Poštnina plačana v gotovini
Stev. 166
IzklJofina pooblaščen ka ca oglaševanje Italijanskega in tujega izvorai (Jnione Pobblicitš Italiana S. A., Milana
V Ljubljani, v torek, 22. julija 1041-XIX	Leto	VI.
| Uredništvo Ib apravai Kopltar|eva 6, Llubljana. | Coocessionaria esclnthra per !a pnbblicftd di provenienza italiana | Redaziona, Ammioistrazlonei Kopitarjeva 6, Labiana. S	ed	eatera:	Onlone	Pobblicitš	Italiana	S.	A-,	Milano.
Neomajne prijateljstvo in ie tesnejše sodelovanje med Italijo in Bolgarijo
Pomembna Ducejeva zagotovila Bolgarom na snočnji slovesni večerji v čast ministrskega predsednika Filova in zunanjega ministra Popova
Rim, 22. julija, s. Duce je v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana včeraj sprejel predsednika bolgarske vlade dr. Filova ter zuj nanjega ministra dr. Popova, ki sta včeraj zjutraj dopotovala v Rim in bila sprejeta z največjimi slovesnostmi ter navdušenimi manifestacijami prestolniškega prebivalstva. Mussolini je z bolgarskima državnikoma imel dolg in prisrčen pogovor.
Dopoldne sta bolgarska politika bila sprejeta pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Na dvoru jima je bilo prirejeno tudi kosilo.
Zvečer je Duce priredil v Beneški palači slovesno večerjo, katere so se poleg bolgarskih gostov udeležili še: zunanji minister grof Cia-no, člani vlade, najvišji državni uradniki, poslaniki prijateljskih držav in drugi odlični gostje. Pri večerji je Duce imel naslednji nagovor:
»Ekscelenca, vesel sem, da vas morem prisrčno pqzdravitj v Italiji, v tem Rimu, ki' je s
spontanimi manifestacijami simpatij sprejel vas in Ekscelenco Popova, da izpriča in izrazi prijateljska čustva italijanskega ljudstva za vašo državo in za vaš narod. Veste, kako globoke in stare korenine imajo ta čustva. Dokaz za to ste dobili v letih, ko ste se borili za svoje pravice.
Italija je bila nepretrgoma z vami v tem boju, zvesta načelu, ki je navdihovalo in vodilo našo politiko: da se le s popravilom krivic morejo ustvariti temelji za mirno sožitje med evropskimi narodi1.
Da bi uveljavili ta načela, sta Italija in Nemčija prijeli za orožje ter vodita danes v Evropi in Afriki boj, ki ima najvišjo idealno vsebino. Bojujeta se zase in za vse.
Vaš narod in vaša vlada sta popolnoma razumela ta boj, ko sta končno pristopila ter veljavno pomagala naši politiki in nasi akciji in je Bolgarija postala udeleženec pri skupnosti držav, ki se je ustvarila na podlagi trojne zve-
Bollettino H«. 411
Un nuovo tentativo inglese respfnto sul fronte di Tobruk
Bolletino Nr. 411.
II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica:
Nella notte sul 21 nostri velivoli hanno bombardato _ 1 aeroporto di Micabba (Malta).
JSeH’Africa settentrionale tentativi compiuti da reparti avversari di avvicinarsi alle posizio-n} tenute dalle nostre truppe, sni fronte di Tobruk sono stati prontamente respinti. Velivoli delPAsse hanno bombardato batterie e po-sizioni fortificate della piazza; cacciatori ger-maniri hanno attaccato a nord di' Sollum una
consistente formazione da caccia del nemico abbattendo tre Cnrtiss P 40.
Velivoli britannici hanno compiuto nna nuova incursione aerea su Ben gasi.
NelPAfritea orientale vivace attiviti di ar-tiglierie nel settore di Uolchefit. Nel restante settore situazione immutata. Nella notte sni 21 aerei nemici hanno bombardato Napolf: 15 mortj fra cui 5 militar? delPartiglieria contra-erea e 24 feriti. Contegno della porpolazione cal-mo e disciplinato.
Vojno poročilo štev. 411
Novi angleški poskusi pri Tobruku odbiti
Uradno vojno poročilo St. 411 pravi:
V	nori na 21. julij so italijanska letala bombardirala letališče Mi k a h b o na Malti.
Severna Afrika: Angleški poskusi, da bi se s svojimi oddelki približali italijanskim postojankam na bojišču pri Tobruku, so bili hitro odbiti.
Italijansko in nemško letalstvo je bombardiralo baterije in utrjene postojanke v trdnjavi. Nemški lovci so severno od Solluma napadli močan oddelek angleških lovcev ter se jim je pri tem
posrečilo sestreliti tri letala vrste >Curtiss 40«.
Angleška letala so izvedla nov polet na Ben-gazi.
Vzhodna Afrika: Delovanje topništva ▼ odseku pri Uolšefitu. Položaj je nespremenjen na drugih odsekih.
V noči na 21. julij so angleška letala bombardirala Napoli. Bilo je 15 smrtnih žrtev, med temi pet miličnikov protiletalske obrambe in 24 ranjencev. Vedenje prebivalstva je bilo mirno in disciplinirano.
tala uničila včeraj 120 motornih vozil in 10 oklepnih voz.
20. julija so nemška letala z zelo velikim uspehom bombardirala sovjetske obkoljene čete severno od Vitebska. Te čete so si obupno prizadevale, da bi si prebile prehod proti vzhodu.
Na bojišču pred Kijevom je bil po treh dneh strahovitih bojev docela nničen en sovjetski polk.
Uničevalna bitka na Vzhodu se nadaljuje
Najhujši boji so na severnem in na srednjem bojišču - Nemško letalstvo zlasti napada obkoljene sovjetske oddelke
Berlin, 22. julija. 8. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj naslednje uradno vojno poročilo:
Na južnem delu vzhodnega bojišča zasledujejo nemško-romunske in madžarske čete pobitega sovražnika. Na vsem ostalem bojišču je vojna delavnost spet začela potekati ugodno s tem, da so bile uničene številne obkoljene sovjetske skupine.
Berlin, 22. julija, r. Po poročilih, ki prihajajo
*	bojišč v Berlin, je razvidno, da se boji na vzhodu nadaljujejo z nezmanjšano silo. Zlasti hudi so v severni Estoniji, kjer se hočejo Nemci med Pej-Puškim jezerom in med morjem prebiti proti Le-njngradu in so po nekaterih poročilih blizu zgodo-v**iske trdnjave Narve. Nič manj hudi boji so južno
.fejpuškega jezera na predelu med Pskovom
^strovom. Tu so najbrže nastopile vse sovjet-. ,® ®ile, ker je odpor nenavadno zagrizen. Sovjetske čete drže vsako postojanko do zadnjega moža. Pregled nad potekom boja je zelo težaven,
Ker so sovjetske In nemške edinice na širokem področju pomešane druge med druge, kakor dva glavnika. Na srednjem bojišču so poglavitni boji okoli amolenska, v Ukrajini pa še vedno pri No-vograau Volinjgkem, kjer Sovjeti izvajajo protinapade z oklepnimi edinicami in z letalstvom. Dalje južno od gornjem Dnjestru imajo sovjetske čete močno naravno ohrambo v globoki strugi te reke na mnogih mestih, toda nemško letalstvo in topništvo te postojanke vedno bolj majeta.
Budimpešta, 22. julija, s. Po madžarskem poluradnem poročilu se zasledovanje sovjetskih čet
v	Podolju nadaljuje Sovjetski oddelki skušajo uiti, da bi se umaknili čez Dnjester, kjer upajo organizirati odpor. Madžarske čete pa so se trdno obesile na sovražnika in med madžarskimi prednjimi stražami ter med zadnjimi sovjetskimi oddelki prihaja do živahnih spopadov.
Berlin, 22 julija s. Kakor poroča DNB je majhen oddelek nemških letal na osrednjem predelu ruskega bojišča včeraj napadel neko progo in sedemnajstkrat zadel dva sovietska vlaka ter ju docela uničil.
Pri napadu na sovjetske čete, ki so korakale proti važnemu cestnemu križišču, so nemška le-
Prvi nemški letalski napad na Moskvo
Stockholm, 22. julija, r. Po poročilu švedskih listov je Moskva v noči od 20. na 21 t. m. doživela množični letalski napad. Nad sovjetsko prestolnico je priletelo več ko dve sto nemških letal, ki so metala zažigalne in visoko eksplozivne bombe. Povzročile 60 precej škode. Letalski napad je trajal nad pet ur.
Ukrepi proti Judom v Bolgariji in na Madžarskem
Sofija, 21. julija, lp. S posebnim zakonskim ukazom je bilo določeno, kolikšni davek morajo plačati bolgarski Židje. Za Žide je smatrati tiste osebe, katerih eden od staršev je Žid. Židje bodo plačali 20% svojega premoženja, če premoženje ne presega treh milijonov levov, davek pa bo znašal 25%, če je vrednost njihovega imetja višja od treh milijonov. Imetje, ki je manjše od 12.000 levov ne plača nobenega davka. Ta zakonski ukaz se nanaša tudi na ozemlja, ki so bila nedavno priključena
^BuJimpešta, 21. julija, pl. Madžarska policija strogo nadzira žide in osebe židovskega porekla, ki večinoma simpatizirajo z boljševizmom. Na ta način hočejo preprečiti vohunstvo in sabotažna dejanja.
v Budimpešti so aretirati 1500 Židov i* Galicije, zaprli so jih v posebna koncentracijska taborišča. Mnogo židovskih trgovcev so tudi predali sodišču, ker so zviševali cene življenjskim potrebščinam.
ze in v kateri so življenjske pravice ter najvišje koristi bolgarskega ljudstva potrjene in zavarovane.
Po novi ozemeljski ureditvi, katero so prinesle zmage Osi, se Bolgarija in Albanija srečujeta na skupni meji. Obe navdihuje želja po čimbolj prijateljskem, čimbolj dejanskem in plodnem sodelovanju. Italija ima živo željo, da bi se odnošaji med obema sosednjima prijateljskima državama utrjevali. Čez Albanijo namerava Italija sama na vseh področjih ojačiti svoje odnošaje z Bolgarijo, da bi dosegla čim tesnejše duhovno zbližanje med obema narodoma.
Ekscelenca, stare in globoke zveze, ki družijo Italijo in Bolgarijo, so najpomembnejše priče veličastnih dogodkov, ki jih doživljamo. Morem vam zagotoviti, da italijansko prijateljstvo dt> vaše države ne bo nikdar odpovedalo, kakor ni odpovedalo v najtežavnejšem trenutku, ki ga je Bolgarija prestala. S temi čustvi dvigam kozarec, ekscelenca, na čast Nj. Vel. bolgarskemu kralju, na vašo osebno srečo, na srečo ekscelence ministra Popova, na napredek in bodočnost vašega plemenitega naroda.«
Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je odgovoril:
»Ekscelenca, zahvaljujem se vam iz vsega srca za prijateljske besede, ki ste jih izvolili nasloviti na naju in za topli sprejem, ki sva ga bila deležna povsod v Italiji. Srečni smo, da nam ta obisk daje možnost, da v imenu bolgarske vlade in vsega bolgarskega ljudstva izrazimo vam. Ekscelenca, čustva hvaležnosti za vse, kar ste storili za Bolgarijo.
Bolgarski narod ne bo nikdar pozabil, da ste
vi	bili prvi državnik, ki je povzdignil glas zoper krivice i* mirovnih pogodb, zaradi katerih je Bolgarija toliko trpela, in da ste z bojem zoper te krivice pomagali ojačevati vero bolgarskega naroda v boljšo bodočnost.
Prihajamo v Rim v trenutku, ko divja in dosega najvišjo napetost vojna, ki jo vodita Italija in Nemčija v imenu pravice za vse. Bolgarsko ljudstvo enodušno spremlja ta velikanski boj v Evropi in Afriki z občudovanjem, s simpatijo in z vero v popolno zmago.
