295. števiika.
Trst, v petek 27. decembra 1901.
Tečaj XXVI
Glasilo političnega ciruštva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je ntoi!
.Edinost" zjsit • «#r»i sik 4». razun	ta
rMLiiikoT. on 4. uri tt«fn.
S'uoialn«	:
c« r«.o Ifto ........ 31 kros
za pot ieiA.........iS „
7» >'rt leta........ ^
za en	........ 2 kroni
-^čnino e p:a**?ati naprej. ?ia nar A fv bis« pr.l ien? ia: 'nin» anravs ne tira.	_
r* i t.jnakarnah v Trstu se prodajajo pO-saca zuft Številke po K stotin k nvć.i; i.r-a Trs*_a	po £ s! »line	avč.)
Telefon Stv. *»70.
Oblast
■ t računajo po »rutah v petitu. 'A& »eČ-cratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale do-aaači oglasi Itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pofiiljHjo uredništvu Nefrsnkovani dopisi se ne sprejenr.ajo Rokopisi se ne vračajo.
^jtioiniuo, reklamacije iu ojtlase spre-BpraTtl^tro. Naročnino in oKiaaf £faćev<ui loco Trst.
> ^»edolltt« lu tiskarna se u»tuj>U v ^ffi i Cariutia štv. 12. I* praririatvo, In aprejetcHiije tuseratuv v ulici Moliš p'ccolo £tv. 3, 11. iiad*tr.
in odgovorni urednik mi a o J n i k
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
Natisnila tiskarna konsorclja lista „Edinost" v Trstu
Goriškim slov. poslancem o Božicu.
(Dopis.)
Valovi volilne borl>e bo se |>omirili, vsaj na površji ; khc; : »vsi »a krov« so potihnili! Dovršena |>a nikakor ni srdita gonja ; že je opažati črne oblake, ki z večo močjo prete brodarju, ki se je, j>ozabivši na slabost svojega plavajočega doma, predrznil izzivati nepremagljive, pogul>onosne sile vzbujenih glo-bočin širnega morja.
Kruti volilni lx>j, ki se je zanetil meti brate, je za nam>. Neopisna sredstva so se uporabljala, da bi dokazali : na jedni stran:, da so naprednjak) rešitelji naroda, a na drugi, da edino le »Sloga* deluje v korist goriških Slovencev. Pisalo se je tudi o liberalcih in klerikalcih — o |>ojmih, ki se pač le usilju- j jeta ubornemu kmetu in seljaku našemu. Toda t> je minulo: o neprijetnih, minulih dneh nikdo ne govori radovoljno; ostaja le gotovost, da se je izvrš lo nekaj, kar ni bilo ugodno.. Miren, nepristran-k opazovale** boja, ki je razdajal na Goriškem radi zadnjih volitev. ni prišel in ni mogel dospeli do dru-zega prepričanja, nego do tega, da so v posamičnih občmah volili z naprednjaki tudi taki, ki so iz raznih nepolitičnih razlogov v navskrižju se svojim dušnim pastirjem; in da so na drugi strani zoj>et mnogi volili s klerikalno stranko edino radi tega, d.i izrazijo nezaupnico županu ali učitelju, ki sta slučajno »liberalna«. Oglejte si, voditelji politike go-r škdi Slovencev, f>osamične občine in prepričate se, da o Vašem tako zvanem libe-ralstvu in klerikalstvu ni ne duha ne sluha ! Roko na srce! Dr. Gregorčič, ta »liberakc« iz pelpreteklega časa, se »toče obdržati na površju; Gabršček, vide, da se ga prejšni prijatelj hi »če 'znebiti, uporablja vsa sredstva, da se maščuje in da ohrani svojo pozicijo. V tem obstojita v glavnem klerikalizem in naprednjaštvo n a (i o r i š k e m : iz teh razlogov so navstali: nasprotstvo, idealna zveza s Pajerjem, terorizem, osebna gonja proti posamičnikom, razdor in sovraštvo med našim mirnim ljudstvom.
Nevihta se je pomirila začasno. < M daleč pa se že zopet bliska! Bliža se dan otvoritve deželnega zbora, verifikacija volitev poslancev in (kar tildi ni brez pomena) volitev deželnih odbornikov! dug je duhomoren in molče pričakujemo mrzlega severja, ki naj bi pregual oblake in donesel jasnih duij !
Govori se in čita, da i z v o 1 j e nji poslanec dr. Treo ne bo potrjen,
ker da ni imel aktivne volilne pravice. Prepuščamo odgovornost voditeljem narodno-napredue stranke, izvežbanim juristom, ako volilno gibanje še enkrat razburi Kri-s. Govori se in v vsaki številki »Soče« se čita o kažnjivih dejanjih, ki da jih je zakrivil p »slanec izvoljen na program «Sloge«.
Prepuščamo tudi o tem odgovornost dr.u Gregorčiču, ki bodi prepričan, da bo za njegovo in njegovih sovoditeljev politično življenje usodopolen oni dan, ki bi pojasnil, da je vse to resnica, kar piše »Soča« in tla je bil volilec v imenu discipline zaveden do usodnega čina...!
»Sloga*, oziroma njega voditelji se varajo, ako mislijo, da obdrže moža kakor po-. -lanca, češ: državno pravdništvo ne postopa več zoper njega. Pred Bogom, preti naro-1 dom in preti svojo vestjo se ne bodo mogli , opravičiti, ako so res zakrivili tak zločin nad ubogljivim ljudstvom! Nočemo nadalje izražati se v tej smeri, ker nam za sedaj še primanjkuje pozitivne podlage.
Ne moremo pa zamolčati prepričanja, ki smo je zadobili, nepristransko opažujč taktiko dr. Gregorčiča časom zadnjih deželno-zborskih volitev.
Glasilo njegovo, »Gorica«, oziroma društvo »Sloga« je priporočevalo svoje kandidate, češ: saj so poštenjaki ! Dobro, gospod tir. Gregorčič, in vsi, ki ste odločevali žnjim: bodi vam priznano, da ste poštenjake postavili kakor kandidate. Odgovorite pa odkritosrčno, ste-li izbrali tudi poslance, ki niso samo poštenjaki, ampak tudi popolnoma zmožni v to, da bi v očigled navalu t u j i n s t v a spretno stali na krmil u slovenske ladije ob obal i A d r i j e ? !
Pričakujemo vašega odgovora v prvih sejah deželnega zbora, ki se sni le prihodnji petek.
Da nam daste odgovor, ki bo v korist in blagor naštga ljudstva —v to dogovorite se te dni.
Glavno vprašanje je pač volitev deželnih odbornikov. Saj deželni odborniki odločujejo v veliki meri osodo dežele; deželni zbor v današnjih razmerah hiti po ukazu viade, tla formalno resi stvari, ki mu jih je pripravil deželni odbor !
Vsakdo izvoljenih slovenskih deželnih poslancev, akt* se sine ira et studio ozira po svojih tovariših, mora priznati, da je društvo »Sloga« mnogo zakrivilo, ker sedaj nima niti enega poslanca, ki ni samo poštenjak, ampak bi bil tudi res zmožen za nalogo dežel, odbornika, moža, ki bi mogel vspešno zastopati koristi našega naroda zoper enega dr.a Pajerja,
zoper onega dr.a Maranija, zoper enega dr.a Graziadio Luzzato, zoper prihodnjega glavarja oziroma odbornika iz redne zmožnosti in ukoreninjenega sovražtva do nas! Prigovarjalo se bo, da imajo poslanci, izvoljeni na program »Sloge«, veČino v desetorici deželnih poslancev in da zaradi tega odločujejo o izvolitvi odbornikov. Tudi »neodvisna« poslanca veleposostnikov bi lahko zahtevala za-se eno mesto odbornika, dasi ne eden ne drugi — ravno iz navedenih razlogov — ne sodita na to mesto.
Pustite pa na strani vBe te prigovore. Izvolite odbornika, bodi »liberalca«, bodi »klerikalca«, samo da bosta moža, ki bosta I mogla križati sulice s Pajerjem! Uvažujte, da bi medsebojni boj, ki bi se zanesel tudi v to vprašanje, provzročil osodepolne posledice za ljudstvo, ki bi vas, svoje poslance, radi tega z vso pravico, lahko rečemo — — preklinjalo ! Bodite vsaj o tem odločilnem trenutku pravi voditelji narodovi ! — Mir, ki o Božiču osrečuje svet, vladaj med vami!
