Posilne delalnice. (Konec.) Na srečo državG so se do leta 1879 bili liberalci že precej zdelali. Z drzarnim vozom aiso raogli več Baprej, aazaj pa niso hoteli, tGdaj pa so sg v svoje miBisti-G zaleteli, češ, da so le-ti vse aevolje krivi. Za-aje jg bilo po takem še Bajbolje, da so smeli, aa višjo voljo, domov. Njih tnesta so zascli grof TaaffG ia tovarši. DobrG volje so pač precGJ lo-ti seboj prinesli ia bili bi radi državo sprayili Ba pravi tir, ali yGČiaa koBservativaili ia slavjaaskih poslaBCGV v državaem zbora ai bila velika, potlej pa še Bovi vladi aiso veliko zaupali. Na diagi straai pa jg bila libeialaa maajšina dovolj aioi-aa ia v tem ediaa, da jg vladi ia večiiri v državaem zboru kljubovala, kjor je aiogla, ia skorej voč, ko je smela. To je bila VGlika aadloga. Lehko se torej ye, da je vladi dolo sprave ia vzboljšaaja bolj lezlo, kakor pa toklo. Za vsako stopiajo so ji poslaBci večiae šg le s trdo silo tal pridobili, toda, hvala Boga! delo ai obtičalo. Precejšaje število dobrih poatav sg jg skleailo. Cg bodo 1g prav yživelG, pa sg bo blagostaajo pri delalcih pa tadi Ba kmetih s časora povzdigailo. Samo postave se "vg, da bg store vsGga, veliko pri tera prido Ba BJih izpelJGvanJG. Toj'e v rokali c. kr. vlade 1b Bjeaih orgaaov po državi, pa tudi v aašib, posebej šg v rokah župaaov. Treba je torej, da storimo vsi, kar smo v tera dolžai za blagor države. Itt v tem imamo šg posebao prošnjo do aaših župaaov glede aa postavo posilaih delalnic. Njo je zadaji di-žavni zbor, malo pred koncein, dogaal ia SGdaj so jo svitli eesar že potrdili. Žapaai jo bodo po ,,drž. zakoniku" dobili v roke in ae bo doigo, pa se bo reklo, izpeljati jo in se je trdao — držati. Po besedi jo piiaesemo mi brž, ko Bam pride ndrž. zakoaik" v voke; kaj pa so ia za koga bodo posilao delalaiee, to so bero že aa drugGia mestu v 18. žtev. BS1. G." Kar je prvo treba, je to, da ae puste župani svojih ljudi z doma. Doma je le doiaa ia kraba, vsaj pri aas aa Malcm Stajerjn, šg bg aiaajka; kdor le bočo, prisluži si ga v domači ali bližnjih srGBjah. Kdor torej n& tuje sili, posebao v mesta v fužiBe, k železBicam i. t. a., nima pravega naraGBa in prej ko slej bo domacM sreaji na sramoto ali Ba škodo ali pa aa oboje ob GBem. Župaa stori torej 1g svojo dolžaost, čg braai tacim ljudem z doma. So vg, da sg sme to le goditi, dokler postava dopušoa. Njegova dobrohotBa bcseda pa meBimo, da bo najreekrat izdala; žalostnih izgledov ma bg manjka; z ajimi aaj potrdi svoje prigovarjaaje. S polBo mošajo se vrae 1g rcdko kdo domov, vGčifla — vsaj aa stare dfli —¦ pride Ba stroške sreaje ia groza, v kakem staaa j'g pogostGm ajih duša ali vsaj njili b uplo! Jgčg, boleaišaice, bezaice... bero se jim aa licu. Zeaske privlečejo še po ea ali po več sadov g.eha scboj in moški, odkar se žeač brcz dovoljeaja sreaje, pošljejo celo kopo aa pol aagih otrok ia boleao žeao še povrh v sreajo. To jo pač huda kazea za to, da jim je bila aa ajeaih tleli kedaj zibelka tekla. Liboralae vladc so to hotele, kako bi sicer bile tako postavo sklenile ? Drugo pa je potlej, da župani ae trpijo Ijudi, ao tujih pa bg domaeih, v sreflji brez dela, brez poštGaega zaslažka. Pri nas sreaje niso tolike, da bi kdo ušel pazaim očera župaaa. Kdor ai več za delo ia Bima za čem živeti, za-BJ Baj skrbi kršeaaska ijubGzea sreajčanov ! To se ludi izgodi po dobrih sloveaskili kniGtih. Kdor pa bg raara dcla, čg jg tujec, aaj se mu brž pokaže pot v ajegovo sreajo; če je pa domač, aaj se mu poaadi dolo, ki ga zmore. čo ga ne mara ali eo Bagaja za to srenji, za-aj pride kakor aavlašč prav — posilaa delalnica. Ako bodo Baši župaai povsod ia yestno tako ravaali, ai, čg sodimo po človGŠki, mogo<ve, da bi ta postava o posilnih delalnicab bg storila dobrega sadu. (?)