v vedno manjšem številu na sezonska dela v Francijo in Nemčijo in se zopet vračajo. Izselilo pa se jih je lani: v Zedinjene države Amerike 208, v Kanado 94, v Argentinijo 3 in v Avstralijo 2, skupaj 307. Zlasti je otežkočeno izseljevanje v Ameriko. Še do pred kratkim je veljala odredba, da mora imeti vsakdo, ki hoče, da mu dopotujujo svojci iz starega kraja v Ameriko, 7000 dojarjev premoženja in stalni zaslužek. Sedaj je ta znesek premoženja znatno zvišan, poleg tega pa mora še vsak priseljenec dokazati, da bo imel v Ameriki vsaj 200 dolarjev zaslužka na mesec. Izseljevanje v kontinentalne države je lani skoraj popolnoma prenehalo. Za izseljence pač ne moremo šteti kočevskih krošnjarjev, ki so odpotovali v Nemčijo. N-mški Kulturbund je izposloval dovoljenje za krošnjarenje po Nemčiji 300 Koče-varjem. Odpotovalo pa jih je precej maDj, Pričakovati je, da se bodo ti krošniarji vrnili z lepim zaslužkom, saj sta Zveza nemškega dijaštva (oddelek za inozemstvo) in Zveza za nemštvo v inozemstvu opozorili nanje s posebnimi letaki, v katerih pozivata Nemce, naj jih podpro. Banski izseljenski urad je imel tudi lani kljub temu, da se je izseljevanje v zadnjih letih močno omejilo, mnogo dela. Saj je obravnaval okoli 5000 zadev in interveniral v 50 odškodninskih, zavaro-valninskih in zapuščinskih primerih, v katerih so prejeli prizadeti okoli 4000 dolarjev. Zelo važen je postal v zadnjih dveh letih sklad za podpiranje izseljencev pri hranilnici dravske banovine. Iz sklada so dosedaj izplačali 130.000 Din podpor. Podpore prejmejo oni izseljenci, ki dopotujejo brez sredstev v Ljubljano. Nadalje oni izseljenci, ki ne morejo takoj dobiti dela. Podpore znašajo za družinskega očeta 100 Din, za ženo in otroke pa po 50 Din in se izplačajo trikrat. Hvalevredno je, da se je kataster naših izseljencev znatno izpopolnil. Sedaj znaša število po-pisnic naših izseljencev že okroglo 50.000, Urejene so po občinah in pojasnjujejo, koliko izseljencev ima vsaka, kje živi in kako se jim godi. Silno je narastel tudi poimenski alfabetično urejeni kartotečni register. Register se vodi urejeno po državah naše emigracije in šteje sedaj že nad 100.000 kartotečnih listov z vsemi znanimi podatki naših izseljencev. Zelo zanimiv je tudi register krajev in provinc naših izseljenskih naselbin. Obstoji iz posebnega zvezka vsake naselbine ali province in je urejen po oddelkih: 1. splošni podatki (skupno število izseljencev, kratek popis kraija in okolice ter podjetij, kjer so izseljenci zaposleni). 2. podpore organizacije, 3. kulturne institucije, 4. časopisje, 5. poslovne tvrdke, 6. adresar vplivnih naših ljudi. Vsak tak register govori za cele knjige. N. pr. register naše elevelandske naselbine. Ali pa chicaške. Koliko dragocenega gradiva je tu nakopičenega I Vzemimo samo naše kulturne institucije. Na tisoče društev ima banski izseljenski urad v evidenci! Močne so zlasti socialne ustanove. Tako šteje najstarejša leta 1894 ustanovljena Kranjska slovenska katoliška jednota z 242 včlanjenih društev s 34.500 člani in 2,600.000 dolarjev premoženja. Še močnejša je Slovenska narodna podporna jednota s 732 včlanjenimi društvi c 63.500 člani in nad 5 milijonov dolarjev premoženja. Vseh socialnih ustanov imamo Slovenci v Zedinjenih državah deset. Naši slovenski izseljenci žive: v Zedinjenih državah Severne Amerike 250.000, v Argentini 20.000, v ostalih državah Južne Amerike 5800, v Kanadi 6000, v Avstriliji 200, v Nemčiji 30.000, v Franciji 16.000, v Belgiji 3000 in v Holandiji 3C00, skupaj 334.000. V športnem hotelu na Visokih Tairah Tatranska Polianka, za časa Fis-tekem. Vsa zdravilišča na Visokih Tatrah so sedaj napolnjena ne toliko z bolniki kakor s športniki, ki so prišli k Fisinim tekmam. Tako je tudi veliki sanatorij v Tatranski Polianki, kjer se hranijo in bivajo čez dan v prostem času naši tekmovalci (stanujejo v zraven stoječi vili ,Mariana')_, spremenjeni v pravo športno taborišče. Tu najdeš od tekmovalcev posebno naše, Švicarje, Avstrijce, Francoze in HDW (Hauptverband der deutschen Wintersportverbande in ČSR), poleg tega pa je v teh prostorih vedno dovolj tudi ostalega občinstva vseh mogočih narodnosti. So pa tu ljudje, ki zavzemajo med ostalimi vidno, nekako vzvišeno' vlogo in brez katerih si ne moremo ustvariti popolne slike o življenju v tem hotelu, ki lahko sprejme pod krov nad 600 stalnih gostov. Gospodična tajnica. Imaš z njo posla, ko se pojaviš prvič v hotelu; popiše ti generalija, oddati ji moraš potni list, odredi ti stanovanje. Potem pa jo vidiš, vitko in hitro, dnevno najmanj stokrat, kako se vrti med gosti, ki jim bere vsako željo že z obraza, kako jim vsak dan zatrjuje, da bo drugi dan lepo vreme, in kako jim sproti dokazuje, da cene sorazmerno niso pretirane .. Napravi vtis, da je najbolj skromna ženska na svetu; le zadnjič, ko je bila plesna zabava, je s svojo elegantno toaleto in vsestransko priznanim plesnim znanjem dokazala, da se znajde v vsaki družbi in da ji enako pristoja vloga elegantne aristokratinje kakor skromne hotelske tajnice. Gospod vratar je menda najvažnejša oseba v hotelu. Skozi njegove roke gre vsa pošta, ima nenavadno močan vpliv na hitrost telelonskih zvez, združuje v svoji osebi tako rekoč mednarodno borzo pri menjavanju valut in postreže ti lahko kar v petih evropskih jezikih, kar mu daje tudi svojstvo uradnega hotelskega tolmača. i Gospod ,pikolo' misli o sebi, da je vsekakor j on najodličnejša oseba v hotelu in da se brez njega sploh ne more nič zgoditi. Pozna ti do obi-sti vsakega gosta, posebno o posameznih damah ti v par minutah zbrblja ves curriculum vitae; pozna točno vsa ,razmerja' med gosti; je obenem najboljši poznavalec okoliških terenov in najboljši svetovalec za izlete; če se obrneš nanj zaupno, ti celo pove, kaj naj namažeš, da bo bolje šlo; vreme z vso sigurnostjo napove en teden naprej — 5e je potem drugače, je nastopil .nepredviden pre-okret' v ozračju, ki ga tudi noben astronom ne more pogoditi itd. Nekaj posebnega je njegovo športno znanje; ve za vse prvake sveta, za vse rekorde; vnaprej ti prorokuje, kdo bo zmagal na tej ali oni tekmi, a je potem navadno vmes ,vis inaior', češ da njegov favorit slučajno ni pravilno ntazal itd. — Ve vsak čas za vsakega gosta, kje da je, kaj dela, kdaj se vrne in je obenem direktna poštna zveza med gosti v hotelu. Vedno pa ti zatrjuje, da rad stori vsako uslugo brezplačno in da res ne reflektira na običajno krono... Mojstrinja v ping-pongu. Pojavila se je, ne da bi kdo vedel od kod jo je prineslo, kdo je in zakaj je prav za prav prišla. Mlada (vsaj po lastni sodbi), vsak čas v drugi toaleti; koketna, ne preveč dostopna in skrivnostna. Končno je prodrlo na dan, da je madjarska arislokratinja in — poročena; mož se je zamudil nekje na poti in mora vsak dan prispeti za njo. Hipersportnik. Govori ti ves večer — večinoma v ženski družbi — o športnih uspehih znanih športnih zvezd, ne da bi pri tem pozabil omenjati tudi sebe; bil je. po lastnem pripovedovanju, v Alpah, Karpatih. Švico in Tirolsko ima v malem i prstu: če bo prilika, bo šel na Himalajo. Ima naj-; novejši športni tres. zvečer pa se, edini, vrti po dvoranah v Iraku kot hvaležna figura karikaturistu. Z velikim navdušenjem pripoveduje o svo-, jih treningih nn kandahar-progi. dosegel je že : skoraj rekordni čas na tej progi, pa vendar ne i gre tekmovat, kajti njemu res ni ne za rekorde ne za slavo, dasi bi se lahko uveljavil v svetovni smučarski razred. Pa se je zadnjič le posrečilo nekomu, da ga je videl, kako je pri stranskih vralih nesel skozi visoki sneg smučke nekam v gozd na skrit kraj, lih tam pritrdil na noge. sc previdno skušal spustili po majhni strmini, a pn neuspelih poizkusili smuške skril v gozdu in sc peš vrnil v svojo sobo. Po smučke je šel v mraku, pri večerji pa svojim sosedam ni mogel dovolj napovedati, kako je šlo po največjih tatrskih strminah... Norveški skakaf. Prišel je slučajno z neko družbo s svojega stanovališča. Skromen, v pripro-stem tresu, vedno dobro razpoložen. Za silo razume kako besedo nemški in ko sliši govoriti o visokih številkah, se nalahno smehlja: misli, da govorijo o njegovih zadnjih skokih, pa se je le gost pritoževal o visokih hotelskih cenali. . Gospod vodja. Srečno je prignal oziroma pripeljal svoje moštvo k tekmam. Ne preveč vitke linije, vedno se smehljajoč skrbi botrsko za dušni in telesni blagor svojih tekmovalcev. Pa je zadnjič v njem le vzplamtelo: bila je pozna ura. tekmovalci pa še v kavarniški dvorani. Dvignil je svojo postavo, na njegov pogled pa so bili že vsi njegovi tekmovalci pri vratih. Pa je žal tudi dobrega, a strogega vodjo doletelo: naslednjega dne je bil ob splošnem sočutju že prvi v postelji — z gripo ... PROIZVOD. »UNION«, ZAGREB. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■^■■■■■taMi Milijonska dedščina v Uragvaju Z ozirom na naša poročila pod gornjim naslovom nam sporoča gosp. ing. Emil Franz: Ni res, da bi bil jaz srečni dedič v Montevideo umrle Marije Emilije vd. Pirja, roj. Franz in da je oporoka napravljena na moje ime, da pa sc bom moral za dediščino zelo boriti. Glasom obvestila jugoslovanskega poslaništva v Buenos Airesu jaz sploh nisem imenovan kot dedič, ker vsebina oporoke še sploh ni znana. Le v domnevi, da živijo v rojstnem kraju pok. gospe Pirja še njeni sorodniki, je obvestilo imenovano poslaništvo po službeni dolžnosti mene, torej enega izmed številnih njenih sorodnikov, da doprinesem vse dokumente za sebe in ostale sorodnike v svrho zavarovanja event. dedne pravice. Tudi nisem zbral potrebnih in zahtevanih dokumentov ter odpotoval v Južno Ameriko. Ostal sem v Ljubljani ter bom odposlal navedenemu poslaništvu le zahtevane dokumente za vse domnevne dediče. Tudi nisem od poslaništva prejel poziva, naj takoj odpotujem v Južno Ameriko in se tamkaj borim za dediščino. Vombergarjevo ,,Zlato tele" na jeseniškem odru Pevsko in glasbeno društvo »Aljaž« na Jesenicah je preteklo nedeljo vprizorilo novo slovensko dramatsko delo Joža Vombergarja »Zlato tele«. Za Jesenice je bil to važen dogodek, saj jc predstava pomenila krst nove slovenske drame, ki so tako redke, lega smo se Jeseničani tudi zavedali in zato tudi napolnili obširno dvorano Krekovega doma. Vombergur nam je s tem novim delom znova dokazal svoj odersko ustvarjalni talent. Toliko toplote, kakor je jc ta večei velo s Krekovega odru, že dolgo nismo občutili na tem mestu! Vombergarieva odrska dela imajo nek poseben čar in toploto, ki ji pravega izraza ne veni: morda je tn, v sočnem gorenjskem jeziku, ki nalikujc Finžgarjevomii, morda v domačnosti, iz katere veje zdravje, dih domače grude in takoj čutiš, da so njegove osebe na gotovo nad 18.000 volivcev. © Ustanovni občni zbor društva »Bogomile« bo v torek 26. februarja 1935 ob osmih zvečer v Alojzijevišču v pritličju. Sklicevateljice vabi,o žensko mladino k obilni udeležbi. © Korošci! Danes se udeležimo jrogreba naše rojakinje pokojne gospe Marije Kmet, roj. Kreulzer. Pogreb bo ob 14.30 izpred hiše žalosti, Gosposvetska cesta 8. —- Klub koroških Slovencev. © »Svojeglavčekc na odru Rokodelskega doma. Rokodelski oder bo vprizoril jutri novo veseloigro s petjem z naslovom »Svojeglavček«. Za igro je veliko zanimanje, ker nastopijo v njej občinstvu ze'o priljubljeni igralci. Režiser je g. Franc Gajeta. Naj si vsakdo oskrbi vstopnico v predprodaji, ki bo jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Kontetiske-ga 12. Pričetek igre je jutri zvečer ob pol osmih. 