Poštnina plačana v gotovim. Leto X, št, 54 Ljubljana, torek 5 mrpca 1929 Cetia 2 Din Naročam nate mesečno 39 Din. m inozemstvo 40 Dia.__ Uredništvo: LlabllMB. Kmfttov« S. Tetefoa Ker. 3123. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova oesta 13. Telelo« M. 440. Celje: Koceaova al. J. Telefon tter. 190. Rokopisi ac na vračajo. - Ogka« po tarifa. UpravniStvo: U)uiJ*iaoa, Preicinova al. M. Telefon it. 3122, 3123, 1124. 312S. 312«. taaaratai oddelek: Uubtiaaa. Preieroov »bca 4. Teklo. it. 24«2. Podružnica Maribor: Aleksandrova cca* It. 13. TeJefon it. 455 Podru*Alca Celje: Kooenova rfica K. t. Telefon St. 190 Računi pri poŠt. tek. tavodife: Ljubljana it. 11.842; Praha fiislo 78.160; Wiea Nt. 105-241. Ljubljana, 4. marca. Mailofcatero zasedanje sveta Društva narodov je zbujalo večje zanimanje nego sedanje. To je pripisovati na eni strani dejstvu, da se bo tokrat razpravljajo o vprašanju narodnih manjšin na način, ki je za Ženevo precej nov in z mnogo šiiršega vidika nego kdaj doslej. Z druge strani pa je splosna evropska politična situacija tako zapletena in ogroža politiko sprave in sporazuma toliko nevarnosti, da se polaga največja važnost na razgovore, ki jih bodo imeli zunanji ministri vodilnih držav izven programa zasedanja. Vprašanje zaščite narodnih manjšin ie ze samo po sebi nadvse deiikatno. v Ženevi pa bo temeljitejša razprava o njem — ako se v zadnjem trenutku ne prepreči — pokazala, kako globok prepad zija med raznimi strujami baš glede tega vprašanja. V Društvu narodov zastopane države se dele v tem oziru na dve skupini: na države, ki so morale v mirovnih pogodbah sprejeti dolžnost zaščite narodnih manjšin, ter države, ki nimajo nobene mednarodne obveznosti napram svojim manjšinam in ki večinoma niti ne priznavajo njih obstoja. Prva skupina držav teži upravičeno k razširjenju manjšinske zaščite na vse države brez izjeme ali pa vsaj k popolnemu izenačenju dolžnosti vseh članic Društva narodov. Druga skupina pa se tej univerzalizaciji z vso vehemenco upira in želi le kot doslej izvajati nadzorstvo nad onimi državami, ki so jim mirovne pogodbe vsilile obveznosti napram manjšinam. Ta nasprotstva so se sicer že večkrat pokazala v Ženevi, vendar jih je bilo lahko zadušiti, dokler ni vstopila v Društvo narodov Nemčija. Nemčija skuša porabiti manjšinsko vprašanje kot adut za svojo splošno politiko in prevzeti v velikem svetu vlogo nekake protektorice nacijonalnih manjšin. Z Nemčijo se seveda ne bo moglo tako nakratko obračunati kot pred par leti z Litvo, ko je predlagala razširjenje manjšinske zaščite na vse države. Od Nemčije je torej odvisno, v kakšnem obsegu in v kakšnem tonu se bo razpra-Ijalo v Ženevi in od neposrednih ali daljnih ciljev, za katerimi stremi. Briand, Chamberlain in Stresemann Imajo dovolj kočljivih in neprijetnih zadev, o katerih morejo razpravljati v Ženevi. V Locarnu započeta politika zbližanja med bivšimi sovražniki preživlja resno preizkušnjo. Napetost med Nemčijo in Poljsko je zadnje čase na-rastla. Strastna borba proti angleško-trancoskemu pomorskemu sporazumu, periidna spletka z lažnim francosko-belgijskim tajnim vojaškim dogovorom, nezadovoljstvo v Nemčiji, z neuspelo kampanjo za predčasno in brezpogojno izpraznitev Porenja, vse to in še mnogo drugih dogodkov je izzvalo dokaj nezaupanja in dvoma na vseh straneh. Vrh tega imajo vse tri glavne ženevske sile zelo zamotan domači položaj: Nemčija in Francija vladno krizo, prva akutnem, druga v Iatentnem štadiju, An-gslija pa negotovost izida bližnjih volitev. In vse to v času. ko razpravlja odbor strokovnjakov v Parizu o reparacij-skem vprašanju, ki najgloblje posegu v živlienske interese skoro vseh sil. ki so se udeležiUe svetovne vojne. Nikakor ni upati, da bi ženevski razgovori mogli razpršiti vse oblake nezaupanja, ki so se z raznih vetrov naku-pičili tekom mesecev. Vendar bo že precejšen uspeh, če se posreči vsaj zajeziti naraščajočo strugo nasprotij in na ta način pripraviti boljši teren za bodoča pogajanja. Korfanty o manjšinskem problemu Ženeva, 4. marca. s. Prihod znanega polj* skega sejmskega poslanca Korfantyja, ki je kakor znano ostro kritiziral aretrcijo vo» ditelja nemškega Volksbunda poslanca Uli» tzu, je tukaj povzročil precejšnjo pozor* nost, zlasti ker se je govorilo, da hoče Korfamty izvesti napad na poljsko vlado in na zunanjega ministra Zaleskega. Korfanty pa je izjavil novinarjem, da je prišel v Ze» nevo samo zaradi manjšinskega problema Po njegovem mnenju temeljijo svetu Dru* štv* narodov predložene pritožbe manjšin večinoma na nesporazumih, ki se dado laž* je rešiti na licu mesta. Pri sedanjem po> stopanju se predioži Društvu narodov od obeh strani velika množica malenkosti, ki so večinoma nastale zaradi nerodnosti pod* rejenih oblasti ali posameznih oseb. Te bagatele po nepotrebnem poostrijo razpo* loženje, ker se razpravljajo pred medna* rodnim forumom. Nemškega predloga za debato o manjšinah še ni Ženeva, 4. marca č. V poučenih krogih trdijo, da nemška delegacija do danes opol* dne, ni predložila Svetu Društva narodov nobene spomenice za revizijo postopanja v zabiti narodnih manjšin. Bukarešta. 4 marca. č. Službeni vladni lis* »Patria« poroča, d;3 je med državami Male an*ante in Po!?ske dosežen sporazum glede manjšinskega vprašania. Z orirom na to, bo Maia antanta enodušno nastopata v debati o tem vrrrašanju. Jugoslavija,- Če* > Skoslovaška in Poljska bodo v tej aaaidevi I Nastopale romunsko stališče. ' Jugoslavija m manjšinski problem Stališče naše vlade do manjšinskega problema pred Društvom narodov Beograd. 4. marca, r. Iz Ženeve poročajo. da je maikedonski komite izročil glavnemu tajn.štvu Društva narodov obširno spomenico, v kateri zahteva, naj bi Društvo narodov odredilo posebno komisijo, ki bi naj proučila položaj makedonskih narodnih manjšin v Grčiji in Jugoslaviji, češ da je položaj Makedoncev v obeh državah nevzdržen. Glede na to vest se je vaš dopisnik informiraj! na merodajnem mestu, kjer je dobil o stališču naše vlade v vprašaju narodnih manjšin naslednje informacije: Naša država popolnoma mirno motri vso akcijo, ki se tiče vprašanja narodnih manjšin ter je prepričana, da se bo ta naval osveteželjnih razbil ob trdem zidovju obstoječega reda in trajnega miru na svetu. Naša država hoče tudi v bodoče lojalno Izvrševati vse svoje obveznosti, ki jih je prevzela z mirovnimi pogodbami, zahteva pa isto tudi od drug!h. Vprašanje narodnih manjšin je rešeno s pogodbami in mi dajemo manjšinam vse, kar jim gre po mirovnih po-gpdbah. V Južni Srbiji nI bolgarskih manjš n. To so že ponovno dokazali nepristranski učenjaki in novinarji svetovnega slovesa. Prebivalstvo Južne Srbije Ima popolnoma iste pravice, kakor vsi ostali državljani v državi. Južni Srbiji se posveča še posebna pozornost glede na njeno kulturno in gospodarsko stanje in država troši vsako leto za njeno po-vzdigo neprimerno več nego za ostale pokrajine. Vprašanje manjšin se mora še nadalje reševati med zainteresiranimi državami na podlagi reciprocitete. Države, ki ne priznavajo pravic svojim manjšinam. nimajo moralne podlage, zahtevati take pravice za svoje sorojake v drugih državah. V svetovnem tisku se pogosto navaja za ta slučaj kot primer Nemčija, ki se poslužuje sile in rafinira-nih sredstev za asimilacijo slovanske manjšine v Nemčiji, a se odločno bori za obvarovanje nemške manjšine pred asimilacijo v drugih državah. Tretje načeto, ki se mora spoštovati pri reševanju vprašanja manjšin, je to. da manjšine ne morejo zahtevati pravic, ki jih ne uživajo državljani večine. Zato se morajo popolnoma prilagoditi pozitivnim zakonom države, v katerih žive. Ne morejo zahtevati nobenega izjemnega položaja. Ako se problem manjšin prillagodi tem načelom, potem ga bo lahko rešiti. Vprašanje procedure v Društvu narodov ob priliki razprave o pritožbah, ki prihajajo od posameznih manjšin, bo postalo sporedno. Rešiti se bo moglo vedno sporazumno med člani Društva narodov, ako se manjšinskemu vprašanju odvzame le ta nevarna ostrina, naperjena proti svetovnemu viru, ki mu jo dajejo pristaši revanže.« V splošnem pa je vprašanje narodnih manjšin več ali manj notranja zadeva vsake posamezne države. Tudi v interesu narodnih manjšin samih je, da obvelja tudi v bodoče to načelo. Z lojalnim držamjeim do države, v kateri žive, in s svojim sodelovanjem z narodom večine na splošnem napredku države lahko narodne manjšine dobe mnogo več, kakor pa jim pritiče po obstoječih pogodbah. Pri nas se ie to že ponovno pokazalo v praksi. Iz narodnih manjšin ni mogoče napraviti nekakega novega mednarodnega činitelja. V nobenem slučaju pa se narodne manjšine ne smejo zlorabljati kot sredstvo v borbi proti državi, v kateri žive. Oni, ki se hočejo v taki borbi posluževati narodnih manjšin, so njihovi največji sovražniki. Ureditev manjšinskih vprašanj je treba prepustiti manjšinam samim in državam, v katerih žive. Tudi zastopniki narodnih manjšin so zavzeli to v glavnem docela pravilno stališče. To stališče je zavzel tudi predstavnik slovenske narodne manjšine v Italiji dr. VVilfan v svoji nedavni izjavi pariškim novinarjem. On zastopa mnenje, da morajo ostati narodne manjšine, boreč se za svojo nacijonalno individualnost in za svojo narodno kulturo, docela lojalne do državnih oblasti one države, v kateri žive. Svoja vprašanja morajo urediti v sporazumu s temi oblastvi. Manjšine pa seveda lahko medsebojno druga drugo podpirajo, intervenirajo pri predstavnikih države svojih sorojiakov v korist manjšine drugega naroda in drugega jezika. Zadnja redakcija konvencij z Grčijo Besedilo sklenjenih konvencij zunanjemu ministrstvu Beograd, a marca p. Davi se je vrnil v Beograd odposlanec zunanjega ministrstva dr. Ivan Subotič, ki je vodil v Atenah pogajanja z grško vlado glede ureditve vseh spornih vprašanj. Tekom dopoldneva je posetil zastopnika zunanjega ministra dr. Mažuranica in pomočnika zunanjega ministra Boro Jeftiča, katerima je poroča! o uspehu pogajanj v Atenah in o doseženem sporazumu. Dr. Mažuraniča je posetil dopoldne tudi grški poslanik na našem dvoru Polihroniades, ki je izročil mi- je bilo včeraj izročeno nsŠemu v pregled in odobritev nistru načrt besedila sklenjenih konvencij. V zunanjem ministrstvu bodo sedaj te konvencije še enkrat revidirane. Na predlog grške vlade bodo izvršene še tudi nekatere malenkostne iz-premembe tehničnega značaja. V dveh dneh bo to delo končano. Nocoj se le v diplomatskih krogih razširila vest, da bo grški zunanji minister Karapanos na povratku iz Švice prispel v Beograd, kjer bo pri tej priliki podpisana pogodba z vsemi drugimi konvencijami. Balkanski Locarno na vidiku Živahna delavnost zunanjih ministrov balkanskih držav — Uvod za trgovinsko oogodho z Bolgarijo — Velika pozornost velja bližnji konierend balkanskih zunanjih ministrov Ženeva, 4. marca č. Povodom današnjega pričetka četrtega zasedania sveta Društva narodov, ki mu predseduje italijanski delegat Scialoja. so došli v Ženevo kot delegati zunanji ministri mnogih evropskih držav. Posebno pa vzbuja pozornost, da so se v Ženevi zbrali zunanji ministri skoro vseh balkanskih držav. Zato pričakuje jo, da bo jutri prišlo do zelo živahnih medsebojnih posvetovanj. Rumunski delegat Titulescu, je danes razpravljal z Stre-semannom. Za jutri le napovedan sestanek jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudija in grškega zunanjega ministra Karapanosa. Pri tej priliki bosta pregledana grško-jugcslovenski prijateljski pakt ln besedilo protokola o ureditvi fugosloven-ske cone v Sclunu ter določene vse moda-Mtete podpisa, ki se bo izvršil v Beogradu 15. in 16. t. m. Pričakujejo, da se bo dr. Kumanudi sestal tudi z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom ln da bo njuno posvetovanje poteklo gladko, kar bi pomenijo uvod v pogajanja za zaključitev trgovinske pogodbe med Bolgarsko in Jugoslavijo. V poučenih krogih v Ženevi pričakujejo skupnih pogajanj zastopnikov balkanskih držav, ki bi Jim prisostvoval razen dr. Kumanudija, Karapanosa ln Burova tudi rumunski minister Titulescu. Ne ve se, kaj je dak> povod za tako konferenco, vsekakor pa Je jasno, da Je bil že davno pripravljen v to svrho teren. Tei splošni aktivnosti predstavnikov balkanskih držav se splošno pripisuje velik političen pomen in ni izključena možnost, da bi bila pričetek priprav za balkanski Locarno. Novi sporazumi na pirotski konferenci Lepi uspehi včerajšnje seje mešane komisije Pirot. o. marca n. Ker sta se bolgarska delegata Kusudo in Manoikrv. ki sta v soboto odpotovalo v Sofjo Po nove instruk--ije. davi vrnila, je bo!gar?ko-iugos!oven-cka meš?na komisiia danes nadaHevala vode delo. O dana-šnii seli je bi! izdan na-•xtn.1 komunike: »Juso^ovensVo-bokarskn mešan-, komr-ia ie d-n~s rarwav!ia'a o oravilniku e!e-'•» kretm'a dvo'astnil'ov ter končni rssz- ! •ravo o sledečih točkah: 1 O prehodu dvo-•istri/kov ©rek" meje. 2. O načelnem stališču elede močenja obmejnih nc> dentov ? hodnih točkah na meji. 4. O kontroli nad prevažanjem pridelkov na posestvih dvolastnikov. 5. O legitimacijah dvolf.stnikov. O vseh točkah Je bil dosežen sporazum. KomisJia bo jutri nadaljevala svoie delo.« Rojstna hiša Račkega pogorela Fužine. 4. marca. n. Preteklo noč je pogorela v Fužinah hiša. v kateri se ie rodil sloviti hrvatski zstkiovinar dr. Fran Rački. Hiša je bila sedaj last gosi ilniča rja Antona Grguriča. Skoda znaša milijon Din, ker je pogorela do tal. Naše zadeve pred Svetom DN Spor za državno posestvo Belje se po sporazumu z Madžarsko prepusti v rešitev našim oblastem — V Haagu se bo razpravljalo o srbskih predvojnih dolgovih ženeva, 4. marca d. Vprašanje Belja, ki Je bilo sicer postavljeno na dnevni red zasedanja Sveta Društva narodov na madžarsko zahtevo, da se naj imenuje nov ju-goslovenski sodnik v mednarodnem arbitražnem sodišču, je odstavljeno z dnevnega reda. Do tega je prišlo na podlagi pogajanj, ki so st vršila med našim delegatom Fotičem in madžarskim delegatom. Z ozi-rom na to je ta spor odgoden do junijske seje sveta Duštva narodov, da bi se med tem mogla vršiti direktna pogajanja. K tej zadevi poroča švicarski dopisni urad, da je med zastopnikom zunanjega ministra dr. Kumanudijem in madžarskim poslanikom v Bernu Hevesyjem došlo do sporazuma, da se predlaga svetu Društva narodov, naj se vprašanje eskproprijacije posestva nadvojvode Friderika prepusti v rešitev jugoslovenskim oblastem. Ni nobenega dvoma, da bo svet Društva narodov danes sprejel ta predlog in odgodil nastali spor do junijskega zasedania. Ženeva, 4. marca d. Dne 15. maia se sestane k izrednemu zasedanju mednarodno sodišče v Haagu. Na dnevnem redu tega zasedanja bo razprava o srbskih predvojnih dolgovih, ki je bila v novembru odstavljena z dnevnega reda zaradi bolezni rumunskega sodnika, nakar so se med Parizom in Beogradom vršila direktna pogajanja. Beozrad, 4. marca. • Avala« objavlja nocoj službeni komunike. da je bil na konferenci, ki se ie vršila preteklo soboto v Lausanni med naišo in madžarsko delegacijo. dosežen sporazum glede spora za BeLie v tem smislu, da se to vprašanje odstavi z dnevnega reda tokratnega zasedania in odgod do junijskega zasedanja sveta Društva narodov, če bi do takrat ne prišlo do direktnega sporazuma med obema zainteresiranima državama. O tem sklepu ie bilo obveščeno tudi glavno tajništvo Društva narodov. Prihod dr. Kumanudija v Ženevo Ženeva, 4 marca. Z dveurao zamudo it sinoči prispet stmkai zastopnik zunanje za ministra dr. Kumanudi v spremstvu bernskeza poslanika drr. Šumenkoviča. Na kolodvoru sta )n sprejeta naš stalni delegat pri Društvu narodov g. Fotič in 6Ian jtigoslo vensko - madžarskega razsodišča dr. Subotič, ki sta dir. Kumaaudiga *akoj obvestila o doseženem sporazumu glede Belja. Dr Kttmanudi se }e sestal davi s rn-muntskim zunanjim ministrom Thulesoom in s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Beme-šem. Tajna seja sveta Društva narodov Program zasedanja se krči — Manjšinska debata se prične v sredo na temelju kanadskega in nemškega predloga — Od debate so izključene prizadete države Ženeva. 