_«r_
Politični pregled.
V TBBTU, dne 27. decembra 190T.
Poljaki na Nemškem. Neki znani odlični publicist s Poznanja priobčuje v božični številki »Obzora« veliko, velezanimivo studijo o položaju Poljakov na Nemškem. Ta spis je tudi velaaktuelen ozirom na dogodke v Vrešenu, ki so v visoki meri po vsem svetu vzbudili zauimanje za proganjane Poljake na Nemškem. A ne le zanimanje, ampak tudi simpatije. Da so te simpatije v slovanskih plemenih, ne izvzemši ruskega še posebno intenzivne, to 6e umeje. Kajti v Slovanih se pridružuje čutu humanitete, človeškemu čutstvovanju, še čut sorodstva krvi.
Uverjeni torej, da uatrežemo našim čitateljem, ako jih nekoliko pobližje informiramo o položenju Poljakov v Nemčiji v gospodarskem, politiškem, narodnem in kul-turelnem pogledu, hočemo polagoma, v kolikor nam bo dopuščal prostor, na tem mestu posnemati glavnejše podatke iz omenjene studije v »Obzoru«.
Za danes hočemo posneti nekoliko misli jz odstavka »Poljaki in slovanska vzajemnost«.
Razne kulturelne in filantropske zasnove Poljakov v Nemčiji kažejo na njih veliko požrtvovalnost. Povodom procesa proti poljskim dijakom in procesa v Gneznem je to ljudstvo, kraj vseh družili velicih žrtev, nabralo več desettisoč mark. Iu človek bi
mislil, da to ni mogoče: mnoge nemške novine svetujejo vladi, naj kar konfiscira ta denar. (Torej v državi, ki se baha in hlini ne le kakor držfva kulture in napredka, ampak tudi »strahu božjega in nravnosti«, naj bi vlada izvršila čin, katerega svet navadno imenuje zločin tatvine!! Op. uredništva).
Mnogi poljski patrijotje sodijo, da taka »samopomoč« izključuje pomoč od zunaj. Ne, res se ne zdi lahko mogoče, da bi kakor narod 20 milijonov izginoli. Ali tla bi bili brez kontakta z bratskimi plemeni, to zabranjuje Poljakom v Nemčiji ne le politična zavest, ampak tudi ozir na vse one, ki so žnjimi jednega plemena in ki, k a k o r o n i, stoje v defenzivi proti germanskemu svetu! V lastnem in ijih interesu ne smejo dovoliti, da jih zadene usoda po-labskih Slovanov. Nekdaj so ti ščitili vse severno Slovanstvo pred germanskim pritiskom. Po njihovem propadu je Germanstvo zaselo plodne ravni okolo Labe in Odre in je navstal predpogoj za nevarnost, ki grozi sedaj od Germanstva vsemu slovanskemu svetu. Da se ta nevarnost odbije, morajo biti Poljaki na severu, kar so Čehi in Slovenci na jugu: nasip proti hudourniku. A v to treba jo Poljaki vsaj moralne podpore vseh Slovanov, ali z drugimi besedami : d a s k u p n o d e-lajo z ostalim slovanskim svetom! Oni čutijo to instiktivno in otl tedi njihov sedanji »jjanslavizem«.
Poljakov v Nemčiji ne ločuje tradicija od Rusov taKo, kakor one v kraljestvu ali v Galiciji. Oni lahko odpuščajo bratskemu slovanskemu narodu, ki je sam le orožje v rokah Poljakom neprijazne v 1 a ti e, kateri pa so dnevi šteti. Poljaki v Nemčiji so pomirljivega mišljenja in jim je ruski narod, ker je slovanski, istotako simpatičen kakor drugi Slovani. — Tudi car jim ni več daneB personifikacija »tiranije« ; oni bi mu bili hvaležni, ako bi s svojo močjo odbil otl njih germansko hidro ter gojč do njega prej simpatije, nego kaj druzega. Neki Poljak je avktorju priobčil nasvet, naj bi se portreti carjevi izlagali v izložbah, da če bodo Prusi jezili. Ta nasvet je jasen znak mišljenja v širokih slojih. Jednak namen, da namreč jeze Pruse, imajo pojedine notice v novinah, da je n. pr. car Nikolaj, kralj poljski... odpotoval na Francozko, ali da se je mudil v Spal'... ! No, to so le malenkosti. Ali glavno je: Poljaki v Nemčiji se danes bolj čutijo Slovane, nego njihovi rojaki v kraljevstvu ali v Galiciji. Zavest, tla imajo za seboj veliki slovanski
P O f) L X 8 T E K 3*
Za dežjem solnce sije. |
— Povest iz prejšnjih stoletij ; prevel Bokovič. — Motno je pogledala na moža, ki jej je naznanil smrt c če ta tako hladno, kakor da govori o najneznatneji stvari na svetu.
Polagoma je vendar mogla nekoliko j zbrati svoje misli in poslušati podrobnosti t) smrti svojega očeta. Potem pa je vprašala po — Edvardu. Je-li »e je povrnil semkaj ? In ako se ni: je-li komu kaj znano o njegovem sedanjem bivališču?!
Odgovor jej je bil, da Edvarda ni bilo več nazaj in tla nihče nič ne zna o njem. Ob druzih okolnostih, nekdaj, bi jo bilo tako sporočilo kar strlo ; sedaj pa je je vsprejela z relativno mirnostjo. Pa saj jej tisti hladni mož preti njo niti ni dopuščal časa za raz-mišljevanje o Edvardu, kajti hitel je z drugim nesrečnim sporočilom: naznanil jej je mrzlo, kakor da govori o kaki kupčijski stvari, tla ni osirotela eamo zbok smrti očeta,
ampak da je tudi sirota, ki nima več druzega svojega, nego — pot pred seboj.
Vsa zgodba je bila kratka, priprosta, a radi tega nič manje usodna za osirotelo dekle. Pokojni nje oče je prejemal denar za les iz gozdov. Nekega dne je — kakor je delal vedno poprej, čim se je nabrala veča svota — poveril denar jednemu svojih hlapcev, tla ga ponese grofu. — Hlapec je odšel in — ni se povrnil več : izginil je z denarjem. Grof pa je zahteval denar in očetovo imetje je komaj zadostovalo v poravnavo škotle . . .
Tako je prišlo, da ni ničesar oBtavil svoji hčeri. To je bil ljut udarec zanjo : na mestu, v hiši, kjer je preživela najsrečneje dni svojega življenja, v hiš', ki jej je bila v milo in varno zavetje, v hiši, v kateri jej je bilo nekdaj vse kakor obsevano od svitlih žarkov sreče in zadovoljnosti, v tej hiši je bila sedaj ptujka, brez pravic . . . !
Zaprosila je, naj jo sprovedejo na očetov grob. Ustregli so jej. Poznalo se je na gomili, da je to še svež grob. Pokleknila je
- ;
na gomilo. Sklenila je roki v molitev in vroče solze so rosile na grudo, ki se je vspe-njala nad grobom, v katerem je spal večno spanje on, ki jej je dal življenje in ki ni nikdar zanemaril djlžnosti očeta do otroka.
Tu še le jo je objela zavest v vsej svoji usodnosti, zavest, da je sedaj sama na svetu, j Najraje bi bila videla, da bi se odprl ta ■ grob in da bi tudi ona legla poleg očeta k \ večnemu miru. Oh kako temno, žalostno, obupno se jej je v tem hipu videlo vse okolo nje! Zdelo se jej je, da zanjo sploh ni več življenja. To, kar ljudje imenujejo življenje, bo zanjo le tiščeča teža, ki jo bo vlačila za seboj, dokler je ne pokliče Bog in je odreši____
Solza za solzo je kapala na gomilo, vzdih za vzdihom je bolna duša pošiljala gori proti Vsevišnjemu, molitev za molitvijo je kipela, proseča usmiljenja, pomoči, tolažbe....
Sama ni vedela, kako dolgo se je topila v tej žalosti na grobu »četovem.... Pustili so jo bili namreč samo . . . Slednjič se je vendar dvignila, ko je še enkrat obupno sklenila roki, ko so zopet grenke solze pomočile
gomilo, prosč vzveličani duh očetov, naj prosi zanjo gori nad oblaki....