0 Trnovski oder vprizori jutri ob 20 veseloigro s petjem v treh dejanjih »Moč uniforme«. Ker je za igro veliko zanimanje, prijjoročamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji jutri od 10 do 12. © Popis davčnih zavezancev se izjemoma podaljša in se bodo sprejemale popisne pole le še 25. in 26. februarja. Vsi oni, ki še niso vrnili popisnih pol, se f»zivajo, da jih v navedenih dneh sigurno vrnejo mestnemu poglavarstvu. © Zanimalo vas bo: da se pripravlja v of>eri nova opereta pod muzikalnim vodstvom dirigenta dr. švare in v režiji prof Šesta z naslovom: »Zdaj vam eno zaigram«. Libreto tega dela je zajet iz Ne-stroyeve burke »Danes bomo tiči«, katero so igrali začetke ter priprave, medtem ko bi morali lovci ostalo seveda prepustiti amortizačnertiu postopku, Kje bi lovski dom stal in kako bi izgledal, še ni končno določeno, toda lovci kajpak žele, da bi sc ta njihova želja čimprej realizirala. Novi lovski dom bi mora biti seveda dovolj reprezentativen in dovolj prostoren, ako računamo samo, da je v ljubljanski podružnici nad 1000 včlanjenih članov. Poleg čitalnice, knjižnice, uradnih prostorov lovskih organizacij in kinološke zveze, bi bil v lovskem domu nastanjen lovski muzej, saj je prav naša zemlja bogata mnogih predmetov iz lovske zgodovine. Te in druge ustanove, ki bi našle svoje končno zavetje v lovskem domu, bi omogočile tudi boljši pregled nad slovenskimi lovišči ter bi znatno dvignile stopnjo slovenskega lova. Javnost se željam naših lovcev pridružuje v pričakovanju, da bo novi lovski dom poleg drugih koristi, ki jih bo prinesel, tudi v okra« mesta Ljubljane z velikim uspehom pred leti v drami. Glasba te operete je sestavljena po motivih johanna in Josefa Straussa ...; da se pripravlja v drami Shakesj>eare-jeva igra »Beneški trgovec« kot jubilejna predstava g. Milana Skrbinška, ki praznuje v marcu 25 letnico plodovitega udejstvovanja kot režiser in igralec. G. Skrbinšek si jc izbral za svoj jubilej vlogo Zida Shyloka. Delo režira g. Ciril Dcbevec...; da se bo pričelo s študijem Edvarda Gregorina igre »V času obiskanja«, katere premiera bo predvidoma na tiho nedeljo. Igro bo režiral g. Gregorin sam ...; da ... © Kino Kodeljevo predvaja drevi »Nibelunge« ter veselo opereto »Kralj ciganov« s simpatičnim španskim pevcem Josejem Mojico. © Združenje gledaliških igralcev bo priredilo 9. marca za svoj Bolniški fond »Deželo smehljaja« z gospo Gavellovo in gosp. Gostičem. © Nož v prsa. V neki gostilni v Šiški so se pred sinočnjim sprli že malo vinjeni gostje in v prepiru je nekdo zabodel 31 letnega delavca A. V. z nožem v prsa. K sreči je poškodba lažjega značaja. —inm i niw [■inmii uiMU—Mm—umu«aa — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravuava j>Fraiiz .losefova« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Pomemben obisk v Ljubliani Žc bežen in površen pogled na ljubljanske obraze kaže, da je v Ljubljani hudo. Po gostilnah in kavarnah ljudje ali dremajo ali [ja gledajo srepo in »mrko« predse in se nič ne hudujejo in nič ne govore — še o krizi ne več. Agentje posedajo po kavarnah brez posla in za kratek čas premikajo po mizah vagone blaga, ki ga nikjer ni, trgovci podirajo banke, upajoč, da bodo našli vsaj pod razvalinami še kakšnega kovača, gospodje »fičfi-riči« pa poželjivo bulijo v torbe natakarjev (-ic), če bi se dalo vsaj tam še kaj dobiti na »kredo«. Ali pa hodijo pred kavarne gledat avtomobile, kakor so nekdaj hodili lačni slovenski študentje na Dunaju v bogati prvi okraj gledat draga kamenja in ogromne zaloge zlatnine. Vse te potrte duše pa je navdala z novimi upi skoraj neverjetna vest, da pride te dni v Ljubljano sam Rothschild .. . Že samo to ime je delovalo na Ljubljančane kakor elektrika. Vse je oživelo in se kar treslo od razburjenja. »Ti, kaj praviš, Rothschild pride! Ta ima — milijone — milijone... To bi bilo nekaj! Če bi me ta hotel vzeti za kompanjona! »Če ima take milijone kakor ti, te bo mogoče vzel: poskusi!« Takih pobožnih želj si lahko slišal te dni po Ljubliani, kolikor si jih hotel. Te želje so pa prišle na ušesa nekim političnim Ljubljančanom. In ti gospodje so se začeli praskati za ušesi: »Sijajna misel to, kaka kompanija! Kaj, ko bi se še mi ponudili? Mogoče pojde . ..« Samo to je težava, da ni samo dunajski Rothschild paiheten in prebrisan, ampak tudi politični Rothschildi niso priplavali na svet na prežganki! Podoba je torej, da bo v Ljubljani še nekaj časa hudo . . . Dobra prebava pol zdravfa! Lahno normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črev, Vam omogočijo ART1N*URAŽE)E Ur. Wande>a Dobe se v vseh lekarnah v škatl ah po 12 dražej Din 8'— in vrečicah po 2 diažeji Din t'50. OrIms fu. nod S. br 32 5(3:1 Mariborske vesti: Ceste v Mariboru in okolici Že parkrat je »Slovenec« poročal o blatu, ki so ga v tem času, ko kopni sneg, polne nekatere mariborske ulice. Globoko po blatu morajo gaziti prebivalci nekaterih ulic v Mariboru. Skozi Maribor vodi tudi več okrajnih cest, zlasti pa je takih cest mnogo na periferiji mesta in v okolici. Po zakonu je predsednik mestne ob.ine tudi predsednik okrajnega cestnega odbora. S tem je dana možnost, da je v cestnem gospodarstvu večja enotnost • med mestom Mariborom in okolico. Do sedaj se vidi ta enotnost predvsem v tem, da je blata do gležnjev na nekaterih cestah, za kater« mora skrbeti mestna občina mariborska, da pa je ravno toliko tudi blata na cestah, za katere bi moral skrbeti okrajni cestni odbor mariborski. Kdor stanuje na Pobrežju, kdor hoče peš na pokopališče, ta pač ne sme riskirati, da bi hodil po Pobrcški cesti v mraku ali ponoči. Že podnevu se ni mogoče izog- □ »Krščanska šola« vabi svoje člane, vse prijatelje krščanske vzgoje, osobito očete in matere k predavanju, ki ga priredi jutri v nedeljo, dne 24. febr. popoldne ob pol 5 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava g. prof. Pavel Žirovnik. □ Kriza ne popušča. V letu 1934 je bilo pri davčni upravi za Maribor levi breg 17.903 ekse-kucij. Te eksekucije niso sicer vse samo za področje te davčne uprave, ker stanuje na tem področju tudi mnogo posestnikov, ki imajo svoja posestva v območju drugih davčnih uprav, vendar pa je ta številka tako velika, da more pokazati velike težkoče, s katerimi se mora danes boriti naše gospodarstvo. □ Važno za privatne nameščence. Drevi ob 8 bo v gorjni dvorani hotela Orel važno predavanje za vse privatne nameščence. Zastopniki naših socijal-nih ustanov bodo predavali o pokojninskem zavarovanju in o načrtu Suzorja v Zagrebu glede ukinitve naših bolniških blagajn. □ Državna cesta St. Ilj—Maribor—Slov. Bistrica. Izgleda, da je agilni tukajšnji Tuj-sk o prometu i zvezi vendarle uspelo prepričati inerodajne čini tel je v Belgradu o važnosti in nujnosti popravila državne ceste Št. Ilj— Maribor. Kakor doznavamo, je gradbeno ministrstvo že izdalo odlok, da se cesta Št. IJj-Maribor—Slov. Bistrica—Rogaška Slatina— Zagreb temeljito popravi. Za dvig tujskega prometa bo to gotovo odločilno vplivalo. □ Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da je s 15. febr. j>otekel skrajni rok za plačilo: I. četrtletnega obroka zgradarino, pridobili ne, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega), rentnine, davka na neoženjenn osebe, družbenega davka in vojnice ter uslužbenskega davka z izrednim doprinosom in izredno davščino za bednostni fond za mesec januar. □ Za rezervne častnike bo dne 27. t. in. v dvorani kina Apolo na Slomškovem trgu važno predavanje s pričetkom ob 18.30. Predavanje je obvezno za vse v Mariboru bivajoče rezervne častnike- □ Smuške tekme v Št. Lovrencu odpovedane. Zaradi slabili snežnih razmer so odpovedane tekme v smuku za prvenstvo Mariborske zimsko-sportne podzveze, ki bi se naj vršila jutri iz Peska do Št. Lovrenca na Pohorju. □ Stari in inladi umirajo. V Kosarjevi ulici št. 9. je umrla v starosti 65 let gospa Terezija Šmigoc. — V bolnišnici je umrl v cvetu J3 let j Alojz Klemenčič. Naj počivata v miru. I □ Lekarniško nočno službo vršita v prihodnjem tednu od 24. febr. do 2. marca: Ma-verjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici, in Savostova »Magdale-nska lekarna« na Kralja Petra trgu. niti blatu, gotovo pa je v nočnem času mogoče priti po tej cesti samo po blatu. Lahko si predstavljamo, kako izgledajo oni nesrečni pešci, ki se na tej cesti srebajo še s kakim avtomobilom. Da ni mnogo boljše na cestah proti Kamnici, je razumljivo. Na teh cestah in potih je tudi prepovedana vožnja z motornimi vozili. Toda, kdo se briga za to, saj so Mariborčani potrpežljivi. Prepričani smo, da bodo hvaležni Mariborčani tako mestna občini kakor tudi okrajnemu cestnemu odboru, ako se spomnita na te ceste še preje, predno se te ceste spomladi in v poletju zavijajo v goste oblake prahu. Tudi bi morala mestna občina že dati obnoviti nekatere napisne tablice, ki so že vse zabrisane. Tako se na pr. v Melju in v V. okraju tujec skoraj ne bi mogel znajti, ker ne bi mogel zlasti v nočnem času prebrati napisov na napisnih tablicah. □ Ribe na trgu. Včeraj je bilo na trgu okoli 300 kg rib, od tega okrog 100 kg karpov, ostalo pa morske ribe. Prodajali so so karpi po 10 Din, raki po 32, cipli po 20—24, sardele po 10, sv. Petra riba po 28, listi po 28, moli po 20, barboni po 30 in ugori po 28 Din za kg. □ V sami srajci ušla iz goreče hiše. V Vinšelui pri Iločali je izbruhnil požar v vi-ničariji posestnika Jožefa Pliberška, Zgorela je streha, ostrešje, del stropa ter oprava v feni sobi. V viničariji sta stanovali dnina-rici Marija Koren in Marija Bahovec. Ogenj je nastal v sobici 75-letne Marije Koren, najbrže zaradi p rezaku rje ne peči. Starka, se je v poslednjem hipu rešila iz plamenov v sami. srajci, dočim ji je zgorela vsa oprava in obleka. Razburjenje, ki ga je starka pretrpela, je tako delovalo na njo, da je na smrt zbolela. □ Morilec Juhant pride kmalu preti sodnike. Državni pravdnik je že izgotovil obtožnico proti roparskemu morilcu Juhantu, ki ,ie zagrešil zverinski zločin pri Sv. Kun-goti ter se bo razprava kmalu razpisala. □ Slabo se inu je obneslo. Iz Koprivnice na Hrvatskem se je priklatil v Maribor neki Franc V., po poklicu kuhar, ki se je pa predstavljal nekaterim zdaj za bogoslovca, pa, zopet za frančiškana ter prosil za podporo. Zaneslo ga je tudi v samostan šolskih sester, kjer so ga razkrinkali in izročili policiji. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Fattinger, Der Katechet c r z a h 11. Zbirka zgledov za šolo in dom, za prižnico in spo-vcdnico na podlagi novega avstrijskega katekizma. 