Več kakor dve desetletji je Bolgarija ostala zvesta načelom, ki ste jih razglašali in izvajali vi. Znala se je upirati vsem sknšnjavam in se ni dala ukloniti po pritisku, ki naj bi spremenil njeno vedenje.
Bolgarija je srečna, da je doživela dan, ko se je tudi uradno pridružila trojni zvezi in je lahko pomagala pri uresničenju novega reda v Evropi. Zaradi zmag Osi, je Bolgarija postala soseda Albanije, s katero ni nikdar nehala vzdrževati dobrih prijateljskih zveze. Te zveze hoče ohraniti tudi v bodoče. Posebno veliko je naše veselje ob misli, da postaja Bolgarija po Albaniji hikratu soseda Velike Italije. Bolgarsko ljudstvo je srečno zaradi tega novega sosedstva in želi v nov} zalhodni meji videti tisto vez, ki bo po neomajnem prijateljstvu preteklih stoletij v bodoče srečno družila usodo dveh držav.
Ekscelenca, vaše besede, da so veličastni dogodki, ki jih doživljamo, še bolj utrdili starodavne in globoke zveze med Italijo in Bolgarijo, ter vaše zagotovilo, da prijateljstvo Italije do naše države tudi v bodoče ne bo nikdar odpovedalo, bodo vzbudile v bolgarski duši najgloblji odmev.
Ekscelenca, v imenu bolgarskega naroda vam lahko zagotovim, da bo Italija v njem dobila vedno najodkritosrčnejšega prijatelja na Balkanu. S temi čustvi dvigam kozarec na čast Nj. Vel. Kralja in Cesarja, na veličino njegovega vzvišenega in slavnega doma, na zdravje in osebno srečo vaše Ekscelence in na blagor italijanskega naroda.
Hrvaški vrhovni vojskovodja pri Hitlerju
Berlin, 22. julija, s. Hrvaški doglavnik. minister za narodno obrambo in vrhovni vojskovodja vseh hrvaških oboroženih sil maršal Kvaternik, podpredsednik hrvaške države, je bil včeraj dopoldne sprejet pri nemškem zunanjem ministru Ribbentropu, potem pa ga je v rhovnem glavnem stanu sprejel tudi Hitler. Pri razgovoru je bil navzoč tudi zunanji minister Ribbentrop ter vrhovni poveljnik nemške vojske maršal Keitel. Po razgovoru se ie maršal Kvaternik udeležil čaja, ki ga je njemu na čast priredil Hitler.
II Capo della misslone militare in Groazla ricevuto dal Duce
II Duce ha ricevnto il generale Oxilia, capo della missione militare presso lo stato indi-pendente di Croazia e lo ha intrattenuto so questioni riguardanti la missione militare. II Duce dopo aver ascoltato il rapporto del generale Oxilia gli ha dato le direttive da segnire nello svolgimento della sua at ti vi ta.
Duce sprelet generala Oxilta
Rim, 22. julija, s. Duce je sprejel generala Oxilia, načelnika italijanskega vojaškega zastopstva v neodvisni hrvaški državi. Z njim se je pogovarjal o vprašanjih, ki se tičejo tega zastopstva. Poslušal je poročilo generala Oxilia, potem pa mu je dal navodila, ki naj se jih drži pri svojem delovanju.
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan, 21. julija, lp. Vrhovno nemško poveljstvo poroča:
V boju proti Veliki Britaniji je letalstvo ponoči pred angleško vzhodno obalo potopilo dve tovorni ladji s skupno 11.000 tonami in en hitri čoln. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave na škotski vzhodni obali, na jugovzhodni angleški škotski obali in letališča na jugovzhoda Anglije.
V Severni Afriki so nemška bojna letala bombardirala angleške topniške postojanke in pristaniške naprave v Tobruku. V letalskih bojih so bila tri angleška letala sestreljena.
Pri poskusih angleških letal, da bi včeraj in danes zjutraj napadla obrežje Rokavskega preliva, so lovci skupno s protiletalskim topništvom sestrelili osem letal, gtražni čolni pa Štiri angleška letala.
Angleška bojna letala so ponoči na nekatere kraje v zahodni Nemčiji metala rušilne in zaži-galne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo malo žrtev.
Velike narodne proslave v vsej Romuniji
Bukarešta, 21. jul. Današnji romunski dnevnici objavljajo obširna poročila o včerajšnjih proslavah, ki so bile po vsej Romunijii zlasti pa v romunskih mestih, zaradi tega, ker je bila Besarabija osvobojena. Dnevniki objavljajo na prvih straneh slike o osvobojenih mestih v Bukovini in v Besarabiji. Na prvi strani so tudi slike kralja Mihaela, generala Antonesca, Duceja in Hitlerja. Pri proslavah so godbe igrale poleg romunskih himen tudi italijanske in nemške himne ter pesmi
Vesti 22. julija
Naloge, pred katerimi stoji zdaj nemška vojska, so največje, ki so kdaj čakale katero armado na svetu. Pred seboj ima ogromne prostore, ki jih mora osvojiti, obračunati mora z močno, dobro oboroženo in zagrizeno ter brezobzirno sovražnikovo armado, boriti se mora z zahrbtnimi napadi v zaledju, prodirati mora na ozemlju brez cest, po strašnih močvirjih, pesku in prahu. Njene zveze z zaledjem neprenehoma bombardira sovražnikovo letalstvo, toda zaradi vsega tega bo njena zmaga tem veličastnejša, je govoril snoči v nemškem radiu znani strategiSoi strokovnjak polkovnik Bade.
Žena ameriškega predsednika Roosevelta bo od
zdaj enkrat na teden govorila po ameriškem radiu o razvoju vojne v Evropi in o poglavitnih vojnih dogodkih. Takoj za njenim govorom bodo oddajali reklamo za neko veliko trgovsko družbo, ki bo predsednici plačevala bogato nagrado za njene govore.
Na severnem Irskem je povsod prišlo do hudih protestnih zborovanj, ker so angleške oblasti zaprle irskega nacionalističnega poslanca Hea-lyja, ki se je zavzemal za združitev severne Irske z neodvisno irsko državo.
Do večjih sprememb je prišlo včeraj v angleški vladi. Dosedanji podtajnik vojnega ministrstva je bil imenovan za prosvetnega ministra, za propagandnega ministra je bil imenovan Bren-dan Bračkom, dosedanji propagandni minister Duff Cooper pojde na Daljnji Vzhod. Izmenjanih je bilo več- državnih podtajnikov v raznih ministrstvih in pa ravnatelj angleške radijske družbe BBC.
Po poročilu belgrajskih listov je bilo v Belgradu
zaradi komunističnega sabotažnega delovanja ustreljenih 28 Srbov. Nemški poveljnik general Schroeder je dal razglas, v katerem vabi srbsko prebivalstvo, naj sodeluje z nemškimi oblastmi pri pobijanju take sabotaže.
Rooseveltova spomenica o resnosti sedanjega mednarodnega položaja
Roosevelt zahteva podaljšanje aktivne službe v ameriški vojski
Washington, 22. julija, s. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal zbornici zahtevo, naj za leto dni podaljša aktivno vojaško službo za narodno stražo in za izbrane rezerviste, češ, da je Amerika zdaj v neskončno večji nevarnosti, kakor pa je bila pred letom dni. Roosevelt je dal svoji zahtevi dramatičen poudarek s tem. da je velel posneti svoje besede na plošče. V svoji poslanici pravi Roosevelt:
»Danes je bistveno, da uradno izrečem tisto, kar zbornica nedvomno ve, t. j., da mednarodni položaj danes ni manj resen, temveč da je dosti težavnejši, kakor pa je bil pred letom dni. Po
mojem mnenju in po mnenju tistih, ki so o dogodkih poučeni, je tako resen, da je treba našo vojsko vzdrževati v popolnem obsegu in ne da bi zmanjšali kateri koli oddelek. Vsa ta vojska mora biti popolnoma pripravljam. Ker je v primeri z drugimi vojskami majhna, ne sme v nobeni obliki trpeti nereda ali razcepitve.«
Roosevelt je na koncu izrekel prepričanje, da se vojaki bolj od občinstva zavedajo, kakšen porazen učinek bi imelo, če bi vlada dovolila, da se sedanja ameriška vojska kakor koli razide in zaostane v izvežbanosti ter v številu.
Kiiinlev - ena sama velikanska baklja
Preden so Sovjeti zapustili besarabsko prestolnico, so jo polili z bencinom
in zažgali
e. Posebni
Z bojišča v Besarabiji, 22. julija, dopisnik agencije Stefani poroča'
Osvoboditev Kišinjevv, glavnega mesta v Besarabiji, so posebno slovesno praznovali v krajih, kjer jo zdaj giavni stan nemš^o-romunske vojske. Verskih svečanosti so se udeležili vsi romunski 'n nemški častniki iz glavnega etana ter italijanski nemški in uiponski vojaški odposlanci. Na trgu, kjer stoj-' pravoslavna cerkev, v kateri je bila služba božja, so bile postavljene vse tiste bombe, ki so jih zmetali sovjeti s svojih letal, pa niso eksplodirale.
Opravili so tu molitvs in naio odkrili ploščo, ki spominja na čas, ko so se sovjeti učeli posluževati svojevrstnega načina vojskovanja in vrgii mnogoštevilne bombe na katedra.o, ki je po čudežnem naltijučju ostala nepoškodovana, kakor pravi tamkajšnje ljudstvo, kjub temu da je bila zade‘a, Patrole. ki so vzdrževale zvezo med Kišinjevom in poveljstvom oddelkov, so povedalo, da je danes mesto Sihnjev e ja sama velikanska peč, en sam kup žerjavice, ki neprenehoma žari. Vse, kar je bilo v mestu, je postalo žrtev plamena. Vsako poslopje je zdaj baklja, ki je zajela vse, kar je zgor-Ijivega. Tri dni že besni ogenj, in vsa prizadevanja romunskih čet, da bi požar pogasile, so ostala brez uspeha. Od Kišinjeva, ki ima geometrično lege, kakor stoji zapisano v turističnih vodičih, 60 ostali samo še temelji in razvaline tistega, kar je bilo nekoč glavno mesto Besarabije.
Prvi romunski vojaki, ki so prišli v mesto, so se predvsem morali boriti proti ognju, zaradi katerega se ni videlo nikamor. Poskušali so se po-služiti brizgaln, da bi vsaj rešili hiše v predmestju. Bil je to trd boj, toda boj brez uspeha. Peščica ljudi, ki se ji je še posrečilo uiti organiziranemu divjanju boljševikov, je pripovedovala, da so sovjetske čete v zadntem 'renutku, preden so zapustile mesto, ki ga niso mogle braniti, polile z bencinom vse hiše v mestu, drugo za drugo in jih potem zažgali. Če boljševiki niso hoteli pustiti za
Z Goriške in Krasa
GoriJki nadškof msgr. Mnrgotti v avdicncl pri (luceju. Koncc prejšnjega tedna je bil »prejet pri Mussoliniju v Beneški palači goriški nadškof msgr. lir. Margotti, ki je pretekli četrtek odpotoval v tiim. Duce ga je pridržal dalj časa in se z njim (iubeznjlvo razgovarjal. — V Rimu pa se zdaj mudi tudi nadškof iz Udin, msgr. Nogara ki je bil včeraj t;prejet pri papežu, še prej pa je obiskal vatikansko iržavno tajništvo. Začasa svojega bivanja v Rimu Is msgr. Nogara gost svojega brata, prof. Bartolo-nea Nogara, generalnega ravnatelja za spomenike tu muzeje v Vatikanu.
26 letnica bitke pri Podgori. Prejšnji petek so s posebnimi slovesnostmi praznovali 26 letnico Ifitke pri Podgori. Vojni prostovoljci polka »Santa Oorizia« so se v ta namen zbrali na Podgori, da si pokličejo v spomin ognjeni krst prostovoljcev iz Julijske Krajine ter obenem počaste spomin na vse tiste, ki so v tej krvavi bilki padli.