V domačo hišo se ni hotela vrniti več. Domačo hišo ? Saj je ni imela več. Počasi je stopala proti cesti. Se enkrat se je ozrla, še enkrat jo je pozdravila od daleč tista se sveža gomila ; in ta zadnji pogled na dragi grob jej je rezal v dušo kakor nož, da je kar zaječala od divje boli.
Kam ? Kam naj se obrne ? Usodno vprašanje za vsakogar v takem položaju, kamo-li za šibko deklico !
Slednjič je, ne toliko zavedno, ampak bolj mehanično, zaokrenila v tisto smer, od koder je prišla : proti poštni postaji.
Ko je tako korakala dalje, utopljena v svojo žalost, je imela občutek, kakor da jej vsaki grmiček, vsako drevesce, vsaki kamenček sporoča zadnje pozdrave in jemlje slovo
od nje..... DoEpevši na pošto je zahtevala
zopet tisto malo stvari, ki jih je imela seboj jn jih je bila pohranila tam začasne ter si zopet najela prostor nazaj v Avignon.
(Pride še.)
svet, nliva j m moči in jih vepodbuja na vztrajnejo obrambeuo borbo. No, suha resnost jim nudi tako naturalistično-drastično •diko, da jih romantična idila slovanske pripadnosti, dokler je le idila, »nore sicer tolažiti, ali ojaeilo jih je ono, kar jim je blizo, kar je pred njimi : naraščanje narodne zavesti, nove f>omožne čete iz njihove sredine, narodni preporod gornje Šlezke z 1,300.0H> Poljakov, to delo zadnjega desetletja, prebujanje narodnega duha v najnižih slojih v \ sem poljskem delu Nemčije. Kmečko prebivalstvo, mladiaa, plemstvo, grofovske in knežje hiše, svečenistvo (v kolikor je res poljskoj — vsi so nadahneni istimi idejali, čutijo skupno v ciljih, in skoro povsem tudi v poteh isredstvih. Pred nekoliko leti so bili še potrti, ker jih je bil objel pesimizem, dane* pa -*e pojavlja svežeja volja za borbo. Poslednje n.egle je razgnalo novo stoletje: aolnce je pri grelo, pomlajeni, okrepljeni z novimi u.o^mi odhajajo v — stari boj ! ! Nikoli še ni-o bi'; Poljaki v Nemčiji tako sigurni svoje stvari, n k < i jim ver* v zmago ni bila veča, nego je danes. Pride čas, ko bodo dokazovali, da niso še propali, da : ta čas ni več tako daleč !
Ar^entinija in Čile V vzhodni strani juga južne Amerike leži Argentinija, ali argentinska konfederacija: zveza držav. Njej soseda je, ob zapadni obali, republika Tile. —
M tema dvema republikama-« >sedi-njama je neki že star *[>or radi meje. Ta spor je bil že pred kakimi leti akuten, a so ga nekako poravnali s posebno pogodbo. No, v noveji čj- se je ta spor ponovil in postaja ostreji < d <ine do dne. In prav možno je, da se rarli	spora izeimi vojna med obema
republikama. Iz vseh poročil je razvidno, da se obe rni stranki pridno pripravljati za ta slučaj : za mobilizacijo vo>;ske in sleherni trenot^K mio more prinesti vest, d* je vojna napovedana.
O pride do vojne, ne 1 >o to brez }>o-rnena tudi za Evropo. Ako bi se Amerika tako-zv;»Ef M«nroedoktriue, to je, gesla : »Amerika Američanom«, se držala v tem zmisj-i. <!i hoče braniti svoje, in kur je drugih, puščali drugim, potem bi ne zanimale posebno Evr pe tiste veča? praske med južnoameriški!: <tržavumi. Ali temu ni več tako. Poprej ol rambena doktrina je |>ostala gospodovalna. Zjedi njene države so razvile zastavo imperija:lznan; po vojni s Spanjsko, ki se je zaključila z uničenjem španjskega gospodstva na otoku Kubi, izlasti pa j>o prisvojitvi Filipin o l strani Zjedinjenih držav severo-ameriških, j>okaz<de te |M>slednje, da Ameriki postaja pretesno na lastni zemlji, da se hoče širit;. <ta hoče pridobivati novih dežel in z deželami tudi novih teritorijev za svojo veliko trgov ao in industrijo. In fakt je ta, da danes trgovina Evrope st.'če pod konkurenca ameriško. Ta konkurenca jK>staja že akutna nevarnost za gospodarske razmere Evrope i u to nevarnost občuti ta poslednja tako intenzivno, da te vedno in vedno ogla-šajo gla-ovi, da bi se morale vse države v Evropi /družiti v zvezo, da bi sporazumnim, zložnim a koncentriranim nastopanjem zavrnili konkurent* > Amerike in preprečili nevarnost, ki preti trgovini in gospodarskemu življenju Evrope s; loh.
Vrhu tega, da bi bili že po vojni med rečenima republikama sami prizadeti veliki trgovski interesi Evrope —, izhaja pa še iz jioročil o sporu med Argentijo ia Čile, da se Z edinjene države severoameriške že pripravljajo, da bodo tudi ob tem sporu tisti »tretji«, ki se smeje, kadar se dva tepeta. Vsako naraščanje moči Zjedinjenih držav severoameriških pa [»omenja tudi naraščanje nevarnosti za Evropo.
Kar se dostaje šans, ki jih imati obe sporni stranki, sodijo v obče, da je Čile na boljem. In sicer zato, ker ima svojo vojsko neraz-merno bolje orgamzovano, ker mu je pozo-rišče, kjer bi vihral boj, b >lj pristopno, in ker ima n-.-. "boljo upravo med vsemi republikami južnoameriškimi. Seveda je tadi vojna sreča, kakor vsaka sreča, jako muhasta in često odločajo v vojnah tudi take slučajnosti, na katere se ni moglo misliti poprej.
P. S. Zid nje vesti poročaj o, da je nevarnost vo'ne med Argentinijo in Čile za sedaj t dvnijena. Predloge, ki je republika Čile stavila Argentiniji, je ta slednja nekoliko spremenila in jih tako izpremenjene vrnila v odobrenje čilski vladi, ki je iste tudi v-prejela. Tozadevni akti imeli so se sinoči p odpisati od obeh vlad. Vsejedno pa se eplošco eodi, da mir ne bo dolgo tra'a 1
| ter da pride prej ali slej do vojne, ker na obeh straneh delajo v veliki naglici vse pri-i prave za vojno.
Tržaške vesti.
Smrt poštenjaka. »Narodnega ekse-kutorja« ni več! V sredo zvečer je preminol v Barkovljah mož poštenjak, kateremu je domače ljudstvo nadelo naslov ^narodnega ek-sekutorja« I B;1 je to Barkovijan Josip Z n i d e r š i č. Bil je to priprost mož, ali z zlatim srcem v prsih. Tako zvestih čitateljev imajo le malo naši slovenski listi. In ni je bilo prilike, da bi ne bil vspodbujal na požrtvo- j valnost za narodne namene, izlasti pa mu je biia na srcu mdjenka, družba sv. Cirila in Metodija. Zato je dobil častni naslov »narod-: nega eksekutorja«. Pokojnik je bil iz stare! i pevske garde. Bilo mu je G2 let.
Eksekutorji so sicer nadležna bitja, ali tega eksekutorja bodo narodni Barkovljani živo pogrešali v svojih družbah in mu bodo hranili časten spomin. Mir in pokoj duši njegovi v mili zemlji slovenski na naši slovenski ; Revieri !!
Na adreso onih, ki zabavljajo in onih. ki — delajo ! Pod tem naslovom smo prejeli:	j
Človek je res čuden stvor ! Kakor morje ne miruje nikdar, tako je prisojeno tudi človeku, da ne more nikdar mirovat: in biti zadovoljen s svojim stanjem, pa bodi že >sto bolje ali skromneje ! Ko čitam o babilonskih, feničanskih, egipčanskih, grških in rimljanskih preobrat-h in homatijah, spominjam se nehotč tudi sodobnega gibanja raznih strank in raznih narodov.