608 str. vezano 100 Din. Pravkar smo razposlali gg. naročnikom omenjeno delo, ki je izšlo že v tretji nakladi in vzbudilo izredno zanimanje v vseh krogih katoliškega klera. Duhovščino in zlasti katehete, ki si knjige še niso nabavili, opozarjamo na to, da gre po izjavi založništva tudi komaj izišla tretja naklada h koncu in bo predvidoma še pred veliko nočjo popolnoma pošla. Gg. interesente prosimo, da po-hite z naročilom, še predno bo zaloga izčrpana, ker nove — četrte — naklade radi priprave drugega zvezka po zagotovilu založništva ni pričakovati. Opozarjamo ludi na izišli sledeči deli: Schmo-geT F.: Heiliges Heldentum. Beispielsammlung fiir den Religionsunterricht. 329 str, karton. 80 Din. — Herget: Heiliger IdeaPsmus. Religiose Ansprachen fiir hohere Schulen. 153 str. karton. 60 Din. Nekaj novih ljudskih iger 1. Burka o jezičnem dobtarju (Ljudske igre 10. zvezek). Založba Ljudskih iger, ki se je iz Kranja preselila v Ljubljano, in ki je znana po težnji za uvedbo kolektivnega »lajičnega gledališča med Slovenci«, je za letošnji predpust izdala novo veseloigro: Burko o jezičnem dohtarju. Kol so prejšnje njene igre večinoma prirejene po srednjeveških misterijih, nas tudi ta burka vede nazaj v XV. stoletje, v čas, ko je cvetela tako zvana com-media deTarte, igranje radi igre same, ki se je sprevrglo v moderno krilatico: gledališče radi gledališča. V taki igri se ne vprašuje, kaj sc igra, ampak zadostuje, da se igra in da so prizori, ki nastopajo, komični sami v sebi, bolj po situaciji kot po karakteru igravca. Zato taka igra obsega kopico smešnih prizorov in ko se na koncu vprašamo, kaj je igra povedala, spoznamo začudeno, da prav ničesar, dasi smo se pri igranju ves čas neprisiljeno smejali, uživali »cirkus«. Taka igra vpliva s komično prvino samo po sebi. Čc jc lo dovolj, je drugo vprašanje. O smislu in zgodovinski podobi take komedije nas lepo in deloma na poljudno znanstven način uvaja št, 4 revije Ljudski oder«, ki je izšla istočasno s pričujočo burko. Prav tako pa tudi izčrpen lit. zgodovinski uvod, o farsi »Maister Pierre Pathelin«, ki je izviren naslov burke, ki sta jo v naše razmere prikrojila Kristina Vrhov e c in Emil Sina-« e k. O burki sami, ki ima takim farsam primerno preprosto vsebino: medsebojno vaTanje, moramo reči, da je odlično poslovenjena, tako, da ne čutimo niti malo, da je prenesena iz francoščine. Celo provansalske narodne pesmi, ki jih v izvir- niku poje »blazni dohtar«, so lepo zamenjane z našimi ribniškimi, gorenjskimi in prleškimi, dasi bi jih bilo pri izvajanju treba dobro skrajšati. Verzi teko gladko in originalno, n. pr. Dohtar: .laz po šolah nisem blodil, sem drugod modrost lovil. Žena, nočem se bahati, vendar moraš mi priznati, da še z leče bi učil, da bi šel še mašo pel, kakor da bi v šolah bil celih dolgih sedem let, kakor trentarski študent — Žena: Nehaj s tem. da bi te šmenl! itd. . Bravec, ki bere burko, prav resnično uživa tekoče verze, prevod, ki zasluži priznanje. Prav tako imam ves čas vtisek, da je vsa burka kot nalašč zametek z.a slovensko operno farso, da bi se ti stihi dali prav lepo prenesti v melodijo. — Burka hoče dati pobudo za vznik slovenske prave komike, ki se jc z Matijčkom začela in obstala. Oživotvoriti hoče historične komične oblike, ki bi utegnile pri nas plodno delovati. Samo nc vem, če je doslednost v tem, da Založba, ki je vse doslej gojila in postavila v načelo idejno utemeljeno duhovno dramo, zdaj pristaaj na etično indiferentno komiko, kol je ravno comedia del nrte, ki ob grotesknem igravcu prav lahko zapade v pravo cir-kusno »šmiro«. Ob tej burki o jezičnem dohtarju ni tc nevarnosti in jo priporočamo našim odrom za predpust, ko se človeku hoče lehke zabave. 2. Goldoni: Sluga dveh gospodov. Istočasno je Založba Drama izdala drugo tako klasično komedijo Goldonijevo: Sluga dveh gospodov, burko v treh slikah v prevodu C. D e b e v c a. Goldoni. ki je svoj čas (XVIII. stol.) bival celo nekaj časa v Vipavi in je bi! tako tudi neposredno z našim ljudstvom v stiku, velja za klasika italijanske baročne komedije, to je »akademije komič-nik oblik«, kot to vrsto imenuje Mario Appolonio. Če je prejšnja burka iz XV. stol. pisana v verzih, je Goldonijeva komedija v p r o z i, je že polnejša in terja več oseb. Komičen poudarek pa leži prav tako na zamenjavi oseb, na smešnih položajih, v katere pride sluga, ki hoče služiti dvema gospodoma. Vmes pa jc zapletena že prava drama: ljubezenska zgodba Beatrice in Florinda, ki se iščeta, pa se po zmešnjavi s slugom, ki služi oba, komaj najdeta. Komedija ni globoka, daje pa mnogo možnosti, da spreten režiser in še spretnejši igravec odkrijeta mnogo komike, v situacijah in kretnjah. V teh samih pa tudi obstoji ves humor in smisel komedije, kar pa se bo komu zdelo odločno premalo. Kdor pa jo bo gledal s stališča commedie del arte, to je samo s stališča komičnega igranja, bo morda imel užitek, če sev da igravec ne bo šel v svoji prostosti, ki jih nudi ta vrsta, predaleč v banalnost in v cirkušlvo. Ta nevarnost obstoja, posebno pri tistih, ki bi to plat hoteli še podkrepiti. Prav to se mi pri Dcbevčcvcem prevodu zdi napačno, da se ta težnja kaže v marsikaterem izrazu, ki je samo zato tako ponašen, da vpliva bolj groteskno, pri tem pa pade v zoprnost. Sicer pa je na to opozoril že naš glfedališki kritik v včerajšnji številki. Id. Dve huriozni brošuri Davorin Žuiiknvie, znani slovenski zgodovinar, ravnatelj mariborske knjižnice v p. in bivši polkovnik, je izdal dve nemški brošuri, ki nas že s samim naslovom osupneta. Prva jo: Moses, der ver-vegenste Stratege der Kriegsgeschichtr (sir. 10), kjer hoče avtor j>o — 3360 letih rekonstruirati Mojzesov prehod čez Rdeče morje in ga prvikrat v zgodovini oceniti z vojaško stralegičnega stališča. Pn njem ni treba la prehod razumeti kot čudež, ampak kot uspeh genialnega stratega Mojzeea, ki je bil >najgenialnejši vojskovodja vseh časov in narodov, večji kot Nebukadtiezar, Aleksander Veliki, Atilla ali Čingiskan, kajti on je prepeljal v obljubljeno deželo ves narod, može in žene in otroke," dočim so drugi osvajali svet le —■ z vojaki: V končni besedi avtor pošilja svoje razprave teologom, semitologom, zgodovinarjem in vojaškim strokovnjakom, da se izrazijo o križanju biblije z Mojzesovo strategijo. Mi jo v podrobno razmotri-vanje pošiljamo ludi prav leni strokovnjakom, naj se izrazijo o vrednosti brošure, ki smo jo beležili samo kot kronisti. Druga brošura obravnava pristnost takozvane-ga češkega Zelenogorskega rokopisa, radi katerega (v zvezi z Kraljedvorskini) se je svoj čas razvila znana borba za pristnost rokopisov, ki jo jo končala Masarykova realistična šola. Žunkovič v tej brošuri: Die. Handschrill von Griinbcrg, ki ga prinaša v izvirniku in nemškem prevodu, še enkrat predoči zgodovino boja za rokopise, ustavi se s simpatijo pri Dobrovsketn, ki je bil pristaš pristnosti. Pobudo za sj>is pa mu je dala ravno izdaja češke Akademije znanosti in umetnosti iz leta 1930., kjer je izšel faksimile rokopisa in Flajš-hansove opazke, ki ga niso prepričale o tem, kar je danes že od vseh sprejelo. Prav radi jezikovnih nepravilnosti, ki znanstvenikom dokazujejo potvor-jeuost, njemu dokazujejo pristnost, le da Žunkovič za osnovo rokoj>isa ne vzame stare češfine, ampak listi slovanski jezik, ki so ga govorili tisti Slovani, ki so se nazivali »Indi , »Inlic, »Winden«. — Tako pride do zaključka, da je Zelenogorski rokopis nastal okoli leta 100 po Kr. pri — Indoslovencih (Indoslovenent). — Tako smo zopet tam, kjer smo bili pred 100 leti, le da se je borba od Čehov prenesla k — nam, \vovon aber das slovenische Volk. als der gliickliche Besitzer jenes Literatursebnt7.es bis zuin heutigen Tage keine Ahnung hntte.« — Tudi lo ugotovitev beležimo samo kot — kurioz-nost- td. Velik požar p" Mahoiah Ptuj, 22. febr. V cti rs j t>t) 18-30 s« bili ptujski gasilci poklicani v Turnišče pri Ptuju, kjer je v graščinskem poslopju izbruhnil požar. Gasilci so ogenj takoj pogasili, tako da je bila škoda le ne/jiiatna. Ko pa so se vračali v Ptuj, so med potjo z grozo opazili, da se je v smeri Sv. Lovrenca na Dravskem polju zasvetilo nebo. Takoj so usmerili svoj gasil; ski avto proti požaru in prišli po precej dolgi in mučni vožnji na kraj velikega požara v Mostee.no pri Makolah. V plamenu so bila gospodarska poslopja dveh posestnikov, iti sicer Vinka'Pliberška in Jožefa Brgleza. Z gašenjem se radi pomanjkanja vode m moglo takoj pričeti in so morah križem rok gledati na uničujoči element. Ptujski gasilci so takoj položili 300 metrov cevi v potok Loanieo ter nato pričeli z vso naglico gasiti. Vrlim gasilcem se je po 3 urah mučnega dola posrečilo požar omejiti in pogasiti. Rešili so stanovanjsko poslopje posestniku Jo: sipu Brglczu. Škoda je ogromna in znaša pri Pliberšku okoli 80.01 K) Din, pri Brglezu pa okoli 25.000 Din. Oba pa sta bila zavarovana komaj za 20.000 Din. Kako je prišlo do požara, še ni ugotovljeno, govori se, da je požar podtaknila zlobna roka. Na kraj nesreče je prihitela samo ptujska gasilska četa s svojo motorko. Navzoči so bili sicer nekateri člani gasilske četo iz Makol, vendar so bili brez orodja, ker se je ta četa šele prod kratkim ustanovila in še nima potrebne opreme. Da ni prišlo do večje katastrofe, gre zahvala samo ptujskim gasilcem pod poveljstvom g. Breznika in pa šoferju Mahru, ki je vodil i>o slabih cestah gasilski avto 48 ktn daleč. Cel ie Na sledovih zagonetnega zločina Sodni ogled v Šušleršičevi hiši v Mariborv Maribor, 22. tebruarja. Tudi preiskovalnemu sodniku se še ni posrečilo razvozljati zagonetke skrivnostnega zločina v Gregorčičevi ulici. Zaprti krojaški mojster Ivan Sušter-šič se zelo spretno zagovarja, dokazilno postopanje pa sloni samo na raznih sumljivih okoliščinah in na izjavah prič. Radi tega je odredil preiskovalni sodnik danes popoldne ogled na mestu zločina. Ob 15 so se zbrali v Gregorčičevi 7 preiskovalni sodnik dr. Turato, državni tožilec Sever, policijski nadzornik Cajnko z nekaterimi kriminalnimi uradniki. Navzoč ie bil tudi notar dr. Bartol in sodni cenilec ter oče pokojne Ivanke šušteršič. Obenem je preiskovalni sodnik obvestil številne zasebnike, ki so dali šušteršiču blago v delo, pa obleke še niso bile iz-gotovljene, in pa. nekatere priče, ki so bile zaslišane na licu mesta. Sodni ogled je privabil na sto- tine radovednežev, ki so stali na cesti in opazovali delo komisije. Najprej si je komisija ogledala stanovanje pokojne Sušteršičeve žene. Po natančnem pregledu se je izvršila ocenitev zapuščine. Pri tem so našli v kovčegu v cunjah zavitih 2000 Din v hranilni knjižici. Ta denar si je Ivanka Sušteršič, ki je živela v veliki bedi, očividno hranila za najhujše čase. Posebno delavnico je komisija temeljito pregledala. Našla je več dolgih plinskih cevi, ki so morda služile za dovod plina od gorilnika do dimnika. Dalje je našla pločevinasto zaklopko, s katero se je lahko dimnik zapiral. Cevi, likalnike, zaklopko in plinski gorilnik je dal sodnik prenesti na sodišče. Stranke, ki so prišle po bla^o, so bile večinoma razočarane, ker se je našlo komaj nekaj razrezanih koscev obleke. Ogled je trajal dve uri in na podlagi novega materijala sc bo zasliševanje Sušteršiča nadaljevalo. Koledar Sobota, 23. letiruarja: Peter Damian, cerkveni učenik; Romana, devica. Novi grobovi + Župnik Jožef Csarics. Pri Sv. Juriju v Prekmurju je v torek, dne 19. februarja v 69. letu sta-rosti in 46. letu mašništva mirno v Gospodu zaspal tamkajšnji župnik gosp. Jožef Csartcs. Pri Sv. Juriju je pastiroval skoro 42 let. Pokopali so ga včeraj dopoldne. Naj mu sveti večna luci + V Novem mestu je včeraj v 68. letu starosti umrl g. mr. ph. Josip Bergman, lekarnar in posestnik. Blagi pokojnik je bil svojčas poveljnik novomeške meščanske garde. Posebno se je udejstvoval v gasilstvu in je bil za zasluge izvoj en za cas nega poveljnika novomeškega gasilskega društva. Glavna odlika rajnega pa ie bila velika .skrb za reveže, katerim ie bil velik dobrotnik. Naj mu Bog obilo poplača vsa dobra dela. Pokopali ga _ bodo v nedeljo rošnjo, da nam blagovolijo pomagati pri zbiranju. V poštev pridejo: 1. originalne slike, bodisi iz katerekoli življenjske dobe, 2. umetniške in amaterske fotografije, «3. slike ali fotografije kraljevske rodbino, kraljevskih dvorcev, interieurjev itd., 4. razni spomini, kakor podpisi, darila itd. Vsi predmeti bodo zavarovani in skrbno shranjeni. Stroške nosi razstavni odbor. Kdor more kaj prispevati k razstavi, naj to sporoči čim preje na naslov: Odbor za prireditev razstave »Spomini na našega kralja Alaksandra I.