Občni zbor podpornega društva v Gradiški. Pretekli teden je bil v Gradiški v mestni hiši občni . /.bor tamkajšnjega podpornega društva. Navzočni iniso «0 bili poleg drugih tudi župan, zastopniki stranke . , in predsednik krajevnega Društva številnočlanakih
*	družin. Na občnem zboru so prebrali in pdobrili poročila o delovanju tega društva v pretekli poslovni nobi od 1. julija 1940 do 30. junija 1941. Iz poročila je razvidno, da ie bilo v tem času 481 oseb obdarjenih z najpotrebnejšimi živili, obleko In s podporami. Slednjič 30 na zborovanju odobrili tudi načrt za bodoče delo v razdobju od 1. julija 1941 do 30. junija 1942.
Tržne cene v Čedadu. V Čedadu so pristojne oblasti zdaj določile najvišje dovoljene cene tamkajšnjemu trgu. Po tem maksimalnem ceniku je na primer krompir v nadrobni prodaji po 1.40 L za kg, paradižniki po 2.10 L, nov radič po 2.30 L, pesa po 1.10 L, ohrovt po 1 L, korenje po 1.70 L, kumare po 1.90 L, čebula po 1.50 L, stroxji fižol po 1.50 L, grah po 2.80 L, ežlena po 1.80 L, in marelice po 4.50 L. Kakor rečeno so to cene za prodajo na drobno. Na debelo pa *o navedeni pridelki Se precej cenejii.
seboj ničesar, kar je nekoč predstavljalo Kišinjev, pa so zapustili neizbrisna znamenja njihovih metod, ki so prav takšne kot metode vseh barbarov, zapustili so znamenja maščevanja.
Uradno poročilo o položaju v Smolensku
Berlin, 22. julija, s. Nemška uradna agencija takole popisuje položaj v mestu Smolensku:
Smolensk kaže vse značilnosti mesta, ki so ga
razdejali boljševiki. še danes se kopičijo velikanski oblaki dima nad ostanki pogorelih hiš, ki 60 jih sovjetske čete na svojem umiku zažgale, ne da bi se pri tem kaj ozirale na prebivalstvo. Iz mestne jetnišnice se dviga kužen smrad. Tu so bile na delu grozeče patrole GPU, katerih zločinskemu delu je naredila konec zmaga nemškega orožja. Na stotine in stotine trupel, nad katerimi so ee razdivjali boljševiki, leži tu. Po mestnih ulicah gredo med dvema vrstama napol razdejanih bojnih vozov in toj>ov v neskončni vrsti rdeči ujetniki, ki bodo poslani v koncentracijska taborišča. Civilno prebivalstvo, ki 6i zaradi nasilja sovjetske policije ni upalo iz hiš, je začelo zdaj boječe prihajati na dan in se svobodno gibati po mestu. Na vseh cestnih križiščih so postavljene table z nemškimi napisi, ki kažejo pot neskončnim nemškim kolonam na njihovem pohodu proti vzhodu.
Maceliai puniti
Le squadre della R. Questura, incaricate della vigilanza annonaria, riei giorni seorsi hanno di-chiarato in contravvenzione, per abusiva maggio-razione dei prezzi, i 6eguentl esercenti di macel-lerie:
1) Marjeti* Lnigi, Poljanska 77;
2) Musar Giuseppe, Sv. Petra cesta 61;
3) Peršin Antonio, Vodovodna 34;
4) Ponikvar Luigi, Vodnikova 240.
Oltre alla . denunzia aH’Autorita Giudiziaria,' pel Peršin ed il Ponikvar l’Ecc. L’Alto Commissa-rio ha disposto la sospensione della loro attiviti e la chiusura delle loro macellerie per la durata di giorni 10, metre per il Marjetič ed il Musar, in considerazione della gravitži della infrazione commessa ed essendo recidivi, ha revocato la licenza.
Per il Peršin ed il Ponikvar resta fermo l’Ob-bligo di corrisjx>ndere i salari ai propri dipen-denti durante il periodo della chiusura.
Lubiana, 17. luglio 1941-XIX.
Kaznovani mesarji
Policija in nadzorstvo nad cenami živil je v preteklih dneh kaznovala naslednje mesarje, ker so prodajali meso dražje, kakor pa je dovoljeno:
1. Marjetiča Alojza, Poljanska cesta 77;
2. Musarja Jožefa, Sv. Petra cesta 61;
3. Peršina Antona, Vodovodna cesta 34;
4. Ponikvarja Alojza, Vodnikova 240.
Za Peršina Antona in Ponikvarja Alojza je Eksc. Visoki Komisar še poleg tega, da sta bila ovadena sodišču, odredil, da se jima prejx>ve prodajanje^ in se jima zapreta mesariji za deset dni, Marjetiču in Musarju pa se zaradi hudega prestopka in ponovne kršitve predpisov odvzame obrtno dovoljenje.
Mesarja Peršin in Ponikvar sta dolžna plačevati svoje uslužbence tudi v času, ko sta njuni trgovini zaprti.
Ljubljana, 17. julija 1941-XIX.
Te in one zanimivosti izpred sodišča
Ljubljana, 22. julija.
Vse kazenske zadeve na okrajnem, kakor tudi na okrožnem sodišču, ki se osredotočujejo na pobijanje draginje in so na breme raznim navijalcem cen, verižnikom, draginarjem in skrivalcem blaga, so pred sodniki obravnavane kot nujne in zato obtoženci nikakor ne morejo računati na sodne počitnice, da bi tako svojo zadevo nekoliko zavlekli.
Prav zanimivi primeri prestopkov proti draginjski uredbi in proti uredbi o ccnah so sedaj na dnevnem redu. Nekatere sodbe so postale že pravomočne in so zadeve končnove-ljavno rešene ter morajo obsojenci prestajati primerne, njim določene zaporne in druge kazni.
Ko je bila od Vis. Komisariata določena doba za izmenjavanje dinarjev v italijanske lire. doba od 19. do 27. junija, ko so se prve dneve izmenjavali bankovci po 1000 din, so mnogi trgovci in tudi drugi pridobitniki zavzeli stališče, da ne bodo sprejemali tisočakov kot plačilno sredstvo v svojih trgovinah in podjetjih. Res so mnogi odklanjali tisočdinarske bankovce v plačilo m to v dneh, ko je trajala njih pravilna zajnenjava in so še vedno bili veljavno plačilno sreastvo. Mnogi ljudje so skušali tisor rake spremeniti v lire na ta način, da so po raznih trgovinah kupovali obleko, obutev itd. Nekateri trgovci pa so odklanjali sprejem »jur-jev«. Stranke so jih ovadile.
Nekatere razprave nam odkrivajo manipulacije z nakupom in prodajo jajc. Mestna občina je v začetku maja prodajala jaica z žigom »Jugoslavija«. Takrat jih je prodajala po
0.75 din komad. Mnogi so ta jajca pokupili in jih potem prodajali v svoji branjariji po 1.75 komad. Kupovali pa so jih tudi od prebrisanih verižnikov, ki so se postavljali pred stojnico mestne občine, tam kupovali jajca in jih prodajali branjevcem proti čednemu dobičku. Sedaj se branjevci, ki so obtoženi zaradi navijanja cen, izgovarjajo, da so sami jajca z žigom »Jugoslavija« plačevali po t.25 din komad in smatrajo, da je bil njih dobiček odnosno zaslužek po 25 par upravičen in po zakonu ute-
meljen. To pa ne drži, kajti tudi oni bi morali vedeti, od kod izvirajo ta jajca, ker jih nihče drugi ni imel v zalogi in 'prodajal ko mestna občina sama.
Rajši je odnesla kokoš domov! To se je res primerilo tudi na živilskem trgu. Proti koncu maja je neka ženska, stanujoča na periferiji mesta, ki trguje s kurami, prinesla na trg lepo kurico. Zahtevala je za njo kar 90 din. Tržni organ jo je mirno in uradno opozoril, da je ta cena za koko? visoko pretirana, ker je določena za kokoši cena 60 din. Ženska je nejevoljna odšla s kokošjo domov. Sedaj ima sitnosti na sodišču.
Za glavne prestopke proti uredbi o pobijanju draginje je pristojno okrožno sodišče, kjer sodi prestopnike — tako navijalce, veriž-nike in druge draginarje kazenski sodnik — poedinec. Za mnoge prestopke pa je še pristojno okrajno sodišče, kjer zaznamujejo od tedna do tedna nove ovadbe in nove kazenske zadeve, ki jih obravnavajo prav tako, ko na okrožnem ( sodišču, kot nujne. Pretekli teden je okrajno sodišče po splošnem seznamu in pregledu zaznamovalo 29 tekočih kazenskih zadev zaradi prestopkov proti draginjski uredbi. Sodišče je izreklo 4 oprostilne sodbe, proti katerim je namestnik drž. tožilstva prijavil priziv, obsojenih je bilo 5 obtožencev na večje ali manjše zaporne in denarne kazni. Obsojenci so prijavili priziv. V 12 zadevah vodi sodišče še poizvedbe in bodo razprave razpisane prihodnje dni. Veliko je število prestopkov po členu 8 protidraginjske uredbe. Okrajno sodišče jih sedaj zaznamuje kar 16. Mnoge zadeve, ki so prvotno bile predložene okrajnemu sodišču, so bile oddane okrožnemu kot pristojnemu sodišču v nadaljno [»stopanje.	—	d.
V Novem mestu je padel blteu Rokodelskega doma Jožef Primc in si pri_ padcu zlomil roko.
V Trbovljah je umrl krojač Jožef Novak.
71 letna posestnica Marija Drobničeva je padla in je dobila hude notranje poškodbe.
Šivilja Ana Mravlje pa je padla s kolesa in si zlomila levico.
V treh vrstah...
Kakor je računati bo na ozemlju Ljubljan. pokrajine 34.500 kmečkih posestev, obdelane zemlje pa bo 260.000ha. Povprečna površina kmečkega posestva torej znaša 7.5 ha, kar pa ni dovolj, da bi se produkcija na kmečki zemlji u*pe&no razvijala. Od celokupne površine odpade na njive 74.000 ali 28%, na travnike in livade 98.000 ha ali 38%, na pašnike 77.000 ha ali 29%.
V Ljubljanski pokrajini je 110.000 glav goveje živine in 16.000 konj.
V Studencih pri Mariboru so potegnili Iz Drave trupelce 6 letnega fantka, ki je v zgornjem toku padel po neprevidnosti v vodo.
Iz Gornje Štajerske je prišlo več deklet, ki bodo pomagale pri žetvi. Prišle so v Šoštanj, kjer so jih slovesno sprejeli.
V Celje je prišlo sporočilo, da sta padla za Ftihrerja in narod v bitki pri Kovnu trgovski pomočnik Ladstatter Hinko, rodom iz Domžal, uslžbenec pri Tvrdki Jagodič v. Celju, in 21 letni Ernst Sormann iz Celja.
Novice iz Države
Nič več svečanih proslav. V Rimu je izšel odlok, po katerem je za ves čas, dokler bo trajala vojna, prepovedano prirejati kakršnekoli svečane proslave, slavnostne dneve in podobne slovesnosti, ki jih dovoljuje zakon iz leta 1929. V kolikor ne bo drugače odrejeno, bo predsedništvo ministrskega sveta za vsak posamezni primer posebej določilo, ali bodo smele biti slovesne ljudske svečanosti, ali ne.
Število prebivalstva v Italiji, Po podatkih, ki
jih objavlja »Službeni list«, je imela Italija na dan 30. junija 45,209.937 prebivalcev. Mišljeno je pri tem le tisto prebivalstvo, ki živi v 98 pokrajinah evropske Italije, torej brez novih pokrajin, med katere spada tudi ljubljanska, ter brez kolonij. Italijanska prestolnica Rim pa je imela na isti dan žc 1,388.528 ljudi. .
Opozorilo Švicarjem, ki žive v Benetkah. Švicarski konzulat v Benetkah opozarja švicarske državljane, ki žive na področju tega konzulata na zadnje predpise italijanskih oblasta, na podlagi katerih morajo tujci, ki bi radi v Italiji potovali iz enega kraja v drugi, poprej poizvedeti pri krajevni policiji, če veljajo za tisti kraj, kamor nameravajo potovati, posebne omejitve glede gibanja ter v takšnem primeru vložiti po6ebno prošnjo za potovanje.