4. marca s. Svet Društva narodov je danes ob 11. uri dopoldne imel svojo običajno zaupno sejo, pod predsedstvom novega predsednika Sveta Scialoje ter s tem otvoril svoje 54 zasedanje. Na tej tajni seji se je kakor običajno določil dnevni red, ki je z ozirom na sporazum med zastopnikom jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Kumanudijem in madžarskim po-slanikom v Bernu Hevesyjem precej razbremenjen. Obe stranki sta predlagali generalnemu tajništvu, naj se odgodi vprašanje posestev bivšega nadvojvode Friderika, da se z direktnimi pogajanji doseže sporazum do junijskega zasedanja sveta Društva narodov. Zaradi tega Je bil litovski predlog, da se načelno razpravlja o manjšinskem vprašanju glavni predmet talne otvoritvene seje. Ženeva, 4. marca s. Svet Društva narodov je na tajni seji sklenil docela ugoditi predlogu Rumunije in Madžarske glede odgoditve med obema vladama nastalega optantskega vprašanja. Glede litovskega predloga o načelni razpravi manjšinjskega problema ?;e je sklenilo imenovati majhen komite juristov, ki bo proučil po čl. 4. pakta o Društvu narodov načeto vprašanje. Litovski zastopnik bo danes utemeljil zahtevo svoje vlade. Doznava se. da ob- stoji tudi na jugoslovenski strani slična želja. Formelnega predloga Jugoslavije pa še ni. Stališče komiteja pravnikov bo najbrže že jutri dopoldne objavljeno, tako, da se bo eventualno v sredo popoldne pričelo » cr.lnSno debato o manjšinskem problemu n* temelju kanadskega in nemškega predloga. Ženeva, 3. marca p. Danes ie bilo otvor-Jeno 54. zasedanje Društva narodov. Poleg stalnih članov Sveta Društva narodov se udeležujejo zasedanja tudi jugoslovenski, poljski, grški in bolgarski zunanli ministri. Svet Društva narodov le sprejel načelni sklep, da se države z narodnimi manjšma-mi ne morejo udeležiti deba-te o manjšinskem problemu. Opoldne se je nato vršila Javna seja pod predsedstvom italijanskega delegata Scialoje. Po običajnem pozdravu Je nato nemški zunanji minister dr. Stresemann poročal o raznih gospodarskih vprašanjih, ter predlagal, naj se skliče seja gospodarskega odbora Društva narodov 6. maja. Poročal je nadilje, da bo Nemčija v kratkem ratificirala opijske konvencije. Seja Je bila nato ob 13. zaključena. Prihodnja seja se bo vršila Jutri popoldne ob 4. Iz krogov glavnega tajništva Društva narodov se Je vašemu poročevalcu zatrjevalo, da Je tudi Jugoslavija zahtevala udeležbo pri debati o manjšinjskem problemu. Francosko-beigijska tajna pogodba - drzna in nerodna potvorba Lahkoverni ilamski separatisti so nasedli drznemu židovskemu sleparju — Potvorjeni dokument je prepis neke stare predvojne pogodbe med Francijo in Rusijo Bruselj, 4. marca. d. Aretirani belgijski državljan Albert Franck^Heine, po rodu ni» zozemski Žid, je po daljšem tajen ju pri* znal, da je prodal potvorbo o tajni fran« cosko»belgijski vojaški pogodbi nekemu be'gijsko»flanderskemu novinarju, ki je preskrbel, da je bil falzifikat objavljen v »Utrechtsch Dagbladu«. Listina je v vseh delih potvorjena in je Francku pri ponare= janju služila neka stara pogodba med dve« ma d'"žavama. Ta vzorec izvira še iz p red s 1 vojne dobe m se ne tiče Belgije, marveč Rusije in Francije ter ga je sovjetska via« da objavila pred par leti med tajnimi do« kumenti. Številke o polkih, topovih in strojnih puškah je Franck vstavil popol« noma poljubno. Belgijske in francoske ge= nerale je podpisal kar s svojo pisavo in se ni potrudi', da bi bili podpisi količkaj po« dobni pravim. Pečate pa je ponaredil s fran . o i: h in belgijskih novcev. Ponudil je fal* zifikat nemškemu špijonažnemu oddelku v iMiihlheimu, ki pa je nakup odklonil, češ da se mu listina ne zdi pristna. Franck se je nato obrnil na flamske separatiste, ki so z veseljem pograbili potvorbo, da jo izrabijo proti svoji domovini. Urednik flamskega separatističnega lista v Antwerpnu, \VaaTd Herremans je posredoval pri prodaji ne* rodno ponarejene listine nizozemskemu li* . stu »Utrechtsch Dagblad«. Pariz, 4. marca. d. »Journal« poroča, da nova Franckova sleparija ni prva te vrste. Tudi je kot knjižničar raznih javnih knjiž* nic kradel dragocene knjige; da so ga mo» rali povsod odstaviti. Zaradi raznih slepar« stev iti rotvorb je bil že opetovano v za* poru. Bil je tudi v stalni zvezi z nemškim poslaništvom v Bruslju, kjer je doh'l naro* čilo, da se dokoplie do francosko*belfli.jske vojaške pogTdbe. Ker mu to ni bilo mo£">* če. ie er>os'nvno pnnaredM listino, da hi dobil obljubljeno nagrado, baje 100000 "iark. Franck se izgovarja da ni izdal n*H Belgije niti Francije, marveč da ie navlekel samo separatiste. Oblasti so 9a pridržale v zaporu, ko je pol;ci.ia pri hišni preiskavi našla vzorec, s katerega je Franck p rep i« i s al svoj falzifikat Pariz, 4. marca. s. Kakor javljajo listi is Bruslja je aretirani FrancksHeine pri za« slišanju izjavil, da mu je bruseljski poroče« valeč nemškega lista »Der Tag« ponudil fi* nančno podporo Hugenbergovega časopis* nega trusta. Kmalu nato mu je neki Hau» ser v Kolnu predlagal, naj bi za Francijo in Belgijo pod krinko reklamne tvrdke or« ganiziral nemško špijonažno službo. Franck Heine je baje te načrte sporočil belgijskim oblastem. Sicer je germanofil, vendar pa ni špijon. Ko so oni, ki so mu dali ta nalog zvedeli, da igra dvojno igro, so vendarle od njega nujno zahtevali, da sestavi bese* d:lo senzacionalnega dokumenta. Pri tem so mu dali razumeti, da tak dokument lah« ko tudi sfabricira. Tako je prišel na idejo, da je sestavil besedilo belgijsko*francoske» ga tajnega pakta. Mons. Hlinka bo tož3 dr. JunVo Praga, 4. marca. h. Na obdolžitve po« slanca Jurige odgovarja šef slovaške liud« ske stranke Hlinka v svoiem glasilu na* stopno: Moj odgovor je zelo kratek in la« hak. Dal bom dr. Jirrigi priliko, da doka* že svoje trditve nred ccrkvenim m posvet« nim forumom Obžalujem, da se morajo duhovniki tožiti in se sramujem, da mo« ram poklicati dr. Jurigo pred sodišče. Ven* daT ne morem drugače. Zadnii uradni čini ^ea Ne\vyork. 4. m-rca. (be.) Zidnfj uradni čini nredse^tvka OolMdea so biJi: podtvs zakona o 12rrv'"i~nskeTn kred'tu za gr->dn'0 nov:h ^klopnih kri?"rk i-n rodpis takozva* nega .Tonesovega zal-ons. ki svifcne kazen 7,a tih^tflT^i+vo z 9lkoho'om t>r 5 let ieče in na 10000 dolarjev plobe. Vrhu tega do« loča ta zakon, da imaio izseljeniške obla« sti pravico na tako'šnii :zgon mozemcev, ki bi prekršili prohibicijski zakon. Slovesno vstoličenje prezidenta Hooverja Ogromna množica ljudi — pismo - Svečan WasMngton, 4. marca, g. Niti močan dež ni mogel zadržati navdušenja 200 tisoč oseb, ki so prispela v Washington, da prisostvujejo zgodovinskemu dogod-lcu, ko je prevzel 31, predsednik Zedinjenih držav svojo visoko funkcijo. Od vmeščanja predsednika Tafta ni bilo takih svečanosti, kakor danes. Nad 30 guvernerjev poedinih držav se je zbralo, da se poklonijo novemu predsedniku. Zelo globok je bil vtis, ko je predsednik Hoover stopil na vzhodno stopnišče Kapitola ter v roke vrhovnega pravosodnega uradnika Zedinjenih držav, bivšega predsednika Tafta, položil prisego Hoover jeva prisega na sveto vhod v Belo hišo na ono sveto pismo, na katero Je pred 132 leti prisegel v Newyorku Georges Washmgion na ustavo Zedinjenih držav. Bilo je prvič, da sta dva bivša predsednika, Taft kot najvišji pravosodni uradnik in bivši predsednik Cooiidge, prisostvovala svečanostim. Do sedaj je bil običaj, da se je stari predsednik že preje poslovili od svojega naslednika. Po prisegi se je predsednik Hoover med stotisočglavo množico odpeljal v Belo hišo. Zrakoplovi in letaila so v zraku tvorili eskorto. Množica je zlasti z navdušenjem pozdravila dejstvo, da je eno teh letal vodil Lindbergh. Delovni čas in stanovanjska zaščita Izjave ministra za socijalno politiko - Delovni čas bo prilagoden krajevnim razmeram in potrebam pisan delovni čas. predvidene so za nje določbe higijenskega značaja in poskrbljeno bo. da dobijo dovolj hrane in po- Zagreb. 4. marca. Minister za socijalno politiko dr. Drinkovič je včeraj in danes sprejemal deputacije ter in-spicirali razne zavode svojega resora. O sobotni anketi glede odpiranja in zapiranja posilovnih lokalov je minister izjavil novinarjem: »Z anketo sem zadovoljen. Diskuzija je bila stvarna in s strani poslodajalcev kakor nameščencev se je pokazala dobra volja. Važno je mišljenje, da mora nova uredba odgovarjati potrebam posameznih krajev. Zbran je sedaj ogromen materija!, na podlagi katerega bo mogoče zadevo dobro in hitro urediti. Nova uredba bo vodila račun o zahtevah poslodajalcev in nameščencev. Posebne odredbe se bodo tikale malih obrtnikov in to onih. ki delajo s pomočniki, in onih, ki deliajo sami. Uredba bo sestavljena tako, da bodo upoštevane posebne razmere poedinih pokrajin. Posebno pažnjo bomo posvetili vajencem; za njih bo natančno pred- Uspeino delo romunske vlade Po nastopu Maniuieve vlade je ru-munski parlament pričel oživljeno zakonodajno delo ter posvetil vso pozornost zanemarjeni državni upravi in nje čiščenju. Eden izmed najvažnejših zakonov, ki iih je zadnje čase siprejela ru-munska zbornica, je vsekakor zakon o komercijalizaciji državnih podjetij. Namen zakona je, urediti upravo državnih gospodarskih podjetij popolnoma na osnovah zdravega trgovskega poslovanja ter izključiti birokratizem. ki je po svoji nesposobnosti in počasnosti ubijal vsak dobiček in komaj vzdrževal sam sebe. Država ne bo imela svojih podjetij več v lastni režiji, marveč jih bo oddala v izkoriščanje domačim družbam in zadrugam. V nekaterih podjetjih si je pridržala skupno udefežibo z zasebnim kapitalom in z mešano upravo podjetja, druga pa bo oddala privatnikom v obliki konces:j. Naravno je, da se država ne more zanesti zlasti pri velikih podjetjih samo na domači kapital marveč dopušča uddežibo tujih kapitalistov tam, kjer bi domača sredstva ne zadostovala za pravilno vodstvo obratov. Zakon o komercijalizaciji državnih podjetij bo predvsem zadel na najob-čutnej?em mestu strarko prejšnje vladne večine, ki je neomejeno vladala v državnih podjetjih in izrabljala državno imetje, da je financirala strankino organizacijo in skrbela za sinekure svojim politkom in agitatorjem. S tem izgube liberalci svoj gospodarski temelj in novi zakon poostruje poraz prejšnje vladne stranke v katastrofo, }z katere si najbrž ne bo več opomogla. Dnugi važni zakon, ki pride na razpravo v najbližjih dneh. je sprememba ali podaljšanje stanovanjskega zakona, kar tvori v Rtrmuniji ravno tako pe-reč problem, kakor v drugih evropskih državah. To vprašanje pride v razpravo še pred reformo ustave, tako da bo sredi marca gotovo že rešeno. Razen tega pripravlja vlada novelo k zakonu o državljanstvu, ki bo inozem-cem Izdatno o!a'ša1 pridobitev romunskega državljanstva. Vzporedno z zakonodajnim delom na vlada vztraino čisti v državni irr>ravi ter brezo'bzirno izroča krivce sod:šču. Na interpelacijo poslanca Mezincesca, bivšega načelnika zdravstvene službe, je skupščina predala sodišču znani na-kt?p medicinskih instrumentov na račun reparacij v Nemčiji. Ta afera izvira iz dobe Averescuvega predsedstva vlade, ko je ministrstvo narodnega zdravja upravljal sedmograški duhovnik in zgodovinar Lupas. Ta je na račun reparacij oddal v Nemčijo ogromna naročila za sicer potrebne instrumente. toda v takih količinah, da je romunska zdravstvena uprava založena ž njimi za par sto let. Vrhutega pa so cene za te dobave bile tako visoke. da je država o§kodovana za ka-k'h 300 mili ionov leiev. Kako ie du-hovn;V - minister lahkomiselno oddaial nar^?-'?? Ae razvidno iz tega da ie v dntv>'-,:<»T>em materialu med dr^srm 150 000 ;nc*TTrentnv za porode Ta'"1 apar?*" ^hVr. rabiio samo zdravnlki-specHalisti. tsko da pride na vsakega porodnega snecb*af:sta v Runnmij' po petdeset enakih dragocenih instrumentov. Preiskavo o tej aferi ie sicer že vo-dEla parlamentarna komisija, toda brez trebnega odmora. Kdor se bo v tem oziru pregrešil, bo najstrožje kaznovan.« »Kar se tiče stanovanjskega zakona, sem mislil, da bo sedanji zakon o stanovanjski zaščiti sam od sebe ugasnil in da ne bo potrebno ga podlajšati. V tem slučaju pa se bo vendarle nekaj storilo, da se zaščitijo ekonomske sla-bejši, vdove, državni uradniki. Toda predno se donese končna odločitev, bom stvar še preštudiral, obvestil bom ministrski svet in ako bo potrebno, se bo izvršila zaščita ekonomsko slabih. Mislim pa, da stanovanjsko vprašanje ni več tako zek, aktualno, kakor je bilo poprej. Kolikor sem videl in kolikor znam, so akcije v naših večjih mestih v tem oziru mnogo storile. V ostalem, preden se odločim, bom zaslišal i hišne posestnike i najemnike, da se lažje odločim.* uspeha. Zadeva je sedaj v rokah sodišča, ki je uvelo najpodrobneišo preiskavo in je zaslišalo že celo vrsto udeležencev in krivcev. Bivši minister Lupas ni hotel dati preiskovalnemu sodniku pri zaslišanju nikakih pojasnil. Tudi general Averesou. bivši predsednik vlade, se je vedel takisto, trdeč, da so slične preiskave protiustavne in nezakonite. V krogih sedanje vlade so uverjem, da se bo stvar popolnoma pojasnila in se bodo ugotovili krivci, ker je sama liberalna stranka interesi-rana na čiščenju ter je v parlamentu pristala na to, da stvar prevzame v rešitev sodišče. General Živkovic ozdravel Beograd. 4. marca č. Pred1 ednk vlade general Živkovič ie ozdravel ter ie danes prvič Drišel zopet v svoj kabinet Sprejel je danes predsednika državne Hrootckame banke Giuričiča. ki se ie včerai vrnil iz Londona in Pariza kjer se ie mudi! mesec dni. Giuričič ie o svojem potu obširno poročal predsedniku vlade generalu Zivkovi-ču. Tudi minister za kmetijstvo dr. Frangeš ie ohole! in ne sme zapuščat! sobe. Istota-ko ie obolel tudi minister ver dr Alaupo-v;č na hrioi ter mora ostati v svojem stanov an i u Minister narodnega zdravja dr. Uroš Krulj le odpotoval v Sarajevo. Reforma koledarja Beograd, 4. marca, č. Kakor se do-znava iz ministrstva ver, vprašanje reforme koledarja za enkrat ne bo več predmet razprav tega ministrstva, ker je pravoslavna cerkev sporočila, da ne želi. da bi se že sedaj Izvršila reforma koledarja. Zato bo to vprašanje prišlo kasneje na dnevni red. Obnovitev tovornega prometa Beograd, 4 marca. Z današntim dnem je bil uveden popoln blagovni promet preko področja zagrebške direkcije, in sicer za vse blago v vagonskih pošiljkah kakor tudi za kosovno blago. Naredba generalne direkcije železnic, s katero je bil za področje zagrebške direkcije kakor tudi za tranzitni prevoz iz Skrveiriie v Vojvodino, Bosno in Srbijo i-n obratno dovoljen samo sprejem premoga, drv, sena. živil, petroleja. bencina, karb'da in režijskega blaga ter kosovnega b|aga do 500 kg, je s tem ukinjena. Zakonski načrt o gospodarskih zbornicah Beograd, 4. marca č. V ministrstvu trgovine in industrije je pripravljen enoten zakonski načrt o gospodarskih zbornicah, ki mu je služil za podlago načrt, izdelan od bivšega pomočnika trgovinskega nrni-stra dr. Mirka Kosida, sedanjega tainika Trgovske zbornice v Novem Sadu.' Novi zakonski načrt določa skupne trgovske, hichistrfjiske !n obrtnflke zbornice. Med prizadetimi krogi se Je vrši! hud boj o vprašanju, ali naj se osnujejo skupne zbor. niče al! ločene. Srbski sospodarski krog!, zlasti bengrnjski. so b:H za sistem ločenih zbornic kakor so že dostei obstojal« v ^rbi'i. V gospodarskih krogih' Hrvatske in Slavonije so rnnenia deljena, v glavnem oa prevladuje msel skupnih zbornic, do-člm so v Sloveniji skoro vs; brez Izjeme za enotne zbornice ter utemeljujejo to stališče s tem, da b! bilo vzdrževanje posebnih ločenih zbornic predrago. Tudi ministrstvo S'3 ie postavilo sedaj na stališče skupnih zbornic. Razpis pogodbenih poštarjev za razdržavljene pošte v Sloveniji Na podlagi odloka poštnega ministra št. 6001, ki je bil objavljen v »Službenih Novi-nah< od 18. februarja t L, je direkcija za pošte in telegraf v Ljubljani razpisala službe pogodbenih poštarjev pri naslednjih i roških (rimske Številke pomenijo razred, arabske pa skupino po delovnih enotah v smislu pravilnika o pogodbenih poŠtah): I/l: Vič in Vransko. 1/2- Gorenji Logatec, Ruše in Stari trg prj Rakeku 1/3: Mežica in Sv. Jurij ob južni železnici. II/1: Gorje prj Bledu ln Kranjska gora. II/2: Cerknica. II/3: Beltinci, Cerna pri Preva-ljah, Jesenice - Fužine, Metlika, Moste pri Ljubljani, Moškanijci, Sv. Lovrenc na Pohorju, Šent nj v Slov. goricah in Velike Lašče. II1/1: Guštamj, Krmelj, Radeče pri Zidanem mostu, Rajhenburg in Sv. Pavd prj Preboldu. III/2: Križevci pri Ljutomeru, Medvode, Mengeš, Mojstrana, Mokronog, Podplat. Poljčane, Pristava, Rogaševci, Šmartno ob Paki, Velenje, Vojnik in Železniki, III/3: Brezno, Devica Marija v Polju, Ivanjkovci, Ljubno, Mislinje, Muta. Pod-nart, Sodražca, Šent Jernej, Velika Nedelja, Videm pri Krškem in Višnja gora. IV/1: Kostanjevica na Krki, Polzela. Račje, Se-mč, Stična, Studenci pri Mariboru, Studenec pri Ljubljani, Šent Vid pri Stični, Šmartno pr, Litiji bi Štore. IV/2 Cankova, Loški potok, Moravče, Toplice pri Novem mestu, Vinica pri Črnomlju in Žužemberk. IV/3: Apače, Javornik, Križevci v Prek-murju. Lož in Borovnica. V/l: Loče pri Poljčanab, Ptujska gora in Sv. Trojica v Slov. goricah. Jamčevine znašajo: v I. razredu 1200 Din, v II. 1000 Din, v I!L 800 Din, v IV. 600 Din in v V. razredu 400 Din. Prošnje s prilogami se imajo vložiti na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani do 8. marca t 1. Med prilogami mora biti tudi potrdilo krajevne oblasti (županstva), da ima prosile« zagotovljene prostore za pošto, kakor to določa člen 16. Pravilnika o pogodbenih poštah. Natančnejši pogoji so navedeni v okrožnici ljubljanske poštne direkcije XVII. (1S26. odnosno v Pravilniku o pogdobenih poštah iz 1. 1926.). Letni prejemki pogdbenih poštarjev (z doklado) so za navedene razrede in skupine po pravilniku naslednji: T/l 16.200 Din. 1/2 15.300 Din. 1/3 14.400 Din. TI/1 13.500 Din, TI'2 12.600 Din. II/3 11.700 Din, TII/1 10.800 Din, ITI/2 9900 Din. III/3 9000 Din. TV/2 7200 Din. TV'3 6300 Din in V/l 5400 Din. K temu pride še, ako ima pošta brzo-jav ali telefon, 240 Din izredne letne nagrade (če ima osobie 360 Din), dočim se nagrada za izredno in prekourno delo giblje med 52 tn 364 Din na leto. Nekateri pogodbeni poštarji prejemajo še pavšal za prenos pošte (po km) in za selsko dostavo (po velikosti okoliša). Prejemki so torej glede na obsežen promet raz/1 ržavljenih pošt malenkostni in po večini ne bo mogoče za te vsote v redu vzdržavati promet tako velikih poštnih ur?dov. Ker more. taka re- . '-ccišn neizogibno povzročiti težkoče za trgovski promet, zlasti v industrijsko in trgovsko visoko razvitih krajih in ker postaja vedno bolj jasno, da ure pri tej redukciji za pomoto, k a v! i od 76 rnz-državljenih pošt jih je 70, ki imajo preko 15.000 delovnih enot, torej preko po pravilniku opustnega maksima, le včeraj Zbornica za TOI v Ljubljani brzojavno intervenirala pri zastopniku poštnega ministra dr. Mažuraniču, pri generalnem direktorju g. Popoviču, pri administrativnem odseku poštnega ministrstva in pri prometnem ministru dr. Korošcu, in sicer z naslednjo brzojavko : >Z rešenjem ministra za pošte in braojav št. 6001 od 7. februarja se na področju ljubljanske direkcije pretvori 70 državnih pošt. ki imajo vsaka preko predpisanih 15.000 delovnih enot, v pogodbosie pošte. Proti temu odloku je Zbornica prejela iz vseh kraiev svojega področja številne proteste, ker navedeni odlok ni v skladu s predpisi pravilnika ter zelo škoduje interesom gospodarstva. Zbornica bo o tem predložila ministrstvu detajlno spomenico s predlogom. da se ta odlok podrvže reviziji. Zato prosimo, da se do povratka gosp. ministra dr. Kumanudiia odgodi izvedba tega odloka in da sp ljubljanski oblastni direkciji da nalog, da ustavi razpis pogodbenih pošt.t Pogreb umorjenega sira Beograd, 4. marca t. Predsednik vlade general Živkovič je odredi!, naj se nakaže družini umorjenega inšpektorja Petra Zavišiča 30.000 Din za pogrebne stroške. Truplo pokojnega Zavišiča so prepeljali v Beograd, kjer so ga položili v saborni cerkvi na mrtvaški oder. Pogreb se je vrši! danes popoldne. Morilec Vuiitrn je še vedno v z s pori h skopskega sodišča. Vse kaže. da je izvršii grozno dejanje v navalu blaznosti. V zaporu neprestano kriči iti poziva stražo, naj ga ubije Zdravniki so ugotovili, da itna stalno visoko temperaturo nad 39 stooinj. Doslej se tttdi ni dotaknil nobene jedi. Cim se bo njegovo stanje toliko zboljšalo, da ga bodo mogli transportiratl, bo prepeljan v Beograd. Revolucija v Mehiki Mexico Clty, 4. marca (lo) V mestu Ve-racruz je izbruhnila revolucija. Vse zveze glavnim mestom so prekiniene. Kakor poroča Reuter, je zasedel Veracruz v imenu revolucijo:iarne vlade general Aguirres Mesto je mirno. Revolucionarjem se je pridružilo 7 vojnih ladij, ki so stacijonirane v mehiškem zalivu. Voditelj revolucionarjev general Aguirres je bil Intimni vojni tovariš bivšega predsednika Obregona in je sodeloval v boju proti Huerti leta 1923. O revoluciji prihajajo zelo kontradiktome vesti. Kakor se zdi. Je revolucija izbruhnila v treh krajih in sicer v Tehuantepecu. južno Veracruza in v Soari V glavnem mestu je mirno in se opažajo veliki vojaški transporti. Newyork, 4 marca (be) Kakor poročajo je v več mehiških pokrajinah pristopilo vojaštvo k upornikom. Predsednik Gil je izdal takoj najstrožje odredbe, da zatre uporno gibanje. Poveljstvo nad vladnimi če tami bo baje prevzel bivši mehiški predsednik Calles. Zaprisega ljubljanskega župana In novoime-novanega občinskega sveta Kratka svečana seja novega občinskega sveta — Velike in težke naloge občinske samouprave — Doba smotrenega in vzajemnega dela — Prva delovna seja v sredo Ljubljana, 4. marca. Na poziv velikega župana se je danes zvečer sestal novo imenovani ljubljanski občinski vet. Kmalu po peti uri je dospel veliki župan dr. Vodopivec v mestno posvetovalnico, pred katero ga je sprejel župan dr. Puc ter ga spretni! na predsedniško estrado. V svečano okrašeni in razsvetljeni mestni dvorani so se zbrali vsi imenovani občinski svetniki razen obč. svet. Jarca, ki je opravičih svojo odsotnost zaradi bolezni in obč. svet. Mihe Kreka, ki se je odpovedal časti občinskega svetnika z motivacijo, da je bolehen in preobložen z drugimi posli. Prisega župana in občinskih svetnikov Veliki župan dr. Vodopivec je pozdravil občinski svet in izjavi} uvodoma: »Ker je bila pred kratkim na ukaz Nj. Veličanstva imenovana nova obcins; uprava, sem sklical za danes gospode semkaj, da po novem zakonu polože predpisano prisego, in sicer najprej gospod župan, potem g. podžupan in vsi odborniki obenem.