Ne samo, da se stomilijonni narodi prepirajo in sovražijo med seboj, kar bi bilo še kolikor toliko umljivo, ampak isto delajo tudi mali in najmanjši narodiči — celo vasice ni na vsem svetu, kjer bi ne bilo prepira, zavisti in škodoželjnosti mej malimi in mnogoštevilnimi stanovalci !
Nekdaj, ko je bilo človeštvo še bolj divje, ali vsaj manje civilizovano, sta so sovražnika kar spoprijela in kjer je bila fizična premoč, tam je bila tudi zmaga. (Žalibog, da je tudi še danes 1* premnogokrat tako ! Ured.) V onih časih niso, ali pa so le v redkih izjemah poznali uma svitle meče, med tem ko se danes bojujejo večinoma s temi poslednjimi, ali pa vsaj zatrjajo, da je tako. No, v resnici smo »napredovali« tako, da vodimo boj, ki sicer ni krvav, a je vendar huji, ker ne ubija fizičnega življenja posamični kov, ampak duha, moralne sile, organizem naroda. Človek, ki še ni zašel v vrtinec te narodne nesreče, mora le z globoko žalostjo v srcu gledati na ta nekrvavi, ali vendar ubijajoči boj.
Zato bi bilo soditi, da se bo vsakdo, ki še Di zapleten v ta vrtinec, v svetem strahu izogibal istega. Jaz si vsaj mislim tako.
Mi tržaški Slovenci smo še, hvala Bogu, složni, spaja nas zavest, da nam preti ista nevarnost od istega sovražnika. T^e tu pa tam sameva kakov H e ros trat, ki se zvija in spenja, da bi rušil, kar zidajo drugi, in bi hotel v ta namen, tla bi se tudi mi vrgli v boj, ki bi se utegnil zaključiti na grobu tega, kar z muko in trudom ohranjamo na svoji narodni ekzistonci !
Od ene strani se oglaša kakov nazovi -klerikalec, češ: tako ne more in ne sme dalje — mi moramo govoriti odločno besedo, ker drugače se nam nam naš »dobri« in verni narod povsem izpridi in — pogubi!
Od druge strani prihaja kakov »svobo-doljub«, ki se dela kakor da ne more spati od same skrbi in v strahu, da bi se ves naš naiod utegnil zaviti v črno temo najčrnejega klerikalizma, rcakcijonarstva, nazadnjaštva, mračnjaštva, in kar je druzih tacih — strašil. Mi se kratkomalo ne strašimo teh osamljenih Kasander, ker vemo, da je naše tukajšnje ljudstvo zdravo na duši, ter razsodno tako, tla od nikogar ne jemlje roga za svečo in tla ostane tako, dokler bo med nami resnih in modrih ljudi, ki bodo znali odbijati vsakovrstne spletkarije onih, ki so predobri za kri t i karat vo, ki se pa ne pokažejo i.ikdar tam, kjer bi jih trebali za — delo in kjer bi lahko mnogo koristili sebi in narodu !
Naši voditelji so opetovano izjavili in razglašali željo, unj oni, ki se čutijo poklicane in ki izrekajo nepovoljno sodbe, enkrat zlezejo iz za plota anonimnosti in naj se zglasijo na mestu, kjer se jim, ako so res vredni, poveri vsaj tlel ogromnega dela v prid na-1 šega naroda : toda — zastonj ! Kajti na vse te
pozive se ni zglasil niti eden onih junakov, ki menijo, Bog ve kaj so storili, če so v kakem listu, j »ovit: v temo anonimnosti, po-zabavljali proti onim, ki so — delali !
Kje so vendar tisti »pobožnjaki«, ki hočejo baje narod rešiti iz krempljev naše »brezbožnosti« ?! Kje so tisti grozni liberalci, ki nas poživljajo na odločen boj proti — svojim bratom, a nas iz prevelike uljudnosti — zasramujejo, a la »On« ! !
»Prijatelji« na tej in oni strani ! Ako bi jaz imel odločilno besedo, bi svetoval našim j voditeljem, naj vas ne poživljajo več na složno j delo, ker smo se prepričali, da ste gluhi za ; take pozive. Prepričan sem, da boste tudi j nadalje zabavljali in metali polena pod noge : onim — ki res delajo za boljšo bodočnost naroda ! Srečno novo leto !
»On«.
Odpadniško divjaštvo, ali vzgoja na lalionski podlagi. Pod tem naslovom nam pišejo iz delavskih krogov :
Na božični večer je navada v Trstu, da se shajajo prijatelji po družinah, kjer igrajo neizogibno »tombolo«, razne druge igre iu kjer se od slučaja do slučaja tudi popeva. Te navade smo se držali tudi mi podpisani. Na prijateljsko povabilo smo šli dne 1*4. t. m. k svojim prijateljem v ulico Dona don i št. 10. Ko smo, med drugimi, zapeli »Hej Slovani«, smo začuli v bližini žvižganje ! Ogorčeni do skrajnosti, smo vprašali svoje gostitelje, kedo da bi mogel žvižgati, in mislili smo, da provokacija prihaja z ulice. Doznali pa smo, da tam v bližini stan?:je družina Ferfolja, katere gospodar je rodom iz Doberdola, a soproga mu je iz Rihenberga pri Gorici !
Kakor je bilo v naši družbi vse slovensko, ta ko je bilo — pri sosedih -- vse laško ! To naj bi še bilo, da se le ne bi bili drznili sramotiti našo slovansko pesem !
Po daljšem poizvedovanju smo doznali, tla oni, ki je žvižgal, je bil skoro gotovo sin »slovenskega« soseda, »Igojen na turški — pardon, na lalionski podlagi.
Nas poštene delavce je sram, da moramo pi-ati tako o svojih sorojakih, ali na tako izdajalsko izzivanje ne moremo molčati.
Mislili smo poiskati si zadoščenja na odločnejši način, kar pa smo morali opustiti na prošnjo gostiteljev in liladnokrvnejših prijateljev.
Iznašamo ta dogodek na sramotni oder z namenom, tla bi služilo v svarilo ostalim odpadnikom !	(Slede podpisi.)
Nelep način bojevanja. Pišejo nam: Nedavno smo čitali nekje neka izvajanja, katera podpisujemo do zadnje pičice. Ista so se glasila :
»Mi preklinjati! liberalci nismo še nikdar trdili, da edino klerikalce so hudodelci, da edino klerikalci pošiljajo sodnije »tje za mreže«. Naravno je, da se zgodi to tudi ljudem drugačnega političnega naziranja. Mogoče je torej, da je Bedel «za mrežami* marsikdo, ki je pristaš naše stranke. Zakaj pa ne ? !
Vprašamo pa: Odkod pravica... (Imena - izpuščamo. Op. ur.) da jih bo on mesarilšs po... j kojih je posvetna oblast že imela v rokah?!. Oni so že dobili svoje »plačilo«, pa naj so je že res zaslužili ali ne!! In ker so pa že dobili, nima nikdo pravice, da jim preteklost očita.
Mi opozarjamo državno pravdništvo na dejstvo, da je... v javnem časopisu zagrozil, da bo grešil proti jasnim določilom kazen-| skega zakonika, da bo sramotil državljane, ker so bili kaznovani, ko so pokoro že sto-I rili! On grozi s pregreški proti kazenskemu • zakoniku... Morda so zakrivili kaj v svoji ■ rosni mladosti, ko niti polnoletni niso bili, so storili pokoro, s> danes najboljši očetje in državljani, a zdaj jih hoče vlačiti po predalih...! Ali tako človeče, ki se predrzne s tako nesramnimi grožnjami na dan, ni še zrelo, da bi šlo »za mreže«?! To vprašinje stavljamo c. kr. državnemu pravdništvu v — obrambo zakona, v obrambo državljanov, katerim javno grozi!«
Tako naš vir, ki ni nihče drugi, nego — goriška » S jča «. To a v tori teto bo priznaval menda tudi »Slov. Narjd«. Će pa »Soča«— in to po vsej pravici — protestuje že proti temu, da se hoče kaj očitati kateremu nje somišje-nikov, ki je morda kedaj kaj zakrivil —koliko neodpustneje je, ako se z minolostjo po-samičnika hoče sumničiti — druge, kakor je dopisnik -Slov. Naroda« storil na škodo one tri desetorice, ki so bili svojedobne prestopili v pravoslavje ! !