Nove naprave za pridobivanje broma v Cagliariju. Kakor poroča agencija »La Corrisponden-za«, je družba »Italijanski brom« z izredno naglico dokončala dela pri graditvi posebnih naprav, s pomočjo katerih bodo v bodoče pridobivati v solarnah pri Cagliariju iz morske vode brom. Nove naprave zdaj že služijo 6vojemu namenu in vse obratovanje poteka, kakor poroča omenjena agencija, zelo zadovoljivo.
Znova potrjenih pet smrtnih obsodb. Te dni je prizivno sodišče v Cagliariju znova razpravljalo o razsodbi, s katero je bilo pet oseb svo-čas obsojenih na smrt zaradi trikratnega roparskega umora. 28. marca letos so prišli na zatožno klop pred sodiščem v Cagliariju Eduardo Si-rigu, Paolo Damu, Giusseppe Zeullo, Enrico Pi-lia in Giovanni Lallai. Obtožnica jim je olitala. da so 11. maja lani vlomili v stanovanje Efisia Ma-rogija, bogatega posestnika v Mandasu, ter z namenom, da se polaste njegovega premoženja, ubili njega, njegovo Zono in hišnico Marijo Oru. Res so tedaj odnesli 32 bankovcev po 1.000 lir, listnico s štirimi zlatimi šterlingi in nato še lov. sko puško. Policija jih je kaj hitro izsledila in zaprla. Sodišče jih je, kakor rečeno, 18. marca letos obsodilo na smrt, proti čemer pa je bil vložen priziv. Zdaj pa je drugostopno sodišče v Cagliariju ponovno potrdilo njihovo 6mrtno obsodbo.
Irena in Maks Kirbos, ki sta pred kratkim z velikim uspehom nastopila s samostojnim baletnim večerom in se predstavila ljubljanskemu občinstvu kot plesalca izredne tehnike in znanja, priredita v soboto, dne 26. t. m., _v opernem gledališču svoj drugi solistični baletni večer. Ker bo program obsegal deloma nove plesne kompozicije, na ta večer že danes opozarjamo. Program celotnega večera priobčimo pozneje.
Ilx«l Munih« i
Za tiste, ki ljubijo glasbo
Iz knjige »Spomini in ntrinki*
Medtem ko so drugi trpeli tam zunaj v mrazu, sem jaz sedel doma v prijetni, topli sobi, in namesto da bi jim pomagal, sem docela nanje pozabil, ker sem bil čedalje bolj zatopljen v bližajoči se izpit in sem vedno mislil le nase. Potem pa sem nekega dne nenadno zapustil stanovanje in ee preselil v H6tel Dieu, da bi nadomeščal nekega tovariša, in več tednov nisem napravil koraka iz bolnišnice.
Tako živo se še spominjam, da je bilo ravno na novega leta dan, ko sva ee spet srečala. Bilo je po maši in ljudje so se ravno usipali iz stare stolnice, ko sem šel čez notredamski trg.
Kakor po navadi je stala vrsta beračev pred vhodom in verne prosila za vbogajme. Ostra zima je pomnožila njih število in poleg običajnih pros-jakov, pohabljencev in slepcev, ki eo zmeraj postajali ob cerkvenem vhodu in izpovedovali na glas zgodbo svojih nesreč, se je znašla tu še molčeča gruča slučajnih bednikov — ubogih revežev, ki jim je sneg pokopal vsakdanji kruh, mraz pa strl njih ponos.
Na skrajnem koncu, nekoliko oddaljen od ostalih, je stal postaren mož s sklonjeno glavo in klobukom v iztegnjeni roki — z bolestnim začudenjem sem prepoznal svojega prijatelja. Bil je napravljen v oguljeno obleko, brez abruškega plašča, brez lajne m brez opice. Sprva me je vleklo, da bt stopil k njemu, a prešinil me je neznan neroden občutek in me zadržal. Občutil sem, da sem zardel in nisem se zganil z mesta. Zdaj pa zdaj je šel kdo mimo, se za hip ustavil in delal, ko da išče nekaj po žepih, a nisem videl, da bi kak novec padel v starčev klobuk.
Prostor se je počasi praznil in presjaki so z majhnimi izkupički odracali drug za drugim. Nazadnje je prišla iz cerkve deklica, ki jo je vodil veljaven gospod v žalni obleki. Deklica je 8 prstom pokazala na mojega starega prijatelja, nato stekla k njemu in mu položila v klobuk srebrnik. Starček je ponižno sklonil glavo v zahvalo, mene pa je prevzelo, da sem se hotel mali dobrotnici posebej zahvaliti, tako zelo mi je bilo vse to všeč. Moj prijatelj je drhgocen dar skrbno zavil v star robec in sklonjen, ko da bi še vedno nosil na hrbtu lajno, je počasi odkorakal.
Slučajno sem bil tega dne prost in ker sem sl misMl, da bi mi kratek sprehod pred obedom
pomagal pozabiti na bolnišnico, sem šel počasi za njim preko Seine.
Nekajkrat sem ga dohitel in hotel sem mu položiti roko na rame pa ga pozdraviti: »Buon giorno, Don Gaetanol« A vselej sem se v zadnjem hipu spet umaknil, ne da bi sam prav vedel zakaj, in pustil, da je stopal nekaj korakov pred menoj.
Leden veter nama je bril naravnost v obraz in zvil sem se še tesneje v svoj kožuhast plašč. A tedaj sem se nenadno vprašal, zakaj sem vendar ravno jaz tisti, ki imam tak topel in udoben kožuhast plašč, poštami mož, ki je stopical pred menoj, pa je imel le oguljen star suknjič? Zakaj je mene čakal obed, njega pa ne? Zakaj naj bi jaz imel prijetno in prav toplo zakurjeno sobo, medtem ko je starček moral ves dan bloditi po cestah, da bi kje dobil malo hrane, pa se zvečer vračati v svojo podstrešno sobico, ki mu ni dala zavetja pred ostro zimo, in se pripraviti za borbo za vsakdanji kruh naslednjega dne?
Tedaj se mi je nenadno zasvetilo, zakaj me je oblila rdečica, ko sem ga zagledal pred cerkvijo Notre Dame; spoznal sem, zakaj se nisem mogel odločiti, da bi stopil k njemu in ga nagovoril. Sram me je bilo pred tem starčkom, sram, da mi je življenje izkazovalo tako nezaslužene dobrote, a njemu bilo tako trdosrčno. Bilo mi je, ko da sem starčku nekaj vzel, kar bi mu moral vrniti; zdelo se mi je, da je bil to ravno moj kožuhasti plaSč.
Nenadno pa je bilo mojega premišljevanja konec, kajti starček se je ustavil ra se zagledal v neko izložbo. Pravkar sva bila prekoračila Mau-bertjev trg in zavila v Boulevard St. Germain. Drevored je bil poln ljudi, tako da sem se mu lahko čisto približal, ne da bi me opazil. Ustavil se je pred lepo slaščičarno, nato pa v moje začudenje brez oklevanja vstopil. Postavil sem se pred izložbo, vštric drgetajočim pobalinom, ki so stali tu docela ukopani pred nedosegljivimi sladkostmi, in opazoval sem, kako je starček skrbno razvezal robec in položil dar male deklice na mizo. Komaj sem se utegnil umakniti, ko se je starček že vrnil z rdečim zavitkom slaščic v roki. Z naglimi koraki se je odnravil v smeri proti Jardln des Plantea
Vse, kar sem videl, me je močno presenetilo in iz radovednosti sem šel za njim. Zadržal je korak, ko se je približal malim stanovanjskim brlogom zadaj za Hdspital de la Piti6 in videl sem ga izginiti v umazano staro hišo. Počakal sem zunaj minuto ali dve, potem pa sem se splazil skozi čisto temen vhod, šel gor po podrtem stopnišču in zagledal pred seboj odprta vrata. Ledena, mračna soba, v sredi trije razcapani otročiči, ki so se stiskali okrog ponve z napol ugaslo žerjavico, v kotu edini kos pohištva — snažna železna postelja, na steni nad njo razpelo in rožni-venec okrog, v bližini okna pa podoba Matere božje, okrašena s pisanimi papirnatimi rožami: bil sem v Italiji, v svoji ubogi izgnani Italiji.
Najstarejša izmed deklic mi je pojasnila v čisti toškanščini, da stanuje Don Gaetano v podstrešju. šel sem gor in potrkal, a ker ni nihče odgovoril, sem vrata sam odprl. Svetel ogenj je plaj>olal v sobici. Don Gaetano je klečal pred nizkim štedilnikom in pogreval majhno pekačo nad plamenom. S hrbtom je bil obrnjen proti vratom in na tleh poleg njega je ležala stara ženica, pogrnjena s poznanim abruškim plaščem. Ob Štedilniku je bil razgrnjen papir, na njem pa razno dobrote: pomaranča, orehi in rozine, zraven pa je ležal rdeči zavitek. Don Gaetano je vrgel košček sladkorja v pekačo in mešal s paličico. Slišal sem, ko je s prepričljivim glasom dejal: >Che bella roba, che bella roba, quantc 6 buono questo latte con lo zuchero! Non piangi, anima mia, adesso siamo pronti!« (»Kako lepe 6tvari, kako lepe stvari, kako dobro je to mleko s sladkorjem! Ne jokaj, duša moja, zdaj bo pripravljeno!«).
Rahel šum je bil slišati izpod abruškega plašča in prikazala se je majhna črna roka ter segla po rdeči zavitek.
»Prima il latte, prima il latte!« (»Najprej mleko, najprej mleko!«) je posvaril starček. »Non importa, piglia tu una!« (»Nič ne de, le vzemi enega!«), se je pokesal in vzel iz zavitka velik žgan mandelj. Mala roka je spet izginila in pod plaščem se je slišalo hrustanje. Don Gaetano je vlil toplo mleko v pekačo, nato pa skrbno odkril plašč. Tam je ležala uboga mala opica. Dihala je hitro in oči so ji žarele v vročici. Lica so ji hudo upadla in bila je pepelnatosiva.
Starček jo je posadil na kolena in nežno kakor mati ji je vlival nekaj žličk toplega mleka v gobec. Ravnodušno je pregledovala razgrnjene sladkarije in gospodarju počehljala brado. Bila
Iio tako pobita, da je komaj držala glavo pokonci. Zdaj pa zdaj je tako zaknšljala, da se je tresla po vsem drobnem telesu in z obema rokama se
je prijela za senca. Don Gaetano je žalostno zmajal z glavo in narahlo položil malega bolnika nazaj pod plašč.	__
Ko me je zagledal, je lahno zardel. Povedal sem mu, da sem ravno prišel mimo, ko je vstopil v hišo in da sem si dovolil iti za njim po stopnicah. Da bi mu rad voščil dobro jutro in mu dal svoj naslov v nadi, da mi bo prihajal igrat kakor doslej, sem mu dejal. Nehote sem se med govorjenjem oziral okrog po lajni in Don Gaetano, ki je takoj razumel, mi je razodel, da ne igra več lajne — zdaj poje. Poškilil sem na dragocen kup drv poleg ognjišča, na novo rjuho, ki je vi, sela pred oknom, da ne bi bilo prepiha, na slaščice na papirju — in tudi jaz sem razumel.
Opica je bila že tri tedne bolna — »la febbre« (»vročina«), je pojasnil starček. Klečala sva vsak na svoji strani žimnice in bolna žival me je pogledala z mutasto prošnjo za pomoč. Imela je vroč nos, kakor ga imajo bolni otroci in^ psi, na-gubančeno lice kakor stara, zelo 6tara zenica in v očeh je bil precej človeški izraz. Dihala je prav na kratko in slišala sva, kako ji je hrkalo v gol. tancu. Diagnoza ni bila težka — imela je jetiko. Sem pa tja je iztegovala svoje suhe ročice, ko da bi naju prosila, naj ji pomagava, in Don Gaetaao je mislil, da dela tako, ker želi, da bi ji puščala kri. Prav rad bi bil ustregel v tem primeru, £e-prav bi to bilo načelno v nasprotju s pravim zdravljenjem, če bi le mogla doseči s tem kak« korist. A predobro sem vedel, da je to cisto neverjetno in z vsemi močmi sem skušal Don Gae-tana prepričati o nesmiselnosti takega ravnanja.