« Ko je prečita! zapisnikar imenik imenovanih občinskih svetnikov in se je ugotovila navzočnost vseh razen dveh gori navedenih, je veliki župan najprej zaprisegel župana dr. Puca. Prezidijalni tajnik velikega župana, okrajni glavar dr. Senekovič, je prečital prisego, ki se glasi: »Prisegam na edinega Boga. da bom kralju m domovini zvest da se bom držal pri poslovanju državnih zakonov, da bom točno opravljal dolžnosti svojega zvanja ter vestno nastopali za samoupravno in državno korist. Tako mi Bog pomagaj!« Zupan dr. Puc je pred razpelom, pred katerim je ležala tudi stara zgodovinska sodnijska palica iz 1. 1500. kot simbol oblasti nekdanjih mestnih sodnikov, predhodnikov sedanjih mestnih županov, položil prisego, za njim pa podžupan in-ženjer Sernec in vsi odborniki. Programatični nagovor velikega župana Po zaprisegi je veliki župan dr. Vodopivec povzel besedo in izvajal med drugim: »Nekaj nad eno leto je. odkar sem vas ob sliični priliki pozdravil. Bili ste zbrani — z nckatermi spremembami — Isti kakor danes Reke! sem vam tedaj, da bo treba, ako n^i se občinska samouprava zopet uveliavi. mnoso požrtvovalnosti, veliko sa-mozataiev?.nia z vseti strani in zlasti uvidevnosti, da gredo splošn; občinski interesi nad strankarske. Danes nočem govoriti več o strankarskih interesih S krepko potezo, za katero smo Ni Ve!. kraJiu vsi hvaležni, so ble dose-danie stranke izbrisane ia javnega živ-liemia: čas un razvoj iih bosta izbrisala tudi iz trlav in rz src. koder in kolikor še obstoie. Lansko leto ste bili tu kot zastopniki strank, k; so vas sem poslale, danes ste tu kot zastopniki liudsva. kot zast-icmiki 'iub-lianskae^ prebivalstva Kajti stranke so iz-br sane. nri pa bila iszbrisana ljudska volja, katero ie hotela vlada upoštevati, ko vas if» predložila Nj. Vel. v imenovanje. Gosnodie. vi ste tu pa tudi ln predvsem do volii kralia. Vi ste za ljubljanske rb-činske zadeve njegova zaupniki, pred vsemi gosooda župan in podžupan. Na vas je. da to zauoanie z resnim, pravilno usmerjenim delom upravičite. Gotovo ste si že sami na jasnem, da vas čakaio v občinski upravi težke naloge. Predvsem ie tu občinski proračun, ki se mora v kratkem času skleniti. Neobhodno potrebno le. da se ori tel priliki zanesljivo ugotovi stanie občinskeea premožema in občinskih dolaov. da se spravijo občinski izdatki v sklad z občinskimi Prihodki >n ne obratno. Nikakor np more biti dopustno, da bi se za tekoče gospodarstvo delal: dolgovi. Treba le zarad! teza štednje na vsej črti. Izdatke, ki niso neobhodno potrebni, ie trebo odložit; na boliše čase Postavk, ki bi se dale brez škode za občinsko go-s-ivodarstvo črtati ali vsai znatno zmanjšati, ie v sedaniem načrtu proračuna obilo. Do-voliuiem s; ori tei priliki opozoriti tudi na odredbo fin. ministra, ki prepoveduje zvi-šanie občinskih doklad v letu 1929. DasI ne mislim, da sp mor^ ta odredba razumet; dos'ovno. vendar !o mora tud. ljublianska občinska uprava upoštevati vsai po ničnem du'iu. V zvezi s proračunom bi rad opozoril na potrebo reorganizacije in pocenitve občinske adminlstraoiie Ne da bi se ozrra! na druge, v marsičem morda pretirane vesti, opozarjam v tem posedu samo na kritiko paritetne komisiie. fc io ie tzrjMa ob rriliki preiskave tramvajskega posojila. Vaša naloga ie. da naidete sredstva n poti. da se to vprašanje pravilno reši. na trdi da se morebitne pretirane vesti reduciraio na resnično osnovo. Nadaldnia važna naloga ie vprašanje razširitve iranrvaia. v kolikor ni temu vpra-šaniu že z veljavnimi posodbam; nreiudi-crrano Pravilna rešitev tega vprašanja je brezdvonmo naivečie važnosti na eni stra-n- za občinske finance. na drugi strani za nadslinli procvit Ljubliane. Želeti bi bilo. da posvetite posebno paž-n!o pritegniti ndustriie v Liubliano jn njeno okolico. Preskrb.? cenene električne sile v industrtiske svrhe bo nač eden glavnih posoiev za to. Ocnovn- Wp ,:t!b'ianske so orenp^o'-niene Že vrsto let. zz? časa ored svetovno volno, se ni nič gra(jj<0 { liana tv> ie med tem narastla vsa! za eno čotrtino svoieza orpbivalstva !n z nio ie narastlo števfo šoloobveznih otrok Dane« ie skoro no1ov1ca razredov brez lastnih prostorov Oa trni ta vsled tega iouk in . v.z«r>ia. ie lasno Treba bo vsekakor mi- j sli ti na to in preskrbeti sredstva, da se v dozlednem času zgrade vsai njapotrebnejšl šolsk lokali Ne bom omenial drugih nalog, kakor so: nadalinie tlakovanje ulic. razširjenje kanalizacije. regulaciia Liublianice itd. Gotovo bi tn; vs' radi videli, da bi se vsa ta dela čim orei izvršila toda predvsem tukaj se boste morali vorašati. kaj ie neodložljivo, kai ljubljanski davkoplačevalec zmore že sedai in kai naj se odlož: za pozneje. Nedvomno težke naloge, toda rešili jih boste lažie. če boste imeli vedno pred očmi. da ste sedaj prosti strankarskih ozirov m da mora biti. kakor ste ravnokar prisegli, 'nteres občine in države ed ni smoter vašega dela. Ako bostp v tem cilju zastavili svoje moči. ste lahko tudi gotovi, da vam poide državna uprava oovsod in pri vsem z vese-liem na roko. Gosipodie. vašemu delu želim mnogo sreče in uspeha.« Programatična izvajanja g. velikega župana je občinski svet večkrat prekinjal s ploskanjem in pritrjevanjem, ob zaključku pa z živahnim oplavzom izrazi! svoje soglasje ž njimi. Odgovor župana dr. Puca Mestni župan dr. Dinko Puc se je najprej zahvalil velikemu županu za njegove nasvete in njegov pozdrav ter ga prosil, naj sporoči tudi na najvišje mesto zahvalo občinskega sveta za izkazano zaupanje. Nato je župan nadaljeval: »Res je, položaj nale občine ni rolnat, kakor ni prav za prav rožnat v nobeni občini srednje Evrope po viliki vojni. Toda tudi ni obupen. Zavedati se moramo, da občina svojega denarja ni metala skozi okna, ampak da je zanj dobila realne vrednosti in da premoženje mestne občine visoko presega njena pasiva. Treba je samo spraviti v s&lad lelne dohodke in izdatke ter s pravično razdelitvijo davščin olajšati prebivalstvu javna bremena. Štedljivost je gotovo na mestu v vsakem pogledu. Toda ne da se štediti povsod. Sted-Ijivost t pogledu šolstva, higijene. otroškega varstva itd. je v resniri zapravljanje, ker se tak prihranek na občinskih financah maščuje v poznejših letih z ogromnimi izdatki. V časih gospodarskih kriz so plodo-nosne investicije edino sredstvo, ki prinese brezposelnim dela. obrtnikom in trgovcem zaslužka, industriji razmaha. Zakoni narodnega gospodarstva se ne dajo ukaniti z malenkostnimi ukrepi, in mesto, ki hoče gospodarsko napredovati, mora v to svrho tudi nekaj žrtvovati, saj »e mora zavedati, da se mu bo vsak tak izdatek stotero izplačal! Zavedati pa se moramo tudi. da nismo samo upravitelji občinskega imetia, marveč da smo tudi zastopniki bele Ljubljane. Po svojih tradicijah in historičnem razvoju, po svoji legi in velikosti je LinbJjaDa postal« knlturno in gospodarsko središče slovenskega naroda. Našemu občinskemu evetu pripadajo zaradi tega gotove naloge, ki jih drugje morda nima"o. Naša dolžnost je, da čuvamo one dobrine in ustanove na kulturnem. gospodarskem in soc.ijalnem po'iu, ki smo si iih priborili bodisi sami, bodisi z državno pomočjo in ki smo jih spoznali za dobre in smo nanje ponosni, neokrnjene. Vršili bomo s tem samo tiste pravice in dolžnosti, o katerih je govoril naš prevzvi-šeni vladar, ko je iziavil, da bodo le dobri Slovenci, Hrvati in Srbi tudi dobri Jugoslo-veni. V povsem premenjenem političnem ozračju stopa ta občinski svet na delo. Strank ni več, in če jim priznamo, da so bile včasih dobre zaradi medsebojnega tekmovanja, morajno na drugi strani tudi priznati odkrito, da se je psrtizanstvo preveč razpaslo in da ie bilo le prepogosto ovira dobrega in uspešnega dela. Zavedamo se sicer, da de-setletjH trajajočih razlik in razpotij ni mogoče odpraviti prfko noči Toda k dela stopamo polni dobi-e volje in samo želimo, da stopita na mesto do=edani«» atmosfere nezaupanja zaupanje in medsebojno spoštovanje. Osebna nasprotstva naj se skušajo odstraniti z medsebojnim zbližaniem in spoznavanjem. Na mesto pikrih polemik in osebnih napadov naj stopijo stvarne razprave. Ne govorimo preveč, več delajmo; ne glejmo samo na sebe, marveč tudi na svojega bližnjega! Če bomo na ta način prispevali, bomo sigurno mogli — čeprav v malem — pomagati uspešno pri oni veliki nalogi, ki si jo je nadel naš preizvišeni vladar, ko je z odločno gesto skušal odstraniti vse, kar je škodljivega, da ustvari možnost novim vidikom in idejam, ki naj osrečijo, složijo in ojačajo milo nr.šo domovino.« Svoj govor je zaključi!! g. župan z vzklikom Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. čemiT so se vsi obč nski svetniki stoje pridružili. Zaključek seje Nato so župan in občinski odborniki na poziv velikega župana podpisali zapisnik zanrisege. Po končanem podpisovanju je veliki župan dr. Vodopivec povzel zopet besedo in dejal: »Gosrsodje občinski odborniki: Položili ste prisego in s tem je moja naloga končana. Hvala vam lepa, gospod župan pa naj sedaj nadaljuje.« Veliki župan je nato v spremstvu župana zapustil posvetovalno dvorano. Ko se je župan dr. Puc vrni! na predsedniško mesto, je naznanil, da sklicuje v svrho pospeševanja zaostalega dela prihodnjo sejo občinske uprave že za sredo ob 5. popoldne z dnevnim redom: Konstituiranje občinskih odsekov in upravnih odborov. Nato je sejo ob 6. zvečer zaključil. Nov potres v Korintu Atene, 4. marc» t Po zadnjih potresnih sunkih so včeraj poooSi v Koritu ti občutili no* potfes. čigar epicenter ie bil 65 kun iužoovzhodno od Aten Po potresnih sunkih le bilo nekaj hiš dokaj poškodovanih Prebivalstva se le polastila pareJca. J.Judje so prebili del noči na prostem. Materijalna škoda ni prevelika. Naši Kraji in ljudje Merhum Sakib Korkut Dragemu muslimanskemu tovarišu v sdo-min. V oet&k oonoči ie v Travniku uzraMa kruta smrt našeza odličnega novinarskega tovariša Sakiba efendi Korkuta v lepi moški dobi 46 let. Smrt ie vzela našega človeka. človeko v popolnem smislu besede, ker ie bil »rahmetli« (pokojni Sakib lep značaj, skromen do skrajnosti. uslužen, or liazen. dober tovariš in prijatelj. vnet rodoljub. miren in takten politik. Za politiko ie bil predober. Do L 1922.. ko se ie razcepila nekdanja Juzoslovenska muslimanska organizacija. ie bil član parlamenta in v dobrem se le razilikovail od mnozih svojih Dariamentarnih tovarišev. Čeorav izrazit tip Bosanca-muslimana. ni poznal nobenih besed in gest žolča, s katerimi so se dostikrat izkazali množi nje-eovi tovariši muslimani kakor tudi pravoslavni. Mirno in dobrodušno ie on vseh debatah zrl skozi svoia velika očala in n-i&zove ustne .obdane od zostih temnih brk in kratke, tipične muftiiske brade, se niso nikdar zzanile v iezi in ironiji, temveč ie ob mrnem in stvarnem razgovoru in dobrodušnem nasmehu. Kot novinar se Pokoin; Korkut ni odlikoval toliko do slozu. kakor po točnosti, eloboki premišlienosti in nazornosti vseza teza. kair ie spisail tekom dolgih let. Sodeloval ie eotovo ori vseh sarajevskih ter pri mnozih beoaraiskh in zazrebškHi listih. L 1913 ie izdajal v Sarajevu list »Mzbah«. Do razkola v JMO ie bil urednik strankarskeza zlasila »Pravde« Po razkolu ie začel izdajati svol list »Irsad« (Resnica). Mnoge polemike ie izzval in napisal. vse pa. kar ie bilo niezoveza. je bilo mirno in preudarno. kakor ie bii on sam. Odkar ie absolviral šeriiatsko sodniško šolo. n; imel v svoiem pravem poklicu sreče Šele lani koncem oktobra za ie državni svet potrdil za muftija v Trav-nku Nobeno razočaranje za ni razburilo al; celo oeorčilo. Vedno ie bil enako miren in blae. Ta mir m izhajal iz fatalizma, temveč iz zlobokeea orepričania. da sp mora in da se tudi bo človeška skupnost dv znila. Ta ideal in ta nada za ie zotovo vodila, da ie bil do vseh tako dober in blag. _ Delo in načrti SŽD Letno dotočMo Sološneza ženskega društva. ki le imelo v nedeMo popoldne svoi redni občni zbor. podaja lepo bilanco de-tovania društva v prosoeh slovenskega, iuzoslovenckeza in splošnega ženskega pokreta Članice so marliivo zbirale prispevke In podpore za materinski dan. za Rdeči križ :n za slepce, končno tudi v korist Narodni zaleriii Marliive članice so skrbele tudi Za razŠTianje naših narodnih umetnin, predvsem vezenin in ornamienti-ke. med bratskim češkim narodom Da se zbližaio sesterska društva ie dalo društvo tudi niciiativo za skupno proslavo 1. decembra. Vsa vabliena društva so Se vabilu odzvala in na skupni seli ie preielo društvo mandat, da izdela polee bilance referat- »Žena podpora državi«. Ta referat le Dodal preeledno sliko, kai vse so že Slovenke storile Zo narod in državo, kai hočeio še storiti in katere hibe v našem narodnem živlieniu smatrajo za posebno težke n Potrebne nuine«, 'ečenia Društvo se briza tudi za Slovenke, ki so našle dom izven našh državnih meda DoDisuie s članicami slovenskeza rudar-skeza društva v SallPirminesu Pas dp Ca-lars v Franci 11. in z društvom sv Barbare v W'ntersla«u v Belziii. Zveze in naslove !e oskrbela aeilna članica ea. Lindtnerieva. V teku ie izmeniava čeških in iuzosloven-skih deklet iz meščanskih krosov za dobo poč:tnic v svrho boljšeza medseboineza spomavania Kako se ie društvo zavzelo za nesrečno Peioco Kure^evo. ie obširneje poročal »Ponedeliek« Prvo uogiavie te žalostne zadeve — pomilostitev — ie srečno rešeno načelo pa se ie tudi že druzo — revi žila procesa — in bo društvo zopet zbiralo informaciie ter pomazalo po svojih močeh. Božat arhivnl Inventar v društvenem domu ie naiboliša priča 27-letneea dela. Tn zdai posveča društvo posebno skrb ureditvi kniižnce. Slovenske žene se za nio še premalo brizaio in si še niso osvojile v^eza kar ie za. Lindtnerieva na en« od zadniih društvenih sei povedala v svo-' jem temeljitem referatu o društveni knjižnici Občn- zbor le fzrekel presrčno zahvalo odbornicam. zlasti pa z osnem odnosno gospodičnam Tavčarievi. Oovekarievi. Undt-nerievi Lapaimetovi. Leskovičevi. Vašiče- vi in družim V tekočem letu bo društvo razširilo in ooelob lo stike z inozemskim ženstvom. Zanimalo se bo za vsa vpraša-nia narodnih manišin in v okviru ženskih orzan zacii bo delalo za ohranitev svetov-neza miru Posebno se bo zanimalo društvo za naše rzselience. Doma bo voelialo več tečajev o ročnem delu pod vodstvom ge. Lindtnerieve Posebna važnost se bo polagala na ročna dela v usnju. Knjižnica se bo preuredila in tekom leta bo prirejena razstava žensk h del v čipkarstvu. keramiki in pdetarstvu._ Hvalevredno udejstvovanje učiteljstva Središče. 3. marca. Velika večina našeza učiteljstva v ormoškem okraiu se že od nekdaj prav marljivo udeistvuie pri raznih izobraževaln h. gospodarskih. telovadnih in pevskih društvih in taiko tud izven svojeza ožjega delokroza v šoli deluje na izboljšanju razmer v gospodarskem in kulturnem pogledu. Letos oa se ie učitelistvo nekaterih šol lotilo prav intenzivnega in smotreneza delovanja med šoli odraslo mladino. V Ormožu ie osnovalo kmetsko nadaljevalno šolo za kmečke mladeniče, ki so se odzvali v orav lepem številu. Šolo obiskuje okrog 30 kmetsk h fantov, ki orihaiaio prav redno k pouku in z zanimanjem slede predavanjem šolskeza upravitelja e Rozine in učitelia g. V. Porekaria. ki se zelo trudi, da bi tečai obrod i kar mogoče lep in tra-ien uspeh V osnovni šoli na Humu. ki nas že od daleč pozdravlja s prijazneza holma nad Dravo ie otvorila učiteljica ga. Vadnjalo-va zosoodiniste tečai. katerega obiskuje 10 deklet Uče se kuhanja in gospodinjstva Ga učiteljica iim ob gotovih dneh v tednu, ko se praktično vežbaio v kuharski umetnosti. prepusti svoio kuhinjo in vso potrebno Posodo Za tečai vlada zanimanie tudi s strani liudstva. saj marsikatero izmed deklet pričara tudi na domačo mizo praktične pr dobitve tega tečaia. V Središču ob Dravi obstoja po zaslugi požrtvovalnih učiteliic gospe Venizerhol-čeve in gdč. A Porekarjeve dekl ški krožek. ki šteie 40 članic Dekleta se uče zo-soodinistva in se /ežbaio v ženskih ročnih delih Kar se tiče ročn h del. bodisi deških al; dekliških ie središka šola pokazala izredno lepe uspehe že na razstavi, ki io ie prredila ob skleou lanskega šolskega leta. Razstavljeni _ izdelki šolskih otrok so bili okusni, precizno :zdelani in praktično uporabni. in to nam :amči za še lepeše in večie uspehe deklr.