PLANINSKI VESTNIK
stiti naših vrhov, to preprečila. Takrat so zapisali v svoja pravila, da hočejo dati slovenski lik slovenskim goram. Če ga hočemo dati tudi mi in če hočemo sami prevzeti od gorš slovenski lik, se moramo zavedati, da morajo med nami obstajati osnovne vrednote poštenja in resnice, lepote in dela.
Tale prelepi dom na Vogarju rri zrasel niti sam od sebe niti iz velikega premoženja in denarja, ampak predvsem iz volje in odločnosti ljudi, da si postavijo svoj dom. Delo je tista podlaga, na kateri mora biti zasnovana celotna družba; zdrava družba mora biti zgrajena na delu, ki pa ni nujno samo delo naših rok in mišic, ampak tudi ustvarjalnost lepote in znanosti. Ni naključje, da so naijtvornejši člani slovenskega naroda iskali svojo inspiracijo v slovenski zemlji in v slovenskih gorah. Vra-Čajmo se zato k svojim koreninam, k tistim virom, ki so nam dali moč, da smo se od etničnega pojma spremenili v politični narod! Samo če nas bo prežemala samozavest, kaj vse smo naredili doslej, bomo šli lahko hrabro in z zaupanjem naprej.«
Govor predsednika Janeza Stanovnika so zbrani planinci nekajkrat prekinili s ploskanjem.
Poleg Janeza Stanovnika je na letošnjem dnevu planincev na kratko spregovoril te
še predsednik Planinskega društva Železničar Franc Hočevar, ki je pozdravil navzoče, se zahvalil Planinski zvezi Slovenije za čast, ker je zaupala organizacijo letošnje osrednje slovenske planinske proslave ljubljanskim »železničarjem» in povedal, da »njegovo društvo letos slavi 40 let plodnega in uspešnega dela«. V kratkem kulturnem sporedu 90 nastopili pevci in folkloristi železničarskega kulturnega društva Tine Rožanc iz Ljubljane ter prikupni pevci in glasbeniki osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Iz Bohinjske Bistrice.
Za jedačo je bilo na Vogarju poskrbljeno, za pijačo prav tako, čeprav se zbrani planine! niso letos ne tega ne onega posluževali tako izdatno kol prejšnja leta. Tudi tukaj se je pokazalo, da živimo v gospodarsko zelo težkih časih. Vendar se verjetno kljub temu ni treba bati, da prihodnje leto dneva planincev ne bi bilo. Kljub nekaterim kritikam na račun takšnih manifestacij je vendarle velik del slovenskih planincev, ki radi prihajajo na taka praznovanja, da se tam srečujejo s starimi prijatelji in znanci — in kar živijo od enega dneva planincev do drugega. Dokler se bo na dnevih slovenskih planincev zbiralo toliko ljudi, je popolnoma odveč premišljevati o tem, da bi takšne proslave ukinili.
DESET SLOVENSKIH ALPINISTOV PLEZA NA ŠlSO PANGMO (8046 m)
KARANTANSKI PANTERJI V TIBETU
Sredi septembra Je Iz Ljubljane odpotovala v glavno mesto Nepala in od tod dalje v kitajski Tibet desetčlanska slovenska alpinistična odprava, k! namerava po novih smereh priplezati na 8046 metrov visoko goro Slša Pangma. Na poti so Tone Š kar j a (vodja odprave). Stane Belak, Filip Bence, Matjaž Fištravec (snemalec), Viki Grošelj, dr. 2are Guzej (zdravnik odprave), Pavle Kozjek, Marko Prezelj, Andrej Strem-felj in Iztok Tomazln. V Ljubljano se bodo predvidoma vrnili 22. novembra. Siša Pangma (ki Jo imenujejo tudij Go-sianthan) je iz Katmanduja dobro viden vrh in Je po zračni razdalji Katmanduju celo najbližji. Toda ker goro z juga varuje Langtang, skupina lepih in težavnih Šestin sedemtisočakov, so se ji uspeli približati le redki raziskovalci. Kljub bližini nepal-skega glavnega mesta pa leži gora v celoti v Tibetu. Od tam so njena severna pobočja lahko dostopna — vendar šele od začetka osvajanja ose m tisočakov. Ko so leta 1950 Kitajci zasedli Tibet, ki je zdaj kitajska pokrajina (in ne samostojna država, kot je bila prej), so zaprli meje — in v naslednjih letih poskušali sami kot prvi
priplezati na vrh, da bi imeli vsaj na tej gori prvenstvo. Po nekaj poskusih jim je leta 1964 vrh le uspelo doseči in tako je postala Siša Pangma zadnji osvojeni osem-tisočak.
Leta 1980 so Kitajci začeli odpirati Tibet tudi tujcem in od takrat ie Šlša Pangma eden od najbolj priljubljenih himalajskih velikanov, vendar le s severa, po smeri prvopristopnikov. Vzrokov za to je več, predvsem pa hodijo tja odprave, ker je to izredno lepa gora, ki se belo dviga nad rumeno tibetansko visoko planoto, ker je do podnožja razmeroma lahek dostop z vozili in ker je od tod le enodneven pohod do baznega tabora, naposled pa na pobočju gore vse do vrha ni prevelikih tehničnih težav.