V	teh časih sem imel prijatelja, ki je bil čuvaj opic v živalskem vrtu Jardin des Plantes. Še isti večer je prišel z menoj, da bi si jo ogledal. Dejal je, da ni nobene pomoči in nobenega upanja. In prav je imel. V Don Gaetanovi podstrešni sobi je ogenj gorel še teden dni, potem je ugasnil in v starčevem domu je spet bilo mračno in mrzlo kakor poprej.
Res je sicer, da je svojo lajno spet dobil iz zastavljalnice in sem pa tja je še padel kak bakren novec v njegov klobuk. Ni umiral za lakoto in to je bilo vse, kar si je v življenju želel.
Prišla je pomlad in jaz sem zapustil Pariz. Bog ve, kako je bilo potem z Donom Gaetanom.
Ce bi slučajno kdaj zaslišali na vašem dvorišču otožno staro lajno, pojdite k oknu in vrzite kak novec ubogemu blodečemu godcu — morda bo to ravno Don Gaetanol Če se vam zdi, da vas njegova lajna nadleguje, recite mu, naj se postavi malo bolj stran, a nikar ga surovo np odženitel Saj mora že tako slišati toliko trdih besedi, zakaj bi torej ne bili ljubeznivi z njim — vsaj mi, ki ljubimo glasbo.
Obisk pri rojaku v Argentini, ki 50 let ni govoril s Slovencem:
»Z Bogom pa govorim še zmeraj po slovensko«
Te «ini j« dospelo v Ljubljano glasilo naših rojakov v Argentini, verski list »NUše duhovno življenje«. V njem popisuje izseljenki duhovnik Janez Hladnik svoje obiske pri Slovencih po Argentini in navaja naslednjo genljivo sliko:
Sveže orane njive tukaj, tam pa zelene v mladi pšenični setvi ali v detelji; tam stoji prijazna domačija sredi drevja, tam nekje črede iivme na paši... daleč tam na koncu, na precej visoki vzpetini pa kaže v nebo vitki zvonik cerkve San Deni to (Benedikt). Tamkaj si je ustvaril dom naš rojak Jožef Bizaj iz Cerovega in do njega smo se namenili. Tisti dan smo izbrali in smo zdrčali po gladki cesti do San Benita. Tam smo pa zavili v stran in kmalu smo bili na ponosnem kmečkem domu, ki je tako živo podoben domačiji doma, da sem kar obstal.
Voziček, »zapravljivček«, so mu rekli doma, ker je bil le pri gosposkih hišah, ki so imeli konje, je bil tam. S prav takim sem se marsikdaj peljal na Vrhniko, v Ljubljano, v Idrijo..
Saj je že davno zgubil vse stike s Slovenci. Pred
50 leti je prišel sem. Kupil je zemljo. 70 ha meri njegov grunt. Zgradil si je prav lep dom, prostoren in prikupen in še lepoten vrtiček si je zasadil, da 6e lahko skrije tamkaj v prijetni senci v času vročega sonca.
Kar težko mu je šla od kraja slovenska beseda. Saj si kar ni zaupal, če bo šlo še prav. Slovensko je v 50 letih le z ženo govoril, a le tedaj, kadar sta imela željo, da ne razumejo otroci.
Stopili smo, da si ogledamo gospodarstvo.
Sredi dvorišča, na visokem drogu je brnela vetrnica v močnem vetru. Kaj bi to pomenilo, sem ugibal. Navadno postavljajo veternice le za črpanje vode iz taji. A ta ne služi temu namenu. Žica, katera je peljala do električne luči, mi je kmalu pojasnila pomen te naprave. Bil je dinamo na veter, ki naj proizvaja elektriko za dom. Prav za male denarje je tako hiša preskrbljena z zadostno lučjo.
Peljal nas je gospodar v kurnico. Stopili smo skozi ograjo in glej: vse tja do druge ograje polno samih golobčkov... Ne, saj to niso golobje. Kokoši so, bele, pa tako enake... Celo morje samih belih pišk. Tistele imajo tri mesece, tistele dva, je kazal na drugo stran bele piščance, a tamle, nas
i je peljal dalje... so pa čivkali najmlajši, kateri 60 pravkar zlezli iz lupine.
Tole je pa koklja, je pokazal valilno napravo, ki jo je sam sestavil, pa se mu je izborno obnesla.
Kakih 1500 živali je greblo in brskalo, tekalo po zeleni trati in peščenih prostorih.
Takole si moramo pomagati, je menil gospodar. Kdor ne pozna kmetovanja tukaj, bi si mislil, da je tole bogastvo. Mi pa, ki s tem živimo, vemo, da mora človek vse sile napeti in iskati pridelka na polju, pri živini, pri kokoših. Na vse kraje in V6e načine je treba iskati. Tele kokoši (leghornske pasme) 60 pridne za jajca. Prav zato jih imamo, ker radi mesa se kokoš te vrste prav nič ne splača. Vsaka več poje, kot bi mogel dobiti zanjo. Za zakol nima tak petelinček nikake cene, ker ima premalo mesa.
Stopili smo tudi skozi kurnike. Na eni strani imajo v več »nadstropjih« gnezda, ki si jih po svoji kurji pameti izbirajo. Da 6te jih videli, kako se lepo vrstijo ena za drugo in za vse na 6vetu ne bi šla v drugo gnezdo, ki ga vidi praznega. Kokoši so pa tudi pod natančnim nadzorstvom, da vedno vedo, koliko jajc je znesla vsaka in tako hitro odstranijo tisto, ki je samo za napoto, to delo bi pa bilo nemogoče, če ne bi imele kokoši navade, da se na ves glas pohvalijo, kadar svoje delo ^dovrše.
Žalostno 60 gledali petelini iz svoje zapore. Se je že izvalilo dosti novega zaroda. Sedaj naj kokoši mirno, brez njihove zmote vrše svoje delo. Petelini bodo pa šli na — mizo...
Še to in ono smo si ogledali. Nato nas je peljal v hišo.
»Tukajle jjoglejte!« mi je pokazal omarico. V predalu je bilo vse polno mašnih knjig. Baragova »Dušna paša« še v starinski izdaji, ki io je prinesel s seboj in še več drugih slovenskih molitvenikov iz starih časov. »Takole, glejte,« mi je pravil, »slovensko ne govorim 6koraj nikoli. Z Bogom pa še zmeraj samo slovensko. Ti molitveniki so mi ne le drag spomin, ampak tudi veselje. Tole je pa knjiga, ki mi jo je dal tukajšnji župnik, ki prav velikokrat pride k nam. Sva si zelo prijatelja. Saj grem vsako nedeljo v cerkev. Pa tudi otroci gredo vselej.«
Postregel nam je še z dobro kapljico, ki jo je napravil že pred leti iz mendoškega grozdja. Potem smo se poslovili.
Razpis nabave kuriva
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino razpisuje na podstavi 51. 86 zakona o državnem računovodstvu nabavo kuriva, in sicer:
60 m3 mehkih drv za podkurjavo, žamanje,
' 300 m’ bukovih drv v cepanicah,
550 ton premoga kosovca z najmanj 450 kalorijami in
250 ton premoga orehovca z najmanj 4200 kalorijami.
Drva morajo biti suha, zdrava, rezana po 1 m dolžine. Bukova drva morajo biti v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč.
Premog mora biti lepo separiran, in sicer ko-sovec z nad 60 mm, orehovec pa z nad 20 mm dimenzije, brez smeti in prahu, ker se ujsorablja za centralno kurjavo.
Količina kuriva posamezne vrste se mora po potrebi zvišati ali zmanjšati.
Ne zahteva se ponudbe celokupne dobave po istem ponudniku, temveč more posamezni ponudnik staviti ponudbo tudi samo za posamezno vrsto kuriva.
Cene je ponuditi v lirah, in sicer za drva po 1 m* franko dvorišče palače Visokega komisariata, Bleiwedsova cesta 10, premog pa za tono franko vagon železniška postaja Ljubljana, glavni kolodvor.
Dobavni rok za drva je najdalje do 30. avgusta t. 1., za premog pa za 300 ton kosovca ki 150 ton orehovca takoj po odobritvi dobave, ostanek pa po posebnem odpoklicu. Drva se bodo prevzemala na dvorišču palače Visokega komisariata, in sicer zložena paralelno brez križev, premog pa na železniški postaji Ljubljana, glavni kolodvor.
Taksirane ponudbe je predložiti v zaprli kuverti najdalje do 30. julija t. I. ekonomatu Visokega komisariata.
Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu Visokega komisariata, BJei\veisova cesta 10, soba štev. 30.
Za Visokega Komisarja: dr. Bisia.
Concorso
L’Alto Comraissarieto per la Provincia di Lu-biana in base alPart. 86. della Legge sulla Ragio-neria dallo Stato mette in concorse la fornitura di combustibili e precieamente di
60 m* di legno dolce per attizzare, frasche;
300 m* di legno di faggio in sverze;
550 tonn. di carbone grosso di almeno 4500 ca-lorie e
250 tonn. di carbone minuto di almeno 4200 ca-lorie.
Le legna devono essere secche, sane, tagliate nella lunghezza di 1 m. Le legna di faggio devono essere fomite in pezzi di legno spaccati di lunghezza di 1 m, senza rotonditž e senza ceppi e nocehi.
II carbone deve essere bene separato e cioč f-i rmrfl carbone grosso con oltre 60 mm e il carbone minuto con oltre 20 mm di dimensione, senza imrnon-iiJ OOaizie e polvere, dato che servira per il riscalda-mento centrale.
La quantit& del combustiblle delle singole spe-cie do v rž esser aumentata o diminuita a secondo il bisogno.
Non si richiede Pofferta per tutta la fornitura da parte di un solo offerente e il slngolo offerente pud far l’offerta anche per una o piu epeoie di combustibile.
I prezzi bisogna che siamo calcolati in lire e precieamente per legna per 1 ma franco cortile del palazzo del governo, Bleiweisova cesta 10, per il carbone per tonnelata franco vagone stazione fer-roviarie Lubiaraa-stazione centrale.
L’ultimo termine per la fornitura h il 30 agosto a. c., peT il carbone invece per 300 tonnellate di carbone grosso e 150 tonn. di carbone minuto im-mediatamente dopo l’approva«sione della fornitura, per il resto dietro richiesta speciale. Le legna ver-ranno preše in consegna nel cortile del palazzo del Governo e cloe composte in cataste parallelamente, non a eroci, il carbone per contro alla stazione fer-roviaria Lubiana-centrale.
Le offerte debitamente bollate dovranno essere presentate in busla chiusa non piti tardi del 30 lu-9Uo a. e. airEconomato dell’Alto Commissariato.
Gli interessati possono ottenere informazioni dettagliate durante le ore d’ufficio presso l’Econo-mato delrAlto Commissariato, Bleivveisova cesta 10, camera No. 30.
Per PAlto Commissario: fto doti. Bisia.
Nova brv čez Gruberjev prekop bo kmalu odprta
Ljubljana, 21. julija.