škeza krožka. Ve pa brhka središka dekleta, pridne humske gospod niice in koreniaški ormošk; fantje, le tako naorei! Vašp delo in vaš napredek bo naileroša nagrada Za trud. ki ga imajo z vatrtj požrtvovalni učitelji. Društveno gibanje v Mežiški dolini Guštani. 3. marca. Pomazai s; sam in Boz ti bo pomagal! Zelo smo oddalieni od naših večjih kulturnih središč in zelo bi bilo žalostno Za naše kraie. posebno za knlturm razvoj, ako bi čakal le na to kar nam nudijo velika mesta. kamor le malokdaj pridemo, sami pa bi si v lastnem kraju ničesar ne ustvarili. kaT ie v korist našemu kulturnemu, gospodarskemu in sociialnemu razvoiu. Dobro, zares dobro n zelo koristno ie. da temu n; tako Imamo celo vrsto društev in njih večina dela. dela tako intenzivno, da tudi uspehi, vidn uspehi, ne moreio izostati. Gasilsko društvo se marljivo giblie. Usipeh? Motorna brzzalna in morebiti še poseben prevozn avte se obeta že za letos Rdeči križ ie že plačal rešilni avto. ki le pomagal bolnikom, že v stoterih primerih Pa tud kulturna društva, posebno narodna. se lepo razvijajo. Omeniti ie tu predvsem Pevsko i,n godtoeno društvo, ki že nad 8 let nepretrgoma marljivo in uspešno deluie in dv«a smisel za lepšo in boljšo zlazbo med tukaišniim prebivalstvom. Koncert teza društva dne 1 decembra ter res lepo uspela maškerada 9 februarja sta pokazala da ie začelo to društvo s svoiim smotrenim in nepristranskim delom prido-b vati zarormanie tudi med najširšimi sloji domačinov Tudi Malzaieva kniižnica je na svoje storieno delo lahko ponosna. Za 10 obletnico smrti našeza iunaka ie nameravana večia prireditev. ki nai obstoi društva oodkrep Za nadalino uspešno prosvetno delo Tudi društvo rokodelskih -pomočnikov ni zaspalo, četudi so si to gotov; ljudje Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelost jeter, zastajanje žol ča. bodljaje. tesnobo v prsih, močno srčno utripanie odpravi naravna »Franz-Josefo-va« grenčica In zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki moraio mnogo sedeti, z »Franz-Joseovo« vodo Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. želeli. Posebno slovesno hfhoče to društvo proslavit; obrtniški praznik na Jožefovo v Dravograda Ce hočemo biti izčrpni, ne smemo prezreti šolske mladine, ki se zelo zanima za isere in si ie iz izkupička izer nabavila lani lep oder. na katerem ie uprizorila že zelo dobro uspele igre m zapela marsika-ko lepo slovensko pesem v res veliko zadovoljstvo poslušalev. ki so še vsaki-krat napolnili dvorano do zadnjega kotička Za velikonočne praznike, kakor za oisanko za starše in svoie prijatelje bo uprizorila marliiva zuštaniska šolska mla* dna pravljično igro s petjem; cKraliica-čarovmea«. Pevsko in aodbeno društvo pa pripravi i a večii koncert s svojim močno pomnoženim orkestrom in mešanim zborom. ki bo pel »Jefteievo prisezo*. Res. zelo razveseljiv napredek! Še boli razveseljiva pa ie delavnost in samozavest zavednih Guštaničanov. ki obeta našemu trgu še lepe. boljše čase. Smrt pod vlakom Ljubljana, 4. marca. Na progi med Preserjem in Notranjimi Goricami se je danes ponoči pripetila huda nesreča katere žrtev je postal mesar Jakob Bučar, doma iz Rakeka, Moža so našli zjutraj progovni delavci razmesarjenega poleg proge pri km 445:623. Pokojni Bučar je bil zadnje dni v ljubljanski splošni bolnici, odkoder je bil odpuščen predvčerajšnjim. Zadržal se je še v nedeljo v Ljubljani. Ni še znano, ali se je za povratek domov vsedel na vlak že v mestu ali pa je morda obiskal v okolici Brezovice kakega znanca in šele tam stopil na vlak ter nato morda po nesrečnem naklučju padel pod kolesje. Prav verjetno se zdi. da je nameraval ponoči aH zjutraj zara-na prehoditi progo do Preserij, pa ga je spotoma dohitel vlak ter ga usmrtiL Bučarjevo truplo so dopoldne odpeljali v mrtvašnico v Notranjih Goricah. Nenadna smrt vzornega mladeniča Žužemberk. 4. marca. Nenanadoma in ne zprosno ie segla smrt do mladem življenju. Danes ziutrai ie umrl v Žužemberku Joško Šušteršič, edini sin znanega gostilničarja. Kdor ie rajnega poznal. njezovo tiho in vstrajno organizato-rično delovanie. kdor mu ie bil druz ali prijatelj, v društvu ali vesel« družbi, bo ob tei presenetljiv; novici občutil bridkost v srcu Tem silneiši ie udarec, ker ie zadel tako nepričakovano: v dveh kratkih dneh ie Joška uničila bolezen. Bil ie duša in oočetnk vsakega pokreta v Žužemberku. Že zaodai si ie izklesal iz doleniske grčavine kremenit značaj. Ne-omahljivo ie dolga leta stal v vrstah So-kolstva. Društvu v Žužemberku je bil od-Včen načelnik in telovadec. Žužemberško gasilno društvo ie zgubilo z njim svojeza poveljnika, svoiaza vodio In še drugi so, k; žaluieio ob odprtem grobu, kier ni več vprašanja in ni odzovora. Žalujejo ob ne-nadomestn tzzubi mladeza 25-letnega moža dramatični odsek in pevski zbor. mnogoštevilni prijatelji in znanci. Pozreb nepozabnega bo v sredo, 6. t. m. na pokopališču v Žuženberku. Težko prizadeti rodbin- oa naše iskreno sožalie. Blaz in časten bodi lošku spomin. —u. Tihotapstvo v Prekmur ju Prekmurie. 2. marca. Tihotapci tudi sedaj v hud zimi in v velkem snezu niso opustil; svojeza nevarnega posla Tudi visoke denarne in zaporne kazni rah ne strašijo. Dne 27. februarja so se na najsevernejši meii v Martinju spopadli s finančno kontrolo Finančna kontrola ie zalotila zvečer tik madžarske meie tr tihotapce, ki so nasili iz Zz. Senika na Madžarskem vsak svoio vrečo tobaka preko meie. Ker se tihotapci pozivu «stoi» niso odzvali, marveč spustili v beg. so finančni stražnik rabili orožie. Pri tem ie bil ranien tihotapec Jos:d Viner iz Martinia Dobil ie strel v desno ramo Ramienca so oreneliali z vozom v oblastno iavno bolnico v Mursko Soboto, kier se ie ugotovilo, da rana.ni nevarna Kro-zla ie prebila le meso in ie kost ostala neDoškodovana. Polez ranjenega tihotapca se i« našla vreča madžarskega tobaka za oipo. vsebuioča 61 zavojčkov po 25 zr. Ostala dva t;hotapca sta zbežala nazaj preko meae in odnesla svoje tovore s sebol Finančna kontrola v Marfniu »ma večkrat spopade s tihotapci. Ljudstvo ie zelo »•'romajo in v siromaštvu se mnogi lotijo nevarnega tihotapstva na lastno roko. ali se oa vdinjo za pomočnike tihotapcem iz-druzifo kraiev. Nekateri se nevarn h posledic tihotapstva v svojii revščini in nevednosti ne zavedajo, na so skrajno predrzni. Tako n. or se nahaia hiša ranjeneza tihotapca Josipa V.narja v najbližji soseščini oddelka finančne kontrole. Mož ie najbrž računal, da bo kt sosed finančnih organov na i mani sumliiv. Njegova tovariša sta sicer srečno pobegnila na Madžarsko. Prej ko sled pa se vrneta in ne bosta utekla kazni. Burja, kakršne še ni doživel Trst Tristo oseb ranlenih. — Tramvajski voz orevrnien. — Ogromna škoda. Trst. 3. marca. Tako silovite burie. kakor le divjala te dni. ne pomni Trst Še nikdar ni b'lo resi-triranth 160 km h:trosti na uro. Ko ie do-slei včasih dosezla brzino sto do stodvaj-set km ie bilo meščanstvo seveda vznemirjeno aH n,; izzubilo svoiega ravnotežja, se-daii oa ie imoresiia tako strašna, da so lj udi e obuoavali in se tresli pod grozo raz-saiaioče burie. Veter tuli po ulicah, raz-biia tud; po strehah in meče s hiš dimn ke m oneko. trza obstrešja. unfčule okna. Morie se vzd:zuie in oeni in pliuska čez pomole in bregove Valovi se kopičijo in kvišku se dvzajo kot mezleni oblaki. Na zlavni železnišk; postaji ie razkrita streha na več kvadratnih metrov. Prvič se le zgodilo v Trstu, da le burja prevrnila tramvaisk; voz. Razbit ie obležal v bližitv trza TTnita. Liudi. k3 so bili v niem. so potegnili ven tramvajski uslužbenci in mestn: čuvaji ki so orihiteli na pomoč Vsi so več ali manj poškodovani, nekateri so odšli v bolnico. Prvč se ie zzodilo v Trstu, da se ognije-zasci niso mozli odzvati pozivu na pomoč, ker ni bilo mozoče Pristaviti lestve in po-vsneti se na hišne strehe. Ranienih ie bilo okoli tri sto oseb. Buria ie metala ljudi ob tla in zidove. Iskali so pomoč v bolnici, pred vsem oa ie imela oolne roke dela ambulanca zdravniške straže. Tako le bilo kakor v voinem času na zdraviliških oostanah. Zdravniki niso imeli trenotek počitka. Ranjenci so priha-iali in kričali ter vs: so hoteli biti prvi na vrsti Glave raniene. obrazi krvavi in opraskani, udie zlorrrlieni. Ni bilo niti časa. zanteati imena nesrečnikov. Šole so bile prazne in po uradih ie manjkalo polno uradn'kov Profc večeru včerai ie buria ponehavala. Meteorolizčna napoved naznania lepo vreme, veter oa ne bo še kmalu odnehal. Škoda, ki io povzroča buria. ie že ruzromna Delo zastaia. pristanišče Počiva, ooslooia so poškodovana, ljudje ranieni. premrzli bolni. Samo občno bo stala buria okoli 350.000 lir. Škode v mestu bo nad miliion. Enako strašna buria z groznimi posledicam ie bila po vsem Krasu. Kaj je turizem in kaj turistika? Velikanski razmah tujskega prometa v poslednjih letih pri nas je prinesel seboj, da se o niem zelo mnogo piše. O tej važni veji našega narodnega gospodarstva pišejo strokovnjaki kakor tudi nestrokovnjaki ter se zato ni čuditi, ako ee dostikrat pojavljajo netočnosti, posebno v terminologiji. Zelo pogosto se n. pr. dogaja, da se v naših dnevnikih in revijah zamenjavata pojma turizem in turistika ter njihove izvajanke. Strokov njak dobro ve, da sta oba pojma popolnoma različna, da znači turizem narodnogospodarsko panogo, ki obsega cel kompleks najrazličnejših faktorjev, med katere spada tudi turistika ali alpinizem. Za slvensko besedo »tujski promet« in hrvatsko »promet stranacac se je namreč nedavno začel rabiti p romanskem vzorcu izraz »turizem«. Zaradi sličnosti se pa ti izrazi zelo radi zamenjavajo ter mečejo v en koš. Cesto čitamo pleonazem: tujski promet in turizem, drugič se zopet istoveti izraz »turističen« z izrazom »turistovski«. Nemci rabijo za te ooime izraze »Fremlen-verkebr« in pa »Touristik«, Francozi pa »tourisme« in »alpinisme«, (slično je tudi v italijanskem jeziku). Pri Francozih .ie vsak tujec, ki potuje bodisi za zabavo bodisi v letovišča, kopališča in zdravilišča, ali pa na gore, »touriste«, planinec pa se zove »alpiniste«. Pri nas pa pod besedo »turist« Ne mučite Vaše dece z ribjim oFem. Mesto ribjega olja dajte Vaši deci ki ima jako prijeten okus in duh. in ga deca jemlje z največjim uživanjem kakor kako poslastico. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omotih po 25 Din in velikih omotih po 42 Din. C A& imcM, nzuLln cbJir<aMr - Gotovo, saj ne poznamo okusnejše pijače. Kava pa vsebuje strup za srce in živce, imenovan kofein, ki Vam napravi lahko trajno škodo. Radi tega pijte kavo Hag brez kofeina. To je prava zrnata kava, ki jo pijejo lahko bolni na srcu in živcih, želodcu in črevesju, da, celo otroci, tako je zdrava. Poizkusite enkrat kavo Hag, ki Vam nudi popoln užitek prave zrnate kave. Dobiva se v vseh dobrih trgovinah v ori-SŠnalfflih zavitkih a Din 14.— in Din 27.—. V kraje, kjer se še ne dobiva, Vam Jo pošlje fraulko po navadni ceni: KAVA H40 D. D., Martičeva al. 14 B. Zagreb, I. Vzorec prejmete po pošiljatvi Dia 1.50 in tega oglasa. KAVA HAG jm VARUJE SRCE m ŽIVCE P razumevamo običajno le onega, ki hodi v gore in ki goji planinski šport. Isto tako ima tudi adjektiv »turističen« pri nas isti ozki pomen, kot ga ima adjektiv »turistov-ski«. Čitali smo te dni nekje, da se v oddelka za turistiko v trgovinske ministrstvu pripravlja zakon o turistiki (planinstvu), medtem ko odsek za turizem (tujski promet) pripravlja zakon o turizmu (tu^kemu prometu). Takih in enakih zmešnjav dnevno lah-* ko čitamo nebroj v slovenskem tisku. Ker nas torej naziv »turizem« zelo moti in za-vala v nepregleden kaos, bi bilo vsekakor bolje, da se držimo sicer ne prav posrečenega izraza »tujski promet« za turizem, besede »planinstvo« pa za »turistiko«. Ako te pojme lahko ločijo tuij narodi, pa tudi Hrvati in Srbi, potem to tudi za nas ne bo nič težkega.__ Ljubljanska porota V ponedeljek, 11. t. m. se prične Ieto5> nie pomladno porotno zasedanje. Do zdaj so razpisani sledeči slučaji: v ponedeljek, prvi dan, se bo razpravljalo proti Janezu K o z j e k u radi hudodelstva uboja in Katri L e č e k o v i radi tatvine. Predsedoval bo razpravi viš. svetnik Mladič. Naslednji dan, v torek, se bo vršila razprava proti Francetu Lorgerju in Ivanu B r a t u ž u radi hudodelstva ropa. Ta dan bo predsednik senata sodni svetnik Janša V sredo, dne 13. marca se bo moral zagovarjati, pod predsedstvom viš. sod. svetnika Antloge, Radivoj K r a s n i k radi goljufije, naslednji dan pa Ivana Z a-garieva radi umora svojega moža. Ta dan bo predsedoval viš. sodni svetnik Kaiser, dočim bo naslednji dan predsednik razprave podpredsednik dež. sodišča Ker-šič. V petek bo razprava proti Jakobu Hribarju radi posilstva in oskrumbe, ki bo najbrže tajna. Zagovarjati se bo moral tudi France R e k a r radi trajne težke telesne poškodbe. 4 porotni slučaji, ki se bodo obravnavali v tem zasedanju, pa še niso znani. Popolnoma novo! Prt kras o! Revolucijska svatba Fini po isto menski drami Mi ha< lisa. — V gla mh vlogah G5sta Ekman in Kanina Bell Francoska revolucija — Strahovlada. — Le ^a markiza in nje noroka. — Revolucijsk* armada. Smrtna obsodba. — Ponrlcšren e za poročno n ;č. — K asna vsebina ! — Bajne slike! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Telet. 2124. Elitni kino Matica- Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20. izpremembe označene) Torek, 26.: Dantonova emrt, Premijera. Premijerski abonma. Sreda. 6.: Vdova Rošlinka. A. Četrtek, 7.: Zaprto. LJTIB1JAVSKA OPERA. (ZaMek oh pol 20. izpremembe označene) Torek, 5.: Zaprto. Sreda, 6.: Oedipus rex. Iz komične opere. B. Četrtek, 7.: Beg lz seraja. D. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 5. ob 20.: Romeo in Julija. B. Sreda, 6.: Zaprto. Četrtek, 7. ob 20.: Lupacij — vagabund. C. Kuponi. Znižane cene. CELJSKO G L RD A LISCE. Nedelja. 10. ob 16.: Jesenski manever. — Ob 20: Bajadera. Gostovanje goep. Ne-rata. Gostovanje Mariborčanv. Pred premijero »Dantonove smrti« v ljubljanski drami. Drevi, v torek bo v dramskem gledališču premijera znamenitega dela G. Buchnerja »Dantonova smrt«, mogočne dramatske slike francoska revolu- cije. Sodeluje ve<; dramski ansambel in še okrog 70 statistov. Glavni ulogi imata naša dramska prvaka gg. Levar in Rogoz, režim pa goep. prof. šest Inscenacijo je preskr-bel goep. prof. Vavpotič. Ljubljanska drama študira v režiji M. Skrbinska Bourdetovo komedijo »pravkar izšlo« in v režiji C. Debevca dramatizacijo Cl. Fkrrčreovega romana »Bitka«. Goethejev »Faust« pride v bližnjem času na vrsto. Pri sobotni predstavi »Vdove Rošlinke« je bilo prav srečno zamenjanih nekaj ulog. Manco je dobro in prepričevalno podala gdč. Mira Danilova- V ulogi Balantača je nastopil gop. V. Bratina. Njegova preprosta, narava in iskrena igra je ogrela. Tu je on doma! Podal je Balantača ne morda kot kakega »Scheinheilig« - sleparja ampak kot prijaznega možička, ki mu je posredovanje poklic in ljubi kruhek. Igra je potekla gladko in publika se je nasmejala do solz. — t 0 srbohrvatski narodni pesmi v češki literaturi je spisal obsežnejšo študijo Wolf-gang Hauffen pod naslovom »Da« serbisehe Volkslied in der tschechischen Literatur« Uspehi Zlatka Balokoviča na Poljskem. Največji jugoslovenski violinist Zlatko Ba-lokovič je priredil minule dni zelo uspela koncerta v Krakovu in Varšavi. Bernhard Kellermann Včeraj je slavil 501etnioo nemški pisatelj Bernhard Kellermann, avtor romana »Predor« (Der Tunnel), ki se je tako dojmil naših liudi, da ga imamo kar v dveh slovenskih prevodih (prof. Kobal, Narte Veliko-uja), dasi je znanje nemščine razširjeno pri nas bolj ko drugod. »Predor«, visoka pesem tehniki, preseneča čitatelje po fantastično - mogočnem sižeiu (predor pod oceanom iz Amerike v Evropo), bogati snovi in senzacijonalno razgibanem dejanju, pa ludi po svoji težki, a odlično izbrušeni formi, jezikovnem obilju in stil&tični zaokroženosti (tudi Nemcu daje misliti množica strokovnih tehniških izrazov ki bi sami zavzeli nekaj strani). »Predor« je imel velik uspeh v svetu, kakor redkokateri nemški roman novejšega datuma. V tem žanru, vendar pa umetniško mani prepričevalno, snovno manj zgoščeno, se gibljeta tudi Keller-mannova romana neje bodo izšle v posebni knjigi. Slamosti v spomin Antonina Dvofaka ob priliki 251etnioe njegove smrti, se bodo začele 20. marca in zaključile 16. maja. V tem času bodo r Pragi razne koncertne prireditve; med drugim bo dala Češka filharmonija pod Talichovim vodstvom vse Dvorakove simfonije, Narodnti divadlo pa vse Dvorakove opere. Ob istem času se bodo vršile podobne slavnosti v Brnu, Bratislavi, Užhorodu in drugod. Luiiško - srbske slike Ante Trstenjaka na razstavi v Pragi. Slovenski slikar AnM Trstenjak Je razstavil v Tyrševem domu v Pragi pod okriljem ondotnega Češko - lu-žiškega društva svoje slike z lanskega študijskega potovanja po Lužici. Razstava se je otvorila 3. t m. Masarvbovi spisL Knjiga spominov pre-zidenta Ma«aryka »Svetovna revolucija« bo izšla letošnjo spomlad v drugi izdaji. V prvi izdaji se je razpečalo 75.000 izvodov. Te dni izideta Masarykovi knjigi »Ameriška predavanja« in »Trije članki iz zgodovine filozofije«. Domače vesti Naša akcija za bedno deco Včeraj smo prejel naslednje nove denarne pfispevke: v dinarjih g. Fran Bonač. tovarnar v Ljubljani 1000.— Z. Frant. Anders. rudniški uradnik v Krmelju, nabral med obrtniki in rudniškimi nameščenci 460-— rodbini poručnikov Reberni-ka in V. Dobriča v Fontal-nebleuauu v Franciji. 80 frankov 176.— g. dr. Puher za ubožno deco v Kranju 300.— Neimenovana 100.