« v roke načelnico Fornande Maj ar on o ve, Ljubljana, Napoleonov trg 6- — Krško ob Savi. Radi bližajočega se evhari-stičnega kongresa bo imel zopet priznani govornik g. p. Kamil Požar cerkveno-verski govor o evharističnih dekretih v župni cerkvi v nedeljo, 24. februarja ob 18.30. Lepo vabljeni vsi! — Nesreča ne počiva. V gozdu je sekal drva 36 letni hišar Jože Jeršin iz Malega Ločnika pri Velikih Laščah. Med delom pa mu je sekira padla na desno roko ter mu presekala žile v zapestju. Moral je v ljubljansko bolnišnico. — Včeraj popoldne je reševalni avto prevzel na ljubljanskem kolodvoru 15 letnega posestnikovega sina Janeza Trudna iz Starega trga pri Ložu. Dečka je brcnil konj s tako slo, da mu je zlomil desno nogo in sicer tako, da mu je pogledala celo kost iz kože. Telefonskim naročnikom. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša: V zadnjem času se zglašajo pri telefonskih naročnikih v Ljubljani, Mariboru in Celju razni novi akviziterji in nabirajo oglase za telefonski imenik dravske banovine. Pri tem poslu mistificirajo naročnike, da so od direkcije, da so poštni uradniki in da nabirajo oglase za uradni telefonski imenik. Direkcija opozarja vse telefonske naročnike, da uradni imenik še ne bo Izšel in da njegovo osebje ni udeleženo pri tem poslu. Zato naj naročniki ne nasedajo akviziterjem. Vsako ponovno zlorabo pa naj takoj sporoče direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani. — Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče igrice in deklamacije: Savinšek, K MAMICI, slika otroške ljubezni v 3 dejanjih, Din 4.—; Meš ko, MATI, po Andersenovi pravljici dramatizirano, Din 4.—: P o 1 j a n e c, MATL tri lirsko-draniatske slike, Din 6.--, glasbene točko k tej ig-ri Din 40.—; Meš ko, MATI, dramatska slika v 3 dejanjih, Din 28.—; MATERI (Dekliški oder III) vsebuje deklamacije in 7 kratkih igrokazov, Din 10.—; Bol ha r, MATERI, zbirka reklamacij, črtic o materi, za mladino, Din 18.—■; Bol-har,MATI, knjiga o slovenski materi (vsebuje razne deklamacije in kratke sestavke o materi), Din 16.—, vez. Din 28.—: M a v, SLOVENSKI MATERI (vsebuje glasbene točke k igrici: Meško, Mati, poleg tega še razne primerne pevmi za materinski dan), Din 20.—; MATERIN BLAGOSLOV (Zbirka ljudskih iger, 14. snopič), mladinski igroknz. Din 12.—. Vse te pripomočke ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. —Pos'edice domačega »zdravljenja«. — Prod približno teden dni je v Špitaiiču pri Motniku padel na ognjišče 3 letni delavčev sinček Stanislav Šink. Dobil je hudo opekline na hrbtu, vendar pa ga domači niso prepeljali v kakšno bolnišnico, temveč so ga obdržali domu in ga zdravili z domačimi zdravili. Ta zdravila so morda včasih dobra, je pa pri raznih »arnikah«, »tavžentrožah« in kakor se že imenujejo razni ekstrakti in doma pripravljena zdravila, vedno nevarnost. če niso okužene s tetanovhn bacilom, ker jih pač nihče ne desinficira. Tako je bilo na žalost tudi zdravilo, s katerim so mazali tega nesrečnega otroka, okuženo. Otrok je zbolel za tetnnom. Sedaj so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Otrokovo stanje je seveda brez upanja, povrh tega pa otrok trpi velike bolečine, ki mu jih s trudom lajšajo zdravniki, čeprav ni upanja, da bi okreval. — Oba sta bila tenena. Poročali kitki o sporu z usodnimi posledicami, ki sta ga imela dva kmeta zaradi neke poti v Volavljah pri Trcheljevem. Eden od teb tlveh je prišel že pred dnevi v bolnišnico, kjer so ga obvezali in kmalu nato odnu«tili. Včeraj pa jc prišel v bolnišnico še dragi. Ta jo je v prepiru skupil kramnom po rebrih ter ima notranje poškodbo. Torej dva ranjenca zaradi nič vredno poti, ki bi si jo lahko oba vzajemno delila. — Primerno zaposlitev išče ortfanist (cerkve-nikl, dober zborovodja, vnet goitelj ljudskega petja, vešč knjigovodstva in korespondence, ože-njen, srednjih let in z dobrir^i snričevali. Več pove: Župni urad Sv. Tomaž pri Ormožu. £> Skrb ia capuščeno mladino v Cel jo. V četrtek zvečer je bil ob precej lepi udeležbi občinstva redni letni občni zbor Državne krajevne zaščite doce in mladino v Celju. Ker je med letom zapustil Celje in se presilil v Ljubljano 15 letni predsednik, šolski upravitelj v p. g. Joško Bizjak, je vodila občni zbor podpredsednica ga. dr. Ela Kalanova. Tajnik, učitelj g. Janko Kramer, ki vodi tajniške posle že 25 let, je poročal o delovanju zaščite v preteklem letu. Poslevodeča podpredsednica jo izrekla njemu, kakor tudi gdč. Zujianči-čevi, blagajničnrki, za uspešno dolgoletno delo, najlepšo zahvalo. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je društveno delovanje vedno težje, zaščite potrebnih otrok vedno več, ker se podpore potrebne revne družine zaradi brezposelnosti še vedno množe, društvena sredstva so pa zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize vedno manjša. Društvo je v preteklem letu priredilo cvetlični dan in božičnico. Da je mogla zaščita uspešno vršiti svojo nalogo, je predvsem zasluga kr. banske u|>rave, mestne in okoliške občine, denarnih zavodov in drugih dobrotnikov, posebno trgovcev, ki so mnogo darovali v blagu, lz blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo v preteklem letu 17.855 Din dohodkov in 15.998 Din izdatkov. Celokupnemu odboru je bil podeljen absolutorij u pohvalo. Pri volitvah je bila izvoljena za predsednico ga. Kalanova, na mesto nje za podpredsedniku šolski nadzornik g. Pestevšek, na njegovo mesto pa pride v odbor šolski upruvltelj g. B. Zdolšek, Nato je bil soglasno izvoljen za častnega člana bivši predsednik, šolski upravitelj v p. g. Joško Bizjak, ki je, kakor že omenjeno, 15 let načeloval zaščiti. & Preimenovanje ulie. Kr. bnnska uprav. Ljubljani je z odločbo z dne 15. februarja t. 1. na osnovi 5j 5 zakona o imenih krajev in ulic in o oznaniovatiju hiš s številkami odobrila sklep mestnega sveta celjskega z dne 16. novembra 1034, s katerim sb bile preimenovane naslednje ulice: t. Krekov trg v Trg kralja Aleksandra, 2. Aleksandrova ulica od Razlagove ulice naprej v ulico Dr. Gregorja Žerjava in 3. Ljubljanska cesta v Krekovo ceslo. Preimenovanje dobi moč 15. dan po razglasitvi na uradni deski mestnega poglavarstva. Regulacija Sušnice na ozemlju mestne občine lepo napreduje. Sedaj so zaposleni delavci pri kopanju nove struge od Glazije proti Lavi. V kratkem bo baje začela z regulacijo tudi okoliška občina ua njenem ozemlju. a Združenje trgovcev za mesto Celjo sporoča svojemu članstvu, da bo imel v ponedeljek, dne 25. februarja ob 20 znani finančni strokovnjak dr. Lapajne iz Ljubljane nn Ljudskem vseučilišču v Celju zelo aktualno predavanje o temi: Sedanje stanje denarne krize. — Noseče matere se morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo naravne »Franz-Josei« grenčice Predstojniki vseučiliških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josei« vodo. Uer se lahko zauživa in se gotovo pojavi v kratkem času* odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. Vič Občinski upravi v premislek. Spričo bližajočega se termina za sprejem občinskega proračuna si dovoljujemo pripomniti nekaj besedi, ki naj bi pripomogle do vpoštevanja onih krogov, ki v občinski upravi nimajo svojih zastopnikov, niti niso zastopani v odsekih. Stara praksa na Viču je bila, da so se vsako leto dodeljevale podpore raznim društvom po enakih delih, kar je vsekakor pravično. Predvsem v zadnjem letu pa se je dogodilo, da so nekatera društva prejela podpore, druga pa ne, dasi so k lMvzdigu občine izdatno pripomogla. Vič ste č nad 20 društev vseh mogočih namenov tn bi bilo nemogoče vsakemu podeliti večji znesek. Podprla naj bi se predvsem humanitarna društva, dalje p.o-svetna in tudi športna. Prav gotovo zasluži v največji meri |wdporo Mladinsko zavetišče, ki ga vzdržuje Vincencijeva konferenca in skrbi za dobro varstvo otrok, obenem pa tudi za vzgojo pod nadr zorstvom. Mislimo, da ni občana, ki bi se važne naloge, ki jo vrši Mladinsko zavelišče, ne zavedal. Vendar pa minulo leto ni bilo deležno večje podpore. Posebno takim namenom naj bi se posvečal denar, ki je namenjen za podpore. Poleg tega naj se skrbi za primeren prispevek k božičnici. ki obala biti vedno bolj potrebna iti prebivalstvo izdatno iz svojih sredstev ne more pomagati, posebno ne v zimskem času. Dalje naj se skrbi, da bo zadosten kredit za zaposlitev nezaposlenih, ker bodo odpadla posvetovanja, kje dobiti denar, če se bo sedaj, ko je čas za to, skrbelo za primeren kredit, ki se bo potreboval v zimski dobi. Šele nato naj bi sledila društva brez razlike na pripadnost, pač pa z ozirom ua delovanje v korist kulturnega dviga prebivalstva. Naj bi bile te vrstice nasvet občinski upravi, katera je, kakor rečeno, tudi letošnje leto votirala v te namene nekaj denarja, vendar bi bilo želeti. Ja bi se postavke za humanitarna društva in zaposlitev brezposelnih izdatno povečale. Evharistični križi. Iz vrnjenih vprašalnik pol tazvidimo, da je večina župnij pravilno razumela misel evharističnih križev. Ponekod se pripravljajo v zvezi s postavitvijo križa obširnejše verske manifestacije mož in fantov. Drugod zopet ta misel ni bila pravilno razumljena. Križ naj bi namreč v prvi vrsti služil kot zunanja spodbuda za pripravo na kongres. Križi vrh naših gora in gričev naj bi bil viden opomin onim, ki jih duhovna priprava še ni zajela, da morda vendar le naj- zarjal na njih posebne dolžnosti v tem letu. na globlje duhovno življenje, tia duha požrtvovalnosti in ljubezni, pa na to, da se temeljito pripravijo na same dni kongresa ter takrat pridejo za gotovo v Ljubljano. Otrokom naj bi križ vzbujal živo hrepenenje po evharističnem prazniku, na katerem bo njim dana posebno lepa možnost za manifestacijo za Kristusa v presv. liešnjeiu Telesu. — Zato naj bi se s postavitvijo križev ne odlašalo. Križi naj bodo preprosti, morda le toliko barvani, da se krepkeje odražajo od ozadja. Šele po kongresu bo morda prilika, da verniki na mestih, kjer bodo stali evharistični križi, postavijo trajen spomin na evharistični kongres. — Lepa je misel koniensko župnije, kjer bodo razsvetlili križ nn župni cerkvi. Goreči križ na cerkvi bo vernike ob sobotah in nedeljah zvečer opozarjal na kongres. Popravite križe in kapele! Ko človek slopa preko naše lepe slovenske zemlje, srečuje vsak ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI lh$e zobe boste obvarovali z ERASMIK HIION IN PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Kmetske gospodinje zborujejo Maribor, 22. februarju. »Slovenec, je že jioročal, du jv odobrila ban-ska uprava |>ruvila zveze absolventk kmetijsko-gospodinjskih šol. Novo društvo je imelo svoj ustanovni občni zbor v četrtek, 21. t. m. v samo stanu šolskih sester v Mariboru. Same mlade kmetske gospodinje so se zbrale tu, da se pome nijo o svojih stanovskih zadevah in da položijo temelje novemu društvu. Predsednica pripravljalnega odbora je v prisrčnih besedah pozdravila vse navzoče, ki so prišle z vseh delov Slovenijo. Po vedala je nekaj o zgodovini priprav za ustanovitev zveze ter povdarjala, da ju in bo temelj novega društva tovarištvo in prijateljstvo med člu nicami. Vzajemnost in sestrinska ljubezen nai preveva vse v delu za blagor kmotskega doma. Iz kmetske grude so vse zrasle, dokazati morajo, da skrbi in more skrbeti tudi žena, še prav posebej knietsku gospodinja, za boljšo bodočnost kineiskegu stanu. S tem bodo pokazale svojo t-jK) sobnost, s tem bo prišla tudi kmetska žena do veljave, ki ji v resnici gre. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor, predsednica Bogomila Sagaj iz Selnice ob Dravi, urednica in podpredsednica Anica šuStaršič iz Male Loke na Dolenjskem, tajnim Cilka Ktikova iz Slov. Konjic, blagajničarka Mica Zaje iz Ž i rov V odboru pa so: Cilka Košir iz Žic pri Poljčanah, Minka Brenčič iz Ptuja, Anica Plateis iz Sv. Jakoba v Slov. gor., Ida Dvoršak iz Sv. Trojice v Slov. gor., Marija Janžekovič iz Storjancev pri Ptuju. Brigita Tavželj iz Pesnice, pri Mariboru. Pepca Vraber iz Kaple pri Breznem. Marija Ban-tan iz Dola pri Hrastniku. Verona Ekart iz Cir-kovcev pri Pragerskem, Pavla Kline iz Arclina pri Vojniku, Neža Podpalec iz Št. Janža na Dolenjskem, Angelca Zupančič iz Malega Obreza pri Brežicah in Mici Antončič iz Malih Dol pri Stični. Pri slučajnostih je bilo sprejeto, da znaš;i članarina na leto 25 Din. V tej vsoti pa je že vse. bovana naročnina za list »Brazda«, ki postane glasilo zveze. Tudi je v tej vsoti že prispevek za člansko izkaznico in znak. Gospodinje, ki »podpirajo tri vogle pri hiši' so z ustanovitvijo lastnega društva dokazale, da so sposobne tudi za javno življenje in delo, če tudi je namen društva predvsem, da se spoznajo članico med seboj, da v pravem tovarištvu in skupnosti delujejo za povzdigo in boljšo bodočnost slovenskega kmetskega doma. Zato ludi mi »sla novitev novega društva pozdravljamo in nm» • limo čim večjega uspeha. Cerklje ob Krhi Naš nekdanji kaplan Anton Vudnjal umrl. Tn žalostna vest se je prejšnji poi < Ijek bliskoma raznesla po župniji. Dolgih 'i let je bil med nami, tih, miren, -kron ponižen in preko vseh meja darežljiv. kako je bil učen. Vsi smo vedeli, dn go>. "i i in piše 8 živih jezikov (med temi: španše1 < francoščino, angleščino). — Na pogreb .so od tu odšli poleg g. župnika, duh. svet, Zn-1-a. pri katerem je rajni služil poldrugo leto kol kaplan, tud prijatelj rajnega: trgovec Ple lerski; gospodar duhovske hiše v župniji Janez Horžen in Butara Jože. V domači cerkvi l>u smo imeli pogrebno opravilo, kateremu jc prisostvoval jioleg šolske mladine — Iep4i število žujiljanov. Blaga duša. počivaj j>ri Bogu, ki Ti edini more povrniti vsa Tvoja dobra dola med nami! Hvaležni žnpljarii Ti kličejo: Še na nas sc sivornni pri Bogu! Duhovnih vaj za može, ki jih jo vodil g. dekan leskovške dekani ie Anžič Josip, se je udeleževalo nad 300 inož. Samo to pravijo udeleženci, da jc prehitro minulo. Bog blago slovi delo. Radio II. Evharistični kongres Jugoslavifo hip znamenja slovonskc vernosti: križe, kapele in kapelice. Toda mnogokle so ta znamenja bolj znamenja verskega nazadovanja kot verske zavesti. Križi so ponekod zanemarjeni, polomljeni, kapelice kot pogorišča. Priprava na evharistični kongres naj obstoja tudi v tem, da bodo te priče naše vernosti vstale v lepši, novi in negovani obleki. Saj so stroški ob vsestranski dobri volji tako malenkostni, da bodo pač prav povsod zmogli sredstva za prenovitev. Kjer pa lo ni mogoče, je bolje, da se dejo po» k tabernaklju. Vernike naj bi križ opo- j znamenja odstranijo, kot pa da bi bila v tako ne- ■ " ' ................častnem stanju. K včerajšnjemu »Opozorilu«. Ker so se dejansko pripetili slučaji, da so neupravičene osebe pobirale denar pod pretvezo, da gre za Evharistični kongres, prosimo vse župne urade (zlasti v mestih), da izdajo opravičenim nabiralcem potrdila, ki naj jih oprenujo z župnijsko Stampiljko ter podpisom. Kjer obstojajo župnijski pripravljalni odbori, morejo tako potrdilo izdati tudi oni. — Obče znane, poštene osebe, ki se žrtvujejo pri zbiranju prispevkov, bodo seveda ludi brez takega potrdilu našle pri vernikih odprta srca. — Prav tako pa so seveda polnoveljavna vsa pooblastila, ki nosijo pečat Pripravljalnega odbora v Ljubljani. Za pridige v postu priporoča Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani vsej duhovščini knjigo Iviern: Vom Leiden Christi und der Eucharistie. str. 152. cena kart. 48 Din. Naroča se pri Jugoslovanski knjigami v Ljubljani. Programi Radio LJubljana i Sobota, XI- februarja: 12.00 Vožnjo neznano kan (revija veselili plošč brez programa in brez napovedi! 12.30 Porodila 13.00 Cas, Vožnja neznano lc-am (revija veselih plošč brez programa in brez napovedi) IS.no Radijski orkester 18.15 Aktualnosti (LJude,vit Mrzel) 18 30 Radijski orkester 18 50 Francoščina (prof. Prezolj) 10.'JO C'iw, jodilni list, program zu nedeljo 19 30 N'sa-. ura: Kraljica Jelenu (dr. Iv.idora SekuliC) — n ISel-grada 20.00 Zunanji politični pregled (dr. .Tngl 20.» I'iv Prve italijan. čete se vkrcavajo na parnik »Gange« v Neaplju, da se odpeljejo v Afriko nad Abestnce. Boj za petorčke Pred nekaj mesci smo poročali, da je revna kmečka družina v Kanadi dobila petorčke, in sicer same deklice. Vsa Kanada se je zanimala za blagoslovljeno družino, in oglašali so se človekoljubni ljudje, ki so mater 111 očeta hoteli gmotno podpirati. Oglasili pa so sc tudi špekulanti. Razni cirkusi so ponudili staršem velike vsote denarja, če dovolijo, da bodo njihove petorčke javno razkazovali ljudem v zabavo. Starši so se polakomnili težkih denarjev in so z raznimi podjetniki sklenili velike pogodbe. Podjetniki pa so bili previdni in so v pogodbah določili, da morajo starši plačati veliko globo, če svojih otrok ne bi hoteli razkazovati, kakor bi želelo podjetje. Tudi odbor svetovne razstave v Chicagi je sklenil tako pogodbo s starši, ki so se zavezali, da bodo plačali en milijon dolarjev globe, če ne pripeljejo otrok na razstavo razkazovat. To je seveda strašna globa. Starši 60 bili trdno prepričani, da jim ne bo treba plačati, ampak da bodo kak milijonček rajši sami spravili v žep, ker so nameravali svoje petorčke res peljati v Ch.icago na razstavo. Toda delali 60 račun brez krčmarja. V to kupčijo z otroki se je namreč vmešala kanadsku vlada, katera je olročice vzela v svoje varstvo, ko so bili vsi skupaj stari 56 dni. Vlada je prepovedala otroke prevažati po svetu in jih kazati, ker bi to škodovalo njihovemu zdravju. Starši so se seveda morali ukloniti. Sedaj so pa petorčki stari že 8 mesecev. Zato so starši upali, da bo vlada preklicala svojo odločno prepoved. Vlada pa noče o kakem preklicu nič slišati. Zato so starši sedaj v veliki zadregi, kako bodo plačali en milijon dolarjev globe. Ponudili so se Dolgovi admirala Byrda Ameriški admiral Byrd, ki se je skoro eno leto mudil v krajih južnega tečaja, se je srečno vrnil v Novo Zelandijo. V VVelingtonu je sprejel zastopnika Reuterjevega dopisnega urada, kateremu je med drugim povedal, da bo eno ali celo dve leti moral prirejati po Ameriki predavanja o jučnem tečaju. Ta predavanja so potrebna Byrdu zaradi tega, da bo z njimi pokril kakih 10000 funtov šterlingov (kaka 2 in pol milijona) dolgov. Byrd se je zadolžil da je mogel organizirati svojo ekspedicijo na južni lefaj. S seboj je prinesel mnogo gradiva. Znanstvena gradiva bo treba obdelavati najmanj dve leti. Njegova razkritja so le znanstvene vrednosti praktično važnega pa ni nič odkril. Byrdovi dve ladji bosta pripluli v Nevvvork koncem aprila. jim dobrotniki, ki so pripravljeni plačati sodne stroške za pravdo, s katero bi se starši ubranili, da bi jim ne bilo treba plačati tistega milijona. Toda zdi se, da je očetu Dionnu in njegovi ženi več do denarja, ki ga bosta dobila na svetovni razstavi, kakor pa za pravdo. Zato sta oklevala. Sedaj pa je kanadski ministrski predsednik iz-pregovoril neizprosno besedo: »Če bo potreba, bomo nalašč za varstvo teh otroik sklenili posebno postavo, da jih bomo obvarovali izkoriščanja od strani njihovih staršev!« Te odločne besede kanadskega ministrskega predsednika so podrle staršem vse upe. Sedaj se bodo morali zadovoljiti s podporo za pravdo, katera naj jih reši obveznosti pogodbe, katero sc tako lahkomiselno sklenili na škodo svojih otrok. Kanadska vlada namreč stoji na stališču, ki je s človeškega stališča vse hvale vredno, da so tudi ti petorčki človeška bitja, čeprav še majhna in da imajo pravico, kakor drugi kanadski državljani zrasti neovirano pred senzacij željno množico. Kunarica voditelja italijanskih prostovoljcev seppe Garibaldija, gospa Virginija Prevosti, ki v Genovi, bo te dni 100 let stara. Uiu-živi Roman za mlade in stare 8 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. >No, to je pa res hudo! Drugi otroci so žalostni, ker nimajo nobene praznične obleke. Ti pa ... Da, da! Tako ima vsak svoje skrbi! Čakaj, še tega ne smem pozabiti: prosi drevi teto Marto, naj ti da obešalnik za obleko, da je ne boš že prvi dan vso zmečkal. Se prej jo pa dobro okrtači. Nikar ne pozabi! Zjutraj pa že spet lahko oblečeš svoj rokovnjaški jopič. Ali sem še kaj pozabila? Kovčeg je zložen. Šopek za teto sem ti zavila. Denar za staro mamo ti dam pozneje. In zdaj bova jedla. Pojdite, mladi mož!« Prijela ga je okoli vratu in odvedla v kuhinjo. Skuhala je makarone z gnatjo in nastrganim sirom. Emil si je nabasal želodec kot sestradan mlatič. Samo dvakrat ali trikrat je za hip prekinil zalaganje svojega želodca in pogledal mater, kakor da se boji, da mu utegne zameriti dober tek — komaj pičlo uro pred slovesom. »In takoj mi piši razglednico. Priložila sem jo prtljagi. Prav zgoraj v kovčku leži.« »Brez skrbi,« je dejal Emil in postrgal kolikor mogoče naskrivaj dolg makaron s kolen. Mati k sreči ni opazila ničesar. »In lepo pozdravi vse skupaj. In previden bodi. V Berlinu ni tako kot pri nas v Novem mestu. V nedeljo ti stric Robert razkaže muzej cesarja Friderika. In spodobno se vedi, drugače bodo rekli, da tukaj ne poznamo oiike.