Vitki mostič, ki ga je mestna občima zgradila iz Streliške ulice čez Gruberjev prekop na Hra-deckega cesto, je že precej časa dozidan, vendar ga pa ni mogoče odpreti, ker je še brea ograje. Ograja je bila namreč naročena onstran sedanje meje ter je bilo treba premagati mnogo ovir, vendar se je pa tudi pri tem pokazala velika naklonjenost Visokega Komisariata mestni občini, da je sedaj ograja že v njenih rokah brez večjih stroškov. Postavljanje ograje bo trajalo vsaj deset dni, medtem bo pa narejena tudi pot z mostu na Hradec-kega cesto, kar bo trajalo samo nekaj dni, da ta priključek ne bo prav nič zavlačeval del. Most bo torej odprt čez 14 dni, seveda le tedaj, če spet ne bi nastopila kaka višja sila. Ljubljančani so bili upravičeno že nestrpni, saj ta most mestne uprave obljubljajo občanom že desetletja in je šele sedanja mestna uprava izpolnila obljubo ter ustregla zlasti Podgolovčanom. Pa tudi središče mesta vedno težje pričakuje otvoritve novega mostiča, saj so nove razmere pokazale, kako velike vrednosti je Golovec za vse ljubljansko prebivalstvo. Zato lahko tudi trdimo, da z novim mostičem dobi naše prebivalstvo pridobitev, ki je sedaj vsaj dvakrat toliko vredna kot je bila pred letom. Že sedaj zelo lepi most bo okrašen še s prav lepimi kandelabri in prav do Streliške ulice ves asfaltiran, da bo tudi z estetske strani med najboli uspolimi stavbami našega mesta.
Najvišje dovoljene cene za povrtnino in sadje
je mestni tržni urad po pooblastilu Visokega Komisariata spet določil dogovorno z zastopnicami gospodinj in prodajalk za ta teden. Po določitvi teh cen ne sme v Ljubljatii nikdo prodajati navedenih pridelkov po višjih cenah, pač se bo pa gotovo že med tednom nekaj stvari še pocenilo. Maksimalne cene so naslednje: koleraba 1.50 L, rdeča psa 1.50 L, uvoženi krompir 1.80 L, domači kifeljčar 2.— L, domači nizki fižol 2.— L, zeljnate glave in ohrovt 1.50 L, solata v glavicah 1.50 L, kumare 1.80 L, velike jedilne buče 0.50 L, vse seveda za kilogram; 100 kumaric za vlaganje 6.— L, 4 korenčki v šopku 0.20 L; liter lisičk 1.50 L, borovnic 2.—, namiznih malin 4.— L. Te cene so obvezne tako za prodajalke, kakor za gospodinje ter bo vsaka kaznovana, če bi prodajala ah kupovala navedeno blago po višjih cenah. Enako je prepovedano tudi vmešavanje v pogajanja, še jx>-sebno pa otipavanje blaga. Pravtako pa opozarjamo vse prodajalke in kupovalke, da imajo tržni organi strogo naročilo, da morajo vsako gručo okrog prodajalk takoj postaviti v vreto.
Ljubljana
Koledar
Danes, torek, 22. julija: Marija Magdalena, spokornica.
Sreda, 23. julija: Apolinar, škof in mučenec.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste-Zaloška c. 47.
Lesen paviljon naprodaj
pripraven za gostilniške vrtove ali podobno, po zelo ni^ki ceni. Poizve se na lelef. štev. 27-48 ali 36-20.
Hrvatska je zmagala v tenisu nad Italijo s 4:1
Zmago je odločil že Mitič z zmago nad Romanonijem
Kakor smo že v včerajšnji številki našega lista poročali, se je končal boj na teniških igriščih na Šalati prva dva dneva za Hrvate uspešno ter so vodili z 2 :1. Optimisti so sicer trdno računali s svojo zmago tudi v nadaljevanju iger z Italijani. Mnogo več pa je bilo takih, ki tega uspeha niso bili trdno prepričani, čeprav so tudi ti na tihem računali na domačo zmago.
Zanimanje je bilo vprav zaradi te negotovosti zelo veliko in nekaj tisoč gledalcev je pohitelo v nedeljo popoldne na bela igrišča, da bodo videli, kako se bo velika borba med najboljšimi Italijani in Hrvati končala. Po cenitvah je prišlo na tekme precej čez 4000 ljudi. Odigrani so bili singli in igralci so bili med seboj zamenjani; tako je nastopil v prvi igri Romanoni proti Mitiču. Ker je Romanoni premagal v petek celo Punčeca, je bilo kaj malo gledalcev, ki bi prisodili zmago Mitiču. In kar Človek skoraj verjeti ne more, se ponavadi najrajši zgodi. Zmagal je Mitič. Romanoni je začel z zelo lepo igro in je prva dva seta odločil v svojo korist, pa čeprav šele po hudi borbi. Mitič je igral vztrajno in je pokazal, da je mojster v kratkih in tudi dolgih žogah. Pri igri ga je bodrilo tudi občinstvo, ki je navijalo zanj, kakor že zlepa ne. Vztrajnost in vzpodbujanje je pripomoglo, da je Mitič po trdi borbi dobil tretji set v razmerju 10:8. Pa tudi oba naslednja seta je Mitič odločil v svojo korist. Igra je bila dobljena. Dobljena pa je bila s tem tudi važna tretja točka in z njo tudi končna zmaga. Mitič se je s to zmago temeljito revanžiral za poraz, ki mu ga je Romanoni pred meseci zadal na turnirju v Bratislavi. Rezultat Romanoni: Milič 6:4, 7 : 5. 8 : 10, 3 : 6 in 2 : 6.
Čeprav je bil končni uspeh že odločen in bi pričakovali, da igra med naslednjima dvema igralcema ne bo več zanimiva, vendar temu ni
bilo tako. Italijani so hoteli dobiti še drugo točko in tako bolj častno iziti iz boja.
Se bolj živahna kakor prva igra je bila druga med Punčecem in Cucellijem. Cucellija je občinstvo zaradi hitrosti in živahne igre večkrat toplo nagradilo. Čeprav je Igral Cucelli hitro in odlično, je kljub temu zmagal stari rutiner Pun-čec, in sicer kar v prvih treh setih in s tem priboril Hrvatom tudi četrto točko. Rezultat Punčec : Cucelli 6 : 3, 6 : 4 in 6 : 3.
Občinstvo je zmago domačih igralcev nagradilo z navdušenim ploskanjem. Končni izid tekmovanja je 4 :1, kar je odlično, saj so mnogi pričakovali le bolj skromno zmago s 3 : 2. Tako so Hrvati dobili v konkurenci Nemčije in Madžarske prvi dve točki, ki pa kakor upamo, ne bodo zadnje.
•
Razpis lahkoatletskega propagandnega mitinga SK Ilirija, ki se vrši v soboto, dne 28. .julija ob 18 na lotnem telovadišču v Tivoliju. Pravico nastopa imajo verificirani atleti S. L. A. Z. V toku na 1000 metrov imajo pravico nastopa juniorji, brez’ ozira na to, ali so verificirani ali ne. Tekališče je dolgo 309 m in ima nedvignjene zavoje. Prijavnine in nagrad ni. Tekmuje se po pravilnikih Š. L. A. Z. Vrstni red disciplin je sledeč:
60 m zapreke jun ; met kladiva seniorji; skok v višino jun.; tek 300 m juniorji; tek 100 m juniorji, predteki; tek 1500 m seniorji; met kopja juniorji; met krogle seniorji; skok s palico seniorji; 100 m finale juniorji; skok v daljavo, juniorji; skok v daljavo seniorji; met diska juniorji; tek 1000 m juniorji; štafeta 4X100 m jun.
Prijave je treba poslati najkasneje do četrtka, 24. t. m. do 18 na naslov: SK Ilirija, lahkoatletska sekcija, Ljubljana, Kavarna Evropa. Poznejše prijave se v nobenem slučaju ne bodo mogle upoštevati.
Naročajte ..SLOVENSKI DOM"
L10 U 0 R E
LIKER
I
TONICO D1G ESTIVO
JE KREPČILEN !N
vam 'Uravna prebavo,
Sono uscite: ta Grammatlca dali« llnaua Itall-an« par a« •■ovanl
Va Edizione Lire 9.— la a ra m matica dalla llngua slo« vena par sli Italianl
IVa Eiiizlone Lire 9.—
Raccomandiamo pure il
Dlzlonario italiano-iloveno e sioveno-itnlinnn. Ha Edizione, Lire 10X0. Opere di Ferdlnando Klelnmayr,
■dltrica - Mftrarla
Izšlo je: jaaliia"* *lovn,c* “»"Janškega
V. izdaja Lir 9.—
drammotlca dalla llnaua Slovana
XV. izdaja Lir 9.—
Priporočamo tudi
Italijansko-alovenski slovensno-ltall-'anultl ženoi slovar. IIo Izdal*, L 10.80. sestavil Ferdlnando Kielnmay r založila
Knjigarna - Papirnica
STOKA - TRIESTE - VIA MILANO 37
In vendita presso tuttele librerle di Lubiana - Dobi se v vseh iiublianBkih knjigarna!
Charlie Chan v San Franciscu
»Toda na vsak način moram domov ... preobleči se.«
»Vi se šalite.. • ^ saj krasno izgle-date... kakor cvetoča breskev.«
»Hm... odkod imate to primero? Saj •>i važno. Torej greva skupaj?«
»Če vam je tako prav.«
, , Kirk je pozvonil in Parady se je takoj pojavil.
. >Hm... da... večerjal bom v me-
’,Je P°lasnil mladenič.
j °bro, gospod, toda ... oprostite, da
si drznem...«
»Kaj?«
»Gospod se morda izogiblje in mi Povedati, da nima več zaupanja Upal flem> da ^te po...«
, .	. ne brbljajte neumnosti! Saj
dobro veste, da dostikrat večerjam zunaj v mestu.«
»Vem, gospod.«
Pobitega obraza je Parady odšel.
»Strašen človek! Sedaj me bo začel še mučiti s temi svojimi neumnostmi. Da mu bom dokazal, da še vedno uživa moje zaupanje, bom moral kmalu prirediti veliko vecerjo. na katero bom povabil vse, ki ]ih imam rad.«
»Veliko večerjo?«
»Reči hočem, da bom povabil svojo babico, Charlea Chana in še nekaj dobrih prijateljev iz kluba,., Boste prišli tudi vi?«
»Če bom odklonila, nikar ne mislite, da delam to zato, ker ne zaupam Pa-radyju.«
Odšla je iz hiše. Zunaj je bila gosta megla. Od časa do časa je pljusknil dež, pa spot prenehal. Kirk je poklical taksi.
Avto je zdrvel skozi poslovno središče mesta, ki je bilo ob tej uri pusto, nato se obrnil proti Union Squareu, ki so ga ogromne električne žarnice razsvetljevale in se je z mokrega asfalta odbijala vsa bogata luč. Tramvajski zvonci so neprestano zvonili. Po pločnikih so hodili moški in Ženske z dežniki. Veseli stanovalci San Francisca se niso dali od dežja dosti motiti.
»Sem za to.«
Na majhnem in nizkem odru v restavraciji je več mladih plesalk skakljalo po ritmu melodije, ki je bila tedaj v modi. Barry Kirk je bil dobro znan v tem lokalu: postrežljivi natakar ju je popeljal do mize, ki je bila na lepem prostoru, nato pa zabeležil vse, kar sta naročila.
»Ta lokal mi zelo ugaja,« je dejal Kirk. »Ljudje v njem poznajo veselje in tetra veselja nikoli ne obrnejo v ropot.«
Neka lepa blondinka je smuknila mimo njune mize in se nasmehnila Kirku.
»Lepo dekle,« je rokel Kirk.