— F. G. 50 — Trije gospodje mesto cvetja na krsto pokojnega ravna- tedia Sarka _300,— 2386._ preišnia zbirka 37.577150 Skupaj 39.063.50 Tvrdka P. Magofič v Ljubljani nam je poslala raznega blaga v vrednosti 685 Din. ga. prof. Šestova perila in otročjih obleke, neimenovana gospa pa moško obleko. Iskrena hvala vsemi _ »Jutro«. • Z beograjske univerze. Na podlagi od-loka sveta tenhnične fakultet« v Beogradu Je razpisan natečaj za dva docenta za strojništvo in za enega docsira za elektrotehniko. Prijave sprejema dekanat tehnične fakultete v Beogradu do 20 t m Prijavam naj se prilože doku nonti o šolanju. strokovna in znanstvena ('ela ter curriculum vitae. • Dva nova rudarska Inženlerla. Na teh-ničm fakulteti ljubljanske univerze sta prešlo soboto gg. Aleksander Grigorjev in Sergej Vilenčič napravila diplomski izpit za rudarskega inženjerja. ♦ Objava. Izpraznjen« sta mesti starešin pri poštah Podplat (IV. r.) in Sevnici (IV r.). S 5 Din kolkovane prošnje naj se pošljejo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani * Redni občni zbor Podružnice lugoslo-venske Matice v Konjicah se vrši dne 8 t. m. ob 5. popoldne v občinski posvetovalnici v Konjicah. ♦ Kmetijska podružnica v Ljutomeru priredi s sodelovanjem Kmetijske družbe na Jožefovo. dne 19. t. m. po osmi službi božji v dvorani Sokolskega doma v Ljutomeru predavanje o umetnih gnojilih s filmom, (t j. v slikah) in če bo čas še iz katere druge kmetijske panoge. Predaval bo glavni ta mik Kmetijske družbe g. nž. Rado Lah. Film je izredno zanimiv in »učen. — Ker bo prireditev prva *e n „Ob /uri". Predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. io 9. KINO IDEAL ♦ Koliko materijala porabi general-mo-tors. Množina najvažnejšega materijala. kar ga je porabila v letu 1928 General Motors za izdelavo svojih avtomobilov, podaja ogromno važnost tega največjega koncema na svetu. Naslednje številke so samo približne, vendar zanesljive: Jeklo 2.350.000 ton, železo 730 000 ton gumj 225 tisoč ton, svinec 65.000 ton. baker 26.000 ton aluminij 45.000 ton, materiial za obla-zinjenje 18.000 ton, les 1,400.000 kubičnih metrov steklo za okna 4,500.000 m2 usnje 2.500.000 m2 umetno usnje 2,700.000 ms blago za blazine 2,500.000 kvad. metrov, K temu moramo prišteti še več tisoč ton cinka, cina, brona in litine za ležišča ter medi, kar se je rabilo pri izdelavi General Motors tovornih in osebnih avtomobilih. General Motors izdeluje sledeče avtomobile: Cadillac, Ln Salle, Vauxhall, Buick, Oakland, Oldsmobile, Pontiac. omnibuse tovorne in osebne Chevrolete ter G. M. C. tovorne in avtobuse Produkcija teh vozov je presegala v preteklem letu 2 milijona enot, t. j. povprečno, 165.000 vozov mesečno. * Smrtna nesreča v pijanosti. V Maru-ličevi ulici v Zagrebu je v nedelio zvečer v neki gostilni popivala vesela družba, v kateri se je nahajal tudi tipograf Zvonimir Pečn.iak. Pozno v noč ie Pefniak stopil za nekoliko časa na svež zrak. Ko se je vračal v gostilno, je padel po stopnicah, ki vodijo v klet, tako nesrečno, da je obležal mrtev na stopnicah. Pri padcu mu le oočila lobanja. Razen tega si je zlomil desno roko. • Velika defravdaclja v Delnicah. V Delnicah v Gorskem kotam je bil pre ei«b soboto aretiran tamkajšnji kotarski ofic.jal Ogrizovič, ker je poneveril 105.0t)0 D!n državnega denarja Preiskava se št nadaljuje, ker se domneva, da je poueverjen i svo-ta še večja in ie morda še kdo drug: vpleten v to afero. ♦ 600 zlatih dolarjev ukradenih. Neka žena v Delnicah je lani prejela iz Amerike 600 zlatih dolarjev ter je denar zakopala pod hišnim pragom. Nekdo je opazil, da je ponoči preštevala denar, in II ie ri'<'ad ukradel. Zandarmerija Izsleduje ti i ITO — zobna pasta najboljša. * Obleke kemično čisti, barva, pllslra In lika tovarna JOS. REICH. • Nasledniki Prplča Malega. Biten Stu-bice je bil te dni, ko se Je zvečer vračal domov, na cesti napaden In oropan seljak Janko Rušan lz Huma Razbomiki so inu vzel: 3700 Din ki jih Je imel pri sebi O napadu Je bila obveščena žandarmerlja v Mariji Bistrici Po tridnevnem .zsleJo-vanju so dognali da le roparski nap;.l izvršil nek Pavel Šestak Denar so našli zakopan v zemlji na kraju, ki so za opar-ji pokazali. Manjkalo pa je že tisoč dinarjev. Trije roparji so bili Izročeni sodišču. ♦ Samomor maturantke ▼ Pančevu. V Pančevu se je v soboto zastrupila .ieka ma .urantka camošnje gimnazije ter ie v bolnici podlegla težkim notranjim Doškodbam Domnevalo se Je s početka da ie postala žrtev nesrečne ljubezni Iz pisma ki ga Je zapustila pa je razvidno, da i« mladenka 41a v smrt zaradi velike bede. ki vlada v njeni rodbini. * V kopenhagenskem salonu le zastopan Mercedes-Benz z velikim številom elegant nih vozov ki jih obiskovalci zelo občudujejo. Posebno zanimiv je Cabriolet tipe •Stuttgart 26(K in osemcilinderska Pullman limuzina. Več pisanja o Mercedesu je nepotrebno Večina nemških vozov te opremljena s Continental-pneumatiko. ki je na severu 'ako priljubljena. 415 • Sokol v Šoštanju Ima prihodnji četrtek dne 7. t. m. ob 8. zvečer svoj redni občn' zbor v dvorani Sokolskega doma. Vabljeni so vsi p. n. člani in članice, da se občnega zbora polnoštevilno Jdeleže. 416 • Kranjskogorska podružnica SPD naznanja. da se vrši preloženi občni zbor dne 17 marca ob 2. uri pop. v gostilni »Kajžar« v Ratečah. 417 Iz Imbliane u— Uspeh plesnega turnirja za Slovenijo Slovenci smo v gojitvi družabnega plesa ta ko napredovali, da imamo v Sloveniji vsa* ko leto ni sporedu redne plesne turnirje Letošnji 6. turnir je bil važen zaradi tega. ker se ga je prvič v resni konkurenci ude« ležilo tudi mesto Celje Plesni turnirji imajo namen vršiti propagando za estetični družabni ples. obenem pa gojiti družabni ples tudi kot šport. Baš letošnji plesni tur« nir, ki se je vršil v soboto v dvorani Kazi« ne na zaključnem družabnem večeru Jen. kove plesne šole je pokazal, da sta bila ta dva pogoja popolnoma dosežena Tek. movalo se je v glavnih letošnjih družabnih plesih: v foxtrotu, tangu, angleškem valčku in yale«bhiesu Nastopilo sicer ni toliko parov kolikor jih ie bilo priglašenih, ker so se nekateri premislili v zadmem trenot-ku. Ti»ti pari iz Celja m Ljubljane pa, ki so se turnirja udeležili, so pokazali vse kar se zahteva od dovršenih pelsalcev K.az« -odišoe je obstojalo iz znanih ljubljanskih strokovnjakov gg Cerneta, Košička in Tro šta. ki so po težki nalogi prisodili prvo nagrado paru gdč. Elsbacherjevi iz Laškega ter g Reinholdu Bleehingerju iz Celja. Kot drugi pa sta se uveljavila z večjo tehniko in stilom pa z nekoliko premalo tempera. menta in interpretacije godbe ga. Christo« fova in g. Riko Hieng. oba iz Ljubljane Tretjo nagrado sta dosegla z rutinimnim izvajanjem ga. Schmidtova rn g. Stossd. oba iz Celja, nteresamtno je, da je stala publi« ka popolnoma na stališču razsodbe in se popolnoma strinjala z razsodiščem Na dru* žabnem plesu sta izvajala vse predpisane plesne točke tudi državna prvaka v plesu ga Stoikovičeva m g. Seunig, vendar iz» ven konkurence. K zaključku naj omeni« mo še zanimivo tekmo sonijorjev v valčku, pri kateri je bil soglasmo izvoljen g Da« vorin Mikek s svojo hčerko Štefico za valčkovega kralja za tekoče leto. Uspela prireditev je dokazala, da se je uvrstila v stalen repertoar in da postaja zanimivejša od leta do leta, za kar gre vse priznanje g. Jenku, ki tudi orgamiratorično vrši v tem športu najizdatnejšo nalogo. u_ V poročilu o odvetniškem Izpitu g. dr. Iva Potokarja je bilo pomotoma navedeno, da je g. dr. Potokar položil Izpit z dobrim, dočim ga je v resnici s prav dobrim uspehom. Tem toplejše čestitke! u— Šentjakobska knjižnica v LJubljani, Stari trg 11, je izposodila februarja 3958 strankam 15773 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. pop. do pol 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne in izposoja knjige v desetih Jezikih. Ta naša največja javna ljudska knjižnica si je pridobila priljubljenost med občin-svom zlasti s tem, da ima na razpolago slovenskih beletrističnih knjig najmanj po 20 izvodov kakor tudi nemških toliko, da lahko zadovolji vse svoje mnogobrojne po-setnike. Knjižnica si nabavlja vse boljše novitete svetovne literature. Dokaz njene razsežnosti In kulturnega bogastva je obširen imenik, ki se dobi slovanski del zase, kakor tudi nemško-romanski. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti. Opozarjamo na tedensko pri obče vanje novitet v »Jutru« Knjige se kupujejo po višjih cenah kot v antikvariatih, u— Pevskim zborom Glasb. Matice, Slavca In Ljubi]. Zvona! V sredo zvečer ob osmih I. obvezna vaja za koncert 17. t. m. v pevski dvorani Glasbene Matice. Udeležite se prav vse pevke hi vsi pevci! — P. u— Zakaj v nedelio nI vozil tramvaj? Ker ie zjutraj pregorel kabel na Resljevi cesti. Uprava cestne električne železnice je tekom dneva dala napeljati električno žico od mestne elektrarne Po Resljevi ce- ifia it a tisi iigai Josip Šlibar, bubl ana, Stari trf 21 I arrnmal sigurno sredstvo proti k» LdUUUiei, katarju, prehlajenju, tnfluenci, kroničnemu zapal jenju, bronhitidl tfd Dobi se v vseh lekarnah Proizvaja lekarna ARKO, IL Zagreb, Ittca St IZ_ Naiuspe*ne:še Dorcla'eva'110 srrd tvo ne samo na zunaj, temveč tudi na znotraj ie krasna pomladanska obleka in lahen površnik Se nekoliko autosugestlje ln hvaležen boš tvrtfki Drago Sctawsb za tako poceni ln uspešno sredstvo. stl do zmajskega mostu, kjer Je zopet u postavila zvezo s kablom in je zvečer tramvaj zopei voziti. u— »Soča« — pevski zbor. Skupna pevska vaja se vrši v četrtek dne 7. marca ob 6. uri. Prosim vsi in točno. — Pevovodja. u— Odvažanje snega. Nastopili so jasn: in solnem dnevi, sicer hladni vendar so solnčni žarki že toliko močni da sneg kar vidoma kopni. V okolici mesta se razprostira čez travnike in njive Ie še tanka plast snega, na višinah pa se kaže že kopna zemlja Mestne ulice so snega popolnoma očiščene in je sneg videti le še na straneh v velikih kupih V nekai dneh bodo izginili tudi ti kupi snega, ki jih sproti odvažajo mestni delavci v Ljubljanico z vozovi. u— Obleko so mu odnesli. Poklicni gasi lec France Kržin. stanujoč na Ižanski cesti 24.. je prijavil, da mu je bilo v nedeljo ukradena iz garaže Mestnega doma razna obleka. Tekom dopoldneva se ie namreč vtihotapil v garažo neki navidezno znan postopač, ki je snel z obešalnika popolnoma ohranjen Kržinov suknjič in črn povr šnik ter izginil nato proti trgu. Njegovo početje je bilo opaženo, ko se je zlikovec že izgubil v množici in ga ni bilo mogoče več izslediti. Tat je oškodoval Kržina za 800 Din. u Pustolovec Intflfirltitls zopet na poslu. Ljubljanska policija ie dobila te dni iz Dom žal daljšo vest da se je pojavil v tamoš-njem okraju neznan pustolovec, ki slepari ljudi na ta način, da se izdata za zdravnika Kakor domneva ljubljanska policija, je to znani Gustav Ropotar. ki Je svoj čas nastopal rudi v Ljubljani pod imenom dr. Indifir titis ter sleparil lahkoverne ljudi, zlasti ženske, kar na debelo. Tudi v Domžalah je pustolovec zvabil od gostilničarke Marije Mannškove 300 Din gotovine, poleg tega pa je ostal dolžan večji znesek na hrani. Osleparil Je v Domžalah dalje še trgovko Antonijo Chalupnikovo za 100 Din >benem pa ji je odnesel od vežnih vrat ključ To pač z namenom, da se pozneje vrne in poišče v hiši ob pravem času kako večjo vrednost. Kakor hitro je pustolovec zavohal, da se ie začela zanj zani Tiati orožn ška postaja io je hitro odkuril in ga zdaj že par dni ni na spregled Prenesel je svoje delovanje bržkone v kak drugi večji okraj na deželi, kjer bo nada-'ieval s sleparstvi. u— Vabilo na redni občni zbor Udruže-nja nižjih državnih uslužbencev v Ljubljani kii se bo vršil dne 10. t. m. ob 14. v hotelu Miki i č, Kolodvorska ulica. Samostojne predloge Je prijaviti odboru pismeno najkasneje do 8. t. m. 418 u— Mesto cvetja na grob umrlega g. Vincenca Jerana je daroval g. dr. Srečko Puher zobni zdravnik v Ljubljani 300 Din za uboge v Kranju. 419 Rokoko-popoldne TKD Atene se vrši 10. t. m. ob 17. v veliki dvorani hotela Uniona. Program umetniški. Nastopijo odlični člani narodnega gledališča ter konser-vatorija, kvartet šole prof Šlaisa člani orkestralnega društva ter poleg društvenega članstva tudi člani iz naše odlične družbe — Po programu prosta zabava. Vabljeni vsi prijatelji društva. — Prijavnice izdaja pisarna Atene. Dunatska cesta la-V, dnevno od 10. do 12. ure. 420 Iz Celja e— Nove uradne ure na sreskem poglavarstvu. Na tukajšnjem sreskem poglavarstvu so bile pred dnevi uvedene uradne ure tudi popoldne in sicer posluje zdaj sresko poglavarstvo dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 15. do 18. e— Iz celjskega aerokluba »Naša krflac. Dne 2i6. februarja se je vršila v restavracijski sobi Narodnega doma odborova seja aerokluba »Naša krila«. Po sklepu občnega zbora se je sestavil naslednji odbor: predsednik g. Andro Posavec. lekarnar; podpredsednik g. dr. Ernest Kalan, odvetnik; II. podpredsednik g. dr. Anton Ogrizek, odvetnik; tajnik g. 2iga GandinL banč ni uradnik; blagajnik g. Mario Schmidi-chen, radnik kemične tovarne, in odborniki gg. inž. Blaž Pristovšek. magistratni uTadnik Janko VVagner. inž. Anton KomeL mehanik Ladislav Ropaš, drogerist Jože Kramar, obratovodja Franc Zohar. tajnik sreskega Trgovskega gremija Avgust Ve-ble, major 39. p. p. Milisav Bojič. kapetan 39. p. p. Branko Mamula, žandarmerijski poročnik Božidar Doklič, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice I. Pograjc in urednik »•Slovenca« Ivo Peršuh. Novi predsednik je vzel predlog starega odbora glede prireditve v Narodnem domu na znanje ln je bilo sklenjeno, da bo tudi letos veselica 16. t. m. Pohvalno je omenil tudi delovanje odstopivšega predsednika g. mag phar. Klobučarja In se mu zahvalil za njegov trud. e— Smrtna kosa. V soboto so umrli: 6 letni Alojz C-verko. sin trgovca v Celju, 67 letna Neža Batič. slikarjeva žena na Brega v mestni ubožnioi pa je isti dan umrla 66 letna Katarina Belina. V nedeljo je umrl v celjski javni bolnici 45 letni posestnikov sin Jožef Drame lz Roginske gorice pri Šmarju. V mesecu februarja je umrlo v Celju 37 oseb. od teh 12 v mestu, 23 v javni bolnid, 2 pa v voiaški bolnid. številka umrlih je zelo visoka x ozirom na druge mesece. Na «ron ta tivčno bolnim priporočamo naSo Kofeina prosto praženo kavo *,vetr Sajno mask) tal pristne kranjske klobase *tah>o v zalogi. 4NTON F*7\W1\C CFI ?F Samo še danes zadnjikrat I n >tup Kampers, Kcha v (\i'ii.a ovi opereti . Cirku ska princeza4 Ob 4., četrt na 7., pol 8 in 9. uri leieion !7 W Kiot -lv«lW. e— Epidemija škrlatlnke v Savinjski dolini. V gornegraiskem okraju ie prčela pred kratkim razsajati med tukaiSnjo mladino epidemija Škrlatinke. V celisko Javno bolnico so pripeljali z rešilnim avtomobi- lom Državnega higijenskega zavoda v LJubljani 10 otrok iz Ljubnega in 2 otroka iz Rečice ob Savinji Škrlatinka razsaja v omenjenih dveh občinah, večinoma v hribovitih krajih in le malo v dolini V Št. Jurju ob Taboru in v njegovi okolici pa se je med otroci razpadla v zadnjem času dif-terija (davica). Storjeni so bili vsi potrebni zdravstveni in zaščitni ukrepi. e— Celjsko mestno gledališče. Opozarjajo se vsi oni, ki so rezervirali sedeže za nedeljski predstavi »Jesenski manever« in »Bajadera«, da dvignejo vstopnice najpozneje do četTtka zvečer, ker se bodo sicer te vstopnice prodale drugim Interesentom Opozarjamo, da ie še veliko prostih ložnih sedežev na razpolago. e— Izgubljen kovčeg. Dne 1. t. m. Je peljal posestnik Simon Kompas lz Dobrne pri Celju z avtobusom v Vojnik. Svoj kovčeg je oddal na avtobusovo streho. Ko pa je prispel v Vojnik, kovčega ni bilo več na mestu. Očividno ie padel med vožnjo na cesto in ga je pobral neznan najditelj. V kovčegu so se nahajale 4 kompletne ženske obleke, nekaj perila, zlata dolga verižica z Iornjonom in obrtni list za Komipa-sovo trgovino. Skupna vrednost kovčega in izgubljenih stvari znaša 4 do 5000 Din. Iz Maribora a— Promet z nepremičninami. Industrijalec Avgust Erlich je kupil od stečenin« Slov. banke za 1,630.000 Din tako zva-no konjeniško vojašnico v Jezdarski ulicL Mariborski paromlin Karel Scherbaum ln sinovi Je prodal tvrdki Motors-Sales, avtomobilski prometni družbi v Frančiškan-ski ulid 7., — Miha ta Frančiška Mikec pa sta prodala Ivanu Tomoviču za 120.000 Din hišo št. 3 v Langusovi ulici. a— Nezgode. 49 letni zidar Fran Mozer Je padel z voza teT se na ledena cesti občutno poškodoval na glavi. Pekovski vajenec Jože Lipša je padel s težkim polnim košem ter si na ledu zlomil levo nogo. a— Električna razsvetljava v vseh zgradbah mariborske kaznilnice se bo inštalirala letošnjo pomlad. Za današnji dan je bila že določena licitadla oddaje vseh tozadevnih del. a Je preložena na nedoločen čas. Potrebni kredit Je sicer že zasi-guran, manjka pa še samo soglasno mnenje ministrstva za zgradbe. a— Četrt milijona dinarjev za otroško bolnico v Mariboru. Na občnem zboru Društva za ustanovitev otroške bolnice v Mariboru. kateremu predseduje primarij dr. Marinič ie javila blagamičarka ga dr. Lf-poidova. da je nabralo društvo doslej za to dobrodelno akd.io že 263.000 Din Največ zaslug ima mariborsko Slovensko žensko društvo. V novi odbor tega humanitarnega društva je bila izvoljena za predsednico ga. Majstova, za podpredsednika pa dr. Marinič. V bodočem bo društvo Je povj. čalo svojo delavnost. a— Obsojen nabiralec Inseratov. Marino r še vedno osrečujejo s svojimi nedobro došlimi obiski temni elementi, ki nabirajo oglase za časopise, koledarje ln almanahe ln kasirajo denar. Oglasi pa nikdar ne zagledajo belega dne. Mladi delomržnežl so si izbrali tak način preživljanja že kar za poseben poklic ln ni čudno, da ljudje nobenemu več ne verujejo. Sodišče naj take ljudi, ki se znajo prav zvito izogniti roki pravice, strogo kaznuje. Te dni se Je vršila pri okrajnem sodišču v Maribora razprava proti 24 letnemu Ludviku Tomažiču, ki si je za svoje žrtve izbral pred vsem mariborske in ljubljanske sodjalistične liste. Pa tudi na druge načine ie lahkovernim ljudem izvabljal denar. Zadnje čase je stanoval skupaj z železniškim uradnikom G., ki je tudi že v preiskovalnem zaporu zradi goljufije. Ludvik Tomažič je bil ob-sojen na dva mese<^ zapora, odsedeti ima pa tudi že 6 tedensko predkazen a— Ravnatelj Perschke zopet 'zginil? Po Mariboru so razširjene vesti, da ;e ravnatelj Ljudske blagajne, splošnega hranilnega in kreditnega zavoda r. z. o. z. v Mariboru pred dnevi brez sledu in ca po. sebno čuden način ižginil v nozemstvo. Našim čitateljem Je še v spominu da Je bil ravnatelj Perschke in v sodnijski preiskavi zaradi poslovanja njego^eg.i zavoda. ki se je svoj čas imnnoval Haikan Kredit. Preiskava pa ie bila ustavil ?na tn mož je spremenil naslov zavoda Kaivo 'e z denarnim stanjem v tem zavodu, nvirajo oblasti šele ugotoviti. a— Zaplemba včerajšnje »Neue Mon-tags Presse«. Kakor znano., je že v Mariboru izšlo 14 številk nemškega ponedelj-skega Usta »Montag Presse«. ki pa Je moral po raznih spremembah v tiskarni Ažb« prenehati. Zato se je uredništvo preselilo, v LJubljano in včeraj zjutraj je iz tiskarne Slovenije zagledala beli dan prva številka z naslovom »Neue Montag Presse< mit Šport vom Sontang. unpartelsche illustrier-te Montangs-Frfihzeftung« Urednik Je »sti, kakor Je bil v Mariboru Richard Wa'i:a-weck-Sanneck. za konzorcij In redakcijo Pa odz wnrla neki Hans Nnvak List le prijel v Maribor z osebnim vlakom 'b '-o! 10 i drugim- listi Komat pa so ea koipt.r-terj: raznesli po trafikah in nekaterim na ročnikom Je polldla po nalogu oblaiz Ljubljane prvo šte\ ilko tega lista znpleni-nila. Deci in odraslim nudijo najmočnejšo hrano in najsigurnejši način ohranitve zdravja 2—3 žličke Ovomaltine za dopoldne in fužino. a— Izzivanje? Zdelo se ml Je. da sem nekje daleč preko naše severne meje. ko »em sede] te dni v neki znani mariborski kavarni, kjer se producira neka popolnoma nemška dmžba. Še pred letom dni }e bila tu navada, da je nekak impresarijo vsako točko programa napovedal v slovenščini ln nemščini. 