« »Mojo častno besedo ti dam,« je obljubil Emil. Po jedi sta odšla v izbo. Mati je vzela pločevinasto skrinjico iz omare in naštela denar. Potem je zmajala z glavo in preštela še enkrat. Potem je vprašala: »Hm, kdo je bil že včeraj popoldne pri nas?« »Gospodična Tonkarjeva in gospa Hombur-gova,« je povedal. »Da. A še vedno se ne ujema.« Pomislila je, poiskala listek, na katerem je imela razne zapiske, zračunala in s strahom ugotovila: »Še sto dinarjev mi manjka.« »Mož iz plinarne se je tudi oglasil z računom,« se je domislil Emil. »Vidiš ga, saj res! Zdaj se na žalost ujema.« Polglasno je zažvižgala predse, nemara zato, da bi dražila svoje skrbi. Potem je privlekla iz skrinjice dva bankovca. »Tako! Tu imaš tisoč in sto dinarjev. Tisočaka in stotaka. Tisočak oddaj stari materi in jo prosi, naj ne bo huda name, ker ji prejšnji mesec nisem nič poslala. Bila sem v hudi stiski. Povej ji, da ji zato prinašaš topot sam. In sicer več kot navadno. In poljubi jo. Razumeš? Sto dinarjev pa obdrži zase. Od tega si kupi vozni listek, ko se boš vračal domov. Vožnja bo stala približno dvajset dinarjev. Z ostankom poravnaj, kar boš pojedel in popil, če pojdete kam na izlet. Ne sineš biti preveč, potraten. Človek mora imeti zmerom še nekaj denarja v žepu, da ne pride v zadrego. Zapomni si to. Denar vtaknem kar v ovitek pisma, ki mi ga je poslala sestra Marta. Skrbno pazi, da ga ne izgubiš! Karn ga boa spravil?« Položila je bankovca v ovitek, ki je imel zgornjo stran odrezano, ga pripognila in izročila Emilu. Ta je nekoliko časa preudarjal. Potem je ovitek potlačil v desni žep na notranji strani suknjiča, se zaradi večje varnosti še enkrat potrepljal po prsih in prepričevalno dejal: »Tako. Od tod ne more splezati ven.« »In nikomur ne povej v vlaku, da imaš toliko denarja pri sebi!« ga je mati poučevala dalje. »Ne bodi vendar takšna, mama!« je vzkliknil. Naravnost užaljen je bil. Le kako more prisoditi njemu takšno neumnost! Gospa Stolničarjeva je vteknila še nekaj kovancev v svojo denarnico. Potem je odnesla pločevinasto skrinjico nazaj k omari in še enkrat v naglici prebrala pismo, katerega je prejela od sestre iz Berlina in v katerem je bilo natančno napisano, kdaj odhaja vlak iz Novega mesta in kdaj prihaja v Berlin ... Ta ali oni izmed vas si bo zdajle nemara mislil: No, zaradi piškavih tisoč in sto dinarjev pa res ni vredno, da si človek tako beli glavo in na dolgo in široko govori samo o tem. To hi kar držalo, če bi pisal o človeku, ki za-| služi mesečno dva tisoč ali dvajset tisoč ali sto tisoč dinarjev, j Nikar ne pozabite: večina ljudi na svetu zasluži mnogo, mnogo manj. Za tiste, ki zaslužijo samo dvesto dinarjev na teden, pomeni tisoč dinarjev že kar čedno vsoto, naj vam je to všeč ali ne. Za nekatere je tisoč dinarjev skoraj toliko ko milijon in napišejo tisoč' dinarjev takorekoč s šestimi ničlami. Koliko je milijon v resnici, si ne morejo predstavljati niti takrat, kadar sanjajo o njem. V šoli Učenci so iz same objestnosti prevrnili učitelju črnilnik. Ko je stopil učitelj v sobo in ves jezen vprašal, kdo mu je to napravil, so molčali vsi. Tedaj jim je začel učitelj deliti zaušnice. Ko je prišel do zadnjega. je že dvignil roko, da bi udaril tudi njega, pa se je pre. mislil in dejal: »Tonček, povej mi ti. kdo je prevrnil črnilnik, pa te ne bom kaznoval.« Tonček je skesano priznal: »To sem bil jaz, gospod učitelj.« Učitelj je držal besedo in ga ni udaril. Tako so bili nedolžni tepeni, krivec pa ne. Pretresljiva črna maša V vzhodni Angliji obhajajo vsako leto pretresljiv obred za umrlimi. Na neki skali tamkajšnjega morskega obrežja je stala cerkev, ki je dolgo kljubovala besnečim valovom. Neke viharne noči pa je vihar iztrgal skalo s cerkvijo in bližnjim samostanom vred. Vse skupaj je požrlo globoko morje. V bližini starih dreves črno mašo in se nato odpeljejo na morje, odkoder blagoslavljajo žrtve one vi harne noči, katerih kosti počivajo im uiiU morja. Gospodarstvo Naše zadružništvo Število novoustanovljenih zadrug pada - Veča se število izbrisov Pravkar objavljena statistika o izpremetnbah v zadružnem registru za lela 1934 nam kaže, da je bilo lansko leto eno najtežjih za naše zadružništvo. Tako malo zadrug se razen leta 1028 če ni ustanovilo v Sloveniji po vojni. Kmečka zaSčita in kmečka kriza v splošnem sta omejili poslovanje že obstoječih zadrug na minimum. Držijo se le Se dobro kreditne zadruge v mestih, pa nekatere produktivne zadruge, ki pa trpe zopet pomanjkanje kreditov, katere so jim prej dajale baš kreditne zadruge. Lahko rečemo, da v splošnem nI bilo ene zadružne panoge, ki je lani Izboljšala svoje poslovanje. Poleg tega, da je bilo lani ustanovljeno zelo malo zadrug, je treba naglasiti še dejstvo, da je bilo mnogo več tudi izbrisanih in likvidiranih kot prejšnja Teta. V naslednjem podajamo podatke o gibanju nagega zadružništva v preteklem letu in tudi podatke za leto 1933. Lani je bilo vpisanih 45 novih zadrug (v oklepajih navajamo vedno podatke za 1983: 53 novih zadrug, in sicer na področju okrožnega Sodišča v Ljubljani 20 (32), v Novem mestu 5 (8), Celju 9 (6) ln Mariboru II (12). Ustanovitveno gibanje se je najbolj zmanjS&lo na področju ljubljanskega okrožnega sodišča, dočim je drugod položaj ugodnejši.. — Po svojem delokrogu m namenu se razdele zadruge sledeče: kreditni 2 (11), mlekarskih 6 (2), živinorejski 2 (2), kmečkoslrojna 1 (2), vinarski 2 (2), pašniškib 4 (—), vodovodne 3 (1), vinarski 2 (1), agrarna zajednica 1 (—), tiskovne 3 (—), konsumnib, nabavnih in prodajnih 12 (19), obrtnih 5 (2), stavbinska 1 (—) in raznih 3 (11). Od kreditnih zadrug je vpisana ena v okolišu okrožnega sodišča v Ljubljani, ena pa v Novem mestu (državni uslužbenci). Izmed kmečkih produktivnih zadrug je bilo vpisanih 5 na področju ljubljanskega, 1 pa na področju celjskega okr. sodišča. Živinorejski sla bili osnovani le dve (1 Ljubljana, 1 Maribor), kmetijskostrojna 1 (Maribor). Pašniške so bile osnovane 4 (v okolišu vsakega okrožnega sodišča po 1), vodovodnih zadrug ae je na novo osnovalo troje (1 v okolišu okrožnega sodišča Ljubljana, 1 Novo mesto, 1 Celje), vinarski sta bili osnovani 2 (1 Ljubljana, 1 Celje), Agrarna zajednica je bila osnovana 1 (v okolišu okrožnega sodišča Maribor), tiskovne 3 (vse v ljubljanskem okolišu), nabavnih, prodajnih in kon-sunmih se je osnovalo 12 (v okolišu Ljubljana 2, Novo mesto 2, Celje 1, Maribor 7). Stavbinska zadruga je bila vpisana samo 1 (v ljubljanskem oko- I lišu), obrtnih je osnOvanih 5 (v okolišu Ljubljane 3, Celje 2). V likvidacijo je lani stopilo 20 zadrug tn to v okolišu okrož. sodišča v Ljubljani 10, v Novem mestu 8, Celje 2 in Maribor U. Likvidirale so: 2 kreditni (1 v ljubljanskem 1 v novomeškem okol.), 2 mlekarski (1 v ljubljanskem, 1 v novomeškem okoL), 1 živinorej (Ljubljana), 1 zadružna alektrarna (Ljubljana), 3 pašniške ,in gozdne, zadruge (1 Novo mesto, 2 Maribor), 1 vodovodna (Celje), 1 agrarna zajednica (Maribor), 1 tiskovna (Maribor)', 3 konsumne (1 Ljubljana, 1 Novo mesto, 1 Maribor), 4 stavbinske (2 Ljubljana, 1 Celje, 1 Maribor), 1 obrtna (Ljubljana) in 0 raznih drugih (2 Ljubljana, 4 Maribor). Konkurz sta napovedali 2 zadrugi, obe v ljubljanskem okolišu, in sicer 1 obrtna in 1 športna. Izbrisanih iz zadružnega registra je bilo lani vsega skupaj 22 zadrug, za 9 več nego v 1. 1988. Največ izbrisov je bilo v zadružnem registru v Mariboru, namreč 12, potem pri okrožnem sodišču Ljubljana (9), 1 v Celju, dočim ni bilo pri okrožnem sodišču v Novem mestu nobenega izbrisa. Med izbrisanimi zadrugami je btla t kreditna (v okolišu mariborskem), 1 mlekarska (v okolišu ljubljanskem), 1 živinorejska (Maribor), 3 zadružne elektrarne (2 Ljubljana, 1 Maribor), 5 pašni-ških in gozdnih (4 Ljubljana, t Maribor), 1 vodovodna (v ljubljanskem okolišu), 1 agrarna zajednica (Maribor), 1 tiskovna (Maribor), 3 konsumne (Maribor), 5 stavblnskih (1 Ljubljana, 1 Celje, 3 Maribor). V dobi od 1. 1919 naprej kaže gibanje slovenskega zadružništva v dravski banovini sledečo sliko: TA B LET E * .mgcfm k 4.1 ma m. c*. » rmt Naša trgovina s Švico se ugodno razvija za nas. V januarju letos je znašal naš uvoz v Švico 1,085.235 šv. frankov, v januarju 1934 688.841 fr. Nasprotno pa je švicarski izvoz k nam znašal v januarju 1935 365.844 fr. v primeri s 422.088 šv. frankov v januarju 1934. Naš kliring s Švico. Po švicarskih uradnih podatkih je saldo za nas aktiven, kot je to razvidno tudi iz naših podatkov, katere sporoča Narodna banka. Pri švicarski Narodni banki v Gu-rihu stoji na razpolago švicarskim izvoznikom to-časno znesek 430.293 šv. fr. Neprilike z nemškim kliringom. Številni mariborski in okoliški trgovci, zlasti sadni izvozniki, imajo še velike terjatve v Nemčiji. Sporočilo Narodne banke, da bo te terjatve odkupila, so upniki pozdravili z umevnim veseljem. Skoro vsi so prijavili svoje terjatve v odkup. Ko pa prihaja sedaj do obračunov, morajo presenečeni ugotavljati, da računa Narodna banka za eskomptiranje 9% ne glede na rok terjatev. Velika večina izvoznikov, zlasti pri eksportu sadja, ni prav ničesar zaslužila, deloma so imeli še izgube. Sedaj pa bi morali znova ulrpeti skoro 10% svojih terjatev samo zaradi tega, ker na drug način ne morejo priti do denarja, ki ga v svojem poslu nujno rabijo. Terjatve posameznikov znašajo 300.000—600.000 Din, od katerih bi pri tem obračunu izgubili ponovno znatne vsote. V smislu naknadne odredbe finančnega ministrstva je Narodna banka upravičena zaračunati 8% odtegljaj samo pri terjatvah, ki so stare nad eno leto. Terjatve mariborskih sadnih eksporterjev pa so šele od jeseni in bi moral potemtakem znašati odtegljaj samo 4%._ Mariborski gostilničarji so začeli s pripravami, da v čini večjem številu obiščejo vsedržavni kongres, ki se bo vršil 16. marca v Zagrebu. Prijave sprejema pisarna mariborskega Združenja gostiln ičarske obrti. Za napredek konjereje. V Mariboru se je vršilo licenciranje plemenskih žrebcev pred komisijo, ki so jo tvorili upravnik žrebčarne dr. Veble. referenta Župane in Skofič ter ravnatelj mestne klavnice dr. Rojko. Komisiji so pripeljali v licenciranje žrebce trije mariborski konjefejci: Vincenc Pirš svojega ameriltanskega dirkača Cor-raggio, ki ima kilometerski rekord 1.24 ter nad 50.000 Din daril, Karel Veicl znanega dirkača »Johna«, čegar rekord znaša 1.29, Golež pa dva originalna mrzlokrvna lipicanca-belgijanca. Komisija je licencirala »Corraggia« ter enega belgijan-ca. Konjerejcem v Mariboru je s tem zelo ustreženo, ker so sedaj morali voditi svoje plemenske kobile v zelo oddaljene postaje. Združenje špecerijskih trgovcev v Mariboru. Maribor, 22. februarja. Včeraj se jo vršil v Mariboru v hotelu »Novi svete sestanek špecerijskih trgovcev iz cele bivše mariborske oblasti, kateremu je prisostvovalo nad 100 trgovcev. Namen sestanka je bila ustanovitev zadruge »Združenja špecerijskih trgovcev«. Zadruga naj bi skupno nakupovala specerljsko blago na veliko ter ga razdeljevala polom svojim Manom na drobno po lastnih vagonskih cenah. Zanimanje je bilo zelo veliko, izvolil sc je ožji pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da v najkrajšem času izvrši vse predpriprave