CILJI ODPRAVE__
Slovenskim alpinistom je že zdavnaj padla v oči jugozahodna stena te gore, ki jo je lepo videti iz letala med Katmandujem in Luklo. Zaradi najrazličnejših vzrokov, tudi zaradi pomanjkanja denarja, so prosili za dovoljenje za vzpon na goro šele pred ne-
423
PLANINSKI VESTNIK
424
SLOVENfiVJTUOOSIAVIA
Znak slovenske himalajske odprave na 3iio Pangmo Je oblikoval arhitekt Janez Bizjak, ki Je lepo združil obris gore, napise v narodnih slovenskih barvah {gora in zgornji del napisa v modrem, spodnji del napise psd Črto v rdečem, oboje na beli podlagi) In karantenski grb Iz leta 1160 s Črnim panterjem — starodavnim slovenskim simbolom
kaj" leti, medtem pa je prvi vzpon z jugozahoda leta 1982 uspel majhni angleški odpravi, ki je na alpski način preplezala ozebnik desno od osrednjega stebra. Vendar je stena k sreči široka. Slovenska izvidnica, ki je bila tod leta 1986, je pregledala več možnosti za vzpon in se odločila za lepo tn strmo jugozahodno steno, v kateri je doslej preplezana ena sama smer. Kot je poročala izvidnica, se nad valovitim podnožjem, posejanim s kristalno Čistimi jezerci, dviga dva tisoč metrov visoka jugozahodna stena. Najlepša smer, ki so si jo zamislili naši alpinisti, je osrednji steber, ki se konča z glavnim vrhom. Levo od njega je ozebnik, k! pripelje na sedelce med glavnim in severnim vrhom, med njim in zahodnim grebenom pa je široka stena — kombinacija ledu in granita. če bi našim uspelo preplezati osrednji steber In še eno smer v tej široki steni, obe smeri pa alpsko, bi bil to, kot so si zadali za načrt, popoln uspeh odprave. Če bi jim uspelo splezati še kaj več, bi to seveda odpravi še bolj dvignilo ugled. Viki Grošelj, član odprave, bo plezal Čisto za sebe, sao ima drugačne cilje kot odprava: šiša Pangma je, kot je znano, naslednji od ose m tisočakov, ki jih namerava preplezati v svoji seriji »Viki Grošelj 8000 plus«, v kateri hoče splezati na vseh štirinajst najvišjih vrhov na Zemlji. Na Sišo Pangma bo plezal desno od skalne jugozahodne stene po strmem ledenem In snežnem pobočju, od koder bo snemal vzpone naših alpinistov tudi TV snemalec Matjaž Fištravec. Po tej smeri bodo naši alpinisti predvidoma sestopali z vrha. Če bo našim plezalcem ostalo še kaj časa in energije, bodo poskusili splezati še na 7076 metrov visoki ostri Njanang Ri, na čigar vrhu doslej še ni bil nihče. Sicer pa je nad drugim bregom ledenika Njanang Phu veriga Langtanga, lepih vrhov, na ka-
tere s severa še ni prišel nihče. Ali bodo na katerega od njih prišli prvi naši alpinisti? Če bodo med aklimatizacijo za Šlšo Pangmo vremenske razmere dobre, bo kakšen dober vzpon mogoče opraviti tudi tam,
KDO PLAČA ODPRAVO?__
Naši alpinisti so iz Ljubljane odpotovali v Zagreb po cesti, od tod v Katmandu z letalom, iz glavnega mesta Nepala 116 kilometrov daleč po cesti do meje in do kraja Zangmu, zatem nekaj kilometrov peš čez zemeljski podor, kjer je na meji prekinjena cesta med Nepalom in Tibetom (Kitajsko), nato pa še 33 kilometrov s kitajskim kamionom do Njatama. Čeprav bi teh nekaj deset kilometrov naši (in seveda tudi drugI) alpinisti hoteli prepešačiti in si oskrbeti prenos opreme na hrbtih tovornih živali, Kitajci tega ne dovolijo, ampak pripeljejo Iz 735 kilometrov oddaljene Lase, glavnega mesta Tibeta, svoje kamione — in potem seveda drago zaračunajo stroške. Stroški sedanje slovenske alpinistične odprave bodo približno 60 000 ameriških dolarjev (ne računajoč osebno opremo alpinistov, ki je 6isto njihova in so si jo morali nabaviti sami), 40 odstotkov teh stroškov pa je kitajski račun. Največji del stroškov so pokrili Smelt, Adria, Ljubljanska banka, Industrija usnja Vrhnika, Intertrade in Iskra, del denarja pa bodo zbrali s prodajo pozdravnih razglednic s podpisi vseh članov odprave, ki jih je mogoče še vedno naročiti v Planinski zvezi Slovenije (Dvor-žakova 9, 61000 Ljubljana), od koder bodo nove želje posredovali v Tibet, od tam pa lahko donatorji pričakujejo pozdravno razglednico.
Hrana, ki jo ima s seboj slovenska odprava na Sišo Pangmo, je mnogo bolj »bio« kot kdajkoli doslej, S seboj imajo naši alpinisti najrazličnejše muslije, krispije In piškote »2ita« ter napitke, prigrizke, čaje, minerale, suho sadje in drugačno bio hrano malone vseh slovenskih izdelovalcev takih izdelkov.
Kot so pred odhodom iz Ljubljane dejali člani odprave na tiskovni konferenci, je njihov uspeh v Tibetu v glavnem odvisen od vremena, če ne bo izredno slabo ali neugodno, so prepričani, da bodo dosegli vse svoje cilje.
Drevesno poletje
Nagrado s področja varstva okolja, ki Jo podeljuje neka turistična zveza v Švici, Je letos dobil B enter O beri and za svojo lanskoletno poletno akcijo, ki so jo imenovali »drevesno poletje«. To Je bila ozeleni I ven a akcija, v sklopu katere so v turističnih krajih tega območja nasadili 300 DOO dreves. Tega dela »o se lotili po zelo preprostem načelu: za vsakega gosta, ki v kraju prenočuje več kot pet dni. Je treba posaditi drevo! Program je enako odlično uspel pri domačinih kot pri gostih in varstvenikih okolja.