Takov način bojevanja je res nelep.
V	popolni 10. V notici »Gospodu dru. Susteršiču v album«, priobčeni v zadnji številki, je izostalo par besed in sicer na dveh mestih, zbok česar dotična odstavka nista dovolj razumljiva.
Četrti odstavek, od zgoraj računano, se začenja: »Da, gospod doktor, na ta tlel duhovščine v Istri, katere ljubezen do naroda je kakor skala trdna v viharjih...« Glasiti pa bi 3e moralo: »Da, gospod doktor, vaš izrek velja za ta del duhovščine.... itd.«
V	osmem odstavku, kjer zavračamo dra. Šustersiča predbacivanje, tla z ozirom na mošnjiček nc pišemo naravnost liberalno, stoji : »To pa je že, dragi gospod doktor, tako nizka in tako podla insinuvacija, tla jo more izgovoriti le človek, ki mu dozorevajo take misli«. Tu so izostale besede »ob izgledih blizu sebe«. Glasiti se torej mora : »ki mu ob izgledih blizu sebe dozorevajo take misli«.
Iz trgovskih krosov nam pišejo: Ozirom na dopis, priobčen v »Edinosti« od 11. t. m. pod naslovom »Ali tič, ali miš« bi želeli pripomniti sledeče :
Metla št. 3 govori o >rani«, katero je opazoval na »Trgovskem izobraževalnem društvu« laško občevanje namreč; no ravno mi i moremo reči s ponosom, da se mej nami ta | rana — celi !
Poglejmo le nekoliko, par let, nazaj v - minolost, ko ni bilo še slet i i o trgov, društvu ! i Primerjajte le, kar se dostaje narodne za-
■	vednosti sedanje stareje trgovce s sedanjimi pomočniki, in videli boste veliko razliko.
■	S ta rej i trgovci so redki, ki bi se kakorsibodi i udeleževali narodnega življenja.
Nam pa se je posrečilo, tla smo združili nekoliko naše že na pol zgubljene mladeniče. A baš zato potrebujemo pomoči, ne pa očitanj.
I)a se v našem društvu tu pa tam govori tudi laško, to je res. Ali pomisliti treba, da hočemo rešiti in pridobiti za narodno stvar tudi taite, ki so naše narodnosti, a so vdobili meduarodno, oziroma italijansko vzgojo v rodbini in v šoli. Resnica pa je, tla naše prizadevanje ne ostaja brez vspeha in da gre (če tudi počasi) vetlno na bolje v tem pogledu.
Tako preporajauje se ne da forcirati, ampak vršiti se more le postopno. Saj se celo tudi med našim najvišjim razumništvom govori tudi francozki, nemški in italijanski. Ce je tako na zeleni veji cveta inteligeneje, potem pa že ne bi smeli biti tako strogi z nami priprostejimi ljudmi ! Pričenjajmo torej pometati v sobanah in ne — na pragu !
Člen
»Trg. izobraževalnega društva«.
Pripomba uredništva. Na tern kar pripoveduje g. dopisnik, je mnogo res-uice, katero smo često že povdarjali iu grajali tudi mi in jo grajamo tudi danes. Ali i gospod si nekoliko kr vo tolmači stvar. Radi tega, ker tudi dragi greše, niše javno glasilo izgubilo pravice grajati, kar se mu vidi graje vredno — kjer si bodi. Sicer pa je bila graja našega dopisnika naperjena proti onim, ki so Slovenci, ki znajo lepo slovenski, a vendar govore med seboj laški in zavajajo s tem tudi druge manje zavedne. Drugače je z onimi, ki so še le začeli prihajati v naše družbe iu katere treba še le rešiti. Glede teh i treba res obzirnosti in je priporočiti skrajni prizanesljivosti. Saj govore dejstva, tla je to prinašalo dosedaj jako dobrega sadu. Mi po-I znamo ljudi obojega spola, ki so danes izborni narodnjaki in govore lepo slovenščino, i a v svojem 10., 12. letu niso znali še niti ene besede svojega materinega jezika. Naša društva in naše družbe so jim bile — šole. T\>» rej se umejemo?! S takimi treba obzirnega in taktnega postopanja. Ali obzirnost in popustljivost naj seza tlo gotove potrebne meje in ne sme postati ekscedivna. Najmanje pa ne sme onim, ki hočejo biti vzgojevatelji, služiti v pretvezo, da greše sami! Tudi mi kličemo gospodu dopisniku : Brez zamere!
Našiui čitateljem. Dane3 smo bili s prostorom zopet tako v zadregi , tla smo morali odložiti mnogo gradiva, med tem tudi sporočilo o ponedeljski seji mestnega sveta tržaškega. Cenjeni čitatelji naj nam blago vole to oprostiti.
Božienici v Skednju in Barkovljah izpali ste v vsakem obziru izborno. Ne le z izvajanjem otrok, smo lahko popolnoma zadovoljni, ampak na tako udeležbo na obeh straneh in ob takem vremenu Bmetno biti naravnost ponosni. Obe veliki dvorani v Barkovljah in v Škednji bili sti natlačeni občin-
štva, ki je z največjo jezljivostjo sled;lo iz-l»orneniii izvajanju točk. Tudi meščanstvo je bilo na ol>eh bozičnicah prav častno >.asto pano, kar je tembolj hvalevredno, ker je bilo
—	kakor rečeno — vreme silno neugodno in prav nič vabljivo za izlete v okolico. Poročili o obe*i bozičnicah prinesemo čira prej.
Zemlja se je usnla danes zjutraj ob 9. in pol uri na železniško profo med Cedazem in Barkovljami. K malo na to je prišel dunajski vlak 1721. Isti pa se je, kakor drugi i talij, in dunajski vlaki, morali, vrniti v Nabrežiuo. Ko nam je naš poročevalec, okolo 10. tire govoril po telefonu, je menil : Zemlja se še usu v m in sodč po razpoki i nah, se je utegne posuti še precej.
Drobne vesti. Nesnaga v človeški podob i. Včeraj so aretirali 44-letnega Antona V. iz Istre, ker je obdolžen grdega j čina na škodo neke male deklice.
I m r 1 n a delu. Včeraj popoludne ! se je 47 letni težak Anton Sforzina iz Lo j šiuja, ko je delal na parniku, »Samos«, zgrudil kar naenkrat iu umrl nagle t-mrti. Po-J klicani zdravnik ni mogel več pomagati nesrečnežu.
V r e m e. Vse božične praznike ia tudi 1 še danes imamo v Trstu prav neprijetno vreme. l>ežuje skoiaj neprenehoma — po - j sebno pa je včeraj neprestano lilo kakor iz škafa ; blato po cesti, izlasti zunaj mesta, je skoraj do kolen in ozračje je najbolj ugodno za — influenco. Vreme je sploh prav jesensko in nič ne kaže. da smo že: po b>-žičnih praznikih, torej notri sredi zime.
Dražbe premičnin. V soboto dne 28. decembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsied oaredbe tuit. c= £r. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Opčina 140, sodi in vino; ulica Ponziana 7, voz; zagata S. Evfemia .'J, kočija ; ulica dei Gelsi o a, hišna oprava; ob 101/; uri: ulica Vespueci '1 a. hišna oprava ; ulica Madonna tlel Mare 1">, hišna oprava ; ob 11. uri : Grijan, hišna oprava in vino ; ulica Molio a vento 7, štiri vogelniki i r. cementa ; ob 11'. uri: ulica Chiozza 27, voz; ob 1. uri |»op. : ulica Pozzachera 2, kovaško orodje.