za pričetek poslovanja. Začasna pisarna in dajanje informacij je: Maribor, Cankarjeva ulica št. 14/1. desno. Znižanje in zvišanje glavnice. Amerikansko sktadište cipela v Zagrebu izkazuje za 1934 81.734 Din izgube nn glavnico 250.000 Din (1933 31.95« Din) in zato predlaga na občnem zboru 7. marrn 1935 znižanje in ponovno zvišanje glavnice. Komercialna banka v Zagrebu izkazuje zn 1934 pri glavnici 10.0 milj. hranilnih vlog 0.30 (0.39) milj., tek. računov 3.15 (5.34) in rezerva 3.5 milj. Med aktivi so znašali debitorji 16.5 (17.57) itd. (Isti dobiček znaša 54.831 Din (47.488 Din). Odkupna cona sladkorne pese. — Na podlagi uredbe o reguliranju odkupne cene sladkorne pese na podlagi vsebine sladkorja, je odredil finančni minister te-le rerte zn peso, prod uri rano lani: za tovarno na B#liu 16.23 Din za 100 kg čiste pese, zn tovarno v Osjeku 10 65, v Crvenki 18.94, v Novem Vrbasu 19.58, v Vel, Bečkcreku 21.05, na Cukarici 17.07 in v Čupriji 18.93 Din. Tovarni na Relju in nn cukarici stn državna last. Leto Vpisi Likvid. Konkurzi Izbrisi 1919 50 20 ' — 9 1920 110 23 — 17 1921 74 35 —• 21 1922 52 21 — 25 1923 43 28 — 31 1924 58 31 — 20 1925 51 27 2 16 1926 81 30 3 32 1927 40 28 3 27 1928 60 30 2 27 1929 80 19 2 -16 1930 81 27 1 32 .1931 288 27 1 10 1932 71 26 4 28 1983 53 25 3 18 1934 45 26 2 22 Skupaj 1249 417 23 371 Javna dela v Italiji. Iz poročila Oonsorzio credito per le opere publicehe za 1931 posnemamo, da so znašala posojila 270 milj. lir., skupno od ustanovitve zavoda sem 5.664 milj. lir. Ta znesek se je razdelil sledeče: 163 milj. za agrarne melioracije, 378 za železnice, ceste in tudi prometna sredstva, 232 zn elektrifikacijo, 790 milj. za dela, ki so jih izvedle občine in province, 100 milj,, za tjela v kolonijah, 643 v korist subvenciot niranim paroplovnim družbam, 24 za rudarska iz-sledovanja. 184 milj. za zgradbe invalidom, lOOfl milj. za zavod za industrijsko obnovo ter 1200 milj. za elektrifikacijo železnic. Nadalje omenja poročilo še konverzijo 6% komunalnih obligacij , v 4.5%, med temi tudi obligacije mesta Trsta, i Skupno je bilo konvertiranih 648 milj. teb obli-! gacij. Upravni stroški zavoda so lani znašali nekaj j nad 300.000 lir. Nova ureditev obrestne mere za vloge v Avstriji. Med denarnimi zavodi v Avstriji je prišlo do novega sporazuma glede ureditve obrestne mere. Nova uraditev loči hranilne vloge in vloge v tekočem računu. Za hranilne vloge ostane v splošnem sedanja obrestna mera 3%. pri trimesečni vezavi 3.25%, na novo pa se uvede že znana prijava večjih zneskov za izplačilo. Pri izplačilih več kol 5000 šilingov, oz. več kot 50000 šilingov pred potekom določenega 3, oz. 14 dnevnega odpovednega roka bodo računali denarni zavodi posebno pristojbino v znesku 0.25—1%. Hranilne knjižice nad 5000 Šilingov se izvzamejo na prošnjo lastnika od teh predpisov, toda zato se obrestna mera zmanjša. TekočI računi, ki so takoj IzplaČljivi, dobe 2.5% obresti, vezani na tri mesece pa 3.25%. Te obresti valjajo za Dunaj, dočim je V provinci obrestna mera pri vseh omenjenih skupinah za 0.25% višja. S tem znižanjem obrestne mere pa postaja tudi vprašanje obrestne mere avstrijske Narodne banke vedno bolj aktuelno. Pričakovati je znižanja od sedanjih 4.5% (v veljavi od 28. junija 1934) na 4%. K temu pripominjamo, da znaša obrestna mera zn takoj izplačljivp. hranilne vloge 3%. Nova ureditev obrestne mere bo stopila v veljavo sredi meseca marca 1935. Dobava drv. Dne 5. marca t. 1. bo pri Komandi savske div. obl. v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave ca. 31.600 m3 drv; dne 8 marca t. I. pa pri Komandi dravske diviz. obl. v Ljubljani glede do. bave ca. 17.300 m* drv. Dobava cementa. Dne 8. marca t. I. bo pri in-ženjerskem odd. Komande dravske div. obl. v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 220.000 kg port-land-cementa. Dobava petroleja. Dne 14. marca t. 1. bo pri Komandi drav. div. obl. v Ljubljani uslmena licitacija glede dobave ca. 13.000 kg petroleja. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih komandah.) Borza Dne 22. februarja. Dfnar Neizpremeiijeni so ostali tečaji Berlina, Brus-! Ija, Cuiiha in Pariza. Popustili so Amsterdam. London in Praga. Narastel je le Trst. V zasebnem kliringu Je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen na 8.20— 8.30. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.65—30.35. v Belgradu isto. Angleški funt se je ustalil na 223.20— 224.80 na borzah v Zagrebu in Belgradu. španska fiezeta je notirala v Zagrebu 5.40 blago, v Belgrit-: du 5.45 blago. Ljubljana. Amsterdam 2966.08 - 2980.68. Her-I lin 1750.08— 1769.85, Bruselj 1024 56—1029 63. Cn rili 1421.01 1428.08. London 212.65—214.71. N'e\v-york 1337.02 4373.93, Pariz 289.60—291.03, Praga 183.31 184.42, Trsi 370.40 373.48. Zlirich. lielgrad 7.02, Pariz 20.88. London 150075. Newyork 308.125. Bruselj 72.075,, Milan 26.15, Madrid 42.225, Amsterdam 203.75, Berlin 123.90. Dunaj 56.90. Stocfeholm 77.40, Oslo 75.40, Kopetilmgen «7. Praga 12.9075. Varšava 58 325, Atene 2.90, Carigrad 2.16. Bukarešta 8.05, llelsing-fors 6.63. Buepoč-Aires 0.7975. V red nosi ni papirji Tendenca za državne papirje se je obrnila zo-i pet ua bolje in je bila tu večino papirjev čvrsta Smušhi učitelj piše o družabnem tonu smuškega športa Smučarstvo postaja pri Slovencih važen del družabnega življenja. In če ie v družabnem življenju važno vprašanje olike in nekega športnega tona, tedaj velja to tudi za beli šport. Zdi se, da smo v pogledu smučarske vzgoje že precej zamudili. Preveč razposajeni in včasih naravnost neolikani smučarji nam to potrjujejo. Brez dvoma je smučanje veliki večini l,udstva stvar zabave in oddiha, tudi mi nimamo ničesar proti takemu pojmovanju belega športa, vendar mora vladati nek slog, kakor vlada celo na plesnih vajah. Da bi vsaj malo sprožili vprašanje slovenske smučarske kultiviranosti, smo se obrnili na izkušenega smučarskega učitelja, da bi nam napisal smuški bon ton, ki ga vpeljuje v svojih tečajih. Bodimo obzirni! Glejte, ni vsakdo tako srečen, da bi imel deske. ki predstavljajo za nas smučarje neizmerno bogastvo. Gotovo so ljudje brez smuči v snegu nekako zapostavljeni in nebogljeni in zato jim moramo dodajati prednost, Pravi smučar nikdar ne bo dopustil, da fce mu pešec umakne, umaknil se bo sam! Alto tega ne stori, ne spada v Športne vrste! Bodimo obzirni tudi v železniških vozovih in v omnibusih. Predno vzamemo smuči v zaprt prostor, jih moramo očistili in vsaj v glavnem osušiti, zakaj ni prijetno, če v.ara kaplja na vlaku voda za vrat. To je tem huj5e za »civilista.*, ki ima boljšo obleko in'ki'nf bil deležen radosti smučeh. V resnici predstavljamo smučarji za, j-o^otnikc neito nadlego in. potruditi "se moramo, da ie ta nadlega čim manjša. Pri vajah v snegu ali pri turah mora vladati gotov red. Če sle v smuškem tečaju, tedaj ste v šoli in tu je potrebna disciplina. Jaz sem jo držal vselej z lahkoto. Bil sem do minute točen in če je kdo zamudil. Sem ga prosil, naj nc pride več, ako mu je pretežko nastopiti pravočasno. To ie vselej zaleglo: gospod je u/aljen izstopil iz tečaja ali pa se je drugič potrudil. Klanec, na katerem vadi večja družba, morate smatrati za plesišče; če je polno, tedaj je pač treba previdnejše voziti ali pa poiskati prostor, ki je prazen. Kakor je neolikano, če bi na plesiiSu klicali »hop« ali »Bahn trei*. če bi hoteli dobiti prostora za svobodnejše plesne pokrete, tako je Indi netaktno pozivati smučarje k umiku. Smučarji fia terenu so žive zapreke, katerim se mora umikati oni, ki hoče po klancu navzdol. O prometnem redu. Res pa je, da prometni prostor ni mesto za pogovore in debate, da je stvar takta, da so smučarji obzirni zlasti do začetnikov. Zato je prav, da ne stojite sredi klanca in da se vzpenjate po drugi strani. V mo.ih tečajih sem vselej odredil »prometni red« tako, da so »ntzdoli'i« učenci pred menoj, vzpenjali pa so se za menoj. Ako na prometnem kraju padete, tedaj pač ni prvo, da se smejete, ali da razlagate, zakaj ste padli, pač pa je prvo, da hitro vstanetc in se umaknete, aa niste v oviro drugim. Na take stvari ' pogosto smučarji pozabijo, je pa naloga učiteljev, i da jih na to opozorijo. Zgodilo se je, da sem na turi srečal smoške sodruge, ki so debelo gledali, če sem jim zaklical »smuk«! Ljudje božji, smučarji imamo vendar svoj pozdrav, prijeten in pristen in ta pozdrav naj velja vsem in vsakomur, ki je gost na?ih terenov. Tudi Nemca in druge tujce moramo pozdravljati »smuk«I Od ostalih pozdravov se sliši »dobro jutro« ali »dober večer« mnogo bolj smučarsko kot pa kla- njam se- ali kak drugi poniževalno sladki pozdrav Na smuških terenih naj stanovske razlike kolikor mogoče odpadejo in vsa druiba naj bo vesela in dostojna bratovščina belega športa. Vendar nekdo mora prvi pozdravljati — in to je vselej oni, ki je po letih mlajši. In še nekaj, pa brez zamere) Hotel bi še marsikaj povedati ženskam, ki bi želele, da jim tudi na smučeh dvorimo, dalje možem, ki vselej mislijo, da so poklicani za smuške inštruktorje svojih žena, vendar čemu trud zaman, ko vem, da še starih prav nič ne prime. Važnejše se mi zdi, da vsi, ki nam je za slovensko smučarsko kulturo, primemo za ušesa mlada dekleta in fante, pa tudi nekatere 20 in večletne mladostnike. V mislih imam nesportne deklice, ki bi hotele im-ponirati s svojo fantovsko potvaro in dečke, ki bi radi bili šaljivoi, so pa v svojih poizkusih le ponesrečeni pojavi. Mnogo odločneje kot doslej bo treba tem ljudem dopovedati, da je smučanje šport, v katerem imajo veljavo vse dobre navade omikane družbe. To je naloga starejših smučarjev, še bolj pa oskrbnikov v planinskih in drugih smuških kočah. Ako do tega nimajo volje ali sposobnosti, tedaj ne spadajo na ta mesta. Otvoritev pom'adanshc nogometne sezone Jutri na igrišču ZSK Heruiesa ZSK Hermcs bo kot druga leta tudi letos otvo-I ril nogometno sezono s teknftinii za zimski poka! ! Prijatelji nogometne igre bodo torej zopet prišli na svoj račun, posebno, ker je tudi vstopnina gandno nizka. Ob 14 se srečala Svobodi. /Cafeg, ob IsJff pa Hermčs- Grafika. Igra sc'fii> vigjtem vremeni'. i*- S K Grafika. V nedeljo <■>!• ?».3n mHrit!-' V H f rar-derobi v gos ti mt pri Kalit: ti v aUi>'. iti.-iilvi iu-voga 3tva žaru 1! nedeljski1 tekme. Smučarske teh ine Koroško zsmskosporlne podzveze I V nedeljo, din? 17. februarja so .<» vršite -imeni 1 ske tekme za pr\ehs.*0 najmlajše zlinskosportne pod-t zveze, t. j Koros.e, in sicer za prvenstvo v teku ln i v gimičttrskih likih. Profili /.n vztrajnost no tc' lilo \ trku ji volila i; I fiiištaujft v Mežico in je bila ddlfia :S km Start jc hll ■ ob !i v Guštanju Stortnlo .jo 12 tei. inovator ■ in m bil | doseženi naslednji rezultati: 1. JI f Je I i'.-ip, Sin. khib G uS I a u !-K o- l.i>. ! t.lili 12: 3. llurnolt 1'avcl, Smuč. klnb GiištnjiJ-JCotlje. ' 136.29. - Popoldne isteen tllle se je vrSi'a iduHiti tel ni.i /.a prvenstvo K7„St'. 