'Čeprav slovenščina ni bila klasična, je kazal vsai dobro voljo tega moža, ki se Je zavedal, da služi svoj kruhek na slovenskih tleh. Danes se v tej kavarni ne čuje niti ene slovenske besede Baje je pred dnevi neido reagiral celo fizično na to izzivanje ln je čudno, da ta migljaj na lastnico kavarne ni toliko vplival in da ni razumela, da smatrajo gostje samo nemško napoved za izzivanje. Reme dura bi bila na mestu! —p. a— TIskarno Ažbe v Mariboru Je kupil pretekli teden veleposestnik g. Pahernik iz Vuhreda. Iz Litije i— Pomagajmo bednikoml V Smartnem pri Litiji se je osnoval iz predstavnikov krajevnih faktorjev akcijski odbor za po« moč siromakom iz šmarske občine Proste* voljne prispevke sta pobirala šmarski nad« učitelj g. Maks Kovačič in benificijant go» •pod Franc Pleša. Nabrala sta 2092 Din v denarju, nekaj živil in dobro ohranjene obleke Večje zneske so darovali: g. Franc Knaflič 400 Din, Ferdo Tomazin 200 Din, Medica Ivan 200 Din, Ivan Razboršek 100 Din, Marija Zore 100 Din, Franc Izgoršek 100 Din, Matej Rihar 100 Din, Fr. Pl^a 100 Din, Jam Sladič 50 Dm. J. in K. Robavs 50 Din in obleke v vrednosti 200 Din, Kme* tijska zadruga živil za 300 Din. Ivan Les skovec 50 Din. Maks Kovačič 50 Din, Ivan Pastor 50 Din, E Drčar: živil z 70 Din. Jo«. Gruden živil za 70 Din, Hladik I. oble» ke za 200 Din Ostali so darovali manjše zneske pod 50 Din. Nabrani darovi so se razdelili med 30 najubožnejših rodbin, ki imajo številno deco. i— Pomladni pozdrav. Šopek teloha in prvih znanilk pomladi, zvončkov nam je poslala gdč. Marta Berdajsova s Save pri Litiji. Hvala! i— Izlet SPD Litija na Sv. Goro. Za ne. deljo so se namenili zagrebški turisti, člani HPD središnjice, da pohite na Sv. Goro v Zasavju. Zaradi burje, ki je divjala v so« boto ponoči v zagrebški okolici, so hrvat« ski turisti izlet v nedeljo brzojavno odpo» vedali. Litijski planinarji pa so kljub te« mu, da ni bilo dragih hrvatskih gostov, pohiteli na Sv. Goro, kjer so imeli sredi zi« me krasen, topel in solnčen pomladni dan in je obdajala ves horizont veriga zasne« ženih in obsolnčenih gorskih velikanov. Turistovska družba se je okitila s telohi, ki že sramežljivo prodirajo skozi zasneženo plast. Iz Laškega 1— Smrtna kosa. Po dolgotrajni bolezni Je v petek zjutraj umrl tukajšnji trgovec g. Štefan Zorko v starosti 65 let Dolga le« ta je g. Zorko vodil svojo trgovino vedno v malem obsegu, pa pošteno in solidno ter si pridobil ugled med svojimi tovariši in med občinstvom. Bil je odločen narodnjak tudi v onih težkih časih- ko je ležalo slo« venstvo v Laškem poteptano v tla. po pre» vratu pa je bil zvest naš volilec Njegova rodbina je vzgojena v enakem narodnem in naprednem duhu. Izrekamo ji iskreno soža« lje. Pokojniku blag -opomin! 1— Okrajna hranilnica in posojilnica v Laškem bo imela svoi redni obč. zbor 18 t m. ob 6 zvečer v svojih uradnih prostorih Promet v 1. 192S znaša D™ 3.472 700 90. hranilne vloge Din 1,164.135.68, rezervni sklad Din 440,133.66 Iz teh kratkih podat, kov sledi, da zavod lepo uspeva in da ga vse hujskanje in intrige nasprotnikov ni« so mogle uničiti. Vrlemu načelstvu iskrene čestitke in mnogo uspehov ▼ 1. 1929. ki ne bodo izostali, če se bo naše občinstvo za« vedalo svojih dolžnosti. seboj. Razen tega p« je letos fe vse »na diicah«. tako da se število »publike« z raz« mahom smučarstva samo po sebi krči. Če bi bile vlakovne zveze ugodnejše, bi bili tudi ti lahko prišli bogato na -/voj račun. Mnogo več kot pomanjkanje gledalcev je škodovala prireditvi trda skaka'nica, ki so jo šele dan prej popolnoma očistili ve« likega plazu, nakar je v noči zamrznila. Na manj rutmiranega skakalca — kakor so pri nas s par izjemami skoraj vsi — vpliva taka ploskev porazno. Vozač je že nesigu« ren pred odskokom, še mnogo k varnejši pa je učinek trdih tal pri doskoku. Skakalec mora parirati vso silo naleta z lastnim te> lesom, ker tla niso elastična To zahteva seveda mnogo večje rutine in obvladanja« česar pa naša mlada generacij« skakalcev še ne more imeti. Posledice te težke naloge niso izostale. Razen prvih treh (bratov Janše m mladega Jakopiča) so morali vš skakalci okusiti tr« do ploskev skakalnice in poplačati nezgo« do še z izgubo točk in tudi zmage. V tem pogledu je riskiral največ favorit Bogo Sra» mel, ki je stavil na zadnji skok vse karte. Ker mu prva dva skoka nista dala pred« nosti pred ostalimi, je v tretjem potegnil na dolžino (23 ml), pri tem pa padel kot žrtev terena m zasedel le peto mesto. Kakor znano, so zasedli prva tri mesta Joško Janša, Albin Jakopič in inž. Janko Janša s 310.5, 281.9 in 246,2 točkami. Zna« čilno je, da so vsi trije prvoplasiTani doma« čini, kar dokazuje, da je treba za vsako skakalnico — posebno pa še za mojstran* sko — mnogo treninga, ki so ga domačini gotovo imeli največ. Kar se je mladi Jako« pič izvežbal na tej skakalnici, to sta v tem večji meri prinesla brata Janše iz inozem« stva. Posebno viden je napredek Joška, ki ga od lani skoraj ni poznati. Ce popravi še malo nepopolnost pri doskoku, bo imel lah« ko tudi v skokih Se dolgo prvo besedo v državi. Presenetljiv je tudi uspeh Jeseni« čama Lada Kočarja, ki je prekosil Sramia ter se usidral na četrto mesto; tudi to do» kazuje, da je bližina skakalnice in seveda intenziven trening na njej — pol uspeha Od petega mesta dalje slede šele Ljub« lančani Šramel, Subert, Guerra in Zupan. Vrstni red doseženih uspehov — 4 domači« ni in nato 4 iz Ljubljane — nam s prstom kale na ključ, ki bo gotovo rešil uganko. Odkod imajo domačini tako odločno pre» moč? Odgovor je na dlani S treningom I Zanj pa je treba skakalnice, ki je Ljub« Ijana nima. In zato nas nedeljska skakalna tekma bolj kot marsikatera prejšnja glasno poziva, naj tudi Ljubljana zgradi skakalni« co, kjer bodo skakalci lahko vsak čas in brez posebnih stroškov urili svoje živce in telesa. Danes pa je intenziven trening na eni izmed naših skakalnic zelo težak, da celo nemogoč, ker mladina, ki ji je ta šport prav posebno namenjen, nima sredstev, da bi se — v prostem času — vozila večkrat i 10 km daleč na trening Merodajni športni | in javni krogi bodo, upajmo, slej ali prej uvideli teles novzgojni in tujskoprometni pomen sličnih naprav in dali naši najbolj idealni mladini skakalnico v neposredni bli» žini mesta Vsekakor bi se morale večje prireditve vršiti nekoliko prej in ne šele pr« ve dni marca, ko ni več gotovo, ali nam snega ne odnese iugovina. Do neke mere velja to tudi za nedeljske tekme v Moj« strani. V Tržiču je SK Ilirija priredila slalom tekmo srednješolskih zavodov, ki je bila prva tekma te vrste v naši državi Koliko zanimanja vlada med našo srednješolsko mladino za šport, zlasti za smučanje do« kazuje. da so vsi ljubljanski srednješolski zavodi poslali na start svoje tekmovalce, in sicer vsak zavod po 6 Zmagalo ie mo« štvo realke, ki je prevozilo 400 m dolgo progo v 6:13.8. Sledile so tehnična srednja šola, drugo moštvo realke, II. drž. gimna« zija I. in II drž gimnazija II Najboljši čas dneva je dosegel dijak srednje tehnične šole Battelino, in sicer 1:28.4. Zmagovalno moštvo Je dobilo prehodni pokal SK Iliri* Sankaske tekme za prvenstvo Slovenije, ki so bile že par krat odgodene, so se ven« darle vršile preteklo nedeljo v Bohinju. Če« prav organizacija ni bila na višku, »o ven« darle dobro uspele. Med seniorji je na 3800 m zmagal F. Čop (TKS Jesenice) 6:33, med juniorji na 1900 m L Vončina (SK Bohinj) 3:49, med novinci M Torkar (SK Bohinj) 4:01. V damski skupini je startala samo ena tekmovalka Angelca Maurovec, ki je prevozila progo v 4:13. Dvosedežno: 1. Karel in Albin Con (TKS) 4:05; samo. težnice: 1. J. Ciano. Popoldne so *e vršile šaljive sankaške tekme. Po porazu Avstrijcev t Niirnbergu in Madžarov v Parizu je morala tudi češko« slovaška nogometna reprezentanca v nede» ljo v Bologni kloniti pred italijansko, ki je zmagala s 4 : 2 (2 : 2). Čehoslovaki so ime« li, kakor smo že poročali, precejšnjih tež« koč pri sestavi moštva. Poraz Čehoslova« kov je tem občutnejši, ker šteje ta tekma za evropsko prvenstvo, v katerem vodi se« daj Italija z 9 točkami. Češkoslovaška je s 5 točkami na predzadnjem mestu pred Švico, ki je brez točke Avstrija in M a« džarska imata po 6 točk. Občni zbor SK Jadran Ob skoraj polncJtevilnd udeležbi, zlasti od strani rednega članstva, se k vršU nedavno IX. redni občne Zbor SK Jadran. Predsednik se )e napred spormmjal v toplih besedah v preteklem letu um rili članov Antona čroeta, Vinka Pokorna, J. Križnarrt* in bovšega predsednika Smoleta. V počaščeni« njih spomina so se dvignili prisotni raz sedežev. Nato Je predsednik naglašai, da bo moralo Sanst-vo kot tudi odbor iti v prihodnjem poslovnem leitu z vso požrtvovalnostjo na delo, da bo mogel k4ji«b dostojno praznovati desetletnico obstoja. Dosedanja brezbrižnost sa fclnb s strani nekaterih Slaoov mora prenehati. Dograditi bo treba igrišče, doseči zopet boljše uspehe na zelenem polju in zlasti tudi gledati na kulturo srca in izobrazbo duha. Od Hubcvih fmtodonarjerv podana poročfta so se vzela s odobravanjem na manje in je dobil odstopajoči odbor absolatori) s pohvalo. Pri blagajniškem poročita se je ra živila dall&a debata glede višine članarine in se je končno soglasno sklenilo, da se zviša članarina od letnih 30 Din na 48 Dio- Pri slučajnostih se je soglasno sklenilo, naprositi nogometni podsavez, da odgodi pomladanska prvenstvena tefcmovanja vsaj do začetka aprila, da se bodo mogli klubi vsaj kolikor toliko pripraviti za tekme in da bodo mogli deloma zadovoljiti pubKtoo t«r jo na ta način zopet prikleniti nase. Novo izvoženi odbor je naslednjih Albin Zajec, rač. inšpektor, predsednik; Albin Boštjan-flič, strok, učlitelj, podpredsednik; Boočin« Prane, tajnik; Josip MaitJašK, blagajnik; odborniki: dr. Vinko Sarabon, Ktopčaver, Milat. Sever, Potokar in Ceirny. Načelnik nogometne sekcije Josip Bnmam. SK Slovan (nogometna »etoctfa). Danes trening kot običajno V pe-tek splošen članski sestanek v telovadnici. Dnevni red: občni zbor ia nabava rove opreme Vsi in točno! — TaJjirk. Občni zbor Motokluba Celje. Motoklub Celje sklicuj« za nedttjo, dne 10. marca t. 1. ob pol 11. nri svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Zborovanje se vrši v ldubovi sobi restavracije gK>™v\e-čnle sumo z namakanjem konoplje. Pravta-ko se premalo pazi na sortiranje in pako-vanje, kar zopet vpliva na ceno. Tudi pridelovanje ni takšno, kakršno bi moralo biti glede na močno italijansko konkurenco. Nemci, ki največ pokupijo naše konoplje, nam dajejo naslednje nasvete: 1.) Izdatneje gnojiti in pravilno sejati; 2.) bolj pazljivo postopati pri predelovanju, sortiranju ln pa-kovanju; 3.) skrbeti za to, da se dobe potovalni učitelji vsaj za one pokrajine, kjer se konoplja prideluje v večjih množinah; 4.) proučavati italijanske produkcijske metode; 5.) stalno Citati tuje strokovne liste ter jim pošiljati p-opagandne članke in poročila o stanju te kulture pri nas; 6.) pošiljati vzorce tujim uvoznikom. — Tako svetujejo Nemci sami, ki so, kakor rečeno, naš glavni odjemalec za konopljo. Naslovi nemških uvoznikov se lahko dobijo pri Zbornici za TOI v Ljubljani odnosno potom nje pri našem konzulatu v Berlinu. _ F. = III. vinski sejem in razstava vina v Ljutomera se vr$i 10. aprila 1929. Kakor prejšnja leta, bo tudi ta prireditev dokazala, da se pristni »Ljutomerfanc dobi samo v Ljutomeru. Kljub lanskemu deževju v rani jeseni Imajo vina prav prijeten, harmoničen okus. To je pripisovati predvsem pozni trgatvi, ki Je v ljutomerskem okraju že običajna. Ker so vinske zaloge zadnjega letnika dokaj obilne, bo tudi izbira vina prav lahka. — Gostilničarjem, vinskim trgovcem tn drugim ljubiteljem dobrega vina se bo nudila ta dan najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga po zmerno nizkih cenah! Podružnica Vinarskega društva za Slovenijo v Ljutomeru. = Občni zbrl. Dne 16. t m. se bo vršil v Kranju ustanovni občni zbor »Kokre«, tekstilne delniške družbe v Kranju; 23. t. m. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani v posvetovalnici Zbornice za TOI; 12. t. m. redni občni zbor Okrajne hranilnioe In posojilnice v škof ji Loki, r. z. z n. z.; 11. t. m. pa redi občni zbor »Voike« d. d. v Ljubljani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 20 komadov veder z« vodo, 46.300 komadov tirnih žebljev, 11.000 komadov vijakov in 4500 komadov ti-refondov; do 12. t. m. glede dobave 2000 kg železne pocinkane žice in 1000 kg verig; strojni oddelek pa do 11. t m. ponudbe glede dobave 60 ton kovaškega koksa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 1. t. m. ponudbe glede doba ve 2 baterijskih kompozicij, 2000 komadov negativnih stavkov (plattensatz). — Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu spreiema do 16. t m. ponudbe glede dobave 10.000 kg jamskih tračnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dce 16. t m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.000 komadov bukovih pragov (predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI); 11. t m. pri inten-danturi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 6042 ton premoga; 15. t m. glede dobave 9700 kg moke: 16. t. m. pa glede dobave 37.500 kg petroleja (pogoji so na vpogled pri omenjeni intendanturi). = prodaje. Dne 11. marca t. 1. se bo vršila pri Središnem stovarištu materijala v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 8 vagonov starega papirja in 2 vagonov odmikov od stekla, dne 12. marca ra glede prodaje 850 komadov rabljenih in 750 komadov nerabljenih sodov. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Borze 4. marra. Na ljubljanski borzi Je bilo danes večje povpraševanje po devizah. Največji je bil promet v devizah na London, Curih, Prag« in Newyork. Razen potrebe v devizi na Trst je vso ostalo potrebo krila Narodna binka. Deviza na Dunaj je nekoliko popustila na 8.0082. deviza na Milsn pa se je okrepila na 298.40. Med efekti Je bila Vojna škoda zaključena po 427. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda nekoliko nopustila. Za aranžma se je trgovala po 425.5. kasa po 425.5 — 426.n ln za april po 433. Investicijsko ruotira ne-spremenjiPTio 90 _ 91 Med bančnimi vred notami hi'i zaVIničV-i v c»r<> štadion i po 030 - v 7em*ljski no 137 'n v Jugn banki po 94 Med Industrijskimi vrednota ml pa ?e bil Dromet v Gutmannu no ?nn ir v Trboveljski po 475. Vevče notirajo 120 denar. Devire in valute. LJubljana. Amsterdam 22.7925 — 22.8525 (22.8225) Berlin 13.5175-13.5475 (13.5225) Budimpešta 7.9144, Bruselj 9 9347. Curih 10M.4—109/.4 (1095.9), Dunaj 8.0082, Lon- don 276.13—276.93 (276.53). Newyork 56.77 —56.97 (56.87), Pariz 222.58-223.58 (222.58), Prajra 168 40—169.20—168.80, Milan 297.40 do 299.40 (298.40). Zagreb. Dunaj 7-9932 _ 8.0232, Berlin 13.5075 — 13 5375, Budimpešta 9.9197 do 9.9497, London 276.18 — 276.93, Milan 297.324 _ 299.324, Newvork 56.77 — 56.97, Pariz 221.58 _ 223.58. Praga 168.40—169.20, Curih 1094.4 — 1097.4. Cnrih. Zagreb 9.13, Pariz 20.31, 25.28125, Newyork 520, Milan 27.285, Praga 15.40, Dunaj 73.08, Budimpešta 90.655, Berlin 128.875, Bruselj 72-285, Amsterdam 208.25, Varšava 58.35, Bukarešta 3.09, Sofija 8.755. Efekti. Ljubljana. Vojna Skoda 427 zaklj., LjnblJ. Kreditna 125 den., Praštediona 930 den., Kreditni zavod 175 den., Vevče 120 den., Ruše 260—280, Stavfcsa 50 den.. Sešir 150 den. Zagreb. Državne vrednote: Volna Ikoda 426.5 — 427, kasa 426 _ 426.5, za marc 429 do 431.5, za april 433 — 434, za december 460 — 461, investicijsko 90 — 91, agrarne •>4 — 55.50; bančne vrednote: Praštediona 930 — 935, Union 55.75 — 56.50, Kreditna 93 den., Ljubljanska kreditna 125 den., Z&-maliska 135 — 187, Narodna 7390 _ 7450, Srpska 154 — 156, Jugo 94 — 95, Poljo stara emisija 17.50 _ 18.50; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205, Slavek* 102 do 105, Slavonija 5 — 5.50, Drava 455 blago, Isis 20 — 25, Vevče J 20 den., Dubrovačka 500 — 505, Šečerana 480 — 495. Trbovlie 475 _ 477.5, Nihag 1 den., Brod vagon 300 denar. Eiagovna tržišča Na žateškem hmeljskem trgn je bil pretekli teden zaradi ponovno zasneženih cest nakup na deželi oviran V Žatcu samem se je promet razvijal mirno pri stalnih cenah, in sicer za prvovrstni žatešld hmelj 1450 do 1525 in za srednjevrstni 1300 — 1400 Kč. Koncem tedna je bilo razpoloženje mirno, vendar so cene zaradi slabe ponudbe čvrste. Na tranzitnem tržišču je bilo prodanih več sto stotov fugoslovenskega in poljskega hmelja po 450 — 550 K£ (15.20 — i8.55 Din za kg). Na nfirnberškem hmeljskem trgu Je bilo pretekli teden prodanih okrog 100 bal. Pri mirnem prometu so se cene dalje nagibale na korist kupcem. Za 50 kg notirajo: hal-lertauski hmelj (Siegel) prvovrstni 130 do 160 mark, sredn;i 100 — 120 mark, slabi 70 do 90 mark, tržni hmelj 50 — 100 mark, gorski hmelj 120 _ 130 mark. Na tranzitnem tržišču je bilo nekaj manjših partij inozemskega hmelia prodanih po 45 — 70 mark (12.20 — 19 Dia za kg). Ljubljanska blagovna borza (4. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 7 vagonov, ln sicer 3 vagone drv, 8 vagone oglja in 1 vagon desk. Deželni pridelki: Tendemca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se plenica (slov. postaja, mlevska tarifa, 80 kg, 2 %, nlač. 80 dni): baška, promptna po 300 — 302.50. za marc po 305 — 307.50 za april po 807.50 — 310; moka: »0g<, feo Ljubliana, plač. po prejemu blaga po 420 — 425: korura (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): balka, promptna, fesu primemo suha po 310 do 312.50, ameriška, laplatska 325 _ 345; Ječmen: baški. ozimni, 67 '68 kg po 330 do 332.50; oves: baški, slov. postaja, navadni, ozimni po 292.50 — 295. Žitni trg (4 t m.) Glede na nespremenjene ameriške ln budimpeštanske tečaje ie bilo razpoloženje na vojvodinskem tržišču mirno. Kupčiie niso bile znatne. Baška pšenica stane 247.50, banaška 242.50 In gor-njepotijska 245. Oves je nespremenjeno čvrst koruza po se je za malenkost okrepila na 264 — 265. Laplatska koruza v Sloveniji se ponuja po 316. feo Rakek, neoca-riniena. vendar ni bilo kupčij. Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Cene koruzi ln ''rmilnim mokam so se nekoliko dvignile. °rnmet: 18 vagonov pšenice, 7 vag. korn-'-e. 12 vagon n v moke in 1 vagon otrobov. »Seniea: baškr 245 - 247-5. banaška 240 do 242.5: sremska 247.5 - 250. Oves: baški in sremski 247-5 — 252.5. Koruza: balka in sremska 245 — 267.5: za marc 267.5 — 270; 7.» april - maj 275 — 280; banaška 262.5 do 265. Moka: baška ?Ogr in >0ggc 342.5—352.5, *2< 322.5 — 332.5. >5« 302.5 — 312.5, >6< 280 _ 285, >7« 207-5 — 272.5. Iz življe Jubilej Eifflovega stolpa m Parizu Letos poteče štirideset let od zgraditve Eifflovega stolpa — Inženjer Gustav Eiffel dobi ob tej priliki spomenik Pariz bo letos praznoval jubilej ob* stoja ene svojih največjih znamenito* sti, ki jih prištevajo med sedem sve« tovnih čudes: štiridesetletnico Eifflo* vega stolpa. Njegov zgraditelj, inže* njeT Gustav Eiffel se je narodil v vzhodnofrancoskem mestecu Dijonu i. 1832. in je postal kmalu tako znan, da mu je bilo jedva 28 letnemu pover* j eno velikansko in odgovorno delo: zgradba železnega mostu čez reko Ga* ronno. Most je bil dolg 600 m in Eif* in zakovic. Če pomislimo, da so to delo morale izvršiti človeške roke — takrat še niso obratovali električni ali pnev* matični stroji za taka dela — vidimo, kaj zmorejo kovaške roke. Delali so dobri dve leti in dovršili zgradbo pre* senetljivo urno, Ko je bilo delo dovršeno, pa so se našli nezadovoljneži in nergači. Teh je bilo največ med umetniki, ki bo razširjali vesti, da je Eifflov stolp v kvar harmoniji in arhitekturi pariške* Eifflova katedrala moderne tehnike TemeUI tega železnega kolosa počivajo na hidravličnih pripravah, ki uravnavalo oscilacijo. V I. nadstropju Je restavracija, od prve etaže pa vocfl nakvišku dvigalo. Na vrhu Je brezžična postaja ki kovinske konice, Id love elektriko Iz zraka. Vzdolž stolpa pa Je nameščena svetlobna reklama, Id donaša toliko, da pokrije ta denar potrebna popravila lan je bil dragocen, star, iz carske do* be še z znaki carske Rusije. In vse to v času, ko se deli v Rusiji kruh na iz* kaznice in ko mužiki s svojimi druži* nami stradajol fei ga je postavil brez najmanjše na* pake. S tem je tako zaslovel, da so mu poverili gradnjo stolpa, ki je znan po vsem svetu. Dela za stolp so se začela koncem januarja 1887. V petih mesecih so že E očistili in odpeljali nad 30 tisoč ku* ičnih metrov zemlje in položili teme* Ije zgradbe. Porabili so v ta namen 12 tisoč kubičnih metrov najrazličnejše* ga materijala. Eiffel je vlival železne dele za stolp v lastni tvornici v Levalloisu poleg Pa* riza. Vlito železo so pripeljali iz tvor* niče v Pariz in so jih spajali pod oseb* nim Eifflovim vodstvom. Ker se je vr* šilo zbijanje na platformah, so imeli Parižani vtis da raste stolp sam iz sebe. To delo je bilo v resnici gigantsko. Samo za postavitev stolpa do prvega nadstropja so porabili 7 milijonov kg železa. A to je bil komaj začetek, kaj* ti ves stolp sestoji iz 15 tisoč kosov, ki jih drži skupaj 25 milijonov vijakov ga mesta. Kampanjo sta vodila Fran* cois Coppe in Huysmans, Eiffla pa se je upal braniti samo tedanji minister za javna dela Lecroix. Časopisi so jeli polivati Eiffla z najumazanejšo gnojni* co. Natolcevali so ga in so skoraj do* segli, da se stolp poruši. A ko so izra* čunali, da bi podiranje in demontira* nje stolpa stalo več nego je vreden ma* terijal, iz katerega je zgrajen, je mora* la gonja utihniti. Stolp je poiec tega pomagala ohraniti iznajdba brezžične telegrafije, ki je tedaj prišla v modo. Parižani so ga pustili veljati le kot naj* višjo anteno na svetu. To je prineslo njegovemu zgraditelju nesmrtno ime v moderni tehniki. Inženjer Eiffel je umrl v decembru 1923. Učakal je visoko starost 91 let. Njegov spomenik je izklesal znani francoski kipar Bourdelle. Stal bo na Marsovi poljani, tik vznožja Eifflovega veličastnega življenskega dela. Preiskava proti Nobilu zaključena Po odhodu ruskega prof. Samojlovi* ča in letalca Čuhnovskega iz Rima ter po zaslišanju češkega radiologa dr. Be* houneka je preiskovalna komisija v Ris mu izrekla uničujočo sodbo nad lan* skim Nobilovim podjetj em z »Italio« na severni tečaj. Inozemski udeležen* ci ekspedicije m pomožne akcije, v pr* vi vrsti Šved Lundborg in Čeh dr. Be* b«">tmek so govorili Nob;lu v prilog Zato pa so ga popolnoma diskreditirali njegovi lastni rojaki. Zaključek komi* sije pravi, da je Nobile kriv in odgo* voren za katastrofo, ker je odpovedal v najkritičnejšem položaju. Pri tem se ni preiskovalna komisija ozirala po* sebno niti na činjenico. da se je dal re* Šiti prvi. ker je to s človeškega vidika razumljivo. Nasprotno pa je komisija ugotovila, da nista kriva ne Zappi ne Mariano, čeprav sta pustila umreti švedskega metereologa Malmgreena strašne smrti. Nesreča »Italie« je s tem za italijansko vlado končana. Ka* ko misli o tem svetovna javnost, pa je drugo vprašanje. letalski stabilizator Budimpeštanski pilot Viktor Racz je izumil pripravo, ki drži letala v zraku v ravnovesju. Strokovnjaki so se že dali časa trudili, da bi skonstruirali takšno pripravo, ki bi bila uporabna posebno v potniškem prometu z leta« li, toda vsi dosedanji izumi te vrste so bili nepraktični Važen pa bi bil dober stabilizator za vse vrste letal v megli, ker izgubi vodnik v takšnih primerih orijentaciio v prostoru in ne more po svojem občutku presodit'*. ali leti ana* rat vodoravno aH pa v nagnjeni legi. Sicer so mu dandanes na razpolago dobri merilci (girorektorji in pijonirin* d.ikatorii). ki ga lahko vsak čas pouči* jo o legi letala, vendar bi jim bil prav dobrodošel dodatni aparat, ki bi avto* matično izravnaval lego letala. Za tak« šen aparat, ki je v zvezi z girorektor* jem. gre pri stabilizatorju budimpe? štanskega pilota. Koliko pa bo upora* ben, mora pokazati praksa. Galadiner sovietskega poslanika v Berlinu Sovjetski poslanik v Berlinu Krestin* ski je priredil pretekli teden galadiner, ki je bil nekaj sijajnega. Ni bilo ime* nitnejše večerie v celi letošnji zimski sezoni. Povabljeni so bili zastopniki nemške vlade in poslaniki vseh držav, s katerimi vzdržuje sovjetska vlada diplomatične stike, ter industrijalci in bančniki. Jedilni list je obsegal razno« vrstne naifineiše reči in sedemkrat so strežaii očarali goste z izbranimi jed* mi. Pili so nemška vina iz leta 1921, francoska vina in končno šampanjca. Poleg vodke so bili na mizah posebni likerji. Pribor je bil iz težkega srebra z udelanim ;n 9rnr)rn porces G. Ilija Šumenkovič naš novi stalni delegat pri Društvu narodov v ŽenevL Doslej nas je zastopal g. FotIČ. Herbert Hoover, aovt prezldent Zedinjenih držav, Je nastopil svoje mesto včeraj dopoldne. Pravijo, da |e ie bolj molčeč nego Coolldge In in pasfile Učinkujejo specifično pri vseh nalezljivih boleznih. Ker so ji prepovedali na ples V Rathenowu blizu Berlina se je ustrelila 15 letna šolarka, ker ji je mati prepovedala posetiti neko plesno prireditev. Prepeljali so jo takoj v boJ-nišnico. a je tam kmalu umrla. Lindbergh zopet leta Iz Mehike poročajo, da je Charles Lindbergh že toliko okreval, da zopet lahko leta po zraku. Da bi dokazal ljudem malenkosti poškodb pri zadnji nezgodi, je prisilil svojo zaročenko Ano Morrowo prošli četrtek, da je sto« pila ž njim v letalo in absolvirala z njim tri čisto kratke polete. Minili so brez nevarnosti. Soolno bolna šolska deca Berlinski listi so poročali v zadnjih dneh,^ da so ugotovili na osnovni dekliški šoli v Neukžllnu več slučajev spojnih bolezni med učenkami. Po poročilu, ki ga je objavi'! tamošnji zdravstveni odsek, gre za 8 nedvomno bolnih otrok in za 6, ki so na sumu. da so inficirani. Kako je prišlo do infekcije, še ni znano. Za sedaj zadevo še preiskujejo. Dve ciganki brez rok in nog Cigane je letošnja zima strašno udarila. V bolnico v Užharovu v Podkar-patski Rusiji so prinesli dve mladi lepi ciganki, Julijo Čičevo in Elizabeto Fen-geševo. ki sta prenočevali v neki leseni baraki in sta tam premrzli. Zmrzline so bile težke. Čičevi so amputirali obe roki do lah ta in nogi do kolen Od Fen-geševe je ostal torzo. kajti amputirali so ji docela obe nogi in roki. Princ Sikst Bourbonski se Je napotil, kakor smo že poročali, 27. Jan. te Alžira na avtomobilske ekspedicijo proti Čadskemu jezeru v Sahari. Spremljajo ga njegov brat Kajetan ta trije drugI gospodje. 22. L m. le prispel v Agadez blizu cilja. Princ si j« Izbral popolnoma novo pot, nego Je bila doslej običajna. To pot skrajša potovanje iz Pariza r Agades za celih 40 dni. Najboljše najtrajnešje, x$to 13 najcenejše! Michei Zčvaco: 67 V krempliih inkvizicije Zgodovinski roman. v »Gospod de Pardaillan! Odkod pa prihajate?« Ah ga je Pardaillan slišal ali ne? Razumel je samo to, da mu oficir ne misli zastavljati poti. Zato je hladnokrvno vrnil vprašanje za vprašanje: »Kod pridem na prosto?« Mislil je, da je odgovoril hladnokrvno. V resnici pa je zanfovel »voje vprašanje s strašnim, pretečim obrazom, prav kakor da je zaklical: »S poti, ali pa te ubijem!« Ne da bi počakal odgovora, je na slepo zavil na levo, sam ne vedoč kam, ter naglo odšel. »Ohej, gospod de Pardaillan!« je vikmil oficir. »Ne tam!« In ker se vitez ni zmenil, je stekel za njim, ujel ga za komolec In vljudno dejal: »Motite se, gospod de Pardaillan, izhod nI tod, ampak ondile.« Tako govoreč je s prstom pokazal v nasprotno smer. »Kako pravite, gospod?« se je zavzel Pardaillan, ne vedoč, ali bedi ali sanja. »Izvolili ste me vprašati, kje je izhod,« je mirno odvrnil oficir. »Zato sem vas opozoril, da se motite... Izhod je na desni, ne na levi.« »Kako!« je ostrmel vitez. »AH niste nastavljeni zato, da me primete? Niso vam ukazali, da me pobijte?« »Kakšna Sala, gospod,« se je nasmehnil oficir. »Res md je ukazano, naj aretiram vsakogar, kdor mi pride naproti A to povelje ne zadeva vas, gospod de Pardaillan; narobe, naročili so mi, naj vam izkazujem vso obzirnost, ki se spodobi zastopniku Njegovega Veličanstva kralja navarskega.« Vitez je presunljivo pogledal oficiitfu v oči. Videl je, da govori pošteno. Zato je spravil meč v nožnico in mu odzdravil, kajti Spanec je stal pred njim z odkrito glavo. »Oprostite, gospod,« je rekel tiho. »V teh podzemeljskih hodnikih sem se menda nalezel mrzlice.« »Tako je videti,« je z neizipremenjeno vljudnostjo odvrnil oficir. »Ali morda želite, da pokličem zdravnika Njegovega Veličanstva?« »Hvala, gospod. Saj mi že odlega... Nič hudega ne bo,« je odklonil Pardaillan. Toda sam pri sefoi je zamrmral: »Psi naj oglodajo moje kosti, ako razumem, kaj se godi z menoj!« »Ali vam nisem dal besede, da lahko odidete, kakor ste prišli?« »Espinosa!« se je zdrzniil Pardaillan. »Odkod se je vzel?« Veliki inkvizitor je stal pred njim, kakor da je zrasel iz tal Pardaillan je stopil tik pred Espinoso in mu s plamenečimi očmi in ledeno mirnostjo zabrusil v obraz: »V pravi čas ste prišli, gospod! Vidi se mi, da je med nama še neurejen račun!« Espinosa ni trenil z očmi. Z vso neomajnostjo, ki ga je odlikovala, je mimo nadaljeval: »Ako me ne bi bili žalili s tem, da ste dvomili o mojih besedah, in bi bili z zaupanjem krenili vojnikom naproti, vam ne bi bilo treba preživeti teh ur smrtnega strahu. Vse to je bila samo lekcija, ki sem vam jo hote! dati — obenem pa svarilo. Karkoli boste delali, pomnite zmerom, da ste povsod v tem velikem mestu v mojih rokah, kakor ste bili v podzemeljskih hodnikih kraljevega dvorca.« Z glasom, v katerem je kakor nehote odmevala nekakšna simpatija, je dodal: »Vi, gospod de Pardaillan, »te pravi bajeslovni Junak, ki se tirne breziprimerno boriti, kadar gleda nasprotniku iz oči v oči. Toda zavratne in potuhnjene borbe so vam opasne, bojišča v mraku in temi niso za vas. Vrnite se v svojo Francijo, go§pod de Pandaillart, zakaj tu bi vas naša kolesa zdrobila — in verjemite mi, da bi mi vas bik) žaL« Pardaillan mu je hotel zasoliti brezobziren odgovor. Toda preden je utegnil odpreti usta, je Espinosa izginil, da ni bilo ne duha ne sluha o njem. XVII. Bussi-Lecleree preliva solze. Pa rd ail! an je bil prišel v palačo ob devetih zjutraj. Ko je odhajal. je bila že noč. Sam pri sebi je izračunal, da je moral bloditi po hodnikih kakih osem ali devet ur, tri ali štiri ure pa je preležal v krsti. »Rad bi videl Espkiosov obraz, če bi njega tako trpinčili,« je p hal spotoma, ko se je z dolgimi koraki oddaljeval od Alcazarja. »Železna vrša, v katero me je svoje dni zaprla princesa Favsta, je bila v primeri s tem labirintom pravi raj. Ali je mogoče, da si človeška bitja izmišljajo za svojega bližnjega take peklenske muke? Bogme prav je ime! moj rajnki oče, ko mi je rekel: ,Človeštvo, sir, moj, je samo velika tolpa volkov. Gorje poštenjaku, ki ga nesreča zanese mednjo! Na kose ga bodo raztrgali in požrli!...'« b 'LIKA v k°r'st 20 če nabavite blago ara obleke, plašče perilo Itd. 4 pri tvrdki N OVA K- Ljubljana KONGRESNI TRG 15 fVnm^A že nac* najmodernejših desenov jU5 angleških m če kih karr.garnov za pcmisd Priznano najugodnejši nakupi Ogielte si zalogo! Strogo solidna postrežba) Preoričaite sel CGoomaooaaio3GaaaaaocoxjaoaD Gledališke odre g opozarjamo na ljudsko igro oKovniaci spisal Fr. Govekar III izdaja Broširana knjiga velja Din 20.—. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani 234 HOTEL in RESi A VK \CIM EPIES' kočevie vis-a-vis kolodvora 8&41a *e ODDA v najem ali se tudi i vsem posestvom vred in vsem inventarjem proda. Vprašati je pri lastniku istotam. jDmajmoajuuui JUUL. JU . n jljljlu JUUUD. raiOUlJLIUUULJLraDD^ Zastonj Vam pošljemo na ogled ilustr. reviji »Domači prijatelj" In „Naš Gfjzor" pišite dopisnico na Poštni predal 291, Ljub liana. 2789—a KtUti R J I Tovarna in zaloga klavirjev — prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov — Poseben oddelek za po« pravila Ugiaševanje in popravila za Ko«« servatorij Glasbeno Matico in druge m> štitute izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Točna postrežba in zmerne cene: tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R W ARB1NEK, Ljvb> Ijana, Gregorčičeva ulice 5. 3589a ■MnMMMHlINHMlNISS Direkcija drž. rudnika Velenje, ra? pisuje na dan 11. maica ti. nabave motornega kolesa s prikolico Pogoji se dobe pr* podpisan; Iz pisarne Direkcije drž. rudnik« Velenje, broj' 2i24/Ii. j56u prodaj nepremičnega premoženja poč. Petra Jo kita, Miloša Velikog ul. br. 15. preko pota hotel »Londona« VrSi se na dan 12. marca 1929. v hoteln »London«, ob 8. uri predpoldan. Površina imetja 1603 mJ. Vsa pojasnila o tej prodaji daje skupina poverjenikov, Voj-vodjanska 60. Telefon 37-24. _ Zemljiške je prikladno za lidanje državnih uradov, privatnih bank, trgovskih obratov, velikih kavarn, hotelo? itd. 3608 Zahvala. Za rrnosre izraze sočutja ob smrti našega drage<>a očeta, go spod a Janeza fCeršmanca posts nika na Pešati izrekamo tem potom svojo naj-top'ejšo zahvalo vsem, posebno pa on:m, ki »o ga spremlial' na njegovi zadnj' po.i. 3613 PEŠATA, marca 1929. Žalu oči ostali f Ivan Rakovec, sodni uradnik v pok., naznanja v svojem in v imenu svojih hčerk Cirile in Ive ter ostalih sorodnikov, da }e umrla 3. marca ob 2. uri pop. njegova srčno ljubljena žena. ozir mamica in svakinja, gospa Marija Rakovec roj. Klemenčič Pokopali jo bomo v torek, dne 5. marca ob pol 3 uri pop. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. 3. marca 1929. 7 prodajamo Izpod nakupne cene Izkoristit« izbortit- Švicarske are. žepne z rubini 5 po Dim 99, 129 159. SDŽ 190. Stenske ure od Din 180, 230. 350 150. -Petra S4, Beograd Odptata K. D. Kralja ISIMA TgSCti/BtA MA4U«»CIHI|C TBC4CMI I W9T«IMI PA2MIZS Za informacije in predbiletbe prostorov se treba obrniti na Centralo na Reki, ali pa na Agencijo »Lloyd Triestino« in na Agencijo »Cosulieh« ter tla katerisikoli budi potniški urad. 4G-» Kdor oglašuje ta napredu n Podpirana vrdka je prejela od zavarovalnic „CROATlA" v Zigrebu podružnice v Ljubijani polno odškodnino za škodo nastalo uri transportu pohištva od Ljubljana do Pirota za račun g. gene tala Dragana Korais a, za kar se imenovani družbi javno zah a ju;emo m ta najstarejši zavod vsa komur najtopleje pr poročamo. 36i2 a mednarodna špedic>fska družba z o. z. U&ahlifaBia* Sam© iz originalne §e dobiva najboljše pecivo! Zahvala. Zahvaljujemo »t v*em, ki so sočustvovali z oanri ob pre- bridki izgub« našega ljube za očeta Ivana Jerše-ta posestnika in višjega sodnega oflctlaJa v pok. Na£is9oreiieJSa »a hvala prei. dnihovičani k Zuiemberka k Srrjihela, požarni hrambe, pevcem k vsem. Id to pokojnika spremili na zadnji poti ter vsem, ki to nam ustmeao in pismeno izrajsSld svoje sožalje. NaJprisrčnejSe »e zshvallfaterra) rdrajvntk«i g. Gregorju Tedrajsn ix Stične, kš s« v naijbmjšj Krmi ni srtTaSiSI dolgotrajnih voženj ter z nadčk>vcSko požrtvovalnostjo tolsto noči prečul pri našem očetu in mu lajSal mrtni bo^. Žnžemberk, 4. marca 1929. 