Vrcuenskl ve.htnik. Včeraj : tooio^er ob 7. uri Bjutraj 10°. 1 ob 2. ur- poiiolndi;-lo°.-i C.* —Tlakornerob 7. uri zjutraj 747.0
—	Danep plima o » 7.20 predp. in ob 9.09 pop.; a ob 1.40 predpoludne in ob 2.2o popoiud.te
Veselica združenih pevskih društev »Zarja< i/ Kojaiia in »Adrija: iz Ilar-kovelj. P sejo nam : »Edinost« je že pred nekaj časa poročala, tla društvi »Zarja« i u »Adri j« misliti prirediti skupno veselico. To je gotov-* vesei pojav v našem društvenem življenju, ako gre društvo društvu na roko. Kaj takega bi bilo priporočati ne samo okoli-čanskim pevskim društvom, ampak tudi obema mestnima. Kako lepo bi pa še-le Lilo, ako bi se enkrat zbrala vsa okoličanska in mestna jtevska društva ter bi složno, nalik pevskima društvoma »Adrija« in »Zarja« nastopila z našo slovansko pesmijo. Naj bi bila tudi v pevsk'h društvih sloga, naj bi vsa društva pevska posnemala slogo »Adrije in »Zarje-: !
Kako neprecenijive vrednosti je sloga v vsakim obziru, o tem nočem zgubljati bese 1> Ižru st vsakega Slovenca, bodi ttko-Ičana, itodi niestjana, je, da poseti skupno veselico »Adrije« in »Zarje«, ki jo prirediti dne •">. januvarja 11H»2 v Barkovljah. Nikdo naj ne iz«tstane, nihče naj ne zamudi te lepe prilike, ko se I »o mogel diviti glasovom iz svežih grl našili okniičank in okoličanov!
Za širjenje slovenske pouii. iz prvega okraja nam pišejo: V nedeljo, dne 29. t. m. prirediti pevski društvi »Velesila« iz Skednja iu »Slava« otl Sv. M. Magdalene spodnje v Sancin-Cemotovi dvorani v Skednju velik ljudski ples. Ob tej priliki nastopiti skupno omenjeni pevski društvi z novimi narodnimi pesmimi. Kra>ni vspeh. ki ga je ta itleja dosegla lanskega leta, ko st» prvič poskusili uresničiti jo. vspodbudila je omenjeni društvi, tla nadaljujeta na zapričeti poti. Kako je bilo nekdaj, ko je človek prihajal v prvi okraj in kako je sedaj ? Poprej ni bilo slišati v prvem okraju, iu seveda, tudi ostali okolici, posebno spodnji, tlru-zega nego grde iu nemoralne laške kanconete. Človek je mislil, da je kje v Kalabriji. ako je. po-ebno ob nedeljah, prišel v našo okolico. \ mmolem letu pa se je v tem obziru mnogo spremenilo na boljše in posebno v prvem okraju prepevale so se skoraj izkiju-čno — in to celo od Italijanov, ki so tu in tam mselieni jo naši okolici — - n >ve slo-
venske narodne pesmi, ki so bile nagrajene po društvih »Slava« in »Velesila«. Da hvalevredno prizadevanje imenovanih društev < lobi ] tod pore in vz podboje, priporočeno bodi narodnemu občinstvu, tla se kolikor mogoče mnogoštevilno udeleži te narodne slavnosti, na kateri 6e razglasijo nove narodne pesmi.
'-(Omenjenima društvoma svetujemo, da Iti — ako letos ni mogoče — vsaj prihodnja leta ob takih prilikah peli tudi nekaj Btarih narodnih pesmi, da bi se na ta način tudi te polagoma uvajale med narod. Op. ur.)
Vabilo na posvetovanje. Podpisana vabita vse člene pevskega društva »Kolo«! na posvetovanje r*di sestave novega odbora, j To posvetovanje bo v nedeljo dne 29. t. m. ! točno ob 2. uri popoludne v društveni ! dvorani.
Milan K o r o š e c.	Anton T u r k.
Za podružnico sv. Cirila In Metoda Ita (»reti je daroval Ivan Znideršič, mesto venca na krsto nepozabnemu bratu Josipu, j 5 K. — V isti namen je darovai tudi Jakob Pertot, gostilničar v »Narodnem domu« 5 K.
i
Vesti iz ostale Primorske.
X II o m a t i j e v Dekanih. Iz Kopra nam poročajo, a mi priobčujemo z vso potrebno rezervo, tla je c. kr. državno pravdništvo po dolgem in razsežnem preiskovanju ter zaslišavanju prič odstopilo od na daljnega kazenskega postopanja proti županu dekan-s k e m u. Vendar pa je občinski zastop razpusčen in pričakuje se vsaki liip imenovanje posebnega komisarja.
X Še nekoliko zanimivosti. Pišejo nam : O volitvi poslanca za me««to ko-persko za deželni zbor bilo bi zabeležiti še marsikatero zanimivost. Mislim torej, da ustrežem čitateljem »Edinosti«, ako jim sport .čim nekatere podrobnosti, ker je sploh dobro, tla dogodke, ki se vrše v nasprotnem taboru, beležimo — ter v slučaju potrebe tudi računimo z istimi.
Da je bila agitacija, tako od Belli-jeve, kolikor od Gambini-jeve strani, zelo živahna, tla: strastua, to je čitateljem »Elinosti« vse znano. Ze po plakatih, ki sta jih oba kandidata dajala nabijati po vseh oglih, videti je bilo, tla je niže ljudstvo na strani Gara-binija, kajti Belli-jevi plakati so bili zamazani ali raztrgani. Takega tlela pa se »ka-vaiirji* navadno ne lotujejo. Odvetnik tir. Longo, podpisan na Belli-jevih plakatih kakor člen volilnega odbora, je bil počaščen skoro na vsakem plakatu z epitetom — pan-talon !
Agitacija je bila od obeh strani prav strastna in bi se razmere med strankama v Kopru dale skoro primerjati onim meti strankami na — Kranjskem in Goriškem. Pa, četudi je bilo na vseh oglih »Votate per Gambini« in četudi so Gambini-jevi plakati po velikosti nadkriljevali Belli-jeve, se ie moglo veatlar znati že v naprej, da Gambini ne btt voljen, ker sicer bi se mora! Belli odpovedati tudi županski časti in je torej bilo jasno, tla njegova stranka napne vse sile, tla prodre. Iziti je pokazal vendar, da je Gambinijeva stranka zelo močna . . .
Zaumivo je tudi, da so zvečer po volitvah orožniki s t r a ž i 1 i na stanovanjih B e n n a t i-ja (To je zastopnik pete kurije, zastopnik ljudstva!), Madonice j in Mar gonia •
Torej — Pirova zmaga ! Z<tto vsklika ! Gambinijev dopisnik v »Avantiju!«: »Na! svidenje pri Filipih !«
Na prihodnjih občinskih volitvah bo borba gotovo strastna. Odličen Koperčan — pristaš Belli-jev — mi je pripovedoval, da si je Gambinijeva stranka že razdelila posamična mesta na občinski upravi : kdo postane župan, tajnik, blagajnik, kancelist itd. itd.
Gospodje se sovražijo tako korenito, da na kako pobotanje niti misliti ni. Že omenjeni koperski meščan je tudi trdil, da je .'JO Slovanov glasovalo za Gainbinija ter je bil tudi pripravljen navesti mi po imenu vse one Slovane. No, jaz nisem imel vzroka, da bi d vomil na istinitosti njegovih besedi, al sem tudi sam znal, da so se nekateri naši res udeležili volitev, a govori se o neke m n a š e m svečeniku, da je glasoval za oficijelnega kandidata i tal. str a tke. Ce je to res, moramo le odločno grajati dotičnika. Po mojein mnenju je bilo mogoče našim glasovati le za Gambi-nija, ali pa ostati tlom3. Če so pa že naši v Kopru sklenili, da se udeleže volitev, naj bi
se bili organizirali ter složno glasovali za Gambinija, ne radi Gambinija. ampak da se vladajoči kliki iu italijanskemu političnemu društvu napravi križ preko računov.
Vsakako pa so te volitve pokazale, da so naši v Kopru faktor, kateri bi mogel v gotovih slučajih odločilno delovati, ako bi se organizirali ter se postavili mej obe stranki. Posebno velja to za občinske volitve, ker je okolica skoro izključno slovenska in to že precej zavedno slovenska.
Z našimi voditelji v okolici so se že pogajali eni, kakor d.*ugi . . . dokaz, da so moje besede resnične! Zato bi bilo dobro, da se naši v okolici in v mestu dogovore za složno postopanje. Treba namreč jemati v j poštev, tla bi naši, tako zunanji, kakor no- j tranji (okoličani in meščani) zamogli precej ! vplivati tudi na del takoimenovanih »pavla- j nov«. Komur so razmere poznate, bo tudi i znal, kako si mialim to.