•	»Krasno,« je odgovoril Morrow. »Vi imate radi lepe deklice?«
»Rad jih gledam od daleč... od daleč. Pogovarjanje z njimi pa mi ni prijetno. To so pogovori brez vsake zveze, toda ženske-pravnice...«
»Prosim vas, nikar ne zbijajte šal iz mene. Danes zvečer nisem preveč raz-položena za takšne pogovore. Trudna sem in brez poguma.«
»Razumem, da ste trudni... ta zakaj bi bili brez poguma? Mislim, da se
vam je v celoti posrečilo izvršiti vse tisto, kar je bila vaša dolžnost.«
»Ne, nič mi ne gre od rok. Pomislite, že sedem dni je preteklo...«
»... odkar sva prvikrat skupaj večerjala. Jaz upam...«
»Polnih sedem dni je že minilo,« je ponovila Morrovv, »odkar je bil sir Fre-derik ubit in odkar sem prevzela to težko nalogo in ves ta čas nisem z nobeno stvarjo pripomogla k rešitvi te uganke.«
»Saj imate še dosti časa.«
»Ni res. Vsak trenutek mi državni tožilec odvzame stvar. Moram pospešiti preiskavo. Pa kako? Kaj pa smo zanimivega in važnega odkrili do tega trenutka?«
»Odkrili ste Evo Diran.«
»In jo spet izgubili... Sicer pa saj še ni dokazano, da je deklo iz dvigala ravno Eva Diran.«
»Izven vsakega dvoma je, da je ona. Chan tako trdi.«
»Chan je nenavadno sposoben človek, toda ne smemo izključevati možnosti, da se tudi on lahko zmoti. Ko je danes zvečer nadzornik stopil po njo, sem kar vnaprej nekaj slutila. Nekaj mi je govorilo, da ta ženska ni Eva Diran.«
»Na kaj opirate to svoje mnenje?«
»Na nič... Prevzel me je občutek, da smo na napačni poti. Ona je lahko prav tako Jenny Jerome kakor Mary Lantelly, vendar zato pa še ni nujno, da je prav ona žena majorja Dirana. Nikar ne pozabite, da so še druge ženske, ki bi lahko bile Eva Diran.«
»Na primer?«
»Na primer Lilla Baar, uradnica izvozne družbe iz Kalkute. Vi ste sami
refeli, da se jo sir Frederik zanjo zanimal. Potem ja tu Eliane Andberry in nazadnje Gloria Garland. Mimo vsega tistega, kar so nam povedale, pa ne mislim, da se jim je posrečilo odstraniti sleherni sum s sebe. Potem je tukaj tudi gospa Tapper-Brook. Nobenih dokazov nimamo, da je prav deklica iz dvigala Eva Diran. To so samo ugibanja. In nikoli ne bomo zvedeli za pravo resnico.«
»Zakaj? Flanery bo že iztaknil in prijel begunko.«
»Vi kar tako govorite, dejansko pa tudi vi tega ne verjamete. Ali pa verjamete bolj kot jaz v sposobnosti nesrečnega nadzornika. Pa recimo, da jo res najde in da ugotovi, da je ona prava Eva Diran. Kaj bomo imeli od tega. Ona ne bo hotela govoriti in mi tudi petem ne bomo vedeli, kdo je ubil sira Frederika.«
»Upal sem, da bova prebila prijeten večer, vas pa gnjavijo temne misli«, je strogo pripomnil Kirk.
»Dovolite mi. da končam... Lažje mi je pri srcu, kadar morem prosto spregovorili o svojih težkih skrbeh. Kdo je izsitrelil kroglo na sira Frederika tisti večer v vaši pisarni? Garrick And-berry? Zelo verjetno. Elliane Andberry? Spomnite se madežev na njeni obleki I Ali je ona odšla po pomožni lestvi, da bi izvršila ta strašni zločin? Če pustimo ob strani zakonski par Andberry, nam preostanejo še druge osebe. Gloria Garland, gospa Tapper Brook?«
»To pomeni, da so vse te dame večerjale za mojo mizo in so imele po en revolver, skrit v svoji obleki?« je vprašal smeje Kir>
»Vse so vedele, da bodo na lej večerji skupaj s sirom Frederikom. Morda je katera izmed njih imela skrit samokres. Če nadaljujemo 7, naštevanjem, naletimo tudi na Paradyja. Ta mi sicer ugaja, toda stvari, ki smo jih izvedeli o njem, mečejo nanj čudno luč. In poleg povabljencev je tu še tisti bledi mladenič iz knjigovodstva.«
»Oh da. Tisti Smith. Popolnoma sem pozabil nanj.«
»Jaz nisem,« je rekla Morrow.< Tej listi moram prišteti še Li-Gunga. ki se je vkrcal na ladjo za Honolulu ’dan po izvršenem zločinu. Zakaj se mu je tako mudilo odpotovati? Ali ni bil morebiti on tisti, ki je po pomožni lestvi vdrl v pisarno... Toda čemu bi še naprej tratil besede? Ta seznam se zdi brezkrajen«, je vzdihnila Morrow.
»In nepopoln, v kolikor ste ga našteli vi.«
»Kako to?<
»Niste namreč omenili človeka, ki je pospremil Li-Gunga, polkovnika Beato-ma.«
»Kaj brbljate! Mož, kakor je polkovnik Beatem, slaven po vsem svetu, junak, odlikovan z odličji vseh držav... kako neki bi ta človek mogel storiti tako nizkotno dejanje.«
»To je lep primer vaše ženske logike! Nobena ženska se ne more upreti mikavnosti Angleža, ki se zna sijajno vesli. Ker pa sem manj romantičen človek kakor vi, pa priznam, da je polkovnik naredil name mnogo manj ugoden vtis. Mož je hraber, to moram priznati, ima tudi železno voljo, da zmaguje vse zapreke, ki se mu pojavljajo na poti.
■:i: v: '■
Una veduta della stadione fer roviaria di Baku, il grand« ccntro petroliero della Russia
Tovarištvo brez primere
V bojnem metežu je skočil s tanka ranjencu na pomoč
Časopisi prinašajo zanimivo poročilo iz Rima, ki pač dokazuje, kakšno tovarištvo in sočustvovanje vlada med italijanskimi vojaki na bojišču. Takole se glasi to poročilo:
>0 žilav: obrambi Bengazija naj danes med tako številnimi vrlimi podvigi in dejanji vzvišenega junaštva počastimo veličastno dejanje tovarištva, katerega je pokazal skromen strelec Gior-gio Giordani, ki je zdaj v bolnišnici sv. Jožefa v Rimu. Dogodek zasluži, da o njem pišemo, kajti jasno dokazuje, kako visok vojaški duh vlada med našimi nepremagljivimi borci..
Tank, v katerem je bil nek polkovnik in med drugimi tudi Giorgio Giordani, je vozil po bojni črti. Na nekem kraju je posadka tega tanka za-
gledala na tleh ranjenega vojaka Armanda Spa-dafora. V bojni vihri je Giordani ustavil tank, skočil z voza in žs bil pri ranjencu. Vprav v tem trenutku ga je obsul ogenj iz strojnic in ga pribil k tlom. Giordani je obležal na tleh in je bil potem tudi ujet. V vojaški bolnišnici so mu morali odrezati noge, dočim so se Spadaforu rane na rami zacelile in je popolnoma okreval. Te dni je pisal iz Bengazija. kjer je spet svoboden, Giorda-nijevi materi v Rim pismo, v katerem popisuje podrobnosti junaškega dejanja, ki ga je izvršil njen sin.
Giordanija so tudi že predlagali za odlikovanja s 6rebrno kolajno za vojaške vrline.
Vojne poroke kar po radiu
Dvanajsterim nevestam v Berlinu bojišča preko radia
Te dni so imeli v Berlinu že petstoto radijsko oddajo za vojake, tokrat za tiste, ki so zdaj na vzhodnem bojišču. Pri zadnji takšni oddaji, ki so jo prenašali prejšnjo nedeljo, je bilo sklenjenih kar na daljavo toliko sto in sto kilometrov spet dvanajst vojaških porok. Na eni strani je bilo tara na daljjiem vzhodnem nemško-ruskem bojišču dvanajst ženinov v vojni opremi, morda niti ne prav daleč proč od prvih bojnih postojank, na drugi strani pa v Berlinu dvanajst nevest, s katerima so se ti vojaki seznanili morebiti že pred nekaj leti, ko so bili še doma, v Berlinu ali kje drugod.
Orad za civilne poroke se je za to slovesnost
Govor sv. Pavla
vklesan v steber atenskega Areopaga
Italijanska časnikarska agencija prinaša iz Aten naslednje zanimivo poročilo:
Vrli italijanski vojaki, ki z višin atenskega gradu Akropole gledajo na zgodovinsko poslopje Aero-pag, vidijo na nekem njegovem stebru z bronastimi črkami napisane besede, ki jih je bil v davnih časih naslovil apostol Pavel na Atence, naj se spreobrnejo in postanejo katoličani. »La Corrisponden-za« ve povedati, da je bil ta steber postavljen na pobudo nekega italijanskega duhovnika Amedea Mazzoochija iz Guzzana, ki je pet let deloval v Atenah in sta ga pri njegovih načrtih podpirala tedanji apostolski delegat za Turčijo in Grčijo msgr. Margotti in italijanski konzul. Za postavitev tega spominskega stebra, na katerem je v bronastih črkah napisan govor sv. Pavla, se je ta italijanski duhovnik tako zelo zavzemal vprav zaradi tega, da bi pozni rodovi vedeli natančno, kje je tisti kraj, s katerega je sv. Pavel govoril Atencem.
je dvanajst ženinov z vzhodnega izreklo svoj »hočem«
Duhovniki med italijanskimi delavci v Nemčiji
Agencija »La Corrispondenzac poroča, da so duhovniki, ki so dodeljeni 400.000 italijanskim delavcem v Nemčiji, podrejeni italijanskemu voja-Elmrnu' ordinariatu, ali še točneje, msgr. Antoniu Giordaniju, podnadzorniku Osrednjega urada za
kar ves preselil v berlinsko radijsko oddajno postajo. Pred mikrofon so se postavile srečne neveste, dvanajst po številu, s svojimi pričami, dočim so njihovi ženini z vzhodnega bojišča izrekli svoj »hočeta« preko majhne radijske oddajne postaje, kakršne postavlja na bojišču oziroma v zaledju nemška propagandna kompanija.
Pri svojih dosedanjih petstotih oddajah za vojaštvo je nemški radio vzpostavil zvezo že približno med 90.000 vojaki na bojišču in njihovimi sorodniki doma. V 87.000 primerih je šlo pri tem, kakor pravi poročilo iz Berlina, za obvestilo, da doma obhajajo dogodek, ko se je rodil sin ali hčerka.
vzgojo in verski pouk italijanske mladine. V Berlinu ima svoj sedež vrhovni kurat msgr. Caharija Priori. Vsak kurat razpolaga z zložljivim oltarjem in svojim avtomobilom, da se lahko vozi z njim v kraje, kjer je naseljeno delavstvo in kjer so oblasti, ki za te delavce neposredno skrbe. Njihova duhovniška služba obstoji v glavnem v tem, da obiskujejo posamezne skupine delavcev, mašujejo po cerkvah ali kje zunaj na prostem, organizirajo verska zborovanja in sklepajo pogodbe g krajevno duhovščino za stalen verski pouk, pri čemer povsod nalete na največjo prostovoljno pripravljenost za sodelovanje Italijanske duhovnike so v vseh nemških krajih sprejeli z veliko ustrežljivostjo in so jim šli v vsakem pogledu na roko, pripominja na koncu poročila omenjena italijanska agencija.
Kako dolge so vse ceste na svetu
Po zadnjih statističnih podatkih je na našem planetu skupno 15,460.000 km voznih cest, zgrajenih po načelih sodobne tehnike. Med vsemi celinami je v tem oziru na prvem mestu Amerika s 6,400.000 km cest. Toda prvenstvo iuia Amerika glede na dolžino cestnega omrežja, ne pa tudi glede na gostoto cest. Drugo mesto zavzema Evropa, kjer je danes zgrajenih 5,640.000 km modernih cest. Evropa je potem tudi tista celina, ki ima tudi najgostejšo cestno mrežo. Na tretjem mestu je potem Azija z 1,910.000 km, za njo pa pridejo na vrsto Avstralija, Nova Zelandija in takoimenovana Oceanija z 850.000 km modernih cest. Najmanj takšnih prometnih žil pa ima »črna« celina, Afrika, komaj 660 km.
grande Russia.
Pogled na • železniško postajo v Bakuju, ruskem^ petrolejskem središču.
II Ministro Casertano presenta le credenziali al Poglavnik. — Italijanski poslanik v Zagrebu, Casertano, izroča svoje poverilnice hrvaškemu poglavniku.
Celo mesto v Kolumbiji pogorelo
1 ponoči
o tem zdaj še niso sporočili nič določnejšega. Ker je bilo ponoči gašenje precej otežkočeno in ker je povrhu še pihar veter, je vse mesto pogorelo do tal. Le tamkajšnja cerkev še stoji in je delno poškodovana. 7000 ljudi je ostalo brez strehe. — Mesto Tado leži na obali Tihega morja.