3616-a Rodbine JERSE, VANDOT, HAFNER. Potrti globoke žalosti najjnao.lemo ttižoo vest, da Je naia srčno! jiubtjetra hčeri i k sestra, srospa Marija Feldin kontorlstlnja Ane 9. marca 1929 ofc 9H. nrl ajratrad po do!© moča bcleini mirno v Gospodu zaspala. Pogreb !}ut»tj«ne potooloiice ae vr& r sredo dne 6. marca 1929 ob 16. uri pc.poktoe k sipfoSoe boteice na pokopališče k Sv. Križa. V Ljubljani, dne 4. marca 1929. HINKO k TEREZIJA FELDIN, METKA FELDIN, sestra Občin« Lfrblj&aa Keeini oo^rebiii iavoke žalosti naznanjeni žalostno vest, da Je naš nepozabni soprog, stric, gospod Franc Hladnik posestnik dne J. muea 1929 po krartd roafinl boleanl, previden * rr. zakramenti, nenadoma preminul. Poifreto dragega rajnega se vrSt v torek d»e 5. marca t. 1. ob 4. popoldne k hiše žalosti Zetjarska clica št. 11 (Trnovo) .ia pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 4. marca 1929. 2aln)oCa soprog« JOŽEFINA HLADNIK b ostaH sorodniki. Pogrvtai i»rod J. SkJUk, V«4aut-Ljuhljui». Nova beograjska radio-postaja izdaja tedenski časopis bogato ilustriran s 24 stranmi velikega formata z lastnim programom ter programi vseh vainib inozemskih postaj v srbohrvaščini List prinaša dalje članke tehnične prirode, vesti o razvitku radia, pomožne beležke za tedaj« tujih jezikov, tekste pe-smi te«r izvode del in uvode k vsem važnejšim točkam našega programa. Sodelujejo najboljši strokovnjaki. Naročnina za tri mesece Din 60.—. Naročila prosimo na: RADIO A D., BEOGRAD, poŠt. predal it. 407. f 1 Naročila, tn, ust, dopm. Ucoitsj* maltJi> oguisou, jv poslati, «a OgUurusod, cUUk -JužrtL', hubtfčvvo, J^nJv^uftta.^ Tu. rt 1 \ i7iIW^u7ntfš 11 j t pristojbini* /t »posla, le obasuun. t ajaročdčrm,, st, w n. oglasu ne prutbeu& čtkovns, račun, poibte kra mln+c* [jubifasuL.št n&42 JLah, oglasi, ho jluLifO U posredovalna tn, roajaL ImuJam., sofrv Vui-J- nanj A utisek Via. to- Vrtstojbuva za iifro J)ul Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telel. Stev. 34Q2. 2492 «»Vsooz»'fnrn v $?šk? telef Hev. 3203. Perlektna kuharica Tajen* gospodinjstva, eta-n okrog 40 let, varčna in anažna, dobi aluibo. Re-flektiram samo na kuharico z daljšimi spričevali. — Karlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6427 Pek. pomočnika vajenega luiij nekoliko pred pečjo, sprejmem. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod »Pek pomotnik«. MOŽ Kroj. pomočnika tprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6391 Služkinjo anaino, varčno in pridno, ▼aj eno samostojne kuhe, eprejmean Ponudbe t navedbo dosedanjih služb na treovino Ježe, Skofja Loka 6 6388 Lesni strokovnjak perfekten. ki obvlada popolnoma lesno industrijo in trgovino, posebno se mora spoznati pri obdelavi loga m izdelovanju zabojev, kakor tudi pri nakupu le-sa, ki je obenem tudi knjigovodja (bilancist), vesten, energičen in trezen, dobi takoj službo pri veliki lesni tvrdki v Sloveniji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lesni strokovnjak«. 6415 Prodajalko u kuhinjsko posodo, porcelan ter s-teklenino sprejmem. V tej stroki dobro iavežbane imajo prednost. — Isto tako sprejmem tudi učenko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6428 Dekle u laija domača dela (nI živine), pošteno, zdravo in ki ima sanise! za snago, Iščem. — Obilna in dobra hrana Naslev v oglasnem Oddelku »Jutra«. 6421 Kovaškega vajenca n hrane m stanovanjem v hiši sprejmem takoj Dni go po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6074 Strojnika /.možnega pri parnem tn električnem pogonu. išče premogovnik v Sloveniji Samo popolnoma sposobni in trezni naf pošljejo po Gad ha Samci imajo pred nost Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Treznost 1500«. 6065 Učenca pridnega in vestnega, iz poštene, dobre hiše. ki Ima vsaj eo razred meščanske šole in je važf nemščine, sprejmem t trgovino mei blaga Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten in vesten 39« Posredovalnica I Prodajalka OeTHC Iiro6eni v t.oljfij trgovini ' I mešane stroke, * prakso, Miklošičeva cesta (ter 28 [ išče mesta. Cenj. ponudbe potrobuje kuharice, »lužki- i oglasni oddelek »Jutra« nje, natakarice ter osobje za letovišče Za odgovor dvodinarska znamka. Vrtnar dobro izurjen v vseh kulturah. ki »e je izučil prt trg. vrtnarju, dobi službo. Plača po dogovoru. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 6380 Dekle te nepokvarjeno, ki racu-me nekaj gospodinjstva in ki hi pozneje tudi pomagala v trgovini, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pošteno in delavno«. 6376 Služkinjo na vse, pošteno m pridno ter poštene, pridne m rar zumn« viničarje ali hlapce aprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 6420 Kroj. pomočnika tanesljivesra pri delu, sprejme takoj Ivan Udrih, krojač, Loke 62. Trbovlje I. 6418 Vajenko ■prejme damski modni salon Michatiček, Lingarjeva »lica 2. 6404 Za hotel na Bledu prvovsten. srednjevelik — potrebujem u »etono natakarico Io pomožno so fcarico ki bi oila vešča ji točna sobarica. vešča pra nja perila in prvovrstno kuharico, k mora biti veča najboljše dunajske ku hinje Natakarica in soba rica morate biti čedne zu nanjosti jn vešče nemškega jezika Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Sezonsko letovišč««. 6037 Dekle 16—18 let staro. H M po možnosti epala doma — sprejmem k otrokom Pojasnila daje vratar pivovar n« »Union«. 6456 Brivski pomočnik 22—23 let star. dober delavec in bubi štucer, vešč nekoliko nemščine — dobi stalno »lužbo Plača ln nastop do dosrovoru. — i Patkovie, brivski in daro-ski salon, Domžal«. 6451 Prodajalko od »Tovarna«. 6431 šoferska šola • biastven, koncc*»ijon>r*n« Camernik Ljubljana Dn najska 86 Telefon 22K6 -Permanentni tečaji za vse 254 Francoščino matematiko ta latinščino najuspešneje poučuje tebni-5ar pariške fakultete Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Ultrarapide«. 6374 pod »Takojšen nastop 77«. 6377 Bilance-revlzije organizacija uprave kalku laeije. poravnalne poizkuse in proračune Vam oskrbi sodno registrirani strokovnjak proti zmernemu honorarju Oferte pod šifro Diskreten« na oglasni od delek »Jutra«. 6127 Prodajalka dobro izučeua špecerije, manufakture železnine želi spremenit, mesto takoj ali pczneie Cenj ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »poštena 15« 6264 Pisarniška moč z mz«rski pomočnik. Mik'o-Sičeva 7, Ljubljana. 6457 Vogalno vetrino vloženo, vzboč«no, pro lam na Gallusovem nabrežju 33 6381 Peč na žaganje ki gori dva dni, prodam za 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6394 Puhasto perje razpošiljali po povzet j u najmanj 5 kg po Din 38 kg - Izkoristite oriliko lok lei trs j* zaloga - L Brozovlč, Zagreb Illea 82. Kemična čistilnica perja 189 Otroški voziček na peresih dobro ohranjen kupim Ponudbe na ogla ni oddslek »Jutra« pod šifro — 6435 50.000 Din posodim Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«. 6 Družabnika mladega, agilnega. z večjo vsoto denarja, sodelujoče ga sprejme takoj tekstilna tovarna, 'astna posest, vpeljana do vsej Sloveniji in Srbiji Ponudbe pod »Sigurna prihodnost« na ogla-, oddelek Jutra 6287 Posojilo 50—100.000 L'in išče industrijsko podjetje. Pcnudbe pod »Zastavna pravica« na oglasni oddelek »Jutra« 6481 It Hišico s sobo, kuhinjo in ograjenim vrtom, v bližini cestne železnice prodam za Din 82.500 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6423 Hiša v sredini mesta Maribora, 1 dobro idočo gostilno, na prometnem kraju naprodaj. Kui«- se lahko takoj vseli Na lov v oglasnem oddelku Dame! Cuvajtp » za vratne bolezni beli cvet ter rabite za očuvanje zdravilno toaletno sol Santela Dobiva <« v vseh lekarnah Glavno skladišče »I.vkos« Mr K Vouk. Zagreb Jur-evska 8. 8447 Štedilnik »Iočevinasi. |>oreni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6455 Fotoaparat 9 X 12. « pritiklinami zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 6460 Radio-aparat tricevni. jjn.-uvr.-ten kompleten, prodam po ugodui ceni Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pol šifro »Radio«. 6397 Radioaparat Hartlej (Schfmgitter) šti-ricevni. prvovrsten popol noma nov. sprejema 40 ev ropskih pa staj. najugodne je prodam Naslov v ogl oddelku »Jutra« 6346 Kopalno banjo •lobro ohtan eno. kuhinjske mizo. nekaj stolov majhno zofo in 2 fotelja ugodno prodam Nasljv v og'a*. oddelku »Jutra«. 6479 HflESTEK* Starejša kuharica zmožna vseh hišnih opravil išče službe od zjutraj de 4. ure popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6387 Šivilja dobro izvežbena, e k boljši družini za so-irico. kj bi obenem tudi šivala družini. Ima lasten stroj. — Ponu 'bc prosi na oglas eddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva šivilja«. 6418 Elektrotehnik deveinajstletno prakso, verziran v visoki m nizki nai-etosti previjanju kotev in motorjev itd vešč slo ventčine srbohrvaščine ia fiemščin«. Išče primerne •lužhc Ponudbe aa ogia.-n eddelek »Jutra« pod šifre Elektrotehnik« R-r »Puch« avto tipe 8, pojtolnomi. dobro ohranjen, kakor tudi več popolnoma novih rezervnih delov za Daimler in Puch vozove naprodaj v garaži Stupica. 6398 Kdot prodata afi kopale AUTO naj se obrne na naslov Kami 0«tn»rnik Ljubljana. Dunajska »<«t» 36 Ju»o Aoto telefon 22»T m vpo 'lje oopi- voza kskr*n»sa želi nrielati nntnt Pri tem posredovanju -n> najbolj varnjeio interesi prodajale, d kupca. 82 »Jutra« 6311 Lepo parcelo 33"0 m!. s manjšim |K>sIop-jem (skladišče in stanovanje), r Linhartovi u'ici ugodno pro'am Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6429 Posestvo srednjtveliko. dobro vpeljano in obdelano, četrt ure od postaje Gro-uplje naprodaj Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 6141 Hiša v Trbovljah sredi trga. z več sobami in vrtom, pripravna za vsako obrt. naprodaj za Din 100.000. Pojasnila daie Re-alitetna pisarna društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6 6468 Avto esebnl tn tovorni, dobro »hranjen, kupim Ponudbe « sliko in nsinižjo ceno na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 1929« 6154 Nlkljastih novcev prodam 25 kg. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6414 Vsakovrstno zlato upu), utj nairiHlk >.n>i< C e r n e — juveiii i.iahljaoa WolTova aliea 1 « Lepa vila na Bledu s 8 stanovanji po 3 sobe vse cprem'jeno in z velikim vrtom naprodaj za 250.000 Din Poja nila daje R>-a'i»etna pisarna društva hišnih possestnikov v Ljubljani, Salendrova ulica 6. 6469 BrIvn!co dobro idočo. radi bolezni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6422 Mesnico klavnico in sobo oddam r najem v prometnem kraju. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6449 Delavnico pripravno za slaščičarsko obrt ter sobo in kuhinjo, ali brez kuhinje iščem s 1. aprilom. Na.-Iov v ogl. oddelku »Jutra«. 6453 Stanovanje 2 »ob s pritiklinami iščem s 1. aprilom Ponudb« i navedbo cene ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto stanovanje«. 6403 Stanovanje 3 »ob in kopalnice oddam za maj t. t Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 2 dijaka (inji) sprejme na stanovanje vso oskrbo profesorjeva obitelj. Klavir in vrt. — Na-lov v og.asnem oddelku »Jutra« Več gospodlčen event gos-podov sprejmem na domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6437 'L Ajdovo moko po f Diti garantirano prist no od 25 kg naprei razpošilja Pavel Sedej umetni mlin. Javornik. Gorenjsko i5t Opremlieno sobo lepo, parketirano, z električno razsvetljavo in kopalnico od'lam v bližini „.,• ___ _ . šentjakobske cerkve 1 ali: J^od" - - ---- ~ 2 gospodoma, ozir gospo- t^^ elektrika Na- komur * j« «tekel pro-T 0g'^A-lov pove oglasni oddelek da *poroči na naslov: Sobico s hrano »M Mesarski pes črnoeive oarve, velik, se je izgubil 1 marca. H oddelku »Jutra«, ~fe"on """ P°Te <>gla«ni oddelek ... _ „. . _ -- ---- j »Jutra«. 6476 i 2lbert> ^ovi Vodmat 46 Čisto sobo s posteljo in ilivanom, z elektr raz.-vetljavo takoj odilam na Bleiweisovi cesti št. 5/IU, desno. 6425 Pletilni stroj 8/50. skoraj uov. prodam. Kupec prevzame stalno delo — Naslov v oglasne« oddelku »Jutra«. 6424 Moderni motor aa 'irovo olje. 30—4Jutra« 8670 Sobo s kuhinjo Sobico s popolno oskrbe oddam dijaku ali gospodu v Go- rupovi ulic,- 3/II. 6480 Jesenov les Kupim Punu ibe z navedbo ••ene ir množine lesa na oglas oddelek »Jutra« pod •Jesenov les« 6370 m »a Boljši lant z dežele, priden in močan, želi znanja z istotako gospodično. ki bi imela svoje posestvo Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubeče srce«. 6409 Učiteljica na deželi išče vdova « 1 majem — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Čez ... lan odsotna« 6359 želi ,nauia 1 niel primer- nim inteligentcm. Vdovci brez otrok niso izključeni. Cenj dopise, če mogoče s sliko na oglašuj oddelek »Jutra« pod šifro »Maj 29« 6410 'J Gospodično sprejmem na stanovanje. — Klavir aa raapo'ago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6399 Prazno sobo oddam Nas'ov v ogla nem oddelku »Jutra«. 6408 Sostanovalca z vso oskrbo sprejmem v lepo in zračno sobo k enemu gos|>odu. t električno razsvetljave, v centru — Naslov pove oglas oddelek »Jutra« 6345 Sobo solnčno. parketirano In z elektriko, poceni takoj odilam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6450 Sobico za gospoda takoj oddam na Poljanski cesti 54/L vrata 18 4618 Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam Tstotam sprejmem sostanovalca s 15. marcem. — Ulica na grad 7. 6475 Dve Primorki želita dopisovati z inteligentnimi gospodi pod šifro »Nanos-Čaven« na oglasni oddelek »Jutra«. 6375 »Črnolasa in zlatolasa« dvignite pismu v ogiasnem oddelku »Jutra«. 6401 Kari Holynsk| fotoatelje, Dunajska c. C, 6405 Solidno delo in nizke cene 636» Papigo kupim takoj Ponudbe na ogla.- oddelek »Jutra« pol »Papiga«. Velik volčjak s kodrasto 'tlako, ki sliši na ime Rolf, s« je zgubil. Vrniti ga je proti nagra/ii: Liubljanp VII, Lepodvorska št. 28/U. 6440 Pozor! Pohištvo v veliki zalogi 6314 po najnižjih cenah Matiji* Andlovic, strojno mizarstvo. Komenskega ui 34. 1188 Pslca volčje pasme se je zatekla na Vič št. 54. 6473-a M' Senzacija za Ljubljano; V restavraciji »Ljub janski dvor« gostuje prvovrstna internacijonalna damska kapela s peljem. 6350 Špecijalno vino Prokupa. Blatina. in kor-čulanskj «Grk» se toči v vinski kleti na Sv Petra cesta 43. 6183 »Sanjin« ste dvignili odg.V 6446 Gospa Kati Arich Škofja Loka. pošljite naslov pod značke »Pension Bled«. Ogl. oddelek Jutra 6470 Kdo posodi pisalni stroj proti primerni odškodnini? Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Stroi« 6389 Javna dražba najdenih predmetov se vrši 5. marca na glavnem kolodvoru r Ljubljani 6458 Pozor! Jožef Elikan. Dolenjska e. — Orlova ulica štev. IT izvršuje vsakovrstna krov-=ka dela. 6020 2 lantka dam z a j e s 1 j i v i osebi v dnevno oskrbo Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra oskrba« 6428 N. SadluckI hirosof. psihografolog Ia fizionomist. ki po skupnih podatkih i dlani, pisave in jica čita. značaj, prošiost, sedanjost in bodočnost — sprejema vsak dan med 9. in 12. ter med 2. in 7. uro v Kamniku, hotel »Stara pošta«. 6443 Večja vsota denarja se je našla Lastnik izve naslov najditelja v oglas, oddelku »Jutra«. 6396 Prešernove poezije sem izgubil v mestnem avtobusu ali na križišču Blel-weisove in Tržaške ceste. Najditelja prosim, da odda v oglas oddelku »Jutra«. 6447 Uhan z brlljanti je našel Dragotin Verbič, dež. bolnica 6471 Movi modeli 1929 prispejo tekom tedna Trumf ^ehnke - Rekord v nizk h cenah - D:vrše^ost okusa in be rve - V zgodovini avt mooil zma niso bili nikel p oducirani avtcmo JIl lake kvalitete in lepete oo tako nizkih cenah! Dva trg. lokala lepa. z velikim skladiščem, parketirtna in z električno rassvefjavo. v sredini mesta. uj>orahna tudi za stanovanje. oddam. Istotam napro^ai pult. stelaža. ročni voz'čefc in ročna blagajna Na=lev v oglasnem oddelku »Jutra«. 6472 Trgovino z mešanim blagom oddam takoj v naiem Predpogoj je prevzem zaloge v vrednosti okoli imnor Din Ponudbe na ogli* oddelek »Jutra* pod S lir« »Prvo vrstne mesto« 6038 Divni vozovi nenadkriljive lepote in okusa v prekrasnih barvah, kateri so očarali publiko in iznenadili avtomobilski svet povsod, kjer so se pojavi®; po njih je toliko povpraševanje, da je letošnja prodaja v januarju dosegla dvakratno število prouanih voz, v preteklem letu, v tem m esecu. ESSEX avtomobili stojijo danes v svetovni prodaj' na prvem mestu — oni so premagali vsako konkurenco ter postavili svetovni prodajni rekord. Vse prodajne agencije ESSEX so tako preo bložene z naročili, da so jim komaj kos. lzpo?olnjenje novega ESSEX SUPER SIK-a: Povečan dvig in premer _ pojačena »t oč motorja na 50 HP — krogljična ležišča, sesalke za olje, vacuum tank in uolinjač so konstruirani in izdelani slično kakor pri od iste tovarne fabriciranih dragih HUDSON avtomobilih. Poraba bencina 9—10 kg na 100 km. Motor je položen na gumijastih podlogah, katere izključujejo vsako tresenj*, ter je popolnoma zavarovan in zašč ten pred blatom in peskom — njegova izdržljivost je znatno povečana. Hladilnik mnogo večji in višji — znatno zmanjšana temperatura motorja. Šasija najdovršenejša — alemit mazanje — pojačene vzmeti. Hidravlični amortizerji (Stossfanger) paralizirajo vsako tresenje tako, da se niti na naj-slabš.h cestah ne občuti nikakih sunkov. Sistem prednje osi rekonstruiran in pojačen. Nove BendlX zavore na vseh 4 kolesih delujejo hitro, elastično in ne morejo odpovedati. Karoserije znatno povečane - še masivnejše, kakor do sedaj, notranji prostor mnogo večji in udobnejši — luksuzno opremljen. Grand Sedan de Luxe Sedan de Luxe novi veliki model Din 91.000.— Din 88.000.— Contje Roadster odnrti 2 sed. Din 79.000,— D n 84 000.— Plačilne olajSave! Zahtevajte brezplačne ponudbe in poizkušnje vožnje! Vsi rezervni deli na zalogi! Toroedo de Luxe Din 78.000.— Conve^tJble Coupe Din 84.000.— ___Glavno zastopstvo za Slovenijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Urejuje Davorin Ravl^tn. Izdaja m Mmzorcij «Jutra» Atloli Rihmkai. Za fcaroOno oskarno d. d kot tiskarnam tranc Jeserfck. Z. merami del je odgovoren Aaojzij Novak. Vsi v Ljubljani.