Da vam b: ena ali druga stranka priznala kake narodne ali politiške koncesije, na to niti misliti ni o sedanjih razmerah. V tem oziru si ne moremo in ne smemo delati prav nikakih iluzij. Pač pa bi bilo morda mogoče, poleg primernega zastopstva, pridobiti tudi kake gospodarske koncesije. Seveda bi se o tem ne smeli zadovoljevati z obljubami samimi, da bi gospodje iz mesta delali kakor delajo z božjimi volki na Pomjanščini, ampak trebalo hi jasnih in točnih pogojev s podpisanim reversom in menjicami, katere bi bilo mogoče prezentirati v poplačilo . . .
To sem si štel v dolžnost napisati našim rodoljubom na razmišljevanje. Da pa Italijani v Kopru računajo z našimi glasovi, temu dokaz je dejstvo, da je v sedanjem občinskem zastopu koperskem tudi nekaj naših, ki so bili voljeni, satno da se naši ne udeleže volitev !
X Poboj v B o 1 j u n c u. Te božične praznike je odprl v Boljuncu gostilno tamošnji vaščan Ivan Sancin. Med drugimi sta prišla tja tudi Lovrencij Mavro, Ivan Žerjal in Mihael Korošec. Ko je ta trojici na večer zapustila gostilno, navstal je med prvima prepir. Kar je Mavro izvlekel nož, da bi mahnil po Žerjalu. No, ta se mu je, na srečo, še o pravem času izognil. Mavro pa je, v svoji besnosti, zamahnil po blizu stoječem Korošcu in mu zadal dve rani : jedno v koleno, drugo pa na levo stran v hrbet, iako globoko, da je poškodoval tudi pljuča. Ra-nilec, ki je baje znan pretepač, je sicer ubežal, ali je vendar kmalu prišel orožnikom v pest. Ranjenega Korošca so po noči priveli v tukajšnjo bolnišnico, kjer je nesrečnež umrl proti jutru. Njegova tragična smrt je vzbudila splošno sožalje po vsem Bregu, ker je bil trezen miren iu delaven mladenič.
Vesti iz Kranjske.
*	Nevarnost za trgovčevi!. Bistrici. »Slov. Narodu« poročajo pod tem naslovom z Reke, da misli znani bogataš
i Chersich napraviti v II. Bistrici velikansko prodajalnico v treh oddelkih : za manufakturno blago in drobnin<», za železmno in ko-, lonijalno blago. To bi bil za tamošnje ! trgovce hud udarec, kajti težko bi vspevali proti toliki konkurenci : proti oni koasumuih ; društev in proti tej novi.
*	Pet glav goveje živine zadušilo se je danes po noči pri »starem Boštečevem« v Klečali. Mož je nesel zvečer goreč pepel iz peči v hlev in ga zakopal v gnoj. V dimu se je ponoči zadušilo pet govedi. Konja so našli pri hlevnih vratih na pol mrtvega.
Vesti iz Štajerske.
— Nemška marka na Spodnjem Stajarskem. S pruskimi markami so letos ponemčevali slovenske otroke na teh-le šolah : Laško Slatina, Sevnica, Brežice, Konjice, Pobrž pri Mariboru, Št. Iij v Slov. Goricah, Mareuberg. »Domovina« vsklika : Sramota prodanemu mesu! Mi pa klžčemo : v imenu morale, v imenu pravice, v imenu človečnosti ne le sramota, ampak prokletstvo onim, ki kupujejo človeško meso. A zločin je tem huji, ako govorp, da se to vrši v imenu — kulture!
Brzojavna poročila.
Dogodki v Kitajo.
LONDON 27. (B.) Glasom brzojavke »Standarda« se govori v Šangaju na podlagi iz Pekinga došli h poročil, da kitajski poobla-
ščenci oporekajo štirim točkam dogovora n Rusijo glede Mandžurije. Tako da ne morejo n. pr. privoliti zahtevi Rusije, da bi ona imela izključno pravico tlo izvežbanja vseh kitajskih Čet v Mandžuriji, da bi ona določala številnost kitajskih garnizij in da bi oua imenovala vojaškega gubernerja. V drugo zahtevajo pooblaščenci, da Rusija že preti pretekom dveh let izprazni Mandžurijo ; v tretje, da kitajska vlada ne more biti zadovoljna s tem, da bi brez dovoljenja Rusije ne mogla odpirati novih rudnikov ali da bi se na raznih podjetjih smel udeleževati le ruski kapital. In v četrto oporekajo slično glede gradnje dvotirnih železnic. Sicer da so pripravljeni pooblaščenci razpravljati o družili | predlogih in so naprosili ruskega odposlanca,
1 naj se izreče o navedenih štirih točkah. ! J
Vojna v južni Afriki.
LONDON 27. (B.) Brzojavka lorda i Kitchenerja iz Johannesburga od včeraj jav-i lja: General Rundle javlja : De\vet na čelu I izdatnih btirskih močij, je dne 24. t. m. vzel z naskokom tabor Firrnianov pri Tweefon-teinu. Bitji m se, da so naše zgube velike. Čete, ki so bile pod poveljstvom Firmiana, so sestajale iz štirih stotuij Jeonruanrv in dveh topov. Dva eskadrona lahkega konjištva sta otišla na prosledovanje (?) De\veta.
LONDON 27. (B.) »Standard« javlja iz Durbana, da je bil poveljnik Barov, Sclralk-\vick, po predi.iši obsodbi vojnega sodišča, v Kriigersdorpu ustreljen, ker da je streljal na nekega rajenega angležkega policista, ki se je bil udal in položil orožje.
Iz bolgarskega sobranja.
SREDEG 2G. (B.) Večina sobranja je odklonila načrt za posojila, kar je presenetilo v vladnih krogih. Danes je položaj nejasen. Kake posledice bo imela stvar za minister-stvo. ali pa za sobranje, to je za sedaj povsem negotovo. Možno je, da ostaneta toliko sobranje, kolikor vlada in da bo poslednja zahtevala od sobranja znatno zvišanje davkov, da bo mogla pokriti najnujneje izdatke.
PRVA TOVARNA
za čopiče in ščelke
Sauto fl'topli
TRST. - Via S. Antoulo - TRST
i
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopiče v za zidna dela nepresežne trpežuosti. Bogat izbor šČetk, strojev za čiščenje parketov, metel j, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnjičkov itd.
Vse po jako nizkih cenah.
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela
urvo slov. zalogo ptiištia
iz odlikovanih in svetovnoznaniii tovarn y Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Tratv* Via Piazza vecchia (Koaario) št. 1. (na desni strani cerkve sv. Petra). Konkurenoa nemogoča, ker Je blago iz prve roke.
Aleksander Levi Hinzi
Prva In največja tovarna pohištva vseh vrst,
-TRST -
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa, i Piazza Rosario it. 2
vogal	I (Šolsko poslopje)
Via Limitanea in Via Riborgo št. 21
-NOH-
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroČbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTEOUIJ CEIIK ZASTONJ II FB AH SO Predmeti po3tavio se na oa obrod ali železnico fnnro
OillikoviNi z <1 \nt i /Litimi ni hvo-nastinii kohijnami
FRAN HlIfATT
ulica Giulia št. 1 A.
Oblivala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri eenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
JMni in Fnf
krčma
v ulici Geppa štv. 14.
loči vina prve vrste:
Bela vipavska . . . liter po 36 kr. Črna istrska .... „ „ 36 „ Istrski refošk .... „ 48 „ Kuhinja dorraća, vedno preskrbljena z gor-; kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam ne pošd]a na tlom od 10 litrOV naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr.,
črno istersko liter po 28 kr. Priporoča se tudi k romarjem, katerim dajem inood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip F ur lan, lastnik.
Remeljui v vel'kem izboru, bukove debla orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za etopnjice.
tfC Cene zmerne. ^
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderia št 10.
No^r^siTTBlrfilBTToljetl
Piazza della X,eg-na 4.
vsakovrstno pogrebe po najzuieriiejšili eeuah
Podjetje ima v zalogi bogat izbor vencev in drugih mrtvaških predmetov.
Opozarja se slavno občinstvo, da ne zamenja našega naslova Piazza delte Legna št. 4 )
z namišljenimi ai>:«-nii za pogrebe, ki po bih že davno odpuščeni od našega podjetja.