Nov, železni denar na Norveškem
Norveško finančno ministrstvo se je odločilo, kakor poročajo zdaj iz Stockholma, zamenjati dosedanji niklaeti in bronasti denar s kovanci iz cinka in železa. Kovanci po 50, 25 in 10 enot se bodo odslej kovali iz cinka, tiste po 5, 2 in 1 enoto pa iz železa. Kovancev po eno krono ni več v prometu in jih je norveška Narodna banka nadomestila s papirnatimi bankovci po eno in dve kroni. Novi kovani denar bo tudi po obliki nekoliko drugačen, kakor pa je bil prejšnji.
Evropa bo letos več pridelala kot lani
Posebno poročilo iz Berlina pravi, da generala »Lakote«, ki so ga toliko napovedovali Angleži, še ne bo v deželo in da se Angležem to upanje še ne bo tako hitro izpolnilo. Kakor so zvedeli nemški pristojni činitelji — nadaljuje to nemško poročilo — bo letošnja letina po glavnih evropskih poljedelskih državah izredno dobra, vsekakor pa boljša kot je bila na primer lansko leto.
Najkrajša železnica na svetu
Američani se radi ponašajo s tem, da imajo naj večje in najčudoviteje zgrajene tehnične naprave na svetu. Zdi se, da imajo svoj posebni užitek nad vsem, kar je orjaškega, da ostalemu svetu pokažejo, kaj vse zmorejo. Toda pri vsem tem pa jih prav nič ne moti, da imajo ravno oni tudi prvenstvo v nečem, kar je vprav nasprotno od njihovih orjaških naprav. Ravno Američani so namreč tisti, ki imajo tudi najkrajšo železnico na svetu. Ta proga je speljana v državici Indiana in veže mesteci Ferdinand in Hutingburg. Proga je dolga le 10 km. Vsega skupaj eo pni tej železnici zaposleni le štirje uslužbenci. Generalni ravnatelj železniške družbe »Ferdinand Railway Company<, W.P.Crewe, je slučajno inženir, mehanik, strojnik in vlakovodja, vse obenem. Vsak dan vozi ta vlak petkrat v obeh smereh.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Kako gojimo zjmsko solato
V teh težkih dneh je kar prav, da se pomenimo zopet enkrat, kako bi vzgojili čimveč solate za zimo. V ta namen posejemo v juliju in avgustu na prosto gredico endivijo, ki jo pokrijemo z vejami dokler ne ozeleni. Pet tednov po setvi presadimo mlade, krepke in zdrave sadike v dobro prerahljano gredico. Rastlinicam prirežemo večje liste, da ne ovene in jo vsadimo do vratu v zemljo. Prst moramo večkrat okopati in opleti, rastlinicam pa skrbno prilivati. Ko solata doraste — to je po 8—g tednih —■, jo povežemo da se obeli in dobi boljši okus. Povezujemo pa le popolnoma suhe rastline. _ Povezanim glavicam prisujemo nekoliko zemlje. Francoski vrtnarji sade endivijo v plitve jarke in ko dozori, jo kar obsujejo s prstjo in tako obelijo.
Pri zalivanju moramo posebno paziti, da ne zmočimo srčkov, ker bi potem solata kmalu zgnila.
V jeseni shranjujemo endivijo v kleti, topli gredi ali kar na prostem. Ako jo nameravamo pustiti kar na prostem, potem napravimo v ie-seni lesen opaž okoli grede, a ko nastopijo slane, pokrijemo gredo z deskami, slamo ali listjem. Če pade na endivijo slana, rada zgnije, zato moramo opraviti to delo prej.
Za hranjenje endivije v kleti ali topli gredi, moramo skrbeti preavsem, da jo nal>eremo ob suhem vremenu in to najbolje popoldne, ko ni več rose in vleče veter. Nepovezano endivijo zložimo na police v kleti, ali pa jo obesimo pod strop. ” ‘	"	’
mivko
me večkrat pre vse nagnite dele in liste.
Za beljenje endivije lahko vzamemo tudi papirnate vrečice, ki jih poveznemo čez rastline. Vežemo pa jih lahko s slamo, vrtnarsko rafijo ali s starimi trakovi. Endivija se obeli v 10—14 dneh, zato jo povežemo le toliko, kolikor je rabimo za sproti.
E. I. A. R. - Radio Lubiana
Radijski spored za torek 22. julija.
7.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 7.4o Slovenska glasba. — Ob 8 napoved časa. — 8.15 radij Siko poročilo. — 12.30 Radijsko poročilo v slovenščini. — 12.45 Lahka glasba. — 13 Napoved časa. — Radijsko poročilo. — 13.15 Poročilo vojaškega poveljstva v slovenščini. — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom Marija Šijanca. — 14 Radijsko poročilo. — 14.15 Simfonična glasba. — 14.45 Radijsko poročilo v slovenščini. — 17.15 Pisana glasba. — 19.90 Radijsko poročilo v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20 Napoved časa in radijsko poročilo. — 20.20 Pogovori v slovenščini. — 20.30 Giuseppe Verdi: Aida, opera ▼ štirih dejanjih. Med odmorom približno ob 21.20: Pogovori v slovenščini, ob 22.05 vesti in ob 22.45 radijsko poročilo v slovenščini.
G. L. Bonelli:
Orni križar
Zgodovinski roman
Hugo je željno vdihaval opojno sapico, ki je prihajala z morja, nato pa se je v zadržanem diru spustil s svojo četo po pobočju in ni odmaknil pogleda od številnih galej, ki so se v pristanišču stiskale druga k drugi, kakor jata galebov, ki se je vrnila z dolgega poleta nad Oceanom.
Prav kmalu so prijezdili do mesta in skozi številne ozke ulice dospeli do pristanišča. Tu je veliko število gostiln ponujalo s kričečimi izveski svojo gostoljubnost. Hugo se je ustavil pred hišo, ki je po zunanjem videzu iizgledala najboljša.
Niso še utegnili razjahati, ko se je okoli njih nabrala velika gruča radovednih gostov in služabnikov, ki so z zanimanjem ogledovali novodošlece in njihovo bleščečo opremo.
Andrej je pogledal okrog sebe in vprašal z močnim glasom:
»Kdo izmed vas je gostilničar?«
Nekakšen sodček s človeškimi potezami se mu je previdno približal in vrtel v rokah majhno okroglo kapico, medtem ko je sonce osvetljevalo njegovo plešasto glavo.
. »Na razpolago sem vam blagorodni gospod, kakor tudi moja hiša, ki nosi ponosno ime »Zvezda v pristanu«. Nikjer se ribe tako okusno ne pripravljajo, kakor v moji kuhinji in vaši konji bodo v mojem hlevu najbolje preskrbljeni z vsem potrebnim. Alis sprejmete mojo ponudbo, blagorodni gospod?«
Andrej se je smeje se okrenil k svojemu gospodarju.
»Ali naj verujemo temu bahaču?«
»Poskusimo!« je dejal Hugo in spretno skočil s konja.
Služabniki so takoj priskočili, da odvedejo konje v hlev, medtem ko so se gostje vrnili k svojim mizam. Gostilničar pa je odvedel plemiča in njegove vojščake v sobe, ki so po njegovi trditvi bile najlepše v celem mestu.
Ko so se za silo pokrepčali, sta Hugo in Andrej odšla k pomolu, da najdeta galejo, ki bi jih odpeljala v sveto dežela
Ni se jima bilo dolgo truditi. P.fav kmalu sta našla nekega pogumnega pomorščaka, kapitana Ivana, ki je bil pripravljen sprejeti jih na svojo ladjo. Ravnokar je bil namenjen odpluti proti Jafi.
»Prav rad vas sprejmem na svojo ladjo. Prepričan sem, da bomo drug z drugim zadovoljnL Kdaj želite, da podpišemo pogodbo?«
»Kadar vam je drago, gospod kapitan.«
»Torej pridite kar sedaj z menoj. V par minutah spišemo pogodbo in jo potem zalijemo z izvrstnim falernčanom, kakršnega še svoj živ dan niste pokusili.
Vsi trije so se napotili proti mestu, in ko so prehodili nekaj ozkih nličic so zavili v neko gostilno, ki je kot edin znak imela pred vrati dva velika soda.
Gostilniška soba je bila natrpana z gosti, toda naši znanci so še našli dovolj prostora v nekem kotu. Pogodba je bila kmalu setavljena. Ko sta jo Hugo in kapitan podpisala, sta dvignila vrče, da proslavita sklenjeni dogovor. Tedaj pa je nenadoma nastal v drugem koncu sobe hrup in nek glas je prevpil vse druge.
»Ropar si, ne gostilničar! Ko si nas že skoraj zastrupil s svojo umazano brozgo, hočeš sedaj, da naj ti jo še plačamo!... Tu imaš!«
Naši trije znanci so zagledali nekega križarja, ki je vstal od mize in pljusknil gostilničarju ostanek svojega vina v obraz. Tovariši, ki so sedeli pri njegovi mizi, so se surovo zasmejali.
»Prav si rekel in še bolje storil, dragi Ken!« je vzkliknil eden izmed njegovih tovarišev. »Ker smo tujci, nas hočejo opehariti Kar kri mo puščaj!«
»Tristo kosmatih! če bi se mi ne zdelo škoda umazati meča, bi rad poskusil kaj takega. Izgini bezničar!«
Pogledi vse/h gostov so bili obrnjeni proti omizju križarjev in na marsikaterem obrazu si mogel brati obsojanje tujčeve surovosti; toda nikomur se niti sanjalo ni, da bi branil gostilničarja: pogled na križarjev težki meč je vsakemu vzel pogum.
Tujec pa je prezirljivo pogledal po navzočih in se s tovarišem, ki ga je prej vzpodbujal napotil proti vratom.
Toda naredila sta komaj nekaj korakov, ko je težka roka padla na tujčevo ramo.
»Gospod,« je dejal Hugo; »zdi se mi, da zlorabljate svojo moč.«
Tujec se je hipoma okrenil in s sovražnim pogledom osma
»K vragu! Ali bi ne bilo bolje da se brigate za las*“e deve? Ali pa vam je tako malo mar za svojo mladost, da se ia*o izpostavljate nevarnosti, da jo izgubite?«
Andrej se je nemudoma postavil poleg svojega gospodarja in pograbil meč. Toda Hngo ga je prijel za roko.
»Pusti Andrej,, da zadevo opravim sam. Ta	.
dvoma storil svojo dolžnost in plačal krčmarju koliKor mu je
Tujcu pa je planila kri v glavo. Bliskoma je potegnil meč
iz nožnice.	.	,	k .	,
»Najprej plačam tebi, nepridipravi Boš vsaj vedel, ako pla.
čujem svoje dolgove!«	 ...
Zavihtel je meč, toda Hugo se je spretno izognil in udaril nasprotnika po roki, tako da je meč odletel daleč tran. Z bliskovito naglico se je približal napadalcu, ga pograbil cez pas in ga z vso silo vrgel v kot sobe.
Mrmranje občudovanja se je dvignilo med gledalci in nekateri so se celo toliko opogumili, da so plemiča še vzpodbujali. »Še ga daj, nasilnika!«	_
»Ven ga vrzite, da po pomnil, kdaj je hotel piti, ne da bi
plačal!«	.
Tujčev tovariš je tudi medtem notel izdreti meč, toda Andrej je urno skočil k njemu in ga pograbil za vrat.
»Glej, da se mi ne ganeš, če ne se boš kesal! Pomni, da nisi v svoji domovini med pastirji, če le migneš s prstom.. •«
Andrejev glas je bil tako grozeč, da si napadalec ni upal niti ganiti se.
»Res, priznati moram, da ste zelo spretni. Nikoli ne bom tega pozabil.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Mesečna naročnina jo 6	“	1	ln
liubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Jože Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski lir, za inozemstvo 10 Lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana —
Podružnica; Novo mesto.
dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Telefon štev. 40-01 do 40-05