1'rogft Je. bil« lefni ZKttiv;!.i"m; in vzorno iapelimifl na zn lo izbranem travuiku za i šolo v Mežici. Startalo je 15 tekmovalcev, o-i kateri! I je zasedel prvo mosto Novak Frane, SPI) Mežica, \ | času od 2.11 min. OrnKi Je bil flnteiibei-ier .l.o.ip. spi ! Mežico, 7 2.10 min. Tretji Siherlc Franc. SPD Mežic. : z 2."t min. - Obema tekmama je prc/lMnlnval nreri ' sodnik koroške ziinskosporine podzveze b. Tome Mir. | i7, Stn\enjfiraden. ra dobra. ter so tudi tečaji deloma narasli. Promet je bil slabši v vojni škodi, boljši v drugih papirjih. Znašal je na zagrebški borzi: vojna škoda 600 komadov, agrarji 100.000, begi. obveznice 400.000, 8% Bler. posojilo 7000 dol. in 7% Bler. pos. 8000 dol. Ljubljana. 1% inv. pos. 74—76. agrarji 45—47, vojna škoda 376—378, 6% begi. obv. 66 -67, 8% Bler. pos. 75—77. 1% Bler. pos. 66—67, 7% po"-DHB 70—72. Zagreli. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76, agrarji 44—45 (45), vojna Škoda 378-380 ( 378), 2.. 3.. 4. 378 380, 5. 377 - 380 (379). 6., 7 . 377— 380. 0% begi. obv. 66-66.50 (06, 67.50), 8% Bler. pos. 76.75—77.50 (76, 77). 7% Bler. pos. 66.50-67.50 (66, 67), 7% pos. DHB 70—72. — Delnice: Priv. agr. banka 250 den., Osj. sladk. tov. 150 d., Trboveljska 120 126. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75—76 (76), agrarji 46.50—17.25 (46), vojna škoda 378— 379 (378.50, 378). 4 . 379 -380 (379.50, 379), 6% begi. obv. 66—66.50 (6650), 3. 66.25- 66.75 (66 40). 8% Bler. pos. 75.50 77. (75), 7% Bler. pos. 66.50 —07.50 (06.50), lr/v pos. DHB 70 den., (71). — Delnice: Narodna banka 5375 den. (5400), Priv. agr. banka 258.50—260 (259, 257). Žitni trg Novi Sad. Pšenica baf. potiska in slav. 129— 1.31, baf. in srem. 123-425, ban. 120—126. ječmen buč. in srem. 65—66 kg 125— 1 HO, oves bač. In »r. poml. 67—08 ku 135—140. moka bjič. in ban. Og in Ogg 192.50—215. št. 2 172.50—195, št. 5 152 175. št. 6 135—147.50. šf. 7 110—115, šl. 8 80—85. Ostalo ui*izi>renienjenn. Tendenca slabit. Sombor. Vse neizpremenjeno. Tendenca neiz premen jena. Promet 49 vagona. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji Rž marec 13 13 20. zaklj. 18.20—13.21, mni 13.4." —13.60, zaklj. 13.60—13.61, koruza maj 11.72 11.80, zaklj. 11.77—11.78, julij 11.93. Živina Mariborski svinjski sojem dne 22. februarju Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 212 prašičev in so bile cene sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—80 Din, 7—9 tednov 100— 120. 8—4 mesece 150—180», 5—7 mesecev 200 - 280. 8—10 mesecev 300—380, I leto 480—560 Din. Kilogram žive ieže 4—4.50 Din, mrtve 6.50—8 Din Prodanih Je bilo 67 prašičev. Ptujski živinski sejem. Konjski in goveji se jem v torek, 19. febr. je bil prav dobro obiskan, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 657 glav živine in sicer 206 konje, 271 krav. 78 telie. 78 volov. 4 biko in 28 Juncev. Od teti so prodali 206 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bi|e *|e-defe: krave 1.25—3 Din, telice 2.B0 3.50, voli 2.40 do 3 50. biki 2.25—8.25, junci 2—3 Din. Konje »< prodajali po kakovosti od 550 -3000 Din enega. Ptujski sejem ia prašiče v sredo, 20. febr, ji bil prav dobro založen, kupčija pa je bila slaba Prigriall so 413 rilcev. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutar.ji 4—5 Din, debele 5 do 6 Din, plemene so prodajali 200 500 Din, prn sce pa od 80—120 Din enega. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo -r> .marca t. L. svinjski sejem pu | 27. februarja DRAMA - Začetek ob 20 Jobota, 23. februarja: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane oeue od JI Din navzdol. Nedelja, 24. februarja ob 15: Postriek. Ir/,vou. Znižane ccne od 24 Din navzdol. — Ob 20: Sluga dvelt go-spodov. Izvon. Znižano ceno od 24 Din navzdol. OPERA — Začetek ob 20 Sobota, 23. fobruarja: Ples v Savogu Gostovanje gospo Erike Druzovičeve. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Nedelja. 34. fibruarja ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Cene od 30 Din navzdol. — Ob 20: Traviata. Izven. Cono od 30 Din navzdol. MARIBORSKO C.l FDM F^F Sobota, 23 februarja: Profesor Zid. Red B. Premiera. Nedelja, 24. februarja ob 15: Okence. Znižano cone. — Ob 20: Veseli kmetič. Ponedeljeik, 25. februarja: Zaprto. Torok, 26. februarja: Pestri večer Smerkoljeve, Jelaci-na in Vondraška. Ited D. Nasznanila Liubliana 1 Predavanje o evhar. kongresih s kino-projekci-Jami bo imel Jutri ob o |K>iioldne g. Vinko Zor v gledališki dvorani salezijanskega /.avoda na Itakovniku. V«i vljudno vabljeni, zlasti okoličani. 1 Prirodoslovno društvo priredi drevi ob 6 svoje 5 predavanje v predavalnici inlneraJoSkega instituta na univerzi. Govoril bo g. univ. prof. dr. M. Robek o problemu hydroxylnih in ari iin.sk i h skupin v aroma t-Kltih sjiojinah. Vabljeni so vsi člani. kakor tudi vsi oni, ki se zanimajo. ___ 1 iDruMvo mestnih upokojencev« v Ljubljani vabi vse mostne uj»kojcnco, upokojenke in vdove, da se udeleže važnega shoda, ki ga sklicuje »Zveza organizacij mestnih uslužbencov« za soboto, dne 23. fobr. ob 7 zvečer v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. 1 Pevski zbor Glasbene Malice. Drevi ob 20 30 sestanek vsega zbora, v jionodcljek ob 18 30 vaja -sega rbora. JaVKC produkcije državnega konservatorija so vedno bolj interesantne in se vedno bolj približujejo pravim koncertnim nastopom, to po vestni lil raznoliki sestavi sporeda, kakor tudi po dobrih izvajalcih. Opo-7,arj»nK> na tretjo letoSnJo Javno produkcijo, ki bo v ponedeljek ob 1H.30 v filhurnionični dvorani. Vstop v dvorano Jo dovoljen proti nakuipu sporeda, ki stane 2 ''""i Združenje p. t. t. svaničnlkov (n služite/jev, pododbor Ljubljana, priredi 2. marca drugi družabni večer z zolo pestrim sporedom. Cenjeno občinstvo vljudno vabimo, da nas s številno udeležbo podipre v naglli stremljenjih. — Odbor 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 20 dva velika sporeda: zgodovinski film .Nibeltingi« v režiji Fritza I.anga ter vesela opereta -Kralj ciganov, s simpatičnim Španskim pevcem Donom Josejom Mojlco 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcustek, Res-Ijova cesta 1: mr. Bahovoc, KongTosni trg 12, in mr. Komotar, Vič. Celie c Kako? Ti še dvomiš? Dvakrat si premisli, preden kaj takega storiš,« je odgovarjal Knud. Fant, ki je poprej v hiši slonel na steni in se igral z lasmi onih dveh deklet, je zinil sosedu: »Knud si danes nekako prav ne upa.« »To je slišal Knud. »Jaz, da si ne upam! Kdo to pravi? Jaz, da si ne upam I« je kričal. Okrog voza je bilo vedno več ljudi. »Umaknite se! Varujte se, da ne bo koga konj,« je zaklical Thorbjorn, zamahnil z bičem in se hotel odpeljati. »Ti mi veliš, naj se umaknem?« je vprašal Knud. »Govoril sem konjti, ker moram domov,« je odgovoril Thorbjttrn, ne da bi se okrenil. »Kaj, ali mar hočeš čez mene peljati?« je spraševal Knud. .♦Pa se umakni!« In konj je moral glavo prav visoko dvigniti, sicer bi bil Knuda zadel v prsi. Knud je zgrabil konja za gobec. Konj pa, ki se je spomnil, kako je bilo doli na cesti, je začel drgetati. To je ganilo TliorbjOrna, ki se je kesal, da Je z živaljo tako grdo ravnal. Zato se je ves njegov srd izlil na Knuda. Z bičem v roki je šinil na noge in usekal Knuda z bičem po glavi. »Kaj, ti si upaš mene udariti I« je zarjul Knud in stopil bliže. ThorbjOrn je skočil z voza. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karei Cee. »Ti si zloben človek!« je dejal bled ko mrlič ter izročil vajeti onemu fantu iz hiše, ki je pristopil in se ponudil, da bo držal konja. Tisti starec pa, kateri je bil prej vstal, ko je Aslak končal svojo povest, je stopil k Aslaku, ga prijel za ramo in rekel: »Samund Granliden je prevelik poštenjak, da bi se njegov sin smel pretepati s takim pretepačem.« Thorbjorn se je umiril, Knud pa je siknil: »Jaz pretepač! Ta-le je prav tak, kakršen sem jaz, in mogoče ni slabši ko njegov... Pridi no sem!... Dovolj slabo je, da ljudje še vedno ne vedo, kdo izmed naju dveh je močnejši.« In odvezal si je ruto, katero je imel okrog vratu. »To bomo pa kmalu videli,« je odgovoril Thorbjorn. »Oba sta kakor dva mačka,« je govoričil tisti možak, kateri je prej na postelji ležal; »oba si morata prej naredili pogum z besedami.« Thorbjorn je to slišal, a ni nič odgovoril. Eni izmed množice so se smejali, drugi pa so se liudovali, češ, da je grdo ,ker je na tej svatbi toliko tepeža, in ker napadajo tujca, ki mirno odhaja domov. Thorbjorn se je ozrl za konjem, ker se je hotel odpeljati. Ampak fant, kateremu je izročil vajeti, je konja odpeljal v stran, sam pa je stal tik za njima. y Po čem se oziraš?« je vprašal Knud. »Bog ve, kje je zdajle Seneva.« »Kaj te ona briga?« »Nak, take svetohlinske babe me res nič ne brigajo,« je odvrnil Knud. »Morda te je ona naredila takega strahopetca?« To je bilo Thorbjdrnu preveč. Ozrl se je, kakor bi sri ogledoval prostor. A starejši ljudje so ga začeli po- Iždajateij; Ivan Kakovca. govarjati, češ, da je Knud na tej svatbi naredil že dovolj gorja. »Meni ga pa ne bo,« je menil Thorbjorn. In vsi so umolknili. Drugi so se pomenkovali: »Naj se pa dasta, da bosta kasneje toliko večja prijatelja; saj sta se dovolj dolgo pisano gledala.« »Res,« je zinil nekdo, »vsak hoče biti prvi v dolini; zdaj bomo pa videli, kdo je prvi.« »Ali je kdo videl tukaj nekega Thorbjorna Gran-lidena?« je vprašal Knud. Zdi se mi, da je še ravnokar bil tu na dvorišču.« »Tukaj je;« je zaklical Thorbjorn in isti hip Knuda tako usekal za desno uho, da se je ta opotekel med bližnje gledavce. Vse je obmolknilo. Knud se je pobral in planil naprej, ne da bi zinil besedico. Thorbjorn mu je stopil nasproti. Dolgo sta se obdelovala s pestmi, ker sta drug drugemu hotela priti do živega. Bila pa sta drug drugemu kos in drug drugega nista pustila k sebi. Thorbjorn je udrihal pogosteje in, tako so nekateri trdili, tudi huje. >Zdaj je pa Knud naletel na pravega,« je dejal tisti, ki je odvedel konja. »Umaknite se!« Žene in dekleta so se razbežale; le ena je obstala vrh stopnic, da bi bolje videla: bila je nevesta. Thorbjorn jo je ošinil s pogledom in je za hipec prenehal. Ker pa je v Knudovi roki zagledal nož, se je spomnil njenih besed, da je Knud zloben človek, in z dobro namerjenini udarcem je zadel Knudovo roko v zapestju, da se je temu roka kar pobesila in omahnila ter je nož odletel vstran. »Au, kako biješ!« je zamomljal Knud. »Ali res?« je odgovoril Tliorbjern in planil vanj. Teta: »Spomladi se vrnejo k nam ptice selivke, lastavice, štorklje .. .« Nečak: »To pa že ni res. Štorklja je zadnjič k nam kar jeseni prišla.« V tramvaju. Gospodična ie zadnjič v tramvaju malo preveč na glas zašeoc-tala svoji tovarišici: »Ko bi mi onile brhki in čedni gospod hotel ponuditi svoj sedeži« — Tisti hip so vstali vsi gospodje, kar jih je bilo v tramvaju. Za kruh skrbi. Obtoženi tat sodniku: »Ne raz burjajte se no tako hudo, gospod sodniki Saj, ko bi ne bilo takih tičev, kakršen sem jaz, bi vi še kruha ne imeli.« Starina. »Tole pa ie lonec iz stare Troje, vreden je 200 000 dinarjev.« — »Dvestotisoč dinarjev! Moj Bog, kako neki so takrat ljudje zmogli take cene!« Prijazen obisk. »Prosim, ali je gospod Pumpež doma?« »Doma, takoj pride, prosim sedite za hip. Tule je stol.« »Hvala, ni dovolj!« »Zakaj ne?« »Hočem vse stole; sem namreč eksekutor.« Urednik: Viktor Cenčič.