ŠTEFAN CRUCIATT1
ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah !>elega a:i barvanega. Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema nart»čbe za cerkve, altarje, kakor
tu<li za jw»tlove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba so izvrši točno in po ugodnih
cenah.
Albert Brosch
Trst. — Via S. Antoni« •"> — Trst.
* Kožnlar is izdelovalec kap
Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882.
Velika zal'ga kožuhovine in kap za civilne in vojaške «»sel»e.
Izvrši i V »»oprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vae kožuhov ine in obleke za zim«• z jamstvom proti m«dem in ognju.
Fran Wilhelm°v
odvajajoči čaj
od
Frana Wilhelm
lekarnarja c. kr. dvornega zaiagateija
NEDHKIRC2EH (Spodnje aistrijsio.)
Se dobiva v vm-Ii lekarnah v zavitku po '2 K. a vsi. vel j.
Mačje nepreklicno
16. januvatja 1902.
Loterija za ogrevalne sobe
fElarm iti 40.000 ta
vrednosti.
Srečke po 1 krono.
priporočajo :
Josip lio I a Hi o. Mamil & ('.o, Merciirio Triestino. Itr. Ncuiiiaiin. Henrik Seliiff*-maiM). .Josip Zoldau.
ur SREČA TUKAJ. -»g
Spodaj označeni kresni predmeti :
33 komadov „franko" samo za g\. 3.30
se vdobijo toliko časa, dokler zaloga traja, naravnost od
J. VANDEREB, tovarna n ure, Krakov. Stradoi 2
jJ^F"" vdobijo se
nikaka stenska ura!	nikake igrače!
samo rabljivi predmeti «>d niklja, doubič pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. Lr.
puneovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, f 4 ur idoča, janićena za dober ;ek.
1 podoba cesarja Fran Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi soeijalistična na pok rove u ur." 1 mošnji ček od usnja za to uro. 1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim naveakom. 1 j 'ko fino žepuo ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 p ar tiuih gumbov od duble zlata, patentov* ni.
<1 parov ., - „ n	za ovratnike in prsnike z podlago od biserne matice.
1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s škatljico. 1 kravatna spila od „ „ „ n 1 prstan	„ „za gospode ali damt.
15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja.
jC Brezl&čno in franco "^G pošljem moj velik ilustrov&lri cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana
7. enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5"50.
Jakob Kosmerlj
ITRSTB-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando BKarine.
mr TRGOVINA ^h
Jest vi ii i u kolonijaliieg-n hlaira. delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sera naj udarnejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naroebc za razpošiljanje.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veščakoui, ča.-tnikom poštnim- železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-plafjiie, -sestav glashiitte". Te ure imajo p rotim ag-netične preciziski urn i stroj f-o najtsmčneje regulirane in preskušen in dajan 10 z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz- ! najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit a I 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja -JOO kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v t", mescih 1O.000 dodatnih naročb in okoli 3fKK> pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 1«» kron poštnina in eol-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam mož-njiček od usnja Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3. — 6. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, se sprejme mzaj vsled cesar «e nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu.
Naroc he je pošiljati na Razpožiljanjs ur ,-Clircnos Basel (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot.. na dopisnice 10 stot.
Po nizki ceni.
Via Jfucva, nasproti lekarne Zanetti.
Velikanski I/bor
naočnikov in malih očal najnovejše in najmodernejše oblike
z najbolj čistimi lečami in od pravega kristala o mkeljna-rih. jeklenih, zlatih in erebernih okovih, zdravniško predpisani od 'J7t ne. naprej.
Velikanski izbor daljnogledov
za gledališčn, kraje in morje z akromatičmi lečami, khkor tudi barometrov, termometrov za meriti vročino čtoveke ali zraka od 3i> n vo. naprej.
Izbor povekševalnih leč in velikanski "zbor modernih lorinjet (očala i rocem s-a ženske) od 1 gld. naprej.	i
Prodaja na debelo razprodajalcem. C' ne jako ugodne. — Sprejemajo se poprave.
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da eo dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica delle Legfia št. 6 (v dvorišču), aualizovana in stavljena po«l stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministarstva za notranje stvari. Zat > se stavlja na vse »ode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kr. ininisterstvo za notranje sr.vari radi pregostega kvarjenja vina, ki sta .dja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor hi torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvaleseentom, vsled česar se mora zahtevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem sj»« štovanjem
Braća S ti j, Split-Trst
prodajalnica izgoiovtjenih oblek
= illa cM fli Trisste" =
tvrdke
ma EDVARD KALASCH mam
I	Via Torrente št. 34
nasproti gledališču „Arinonia"	8
s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke	I
po meri in najugodnejših cenah. V pro-	H
dajalnici ima tudi zalogo perila za	g
delavski stan po izvrnredno nizkih cenah.	f|
Izbor boljših in navadnih snovij.	R
VELIK IZBOR	I
izgotovljenih hiač za delavce |
kakor tudi blaga za hlače, ki se na- g pravijo po meri.	s
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje poMštva
Rudolf Exne?
Trst. — Via Squero liuovo 7. — Trst.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo pa celem mestu ali okolici •i patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, za-i bojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošilja t ve vsake vrste in j kamor si bodi.
Proti
rašlji i latam
L
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj se uporabljajo edino le
kat ram lie past U je Ha vasmi
~katljica po 80 stotink.
Proti
zagrijenju in grlobolu
se pripore čaj o
Ravasinijeve pastilje	-
= oD ogolunjens sladkeS1—
>katljiea po 60 stotink Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione St. 3.
kakor tmli v lekarni 1'kviola .f<-r<niitit I.iu-iani, Vi • t.ili A Vardalia^s»t; v IN'ki : lckarnji Pri«tii!iii ; Oi»rii-i lekarna <'ri.-tofoletti in l".>"i<nii.
JAKOB BAMBIĆ
trgovec z jedilnim hladom
Via Giulia št. 7.
Priporoča tvojo zalogo jeetvin kolonijalij^ vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega-— Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naručeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja frank o_ Priporoča se pri najsolidnejšeui delu in
0	zmernimi cenarr.
IVAN KRŽE
Trst. — Piazza S. Giovanni št. — Trst
Trgovina s kuhinjsko pooodo vsake vrste-iz zemlje, porcelana, železa, kosi ta rja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga. I mesene pipe iz najboljšega ti so ve ga lesa z g >b > al <lruge zbobe.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo Jt. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina: refošk črn po lž8 nove., bela rebnla iz lird po 28 nove. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo i/. Visa po 28. novć Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade.
Konrad Jacopich l^Vtr;
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo-nijalij, navadnega in najtinejseg-a olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Pekarna in siadćićarna
v Trstu, ulica Sette Fontane št. K». priporoča 3 krat na dan svež bruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov.
Operater kurjih očes, ^u^"
van specijalist Giordani, ima svoj ambula torij Via Stadion 3. I. ki je odprt od § predp. do pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikskoršnih bDlečin. Cena za operacijo v ambulatoriju
1	krona, na domu '1 kroni.
Gosilna ,.A! Transwaai \
(prej »Antco Gobbo«) Via delio Scoglio 205.
1 nasproti Drejevi pivovarni). Podpisani priporoča 1. vrste istr.-ica, vipavska m dalmatinska vina, refošk, kraški I teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreberjevo ' pivo, Plzensk«) in Spaten v botiljkah.
DomaSa kuhinja vedno pripravljena. I Krogljišče. Svojim rojakom se toplo pripo-i roča
Fran Benčič, krčmar.
Biiione Aflrialica di Sicarta v Trstu
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju1 proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserv- lirnšlva dne 31. decemiir 1392.:
Glavnica društva..... gld. -l;0<>iMXX)-—
Premijna reserva zavarovanja na
življenje..............13,32<t.346*93
Premijna reserva zavarovanja proti
ognju....... - n	1,632.248-2-2
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju..... *	4!).4»>5'07
Rezerva na razpolaganje - . -	500.000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca (A) . „	33o..S22*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (lil n	243.331*8 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	500.000'— Občna reserva dobičkov . .	l,187.1tJ4-86• l rad ravnateljstva: Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši^.